ffofhozi riHičev v Riisill. Rusija ima mnogo jezer in velikih rek, v fcaterih živi obilica okusnih in cenjenih rib. Zato je že od davnih časov v Rusiji bilo rilbižtvo važna panoga narodnega gospodarstva. Toda kakor so kmetje,postali sužnji, ker so jih prisilno združili v fcolhoze (skupna gospodarstva), isto je zadelo tudi ribiče v južni Rusiji. Sovjeti so jih prisiiili, da so se združili v ribiške kolhoze. Ribiče so razdelili na brigade od 10—12 oseb. Vsaki brigadi načeluje brigadir, katerega imenuje načelstvo kolhoza. List »Ruski golos« priobčuje zanitnivo zgodbo ribiškega kolhoza iz knjige »Zapiski Slavjanina« od dr. R. Tružnoviča, ki je živel v sovjetski Rusiji od leta 1915 do leta 1934 in se je nedavno vrnil domov v Jugoslavijc Ta gospod je bil od leta 1927 do leta 1934 zdravnik v mestih in tkazačjili stanicah v južni Rusiji. V omenjeni knjigi ima tudi neko poglavje, ki govori o ribiških kolhozih. V take ribiške kolhoze so se morali združiti ribiči ob Azovskem morju. V nekem ikraju so ribiči ravno spravili ves svoj inventar kot mreže, čolne, ladje in druge potrebščine v novo ustanovljeni kolhoz. Vretji dan po tem činu je pa proti večeru nastala strašna nevihta na Azovskem morju. Nevihte nastajajo tu večkrat nenadoma. Ves breg v daljavi več vrst je bil obložen z ladjami, čolni in drugimi pripravami, ki jih potrebujejo ribiči. V takih slučajih so ribiči v prejšnjih časih planili v morje, pomagali so drug dz'ugehk. in v kratkem času so vse čolne potegnili na breg. Koliko žalostnih dogodkov, pravi (>. Turšnovič. sem videl v teku štirih l.t za časa ikolektivizacije, a tako žalostnega, ik-ot tu'kaj nisem doživel. Nastala je strašna burja, a ribiči so v sknpinah stali na bregu in so gledali na morje. Med njimi so letali ljudje in so mahali z rokami. Ko sem prišel bližje, sem spoznal, da so to bili komunisti in voditelji uprave ribiškega kolhoza. Klicali so: »Tovariši, ne pustite propasti kolhoznega imetja! iTovariši, rešite čolne in ladje!« Iz ene ekupine se je slišal glas: »Sanri začnite, mi pridemo za vami!« Morjc je bcsnelo, valovi so planili čei- breg. Slišal se je resk in tresk, čolni so udarjali drug ob drugega, ene je odtrgalo od sidra, druge je razbilo, pri enih so nastale razpckc na dnu in so se potopili, en čoln jc vrgel vihar na breg in dva ribiča sta skočila, da bi ga prijela, a slišala sta glas za seboj: »Ne smeš, pusti . . . oni naj ga rešijo!« Ribiča sta mahnila z roko in sta se vrnila. Nov vihar se je dvignil in je nesel Ccln v morje. Ribiči so stali ob morju in so gledali, kako poginjajo njihovi morski konji, a niti eden ni šel, da bi jih reševal. Zakaj? Saj niso njihovi. Opasno bi bilo, znal bi kdo zboleti. Zakaj? Za koga? Ribe ne bodo njihove. Jcdla jih bosta komintern (fcomunistična internacijonala) in petletka. Celi teden so potem spravljali skupaj čolne in ladje; velik del je bil uničen. Ribiči so lovili vsak dan; zvečer so oddajali rib pod kontrolo na določenih krajih. V začetku so imeli svojo hrano, pozneje so jo prejcmali od brigadc. Dobivali so fcrub. in ribc, a premalo. Začeli so krasti, tudi komunis.ti. Tu in tam se je čoln približal obali in so vrgli vrečo rib v skriven kraj. Toda delati so morali oprezno, ker so bili pod strogim nadzorstvom. K neki družini je prišel proti večeru 81eten deček, sin komunistke, po imenu Igoreček. Vprašali so ga: Kje pa si bil? Delal sem. Kaj si delal? Na ribe sem pazil. Nas pijonire (mlade komuniste) pošiljajo na breg pazit, če bi ribiči kradli ribe. Če bi videli, da bi jih kdo ukradel in nesel domov, gremo za njim, zapomnimo si njegov dom in ga gremo naznanit. To delo se narn zaračuni. A dečki niso paz;Ui le na ribiče, tudi na njihove žene so pazili na bazaru (trgu). Otroci so gledali v košare, katere so imele ženske. In če so ikje zagledali ribe, so jih šli naznanit, ker jc bilo strogo prepovedano na bazaru i-ibe prodajati. In dr. TrušnovAč pristavi: »Zgodil se je čudež, boljševiški čudež! Živeli smo na morskem bregu, a rib nismo mogli dobiti. Ni bilo rib, mislite, kakor hcčete . . .« Kakor stradajo v Rusiji kmetje, ker jim sovjeti vzamejo preveč zrna, tako bi morali torej stradati tudi ribiči. Pa poslednji si znajo pomagati, ker strogo !rže skupaj in ribe skrijejo, da imajo •adcstno hrano. Kakor sovjetska ob'as.t vara zunanji svet s svojimi uspehi in Ijudstvo z nado na svetovno revolucijo, tako Ijudstvo menda samo takrat ne vara oblasti, ko je ne more. Tako baje zahte a komunistična morala! K.