Stane Žagar st. je bil prvi sekretar PK KPS za Gorenjsko Ko sem v Javni tribuni št. 5, april 1981 prebrala članek Rezke Traven Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko in Pokrajinski od-bor OF za Gorenjsko, sem sprva mislila, da se je s člankom hudo poigral tiskarski škrat. Na uredništvu pa so mi zagotovili, da ni tako. Zaradi zgodovinske resnice sem primora-na objaviti nekaj popravkov in dopolnil. 1. Območje delovanja Pokrajinskega ko-miteja KPS oziroma Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko je obsegalo le del današnje občine Šiška. Mejo sta vsilila italijanski in nemški okupator — italijansko-nemška meja — in je na območju današnje občine Šiška potekala s polhograjske Grmade na Topol (Katarino), Toško čelo, čez Trato, med go-stilno Žibert in tovarne Dekorativnih tkanin na Poljane, od tu pa proti Savi. 2. Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko ni bil ustanovljen le zaradi težkega prehoda preko nemškoitalijanske meje, ki mimogre-de povedano v letu 1941 še niti ni bil po-sebno težak, ampak predvsem zaradi svoj-stvenih pogojev, ki so nastali z nemško oku-pacijo na Gorenjskem. 3. Ko je bil oktobra 1941 ustanovljen Po-krajinski komite KPS za Gorenjsko, je bil za prvega sekretarja imenovan Stane Žagar st., član Centralnega komiteja KPS in Glav-nega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Na Goren.jsko je prišel organizirat upor sre-di julija 1941. Sekretar je bil do začetka de-cembra 1941. Tedaj je bil za sekretarja Po-krajinskega komiteja KPS za Gorenjsko po-slan Tone Dolinšek. O tem obstajajo v arhi-vu Centralnega komiteja ZKS dokumenti. Zelo jasno govori o tem poročilo organiza-cijskega sekretarja Centralnega komiteja KPS Toneta Tomšiča z dne 5. decembra 1941 poslano Centralnemu komiteju KPJ: »Na Go-renjskem stvari v dolini (Par/ija) in OF) dob-ro teko, partizani (60 mož) pa (so) pasivni. Postavili smo nov štab (Šom., bivši (sekr/ etar) KP za Gorenjsko in pa Jože. Načrt po predlogu Tita bomo skušali z vsemi silami realizirati.« (Besedilo v/.../ I. K.). Šom. je Stane Žagar st., Jože pa Jože Gregorčič. V zvezi s »predloggom Tita« so na Gorenjskem decembra 1941 pripravili splošno vstajo. Žagar in Gregorčič sta tudi vodila dražgoško bitko in oba padla že v letu 1942. 4. Da so se bivši instruktorji Centralne-ga komiteja KPS, oziroma člani Pokrajinske-ga komiteja KPS za Goi-enjsko oktobra 1941 večinoma zadrževali in sestajali v Medvodah, Pirničah, Smledniku in Trbojah ni čisto toč-no. Travnova verjetno ne ve za druge kraje. Trboje niti niso v občini Šiška. Tudi temu, da je bilo to območje središče osrednjega organi NOB na Gorenjskem decembra 1941 do marca 1942 ji ne morem pritrditi. 5. V letu 1943 sta bila ustanovljena ra-jonska komiteja KPS in rajonska odbora OF Medvode in Smlednik. Okrajne komiteje KPS in odbore OF imamo šele od aprila 1944. 6. V jeseni 1941 na območju današnje občine Šiška niso mogli delovati Dolomi^ki, Gorenjski, Škofjeloški odred, Prešernova bri-gada in enote VDV. Prva dva sta bila usta-novljena 1942. leta, Prešernova brigada 1943, Škofjeloški odred in enote VDV pa 1944. le-ta. S temi dopolnitvami in popravki nikakor ne mislim zmanjševati pomembnosti in ye-ličine NOB v delu naše občine, ki je bila pod nemško okupaoijo in zato tudi pod po-krajinskim vodstvom narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem niti pomena tova-rišev, ki jih navaja Rezka Traven. Zavedati se moramo, da je bilo to območje za oku-patorja zelo pomembno, saj skozenj tečeta dve izredno pomembni prometni zvezi: cesta in železnica. Gibanje partizanov in aktivi-stov pa je še posebej otežkočala Sava. Toda o bojih, aktivnostih in žrtvah boclo govorili drugi prispevki. Ivka Križnar