polifični ojled. — Bienei'thova posvetovanja. Ministrski. predseduik Bienerth se je v petek posvetoval z voditelji nemšlrih. svobodomiselnih strank o položaju. Bili so vsi obupani, da se jim ni posrečilo streti slovenske obstrukciie. Bienerth je voditelje zagotovil, da ne bo sprcmenil vladnega zistema in da tudi ne misli vladati s par. 14,, Skušal bo spraviti v vefiino nove stranke, a političnih in narodnih ugodnosti ne bo dal nobenili. Jeseni bo zbornica nadaljevala, kjer je zdaj prekinila posvetovanja. Ce jeseni nikakor ne bo šlo naprej, namerava Bienertb. razpustiti državni zbor. Obonem je ,Bienertli povedal, da skliSe septembra deželno zbore, državni zbor pa novembra. — Soclalnozavarovalnl odsek kljub državnozborskim počitnicam pridno zboruje naprej. V petek je sklenil pododsek na dr. Krekov predlog, da bodo smele bolniške blagajne ustanavljati lastne lekarne. Tudi je odsek razpravljal o organizaciji okrajnih bolniških blagajn. — Na Ogrskera je vladna strankaj sestavila na<5rt svojega delovanja v sedanjem zasedanju. Vlada p_ovdarja, da je liberalna. Glede volilne pravice izjavlja stranka, da je za tako razširjenje volilne prar vice, s katero se zagotovi velik upliv na razvoj politi&iega življenja inteligenci in madžarski narodnosti. Torej vladali bodo šo nadalje uradniki, židje in bogataši, nemadžarske narodnosti bodo pa še dalje zatiraii. — 57. nemški katoliški shod se bo otvoril dne 21. avgusta v Augsburgu ob 2. uri popoldne s slavnostnim sprevodom in zborovanjem. Doslej se je oglasi]o lc sprevodu 493 društev, in sicer 181 delavskih, 101 rokodelskih pomočnikov, 75 moških društev, 74 dijaškili, 38 vajenskih in mladinskih, kakor tudi 24 inarijanskih kongregacij. Priglašenih je 18.000 mož; 417 zastav in 45 godb. Mnogo korporacij pa se Se ni oglasilo. — Grška in .Turčija. Turki so pričeli grško blago in sploh vse grške Urgovce bojkotirati. V po morskih lukah se blago nd sme izkrcavati, ki bi prišlo na grških ladjah. Pred grškimi trgovinami pazijo na vsakega, ki bi šel notri. To je vzbudilo metlj Grki veliko ogorčenje. Na meji so se ustanovile vstagke čfcte, ki vpadajo na Turško ter tam vse pokončaio, kar jim pride v roke. — Turški vojni minister ]e dal III. vojnemu zboru povelje, da takoj prekorači mejo, če se opazi med grlkimi ustaši uniformirane ljudi. Misli se, da gotovo izbruhne vojska. Mala poiifična naznanila. Dne 8. julija: Socialno-politični odsek državnega zbora je sklenil, da zboruje v odseku, deloma v pododseku oel mesec julij ter je to včeraj naznanil ministrskemu predsedniku Bienerthu. — V Carigradu so odkrili tajno družbo, katere namen je bil, nomoriti ministre in druge turške državnike in tako napraviti konec mladoturškemu sistemu, Policija je zaglenila važne listine in mnogo oseb zaprla. — Krečanska opozicija je dovolila večini zbornice, naj izjavi velevlastim, da so mohamedanski zastopniki pripuščeni k narodni skupšfiini. Opozicija je izjavila, da bo pomagala vladi, napraviti zopet red. Dne 9. julija: Japonci so svojo armado v Koreji znatno pomnožili. Korejski parlament je sprejel resolucijo, ki ugovarja proti priklopljenju Koreje Japonski. — V Belgradu so se pričela zopet pogajanja glede trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko. — Na Balkanu je nastal razpor med Grško in Rumunijo, ker so Grki neko rumunsko ladjo v pristanišču na Grškem napadli, Grki nočejo Sati zadoSčenja. — Na Sp.anskem se nadaljuje boj liberalcev za brezversko šolo. D n e 10. j u 1 i j a: , Prestolonaslednik Franc Ferdinand pride jeseni v Budimpešto in ostane tam dalje časa. Stopil bo tudi v stik z vodilnimi političnimi in družabnimi krogi. — Ogrska zbornica gre takoj, ko reši zdaj predložene ji zakone, koncem tega meseca na počitnice, snide se pa zopet sredi septembra. Delegacije se snidejo šele novembra na Dunaju. — Italijanski parlament je sprejel novi Žolski zakon, s katerim se Ijudsko šolstvo ;podržavi. — Iz Rusije poročajo, da namerava vlada odločno nastopati proti naraščajočemu pangermanizmu v baltiških pokrajinah. V zvezi s tem je vlada izgnala iz žitomerskega okraja v guberniji Vilna 30 nemškili družin, ker si niso biotele preskrbeti ruskega državljanstva, kakor predpisuje zakon.