Posame»a Bterilka 1 Dia.
Late X., it. 19.
V UubUanl, 12. mala 1923.
V arfnludil J« nve«, fcollhoe Mfl — toliko pravice
"mfmm
kk&im
Uredništvo in upravi IJnbtjana, Šelenburgova ulica št. 6/11
Izhaja vsako soboto. Stane posamezna štev 75 p, mesečno Din 3'— c e oletno 35 Din. — Za čhr.e izvod po 60 pat»
Oglasi: prostor 1 <55 mm 1-50 Din
Dopisi morajo bit: f-.v.t;irani in podpisani, ter op esmjeni c štamp dotične o ^air.a ije. Rokopisi se ne v:.-« ?jo. Reklamacije so p-Alpine proste
^UV# UJika	1	i	m.1	■■	■■	--- ------
Glasilo Strokovne komisiie za Slovenilo. (Pokrallnskl odb*' GP*J
 - 	-	  ---	  —-	11	m	 «
wmm**ww'mJKarrr. •: *c?—
Gospodarska kriza.
Vzroki krize. — Kakšne bodo posledice za proletariat?
Kj% Je odpom«{?
Cela vrsta tovaren je skrčilo svoje obrate, nekatere so pa svoja vra-a popolnoma zaprle. In pri vseh intervencijah in mezdni h pogajanjih nam odgovarjajo podjetniki in ravnatelji, da plač ne morejo zboljšati, ker se nahaja podjetje v krizi.
Odkod prihaja kriza?
Takoj po zlomu Avstrije, ko so st razmere v nanovo nastali jugoslovanski državi le nekoliko uredile, smo opazovali velik razmah indu-strijalizacije. Vsakdo, ki je imel le par tisoč kron, je gledoval, da bi jih v to ali ono podjetje čim plodo-nosnejše naložil.
Mnogi so mislili, da je to veselje do ustvarjanja posledica nacionalne svobode ali kaj sličnega. V resnici < bila pa le čisto navadna špekulacija,. ki je- šla za tem, zavarovati denar prod padcem njegove vrednosti.
Vrednost našega papirnatega denarja je pričela že 1. 1918. padati, in je padala vse do pred kratkim. Zato so vsi. ki so imeli kaj razpoložljivega denarja kupovali blago, ustanavljali obrate in delavnice itd. Kar je bilo pa starejših obratov, ki so bili ustanovljeni že ored vojno, so pa dobili prvič dovolj kreditov, drugič so pa našli za svoje izgotovljeno blago dovolj odjemalcev.
Sedaj se je pa stvar zasukala. —
Vrednost denarja ne pada več, temveč imajo finančni krogi še celo unanie, da bo rastla. Sedanji finančni minister Stojadinovič to njihovo upanje še podkrepljuje z iziavami, ki iih priobčuje v dnevnem časopisju, v katerem naznanja, da bo s tem, da ne pusti tiskati novih bankovcev in s tem, da bo uredil državni proračun. da se bodo državni izdatki izenačili z dohodki — da bo na ta način dvignil vrednost našega denarja.
Sedaj je pa za tiste, ki imajo razpoložljiv denar, položaj čisto drugačen. Sedaj nočejo kupovati blaea, strojev itd., kar je za industrijo potrebno, temveč čakajo, da bo vrednost denarja še bolj zrastla in da bodo takrat kupovali blago, ko bo radi povišane vrednosti denarja postalo blni.ro toliko cenejše.
Denar ie torej zginil in čaka zaprt v blagajnah, da mu bo vrednost zrastla. Industriji pa manika vsled tega dejstva kreditov in odjemalcev za izgotovljeno blago. In to je kriza
0 kateri toliko slišimo.
Onim obratom, ki so bili zgrajeni le Iz špekulacije na padcu valute, bo ta kriza skoro'gotovo Popolnoma zavila vrat. Vesti o konkurzih se dnevno ronože. Starejših obratov, ki so bili zgrajeni že pred vojno, pa ta kriza sicer ne bo uničila, vendar bo njihovo delovanje za gotovo delo, bodisi zmanjšano, ali pa celo popolnoma ukinjeno.
To so dejstva, ored katerimi ne
1 memo zakrivati oči, kajti razvoj krize v drinbh državah, zlasti na Češkoslovaškem nas uči, da je stvar resna, in da se je treba nanjo resno pripravit«.
strofalne, če se v pravem času ne pripravimo in poiščemo potov, po katerih bi tej krizi vsaj delno pari-rali. Brezposelnost je že sama na sebi velika šiba za tiste, ki imajo ž njo opravka, tudi če bi ne imela drugih nadaljnjih posledic.
Treba se je pa zavedati, da tvori brezposelnost rezervno delavsko armado, katero izigrava kapitalizem v elei, če hoče znižati plače, podaljšati delavni čas ali zmanjšati vpliv socialne zaščite delavstva potom zakonodaje itd. Nobena stvar delavskemu gibanju ni nevarnejša, kot rezervna delavska armada, ki je sestavljena iz brezposelnih množic.
Oe preiskujemo vzroke, zakaj sc je v Italiji fašizem tako silno razpasel, potem bomo poleg manjših vzrokov, ki tiče v organizatoričnih nezmožnostih italijanskih delavskih organizacij — našli glavni vzrok v tem, da se je italijanskim kapitalistom posrečilo dobiti pod svoj vpliv brezposelno delavsko armado. To s? jim je pa posrečilo na ta način, da so se podjetniki med seboj dogovorili da bodo sprejemali v službe le take delavce, ki ne pripadajo razrednim delavskim organizacijam. — Katko temeljito so ti kapitalisti, izrabljajoč brezposelno armado, pregazil'. vse delavske pravice, to je pa našim čitalcem znano.
Zavedati se je treba, da bodo tudi Jugoslovanski kapitalisti izrabljali brezposelnost v svojo korist. In zavedati se je ob enem treba, da je to najopaznejše orožje, ki ga imajo proti delavstvu.
Resnici je treba pogledati v oči! človek je ustvarjen z želodcem, ki hoče hrane. Človek potrebuje obleke in stanovanja. In če hoče imeti vse to. mora imeti denar in tega dobi le, če j« zaposlen.
To so dejstva, ki jih ne preobrne niti najbolj goreč idealist. Zato mora trezna delavska organizacija s temi realnimi razmerami računati in usmeriti svoje delovanje na podlagi teh računov.
Zastonj je pridigati lačnemu brezposelnemu, naj se ne ponuja v delo, ker s tem skvari položaj zaposlenih. Saj je resnica, da se najde mnogo zavednih delavcev, ki ne gredo zlepa kapitalistom pod čevlje. A ko pritisne lakota, ko gledajo prsti iz čevljev, je pa tudi morala premagana in končno besedo ima želodec-Icomandant vsega stvarstva.
Fr. Uršič:
Dohodnina od moid.
Vdovec brez otrok ima isto drag. doklado kakor samec, vdovec z enim otrokom isto kakor oženjeni brez otrok, vdovec z 2 otrokoma isto kakor oženjeni z enim otrokom itd.
Da bomo uporabljali lažje te tale le navedimo nekaj izgledov.
t. Samec v Ljubljani je imel skupnih službenih (ali mezdnih) prejemkov 42.240 K. Po tabeli 1. znaša draginjska doklada 35.040 K;
1. tabela.
ostanek 7.200 K jie cb lavčljiva plača. Ker pa je dohodek do 10.000 K (kakor bomo pozneje videli) prost dohodnine, ni plačati nikakega davka.
2. Oženjeni uslužbenec v Kočevju, z enim otrokom, je imel skupnih službenih prejemkov 44.060 K. Obdavčljiva plača znaša po tabelii 2. le 61 (K) K. Tudi tu ni plačati nikakega davka, ker ne presegajo dohodki zneska 10.000 K.
Ljubljaua, Maribor in Prekmurje.
Skupni službeni prejemki (v kronah)						Obdavč- ljiva plača
oženjen						
samec >	 ibrez otr.	1 otrok	2 otroka 3 otroci j 4 otroci 5 otrok			6 otrok	
2.4.040 31.340	38.640	45.940	53.240 60.540	67.840	75.140	3.600
24 360 31.660	38 960	46.260	53.560 60 860	68.160	75.460	3.920
24.680 ’ 31 980	39 280	46.580	53 880 ' 61.180	68.480	75 780	4 240
29.180 36 480	43.780	51.080	58.380 65.680	72.980	80.280	4 360
29 540 i 36.840	45.340 I	51.440	58.740 66.040	73.340	80.640	4.720
29.900 i 37.200	44.500 1	51.800	59.100 ; 66.400	73.700	81 000	5 080
30 020 ; 37.320	44.620 ;	51.920	59.220 66.520	73.820	81 120	5.200
30.320 37 620	44.920 |	52 220	59.520 66.820	74.120	81.420	5 500
30.620 37.920	45.220	52.520	59 820 67.120	74 420	81 720	5.800
30.920 | 38.220	45 520	52 820	60.120 67.420	74.720	82.020	6.100
i i <>d | od	Od	od	j cd ; od	od	od	»c* , b TJ
41.440 j 48.740	56 040	63 340	70.640 j 77 940	85.240	92 540	•» c «a fc JZ
do i do	do	do	do j do	do	do	-v-*
. 46.240 I 53.540	60.840	68 140	75 440; 82.740	90.040	97.340	O “-TJ
znaša ■ znaša	znaša	znaša	znaša ; znaša	znaša	znaša	^ £
: drag. d. dtag. d.	drag. d.	drag. d.	drag. d.; drag. d.	drag. d.	drag. d.	
j 35.040 42 340	49.640	56.940	64.240 71 540	78 840	86 140	.1-1
						
			!			OJ . ~ r£
od oa	od	od	od od	od	od	D- r- ■> £Xe ,
49 96o i 57.260	64.560	71.860	79.160 j 86.460	93.760	101.060	rt 3 TD > j*
C o C-	do	do	do do	do	do	CA rt c
57.160 I 64.460	71 760	79.060	86 360 93 660	'100.960	108.260	T3 qj *-> o-S
znaša i znaša	znaša	znaša	znaša zngša	| ?naža	znaša	> o> CJ .Si, >
drag. d. drag. d.	drag. d.	drag. d.	drag. d. . drag d.	; drag. d-	drag. d.	•o
37.960 ; 45.260 i ■ I	i 52.560 I	59.860	67.160 74.460 i !	j 81.760	89.060	JO Kr) o "S 3
2. tabela.
Kočevje, Kranj, Logatec, Novo mesto, Ptuj in Celje.
Skupni službeni prejemki (v kronah)
Posledice, ki jih bo prinesla ta kriza, bodo za delavstvo lahko kata-
S temi vrsticami mislimo, da smo dovolj jasno povedali, da je treba prilagoditi delovanje naših organizacij razmeram, ki prihajajo z matematično natančnostjo.
Mi smo že v članku »Nove smeri v mezdni politiki«, ki smo ga priobčili v Delavcu« št. 14 z dne 7. IV., načeli to vprašanje. Žalibog nismo s člankom dosegli onega odmeva, ki ga to resno vprašanje zahteva.
V prihodnji številki bomo obravnavali c sredstvih, ki se naj jih or-gam^aehie poslužujejo in prosimo pozornosti in sodelovanja z nasveti in polemikami.
Samec |				oženjen			
	brez otr.;	1 otrok !2 otroka 1 1		3 otroci	4 otroci	5 otrok	6 otrok
j 24 040	I 31.340 !	j 38.640	45.940	53 240	60 540	67.840	75.040
24.360 |	31 660	38.960 ;	46.260	53560	60.860	68.160	75.460
24.680	31.980;	39.280 1	46 580 ;	53.880	61 180	68 490	7.5 780
27.720	35.020 :	42.320 ;	49.620	56.920	6A220	71 520	78.820
1 28 080	35.380	42.680	49 980	57.280	64 580	71.880	79.180
j 28.440	35.740	43.040	50 340	57.640	64.940	72.240	79.540
! 28 560	35.860	43.160	50 460	57.760	65.060	72 360	79.660
' 28.860	36.180	43 460	50 760	58.060	65.360	72.660	79.960
29.160	36.480	43.760	51.060	58.360	65 660	72.960	80 260
29 460 I	36.780	44 060	51.360	58 660	65.960	73.260	80.560
„0	od	od	od	od	od	od	od
38.520	45 820	53 120	60 420	67.720	75 020	82.320	89.620
do	do	do	do	do	do	do	do
' 43 320	50.620	65.220	157.920	72.520	79 820	87.120	94.420
znaša	znaša	znaša	znaša	znaša	znaša	znaša	znaša
; drag. d.	drag. d.	drag d.	drag. d	drag d.	drag. d.	drag. d.	drag. d.
i 32.120	39.420	54 020	46 720	61.320	68 620	75 920	83.220
Oti	od	oa	od	od	od	od	c d
47.040	54.340	61.640	68 940	76.240	83 540	90 840	98.140
do	do	do	do	do	do	do	do
54 240	61.540	68.840	76.140	83 440	90 740	98.040	105.340
zn*Ša	znaša	znaša	znaša	znaša	znaša	znaša	znaša
drag. d.	drag. d.	drag d.	drag. d.	drag. d.	drag. d.	drag. d	drag. d.
35.040	42.340	44 640	56.940	64.240	71.540	78.840	86.140
Ijiva
plača
3.600
3	920 4.240
4	360
4	720 5.080 5.200 5.500
5	800 6.100
W > m
wS-3
•8 E * -2.3
S 2 o
O O-TJ
Srn
S c ^
CA
JD CA « >N •—> >U3 C
« Cfl —
— _ t*> O.S to
5 u
<0 S" TJ
<0
U, M
•o'"o TJ > „ V
ta .Si, 2
VI JI c
ols
STKAN 2.
»DELAVEC«
Zedinjenje ali zavolevanJe?
Začetkom meseca aprila so se pričeli med zaupniki obeh na razrednem stališču stoječih rudarskih organizacij Slovenije neobvezni razgovori, ki 'so imeli namen zbližati in če mogoče zediniti obe organizaciji v eno. Pogajanja so končno že toliko napredovala, da sta obe organizaciji že stavili pismene predloge.
Sedaj, ko imamo pismene predloge v rokah lahko pričnemo tudi javno di-skuzijo, ki bo brez dvoma pokazala, kdo hoče resničnega zedinjenja in kdo se poslužuje te ideje le z namenom za-vojevanja.
»Neodvismu organizacija je stavila naslednji pismen predlog:
Predlog Centralne npmve >Zve*e ra darskih delavec v,', kot podlaga za nadaljim
pogajanja glede upostaiitve enotno rudarske organizacije.
1. Ujedinjeua organizacija sloji na stališču nepomirljivega razrednega boja.
2. Mednarodno orientacijo sklene prvi sploSni kongres strokovnih organizacij.
3. Ujedinjena organizacija pristopi direktno k svoji rudarski strokovni internacionali.
4. V ujedinjeni organizaciji se mora spoštovati princip proletarske demokracije.
5. Začasna ceutralua uprava (Izvrševal -ni odbor) se sestavi proporcionalno po razmerju moči posameznih organizacij.
6. Združena organizacija pristopi v notranje k »Zvezi neodvisnih strokovnih organizacija. ki je včlanjena v Centralnem radničkem sindikalnem odboru.
7. Člani združene organizacije si pridržijo vse pravice, katere so si pridobili v dosedanjih organizacijah.
8. Ujedinjenje naj se razpravlja in odobri na skupnih shodih obeh organizacij.
Trbovlje, dne 11. aprila 1923.
Za zvezo rudarskih delavcev:
.T. Kolšek m. p.
Če si ogledamo ta predlog podrobneje, bomo našli v njem celo vrsto skritih zank, ki bi zadavile vsakogar, ki vanje zaide.
Že 2. točka, ki govori o mednarodni orientaciji pomeni dobro skriti nož, ki ima namen prerezati dosedanjo orientacijo »Unije slov. rudarjev«. Mednarodna orientacija pomeni vendar pot k osvoboditvi (taktika), zato ne razumemo, kako bi bilo mogoče, prej napravljati organizacijo in Sele potem, ko je organizacija že izvedena, šele povedati kam hoče in kaj hoče.
Članu, ki hoče pristopiti v organizacijo je vendar treba predložiti program in kongresne resolucije, lil če se s tem strinja, bo šele pristopil v organizacijo. Tako delajo idejno podlago organizacije, ki organizirajo članstvo za izvedbo te ali one ideje.
Nikdar več ne bodo naše organizacije sprejemale članov tako kot so jih I. 1919. in kakor jih nezavisni menda Se danes. Takrat je drvelo vse v naše organizacije, ker so te mnogo obljubo-vale. dočim niso dovolj krepko pove-
Podlistek. Zakon RSFSR* o delu.
T. Splošni del.
1. Določila zakona o delu veljajo za vse one osebe, ki opravljajo mezdno delo, vštevši tiHte delavce, in to obvezno za vsa podjetja, zavode in obrate (državne, vštevši vojaške, javne in zasebne, medtemi tudi one, ki oddajajo delo na dom) kakor tudi za vse osebe, ki zaposlujejo mezdne delavce proti odškodnini.
Opomba: Sovjet ljudskih komisarjev ima določili za hišne delavce izjeme glede uporabljanja tega zakona.
2. V kolikor naj se razteza la zakon tudi na razmerja, ki nastajajo ob pritegnitvi oseb k delu, določa Sovjet ljudskih komisarjev, Sovjet dela iu obrambe in z njihovim dovoljenjem ljudski komisariat.
* Ruska Socialistična Federativna Sovjetska Republika.
dale, da skupljajo članstvo zato, da se bo borilo in žrtvovalo za izvedbo programa naših organizacij.
Zato je prišel potem razkol, ker organizacjie niso mogle izvesti tega kar so posamezniki obljubovali oziroma so si novi člani domišljali, da je s tern že vse napravljeno, če izpolnijo pristopno izjavo in plačajo par prispevkov. So-drugi »Nezavisni i bodo še spoznali ta dejstva, da je treba držati program iu principe pred obljubami po zvišanju plač.
Glede :•>. točke naj bo povedano, da je naša organizacija že včlanjena pri rudarski strokovni internacionali v Londonu. Ker je pa iz vsake države le ena organizacija od internacionale priznana, bodo sodrugi pri »Nezavisnihr morali nekoliko bolj želeti zedinjenja, ker bodo sicer ostali večni separatisti, brez mednarodnih vezi. Mislimo, da se ludi oni zavedajo, da so v tem slučaju obsojeni na smrt, kajti brez mednarodne združitve ni razrednega boja.
V	6. točki so pa pokazali kam pravzaprav pes taco moli. Združiti hočejo rudarje na ta način, da jih ob enem odtrgajo od ostalih strok, ki so združene v Strokovni komisiji.
Res lepo bi bilo tako zedinjenje, ki bi odtrgalo naše rudarje od tistih strok, ki so jim v najtežjih časih stale ob strani in to samo zato, da se združijo s tistimi, ki so in ki še razbijajo s trudom in žrtvami ustanovljene organizacije.
Ne glede na to, da je Zveza neod-visnih organizacij glede mednarodne orientacije pokrit lonec kalne vode, bi pomenilo prestop k njej zamenjati krepko organizatorično edinico kakor je Strokovna komisija s pravim predstavnikom organizatoričnega razsula, katerega predstavnik je Zveza neodvis. organizacij.
Krona vsem tem trikom, diploma-tičnim potezam in mačkom v Žaklju je pa 8. točka, ki hoče zediniti organizacije kar na javnih shodih, kjer se bo kar glasovalo vse vprek, kakor kadar vlagajo Nezavisni:: kakšno spomenico iu zahtevajo '2Q0?t, dobe jih pa potem 10%. Tam glasuje vse za in tako mislijo menda izvesti tudi zedinjenje.
Ali je to vaša proletarska demokracija?
Demokracija je mogoča le tam, kjer je red! Demokracija je, če imajo vsi člani enake pravice in enake dolžnosti. Vi pa hočete obravnavati vitalno vprašanje članstva kar na shodih, kjer nimate možnosti kontrole kdo je in kdo ni član, in ne morete preprečiti, da bi ne glasovali tudi ljudje, ki niso nikjer organizirani. Ali veste, da imenujemo mi take ljudi lumpenproletariat?
In vi si upate zahtevati od nas. da izročimo usodo naše organizacije v roke lumpenproletariata?
Če hočete resničnega zedinjenja, poleni sprejmite predlog naše >Unije<t, ki je za obe strani časten in v katerem ni nobene skrite misli.
3. Sovjet ljudskih komisarjev sme raztegniti veljavnost zakona tudi za pripadnike vojske, ki se ne nahajajo v aktivni vojaški službi.
4. Vse delavne pogodbe in vse ugovore, ki poslabšujejo delavne pogoje v primeri z določili tega zakona, so neveljavne.
II.	Namestitev in dobava delavnih sil.
5. Državljanom preskrbujejo delo organi ljudskega komisariata izvzeinši v členu 9. navedene izjeme.
6. Osebe, ki iščejo dela, vpiše krajevni organ ljudskega komisariata dela med brezposelne.
7. Podjetja, zavodi in obrati brez izjeme nameščajo delavne sile le po posredovanju pristojnih organov ljudskega komisariata dela iu sicer na sledeč način:
a) Vodstvo podjetja, obrata naslovi na pristojni organ ljudskega komisariata dela prošnjo za dodelitev delavnih sil;
b) Če razpolaga organ s silami, ki odgovarjajo pogojem, stavljenim po podjetjih, tedaj se morajo dotične osebe podati na delo iti sicer po načinu, ki ga določi ljudski komisariat dela v
Ta preulog priobčujemo, da bodo vsi naši člani vedeli, da želimo zedinjenja, a poštenega zedinjenja iu ne
zavojevanja.
Predlog se glasi:
Predlogi »Unije slov. rudarjev, kol plat/orma glede uposlavitve enotne rudarske organizacije:
1. Ujedinjena organizacija mora slali ua stališču mednarodnega razrednega boja, izraženega ua statutarični podlagi.
2. Organizacija naj stoji na stališču amsterdamskega pravca, dokler mednarodni strokovni kongres ne sklene kaj dru-zpga.
3. Ujediujnna organizacija je članica mednarodne rudarske 'zveze v Londonu, ki je članica amsterdamske internationale.
4. V organizaciji naj vlada popolna demokracija.
0. Prvo centralno vodstvo se ima se-slavili potoni sporazuma paritetno.
(j. Vsa nadaljna vodstva organizacije se upostavljajo ua rednih pokrajinskih kongresih proporcijonalno, po številu redno
Pretekli teden v petek 4. t. m. se je vršila v Zagrebu konferenca kovinarjev iz vseh balkanskih držav. Vabljeni so bili na konferenco zastopniki kovinarjev iz Madžarske, Nemške Avstrije, Romunije, Bolgarske in Jugoslaviije. Konferenco je sklicalo tajništvo mednarodne -zveze kovinarjev v Bernu.
Kovinarje iz Nemške Avstrije je zastopal s. Domes, madžarske kovinarje sta zastopala ss. Peter Jožef in Samuel Csapo in jugoslovanske kovinarje so zastopali ss. Bračinac (Beograd), Miiller (Zagreb), F. Svetek in Otorepec iz Ljubljane.
V	imenu mednarodne zveze se je pa kot sklicatelj udeležil konference s. Konrad lig iz Berna.
Kovinarji iz Romunije niso bili zastopani, ker jim romunska vlada ni hotela izstaviti potnih listov, dočim so bolgarski sodrugi sporočili, da ne morejo odposlati svojih zastopnikov radi finandjskih zaprek.
Dnevni red konference je bil: 1. Upostavitev cim ožje zveze kovinarjev iz balkanskih držav. 2. Posredovanje v sporu med jugoslovanskimi kovinarji.
K prvi točki je poročal s. lig, da so madžarski kovinarji že opetovano sporočili mednarodni zvezi, da žele, da bi zveza sklicala konferenco kovinarjev z Balkana, na kateri naj bi se upostavile čim ožje vezi med njimi. Sporoča torej, da je bila konferenca v ta namen sklicana, in prosi za predloge, kako bit bilo mogoče organizirati čim ožje sodelovanje.
Zastopnika madžarskih kovinarjev sta nato obširnejše poročala o razmerah na Madžarskem. Iz njihovega poročila je bilo posneti, da vrši kolviinarska organizacija kljub belemu terorju svoje dolžnosti. Tamošnja
sporazumu z vseruskim centralnim sovjetom strokovnih organizacij;
<■) Delodajalci morajo obvestili organe ljudskega komisariata dela v smislu izdanih navodil o sprejemu ali odklonitvi nakazanih delavnih sil.
H.	Delodajalec je odgovoren:
a) za vsako nepravilnost v prijavi o pogojih naznanjenega dela;
b) za vsako nevpoštevanje ob namestitvi prevzetih obveznosti;
c) za vsako protizakonito odklonitev nakazanih delavnih sil.
9. Delojenuu. - se smejo namestili brez posredovanja organov ljudskega komisariata dola, vendar proti naknadnemu vpisu le:
a) v slučajih, ki zahtevajo politično zanesljivost ali pa posebno vprašanje in
b) v slučajih, v katerih uiso dobavili organi ljudskega komisariata dela tekom treh dni po vloženi prošnji nobenih delavnih sil.
10. Uprave državnih, javnih in privatnih zavodov in podjetij podajajo organom ljudskega komisarijata dela za razdobja in na način, ki ga predpiše ljudski komisariat dela, redna poročila o izpremembah na stanju osobja.
ptačajocili članov zadnjih treh mesecev pred sklicanjem kongresa.
7. Ujedinjena organizacija je v notranje priklopljena k Strokovni komisiji za Slovenijo v Ljubljani. Za nje člane je obliga-loričen strokovni list oni, ki ga izdaja Strokovna komisija.
8. Člani združene orgauizaeije si pridržijo vse pravice, katere so si pridobili potom pravil in pravilnika v svojih dosedanjih organizacijah na podlagi sporazumno izdelanega regulativa, ako prestopijo korporativno z vsem svojim premoženjem.
9. Celokupno ujedinjenje se ima izvršiti na podlagi sporazuma ua prvem skupnem pokrajinskem rudarskem kongresu, ue pa potom preglasovanja.
Sodrugi Nezavisni! Roka sprave vam je ponudeua. Ne zahtevamo od vas, da pokleknete. Niti ne zahtevamo, da popravite krivice, ki ste nam jih toliko storili. Nič ne zahtevamo od vas. Želimo le, da si bomo v skupni organizaciji enaki, in da se bomo borili za enakost vseh ljudi.
Sprejmite ponudeno roko in zedinjeni bomo!
kovinarska organizacija je prestala zadnje čase hude boje, zlasti zadnje
izprtje, ko je bilo okoli 80 tisoč kovinarjev izprtih, je zahtevalo od organizacije vseh moči. V tem izprtju je priskočila mednarodna zveza v Bernu izdatno na pomoč, ter je poslala okoli 16 milijonov Km. stavkovne podpore. Organizacija deluje sedaj s polno paro in ima preko 45 tisoč organiziranih članov. Dalje sta poročala, da žele kovinarji iz Madžarske čim ožjega sodelovanja, ker prihaja na Madžarsko mnogo neorganiziranih kovinarjev zlasti iz Romunije, ki kvarijo uspehe, ki jih je organizacija izbojevala.
S. Domes iz Nemške Avstrije je poročal o tamkajšnjih razmerah, ter navajal, da ogromna industrijska kriza organizacijam zelo škoduje. Vsled razmer, v katere je Nemška Avstrija •zašla se je pričela seliiti vsa nemška industrija v novo nastale balkanske države in to povzroča silno brezposelnost. Izjavlja, da tudi nemško av-strijski kovinarji žele čim tesnejših zvez z ostalimi kovinarji sosednjih držav.
^ O jugoslovanskih razmerah so poročali ss. Bračinac, Svetek, Otorepec in Miiller, ter so se tudi oni izrekli zato, da je potrebno ustvariti čim ožjih vezi.
Sklenilo se je, da bo na jesen ponovno sklicana taka konferenca, na katero se bo povabilo tudi kovinarje iz Češke in Poljske. Do sedaj imajo pa organizacije nalogo, da izdelajo natančen načrt za čim tesnejše sodelovanje.
Na to je prišla na razpravo druga točka dnevnega reda: Spor med kovinarji; v Jugoslaviji. Sodr. Ilg je poročal, da je iz poročila o zagrebškem kongresu ves presenečen spoznal, da
lil. Obveznosti dela /<u državljane th-ske socialistične federativne sovjetske republike.
1.	V izjemniii slučajih (boj proti elementarnim pojavom, pomanjkanja delavnih sil za dobavljanje važnih državnih nalog) se smejo pritegniti k delu vsi državljani, odštevši v členih 12 do 14 navedene izjeme po posebnih deloOihn. ki jih izda sovjet ljudskih komisarjev, ali od njega pooblaščeni organi.
12. K delu še ne smejo pritegniti: a) osebe pod 18 leti; b) moške nad
45 let in ženske stare nad 40 let.
13. Obveznega dela so oproščeni: a) osebe, ki so začasno delanezmož-
ne radi bolezni ali nezgode za čas, ko traja bolezen ali posledica nezgode; b) noseče ženske za dobo 8 tednov pred in otročnice 8 tednov po porodu; c) doječe matere; d) vojni in civilni invalidi; e) žene, ki imajo otroke pod 8 leti. če ni nobene osebe, ki bi jih preskrbovala.
14. Z ozirom na zdravstveno stanje, družinske razmere, delo in živi jensko okolnosti določa sovjet ljudskih komisarjev, sovjet dela in obrambe in .ljudski komisariat dela potrebne izjeme in olajšave.	(Dalje prih.)
Kovinarska internacionala posreduje.
>P E L A V E C<________________________________________________   STRAN	3.
je na kongresu, mesto, da bi prišlo do zedinjenja, prišlo še do večjega spora.
Ker je prepričan, da bodo kovinarji v Jugoslaviji vsled važne pozicije, v kateri žive stali, še pred zelo težkimi in odgovornosti polnimi nalogami, zato se je potrudil, da skliče to konferenco čim preje, da se ta spor čim preje uravna. Mednarodna zveza kovinarjev polaga na pokret v JugosLavijil zelo veliko važnost, zato je pripravljena storiti vse, da se spor čimpreje noravna. Jasno pa je, da ne moreta dve organizaciji iz iste države biti včlanjene v Internacionali*, ker so pravila Internacionale usmerjena tako, da priznavajo v vsa-
Krštuniki socialei v Vevčah.
Dne 4. maja t. 1. bi se imela vršili mezdna razprava za zaposleno delavstvo papirnice Vevče, Medvode iu Go-ričaue na podlagi predložene spomenice z dne ‘29. marca l. 1. pod opr. štev. 116/23. med Osrednjim društvom kemičnih delavcev in ravnateljstvom združenih papirnic Vevče in ne na podlagi spomenice J. S. Z., ki je bila poslana šele 7. aprila t. 1.; (bila je prepozno vložena, obenem pa še pretirana, kakor se je menda izjavil g. Cvikelj). Mezdna razprava, ki bi se morala vršiti pri navzočnosti inšpektorja dela v uradu Inšpekcije de!a, se je preložila radi seje upravnega sveta papirnice pred skup ščino družiie združenih papirnic \ evče dne 5. maja. Na dan 4. maja dopoldne pa je izdala neka elita oziroma družba jezuitskih hlapcev neke vrste letak, ki je imel namen ščititi njihove privzgojene zvijačnosti, s katerimi so varali in je varajo delavstvo v Vevčah Letak dobesedno priobčujemo, ker bo delavstvo iz njega jasno spoznalo cel barabijo krščanskih »socialcevc:
Tovariši! Tovarišice!
Na podlagi pritiska kršč. soc. organizacije je upravni svet naše tovarne po /.a stopniku dr. Pavlinu, pristal na pogajanja, ki se više v teku osmih dni. ker je preje radi občnega zbora tovarne nemogoče. Povišanje pa velja že z 1. majem. — Toliko za danes.
Sedaj pa poglejmo nečedno vlogo, ki jo igrajo naši »socialni demokiatje . Skler.ili smo skupno nastopati pri teh pogajanjih. Mi smo se v polni meri tega zavedali in dosledno držali. Vložili smo na upravni svet naše zahteve, med tem ko jih od socialnih demokratov Upravni svet ni prejel.
Prelomili so skupen dogovor in šli svojo pot.
Pravijo, da se vrše potom >Inšpekcije dela neka razpisana pogajanja danes popoldan. za katere pa vedo samo oni.
(Torej brez nas in Vevške družbe.)
Tovariši, to je pesek v oči nevednim. Pogajanja se ne vrše danes, ampak kakor gori omenjeno. — Vse drugo govorjenje socialnih demokratov je neresnično, ampak s tem, da so šli svojo pot, so hoteli priti na površje na naš račun.
S teni so pokazali, da je z njimi skupno delo nemogoče. — Njim se gre v prvi vrsti le za politiko.
I). M. v Polju, 4. maja 1923,
Odbor Skupili« S. 'L. T. D.
V	pojasnilo naj služi delavstvu vse, kar bomo sedaj javno navedli.
Upravni svet je imel namen pogajanja zavleči; to nalogo je opravilo ravnateljstvo Združenih papirnic.	Da je
pristalo na pogajanja, je samo ob sebi razumljivo, ker so mezde papirniškega delavstva od mezd v ostalih industrijskih panogah skoro najslabše. To je pojasnila tudi depulacija zaupnikov ne samo od strani krščanskih socialcev.
Kovinarska stroka.
Ljubljana. Delavstvo Strojnih tova-ren v Ljubljani je dne. 10. aprila t. 1. zahtevalo, da s« z 10. t. m. zvišajo plače in montažne doklade za 35 odstotkov. Na podlagi teh zahtev se je pričela mezdna razprava dne 4. t. m. Začetkom razprave je g. ravnatelj inž. Honcelj priznal upravičenost delavskih
ki državi le eno organizacijo. Vsled tega je mnenja, da bo treba na obeh straneh nekoliko popustiti ,da pride do čimprejšnjega zedinjenja, ki je z ozirom na razmere nujno potrebno.
K besedi se je nato priglasil so-drug Bračinac, ki je opisoval, kako da je prišlo do spora. Meni, da je glavna krivda, da še nismo zedinjeni v tem, ker slovenski kovinarji o tem vprašanju nič kaj radii ne debatirajo.
Pritožil se je tudi nad tem, da so poslali kovinarji iz Slovenije delegate na konferenco centralnega pododbora, kar smatra, da je nelojalnost napram Savezu, čeravno se je to zgodilo le v informativne svrhe.
(Dalje prihodnjič.)
temveč tudi od strani delavstva, ki stoji na stališču razrednega boja. Da pa stopi povišanje mezd s I. majem v veljavo je temu jasen dokaz to, da sta ravnateljstvo Ln upravni svet papirnic sprejela spomenico Osr. dr. kemič. delavcev vsaj toliko na znanje, da se zadnji sklenjeni dogovor s 1. majem l. I. razveljavi na la način, da »topijo novi mezdni pogoji kakor tudi druge ugodnosti s 1. majem t. I. v veljavo. Drugič nam očitate, da igramo kot socialni demokratje nečedno vlogo, ker nismo počakali dneva, ko ste vložili vi vašo spomenico, to je do 7. aprila t. 1.
V pojasnilo: Že samoobsebi je razumljivo, da smo strogo razredni v boju za obstanek, da nismo in ne bomo igrali nobene nečedne vloge, kakor nam jo vi predbacivate, da vas ne bomo prosili na kolenih za vaš sleparski jezuitski enotni nastop, temveč da bomo vedno ob vsakem času naše delo izvajali s stališča razrednega boja brez vsake pomoči. Tretjič: v letaku izjavljate, da se vršijo pri Inšpekciij dela i.eka razpisana pogajanja brez vedrosti vas in vevške družbe. V pojasnilo: res jei da je bilo pogajanje razpisano na želi o delavstva papirnic iu osrednjega društva kemičnih delavcev od strani Inšpekcije dela — [»a so se radi molčečnosti in zavlačevanja upravnega sveta oziroma ravnateljstva papirnice Vevfe odgodila. V' glavnem pa radi vas, ki ste pretrgali vezi enotnega nastopa na la način, da ste vaše zahteve zavlekli in jih prepozno vložili, ter da so bile zahteve po mnenju vaših zastopnikov iz Ljubljane pretirane. l)a bi se pa pogajanja razpisala brez vednosti družbe Združenih papirnic Vevče, Medvode, Goričane in bi se vršila brez vaše vednosti, to pa je nemogoče. Družba združenih papirnic je bila čisto gotovo obveščena, ker je tudi ona zaprosila zastopstvo Inšpekcije dela, da se radi skupščine Združenih papirnic mezdna razprava preloži. Tako je bilo obveščeno tudi tajništvo našega osrednjega društva. Da se pogajanja, ki so bila potem preložena, vrše, o tem so vas pa naši zaupniki lepo in dostojno obvestili.
Tako je. Torej lažete, ker ste laž-njivci. Ne verujemo vam več, ker se bojite resnice. Delavstvo, ki ga danes varate, vas bo sodilo in vas za kazen prepodilo iz Vevč, Medvod in Goričan.
V	vaši J. S. Z., v vodstvu vaših organizacij imate ljudi, ki želijo biti ali so pa že patrioti vevške družbe, ne v korist podjetja, temveč v njih lastno korist. Sodrugi v Vevčah. Medvodah in Goričanah, na delo! V boj za pravični obstanek delavcev, ki smo si v delu in v življenju popolnoma enaki, ker ni med nami razlik. Vera in narodnost, to pa sta dve frazi! Na delo za enotno organizacijo papirniškega delavstva, ki naj bo razredna in nam vsem pravična. — Papirniški delavec.
zahtev, da pa istim ne more ugoditi radi gospodarske krize, v kateri se podjetje nahaja. Povdarjal je pomanjkanje denarja in težkoče, katere ima podjetje predno dobi potrebno gotovino za izplačevanje plač. ter inozemsko konkurenco, ki podjetje najbolj tlači. Končno je izjavil, da podjetje ne more prenesti niti najmanjšega povišanja delavskih mezd.
Zaupniki so izjavo g. ravnatelja vzeli na znanje, ker se zavedajo, da niso prišli prosit, temveč da ima delavec pravico zahtevati za svoje pošteno delo tudi pošteno plačo, Nato ae je v nedeljo, dne 0, t. iu. vršil sestanek delavska Strojnih tovaren, ki se pa z izjavo g. ravnatelja nikakor niso zadovoljili.
Mezdna razprava se je v ponedeljek dne 7. t. m. popoldne nadaljevala in seveda zopet brez uspeha za delavstvo Med razpravo se je pa delavstvo iz vseh treh obratov zbralo na dvori-,scu pred pi.-arno in zahtevalo pojasnila o poleku mezdne razprave. Kakor hitro je pa g. ravnatelj izvedel, da je delavstvo zbrano na dvorišču, je vstal iu izjavil, da dokler ne odide delavstvo iz dvorišča se ne pogaja. Za najbolj potrebno je pa seveda smatral, da pokliče policijo, katera se je seveda tudi takoj odzvala iu je bila takoj na mesili. Ker se jo pa delavstvo mirno zadržalo, pa policija ni imela povoda, da nastopi. Seveda je bilo delavstvo nad postopanjem g. ravnatelja ogorčeno in se zaveda, da dobi lažje svinčeno krog-Ijo, nego pa potrebnega večjega kosa kruha. Kovinarji se zavedajo, da jim ni potreba policajev in žandarjev, za vzdrževanje reda. temveč so sami toliko disciplinirani, da so se na poziv tajniku s. Golmajerja mirno razšli. Ves strah g. ravnatelja je bil zastonj, rav-notako tudi pripravljenost policije.
Pri tej priliki bi si pa dovolili vprašati slavno policijo v Ljubljani, kje je bila pa takrat, ko so Orjunaši naskočili obrat Strojnih tovaren?
Ko se je delavstvo mirno razšlo se je mezdna razprava nadaljevala, seveda brez vsakega najmanjšega uspeha.
Da ne bo javnost mislila, da delavstvo mogoče zahteva, kar polovico obrata, si usojamo navesti nekaj številk. Podjetje izplača tedensko okoli 11*2.500 Din na plačah za zaposlenih 400 delavcev in če to svoto razdelimo na posamezne delavce, pride povprečno na delavca 225 Din tedensko, ln če to skupno svoto zvišamo za od delavstva zahtevanih 35 odstotkov, bi ta povišek znesel tedensko 39.375 Din in skupno Din 151.875.
Torej gre se za svoto in delavstvo, ki je že itak zadolženo, se zaveda, da dobi podjetje lažje to svoto v banki, kakor pa delavec 5 kg moke na kredit.
(i. ravnatelj je tudi nekaj govoril, da bo moral zapreti obrat in delavstvo odpustiti, nakar so mu zaupniki odgovorili, da naj g, ravnatelj samo izjavi, kedaj, da obrat zapre, da si bo delavstvo znalo poiskati službo drugje.
Ti delavska para pa se zavedaj, da zate ni več kruha, temveč kroglje in se zdrami, ter pristopi v organizacijo, da se bomo borili ramo ob rami proti našemu skupnemu sovražniku-kapitalu.
Moste pri Ljubljani. V soboto dne 27. aprila se je vršil sestanek delavstva zaposlenega v tvornici E. Lajovic v Mostah pri Ljubljani. Na sestanku je poročal tajnik kovinarjev s. Golmajer o pomenu organizacije in položaju delavstva. Delavstvo se je od prvega do zadnjega organiziralo in sklenilo, da se morajo vsi nedostatki in šikarie v Ivor-nici odpraviti.
Takoj, ko so se izvoljeni zaupniki šli predstaviti g. ravnatelju, je isti hotel začeti izvajati konsekvence in trdil, da je delavstvo od nekaterih nahujskano, ter glavnemu zaupniku odpovedal službo. Ampak g. ravnatelj se je moral naposled sam prepričati, da to ni res. V soboto, dne 5. t. m. se je vršila mezdna razprava in je delavstvo čakalo od 12. ure dopoldne do pol 7. ure zvečer,, dokler ni bila kolektivna pogodba podpisana.
f'asi, v katerih je g. ravnatelj in obratovodja lahko kričal po tovarni so minuli in se delavstvo zaveda, da se taki nedostatki odpravijo le v — skupni moči
Žrefe pri Konjicah. V nedeljo dne 29. IV. t. 1. se je tukaj vršil ustanovni občni zbor podružnice kovinarjev Poročal je centralni tajnik s. Oolmajer iz Ljubljane, ki je v svojem referatu orisal težak položaj delavstva in navzoče pozival, da ako hočejo napade na delavske pravice odbiti, morajo pristopiti v organiza-
cijo iu se skupno boriti z ostalim delavstvom za svoje pravice in za svo| obstoj. Nato se je izvolil odbor novo ustanovljene podružnice. Izvoljeni so bili: ss. Ivan Spolenak, predsednik; Vinko Koprivnik, podpredsednik; Justin Oder, zapisnikar; Janez Cvetko, blagajnik; Filip Lipuš in Albert \Vucherer, odbornika; namestnika: Anton Temek in Karol Oder. V nadzorstvo:	Anton Pečnik
in Lojze Gatej.
Živilska stroka.
Mariborski pekovski pomočniki so
stopili v stavko v ponedeljek 7. t. m.
Stavka je izbruhuila zalo, ker so se pekovski mojstri upirali poboljšati delavstvu mezde. Mariborski mojstri hočejo posnemati hudobije celjskih in ljubljanskih mojstrov. Zmotili so se, ker orga-uizacija pekovskih pomočnikov v Mariboru je trdnejša, kakor si to predstavljajo mojstri. Noben pekovski pomočnik naj ne potuje v Maribor iu išče lam dela toliko časa, da to javimo.
Pivovarniško delavstvo. Delavsvto pivovarne >Union< v Ljubljani in pivovarne Gotz v Mariboru je vendarle prišlo končno do spoznanja, da brez močne in samostojne strokovne organizacije ni mogoče kljubovati kapitalističnim navalom. Samo iz tega razloga so se pričeli delavci zopet oklepati svoje organizacije, ker so uvideli, da je organizacija zanje storila vse, kar je mogla, čeravno je bila po njihovi lastni krivdi še slaba. Delavci so prišli do spoznanja, da v bodoče ne bo dobro zapuščati organizacijo radi muhavosti tega ali onega nezadovoljneža. ki gleda na stvar le z vidika osebnih interesov, ne pa z vidika koristi celokupnega delavstva. Z organizacijskega stališča moramo vsak lak napredek v delavskih vrstah iz srca pozdraviti, pivovarniškemu delavstvu pa želeti, da svojo organizacijo pelje na odprto morje, kjer naj razpne jadra in se pripravi na boj in na novo življenje. Nas le veseli, da zavest zmaguje.
Kemična stroka.
Mezdna gibanja. Mezde so se povišale v tovarni papirnih vreč in sorodnih izdelkov g. Alberta Zeschko v Ljubljani in sicer za 20—25 odstotkov, v cementni industriji za 25 odstotkov, v kemični tovarni v Mostah za 25 odstotkov; enako tudi v kemični tovarni v Hrastniku (po indeksu). V mezdnem gibanju se nahaja še delavstvo papirnic v Sloveniji, steklarne v Zagorju in Hrastniku iu keramično delavstvo v Libojah pri Petrovčah. Svarimo delavstvo,, ki išče dela, da ne išče dela v papirnicah: Vevče, Medvode, Goričane in Kadeče, v steklarnah:	Zagorje in
Hrastnik, v tovarni za porcelan: Liboje in Gotovlje.
Usnjarska str>ka.
Poziv vsem čevljarskim pomočnikom Ljubljane in okolice! Cenjeni sodrugi! Podružnica čevljarjev v Ljubljani si je od leta 1921, odkar je bila zgrajena ua trdnejšo podlago, priborila že mnogo lepili uspehov, katerih nihče izmed n ših članov ne more prezreti. Ker je stalo to dosti truda in požrtvovalnosti, zato je naša dolžnost, da si te s trudom priborjene pravice ohranimo in ker tudi vidimo, da se nam bližajo vedno hujši časi, zato je treba tudi pazili, da nas bodoči boji ne najdejo nepripravljenih.
Sleherni izmed	nas je gotovo	že
opazil arogantnosti	in izkoriščanje	od
strani naših delodajalcev, kateri ne vpoštevajo nobenih naših zahtev, ne priznavajo nobenih naših pravic, in to gotovo zato, ker vidijo slabost naše organizacije, ker opažajo našo neslož-nost.
V	Ljubljani in okolici se še vedno nahaja precejšnje število pomočnikov naše široke, ki še	niso organizirani v
naši podružnici in	razumljivo je,	da
nam isti delajo s svojo indiferentnostjo ovire in zapreke v našem napredku, ter z mirnim očesom gledajo svojo iu našo propast in pogin. Za vse tiste bo prišlo v doglednem času veliko razočaranje.
Kdor jasno vidi in izdatno občuti težkoče tega položaja na lastnem telesu, tisti bo tudi gotovo sledil našemu klicu: Asi v našo strokovno organiza-
Barabce.
Naše organizacije.
STRAN 4...............   ;_____________________________   >D	E	L	A	V	E_C*
zbor tudi izrekel. Sklenilo se je, da se	sluzili manj kut pel let pa dobe za vsa-
st roko vrni sklad podružnice usnjarjev v	ko službeno leto nagrado v iznosu ene
mesečne plače. Majd no nagrado, potem pa po svetu s trebuhom za kruhom.
c,jo, vsi \ boj za m.!-e pravice in nas nastanek!« V skupni moči bomo do-■ »;g.ii io, kar posamezniku ui mogoč«-.
Oobor naše podružnice je uveijuu, U-. se bodo vsi čevljarski pomočniki, lako iz Ljubljane, kakor tudi iz okolice našemu pozivu odzvali, ter pristopili k ,»ši organizaciji, katera ima svoj sedež v Šelenburgovi ulici G./II.
Sodrugi iu tovariši! V združitvi in ..avednosti je naša moč-!
Vsi v boj za naše pravice in boljši obstanek!
Občni sbor »Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok« v Mariboru, ki se je vršil v nedeljo dne ‘29. aprila t. 1. v Mariboru je prinesel in sprejel važne sklepe za usnjarsko in čevljarsko delavstvo na eni strani in za napredek osrednjega društva na drugi strani.
Po poročilu verifikacijskega odbora je poročal predsednik in nato tajnik o delovanju centrale, o gibanju članstva,
o	zborovanjih podružnic in o mezdnih gibanjih. Nato so poročale posamezne podružnice o svojem delovanju, med njimi ludi podružnica čevljarjev v Ljubljani, ki ima zelo težko stališče. Predložila je sledešo resolucijo, ki je bila tudi soglasno sprejeta:
Hudi neenakomernih plač delavcev naročenega in eksportuega dela v čevljarski obrti v Ljubljani, kakor tudi v celi Sloveniji nastajajo med delavstvom prepiri, ki škodujejo našemu gibanju in ogrožajo obstoj naše strokovne organizacije; zato predlaga delegacija podružnice čevljarjev v Ljubljani na občnem zboru »Osrednjega društva usnjarskih in sorodnih strok v Mariboru«, da se v bodočem letu vzame kot cilj in smernica mezdne politike v čevljarski obrti za celo Slovenijo odpravo plače od kosa in uvedbo tedenske, dnevne ali urne plače.«
Po blagajniškem poročilu je poročalo nadzorstvo, da je blagajna v redu in da predlaga tajniku zaupnico, ki jo je
»Kresa« 3. štev. je izšla s sledečo vsebino:	A. Cerkvenik: Marička (nadaljevanje) : J. Kovič:	Pred najvišjo
goro: E. Tiran: Zgodba o fakirju in njegovi piščali; J. Krošelj: Moj prvi jutranji pozdrav; V. Mbdendorfer: Gorski -krat: Aforizmi: Cir: Večni trenutek:
S.	Škerl: Praznik; Čulkovski:	Upton
Sinclair. Književnost: Čulkovski: K Še-liškarjevi zbirki Trbovlje«. — Fran Erjavec: Zgodovina socializma v Srbiji.
—	Dr. Ivo Lab: Angelin Hidar. —
-— Kje so duhovi deset milijonov vojnih žrtev? Zadnjič 6mo opisali vražo, o kateri govori danes precej zemljanov. »Znanstveni« krogi govore že danes o tem, da se je duh egiptovskega kralja iutankhamena maščeval nad angleškim lordom-arheo-logom (raziskovalcem) Canarwonom s tem, da ga je pičil strupen mrčeš in je temu piku podlegel in nedavno tega umrl. Nam to dovolj pojasni, kako globoko je v ljudstvu še vkoreni-njeno vraževerstvo in da bodo minila še stoletja, predno bo ljudstvo vede-
lo,	da ima ne samo srce, temveč tudi možgane. Ko bo znalo misliti z možgani, tedaj se bo ljudstvo vprašalo: Zakaj ne popikajo strupeni mrčeši. zakaj ne raztrgajo divje zveri in ne odnese voda tistih ljudi, kii niso kalili miru samo enemu človeku, temveč milijonom in milijonom ljudi. — Svetovna vojna je napravila 10 milic jonov žrtev na krvavih poljanah. Zakaj se ne maščujejo duhovi teh 10 milijonov vojakov nad krivci svetovne vojne in nad kapitalizmom?
  Samomori otrok. V Newyorku
je bilo lansko leto 13.530 samomorov. Od teh 13.530 je izvršilo samomor 900 otrok. Kaj je vzrok, da si je toliko otrok (od 15—16 let) vzelo svoje življenje? Statistike navajajo za vzrok družinsko bedo, na drugi strani razuzdanost, pijančevanje, splošno demoralizaciijo po vojni, napačno šolsko vzgojo itd. Samomori so socialno zlo, kakor je socialno zlo alkoholizem, ki jih kapitalizem ne bo spravil z dnevnega reda. Treba bo spreme-
Manboru v znesku 3500 dinarjev priključi osrednjemu stavkovnemu skladu.
Izvolil se je na to naslednji odbor: predsednik: Alojz Krivec; podpredsednik: Andrej Bubnjak, oba iz Maribora; tajnik: Anton Krajcer: v odbor: Josip Ilešič, Franc Orešek, oba iz Ptuja, Kristijan Oreile, Anton Težak, Alojzij Kebrič, Josip Staudinger. vsi iz Maribora, namestniki: Luka Kirbiš, Toinaž Bratec, Alojzij Kosi iz Maribora, Matko Ferlič iz Radeč in Martin Glavan iz Ljubljane. V nadzorstvo: Štefan Tkalec iz Ptuja, Lovro Jakomin iz Ljubljane, Vincenc Zajc in Alojzij Zapušek iz šo-štanja, Oto Čižič iz Maribora.
Sklenilo se je tudi povišati prispevke, ki naj bi stopili v veljavo s 1. Julijem t. 1. in sicer v štirih razredih tako, da ostanejo dosedanji razredi ter se povišajo za 10Q odstotkov, medtem ko se napravi za ženske in mladoletne posebni razred. Višina prispevkov naj bi bila: za ženske in mladoletne ‘2 Din; I. razred 3 Din, II. razred 4 Din, III. razred 5 Din. Ta sklep ne pozdravlja le vsak zavedni delavec naše široke, temveč Ikj la pozdrav našel odmev lugi v vseh drugih strokah, katere so nas usnjarje nazivale dosedaj z nazadnjaki. Ob pol 5 popoldne je nato zaključil so-drug predsednik občni zbor.
Zahvaljujemo se tudi za pozdrav, ki ga je poslalo tajnižtvo okrož. strok, kom. iz Celja, ki je pa na naše sožalje došel za dan prepozno.
Čevljarski shod. Odbor ljubljanske
podružnice čevljarskih pomočnikov sklicuje na nedeljo 13. maja svoje člansko zborovanje, ki se bo vršilo ob pol 10. dopoldne v prostorih restavracije pri Zlatorogu«. — Dnevni red: 1. Poročalo o kongresu osrednjega društva; 2. raznoterosti. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe.	Odbor.
Ksaver Meško: Naše življenje. — A. Melik: Jugoslavija. — Mlada Jugoslavija (revija). Kronika. — Vestnik »Svobode«. — Listnica uredništva. — Popravki.
Delavska ljudska visoka šola priredi v nedeljo dne 13. maja 1923 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani na univerzi šesto predavanje:	5 Razvoj svetovja,
razvoj živalstva in rastlinstva- . Predava Alojzij Peterlin, cand. phil. Delavci. pridite vsi, ker v izobrazbi je moč.
niti družabni red, kii bo odstranil vzroke samomorov: bedo, razuzdanost itd.
— Žalostne razmere. Na progah jugoslovanskega železniškegu omrežja stoji po poročilih raznih strokovnjakov 15.000 železniških vozov, ki čakajo na popravilo. To število pa vedno narašča. Na ta način je vedno manj vozov, ki so za vporabo pri prometu, a vendar se merodajni ljudje prav nič ne
in ne ukrenejo vse potrebno,
hi se na ta način ogrožalo prometa.
— Angleški železničarji, 110.000 po številu, bodo stopili v stavko, ker jim delodajalci hočejo znižati mezde. Draginja je v primeri s predvojnimi cenami živi jenskih potrebščin, narastla za 78%. Draginja ie na Angleškem v zadnjem času nekoliko ponehala in cene padajo; zato hočejo podjetniki svojemu delavstvu plače znižati, čemur se pa delavstvo odločno upira, ker razmerja med cenami in mezdami, kakor je bilo pred vojno ni, kljub temu. da so cene nekoliko padle! Z železničarji stoje v obrambi tudi rudarji, kovinarji, tekstilni delavci in poljedelski delavci.
— Italijanski uradniki na cesti. Italijanski kralj je podpisal ukaz o zmanjšanju državnega uradništva v Italiji-Odnuščeni bodo v pni vrsti uradniki, ki so za delo nezmožni, ki so slabega zdravja, ki imajo visoko starost. Odpuščeni uradniki dobe nagrado in sicer: uradniki, ki so bili v državni službi nad 20 let dobe šestmesečno plačo kot pokojnino. uradniki, bi so služili državi od pet do dvajset let dobe nagrado za poldrugo mesečno plačo in uradniki, ki so
— Mussolini rešil stanovanjsko vprašanje. Mussolinijeva vlada je izdala načrt, ki predvideva razmerje med stanovanjskimi najemniki iu hišnimi posestniki. Ze od začetka svetovne vojne je vlada prenarejala to razmerje, ki še danes ni rešeno. Novi Mussolinijev načrt je odpravil vsako nadzorstvo nad gra-jeujem novih hiš in špekulacijami s stanovanji. Sporna vprašanja'rešuje pri stanovanjskih sporih stanovanjsko sodišče, ki ga tvorijo: hišni posestnik, stanovanjski najemnik in sodnik, ki je obrnem tudi predsednik sodišča.
— Poljska reakcija na pohodu. Voditelj poljskih kmetov Vitos se je zvezal z desničarskimi strankami in veleposestniki in pripravil s tem pot najhujši
Vprašanje priznanja Rusije, ki je gotovo silno važno za evropsko politiko, je stopilo v ospredje tudi v Ameriki. Kakor se v Evropi vodi politika v dveh pravilih, to je v znamenju kapitalizma, ki je proti priznanju in v znamenju proletariata, ki je za priznanje, tako obstojita v Ameriki dve nasprotni struji, ena za, druga proti priznanju. Dogodki zadnjih dni kažejo, da je druga struja v večini. Amerika je namreč omejila svojo akcijo za pomoč Rusiji in ukinila svoj konzulat v Vladivostoku.
S lem je prekinjena zadnja politična vez, ki je spajala Ameriko z Rusijo; .Američani pa seveda ne spuste namer za gospodarsko izkoriščanje Rusije in bodo vedno ljubosumuejši na Japonce.
*
Proslava delavskega praznika 1. Maja je potekla po vsej Evropi mirno in
dostojanstveno. Do malih neredov je prišlo le v Parizu, kjer so nasprotniki delavstvo izzivali.
Ob tej priliki so angleški delavci sprejeli in izdali resolucijo, v kateri zahtevajo od vlade, naj se odpove ver-zajski pogodbi, naj prizna sovjetsko Rusijo, naj zahteva odstranitev japonskih čet z otoka Sahalina in naj izjavi simpatije nemškemu delavstvu v Po-ruhrju.
Francija in Belgija sta se glede nastopa proti Nemčiji že popolnoma sporazumeli in sestavili odgovor na nemško noto. Ta odgovor, v Čigar vsebini je francoska vlada že obvestila Ameriko, Anglijo, Italijo in Japonsko, je bil izročen Nemčiji v nedeljo. Nota je zelo ostra in očita Nemčiji, da ni le organizirala v Poruhrju samo pasivnega odpora, temveč, da tudi aktivno posega v ta odpor. Verzajska mirovna pogodba določa, da Nemčija sankcij ne sme smatrati za neprijateljski čin. Ker Francija in Belgija ne moreta dalje prenašati nemškega nastopanja, ne bosta v vprašanju reparacij popuščali. — šngliia je za naglo skupno akcijo s Francozi in Belgijci, Italija pa se še ni odločila.
Ker je Italija v reparacijskem vprašanju močno interesirana in si ob strani Francije ne more mnogo pomoči, ie usmerila svojo politiko po angleškem vetru. Zato se te dni začno važni diplomatski razgovori na italijanskih tleh. Da bo vsa stran obdana s sijajem, so povabili Italijani v Rim angleško kraljevsko dvojico. Na ta način skuša priti Italija do neke kolonije.
Italijanski ministrski predsednik Mussolini, ki je zrevolucijoniral staro Italijo, vrgel vlado in sestavil fašistov-
Cevlji domačih tovaren Peter Kozina & Ko 7 znamko »Pet o« so rsnj-boUši in nciceneiši. Zahtevajte iih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1.
Priporoča sc velika izbira barvastega in navadnega bombaža, perila i. t. d. KARL PRELOG,
Ljnbljana, Stari trg štev. 12.
reakciji na Poljskem. Vitos bo najbrž« ministrski predsednik poljske republike. Nedavno je bil ministrski predsednik vlade, v kateri so sodelovali tudi liberalci in socialisti. Danes izvajajo veleposestniki reakcijouarno politiko, ki bo imela sedaj močno zaslombo v novi v Uidi- Nastopilo bo zatiranje narodnih manjšin, verska nestrpnost iu imperialistična zunanja politika in klečeplazenje pred francoskimi militaristi in reakcionarji.
Rusija ima tudi brezposelne. Moskovski narodni komisar je izdal podatke o brezposelnosti v Rusiji. V novembru 1922 je bilo v Moskvi, Petrogradu in se v 77 drugih mestih 150.000 delavcev brez dela; v decembru je to število narastlo um 244.000. Od teh jih je bilo 120.000 v Moskvi in Petrogradu. Največ brezposelnih je seveda v Moskvi.
slu kabinet ter končno obsodil klerikalno stranko, je sedaj napadel ludi liberalce. Mussolini zahteva od liberalne stranke, naj se odkrito izjavi glede svojega stališča napram vladi in fašizmu. —
Madžarska, ki neprestano meri proti mali antanti, je doživela hud poraz svoje vsiljive politike. Obrnila se je v Pariz s svojimi zahtevami in prošnjo za posojilo. Velika antanta	pa jo	je
mirno zavrnila, da se ž njo	sploh	ne
more razgovarjati, dokler	ne uredi
svojih odnošajev z malo antanto. Kol posledica tega je pokazala, da so se Madžari že poravnali s Cehoslovaki.
Zadnje dneve so prihajale vesti, da je dosežen sporazum med	Grško	in
Jugoslavijo glede svobodne cone v solunskem pristanišču in da bo pogodba v kratkem podpisana. Javnosti je diplomacija dovolila le toliko vpogleda, da bo pogodba baje ugodna« za obe državi, to ie one, ki so jo podpisali.
*
Dogodki prošlega tedna so imeli značaj političnih dogodkov prve vrste.
V	zadnjem trenotku vladne krize se je stvorila honfogena radikalna vlada, ki ji predseduje Pašič.
Takoj nato se je razvila silna bojevitost. Napadati so jeli vse križem. Z najhujšim orožjem so nastopili demokrati, ki obtožujejo in dokazujejo radikalcem nasilstva pri volitvah. Drugi greh radikalcev je, da so pred volitvami paktirali z Radičem. Njihova dvorezna politika se sedaj maščuje. Sicer je pa gotovo znak politične nemoralnosti, ako stranka, ki naglaša vidovdansko ustavo, kratko nato naredi pakt z najhujšimi nasprotniki te ustave, le da porazi nasprotne si politične stranke in ohrani v državi svoj koruptni režim. Radikalci so sicer na vse kriplje tajili, da bi podpirali z Radičem kako pogodbo. Napadel pa jih je strahoviti Pribi-čevič, nakar so se odzvali i Radičevci
i	klerikalci in izjavili, da obstoji pakt mod Radičem in radikalci in sicer se imenuje Markov protokol.
Radikalci se sedaj zvijajo kakor kače če ji stopiš na glavo in ponujajo koalicije na vse strani. Politična situacija je silno nestalna in se obetajo važne i/.premembe.
Tuje se, da namerava glavna kontrola obtožiti vlado pred narodno skupščino radi trošenja državnega denarja med volitvami.	i
Ako bi radikalci dosegli sporazum s klerikalci, bi se v Sloveniji ustanovil prihodnji režim in bi bila za velikega župana imenovana nevtralna osebnost.
7.	druge strani govore, da se vzpostavi mesto pokrajinskega namestnika.
V imenu Strok. kom. (P. odb. GDS-T.) Izdajatelj: Frane Svetek.
Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
JOSIP 0LUP
LJUBI JANA, STARI TRG 2 priporoča svojo trgovino z raanufak-tnrnhn blagom in oblekami domačega izdelka.
Prosveta.
Razno.
Razgled po svetu.
Ljubljana, dne 8. maja 1923.
Pripravi se za vsedeiavski zlet v Maribor!