at DELOVNA SKUPINA CK NA OBISKU V BOROVNICI, NA VRHNIKI, VINUDSTRIJI USNJA IN NA DRENOVEM GRIČU a- m ir. Jasne in obvezujoče naloge — hitro reševanje .Delovna skupina CK ZKS pod vodstvom izvršne sekretarke *nke Vrhovčak, ki je bila na obisku v občini od 19. do 22. ja rn EJ.1!8 se je s komunisti v Borovnici pogovarjala o uvajanju ce "^levne šole. V krajevni skupnosti Vrhnika so komunisti spre-a°Voriii o razvoju krajevne samouprave in nalogah zveze komu->k!k°V v nada'inJem razvijanju samoupravnih družbenoekonomski odnosov v krajevni skupnosti. V Industriji usnja pa so bili d razgovorov samoupravni družbenoekonomski odnosi in Irpodkovno povezovanje pri uresničevanju izvoznih nalog v usta Sko Predetova,nln dejavnostih. Na Drenovem griču, na zboru °R>unistov, pa so pogledali delovanje komunistov v sociali-**nl zvezi. ^CELODNEVNO ŠOLO Možnosti za uvedbo celodnevne šole v Borovnici so, je bila osnovna (lil12ag'°V',e iv^hko |me|j celodnevno šolo. Jasno je bilo poudarjeno, da celodnevna 'tovljeni v glavnem' vsi pogoji, da bi vsaj od 1. do 4. razreda že 'la res ni samo stvar kolektiva šole, čeprav je najbolj odvisno ravno ja^nJih, tudi krajani se morajo aktivno vključiti v same priprave na ce-rpif^Hevno šolo — to je stvar celega kraja. Seveda pa brez strokovne i pl,L?IT,oci pri uvajanju celodnevne šole ne gre, zato so zadolžili strojne službe, da pomagajo pri izdelavi programa za celodnevno šolo. J>leg tega pa so pri krajevni konferenci SZDL določili tudi skupino čla-jjjv, ki bo delala v odboru za celodnevno šolo, ki bo imel nalogo, da n0c)o vsi krajani seznanjeni z uvajanjem celodnevne šole in pritegnili /ajane v razpravo o oblikovanju take šole, saj se zavedajo, da je ravno 8l°dnevna Šola povsem odprta šola. preobrazba krajevne skupnosti ,'aradi velikosti vrhniške krajevne skupnosti počasi izgublja vlogo KuPnosti, v kateri naj bi ljudje urejali svoje temeljne, bivalne in delovne L^9oje. Kopičijo se razne neuresničene naloge, predvsem tiste, ki zadajo komunalno ureditev. Zato so komunisti kritično in odkrito spre-j5°vorili prav o krajevni samoupravi in o svoji vlogi v krajevni skupnosti. °vedali so, da so na Vrhniki v srednjeročni načrt razvoja krajevne Spornosti zapisali precej nalog, ki naj bi jih uresničili tudi s samopri-^kom, vendar ga lani niso izglasovali. Tako je usoda marsikatere ^°Vosti, ki naj bi jo dobili zelo negotova. V razpravi so spregovorili tudi | j.P.rostorski preobrazbi krajevne skupnosti iz katere naj bi oblikovali j?ri rnanjše. Ugotovili so, da bodo morali preobraziti tudi samoupravno lih 'e' za,° so se dogovorili, da bodo pregledali aktivnost posamez-; Jl"anov (predvsem delegatov) in o preobrazbi krajevne skupnosti v j Seh štirih osnovnih organizacijah ZK izoblikovali jasna stališča, nato Ij.. ldejno in akcijsko enotni zastavili delo v vseh krajevnih družbenopo-j '*nih organizacijah in društvih. ''IJManjkuje surovin . v Industriji usnja so nameravali spregovoriti predvsem o samouki avh'n in družbenoekonomskih odnosih med tozdi in o tem, kaj so I'0rili, da bi bili ti odnosi dobri. Pokazalo pa se je, da so težave, ki jih 'najo v preskrbi s surovinami vendarle tako velike, da se je razprava Ver*10 zas,av'Jen' terr|i kar odmaknila. Splošne gospodarske težave l™vajo tudi na proizvodni proces v Industriji usnja, saj so ponovno [j^darjali, kot je znano že nekaj časa, da je živalskih kož za vse izde-|,valce usnja v Sloveniji in državi premalo. Spregovorili so tudi o osta-[/'pzdih, ki ob zastareli tehnologiji in pomanjkanju surovin že nekaj let životarijo (predvsem šoštanjski tozd). Ob tem so se dotaknili delin dodela, dohodkovnih odnosov, obveščenosti delavcev o dogajanjih v ™oyni organizaciji, odgovornosti poslovodnih delavcev in vloge ko-I "listov iz celotne delovne organizacije pri krepitvi odnosov med ^di. Ugotavljali so, da bi bilo bolje, ko bi v Šoštanju prenehali z us-g™stvom in bi se preusmerili v kakšno donosnejšo dejavnost. Sprejo01'''' so tudi o povezovanju Industrije usnja v celotno usnjarsko pa-jSSo od govedoreje in prašičereje do izdelovalcev in prodajalcev us-.r^ih izdelkov. Doslej so uspeli vzpostaviti nekoliko vezi le s sloven-Čevljarsko industrijo. Ob koncu pa so se komunisti tudi dogovorili, ■ Jodo o vseh teh problemih še enkrat temeljito spregovorili na pro-^hiski konfernci v začetku marca. Takrat bodo sprejeli tudi usmeritve Neposredno delo, s katerim se bodo morali spoprijeti v vseh osnov-n organizacijah ZK. ^GIBANO POLITIČNO DELO ta'9 Drenovem 9ricu so govorili predvsem o delovanju komunistov v jl'levni organizaciji socialistične zveze. Pri tem se je izkazalo, da so si ^K v kraievn' skupnosti v dokaj kratkem času pri tem delu pridobili Hj'ko izkušenj. Nekako pred šestimi leti so pričeli z organiziranim poli-*at,rn c'e'om- Najprej so ustanovili osnovno organizacijo ZK, takoj ^.'Brp pa svoje delo zastavili v socialistični zvezi. In oglasili so se tudi n *dinci. Prisluhnili so željam in potrebam krajanov in danes že ome-p'J° več kot 20 uspešnih akcij, med katerimi pripisujejo poseben . ^en uspelemu referendumu za drugi krajevni samoprispevek. Sami r opozorili na črno piko, to je na odlok o razlastitvi zemljišč, pri kate-^[je prišlo do zapletov in je sedaj odlok razveljavljen, čeprav vedo, bi bila razlastitev nekaterih parcel koristna za ves kraj. •g Poročilu delovne skupine CK ZKS, o akcijskem povezovanju ko-, "nistov, njihovi vlogi in nalogah pri razreševanju teh osrednjih vpra-v/!j. družbenoekonomskih odnosov v občini bodo komunisti sprego-I na seji občinske konference 4. februarja. Ž. Š., F. P. V TRETJE MANDATNO OBDOBJE Le še dober mesec dni do volitev Do delegatskih volitev za tretji mandat skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti je le še dober mesec dni. V četrtek, 11. marca bodo volitve članov delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih za zbor združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V nedeljo 14. marca pa bodo volitve članov delegacij krajevnih skupnosti in delegacij kmetijske dejavnosti ter glasovanje o listi kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. možni kandidati ne samo za delegacije, ki bodo voljene na skupščinskih volitvah v marcu, ampak tudi možni kandidati za organe in funkcije v samoupravnih organih v DPO, društvih samezniku izrekamo javno družbeno priznanje in zaupanje v njegovo delo. Vse manj je tudi takšnih, ki v evidentiranju vidijo že kar konkretne rešitve in tudi med evidentira - Mesec dni je kratek čas, še posebej če vemo, da se na volitve pripravljamo že leto dni, pa vendar bomo morali prav v tem mesecu opraviti še veliko dela. Evidentiranje je bilo praktično zaključeno s skupno sejo družbi. Le prisotnost mladih do 27 leta starosti je nekoliko v upadanju, kar je do oblikovanja kandidatnih list možno oz. nujno popraviti. Sodeč po tem, da so pri evidentiranju možnih kandidatov bile v ospredju ocene de- Priprave na volitve v marcu so v polnem teku. Na straneh 6, 7 in 8 objavljamo obširneje poročilo o poteku priprav in spisek evidentiranih možnih kandidatov z ožjimi predlogi za vodilne funkcije v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih. *' VOLITVE BODO 11. IN 14. MARCA 11. marca 1982 — bodo izvedene volitve članov delegacij v temeljnih organizacijah in skupnostih, ki delegirajo svoje delegate v zbore združenega dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti in skupščin SIS 14. marca 1982 — bodo izvedene volitve članov delegacij krajevnih skupnosti, ki delegirajo delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine SIS v družbeno politični zbor občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov. Na tej seji je sekretar OK SZDL Mladen Sumina v uvodni razpravi ocenil dosedanje priprave in ugotavljal, da se struktura evidentiranih bistveno ne razlikuje od strukture izvoljenih iz I. 1978 in je odraz zastopanosti posameznih kategorij prebivalstva v lovanja sedanjih delegatov in delegacij in hotenja, da je potrebno delo delegacij poglobiti, ga približati potrebam delovnih ljudi in občanom, bi lahko sklepali, da so evidentirani takšni kadri, ki bodo naloge uspešneje opravljali. Pomembno je tudi, da so v postopku evidentiranja bili evidentirani in drugih oblikah organiziranja delovnih ljudi in občanov. Gre za to, da smo kadrovski potencial enakomerno tako po kvaliteti, kvantiteti in strukturi razporedili za vse kadrovske potrebe v posamezni temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti. Med drugim je Mladen Sumina poudaril, da je vse bolj prisotno tudi spoznanje, da z evidentiranjem po- PROGRAMSKO VOLILNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Programske usmeritve za leto 1982 Preteklo leto je bilo eno najbolj razgibanih, saj je vrsta pomembnih dogodkov terjala neprestano aktivnost socialistične zveze In njenih organov. Tako lahko kar najpovzeteje ocenimo delo občinske konference, ki Izhaja iz razprave, ko so se tako kot vsako leto decembra zbrali delegati na programski seji in ocenili aktivnost socialistične zveze v preteklem letu In začrtali usmeritve za delo v prihodnjem letu. Na tej seji so za novega predsednika občinske konference SZDL-Izvolili Tomaža Groma, podpredsedniku Alojzu Sivki in sekretarju Mladenu Suminl pa podaljšali mandat. Ugotovitve in spoznanja, ki izhajajo iz poročil občinske konference SZDL in njenih organov, programska izhodišča sprejeta pred dvema letoma ter nekatere druge naloge, ki nas čakajo ob kongresih in volilnih pripravah, so temeljna izhodišča delovnega programa socialistične zveze in njenih frontnih delov. Programske usmeritve so pripravljene na osnovi skupaj dogovorjenih nalog subjektivnih socialističnih sil naše občine in vsebujejo tiste neposredne naloge, ki so povezane z našim vsakdanjim delom in življenjem. Zato smo se odločili, da vam programska izhodišča predstavimo kar najceloviteje. (Nadaljevanje na str. 6.) Novi predsednik OK SZDL — Tomaž Grom, roj. 1928 leta z Vrhnike je po poklicu ekonomist, zaposlen v delovni organizaciji Dom Ljubljana na delih in nalogah direktorja sektorja notranja trgovina. Že doslej je opravljal pomembnejše funkcije profesionalno in neprofesionalno v različnih organizacijah in organih, predvsem v SZDL in skupščini občine, sedaj pa je že nad 20 let zaposlen v gospodarstvu. V krajevni skupnosti Vrhnika je aktivno vključen v družbeno politično in samoupravno delovanje, saj opravlja funkcijo predsednika skupščine krajevne skupnosti. nimi možnimi kandidati je vse manj tistih, ki bi bili užaljeni, v kolikor ne bi prišli na kandidatne liste in bili izvoljeni. To pomeni, da na celi fronti prevladuje zavest o potrebi in nujnosti po širokih in demokratičnih razpravah ob usklajevanju predlogov možnih evidentiranih kandidatov za najrazličnejše funkcije. Predkandidacijski in kandidacijski postopki v katere stopamo po sprejetem rokovniku, predstavljajo zadnji del predvolilnih aktivnosti, ko bomo iz seznama evidentiranih kandidatov oblikovali in sprejeli kandidatne liste, na podlagi katerih bomo na splošnih volitvah marca izvolili nove člane delegacij. Najodgovornejša naloga v tem času je pred osnovnimi organizacijami sindikata in krajevnimi konferencami SZDL. Nekje so že, drugje še morajo oblikovati predloge možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine DPS in SIS, tako da bodo temeljne kandidacijske konference v vseh sredinah opravili do 10. februarja, kjer bodo določili kandidatne liste za člane delegacij svojih samoupravnih sredin. Na teh sejah pa bodo obravnavali tudi predlog kandidatov za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščinah občine in SIS ter nosilce vodilnih in drugih funkcij v organih republike in federacije. Občinska kandidacijska konferenca, ki jo bodo sestavljali delegati temeljnih kandidacijskih konferenc in delegati vodstev občinskih DPO bo nato 23. februarja obravnavala in sprejela predlog kandidatov za vodilne in druge funkcije v občini. Usodo delegatskega odločanja v prihodnjih štirih letih smo torej krojili doslej z evidentiranjem, odslej pa s kandidiranjem in marca z volitvami. V teh osmih letih delovanja delegatskega sistema smo si nabrali vrsto izkušenj in smo lahko optimisti. Res pa je, da bomo morali vsi, ne samo novi delegati krepkeje prijeti za delo. Lokalna mladinska delovna akcija Zopet pripravljamo lokalno MDA, in to predvidoma na Poko-jišču. Kaj bomo na tej akciji delali? Predvidoma bo ta tedenska akcija vsebovala pospravljanje terena za pašnike. Kdaj predvidoma MDA POKOJISCE 82 BO? Konec aprila 82. Točen datum bo objavljen kasneje. Vse informacije v zvezi z MDA in pa z organizacijo MDA IVAN CANKAR dobite po tel. 752-327 dopoldne ali osebno na OK ZSMS Vrhnika, Cankarjev trg 8, skozi nihalna vrata levo. Brigadirski zdravo Obrambno usposabljanje — predavanja v vseh KS Obveščamo vse prebivalce občine Vrhnika, da bodo v mesecu marcu 1982 predavanja Iz obrambnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov in sicer so teme predavanj naslednje: 1. Delovanje družbenopolitičnega sistema 2. Protioklepni boj 3. Mobilizacija v različnih pogojih 4. Diverzantsko dejstvovanje Zadnji dve bosta konsultativni, zato se je po- trebno predhodno seznaniti s članki na tej temi v decembrski številki Naše obrambe, ki jo bo vsako gospodinjstvo v občini Vrhnika dobilo na dom brezplačno. Predavanja bodo potekala po krajevnih skupnostih, tako kot v lanskem letu, o točnem času njihovih izvajanj pa bodo občaniobveščeni s plakati na vseh vidnih mestih v KS. Posebnih vabil to pot ne bomo pošiljali. OLO Kam z odpadki? V naši občini se že vrsto let pojavlja vprašanje odlaganja vseh vrst odpadkov; komunalnih in industrijskih. Posebno pereče pa je postalo po zgraditvi avtoceste Vrhnika—Razdrto, ko so speljali meteorno vodo v bajerje, ki so že takrat služili za javno odlagališče na Tojnicah. Vsi nadaljnji napori, da bi centralno smetišče primerno uredili, niso naleteli na pozitiven odziv pri dejavnikih, ki so lahko kakorkoli vplivali na razrešitev te pereče problematike. Iz teh navedenih vzrokov je bila v letu 1981 pri Izvršilnem odboru Samoupravne komunalne interesne skupnosti Vrhnika imenovana komisija za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, odpadkov, blata in smeti komunalnega ter industrijskega značaja v občini Vrhnika. Naloga komisije je pripraviti vse potrebno za dokončno ureditev javnega odlagališča na Tojnicah. Predlagan način realiazcije je naslednji: Za dokončno sanacijo obstoječega smetišča bo potrebno najprej odstraniti vodo iz sedanjega bajerja z osušitvijo ter s sprotnim zasipavanjem smeti. Sanacija je predvidena fazno, in sicer najprej izdelava dveh prekatov in prekritja čela obstoječe deponije, tako da bo zaščitena pred atmosferskimi vplivi in s tem preprečeno širjenje smradu. y Pri urejanju smetišča je predvidena sprememba sedanjega vodnega režima s tem, da se bo odvodnjavanje z avtoceste speljalo v la- • guno, s prekritjem sedanjega čela pa bo nasta! od bajerja ločen jarek za takojšnje odlaganje odpadkov. Preusmeritev odvodnjavanja avtoceste mimo bajerja je osnovna naloga sanacije smetišča, saj bomo s tem preprečili spiranje deponije odpadkov, v bajer pa se bodo stekale samo meteorne in izcedne vode s smetišča in bližnje okolice. Zasnova odlaganja odpadkov na sanirani deponiji v I. fazi predvideva zapolnitev jarka vzdolž Igrada. V tem jarku bo tudi po kasnejši ureditvi ostala voda, ki bo delno otežkočala odlaganje in prekrivanje. Iz navedenega vzroka bo potrebno pred pri-četkom odlaganja jarek osušiti ter ga tako tudi vzdrževati do dokončnega zasutja. Vzporedno z omenjenimi deli bomo morali postopoma osu-ševati preostali bajer, s katerim bi dosegli več učinkov, in sicer: — zmanjšali pronicanje vode v jarek, ki se uporablja za odlagališče, — zmanjšali prostornino in površino bajerja ter s tem raznašanje odpadkov in obseg gnilobnih in anaerobnih procesov, ki povzročajo smrad, — postopoma pripravljali nove površine za širjenje smetišča za daljnoročne potrebe. Vzporedno s postopnim procesom sanacije bomo morali nenehno skrbeti za kvaliteto izcednih vod. V primerjavi s sedanjim stanjem in kvaliteto odpadkov na Vrhniki pričakujemo v tem letu kvalitetno spremembo pri odpadnem mulju s čistilne naprave v Industriji usnja Vrhnika. Z obratovanjem čistilne naprave bo mogoče tudi zgoščevanje mulja, kateri se bo odlagal na deponiji v trdni obliki s cca 30—40% suhe snovi. Odlaganje tega ne predstavlja skupaj s komunalnimi odpadki večjih tehnoloških težav in je tako odlaganje iz tega vidika tudi smotrno. Stabiliziran mulj je celo koristen pri prekrivanju in rekultiviranju deponije. Problematično pri vsem tem je predvsem širjenje smradu in neugoden pogled z avto ceste v smeri smetišča. To je mogoče preprečiti z zeleno zaveso dreves iglavcev in listavcev. Pri tem moramo poudariti, da sta strokovni del in idejno rešitev sanacije smetišča obdelala strokovnjaka iz naše občine ( mag. Tone Gantar (IUV) in ing. Stojan Jakin (KPV). Poleg predlaganih strokovnih rešitev pa bomo morali vložiti vse napore v materialno rešitev, to je potrebna finančna sredstva. Stroške sanacije (1.600.000-din) bi morali zagotoviti iz dela cene za razširjeno raprodukcijo — odvoz smeti, vendar tega vira do sedaj nismo imeli v praksi uvedenega. Poleg tega nam tudi povišanje cen, ki morajo biti v skaldu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana 1982, ne dovoljuje predlaganega povečanja za cca 46% (resolucija 23%). Tu je problem predvsem cene odvoza komunalnih odpadkov, kateri se plačuje od kv. m uporabne stanovanjske površine. Tu mislimo, da so določene rezerve, saj prikazane površine, na osnovi katerih uporabniki plačujejo odvoz smeti, odstopajo od dejanskih. Ena izmed nakazanih rešitev je zagotovitev sredstev na osnovi Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1982*85. FRANJO MODRIJAN TOZD KAMNOLOM VERD PRIJETEN KOLEKTIV — DOBRI POSLOVf" USPEHI Ne poznajo fluktuacije Kamnolom Verd je že od leta 1976 TOZD Železniškega gospodarstva — Gradbenega podjetja Ljubljana. Ugotavljamo, da je bila ta združitev pravilna. Tako se lahko v vseh strokovnih zadevah obrnemo na ostala dva TOZD Gradbenega podjetja oz. na DSSS. TOZD Kamnolom Verd ima trenutno 47 zaposlenih. Vsi delavci so bolj ali manj povezani s proizvodnjo, največ pa jih seveda dela v neposredni proizvodnji, to je proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska ter drugega gradbenega materiala. Proizvodnja nemoteno poteka tudi v zimskem času, ko druga gradbena podjetja in kamnolomi ne delajo. Zato se mi lahko pohvalimo s kolikor toliko dobrimi poslovnimi rezultati. Tako smo v letu 1981 v končnem proizvedli 349.000 m3 kamenin in s tem dosegli planirani dohodek, čisti dohodek in celo presegli planske sklade. Rečemo lahko, da smo si po svojih močeh kar najbolj prizadevali za tak uspeh. Kot vse druge, tudi nas pesti uvoz tako rezervnih delov za naše nakladalne stroje kot tudi za prevozna sredstva, kajti naše tovarne še ne izdelujejo tovornih avtomobilov in nakladalnih strojev za potrebe kamnolomov, kot je naš. Tako si moramo pomagati na vse mogoče načine. Naša delavnica lahko popravi že veliko stvari kar sama, tako da moramo le malokrat na pomoč poklicati druge strokovnjake. Sami opravimo tudi redno tekoče in investicijsko vzdrževanje. Včasih celo »posodimo« svojega strokovnjaka drugim kamnolomom. V najslabšem primeru, ko se popravila ne da izvesti zaradi pomanjkanja rezervnih delov, moramo pri privatnem lastniku najeti naklada-če, kar nam seveda povzroči ve- AVTOSERVIS NA VRHNIKI — KVALITETNE USLUGE — ŽELJA PO MODERNIZACIJI Avtoservisna dejavnost ima že tradicijo Zametki avtoservisne dejavnosti v družbenem sektorju segajo na Vrhniki v leto 1947, ko so bile osnovane: današnja »Kovinarska« v »Simonovih« gospodarskih poslopjih in ključavničarski delavnici na Jelov-škovi cesti 5. V istih prostorih še danes opravlja svojo dejavnost Slovenija avto TOZD Servis Vrhnika. Tu se je v letu 1948 vključil med ostalimi mlajšimi delavci tudi dosedanji direktor TOZD servisa Vrhnika Franc Pe-trovčič. V začetku se je v »Kovinarski« nekaj delavcev« ukvarjalo s popravili vseh vrst mehanizacije od poljedelskega orodja, raznih strojev in priprav ter tovornih in osebnih motornih vozil. Ko se je število delavcev povečalo, se je »Kovinarska« preselila na sedanjo »staro lokacijo«, kjer se je razvila dejavnost vzdrževanja in izdelava nadgradenj tovornih cestnih vozil in vzporedno tudi proizvodnja serijskih strugarskih izdelkov. Vzdrževanje osebnih motornih vozil je bilo v manjšini. »Kovinarska« in Slovenija avto sta se dogovorila, da »Kovinarska« opusti dejavnost vzdrževanja osebnih vozil in to skupaj z pripadajočimi delavci odstopi Slovenija avtu. V ta namen so v začetku avgusta 1963 prešli iz »Kovinarske« v Slovenija avto delavci Franc Petrovčič, Franc Dolinar, Ignac Tomšič, Vinko Poljan-šek, ki so po nekajmesečnem delu v obstoječih servisih Slovenija avta v Ljubljani v začetku leta 1964 pod vodstvom Janeza Oblaka pričeli z delom v novo ustanovljenem servisu mopede Rog. V letu 1968 sta se združila servisa Vrhnika in Logatec v en servis. Namen tega ukrepa je bil specializacija dejavnosti in s tem pocenitev poslovanja. Po reorganizaciji se na / Vrhniki vršijo avtomehanična in av-toelektričarska dela, v Logatcu pa kleparska in ličarska dela. Zaradi tako široko zastavljenega programa in nagle rasti potreb po servisnih storitvah na raznih znamkah vozil in s tem potreb po večjih zalogah rezervnih delov servis tega ni zmogel. To mu je omejevalo pomanjkanje obrtnih sredstev in neustrezni delovni prostori. Zaradi tega je moral postopoma opustiti nekatere manj donosne pogodbene obveznosti. V aprilu leta 1978 so tudi Zavodi Zaradi hitrega naraščanja potreb po avtoservisnih uslugah je že v letu 1969 takratno vodstvo Slovenija avta in servisa vložilo pri Skupščini občine Vrhnika zahtevo za dodelitev ustrezne lokacije za povečanje zmogljivosti servisa Do te realizacije ni prišlo. Kolektiv servisa je za preteklo srednjeročno obdobje planiral širitev zmogljivosti in s tem rešitev problema nemogočih delovnih pogojev, a ni mogel dalje, kot da je s pomočjo organov občine Logatec, ki so prisluhnili potrebam kolektiva, z lastnimi sredstvi kupil ustrezno zemljišče v Logatcu. Po nakupu lokacije v Logatcu pa je postala njihova dejavnost zanimiva tudi za nas. V srednjeročnem planu 1981 — 1985 si je kolektiv planiral izgradnjo like neplanirane stroške in zmanjša naš dohodek. Vsako leto znova pa ugotavljamo porast materialnih stroškov. Upam, da je vsem jasno, zakaj: nenehna rast cen naftnih derivatov in električne energije. Toda proti temu ne moremo nič, čeprav smo po izračunu v preteklem letu za 1 m3 pridobljenega materiala porabili celo manj energije kot v letu poprej. Kljub temu, da smo v letu 1981 preko Skupnosti za cene občine Vrhnika dobili odobreno povišanje naših cen, pa so le-te še vedno med najnižjimi v Sloveniji. In kdo vse je uporabnik naših proizvodov? Maltni in betonski pesek v večini uporabi beto-narna našega podjetja, zato tega peska večkrat zmanjkuje za privatne graditelje. Ko bo dokončana v letu 1981 začeta investicija, to je razširitev kamnoloma, v vrednosti cca 12 starih milijard din, upamo, da bomo lahko zadovoljevali vse potrebe sproti. V glavnem, ker spadamo v Železniško gospodarstvo, pa proizvajamo tolčenec za proge. Ker je naše podjetje s svojim TOZD Nizkogradnje specializirano za remonte prog, gre ta tolčenec po vsej Sloveniji. Do nedavnega je veliko našega materiala odvozilo SGP »Primorje« iz Ajdovščine za gradnjo avtoceste. Drugi večji odjemalci materiala pa so še komunalna podjetja od Kranja tja do Kočevja, Slovenija ceste, VGP Hidrotehnik, TOZD Igrad Vrhnika, Standard invest in seveda privatni graditelji. Ko si takole neprizadeti bralec predstavlja, daje skal v hribu dovolj, samo zdrobiti jih je treba in že je tu denar, je v veliki zmoti. Plačati moramo praktično vse: od razstreliva za miniranje skal, potem se ta material z nakladači naloži na kamione, ki ga odpeljejo v drobilne naprave. Koliko je Franc Petrovčič, vodja Slovenija TOZD na Vrhniki. dosedanji avtovega Delovni pogoji so težki, zato razmišljajo o novih delavnicah, začetek pa bodo delno adaptirali sedanje prostore. V tem času se je razvila naša domača proizvodnja osebnih vozil »Crvena zastava« in z naraščanjem proizvodnje je nastala potreba po organiziranem vzdrževanju in servisiranju osebnih vozil tudi na Vrhniki. Ker se v Kovinarski to ni moglo organizirati, se je tedanje trgovsko podjetje Slovenija avto, ki je bilo prodajalec vozil za to področje in s tem dolžno organizirati servisno službo, odločilo na Vrhniki ustanoviti servis osebnih vozil. V soglasju z občinskimi organi so se odloČili obnoviti prostore pri »Simonu«, kjer je bila osnovana »Kovinarska«. Za izvedbo tega je bil zadolžen Janez Oblak. Slovenija avto na Vrhniki. Še v tem in naslednjih letih seje število delavcev povečevalo, v glavnem se je pa servis oskrboval z delovno silo z vzgojo svojih vajencev. Pritok delavcev in vajencev je bil vseskozi od ustanovitve servisa iz področja občin Vrhnika in Logatec. Delovni program servisa je bil v začetku pogodbeno vezan na TOMOS, kar je bilo preneseno iz »Kovinarske«, in Zastavo, ki je bilo sklenjeno ob ustanovitvi servisa. V letu 1966 je bila sklenjena pogodba za servisiranje vozil VVartburg in Trabant, pozneje pa še za Škodo in Crvena zastava začasno enostransko prekinili pogodbo za servisiranje njihovih vozil samo zaradi neustreznih delovnih prostorov in pomanklji-ve tehnične opremljenosti. Trenutno ima servis pogodbo za servisiranje in vzdrževanje vozil samo z zastopnikom »lnterimpex« iz Skopja za vozilo VVartburg. Pri tem velja pripomniti, da servis prejema v izvengarancij-• ska popravila vozila vseh domačih in tujih proizvajalcev v okviru možnosti dobave potrebnih rezervnih delov. Isto velja tudi za kleparsko-ličarska popravila v delovni enoti Logatec, kjer je montirana tudi moderna ličar-sko sušilna komora — peč. tdi tu potrebno energije? Nadalje smo po zakonu dolžf I spevati vsako leto po nekaj tfflj din za spremembo namerni! zemljišča Kmetijsko-zemljiški I nosti Vrhnika, ker pač spremili naravno podobo hriba. Ne naz', moramo veliko prispevati tudi I novo in vzdrževanje cest, po W vozijo kamioni iz Kamnoloma. Jili smo prispevali največji delež stev za asfaltiranje ceste od I čez Ljubijo na Verdu do žele; postaje Verd. V letu 1981 smo pisali samoupravni sporazum škodnini za izkoriščanje agreg Kamnoloma Verd. Po tem W zumu moramo kot odškodnino? koriščanje agregatov iz Kamno^i prispevati 10,00 din od m3 odp tega materiala za razvoj in vzta vanje cest in objektov v občini w ka. Vsako leto se bo ta z*1' ustrezno povečeval. Cesta fPt Verd je vsekakor potrebna ol vendar je tako majhen TOZD, Kamnolom, finančno verjetno vi bo zmogel. ,. In kaj naj še zapišem, da y bolje spoznali Kamnolom? Že jQ ni več ročnega drobljenja in ij danja kamna. Tu se stalno f[ stroji, predvsem vozila, nalo: materialom za v drobilne m Hrup, ki ga te naprave povzroči za nas vsakdanji, tako da se ka>_ vprašaš, kaj se je zgodilo, ko slišiš več. Kljub slabšim del pogojem, kot so v drugih de1 organizacijah, pri nas flukt skoraj ni. Imamo delavce, ki1 nas tudi že 30 let. Kakšne membe so ti vse doživeli? Ti tem morda kdaj drugič. Lahko rečem, da je KomjJ.. kljub specifičnim delovnim poj tak, kot vse druge TOZD. Porrf se lahko celo z računalniško' lavo kadrovske evidence in oŠ dohodkov, seveda v okviru Žej ^ škega gospodarstva. V okviru* ^ smo vezani tudi na druge aKt? v je npr. precej različno nagrad po delu železničarskih delanj primerjavi z delom v kamno1 Lahko se še pohvalimo, da M nerešenih stanovanjskih prol da imamo dokaj urejen samsK' za delavce iz drugih republik' besedo: TOZD Kamnolom V« prijeten kolektiv. Vsi delavci se J) seboj poznamo, tako da lahW 1 sikatero zadevo ali pa tudi Prl rešimo kar sproti in med sebo ZDENKA TOW § ia r m jO i si f Bi l*r Ite Pred kratkim je prevzel dolžnost vodje Avtoservisa Franc Grom novih servisnih zmogljivosti na eni lokaciji za vse dejavnosti, ki pa še ni določena. V tem je planirana razširitev dejavnosti tudi na program tovornih cestnih vozil in kmetijske mehanizacije, za kar na tem področju obstajajo potrebe. Realizacija te investicije je pomaknjena proti koncu tega planskega obdobja (1985). ker Ljubljanska banka, pri kateri so planirana kreditna sredstva po njihovem obvestilu, to lahko realizira šele proti koncu leta 1983. Kolektiv pa na ta rok ne bo mogel čakati in si bo za to prehodno obdobje poizkušal poiskati začasno rešitev problema delovnih prostorov. Izobraževanje ob delu v TOZD Fenolit Nedvomno je izobraževanje ob delu velika obremeni« | .za vsakogar, ki se je odločil za dodatni študij. Mnogi, ki L takih ali drugačnih razlogov, niso mogli z rednim šolanj« doseči svojih življenjskih ciljev se odločajo za študij1 delu. Tudi v Fenolitu je dobra desetina takih, ki so se vpisali razne šole. Vsi pridno študirajo in opravljajo izpite, sevedč mejah svojih možnosti, tako kot je to tudi pri rednih študent Če vemo, da ti izredni študentje poslušajo predavanje v por 6 danskih oziroma večernih urah ter ob sobotahr in če vemo," so to v večini poročeni ljudje z družinami ali ćelo matere z otfj ki, potem jim lahko samo čestitamo in jih spodbujamo v njit1" vih prizadevanjih, da čimprej preidejo do začrtanega cilja\ Dva Fenolitovca sta že končala izredni študij na visoki W nični šoli v Mariboru. Andrej Vidovič — se je zaposlil v Fenolitu kot kemijski tel11! leta 1966 in takoj prevzel delovno mesto vodje obrata smol•1 delo je opravljal do leta 1972, ko je prevzel novo obliko^ oddelek tehnične kontrole. Zaradi povečanega obsega pr'. zvodnje na obratu smol se je pokazala potreba po strokovfl* vodenju obrata in tako je Andrej Vidovič 1976. leta pono^ prevzel delovno mesto vodje obrata smol, na katerernj danes dela. Poznamo ga tudi kot zelo aktivnega družbeno^ tičnega delavca. Kljub vsem obveznostim v tovarni in izven » je v rednem roku opravil vse izpite in prejel diplomo, ki mu P' nava višješolsko izobrazbo in strokovni naslov inženir ke"" ske tehnologije. Alojz Mavec — je po končani osemletki dokončal še vara ško šolo in se leta 1961 zaposlil v Fenolitu kot obratni eleK1, kar. To delo je opravljal vse do leta 1970. Z razvojem tovarn^ z uvajanjem nove tehnologije se je vzporedno s tem uveij3 Ijala tudi elektroavtomatika. Tako so leta 1970 ustanovili ^ oddelek elektroavtomatike, katerega vodja je postal Mavec. Želja po strokovnem izpopolnjevanju in veliko ves^j do tega poklica sta bila eden od vzrokov za vpis na visoko $"] V Mariboru. j Odločitev ni bila lahka! Pogojev za vpis ni izpolnjeval, zato; moral opraviti dopolnilne (diferencialne) izpite in šele po'^ nadaljeval z rednim študijem. Tudi on je vse izpite opravil v*J htevanem roku in ravno tako prejel diplomo, ki mu priznavanj ješolsko izobrazbo in strokovni naziv inženir elektrotehnik^ Pot do tega uspeha za oba diplomanta ni bila lahka. Pfej vanja sta poslušala v Postojni, delo opravlja v Kranju, reoj vaje pa sta opravljala v Mariboru. Potrebno je bilo veliko do"! volje, vztrajnosti, da sta opravila vse to in uresničila svoje n^I tu st SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA JE NA SVOJI SEJI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, NA SEJI ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER NA SEJI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, DNE 28. 12. 1981 SPREJELA Resolucijo o družbenoekonomski politiki občine Vrhnika v letu 1982 olž* I in razvoju lazf 3 Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Vrh-lafnika v letu 1982 izhaja iz temeljnih usmeritev, ciljev, nalog in ob-jZJVe2nosti iz Dogovora o temeljih družbenega plana občine Vrhnika lezfto obdobje 1981 -1985 ter iz obveznosti iz Družbenega plana območne Vrhnika za obdobje 1981-1985. Ključna naloga v resoluciji je mjdosledno uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in na-;9sPdalinje poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odno-no^Sov v letu 1982. S tem bodo delovni ljudje in občani zagotavljali rindjjadaljnji razvoj ter uresničevali svoj del soodgovornosti za uresničevanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenoekonom-ni vpega razvoja v SFR Jugoslaviji in v SR Sloveniji ter pri uresniče-zrranju sklepov Predsedstva SFR Jugoslavije in tekočih ukrepov na a JPodročju družbenoekonomskih odnosov v cilju stabilizacije gospodarstva. |a jjREDNOSTNE USMERITVE RAZVOJA V LETU 1982 V *J°BČINI VRHNIKA 0|e» Vse aktivnosti iz leta 1981, ki izhajajo iz srednjeročnega družbenega' ^P'ana občine Vrhnika za obdobje 1981 -1985 in niso kratkoročnega znača-oti!?'Se bodo nadaljevale v letu 1982, za kar je potrebno voditi aktivnosti po ka'j^ameznih področjih, in sicer: (0 i J~~ poleg sedanjih glavnih nosilcev na področju zunanjetrgovinske mele«!^6 (usnjarske in lesne industrije), je potrebno vključevanje naslednjih jelf^D: DONIT-TOZD Fenolit Borovnica, Avtomontaža — TOZD Kovinar-lktlf 9 Vrhnika, ISKRA-TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, Obrtnik Realni osebni dohodki bodo v globalu ohranili raven leta 1981 ter ob . r6dvidenih okvirih rasti cen in učinka sprememb amortizacijskih stopenj ,^valorizacije osnovnih sredstev v globalu porasli za 20 % glede na S81 leto. I""- Raven in rast osebnih dohodkov v posameznih organizacijah zdru-g6nega dela v gospodarstvu se bosta razlikovali glede na doseženo rast I °nodka, proizvodnje in produktivnosti dela, na boljšo izrabo zmogljivosti I Večjo ekonomičnost poslovanja ter glede na izvozne rezultate na konvertibilnem področju. Sredstva za osebne dohodke delavcev v temeljnih 9anizacijah združenega dela in drugih negospodarskih dejavnosti bodo rast dohodka — realno — nominalno rast zaposlovanja v občini rast izvoza — realno rast uvoza — realno pokritje uvoza z izvozom rast produktivnosti vpliv cen porast osebnih dohodkov—• realno — nominalno porast skupne porabe porast skupne porabe brez (SPIZ) 9% porast splošne porabe rasla v skladu z opravljenimi, za 1982 leto dogovorjenimi zoženimi, programi in v skladu z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. Osebni dohodki pripravnikov bodo pri ugotavljanju usklajenosti razporejanja dohodka tudi v 1982 letu izvzeti iz sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenega dela. Na področju skupne porabe bo potrebno ob ocenjevanju izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve in razporejanja dohodka v letu 1982 posebej obravnavati problematiko izravnave osebnih dohodkov delavcev v Domu upokojencev z ostalimi delavci v družbenih dejavnostih. — V organizacijah združenega dela bo uveljavljena stimulativnejša delitev osebnih dohodkov na osnovah delitve po delu, pri čemer bo dan poseben poudarek nagrajevanja po delu v najtežjih razmerah in visoko ustvarjalnega dela. — Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, oblikovana v odnosih svobodne menjave dela, bodo skupaj s sredstvi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v globalu rasla skladno z rastjo dohodka. Sredstva za druge družbene dejavnosti bodo rasla 9 % počasneje od rasti dohodka oziroma 16,5 %, pri čemer je osnova za 1981 leto dogovorjena skupna poraba. To razliko pogojuje pričakovano hitrejše povečanje števila upokojencev ter usklajevanje pokojnin in invalidnin z rastjo osebnih dohodkov v preteklem letu. V okviru ostalih družbenih dejavnosti bo rast po posameznih področjih različno glede na prednostne planske usmeritve. — Programi po posameznih družbenih dejavnostih se bodo izvajali v okviru možnosti, s tem da se bo prioritetno zagotavljalo izvajanje zagotovljenega programa. — Organizacije združenega dela družbenih dejavnosti, zlasti s področja znanosti in raziskovalne dejavnosti, bodo pri izvajanju prednostnih planskih nalog v večji meri uresničevale neposredno svobodno menjavo dela. Naloga na področju SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje na ravni občine izhajajo iz srednjeročnega družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981 -1985 za leto 1982. Uskladitev na področju družbenih dejavnosti je narejena na osnovi dovoljene skupne porabe v letu 1982, medtem ko uskladitev nalog s področja materialne proizvodnje izhaja iz predvidenega dotoka sredstev in možnosti najemanja kreditov v letu 1982. Pregled planiranih nalog s področja SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za 1982 leto bo objavljen v Delegatski prilogi •- Naš časopis in je sestavni del te resolucije. — Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb bodo rasla za 10 % počasneje od rasti dohodka oziroma 15,8 %, pri čemur je izhodišče v letu 1981 dogovorjena splošna poraba. To terja racionalno trošenje sredstev, nadaljnje omejevanje investicij iz sredstev proračuna ter racionalno zaposlovanje. Ob tem je potrebno dati poseben poudarek hitrejši in učinkovitejši izterjavi ob ustreznejši odmeri davkov, katera naj zagotovi, da naj k pokrivanju splošnih družbenih potreb prispevajo sorazmerno več tisti, ki ustvarjajo večji dohodek. — Predvideno zmanjšanje obsega kompenzacij v letu 1982 za osnovne prehrambene proizvode ne bo vplivalo, da delovni ljudje in občani ne bi bili redno oskrbljeni z osnovnimi življenjskimi proizvodi. V ta namen se bodo v okviru materialnih možnosti povečale občinske blagovne rezerve. NALOŽBENA AKTIVNOST Ob zmanjšanju možnosti investiranja v 1982 letu bomo pospešeno izvajali predvsem izvozno usmerjene investicijske programe. Investicijska politika bo naravnana v povečanje izvoza, zagotavljanje najnujnejših surovin in reprodukcijskega materiala, primarno kmetijsko proizvodnjo, najnujnejše objekte za proizvodnjo energije, stanovanjsko izgradnjo, ter v zamenjavo opreme in odpravo izrazitih ozkih grl v izvozni proizvodnji. Ob tem bodo upoštevane usmeritve glede investiranja, katere so sestavni del Resolucije SRS ter drugih dokumentov, ki so sestavni del resolucije. Ob zaostrenih gospodarskih in kreditnih možnostih za nove investicije se ocenjuje, da bodo investitorji v letu 1982 izvajali oziroma pripravljali naslednje investicije: Področje gospodarstva: 1. IUV — TOZD Usnjarna Vrhnika: izgradnja konfekcije usnja na Vrhniki, 2. Avtomontaža — TOZD Kovinarska Vrhnika:podaljšanje proizvodne hale, 3. LIKO-TOZD Tovarna stolov, TOZD Primarna predelava, TOZD servisi —energetika: izgradnja II. faze stolarne z decimirnico, predsuševa-njem in energetiko, 4'. DONIT-TOZD Fenolit Borovnica — investicija programa V 100 ter-moizolacijske smole — rekonstrukcija obrata smol, 5. ŽG-GP-TOZD Kamnolom Verd: izgradnja in dokončanje I. faze dro-bilnice in separacije ter odpraševanje (investicija je pogojena z dogovarjanjem v okviru SOZD), 6. ŽITO — TOZD Pekarna Vrhnika: rekonstrukcija Pekarne na Vrhniki, 7. SGP Grosuplje — tozd Igrad Vrhnika: peskokop Čelo — Vrhnika, 8. LIKO-TOZD Servisi — energetika: priprava investicijsko-tehnične dokumentacije za izgradnjo proizvodnih prostorov za proizvodnjo računalniških sklopov (investicija je odvisna od rezultatov odgovora na nivoju SRS), 9. LIKO-TOZD Tovarna vrat: priprava investicijsko tehnične dokumentacije za ureditev skladiščnih prostorov, 10. LIKO-TOZD Primarna predelava: priprava investicijsko-tehnične dokumentacije za lupilnico. 11. LIKO-TOZD Blagovni promet: razširitev maloprodajne trgovske mreže, 12. MERCATOR — TOZD Hotel Mantova: priprava investicijsko tehnične dokumentacije za nov hotel na Vrhniki. Področje družbenih dejavnosti: 1. Sklad za gradnjo šol in VVZ občine Vrhnika: najnujnejša vzdrževalna dela za potrebe vzgojnovarstvene enote na Logu 2. Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika: priprava investicijsko-tehnične dokumentacije za nadzidavo Notranjskega zdravstvenega doma ' na Vrhniki OPOMBA: Za realizacijo teh dveh investicij bomo po potrebi združevali sredstva amortizacije pri izvajalcih družbenih dejavnosti. Na področju komunalnega gospodarstva se bo poleg tekočih vzdrževalnih del izvajalo naslednje prednostne naloge: «■ — prva etapa sanacije vodooskrbe v občini Vrhnika, — izdelava investicijsko-tehnične dokumentacije za centralno čistilno napravo na Vrhniki, — dograditev S kanala, — dokončna legalizacija centralnega smetišča na Tujnicah in priprava dokumentacije za dolgoročno reševanje nove lokacije, — priprava tehnične dokumentacije za širitev oziroma novogradnjo pokopališča na Vrhniki, —v Modernizacija ceste — most čez Ljubijo do križišča z regionalno cesto Vrhnika—Borovnica, —' izdelava dokumentacije za prestavitev ceste posebnega pomena (tankovska cesta), — odkup zemljišč za usmerjeno družbeno stanovanjsko gradnjo (Vrtnarija, Dol-Laze, industrijska in obrtna cona Vrhnika) Na področju stanovanjskega gospodarstva se bo v letu 1982 nadaljevalo z usklajevanjem ekonomskih stanarin in najemnin, kar mora biti zaključeno do 1985. Dvig najemnin in stanarin mora potekati v skladu s programom izvajanja politike cen za leto 1982. Na področju izgradnje sta- novanj se predvideva izgradnja 64 stanovanj, in sicer blok S-10, na Vrhniki in B-9 v Borovnici. Poleg tega se bo izvršila še prenova 5 stanovanj. Nadaljevanje dela bo organizirala Stanovanjska zadruga. V letu 1982 se bodo pripravljali naslednji urbanistični dokumenti: — predlog ZN industrijske cone Vrhnika (Zasnova), — urbanistični načrt Vrhnika (osnutek), . — ureditveni načrt pokopališča v Dragomerju (izdelan), —- predlog ZN Dol — Laze (osnutek), — predlog ZN obrtne cone Borovnica (osnutek), — predlog ZN obrtne cone Vrhnika, (osnutek), — prostorski del družbenega plana po aneksih (smernice prostorskega dela inzasnova variant dolgoročnega prostorskega razvoja), — predlgo ZN med Idrijsko cesto in Butanjevo (dopolnilni predlog s pripombami razprave in eventualno potrditev), — trgovska cona Vrhnika (osnutek), — ureditveni načrt pokopališča Vrhnika (izvedeno), — priprava zemljišč za industrijsko cono in sicer odkup zemljišč za poznejšo namensko in selektivno rabo, — družbenopolitična skupnost bo v okviru skupne porabe in Samoupravne komunalne interesne skupnosti zagotovila odkup zemljišč za izgradnjo tankovske ceste za potrebe JLA v okviru nalog posebnega družbenega pomena, Gozdnogospodarske organizacije bodo v letu 1982 uresničile plan sečnje, ki je po srednjeročnem planu bil predviden za leto 1985. Tako bodo gozdna gospodarstva prvenstveno zagotovila surovinsko osnovo za lesno-predelovalno industrijo, kateremu naj bo osnova dogovarjanje na dohodkovni osnovi. Gozdno-gospodarske organizacije bodo ob povečanem obsegu poseka zagotovile, da se bo tudi obseg vlaganja v gojenje gozdov v letu 1982 povečal v obsegu, ki je bil sicer planiran za leto 1985. Kmetijska proizvodnja kot prednostna naloga bo v letu 1982 zagotovila naslednje količine blagovne proizvodnje: 390 tisoč litrov mleka, 637 ton sira, 215 ton mesa mladih pitanih govedi, 45 ton govejega mesa ter 10 ton svinjskega mesa Nadaljevala se bodo pripravljalna dela za melioracije kompleksa Podlip-ska dolina in melioracija na Barju, v skladu s programom srednjeročnega plana Kmetijske zemljiške skupnosti. Razvoj kmetijstva na Pokojiški planoti se bo odvijal po programu samoupravnega sporazuma, ki je bil sklenjen za to področje, in sicer: povečanje staleža živine v pašni sezoni 40 glav in 20 preko celega leta; poleg tega ureditev 12 ha dodatnih pašnih površin. Na osnovi pogodb s člani zadruge bo v letu 1982-1983 zasejano cca 40 ha površin s pšenico, da bi se povečala blagovna proizvodnja. KONKRETNE NALOGE V LETU 1982 V OKVIRU MEDOBČINSKEGA SODELOVANJA — aktivirati in zaključiti samoupravno sporazumevanje o obveznostih nosilcev in programov nadaljnjega razvoja rekreacijsko turističnih centrov Zaplana, Ulovka, Bistra; — v letu 1982 bodo udeleženci sprejeli Družbeni dogovor o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih; — do konca marca 1982 bomo udeleženci sprejeli samoupravni sporazum o združevanju sredstev za zagotavljanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS; — v okviru medobčinskega sodelovanja bomo do konca leta 1982 utrdili sistem financiranja gradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov, ki se gradijo zaradi priseljevanja prebivalstva iz drugih občin; — v okviru posebnega dogovora v letu 1981 z mestom Ljubljana bomo opredelili postopke za evakuacijo in možnost nastavitve določene strukture prebivalcev Ljubljane na področju naše občine; V okviru mesta Ljubljana oziroma medobčinskega sodelovanja se naj prične postopek dogovarjanja o skupnem gospodarskem razvoju izven-mestnih območij. Zato bo pripravljen poseben dogovor o skupnih temeljih dolgoročnega plana med občino Vrhnika in iHestom Ljubljana za obdobje do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000. DRUGE NALOGE Naloge na drugih področjih družbene reprodukcije, tako gospodarstvo, turizem, družbene delavnosti, urejanje prostora in varstvo okolja ter družbeni sistem informiranja bo v 1982 letu potrebno izvajati v okviru materialnih možnosti. V zaostrenih razmerah morajo nosilci programov te ponovno preveriti, opredeliti prioritete, druga pa skrčiti glede na zožene razvojne možnosti. V skladu s političnimi in varnostnimi razmerami v svetu in pri nas ter s potrebami v vseh temeljnih življenjskih in delovnih sredinah, bodo povečani napori za nadaljnjo krepitev samozaščite, varnostne in obrambne pripravljenosti in usposobljenosti delovnih ljudi in občanov za razvoj in usposabljanje narodne zaščite, civilne zaščite, enot milice, teritorialne obrambe in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter za uresničitev določenih programov namembne proizvodnje. Zaposlovanje nad planom mora obvezno temeljiti na sorazmernem povečanju rasti družbenega proizvoda. Z ozirom na spremenjene pogoje poslovanja zaradi zaostrenih družbenoekonomskih razmer morajo nemudoma pričeti vse samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti preverjati svoje srednjeročne planske dokumente. V zoženih materialnih okvirih morajo v prvem trimesečju spremeniti in podaljšati dinamiko uresničevanja nalog oziroma skrčiti prednostne naloge za celotno srednjeročno obdobje. V tem primeru morajo v smislu kontinuiranega planiranja v prvem polletju izpeljati postopke za uresničevanje svojih srednjeročnih planskih dokumentov. Vse samoupravne organizacije in skupnosti morajo do konca leta pripraviti svoje dokumente za 1982. leto, pri čemer morajo upoštevati usmeritve in naloge te resolucije. V letu 1982 bodo aktivno potekale priprave za smernice za družbeni dolgoročni plan občine Vrhnika do leta 1995 oziroma do leta 2000. , DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI Naloge in ukrepi na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije so podrobneje opredeljeni še v naslednjih dokumentih: 1. program nalog, aktivnosti in ukrepov na področju ekonomskih odnosov s tujino, 2. Usklajeni plani organizacij združenega dela v SISEOT (ROK: januar 1982); 3. Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin; 4. Dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji; 5. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1982. letu; 6. Načrt zaposlovanja za 1982 leto; 7. Dogovor o izvajanju politike cen; 8. Naloge, ukrepi in aktivnosti na področju kmetijstva, živilske industrije in gozdarstva v letu 1982; 9. Naloge udeležencev dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v 1982. letu. FEBRUAR t - ; Kmetijska zadruga predvideva v tem srednjeročnem obdobju naslednjo proizvodnjo: — proizvodnja mleka: 1981 —3,800.000 litrov 1982 — 3,920.000 litrov 1983 — 4.100.000 litrov 1984 —4.200.000 litrov 1985 —4,300.000 litrov — proizvodnja mladih pitanih govedi (MPG, 56-odstot-ne klavnosti) ton mesa 195 215 259 273 290 kom. 700 — 768 — 925 — 975 — 1000 — proizvodnja govejega mesa 1981 1982 1983 1984 1985 kom. ton 1981 158 41 1982 173 45 1983 181 47 1984 185 48 1985 200 52 — proizvodnja prašičev 1981 100 10 1982 100 10 1983 1000 100 1984 1200 120 1985 2000 200 S to proizvodnjo bi zagotovili polno oskrbo Vrhnike z govejim mesom ter 75-odstotno oskrbo s svinjskim mesom proti koncu srednjeročnega obdobja. Ne samo barja, resno se lotevamo kmetijstva nasploh, začenjamo le spreminjati odnos do kmetijske proizvodnje. Vendar sta prisotna še vedno dva bistvena problema: razdrobljenost zemljišč in nesorazmerja pri cenah, ki jih bo nujno sistemsko rešiti. Na razgovoru o stanju našega kmetijstva, ki ga je organiziral komite OK ZKS, je dal eden od raz-pravljalcev slikovito prispodobo — kmet na traktorju z mo-tiko na rami. Kaj je hotel povedati? Da ima naš kmet njive ali senožeti tako raztresene, da traktor uporablja za prevoz z ene njive na drugo. Ta njiva pa je tako majhna, da se mu praktično s traktorjem ne izplača delati na njej, mora pač z motiko. Dobro prispodoba najbrž za večino naših kmetov kar drži. Problem razdrobljenosti zemljišč ima torej tudi ekonomske posledice. Zato bodo nujne komasacije, če hočemo, da se bodo naši kmetje šli sodobno kmetovanje, ki zahteva tudi manj stroškov. To je še toliko bolj pomembno; ker imamo že tako 2700 ha (38 odstotkov vseh kmetijskih S kmetijstvom je tesno povezano gozdarstvo. Mnogim kmetom je les dodatni vir dohodka, celo več, precej je takih, ki živijo predvsem od gozda. V občini je 747 lastnikov gozdov (vsi kmetje). V kooperantske odnose s TOK Gozdarstvo Vrhnika je vključenih 225 kmetov, ki so predlani oddali 12600 kubičnih metrov lesa. V večini gre ta les na žage v občini. Vendar ne moremo biti povsem zadovoljni z gospodarjenjem s temi.gozdovi. V TOK-u pravijo, da so še prisotni pojavi črnih sečenj in prodaje lesa mimo TOK-a. Srečujejo se tudi s posameznimi lastniki gozdov, ki kljub visokemu etatu ne sekajo. Nočejo sekati sami in ne dovolijo intervencijskega poseka. Neki lastnik 30 hektarov gozda ima 1000 kubičnih metrov neizkoriščenega desetletnega etata. Nedvomno pa je poseben problem tudi preveč privatnih žag. Po podatkih inšpekcijskih služb je registriranih 40 takih žag, govori pa se o okrog 120 žagah. imajo možnost tržne proizvodnje ne glede na to, ali zemljo obdelujejo intenzivno ali ne. Tisto zemljo, ki iz kakršnihkoli razlogov ni intenzivno obdelana, bodo morali dobiti tisti kmetje, ki so jo pripravljeni obdelovati. Se vedno se križajo interesi kmetijstva in stanovanjske izgradnje, zato bomo morali v občini čimpreje izdelati agrokarto, ki bo zaščitila kmetijska zemljišča proti nenehnemu pritisku urbanizacije. Marsikatero dobro zemljo smo že pozidali, so ugotavljali kmetje na seji kmetijsko-zem-Ijiške skupnosti, zato moramo sedaj, čeprav je že malo pozno, urbanizacijo usmeriti na ali res vsi ipolnjujejo pog< skladu z zakonom oziroma, nihova zemljišča obdelana de na njihove proizvodne zrno: sti. Tu že lahko ugotavljamo precejšnja razhajanja, saj so silke razvoja usmerjene kmetijejiv so združene v k Kmetijski zadn*)i POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE Tudi na barju lahko več zrase Le načrtno urejanje zemljišč bo omogočalo večjo rast proizvodnje, zato je Kmetij-fc ska zemljiška skupnost zago- k tovila sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za^ izvedbo hidromelioracije, W pogojujejo izvedbo komasacije oz. združevanje zemljišč v okviru proizvodne skupnosti. Programi se izdelujejo za Podlipsko dolino na 325 ha Log — Dragomer na 150 ha, Blatna Brezovica na 100 ha. V skladu z republiškim planom hidromelioracij bodo začeli z izvedbo hidromelioracije dela Podlipske doline na 75 ha v letu 1984. široko prepričanje, da se na barju ne moremo iti kmetijstva — barje pa je pretežni del naših kmetijskih površin — ni točno, trdijo kmetijski strokovnjaki. Gozdarji so ga že nameravali pogozditi, urbanisti pozidati, vendar kmetijski strokovnjaki vztrajajo, da se da tudi na barju povečati proizvodnjo. Ni dolgo tega, ko je kmet, ki mu je sicer breme let že upog-nilo včasih močna pleča, dejal, da se barjanski svet obnaaša in zemljišč) na barju. Večina teh zemljišč ima neurejen vodni režim, močno je razširjen plevel, predvsem preslica. Zato je V celotnem gospodarstvu občine Vrhnika predstavlja kmetijstvo 5,6 odstotka narodnega dohodka, in sicer od tega skupaj 68.703 tisoč din,od tega združenodelo4.288 din, samostojno osebno delo pa 64.415 tisoč din. Kot proizvajalec hrane pa daje kmetijstvo pri preskrbi prebivalstva znatne količine pridelkov oziroma izdelkov Osnovni tržni proizvod vrhniškega kmetijstva je živinoreja, predvsem pa govedoreja - mleko in meso. Nesorazmerja med kmetijskimi proizvodi, reprodukcijskimi materialom in energijo, na katero je kmetijska proizvodnja vezana, so vzrok, da kmetijska proizvodnja ne narašča v skladu z načrtom, predvsem proizvodnja mleka. V lanskem letu se je Kltetijska zadruga vključila tudi v akcijo za kruh in sladkor in tako je KZ Vrhnika sprejela obvezo posejati 20 ha pšenice, z oddajo 401 pšenice. Sicer je sama akcija s pomočjo pospeševalne službe stekla že prej, saj so hoteli v njivsko kolobarje-nje vključiti tudi žita. Za setev so zagotovili 8600 kg semena, ki je bilo do 50 odstotkov regresirano iz sredstev sklada za intervencije. Za setev je bilo sklenjenih 18 pogodb za 15 hektarov površin. Glede na prodano seme pa je bilo posejane pšenice veliko več. poleg tega pa ocenjujejo, da kmetje sejejo tudi z lastnim semenom in da je posejanih okrog 50 ha pšenice. to zemljišče slabo izkoriščeno, krma iz barjanske zemlje je kisla in slabe kvalitete. Za uvajanje intenzivne kmetijske proizvodnje je potrebno urediti tak vo-dozračni režim v tleh, kot ga zahteva sodobna proizvodnja, pravijo nekateri strokovnjaki. To pa je strokovno zahtevno delo in povezano z velikimi stroški, ki pa jih ta trenutek sami v občini ne zmoremo. Še huje pa je, da je kar precej dobrih zemljišč slabo obdelanih. Za takšno stanje je več vzrokov Zemljišča so v lasti nekmetov ali pa jih imajo ostareli kmetje, ki obdelave ne zmorejo. Zakon o preživninskem varstvu kmetov sicer daje možnost ostarelim kmetom, da oddajo zemljo za ustrezno preživnino Vendar za to obliko se ne odločajo in najbrž je tu prisotna tradicija in mentaliteta in nenazadnje dediči. Ravno sedaj, ko se borimo za večjo kmetijsko proizvodnjo in vlagamo denar v slabša zemljišča, bi bilo najprej potrebno vso to dobro zemljo skrbno obdelati. Predvsem dediči so dolžni ostarelim kmetom pomagati pri obdelovanju ali pa se bodo morali soočiti z dejstvom, da bodo Poleg združenih kmetov se z lastno kmetijsko proizvodnjo ukvarja tudi družbeno posestvo na Verdu, ki deluje v sklopu Ljubljanskih mlekarn. Svojo proizvodnjo ima organizirano na 166ha, in sicer v Verdu in Bistri. Glede na to, kjer so ta zemljišča na Barju, izvajajo na njih tudi agromelioracije in hidromelioracije. Prav zemljišča, ki so slabe kavalitete, so omejitveni faktor za nadaljnjo rast proizvodnje. Na posestvu redijo 80 krav in 250 plemenskih telic. Plemenske telice vzrejajo na paši, in sicer za podmladek črede na Verdu in farme na gmajnicah. S takim načinom vzreje dosegajo ugodne rezultate, zato bodo z njim nadaljevale, saj je njihov cilj proizvodnja 60001 mleka od ene krave do leta 1985. Vrhnika — teh, ki imajo člansK pogodbe in pogodbe o sodelovanj z zadrugo, je le 654. Sicer je sli& tudi očitke, da se kmetijska zadn) ga premalo angažira pri utrjevanj vezi s kmeti, da išče zaslužek zur» kmetijske dejavnosti — to je v trg1 vini. Kot pomembno dejstvo moral1 na koncu še enkrat naglasiti,< smo premalo naredili na podrofl združevanja in skupne proizvO nje. Zato je bilo na raznih seja kjer so obravnavali poročilo o s* nju našega kmetijstva, dogovori1 no, da mora Kmetijska zadruga' | pomoči pospeševalne službe g'1 de na zakon o združevanju kmet najti oblike, ki bodo zainteresira in vzpodbudile kmete in lastni spreminja tako, kot se spreminja kmetijska politika. Bili so časi, ko je bila vsaka ped črne barjanske zemlje obdelana, pa se je nato zaraslo; jarki so se kar poravnali. Spet je bilo urejeno, večje površine celo meliorirane. Zraslo je državno posestvo. Pa so spet te štale ostale prazne, meliorirane površine pa so leta zarasla, škoda, velika škoda! končno so prišli časi, ko se, kot kaže, spet nekoliko resneje lotevamo kmetijstva in tako tudi barja. V Bevkah je na melioriranih zemljiščih zraslo precej koruze. Letos jeseni so že posejali žito. Na decembrski seji kmetij-sko-zemljiške skupnosti so bili trdno prepričani, da imajo melioracije na barju perspektivo. Ob tem so poudarjali, da moramo melioracije na barju pospešiti, že v tem srednjeročnem obdobju pa začeti meliorirati zemljišča v Dragomeru in Blatni Brezovici. Zato so tudi odločili, da pristopijo k republiškemu samoupravnemu sporazumu za združevanje sredstev za izvedbo republiškega plana hidromelioracij. Ravno iz teh združenih sredstev bodo 1984 leta urejena zemljišča v Podlipski dolini. Vsi kmetje niso ravno vešči dela s traktorjem pri spravilu lesa iz gozda. Zato so na GG Vrhnika pripravili tečaj za vse kmete, ki v gozdu delajo s traktorjem. Odzvalo se jih je 23-Pokazaio se je namreč, da je nujno vse, ki s traktorji delajo v gozdu, poučiti o pravilnem delu. s tem se bo nedvomno povečala tudi storilnost dela in zmanjšalo število nesreč- to zemljo obdelovali tisti, ki so za to sposobni. Nedoupstno je torej, da so dobra zemljišča zaradi lastništva slabo ali samo na pol obdelana. Kako preseči to stanje? Že večkrat so kmetje sami zahtevali in tudi na seji konference ZK je bilo poudarjeno, da je treba popisati vse kmetije, ki Naravne možnosti za razcvet kmečkega turizma imamo, vendar so omejene: — premalo je usmerjenih kmetij z urejeno kmetijsko proizvodnjo v hribovitem območju občine; — starostna struktura kmetov je neugodna; — neugodna je tudi kreditna politika (9,5 odstotkov obresti na 9 let, limitna višina posojila pri HKS je 40 000 din — banke v letu 1981 kreditov niso odobrile). Seveda je potrebno vlagati napore, da se bo stanje na tem področju uredilo. V občini sta bili dve kmetiji usmerjeni v kmečki turizem, pa sta ravno iz teh razlogov ostali na pol poti. Leta 1980 se je začelo oživljanje kmetijske proizvodnje na Poko-jišču v skladu s programom je kmetijska pospeševalna služba v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Ljubljana začela usmerjanje kmetije na Zavrhu v živinorejo, in sicer z izkoriščanjem travne ruše s pašno košno rabo. Na kmetiji je v prvi fazi urejen pašnik na 7 ha z obodno ograjo, ki preprečuje dostop divjačini, ki na tem področju vsako leto napravi veliko škode. V letošnjem letu je bilo na paši 20 glav goveje živine. Proizvodnjo so spremljali in ugotovili, da je bil prirast telic samo ob paši 0,8 kg dnevno. Koncem maja je bila na kmetiji tudi izvedena demonstracija siliranja trave z izčrpavanjem zraka. Tak način izkoriščanja pokojiške planote se je izkazal kot primeren in bodo z deli nadaljevali. področja, ki so za kmetijstvo manj primerna. Že več let govorimo o področju od Vrhnike proti Logatcu, pa pravijo, da se še kar naprej poziduje dobra zemlja. V zadnjem času je precej govora tudi o statusu kmeta. Kar precej skrivalnic je okrog tega statusa. Slišati je, da se marsikdo pod tem statusom skriva, pa je samo prido-bitniško usmerjen , družbi pa v bistvu ne daje nič. Zato bo. kaj kmalu stekla široka akcija ponovnega preverjanja, kdo je upravičen do takšnega statusa in kdo ni. To naj bi temeljito pretresli tudi v vsaki krajevni skupnosti. V občini jih je 788, ki imajo status kmeta, vendar bo nujno ugotoviti, p' kmetijskih zemljišč, da bo pi zvodnja stekla v željenem obse$ vendar se moramo ob tem zave? ti, da smo prav vsi odgovorni* povečanje kmetijske proizvodnja za vodenje take kmetijske politi11 ki bo to omogočala. Glede na to, da je predvide1 regijsko združevanje sredstev potrebe pospešvanja kmetijs moramo tako narediti ustrezne realne programe razvoja km«J stva, ki morajo vključevati vse * jektivne danosti. Izbojevati bo trflj tudi bitko v miselnosti občanov, je veliko ceneje graditi na zemlr čih, ki so za kmetijsko proizvod"' neprimerna kot pa vlagati ogromj sredstva v slabša zemljišča, daj usposobimo, da bo na njih v*1 nekaj zraslo. ebruar 1982 naš časopis 5 KOMUNISTI V VERDU SO SE DOGOVORILI Kaj in kako delati Verjetno je prav, da se Zveza komunistov dogovarja z vsemi lružbenopolitičnimi faktorji v krajevni skupnosti, kjer je njeno )t. jj**to kako bo uveljavljala svojo družbeno odgovornost. lt.r*JK>vna organizacija ZK je sprejela svoj akcijski program s ka-ih "Jjrn naj bo seznanjen vsak krajan Verda. Program ne vsebuje nekih obljub, ampak služI za osnovo ak-'l*kega dela. Ta vsebuje predvsem naslednje teze: — 00 ZK bo zlasti spremljala ili snovanje svojih članov v organizacijah kjer delajo, oziroma žijjf skupščinskem sistemu in delu ' t^O, zlasti pa v delegatskih '." ^inah in razvijala vpliv ter ak-jjf' ^ost delegatske baze; to je ce-dTtne skupščine KS in njenih de--1 s9acij. — 00 ZK bo organizirala spravo o vseh perečih družbe-Jvo Prob,ernih in stabilizacijskih 'za'aPorih in posredovala ugotov-.jr8 svojih članov preko delegata ' Problemske konference v ob-išJpiskem merilu 10" za ia. ia. a la-:a-•a-na anf iSa dni anj un rg< ■aif i, 1 ob vd S« orj« >a, 9 tel sir« >tnK — posebno pozornost bo posvetila razvoju kmetijstva in gozdarstva — delovala bo preko svojih članov v utrjevanju dejavnosti SLO in DS — razširjala bo neposredno upravo krajevne skupnosti ob sodelovanju z njenimi delegacijami in Svetom KS — s svojimi člani bo pomagala pri delu DPO — 00 ZK mora v svoje delo vključiti vse komuniste, ki živijo v KS in niso povezani v 00 ZK Verd. (Teh je nad 90, kar pomeni močno politično silo, s posebnim ozirom na njihovo izobrazbo in izkušnje na delovnih mestih, kjer aktivno delajo) — 00 ZK Verd se bo povezovala z 00 ZK delovnih organizacij na območju KS, kajti teh stikov je bilo doslej premalo. Vedeti je treba, da komunisti v delovnih organizacijah prav tako nosijo odgovornost za razreševanje svojih problemov V KS. V teh organizacijah se mora preseči podjetniško miselnost, ki je mnogokrat v nasprotju z željami in potrebami krajanov med katerimi so tudi sami. — 00 ZK bo preko svojih članov vplivala na vse družbene subjekte v KS in skušala pravilno ocenjevati gospodarsko stanje in politično situacijo, ki nastopa v odnosih v gospodarstvu in celotnem delegatskem sistemu v KS in občini. Njena naloga je pravočasno analizirati stanje in hitro reagirati na pojave vseh družbenih ali gospodarskih deformacijah in neizpolnjevanja odgovornosti. Navajamo le nekaj osnovnih načel iz akcijskega programa, ki naj ne bo le stvar komunistov, ampak problem krajanov, ki naj sodelujejo. Dejavnost komunistov ni samo njihova stvar, ampak problem celotne družbene skupnosti in naloga, da se v razreševanje problemov vključi čim širše število krajanov. To je posebno aktualno prav v času volilnih priprav na katere moramo biti pozorni, da bodo delegati resni, zreli in dajali svoja poročila o delu krajanom, katerim ne sme biti več potreba iskati raznih informacij drugje. LOJZE DOBROVOLJC Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika RAZPISUJE "a podlagi 9. člena odloka o podeljevanju priznanja občine Vrhnika priznanje občine Vrhnika — »plaketa pisatelja Ivana Cankarja« za leto 1982 Razpisni pogoji in navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov: Priznanja na področju gospodarstva podeljujemo za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, v organizaciji in vodenju temeljnih ter drugih Organizacij združenega dela, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje gospodarjenja ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv. Priznanja na področju družbenih dejavnosti podeljujemo za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, te-'esne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela za področje družbenih dejavnosti. Priznanja na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti podeljujemo za posebne uspehe, dosežene na teh področjih v [Občini, krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela izredne zasluge in uspehe Jugoslovanske ljudske armade pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sodelovanja v družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju občine, ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varno-; "J občanov in varnosti v prometu. Predlog za podelitev mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu 'udi opis dela, zaradi katerega ga predlagajo in podrobne podatke, ki so Potrebni za vsestransko in objektivno presojo skupščine, krajevne Skupnosti ter občani občine Vrhnika. Pismene predloge za priznanje je treba poslati najkasneje do 20. niarca 1982 na naslov: Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika, Tržaška cesta št. 1. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SO VRHNIKA OBČINSKA KONFERENCA SZDL VRHNIKA Žirija za podeljevanje priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda razpisuje za leto 1982 srebrna priznanja OF Priznanje OF je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe zlasti pri: — uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, — uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega dela in življenja ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predlog za srebrna priznanja OF naj predlagatelji (družbe-, nopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela, društva in drugi družbeni dejavniki) pošljejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8, najkasneje do 15. marca 1982. Vse obveščamo, da je to edini objavljeni razpis in jih o razpisu ne bomo še posebej obveščali. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK SZDL VRHNIKA Zbor krajanov v Zaplani V nedeljo, 10. januarja 1982, smo Imeli krajani v KS Zaplana svoj zbor. Kljub izredno slabemu vremenu se je zbralo veliko število krajanov In vsi so z velikim zadovoljstvom sprejeli obisk predsednika SO Vladlmirja Meječa ter sekretarja OK SZDL Mladena Sumlna. Zbor je otvorll predsednik KS Zaplana Ivan Trček, nato pa je bilo izvoljeno delovno predsedstvo. PREGLEDALI SO POROČILO O DELU KRAJEVNE SKUPNOSTI V preteklem obdobju je bilo v KS veliko narejenega, če gledamo plan za obdobje 1981—85. Modernizirali in asfaltirali so cesto v Zaplano dolgo 2 km, za katero so krajani skupaj z lastniki vikendov zbrali skoraj 90 st. milijonov. KS Zaplana je dobila sredstva iz sklada solidarnosti za pomoč pri izgradnji cest, ostalo pa je financiral SKIS s krediti. Povedati je treba, da so krajani in nekateri lastniki vikendov veliko pripomogli s fizičnim delom in z organizacijo ter z zbiranjem sredstev. Žal pa ugotavljamo, da je še 16 lastnikov vikendov, ki se niso in se nočejo odzvati sofinanciranju, cesto pa redno koristijo. Morda se bodo nekoč spomnili, da tudi sosedu ni bilo lahko odvojiti sredstev, da se on sedaj lepo pelje. Druga velika pridobitev je nov vod elektrifikacije Zaplane. Tudi v tej akciji so domačini pokazali veliko zainteresiranost, saj so napravili vse izkope jam, preseke, razvoz materiala in drugo s prostovoljnim delom. Tudi v to akcijo so se vključili lastniki vikendov, mladina je izpeljala akcijo očiščevanja okolja. Nedokončano pa je ostalo popravilo strehe na šoli v Zaplani, napeljava telefona v zaselke Zaplana in Mizni dol, nabava vlečnice ter napeljava vodovoda v zaselke Prezid, Jerinov grič in Strmico. Tako izgleda da bomo še naprej pili vodo iz naših »kapnic«, ob sušnih obdobjih pa vodo vozili iz Logatca ali z Vrhnike. V okviru požarnega varstva je bila predvidena nabava manjkajoče opreme v znesku 20.000 din. S sofinanciranjem SIS in OGZ Vrhnika smo realizirali nabavo cevi in nekaj druge opreme iz lastnih finančnih sredstev, nekaj opreme pa smo dobili iz štaba CZ. Finančno poročilo je podala tajnica KS Sečnikova. Ostanek sredstev smo dodelili oddaljenim krajanom za pluženje cest. Spregovorili smo o pripravah na volitve. Krajani so evidentirali delegate za novo mandatno dobo. Vsi od predlaganih so kandidaturo sprejeli ter podpisali pristonpne izjave. Brez govora o komunalnih problemih na takem zboru ne gre. Pripomba je padla na pluženje ceste na Marinčev grič. Krajani predlagajo tudi delno razširitev te ceste. Vaških cest imamo v KS Zaplana 23 km, za vzdrževanje pa ni denarja. Krajani ostro obsojajo Komunalno podjetje Vrhnika, zaradi prodaje lesenih plugov na področju občine Vrhnika, kot tudi pluga, ki je bil v Zaplani. Odločili so se, da tega pluga ne dajo, ker je solastništvo KS, in se še vedno rabi. V letu 1982 se bo elektrificiral zaselek Strmica, zato je treba sestaviti gradbeni odbor, kot tudi za nepeljavo telefona v zaselek Zaplana ter Mizni dol. Zbor krajanov Zaplane je pozdravil tudi predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač in poudaril, da se da kljub majhni KS s složnostjo in lastno organiziranostjo veliko narediti. Zavedati pa se moramo, da je občinski proračun vedno manjši, zato je treba usklajevati plane in realne potrebe KS. Mladen Sumina pa je dejal, da morajo delegati, ki bodo prevzeli nove funkcije, z največjo odgovornostjo prevzeti skrb za svojo KS — ter se vedno udeleževati sej v KS kot tudi v občinskem merilu. G. MESEC V novem bloku na Kllsu (celotna investicija je vredna okrog 6 starih milijard dinarjev) je 51 stanovanj; 13 je etažnih lastnikov, 17 je solidarnostnih stanovanj, ostala stanovanja so kupile delovne organizacije. Med 17. »srečneži«, ki so dobili solidarnostna stanovanja je tudi Dragojla Cvijanovlč, delavka LIKA, ki seje vselila v enosobno stanovanje. Na fotografiji: predsednik zbora uporabnikov skupščine SSS Ivo Barbiš izroča ključe Dragojli Cvijanovič. Anton Debevec Na hribih B je večkrat gorelo e$fva( 3. razvojna stopnja vdividualnih sposobnosti. In »kulturen«: splošno izo-'raien, omikan; napreden. Stoletja je trajal gospodar-% znanstveni in nravni ratnoj človeštva.. Terjal je , '•nogo življenj, mnogo pora- m *ov in truda. Toda vedno je trr>agala želja po odkrivanju Jovega, radovednost je vo-w človeka do materialnih in snovnih pridobitev, ki nam »aries lajšajo življenje, ne da "se tega sploh še zavedali. rK ^isem pa prepričana, daje *we/cov nravstveni razvoj v **aku z gospodarskim in tpanstvenim. Kot bi nam zanj vt^tenjkovalo sape in prave °'/e. L Na koliko načinov si danes fa-v 0 P°teš'mo sv°i° rado-^sdnost! Celoten sistem \*9oje in izobraževanja nas fPodbuja k temu, če imamo .Jr sam/ interes! ' I "- Vzgoja h kultumosti v ovth u moralnostije prav go-te™*? težsško »obdelovanje«. P*' mora dosledna, že to je pa še povratna infor-Nc/ya je pozna — ali pa je ploh ni. Celotni sistem —i '*gq/e od vrtca do univerze " "'ma prave moči; če nismo ^Iturni doma, med seboj, e°a fuoV od svojih otrok ni-"amo pravice pričakovati. Kultura je vedenje in ved$-''e. je znanje in naš odnos do .e9a znanja. Kaže se z di-'0"7o in s prijaznim pozdra- Kultura je odnos do člove-'a> do dela, do naroda, jezi-N< knjige. 1 Prave kulture ne more biti knjižne kulture, kajti Jponb književno delo dodaja £*ameznemu, ozko zame-r^mi/, življenju takšno živ-Zjisko bogastvo, kakršnega ?*ko doseže kakšna druaa doseže kakšna druga 've/cova dejavnost. Je nov . 6f v našem vsakdanjiku. In *» pomaga živeti polno, Padajoč se samega sebe ^okolice. *P°diti po svetu z odprtimi l""' za vse novo in z dojem-fW>/ čutf za i/se dobro in ,°$teno ter imeti poleg tega J vgrajen kritični sistem za tf^račanje slabega, res ni {"^stavno. Je pa potrebno, * hočeš suvereno voditi O/o »barko« po ovinkih in -sKij^'ca/j današnjega vsakda- LIDIJA GOLC Novoletno praznovanje za najmlajše Novoletni program Je letos potekal že četrto leto v Cankarjevem domu za delovne organizacije in po krajevnih skupnostih. Za obdaritev s programom se je odločilo 16 delovnih organizacij in 7 krajevnih skupnosti. Vse tri osnovne šole so razveselili lutkarji Ljubljanskega lutkovnega gledališča s predstavo Marjetica in zmaj, otroci v VVZ pa so si ogledali risanke in novoletno zgodbo, ki so jo zaigrali šolarji. Program so pripravili otroci iz vseh treh osnovnih šol; pod vodstvom tovarišice Racmanove in Rem-čeve na OŠ Log—Dragomer, pod vodstvom tovarišice Rusove na OŠ. I. Cankar in pod vodstvom tovarišice Levstikove na OŠ Borovnica. Štiri izvajalske skupine so tako razveselile naše najmlajše, ko jih je obiskal dedek Mraz. V večini krajevnih skupnosti so bili prostori pripravljeni po najboljših močeh, ponekod pa je bito treba čakati pred zaprtimi vrati. Ob tej priložnosti se v imenu pripravljalnega odbora zahvaljujemo vsem, ki so pomagali program oblikovati in izpeljati brez večjih spodrsljajev: prej omenjenim skupinam na šolah in njihovim mentoricam, Marjanu Koširju, Jožetu Umeku, Stanetu Kukcu, st., Miranu škrjancu, Primožu Rusu, Oskarju Brodniku in Urbanu Žirovniku — letošnjim dedkom Mrazom, Stanetu Resniku in Janezu Sternenu, Avgustu Slabetu, Janezu Petriču, Rafaelu in Mihaeli Jurjevčič — za tehnično pomoč, Dušanu Petkov-šku in Andreju Mattiasu — za prevoze, vodstvom osnovnih šol za razumevanje pri izvedbi programa in še posebej VVZ Vrhnika: vodstvu zavoda in tovarišicam Zdešar-jevi, Urbančičevi, Piskovi, Šajnovi in Miletičevi, ki so zelo domiselno pripravile dekoracijo dvorane in razstavo otroških risb v Cankarjevem domu. ZKO Ob obisku Cankarjevega doma v Ljubljani »Cankarjev dom« v Ljubljani se je v preteklem letu odločil, da s svojo dejavnostjo seznani širšo javnost in morda je bil malo namen tudi ta, da bi ljudje izvedeli, za kaj so dajali svoj denar. Za začetek so se delavci Cankarjevega doma oz. organizator za stike z javnostjo odločili, da bi s svojo dejavnostjo seznanili udeležence seminarjev za kulturne organizatorje v delovnih organizacijah in druge, ki morda delajo na področju kulture. Bila sem zelo vesela, ko sem preko Občinskega sindikata Vrhnika tako povabilo dobila tudi jaz. Vedno, ko sem v Ljubljani, me pot zanese tudi mimo i Cankarjevega doma, mikoli pa si nisem mogla prav predstavljati, kakšen je dom v resnici. Vedno sem se bala, da je » preno-bel« zame.. Sedaj, po obisku, tega strahu ni več. Delavci Cankarjevega doma so bili z nami izredno prijazni, nas povabili na skupinske oglede Cankarjevega doma in nas seznanili z dejavnostjo Cankarjevega doma v prihodnosti. Naj še vas seznanim s podatki, ki sem si jih zabeležila ob obisku Cankarjevega doma v Ljubljani dne 23. 12.1981. Cankarjev dom je do sedaj veljal 138 starih milijard din, vendar še ni v celoti dokončan. Meri 38.000 m2, skoraj vsa ta površina pa je pod nivojem zemlje. V njem so osrednji prostori tri dvorane: mala, okrogla in velika, ki še ni dokončana. Dvorane ustretftjo evropskih oz. tudi svetovnim zahtevam in normam. S čim se pravzaprav ukvarja »Cankarjev dom«? Njegova dejavnost obsega tri glavna področja: gledališko, filmsko ter družbenopolitično in kongresno dejavnost. Kaj je pravzaprav mišljeno pri posameznih dejavnostih: Na gledališkem področju je ena glavnih nalog prikazati tudi gledališko dejavnost iz bratskih republik in tujine. Dana je možnost gostovanja svobodno oblikovanih skupin, saj so na razpolago izredna tehnična sredstva, npr.: »okrogla dvorana«, ki je res okrogla, s 5 m pogrezljivim odrom, tudi okroglim. Takoj, ko sem jo zagledala, se mi je zdela nenavadna, vendar mi je kmalu postala še najbolj všeč. Za filmsko dejavnost je prav primerna in s filmsko tehniko opremljena mala dvorana. Predvideno je, da tu ne bi gledali filmov vseh zvrsti kar poprek, kot v kinematografih, ampak bi šlo za nekakšne filmske cikluse, npr. »10 najboljših svetovnih filmov«, teden tujega filma, teden »kavbojke«, retrospektiva etnografskega filma, itd., po predstavi pa bi se o njih razvijali pogovori za »okroglo mizo — problemski razmisleki. Vendar je za take oblike filmske dejavnosti potrebno usmerjeno občinstvo. Pozornost bodo namenili tudi kul-turno-vzgojnemu programu. Tako npr. načrtujejo literarne večere, ki bi bili dramsko uprizorjeni, literarne večere v obliki debate, problemske tribune npr. o slovenskem proslavljanju oz. napakah pri proslavljanju, javno jezikovno razsodišče, nadalje promocije, predstavitve dobrih knjig, vendar ne po komercialni plati, ampak predstavitev z avdio-vizuel-nimi efekti, z igralci, tako da bi gledalec knjigo doživel. Organizirati nameravajo javno poslušanje premier slovenskih radijskih iger, razvijati lastno Veseli večer v Borovnici 26.decembra sp borovniški mladinci pripravili Veseli večer v večnamenskem prostoru nove šole. Program je bil zelo pester in duhovit Po pozdravu in pohvali, ker smo zasedli vse sedeže, nekateri pa so celo stali, je šest gledalcev sodelovalo v kvizu. Vprašanja so bila »zvita«, odgovori smešni. Nagrade: lizike. Nato smo se do solz nasmejali Lojziju, ki je v večih jezikih recitiral Prešernovo Lepo Vido in zapel šanson Milord v francoščini. Tudi vsi skeči, bilo jih je pet, so nas razvedrili. Večer sta popestrili Maja in Breda z mojstrskim igranjem na klavir. Predstavila se nam je tudi Barbara, ki je doživeto povedala dve lastni pesmi. Dušan in Mateja sta odplesala nekaj modernih plesov, da je občinstvu zastajal dih. Mnogi od obiskovalcev smo prvič slišali zabavni ansambel, ki ga sestavlja pet za glasbo navdušenih mladincev. Odlično so se izkazali. V prijetnem razpoloženju je kar prehitro minila ura in pol. Vsi obiskovalci smo si bih edini, da so naši mladinci pripravili res zabaven večer. In sedai upamo, da ni bil zadnji. ROMAN MELE, 7. b, OŠ BOROVNICA Kulturne aktivnosti doma JLA so se zelo razmahnile. Imajo tudi otroški pevski zbor, ki ga vodi Anka Žagar. rtu- Marljivi lutkarji s Dvakrat tedensko se sestajajo v Cankarjevem domu tudi lutkarji. ^Vzaprav so samo štirje, v sezoni 1980/1 pa jih je bilo sedem. Samo )fl |™ so odšli, a to" predstavlja za tako majhno skupino veliko, novih ^ov pa ni. Jih ne znajo pridobiti? Se mladim zdi delo z lutkami 1 j anivredno? Mnogokrat se zdi tako, saj ko so vabili prijatelje in znan-n r* sodelovanju so nemalokrat dobili odgovore: »Oh, lutke! S tem naj \i '9rajo otroci!« »Da, tudi otroci naj se igrajo lutke in jih spoznavajo, nikdar lutki vdahniti življenje ni lahko. Veliko truda je treba vložiti v to. 0rda so tudi lutkarji malce površni in pozabljajo na besedo »tudi naj-^ k^6 'e komaJ dovo,l dobro za otroke«. Zato se bodo kolikor se le da (Jedili in igrico z naslovom »Zajčkova hišica«, ki jo pripravljajo za malčke in šolarčke izdelali tako, da se ob gledanju ne bodo dol-?Tasili, kar se pri nedodelanih lutkovnih predstavah rado dogaja. Pri-j "' pa so se tudi na XII. srečanje slovenskih lutkarjev, da njihovo l 0 ocenijo tudi tisti, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, saj vedo, da bo vsaka kritika dober napotek za bodoče delo. se, ki imajo radi lutke vabijo k sodelovanju. Javite se na Zvezo kul- J organizacij v Cankarjevem domu. Veseli vas bodo. MS. ustvarjalnost mladih, prikazati baletne predstave, saj so na razpolago mnoge izrazne možnosti, prikazati razstave kot »zakladi NUK«... Prav tako so v Cankarjevem domu izredne možnosti za glasbeno dejavnost. Glavna noviteta bo velika dvorana za velike ansamble. Tako se bosta tudi Slovenska filharmonija in RTV orkester prav zato preselila v Cankarjev dom. Ko bo dograjena velika dvorana, bomo lahko uživali ob zvokih orgel. Tako Cankarjev dom dopolnjuje tisto, česar Ljubljana oz. Slovenija doslej ni imela ali pa premalo. Prizadevali si bodo za boljši razmah sinfonične glasbene dejavnosti, organizirali bodo zborovske abonmaje, večere slovenske ljudske pesmi, »Dan zamejskih Slovencev«.... Tako si prizadevajo, da bi prirejali vsakoletni mednarodni JAZZ festival v Ljubljani, vzpodbujajo mlado kantavtorsko dejavnost, od Andreja Šifrerja naprej. Izven Cankarjevega doma nudijo klasične estradne prireditve in na ta način koordinirajo kulturna dogajanja pri nas. Tretji del svojega programa, tudi v letu 1982, nameravajo posvetiti družbeno-politični in kongresni dejavnosti. Tako si prizadevajo, da bi lahko organizirali kongrese ZKS in ZSS, ki bodo v tem letu, napovedan imajo mednarodni kongres varilcev... Možnosti za mednarodne kongrese in prireditve so v vseh dvoranah, saj imajo povsod kabine za simultano prevajanje, pa tudi TV kamere so postavljene tako, da bistveno ne motijo gledalcev. Ob koncu našega obiska v Cankarjevem domu so nas njegovi delavci popeljali še na ogled po domu. Lahko rečemo, da smo po ogledu vsi ostali skoraj brez besed in se poslovili s trdnim sklepom, da bomo v najkrajšem času pripomogli, da si bodo naši sodelavci lahko ogledali vsaj eno predstavo v Cankarjevem domu ali si vsaj ogledali dom ZDENKA TOMAŽIN Novoletno darilo V prednovoletnih dneh je pri nas gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Zaigrali so nam igrico Marjetica in zmaj. Predstava je bila darilo dedka Mraza vsem osnovnošolcem in malčkom iz vrtca. Dedek Mraz nas je pozdravil in se z nami zadržal v prijateljskem razgovoru. Najpogumnejši prvošdci so mu zapeli ali povedali nekaj pesmic. Lutkarji so se zelo potrudili in pritegnili pozornost vseh gledalcev Zmaja je igral eden najbolj znanih lutkarjev Nace Simončič, ki je bil na koncu'deležen navdušenega ploskanja. Seveda je naše navdušenje veljalo tudi ostalim igralcem. Vsi mladi se zahvaljujemo organizatorjem in vsem, ki so prispevali denarna sredstva za novoletna praznovanja. PETER ANASTASOV, 7. a. OŠ BOROVNICA Na podlagi 5. člena Pravilnika o Petkovškovih priznanjih RAZPISUJE KULTURNA SKUPNOST VRHNIKA Petkovškovo priznanje Razpisni pogoji in navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov. Priznanja podeljujemo za: 1. aktivno delovanje v SZDL, sindikatih, ZSMS, samoupravnih interesnih skupnostih in v vseh drugih družbenih sredinah v prid kulturnih dejavnosti, 2. vsestransko in celovito razumevanje pomena poklicne in ljubiteljske kulturne dejavnosti in za dejavno pomoč pri vsebinskem bogatenju, 3. organizacijsko utrjevanje in samoupravno organiziranost kulturnih dejavnosti ter za funkcioniranje delegatskega sistema v vseh družbenih sredinah, 4. vzpodbujanje, usmerjanje in organiziranje kulturnega življenja in kulturne dejavnosti, zlasti še med mladimi ljudmi in delavci, 6. celovito, stalno in dolgoročno načrtovanje kulturno umetniškega delovanja, 7. nenehno vzpodbujanje različnih oblik svobodne menjave dela,. 8. kvalitetno in množično rast v kulturnem delovanju, 9. pospeševanje kulturne ponudbe (nastopi skupin, gostovanja poklicnih ansamblov, prireditve za delavce iz drugih republik in pokrajin, bogatenje knjižnic s primernimi knjigami, skrb za dostopnost knjige itd.), 10. pripravo in izvedbo različnih izobraževalnih oblik, 11. celovito in vsebinsko poglobljeno obveščanje o kulturnem življenju in delovanju. 12. poglobljeno prizadevanje pri zbiranju, ohranjevanju in urejanju dokumentacije o naprednem kulturnem gibanju. Predlog za priznanje mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega je predlagan in podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo uspešnosti dela kandidata. Kandidate lahko predlagajo kulturna društva in skupine, poklicne kulturne organizacije, samoupravne in krajevne skupnosti, šole in ostale delovne organizacije ter posamezniki. Pismene predloge za priznanje je treba poslati najkasneje do 20. februarja 1982 na naslov: Kulturna skupnost občine Vrhnika Ulica 6. maja 1 Izbor na predlog Izvršnega odbora, potrdi skupščina kulturne skupnosti. Podelitev bo javna. Imena dobitnikov in utemeljitve bo kulturna skupnost objavila v našem časopisu. Šolska dramska skupina je gostovala Na naši šoli deluje tudi dramska skupina. Vodi jo tovarišica Marija Levstik. V decembru smo gostovali v različnih delovnih organizacijh, kjer smo igrali igro. Peter in pujs. Igra je bila namenjena mlajšim otrokom kot novoletno darilo, zato je bil prisoten tudi dedek Mraz, ki je vsakokrat pozdravil otroke in jim razdelil darila. Najprej smo nastopili za otroke Železniškega gospodarstva Ljubljana. Organizatorji so nas prisrčno sprejeli in nas tudi obdarovali. Zelo smo bili presenečeni nad tem, kajti takega sprejema še nismo doživeli. Sledil je nastop v Ljubljanski banki. Tu je poleg igrice Peter in pujs nastopila še dramska skupina petih razredov z igro Veliki paket. Po gostovanjih v Ljubljani smo se izkazali še na domačih tleh. V tovarni Fe-nolit smo za otroke delavcev ponovno uprizorili igro Peter in pujs. Isti dan smo to igro zaigrali tudi za otroke delavcev tovarne LIKO. Še enkrat smo nastopili v Ljubljani, tokrat v agenciji JAT. Tudi tu so nas otroci z zanimanjem spremljali. Za spomin na gostovanje smo dobili veliko po-tovalko JAT, ki bo služila za skupne namene, vsak posameznik pa je dobil še blok. značko in svinčnike. Čeprav so bila gostovanja kar precej i .aporna, smo radi sprejemali povabila, saj je za igralce največja nagrada, da veliko nastopajo. MAJA MAKOVEC, 6. a OŠ BOROVNICA NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Aktualni družbenoekonomski položaj v državi in naloge ZK , Bitenc J.: Glejte našo račko. Hi, konjiček Bračun A.: O prometnih predpisih Deisinger M.: Kazenski zakon SRS Doberšek T.: Vinogradništvo Drinovec J.: Dieta pri ledvičnih boleznih Hudales J.: General Kalan V.: Dialektika in metafizika pri Aristotelu Komelj M.: Božidar Jakac in Dolenjska Konjar V.: Stanje filmske kulture in filmske dejavnosti v Sloveniji » Kruger A.: Kuhajmo z veseljem Lotrič T.: Pionirski odred Ratitovec Poulantzas N.: Politička vlast in društvene klase Rotar B.: Pomeni prostora Samoupravljanje stanovalcev Slovenski teater gori postaviti -Stevanovič M.: Poslednja srečanja Sefer B.: Socialna politika v socialistični samoupravni družbi Tito — Churchill: Strogo zaupno Trovat H.: Peter Veliki Zakon o pravdnem postopku SLOVARJI: Bradač F.: Latinsko-slovenski slovar Bradač F.: Slovensko-latinski slovar Bunc S.: Slovar tujk Dehenjak D.: Nemško-slovenski in slovensko nemški slovar Del Cott R.: Medicinski terminološki slovar Grad A.: Angleško-slovenski slovar Grad A.: Francosko slovenski in slovensko-franco-ski slovar Grad A.: Slovensko-španski slovar Grad A.: Spansko-slovenski slovar Gradišnik J.: Priročni slovensko-nemški slovar Jurančič.J.: Srbskohrvatsko-slovenski slovar Komac D.: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar Kotnik J.: Slovensko-namški slovar Splošni tehniški slovar Sebjanič F.; Slovensko-madžarski slovar Škerlj R.: Češko-slovenski sldvar Škerlj R.: Slovensko-češki slovar Tomšič F.: Nemško-slovenski slovar Tomšič F.: Slovensko- neiiijki slovar Vodnik F.: Poljsko-slovenski slovar Vojaški slovar Angleščina 2000 S Francoščina 2000 S Italijanščina 2000 S Nemščina 2'JOO S LEPOSLOVJE Mladinsko: Bradbury R.: Fahrenheit 451 'Gaigero E. L.: Zelena žabica Kosovel S.: Naša bela mačica Kovač Konja kuje Kovic K.: Zmaj Direndaj Levstik F.: Martin Krpan z Vrha Levstik F.: Izbrana mladinska beseda Mal V.: Čarodejni novčič Manček M.: Brundo šteje Plenzdorf U.: Novo trpljenje mladega W. Pregl T.: Če bi srečal krokodila Šla kokoš je na semenj Škerl A.: Voščila ■ Škrinjarič S.: Plesna obleka rumenega regrata Škrinjarič S.: Slon v mestu Trdina J.: Izbrana mladinska beseda Vandot J.: Izbrana mladinska beseda L, II. Za odrasle: Cankar L: Podobe iz sanj Zidar A.: Začutila sem tvojo ljubezen Zidar P.: Čudeži Zlobec A.: Za narodov blagor Kočevar S.: Kanarčkovi škornji Ubili so ga z opekami V srbohrvaškem jeziku: Bilopavlović T. Stid Novak S. P.: Zašto se Euridika osvrnula Boileaux-Despreaux N.: Neizvršena oporuka Calvino L: Ako jedne zimske noči neki putnik.. Hesse H.: U žrvnju Milosz C: U dolini rijeke Isse Vonnegut K.; Zatvorska ptičica Prevodi: Christie A.: Zadnja slika Doyle A. C: Spomini Sherlocka Holmesa Hibbert E.: Izpoved kraljice Marije Antoinettc [., II. Hibbert E.: Tigrov skok Kirst H. H.: Razprodaja herojev Malraux A.: Zavojevalci PO POTEH PARTIZANSKE JELOVICE Naši osvojili tretje mesto Na že tradicionalnem pohodu Po poteh partizanske Jelovice v Dražgošah je naša ekipa zasedla odlično tretje mesto. Ekipo so sestavljali trije člani ZRVS (Tone Turk, Jože Štuflek in Marjan Grom) in ZSMS (Matjaž Martinšek, Franci Susman in Peter Butko). Kljub sicer skromnim pripravam so na tekmovanju dosegli izredne rezultate. Še posebej so se izkazali v streljanju. Na Občinski konferenci ZRVS pravijo, da ima največ zaslug za lep pokal, ki so ga prejeli za svoje 3. mesto, Tone Turk, ki je zbral in uspešno vodil naše moštvo. SLOVENSKA TURNEJA ŽENSKEGA _EVROPSKEGA POKALA_ 8. februarja na Ulovki Naši smučarski delavci so sredi priprav na tekmo slovenske turneje ženskega evropskega pokala, ki bo 8. februarja na Ulovki. Seveda če bodo to dovoljevale ustrezne snežne razmere. V nasprotnem primeru bo tekma na Kobli, vendar upajo, da bole dovolj snega, da bodo lahko tako kot lani, tekmo dobro izpeljali. TEKMA ZA NOTRANJSKI POKAL NA KALIČU Na prvi tekmi najboljši Kljub pomanjkanju snega naši smučarji ne mirujejo. Na Ka-liču pri Postojni so bili na tekmi slaloma za Notranjski pokal. Kot običajno se je udeležilo tega tekmovanja okrog 400 smučarjev — od cicibanov do starejših mladincev. Že po pravilu so bili naši smučarji na tekmi najštevilnejši in obenem tudi najboljši. Pri starejših pionirkah je zmagala Barbara Verbič pred Regino Suhadolc, četrta pa je bila Barbara Barbo. Med starejšimi pionirji je bil najboljši Matjaž Bajec, tretji je bil Miha Rijavec, osmi Zoran Lončar in deveti Damjan Svete. Pri mlajših mladinkah je bila naša Snežana Kožuh tretja, Barbara Grom pa šesta. Med mlajšimi mladinci je bil drugi Boris Brenčič, tretji Marko Svete, šesti Milan Ogrin, sedmi Grega Kukec in deveti Robi Trampuž. Med starejšimi mladinkami je tekmovala le ena naša predstavnica, Nuša Popit, in zasedla četrto mesto. Slavili smo tudi med starejšimi mladinci, saj je Tomo Štuflek zmagal s precejšnjo prednostjo, tretji je bil Peter Petrovčič, peti Peter Novak in šesti Janez Grom. Med cicibankami je bila Nataša Rijavec četrta, Ana Oblak pa sedma. Vsa prva tri mesta so si razdelili naši cicibani. Zmagal je Janez Barbo pred Klemenom Stojanovičem in Matjažem Slugo. Vrstni red ostalih naših cicibanov pa je: Peter Furlan, Simon Ja-pelj, Aleš Puhar, Uroš Vrhovec, Andraž Drašler, Tomaž Strnišar, Andrej Pečar, Borut Soklič in Roman Ruparšek. Med mlajšimi pionirkami je bila Darja Možina druga, ostale naše pa so bile Mojca Soklič, Spela Kukec, Nina Kunstelj in Barbara Varšek. Mlajši pionirji so bili tudi uspešni. Jernej Krašovec je bil tretji, Mirko Ga-brovšek četrti, nato pa sledijo ostali uvrščeni: Tomaž Mikula, Lojze Dolenc, Matic Mrak, Pejer Stular, Luka Drašler, Borut Alič, Grega Kos in Simon Sluga. Cicibani dobri Na tekmi cicibanov južne regije (Notranjska, Dolenjska, področje Kamnika",' Ljubljansko področje in Zagreb), ki je bila 10. januarja v Kranjski gori, so se naši smučarji kar dobro odrezali. Med 80 tekmovalci je bil Janez Barbo osmi, Matjaž Sluga deseti in Klemen Stojanovič trinajsti. KOŠARKA — OBČINSKA ZIMSKA TRIM LIGA Vodita Vrhnika in Borovnica Zanimanje za rekreacijsko košarko v občini je vedno večje. V zimski ligi trenutno nastopa 10 ekip. Ekipe so razdeljene v 2 skupini. Po končanem tekmovanju po skupinah se bodo prve tri uvrščene in zadnji dve uvrščeni ekipi sestale še enkrat med seboj. Pomembno je, da v ligi, nastopajo ekipe iz vseh krajevnih skupnosti v občini. REZULTATI: I. KOLO: Skupina A: Borovnica : Dragomer 57:40, Argos : Verd 67:54, Skupina B: Vrhnika : BI. Brezovica 49:45, V. P. 1267 : Log 60:39. II. KOLO: Skupina A: Dragomer: Drenov grič 49:54, Borovnica: Argos 68:66. Skupina B: Vrhnika : Log 79:46, Zaplana : BI. Brezovica 18:84. III. KOLO: Skupina A: Dragomer: Drenov grič 49:54, Borovnica: Argos 68:66. Skupina B: Vrhnika : V. P. 1267 59:47, Log : Zaplana 29:20. IV. KOLO: Skupina A: Brezovica: Drenov grič 20:0 b. b. Verd: Dragomer (neodigrano). Skupina B: BI. Brezovica : Log 51:39, V. P. 1267 : Zaplana 69:38. ŠAHOVSKE VESTI Leon Gostiša zmagovalec Decembra so uspešno zaključili prvenstvo ŠD Vrhnika za 1981. leto. Zmagovalec je postal Leon Gostiša, ki je osvojil 12,5 točk, pred Zoranom Brkičem z 12 točkami, Janezom Bolho z 8,5, sledijo pa Sašo Čačič in Boris Hadalin z 8 točkami, Vlado Mlinar in Miladin Gavri z 7,5 točke, itd. Pregled tekmovanj v februarju 1.2. ob 16. uri — pokal Maršala Tita za področje občine v domu JNA, 7. 2. ob 9. uri — hitropotezni turnir za februar v domu JLA, 19. 2. ob 16. uri — ekipno prvenstvo Notranjske za pionirke in pionirje v domu JLA, 28. 2. ob 9. uri — pokal Maršala Tita na področju občine v osnovni šoli Dragomer, 12. 2. pa se začne člansko prvenstvo Notranjske, ki se bo nadaljevalo vsak petek in soboto. ŠD Vrhnika bo organizirala tudi turnirje za kategorizacijo, ki bodo takoj, ko bo najmanj 10 igralcev iste kategorije prijavljenih. Turnirji bodo v domu JLA, kjer lahko vsi zainteresirani dobijo dodatne informacije. MILADIN STANKOVIĆ Program množičnih akcij ZTKOvletu 1982 Akcija Mesec Akcijo organizira 1. Občinsko prvenstvo v VSL 2. Občinsko prvenstvo v smučarskih tekih 3. Sindikalno prvenstvo v VSL Sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih Vsi na kolo za zdravo telo Vrhnika—Horjul—Žažar—Vrhnika Tradicionalni pohod na Ključ Kolesarska akcija (Vrhnika— Ljubljana— Vrhnika) Spomladanski kros (Dnevnik) — kvalifikacije Kolesarska gorska dirka na Ulovko 10 11 12 Pohod po poteh partizanske Vrhnike — 15 km (trimski pohod in 3-članskih ekip — tek tovarištva) Kolesarska dirka po ulicah Vrhnike Plavalne sekcije Borovnica Argos Verd Drenov gruč Dragomer Vrhnika BI. Brezovica V. P. 1267 Log Zaplana LESTVICA: Skupina A 3 3 3 2 2 1 3 1 3 0 Skupina B 3 3 3 2 3 2 4 1 3 0 0 1 1 3 3 145:106 186:161 109:107 94:124 128:164 179:138 180:106 176:137 153:202 77:164 Šestkrat zmagali V letu 1981 smo bili kegljači KK Tankist uvrščeni vil. KPL Ljubljana, v kateri je tekmovalo 10 kegljaških klubov. Naša uvrstitev v spomladanskem delu prvenstva je bila izredno slaba. Zmagali smo le trikrat v devetih tekmah. V jesenskem delu smo bili precej boljši Na devetih tekmah smo šestkrat zmagali. V končni razvrstitvi smo zasedli 5. mesto, kar je vsekakor slabše, kot smo načrtovali na začetku leta. Za tekmovanje v letu 1982 se pripravljamo zelo vestno, zato upravičeno pričakujemo, da bomo na koncu tekmovanja v II. KPL bolje uvrščeni. Vsekakor želimo ponovno vrnitev v I. KPL Ljubljana. p. p. Klubsko prvenstvo KK TANKIST za leto 1981 Kot vsako prejšnje leto je kegljaški klub TANKIST tudi v letu 1981 organiziral klubsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 18 članov kluba. Z namenom, da zagotovijo sktivnosti članov v celem letu. so klubsko prvenstvo izvedli v dveh delih: dve koli v spomladanskem delu in dve koli v jesenskem delu. Tekmovanje je obsegalo 4 x 200 lučajev mešano. Doseženi rezultati: 1. Rado Petavs 3528 kegljev, 2. Janko Dobrovoljc 3454 kegljev, 3. Franc Špur 3404 kegljev, 4. Slavko Šalamun 3387 kegljev, 5. Janez Obid 3380 kegljev. Vrstni red, oziroma doseženi rezultati so dokaj realni, glede na to, da je vseh 5 prvou-vrščenih kegljačev dosegalo v povprečju dobre rezultate tudi v ligaškem tekmovanju. P. P. 13. Planinski tabor 14. Plavalne akcije 15. Enodnevni pohod v planine 16. Dakijev kolesarski maraton (140 km) Jesenski kros (kvalifikacije za kros Dela) 3. gozdni tek okrog Ulovke Tek republike (po ulicah Vrhnike) Na teku se dobimo — suhi tek 17. 18. 19 20. Ostale množične prireditve: — II. letne sindikalne igre — Mladinska športna olimpiada — Srečanje s pobratenim Gonarsom — Cooperjev test II. tekmovanje oboroženih sil jan.-februar jan.-februar feb.-marec feb.-marec marec-april 4. april april april maj maj občin. praz. maj junij-julij avgust avgust avgust september september oktober oktober november december april-maj maj april-maj sept.-okt. december ŠD Partizan, smučarska sekcij ŠD Dragomer-LU ŠD Partizan, smučarska sekcij ŠD Partizan, tekaška sekcija ZTKO in kolesars sekcija ŠD Dragomer-Lii ZTKO Vič ZTKO Vrhnika ŠŠD Kurir ŠD Partizan, kolesarska sekcij ZTKO in ZSMS kolesarska sekcij ZTKO Planinsko društv" Mladinski odsek ZTKO Planinsko društvo ZTKO Vič ŠŠD Borovnica šD Partizan ŠŠD Kurir ŠD Dragomer-LU ZTKO in OK ZSW ZTKO ZTKO ZTKO ZTKO Hitropotezni turnir Na prvem hitropoteznem turnirju ki velja za hitropotezno prvenstvo ŠD Vrhnika za leto 1982 je sodelovalo 14 šahistov. Vrstni red: Gavrfe! 12, Brkič 11,5, Justin 11, Gostiša L. 10, Bolha 8,5 točk, itd. NA SVEČANOSTI V DOMU JLA NA VRHNIKI Priznanja športnikom rekreativcem S skromno svečanostjo v Domu JLA na Vrhniki so športniki-re-kreativci obeležili svojo izredno bogato sezono. ZTKO Vrhnika je s sodelovanjem klubov in društev v celem letu organizirala vrsto izredno zanimivih športnih tekmovanj in akcij, ki želijo vključiti čim večje število športnikov-rekreatlvcev v program športnih aktivnosti na Vrhniki. Lansko leto je bilo predvidenih enajst akcij, in sicer: tek na smučeh na 5 km, veleslalom — prvenstvo vrhniške občine, pohod po poteh partizanske Vrhnike, Cooperjev test, kolesarstvo, tek po vrhniških ulicah, pohod v Razorsko dolino s tekmovanjem v streljanju, plavanje, pohod na Triglav, teki za kvalifikacije za kros Dela ter tekmovanje ob dnevu republike. Takoj moramo povedati, da se je pohoda na Triglav udeležilo manjše število navdušencev, saj je akcija zahtevala res velik napor. Predsednik ZTKO Dragiša Iskrenovič izroča Karlu Štirnu zlato priznanje. ZTKO Vrhnika je izdala posebno knjižico, v katero se vpisuje vsaka akcija, na kateri je kdo nastopil. To je potrebno zaradi boljše evidence o uspešnosti akcij. Glede na število akcij, ki se jih je kdo udeležil, dobi ustrezno priznanje. Bronasto priznanje dobi športnik-rekreativec, ki je sodeloval na treh akcijah, srebrno tisti, ki je sodeloval na štirih, od tega se je enkrat moral udeležiti plavanja, enkrat teka, enkrat pa smučanja. Za zlato priznanje je obvezno sodelovati pri smučanju, teku po vrhniških ulicah, pri kolesarskih dirkah, plavanju ter izpolniti normo Cooperjevega testa. Število udeležencev se je~precej spreminjalo od akcije do akcije. Največ jih je bilo pri kolesarski dirki in teku. Ta podatek kaže.da se je v prihodnje tema disciplinama potrebno še posebej posvetiti, saj imata, podlago v množičnosti. Na svečanosti podelitve priznanj v Domu JLA na Vrhniki je dobilo nagrade 68 posameznikov in klubov oziroma društev. Bronastih priznanj so podelili 36, srebrnih 12, zlatih 12, dve posebni priznanji za sodelovanje na vseh akcijah ter po eno priznanje organizatorjem — društvu in posamezniku, ki sta največ pomagala pri organizaciji. Kaj reči ob zaključku? Ali lahko potegnemo vzporednico s podobnimi akcijami drugod v Sloveniji? Več kot očitno je, da so take akcije potrebne in da imajo svoje poslanstvo. V telesno aktivnost se tako na zanimiv način vključuje relativno veliko število delovnih ljudi, mladine in pionirjev, tako se ustvarja dobra podlaga za množični odziv. V skupnih akcijah se tudi ustvarja duh skupnosti. Gotovo je, daje bilo udeležencev še več, a da niso evidentirani. Gotovo je tudi, da bi bilo lahko podeljenih še več priznanj. Zato je naslednja naloga ZTKO Vrhnika in športnih delavcev, da z novim programom športnih aktivnosti privabijo tudi tiste ljubitelje rekreacije, ki se rekreirajo sami. To je v interesu društva in še posebej vsakega posameznika. MOMIR ARSIĆ Seznam dobitnikov trim priznanj za leto 1981 BRONASTA PRIZNANJA so prejeli: Jože Justin, Boris Smrtnik, Bojan Gabrovšek, Nina Kunstelj, Rina Suhadolc, Miha Rihar, Stanka Velkavrh, Nataša Videnovič, Sašo Videnovič, MomirArsič, Majda Ceserman, Ingrid Kunstelj, Franjo Čretnik, Igor Skopec, Ivanka Gabrovšek, Mateja Suha-dolnik, Nanika Vogrinc, Alenka Grom, NuškaVogrin, Matej Grom, Dragica Tome, Silvo Šalamun, Ljubica Šalamun, Julijana Šalamun, Slavko Šalamun, Miha Grom, Janez Grom, Janez Grom, Anka Grom, Robert Grom, Primož Kržmanc, Alenka Turšič, Alojz Miklavčič, Ksenija Miklavčič, Polona Japelj, Aljoša Grom. SREBRNA PRIZNANJA so prejeli: Janez Gabrovšek, Slavko Devic, Mojca Miklavčič, Špela Zupančič, Frančiška Malavašič, Bernard Malava-šič, Marko Zupančič, Lojzka Zupančič, Andrej Zupančič, Nataša Gabrovšek, Marjan Grom, Boža Grom. ZLATA PRIZNANJA so prejeli: Uroš Justin, Jakob Susman, Iva Pečar, Gabrijel Jelovšek, Ljubo Grujič, Maja Malovašič, Robert Trampuš, Dušan Malovašič, Valentin Suhadolnik, Uroš Gabrovšek, Bogdan Grom, Meta Grom. POSEBNO PRIZNANJE sta prejela: Jaka Susman in Iva Pečar. Posebno priznanje društvo — organizator: Zlato — ŠŠD Kurir Dom JLA, Srebrno—KS Stara Vrhnika, Bronasto— SD Dragomer—Lukovica. Organizatorji — posamezniki: Zlato— Karel Štirn, Srebrno — Miladin Stankovič, Bronasto — Ratomir Videnovič Jaka Susman je opravil še več akcij, kot je potrebno za pridobitev zlatega znaka, in zato prejel še posebno priznanje. 4 BRUAR 1982 NAŠ ČASOPIS 11 ra ci] LU ccij a ar^ LU (Clj 3 2, v čemer se odraža deloma nepropustno zaledje v skrilavcih in peščenjakih. - Dodatna zanimivost izvira je njegovo ime, ki je nastalo iz verovanja, da je vzrok nenadnega bruhanja vode zmaj, ki prebiva v jami. To mnenje se je še bolj utrdilo, ko je tu iz podzemlja prišlo majhno, domačinom neznano čudno bitje, torej zmajev mladič — lindvvurn — Lintvern. To je bila seveda, v Zoisovem času tudi sicer skorajda nepoznana in še danes redka in kot endemit posebno cenjena, a sedaj vsem znana človeška ribica: (Proteus anguinus), ki je tako tu kot zmaj doživela eno svojih prvih zgodnjih odkritij. Kljub temu, da so izvor 1904, zajeli za vrhniški vodovod, je še vedno opaziti naglo, nepredvideno naraščanje in upadanje potoka. Za Vrhničane je bil izvir skupaj s Starim mlinom, prav tako znanim že v Valvasorjevih časih, do nedavnega privlačna izletniška točka, ' Ker je v današnjem času zanimanje za bližja, za oddih primerna mesta, spet večje, in ker je ta naravna znamenitost z okolico ustrezna za rekreacijski počitek ter bi obenem lahko služila kot kulturno-vzgojni objekt, predlagamo1 Lintvern z okolico za ponovno ureditev, ki bi omogočila izletništvo. POLONCA VRHUNC Tudi borovniški učenci imajo pionirsko hranilnico V tem šolskem letu je na naši šoli začela delovati pionirska hranilnica. Na ustanovnem zboru, ki smo ga imeli po proslavi za dan republike, smo prejeli skupno hranilno knjižico, ustanovno listino in kot spomin na slavnostni dan dve knjigi Karla Grabeljška. Hranilnica je prve varčevalce sprejela 10. decembra. To so bili sami prvošolč-ki. Vsi so dobili hranilne knjižice z vpisano začetno vlogo. Naslednji četrtek pa so prišli na vrsto ostali učenci. Prvi mesec delovanja so nam pomagali predstavniki Ljubljanske banke. Sedaj pa delo že opravljamo sami, in sicer učenci 6. razre^ dov. Naša mentorica je tovarišica Mara Čuš. V hranilnici dela 8 učenk, vsaka opravlja svoje delo. Najbolj redni so učenci nižjih razredov. Privlačijo jih tudi nagrade, ki jih prejmejo vsake tri mesece. Za prvo, nagrado so dobili koledar za leto 1982 in hranilnik. Do danes smo vpisali 133 mladih varčevalcev. Naša želja je, da bi se odločilo za šolsko varčevanje še več učencev. LILJANA ŠPANIĆ Ponovno delovanje taborniškega odreda Ivan Cankar Kot vemo, je imel taborniški odred Ivan Cankar pred leti veliko privržencev. Njegovo delovanje je bilo zelo razširjeno. Kasneje pa je to delovanje zaradi različnih vzrokov počasi zamrlo. Nastala je praznina, ki je na žalost trajala nekaj let. Lansko leto pa se je skupina mladih fantov, ki so bili pred leti taborniki, s pomočjo nekaterih starejših ljudi, odločila, da postavi taborniško organizacijo na trdna tla. Cilj, ki ga, želimo doseči, seveda ni lahka naloga, vendar nam ne manjka moči in dobre volje. Septembra smo prišli v stik z drugimi slovenskimi taborniki. Udeležili smo se kulturnega srečanja v Krizah. Skupina tabornikov se je tudi predstavila s svojim kulturnim programom. Naš »come-back« so sprejeli navdušeno, čeprav je bil to šele začetek, pa vseeno velik in spodbuden korak do našega cilja. Spoznali smo delovanje drugih tabornikov in obljubili smo jim, da bodo še veliko slišali o nas. Navezali smo tudi veliko prijateljskih stikov, za kar se imamo zahvaliti predvsem tabornikom, ki so zavzeto spoznavali tabornice iz drugih odredov. Žal je v našem odredu premalo deklet, čeprav si vsi želimo, da bi dekleta spoznala kako čudovito je lahko taborniško življenje. Zato vabimo vsa dekleta, da se nam pridružijo. Pridite in ne bo vam žal. Na sestankih je potom nekaj tabornikov voda Mostiščarjev opravljalo izpite za taborniške vodnike pod vodstvom načelnika odreda Emila Čačinoviča. Preizkuse znanja so vsi opravili uspešno in tako je naš odred dobil nekaj strokovno usposobljenih ljudi več. Za veliko organizacijo mora biti tudi strokoven kader in ti tečaji so nam zelo koristili. Delovati so začeli tudi taborniški vodi na obeh osnovnih šolah, kjer so mladi taborniki nabirali znanje in se seznanili z načinom taborniškega življenja, ki je vedno dovolj pestro in polno raznih dogodivščin. Da bi pokazali ljudem, da je taborniško življenje v razcvetu, smo 29. 12. 1981 organizirali Taborniško čajanko s kulturnim programom. Izvedli smo jo v večnamenskem prostoru na OS Ivan Cankar. Povabili smo tudi starše mladih tabornikov, da naj se prepričajo, kako napreduje mladi rod. Podelili smo taborniške izkaznice; trije vodi: Srake, Orli in Sokoli, pa so tekmovali med seboj v znanju, ki so ga pridobili na sestankih. Vmes so bila zabavna tekmovanja, starejši taborniki smo prikazali nekaj skečev, nastopil je tudi taborniški duet. Seveda pa ni manjkalo dobrega čaja in slaščic za boljše počutje. Po končanem tekmovanju je bila podelitev nagrad, ki pa so bile enake. Namen čajanke je bil predvsem propaganden, želeli smo pokazati, da delujemo. Čajanke se je udeležilo okoli 70 ljudi in splošno mnenje je bilo zelo zadovoljivo. Škoda je le, da nam ni uspelo privabiti več staršev. Tako smo dokazali, da znamo taborniki pripraviti in organizirati takšno prireditev, ter da je taborniška organizacija v dobrih rokah. Treba jo je samo še spodbujati pri svojem delu. Zahvaliti pa se moramo našemu starešini tov. Tomislavu Pejiču, ki je ogromno prispeval k ponovnemu delovanju Taborniškega odreda Ivan Cankar, In vsem ostalim, ki držijo organizacijo v svojih rokah. BORIS HADALIN Vojaki in starešine kasarne »Voljč Ignac-Fric« z Vrhnike so obiskali tovarno »IUV Vrhnika« Vrhnika, decembra 1981. Ob dnevu JLA je kolektiv dele organizacije IUV sprejel vojake iz kasarne »Ignac Voljč-F skupaj z vojaki iz kasarne Ivan Cankar. V imenu delovne organizacije je vojake in starešine pozdravil Brane Jereb, vodja službe za organizacijo poslovanja. Vsem gostom je čestital za praznik, dan JLA. Zatem je dolgoletni delavec in strokovnjak za obdelavo kože, Stane Šventner, vodja proizvodnje, seznanil predstavnike JLA z dolgoletno tradicijo, pomenom in velikim ugledom, ki ga ima tovarna. V zelo zanimivi razlagi je Stane Šventner na kratko opisal proizvodnjo in predelavo surove kože, pomembne lastne tehnološke inovacije, laboratorijske raziskave, pri čemer prihranijo veliko deviz. Proizvodnja temelji na surovinah iz uvoza, medtem ko izvažajo končne izdelke ali polproi-zvode, kar prinese jugoslovanski skupnosti velika devizna sredstva. Pomembna je menjava z deželami vsega sveta, tako s konvertibilnega kot tudi s klirinškega področja. Trgovinska bilanca te tovarne je pozitivna in iz le leto tovarna dosega večji di dek. V letih stabilizacije, je rek« variš Šventner, veliko pri nimo pri predelavi in obdi odpadnega materiala, z upa škarta v druge namene in dobno. V zadnjem času mnogo s stev vlagamo v projekte čišČ odpadnih vod in proti onesn vanju okolice. Andrej Kos je govoril o mladinske organizacije kot predsedstva ZSM. Potem j< kretarka OOZSM, Cvetka I čar, opisovala konkretne i nosti mladinske organizi Pogovor, se je nadaljev vzporejanjem problemov, terimi se srečujejo mladi lovni organizaciji in v JLA. Po prijetnem pogovori domačini popeljali predsta\ JLA na ogled delovnega pt sa. Ogledali so si vse faze o lave in strojenja kože. Vodil tehnolog, Robert Jazbec. Nagrajenci za pravilno rešitev novoletne nagradne križanke Član uredniškega odbora Milorad Borčič je 21. januarja i žrebal tri pravilno rešene nagradne novoletne križanke. Ni grade prejmejo: 1. Nina Podobnik, Sinja'gorica 33, 2. Andrej Žerjav, Borovnica 64, 3. Mija Pezdir, Pod gradom 28, Lukovica. Čestitamo! Nagrade prejmejo nagrajenci po pošti. Nov poslovni čas v trgovin V trgovinah s tehničnim blagom je od začetka leta no' slovni čas—po sklepu konference potrošnikov, ki je bila k decembra lani. Tako je trgovina Kmetijske zadruge na Jelovškovi odprta v por Ijek, torek, petek in soboto od 7. do 13. ure, v sredo in četrtek od j 17. ure. Lesnina, trgovina na Ljubljanski 10, je cel teden odprta od 7. d ure, v soboto pa od 7. do 13. ure. Mercatorjeva trgovina s tehničnim blagom (Na križišču) in z i benim materialom na Tržaški 7 pa sta cel dan odprti v ponedelj' sicer od 7.30 do 19. ure, v torek, sredo, četrtek in petek od 7.30 6 ure in od 16.30 do 19. ure, v soboto pa od 7.30 do 12.30. Pomudili smo se v trgovini s tehničnim blagom in trgovce vpr koliko kupcev pride ob ponedeljkih v tistih urah, ko je bila trg1 včasih zaprta. Ni navala, pravijo. Nekaj jih že pride, kaže pa, Občani še niso navadili, da imajo cel dan odprto. Ne verjamejo, jim promet, ki ga imajo sedaj okrog 400 starih milijonov zaradi narasel. Kako pa so založeni? Približno tako kot vse sorodne tf ne, marsikaj pa je odvisno od iznajdljivosti poslovodje, saj praK sam naroča določene artikle po celi Jugoslaviji — tehnične trg' I namreč niso tako kot »špecerije« vezane samo na Mercatorjevo I dišče. Pravijo, daje težko dobiti barvne televizorje, hladilno tehn I elektroinstalacijski material. Trudijo se, da le čim večkrat dobijo t11 artikle, zato kupce prosijo za nekaj dni potrpljenja, saj poslf| vsaki želji ustreči, le marsikdaj je potrebno nekaj dni počaka11 »robo« nabavijo. STEKLA LISICA V BLATNI BREZOVICI Steklina še razsaja Stekline v naši občini še nismo pregnali. V zadnjem mesecu so v Blat' I zovici pokončali lisico, ki na prvi pogled sicer ni kazala znakov okuženo' I pregledu pa so ugotovili, da je lisica okužena, obstoji celo bojazen, di I okužil tudi občan, ki je lisico odri. Zato velja za vse občane, da morajo biti tudi vnaprej izredno previdni se morajo razglasa, svetujemo jim tudi, naj ne prijemljejo mačk in psov. sumljivo vedenje živali pa naj čimpreje javijo higijeniku na Veterinarski & Če pa že kdo pokonča steklo žival, naj jo previdno zavije v polivinilasto11