Z' ' \ 't i ^
Poštnina plačana v gotovini	;
Domoljub
V LJubljani, 1. fanuarfa 1937	Celo 50 • Siev. 1
Tri želje za
»Bog daj vse dobro v novem letu!« Tako si voščijo prijatelji in znanci, ko se v začetku novega leta srečajo in krepko stisnejo desnice. Upamo, da nas ne boste imeli za vsiljivce, četudi »Domoljuba'« uvrstimo med vaše iskrene prijatelje, da vam izreče svoja novoletna voščila. Tri iskrene želje za novo leto bi vam, svojim prijateljem, »Domoljub« rad danes povedal, tri želje, ki naj bodo novoletno voščilo.
Prva veljaj nam kot katoličanom. Sinovi edino prave cerkve Kristusove smo. Dragocen zaklad prave vere smo od svojih pradeaov podedovali. Jc to blagoslov za naš narod in sreča, katere mnogi drugi narodi nimajo. Zgodo-vir.a stoletij, ki jih je naš narod v borbi za svoj obstoj preživel, na« uči, da smo vzdržali v neštetih preizkušnjah le zato, ker smo doslej znali ohraniti nepoškodovano dediščino naših očetov, to je zaklad žive vere. Na drugi strani pa smo vedno imeli nebroj sovražnikov ravno zaradi tega, ker smo bili veri in Cerkvi zvesti. Ti namreč dobro vedo, da nas bodo z lahkoto zbrisali t površja zemlje, če se jim bo posrečilo odtrgati nas od Boga in Cerkve. Morda ti sovražniki niso bili še nikdar tako delavni kot so danes. Zdi se, da so naše vrste začele tu in tam omahovati in da brezverstvo in brez-boštvo žanje svoje uspehe. Naj le opozorimo na pretečo nevarnost komunizma, ki steza svoje krvave kremplje tudi na naš mali narodi Zatorej bodi prva naša želja: Katoličani skupaj) Zabranimo brezboštvu pot v našo deželo! Naj bo naše zasebno in javno življenje prepojeno s pravim krščanstvom, katero ni v besedi, ampak v dejanju. Bodimo praktični, stoodstotni katoličani! Le to nas bo rešilo v dneh bodočih preizkušenj, ne pa jadikovanje nad pokvarjenostjo današnje dobe in prazne besede o tem, kako bi moralo biti. Zavedajmo se, da si svojo bodočnost delamo sami.
Druga naša želja je namenjena nam kot Slovencem. Majhen narod smo, eden najmanjših na svetu. Živimo na takem kosu zemlje, da smo vsem na poti. Na naši zemlji se križajo interesi severnih, južnih in vzhodnih narodov. Vsi nas proglašajo za svoje ozemlje in vsi bi radi čim prej raztegnili svojo oblast tudi v narodnostnem oziru čez našo zemljo. Zdi se, da smo bili in da smo zlasti danes mi Slovenci v tem pogledu premalo odporni in da se nas loteva malodušnost. Drugače bi ne bilo mogoče, da bi bilo v našem narodu toliko hlapčevskih duš, ki so obrnile svojemu narodu hrbet in so vsak trenutek pripravljene izdati drugorodcu svetinje svojega lastnega naroda: vero očetov, besedo materino, kulturo, gospodarske dobrine in sploh vse, kar je združeno s samobitnostjo našega naroda. Mi v bi«tvu ne vidimo nobene razlike med
novo leto
nemčurjem, ki je prodal svojo dušo Nemcu, med onim, ki se je polakomni! sklede laške leče in pa med onim, ki pridiguje, da mora naš narod zajadrati v neko medlo »jugosla-venstvo«, za katerega ne marajo ne naši bratje Srbi in Hrvati, ne ogromna večina našega naroda. Mi pa moramo svoj narod ljubiti, četudi je majhen in reven. Mi moramo kot narod vzdržati. Od nas je odvisno, če bomo vzdržali. Daj Bog rodovitnost našim poljem, da bo vsaj za silo imel naš kmet kruha zase in družino. Daj Bog, da bi žuljave roke slovenskega delavca vedno dobile dela in primernega plačila. In da bi bila prava krščanska ljubezen do bližnjega v naših srcih doma! Le ta bo mogla premostiti prepade, kateri vedno bolj ločijo posamezne plasti naroda in ga groze spraviti v nesrečo, ki je ne bo mogoče več popraviti. Ce se bo to zgodilo, bomo lahko ponosni, da smo Slovenci in bomo lahko kljubovali vsem našim sovražnikom.
Tretja naša želja veljaj naši Jugoslaviji. Mi smo iskreni državljani. Naša vest in naš narodni ponos nam to narekujeta. Nikomur
se ni treba bati, da bi slovenski katoličani zašli med revolucijonarje in rušilce države. Vsaka poštena oblast ima v nas najzanesljivejše državljane, ki morda svoje državotvornosti nimajo vedno na jeziku, so pa a.atu še bolj iskreni in pošteni. Tudi takrat, ko so krivični oblastniki bili po nas ravno zato, ker smo hoteli biti katoličani in Slovenci, nas r pravi ljubezni do naše skupne domovine niso mogli omajati. Mi ne maramo v državi prar nobenih predpravic. Hočemo le, da nam država omogoči, da kot narod lahko polit-čno, kulturno in gospodarsko živimo življenje, do katerega imamo pravico. Prav isto privoščimo tudi narodoma Srbov in Hrvatov. Vidimo, da je največja ovira mirnega notranjega sožitja v državi in napredka naše države v tem, da medsebojni odnosi med vsemi tremi narodi prelepe Jugoslavije še niso taki, kakoršni bi lahko bili in bi morali že davno biti. Zato bodi naša tretje iskrena novoletna želja ta, da bi se čim prej razmere v naš^ skupni hiši Jugoslaviji uredile tako, da bi se v njej počutili srečni in zadovoljni vsi trije bratje: Srbi, Hrvati in tudi Slovenci.
Bog daj, da bi se naše novoletno voščilo izpolnilo.
229.000
i
je izplačala doslej »Doinoljubova« uprava zvestim in točno plačujočim naročnikom, ki jim je ogenj uničil stanovanjske hiše. Požarne podpore bomo izplačevali tudi v letu 1937 na podlagi pravilnika, ki ga danes vnovič objavljamo.
Prosimo vse naročnike, pa tudi gospode poverjenike, da naročnino poravnajo pravočasno, to je do konca januarju, kajti le tisti naročniki, ki bodo do konca januarja imeli plačano celoletno naročnino za »Domoljuba«, bodo imeli pravico do naših požarnih podpor v slučaju nesreče.
Pravitnih
I.	Vsak »Domoljubov« naročnik, ki je ▼ mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za leto 1937, prejme od uprave »Domoljuba« podporo v znesku 1000 (tisoč) din, ako mu t tem letu hišo, v kateri redno stanuje, pogori, da t njej ni mogoče več stanovati. Isto velja za naročnike, ki nimajo lastne hi£e, pa jim ob požaru hiše pogori stanovanjska oprava.
II.	Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne glede na to, kdo je dal denar za naročbo lista .
dinarjev!
III.	Naročniki, ki prejemajo list pri poverjenika, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in poskrbe. da bosta seznam naročnikov in naročnina pravočasno odposlan« »Domoljubov!« upravi t Ljubljani.
IV.	Naročnik-pogorelee naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva in župnega urada, da mu je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje in da je — Če prejema lisi pri poverjeniku — res pravočasno plačal celoletno naročnino za leta 1937.
V.	Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji:
1.	pogorelcu-naročniku, ki je požar sam povzročil;
2.	naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stel-oik, bolnica, kozolec itd.;
3.	stanovanjskim podnajemnikom;
4.	lastniku dveh ali več stanovanjskih hit, nko mu pogori hiša, t kateri redno ne stanuje.
Če pogori hiša moža, čigar žena je naročena na »Domoljuba« ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, po-gorelec nima pravice do podpore.
Uprava »Domoljuba« se bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičencer ne bo uvaževala.
/
»DOMOLJUB«, dne t. fanuarj«
Nekaj misli o naši politiki
Zadnji* smo omenili nekatere Talne stvwi, ki so vplivale na našo nesrečno politiko, danes pa poglejmo, kakšne naloge ima naša vlada in s kakšnimi težavami se bori.
Parlament
Vlada je pri svojem delu navezana na sodelovanje narodne skupščine, ki je izšla iz volitev dne 5. maja 1935. in na sodelovanje senata, kamor so se zatekle vse veličine prejšnjega absolutističnega režima. — Mnogi •prašujejo, zakaj vlada ni razpustila narodne ■kupščine in ni razpisala novih volitev. Brez-dvomno bi bila lansko leto vlada dobila pri novih volitvah večino. Veliko vprašanje pa je, ali bi se bile s tem politične strasti pomirile. Prepričani smo, da bi se naše javno življenje še bolj pretreslo in razburkalo in nove volitve tudi ne bi bile imele pravega smisla. ker velika politična vprašanja, ki ■toje na dnevnem redu, niso bila v onem-tako zvanem razpaljivem ozračju še zrela, da bi mogli o njih mirno obravnavati, kaj šele o njihovi končni rešitvi trezno govoriti. Tako je vlada zbrala pot in, dasi nerada, pozvala obstoječo narodno skupščino, da jo podpira v onih namerah Predvsem jo je pozvala, da ji odobri državni proračun. Brez rednega proračuna ni mogoče misliti na pravilno gospodarstvo v državi. Tudi splošno narodno gospodarstvo se ne more razvijati, če nimamo zanesljivega državnega proračuna. Večina poslancev je razumela namen vlade in ji dala svojo podporo. V narodni skupščini je pa tudi mnogo poslancev, ki prisegajo na cen-traJizem in na tako zvano popolno jugoslor venstvo. To so oni, ki mislijo o Slovencih in Hrvatih drugače, kakor na priiper če govoriš o Užičanih, Negotincih, ali kaj podobnega. Ti možje so mislili, da je vprav pri proračunskem obravnavanju v narodni skupščini prilika, da obračunajo z vlado in njeno •merjo ler jo za vsako ceno zrušijo. V skupščini so v proračunski debati začeli ostudno, nekulturno borbo, katere so se z veliko vnemo udeleževali tudi nekateri poslanci iz Slovenije. Kmalu se je pokazalo, da ima vlada v narodni skupščini veliko, zanesljivo večino in da je vlada dovolj odločna, da se noče strahovati po teroristični manjšini. Zato •o nasprotniki vlade segli po drugih sredstvih. V narodni skupščini so padli streli, namenjeni predsedniku vlade dr. Stojadino-viču in še nekaterim drugim ministrom. Ti »treli »o bili na zunaj namenjeni ministrom, dejansko so pa hoteli zadeti demokratično politiko vlade in z njimi pomagati do zmage fašizmu in diktaturi. Tudi to ogabno orožje ni pomagalo. Vlada je izšla iz tega boja zmagovita, v narodni skupščini je bil sprejet proračun in z njim si je vlada postavila temelj za izboljšanje našega gospodarstva. Morala Je v resnici z nožem marsikaj operirati Mnoge je to bolelo. Splošnost je pa le imela korist od tega, ker je država odobrila stvarni proračun. Kdor je odkritosrčen mora priznati, da se je vladi posrečilo ustaviti nadaljno prol padanje našega narodnega gospodarstva. Se več. V vseh vejah našega narodnega gospodarstva opažamo, da se je začelo gospodarsko izboljševanje. Cene se polagoma dvigajo. Nezaposlenost se zmanjšuje. Državni dohodki se večajo. Ce je država imela to moč in pa »pretnost, da je zaobrnila propadajoče gos-
podarstvo navzgor, »memo upati, da se ji bo posrečilo ustvariti v novem letu boljše gospodarsko stanje.
Nazaj v demokracijo
Pri svojem delu se vlada hoče opirati na zaupanje ljudstva. Državljani sami naj bodo nositelji nove politike. V demokratično urejeni državi so nositeljice političnega življenja stranke. Po strankah odločujejo volivci o državni politiki. Zato se je vlada odločila, da dopusti zopet strankarsko življenje. Pristaši sedanje vlade so se zbrali in ustanovili novo stranko. To ni bilo pretežko delo. Nova stranka, ki se imenuje Jugoslovanska radi kalna zajednica (JRZ), je dobila takoj ob svojem rojstvu veliko, trdno organizirano dediščino. Nastala je iz treh velikih strank, ki so imele dolga desetletja trdno oporo v ljudstvu. JRZ sestavljajo bivša SLS, bivša muslimanska stranka JMO in radikalna struja, ki je imela večino svojih pristašev v Srbiji. Te, tri stranke so se začele organizirati v novi stranki JRZ. V Sloveniji je bilo to delo hitro izvršeno in je bilo vodstvo te stranke v Sloveniji izvoljeno že novembra meseca 1. 19i(5. Težje je šlo z organizacijo te stranke v Srbiji, kjer je radikalna stranka pod raznimi režimi pretrpela precejšnjo razrahljanost. — Mimo tega so se pa v teku organiziranja še nekateri vidnejši člani v Srbiji ločili od nove stranke, ker ni bilo zadoščeno vsem njihovim osebnim občutljivostim in zahtevam. Končno so pa le premagali težave in julija meseca je bil ustanovni občni zbor stranke v Belgradu.
JRZ in Slovenci
Nekateri bo bili pri naa mnenja, da bi morali zopet ustanoviti SLS v svoji stari obliki. Zakaj se to ni zgodilo? Ker tega veljavni zakon ne dopušča. Da se more bivša SLS dejansko udeleževati političnega življenja, se je morala oprijeti te nove oblike in stopiti v novo stranko. To je mogla storiti tem bolj, ker ji ni bilo treba v nobeni bistveni točki od svojega programa odstopiti ali kakorkoli zatajiti svoje temeljne misli. Ko je stranka nastala in začela svoje življenje, so ji njeni nasprotniki očitali, češ, da je to umetna stvar, ki je bila zvarjena s pomočjo oblasti. Ne vemo, če so ti protivniki danes še tistega mnenja, kakršnega so bili pred meseci. Nekateri se ne dajo niti po dejstvih poučiti in prepričati. Zato je mogoče, da take vesti Se vedno razširjajo. Stranka je te pred svetom po-
kazala, da jo nosijo najširše množice ljud gtva. Medtem »o se izvršile v vsej državi ob-črnske volitve. Stranka JRZ se jih je z vso živahnostjo udeležila. Zela je v tej volivnl • borbi presenetljive uspehe. V vseh banovinah je JRZ priborila silne večine. Pretežno število občin so zasedli njeni pristaši. Tako se je zgodilo tudi v Sloveniji. Nekdanji na-sprotniki iz JNS si skoraj v nobeni občini v državi niso upali nastopiti s svojim pra\im imenom. Za Slovenijo je bilo zlaati značilno, da so se združili v enotne vrste vsi nasprot-niki bivše SLS in korakali pod skupno za. stavo v volitve. Kljub temu so doživeli ludl v Sloveniji silen poraz. Pri nas so se volitve vršile približno v 370 občinah. Le okoli 50 občin je padlo v nasprone roke, vse druge »o v naših vrstah. Občinske volitve so se vršile s političnimi gesli. Zato je ta velika zmaga najboljši dokaz, da uživa ta stranka veliko zaupanje širokih plasti ljudstva v vsej državi. Samo v primorski in savski banovini JRZ nima večine. Vsakdo je že naprej vedel, kako tam narod misli in kje se zbira. v'lada je to upoštevala. Hrvatje so si v polni svobodi volili svoje občinske odbore:
Hrvaško vprašanje
Omenili smo že, da so prejšnji oblastniki mislili, da se more hrvaško vprašanje za-molčati ali s silo potlačiti. Narodno prebuje-nih in samozavestnih narodov ne ukroti nobena sila. Dejstva je treba priznati in jih upoštevati. Pod silo razmer so začeli' ta dejstva upoštevati prejšnji nasprotniki in začetniki vse nesreče v naši državi. Vlada in pa stranka JRZ sta pa pokazali od vsega počitka dobro voljo, da se tudi ■ Hrvati sporazumeta. Najboljši dokaz dobre volje je to, da imajo na Hrvaškem popolno svobodo. Zborujejo, lahko se organizirajo, razpravljajo o svojem narodnem političnem vprašanju, ne trpijo več ne preganjanja in ne nasilja. Vedno bolj se ustvarja ono pomirjenje, ki ie predpogoj za uspešen razgovor ln sporazum. Ne rečemo, da je vprašanje, ki je toliko let globoko pretresalo vso državo, zrelo za končno rešitev. Ni pa nobenega dvoma več, da se tej končni rešitvi približujemo. Možje, ki Ik»-do to veliko delo napravili, bodo največji dobrotniki države in njenih narodov. Mi smo trdno prepričani, da Ik> tudi io delo uspelo in da bomo mi pri njem čim uspešnejši sodelavci.
Slovenci in naša država
Na koncu še eno vprašanje, ki se tiče na« samih. S kakšnimi cilji Btopamo mi Slovenci, ki smo združeni v naši skupnosti, v novo leto? Odgovarjamo: Odkar smo v tej državi smo mi na notranja politična vprašanja gle-dali pravilno. Zase smo zahtevali to, kar nam gre po vsej pravici. Državi smo hoteli dati to, kar ji gre in kar ima pravico zahtevati. Med našimi pravicami, ki p imamo kot Slovenci in pravicami, ki jih ima država, kot naša organizirana državna skupnost, smo skušali postaviti pravilno ravnovesje. Iz tega bi se razvilo zadovoljstvo nem vseh in ustvarili bi se trdni temelji za uspešni gospodarski razvoj nas samih in celokupne gospodarske skupnosti. Majhni ljudje so to preprečevali. Mi smo šli svojo ravno pot do cilja. — Naših nazorov nam ni bilo treba nikdar spreminjati, ker so bili pravilni. Zgodovin« je dala nam prav in obsodila naše protiv-mke. Tudi v tej novi zvezi, ki se imenuje Jilr
Kaj fc komunizem?
Najlepše bi bilo, ko bi komunizem zavladal po vsem »vetu. Tako smo rekli zadnjič. No, ali bi ne bilo vse najlepše, ko bi bili vsi ljudje enaki in vsi enako veliko imeli? Ko bi ne bilo na svetu nobene krivice, nobenih prevar, nobene nevoščljivosti, nobenega pomanjkanja, nobenih revežev?!... Seveda — seveda: ko bi bilo! Ali ko bi ne bilo! Ko bil!... Saj bi bilo tudi najlepše, ko bi mi vsi imeli repetnice in bi po zraku švigali kakor tički. Tudi bi bilo lepo, ko bi imeli vsi ljudje plavuti in bi plavali kakor ribice čez reke in morja ter bi ne bilo treba nobenih mostov, nobenih čolnov in nobenih ladij. Cemu je neki vse te ropotije toliko na svetu?! Cemu?... Zato ker je človek tako ustvarjen, da vsega tega potrebuje) Saj bi bilo tudi lepo, ko bi klobase kar z dreves visele. Zakaj je treba šele prešiče rediti, jih klati in šele iz njih klobase delati? Vse bi bilo to lahko veliko bolj preprosto, da bi kar ugriznili, pa bi po grlu zletelo! Zakaj ni pri nas tako, kakor v deveti deželi, kjer pitan in pečen vol hodi okoli po deželi, ima zasajen nož med rebra in vsak odreže, kolikor se mu ljubil In zakaj nam ne lete pečene piške kar same v usta? Ali bi ne bilo lepo, ko bi bilo tako?!
Ko bil Da, ko bil .. Ta »bi« je tista kljuka, ki se ne da zravnati in ostane ter ostane vedno le kljukasta! — Ali razumete? Razumete, kaj hoče to reči? ... To. da človeška narava ni tako ustvarjena, da bi mogli biti vsi ljudje popolnoma enakL Stvarnik je pač hotel imeti veliko razlike v stvarstvu. In mi ga nimamo niti pravice vprašati, zakaj iako, če nam kaj ni prav. Brez na* je ustvaril in ni potreboval našega svita, ko je delal nebe* in zemljo. Ali sta dve drevesi v gozdu enako visoki ali enako široki? Aii dve zvezdi enako veliki? Ali dva človeka po obrazu čisto enaka? Bog j« ljubil in ljubi veliko mnogovrstnost in ta čudovita mnogvrstnost v stvarstvu priča tudi o njegovi moči in veličastvu. Pa tudi po svoji naravi so ljudje silno različni: eden hiter, drug počasen; eden priden, drug len; eden varčen, drug zapravljiv; eden trezen, drug pijanec. Katera človeška oblast bo vse ljudi na eno kopito nategnila?! Usnje se da nategniti, človek pa ne.
Iz vsega tega je jasno, da j« popolna enakost med ljudmi nemogoča. Ne v življenju, pa tudi ne v premoženju. Ne rečem, da bi ne bilo lepo, ko bi bili vsi popolnoma enaki. A narava človekova ni za popolno enakost ustvarjena,
goslovanska radikalna zajednica, je nam omogočena, da gremo svojo ravno pot do svojih ciljev. Vsi očitki naših nasprotnikov so ravno tako krivični in ravno tako neosno-vani, kakor so bili očitki prejšnja leta, ko srno samozavestno zagovarjali samoupravno ureditev države in pobijali centralizem.
Bližajo se nam zopet zgodovinski trenutki. Naša ljudska skupnost mora biti zrela in uvidevna, da je dogodki zopet ne prehite. Demagogi in rušilci našo slovenske skupnosti morajo zadeti ob irezno prevdarnost na-šega slovenskega človeka kot ob neporušlji-vo steno. Zaupajmo vase in v svojo pravico! Korakajmo v strnjenih vrstah dobro organizirani! Zaupajmo v svojo silo in v svoja načela! Brez trdega dela ne bo uspeha.
Zato stopajmo v novo leto z odločno voljo, da hočemo svoje delo za slovensko skupnost, s tem pa tudi za svojo državo, podvojiti,
V Londonu se ie pripravljajo na kronanje novega kralja, ki bo maja meseca. Po ulicah že grad« tribune za gledale®, ki bodo gledali slavnostni sprevod.
zato se mu upira. — Lepo bi že bilo, zato so prvi kristjani vpeljali med seboj komunizem, enakost premoženja. A glejte, narava človeka je tudi pri njih kmalu pokazala, da trajno popolna enakost ni mogoča. Že Ananija in Satira sta lagala, koliko sta za svoje posestvo skupila, ker sta hotela nekaj zase pridržati, nekaj več imeti kakor drugi. In pozneje sploh več ne berem o popolni enakosti premoženja med kristjani, četudi so bili še pobožni. Narava človeška ga ni dopuščala.
Veste med komunisti vendar tudi niso sami morilci in požigalci, sploh ne sami hudobneži. So tudi nekateri, ki bi ne hoteli moriti — le to si mislijo, kako bi bilo lepo, ko bi bili vsi enaki. Če ne bi vendar ne moglo biti toliko komunistov tudi med izobraženimi stanovi. Vere pač ti ljudje nimajo nobene; moriti bi pa menda vendar ne hoteli — če bi se morda ob sami priložnosti vendar tudi v njih ne pojavila in na dan ne udarila zver, ki tiči skrita in potuhnjena v človeku, dokler je kaj ne zbudi in ne razdraži... Kaj so ti ljudje, če niso hudobneži? To so sanjači! Oni so zasanjali in sanjajo, kako bi bilo lepo. ko bi bili vsi enaki. Potem bi ne bilo nobene krivice in nobenega zatiranja. Seveda bi bilo to lepo — ko bi bilo res! Ko bi svet hotel biti tak, kakor si ga kdo naslikal Saj si lahko tudi naslika zlate gradove v oblakih, ki kar v zraku vise. Namalaš si jih lahko — poskusi pa si jih sezidati, boš videl, kako bo šlo! Svet in človeka je treba vzeti, kakršen je, ne kakršen naj bi bil! Drugo se imenuje s tujo besedo »utopija«, po domače pa prazne sanje.
Ti sanjači ali recimo idealisti imajo sicer dobro voljo; četudi letajo po zraku. Toda ko pa vidijo, kako njih bratje-komunisti nedolžne ljudi strelajij in morijo, bi pa že morali uvideti, da komunistični paradiž vendar ne bo tako zlat, kakor so si ga naslikali. In ne le to! Ce so res idealisti, bi se morali od takega zverinskega komunizma s strudom preč obrnitil Kdor od takega komunizma še pričakuje pa-
Veliki ameriški Slovenec rev. I. Oman je bi! za 25-letnico mašništva imenovan za častnega kanonika ljubljanske škofije.
radiža na zemlji, ta je norec. In kdor lumparijo odobrava ali k nji le molči, ta je sam lump. Isto smemo reči tudi o liberalcih in kajpada tudi o »samostojnežih«. Kdor je videl, kako vnebovpijoča krivice je delal prejšnji režim nedolžnim poštenim ljudem, tudi kmetom, pa to molče odobraval, ta mora biti sam pokvarjen.
13__:	t. _____x J - i.. —: ----- 1—_ u.
l\t'wl KUU| h. V UIU1C3) ua	Ul	.V
gičr.ol Kdor krivico odobrava, je sam krivič-nik. Zares: Lump moraš biti, pa si zrel za komunista.
Po najnovejših podatkih so na Španskem pobili 12.000 duhovnikov, redovnikov in redovnic. Polovico vseh. Koliko pa še drugih! Cerkve pa v dveh največjih mestih, Madridu in Barceloni, porušili vse — razen ene. Pa bo še kak sanjač sanjaril, kako lepo bo v komunističnem paradižu, kjer bomo — vsi enaki!)
Domotjubovo" pismo
našim organizacijam
Letošnje leto praznuje »Domoljub«, največji tednik t naši držaji, 50 letnico, odkar
le začel izhajati.
Ker je zgodovina »Domoljuba« tesno zvečana z razvojem naših organizacij po deželi in noemo trditi, da se morajo te »Domoljubu« zahvaliti za vsestransko oporo, smo prišli na misel, da bi naprosili vse naše organizacije, naj bi se ob 50 letnici »Domoljuba« s posebno vnemo zavzele zanj in mu z vztrajno agitacijo pridobile čim več novih naročnikov.
Delo za življenje dobrega tiska spada brez dvoma med najvažnejše naloge vseh naših organizacij. S tem, da smo spravili dober tisk v družino, smo jo pritegnili k našemu pokretu, Družine, ki našega tiska nimajo, so za na« Izgubljene.
Najlepše plačilo za širjenje dobrega tiska |« zavest, da so s svojim trudom spravili dober Usk v čim več družin. Da bi pa bfl uspeh pri Urjenju »Domoljuba« po vsej deželi čim večji, vabimo vse naše organizacije po vseh župnijah k plemeniti
tekmi
Id naj pokaže katera župnija bo dosegla najlepše uspehe pri širjenju »Domoljuba«.
Organizacijam onih župnij, ki bodo dosegle najlepše uspehe, bomo izplačali sledeče nagrade;
1 nagrada 5000 din v gotovini;
1 nagrada 2000 din v gotovini;
5 nagrad po iOOO din v gotovini)
10 nagrad po 1SQ slovenskih knjig sa društvene knjižnice;
10 nagrad po 500 din v gotovini;
10 nagrad po 250 din v gotovini.
Poleg tega bomo organizacijam, ki pri tekmi ne bodo uspele, Vrnili 20 odstotkov plačane celoletne naročnine za vsakega pridobljenega naročnika.
Kdo sme tekmovati7
Tekmovati smejo v vsaki župniji, ki bo. pismo. Posamezniki
at organizacije iti prejele to-le ,anja v svojo ko-
rist ne morejo u biti le organizf v vsaki župniji muje vsaka zas šteli za uspeh i nagrado, ako jo
.ti. Nagrade morejo done pa posamezniki Ker je več organizacij, lahko tek-nehe vseh skupaj pa bomo p V tem primeru bomo b ipnija *obBa, nakazali oni organizaciji v žuj.	"<oWl» D«>več
naročnikov. Lahko se pa po ... 1 organizacije tudi med seboj dogovore, i '.»odo morebitno nagrado sorazmerno s i i razdelile med seboj.
Katere nart	bomo
apošf<
Za nove naročnike bomo upoštevali le one, Id v letu 1936 ne sami, ne njihove družine niso imeli naročenega uašega lista in ca katere nam tekmujoče organizacije s prijavo pošljejo tudi celoletno naročnino za leto 1937 vsaj do 1. februarja 1937. Naročnike javljajte in naročnino pošiljajte sproti, ker bomo uspehe posameznih župnij objavljali vsak teden v »Domoljubu«. Vsa pisma, Id se tičejo tekmovanja naslovite nas Propagandni oddelek »Domoljuba«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
Kakor smo že zgoraj omenili, bomo podrobnejša navodila ta tekmovanje is dni poslali na vsa društva, ki smo jih pozvali k tekmovanju.
Danes kličemo vsem našim prijateljem)
Na organizirano delo za nai list. Pridobimo mu ca 50 letni jubilej 10.000 novih naročnikovi
Lastništvo »Domoljuba«.
Vsej katoliški svetovni družim
Oni četrtek je sv. oče s svoja bolniške postelje prečital božično poslanico, ki jo papeži običajno preberejo na sv. večer. Papežev govor je prenašal radio po vsem svetu In poročila pravijo, da so božično poslanico •T. očeta povsod dobro slišali
Misli, ki se dvigajo do •ornega Bogo
Sv. oče je povdarjal med drugim sledečet »Vesoljnemu katoliškemu svetu se čutim nocoj tako blizu s svojimi mislimi, ki ne prekoračijo samo časovnih meja in najvišje gore Alp ter neizmerne širine oceanov, marveč se dvigajo nad vse svetove in njihove viharje do samega Boga. Cisto blizu se čutim z Vami ▼ ljubezni svojega srca, kajti srce se ne loči od duha, ampak srce duhu sledi in se ob njegovih drznih poletih prižiga ter tako — kot jam je, dragi sinovi, iz vsakodnevnih izkušenj znano — premaguje čas in daljavo in razne druge okoliščine v življenju, ki one-jnogočujejo prisotnost dragega bitja,«
Kito vsi dobre volte
Kadarkoli so se vsako leto povrnili ti sveti prazniki, sem dal izraza tudi svoji tipki bolesti, ki jo mojemu očetovskemu srcu prizadevajo številna zla in hudobije, ki dandanes ležijo na človeštvu, na državah in na cerkvi. Vedno sem tudi opozarjal na velike grozeče nevarnosti, pozival k budnosti in delu ta k skupnemu nastopu vseh, ki so dobre vo-
2f' .PIOti. °nim *«itac'ifun ta »ovražnim silam ki izpodkopujejo najvišje vrednote človeške družbe, družine in vsakega posameznika. Predvsem pa sem »varil te pokazoval na edina sredstva, ki morejo odpomoči in prinesti zdravje, to so resnica, pravica in bratska liu-be*en do bližnjega, sredstva, ki jih edino katobika cerkev po božjem naročilu varje in spoštuje.	'
Obrambna sredstva
Srčna bolest, ki se ob letošnjih božičnih
SSSJ°t t »veseljem, je te'm v" «lobl,a, ker še vedno divja naprej državn-
ika vojna v Španiji z vsemi svo'imi grozotami sovraštva, poboji in pustošenji, v Španiji, pra. vim, kjer je tiste agitacija in so tiste sile, katerih sem se zgoraj mimogrede dotaknil, hotele tako rekoč preizkusiti vsa razdiralna sredstva, ki so jim na razpolago in ki so jih zanesla v razne države. To je ponoven opomin, resnejši in mnogo bolj grozeč kot prejšnji, opomin, ki velja za ves avet, predvsem pa za Evropo in njeno kulturo. Kajti vse t0 so dogajanja, ki s strahotno gotovostjo in jasnostjo pokazujejo in napovedujejo, kaj vat čaka Evropo, če ne zagrabimo takoj za obrambna sredstva in ne sežemo po zdravilih.
O hitlerjevskem poganstvu
Oni, ki vero v Kristusa in v božje razodetje v človeških srcih, predvsem pa v srcih mladine, uničujejo in jo hočejo popolnoma ugasniti, kajti oni, ki se predrznejo sveto katoliško cerkev, ki je varuhinj« božjega evangelija in ki po božjih poveljih vzgaja narode, imenovati sovražnico vsega napredka in vse blaginje države in naroda, prav gotovo niso stvaritelji nove boljše bodočnosti človeštva, niti ne boljše bodočnosti tvoje lastne dežele, marveč »ami uničujejo najbolj učinkovita obrambna sredstva proti zla, ki se širi, in tako hote ali nehote sodelujejo in pomagajo ravno tistim, o katerih se hvalijo, da jih pobijajo.
Vladarjem svetal
Sv. oče je pozival nato ▼»• poštenjake k sodelovanju pri katoliški akciji, omenil tvojo bolezen in se dotaknil važnejših dogodkov v minulem letu, zlasti velike razstave katoliškega tiska v Rimu. Nato ie nadaljeval:
>Sv. Pavel, ta neutrudljivi glasitelj Kristusovega miru, ki je zapisal Korinčanom one globoke besede: Bog ni Bog needinoeti, marveč Bog miru, ter sv. Silvester, ki je dočakal zarjo svobode in miru po dolgi noči preganjanj, me vabita, da letos naslovim na vse vladarje in narode sveta nov, še bolj goreč in tope' opomin k miru. Da mir ohranijo tam, kjer ie vlada in obstoja, da mir obnovijo, kjer je te samo bolesten spomin in žalostno, do sedaj neizpolnjeno upanje.
S tem svojim pozivom na avei združujem — danes bolj goreče kot kedaj poprej — tudi svojo prošnjo na Boga, naj vpostavi tisti >mir reda«, v katerem more pravi mir obstojati, naj uresnid! tisto pravičnost, naj Uč« posameznega ali občestvo, brez katetre nobeden red ni mogoč. To svojo molitev za mir polagam ponižno in spoštljivo pred jaslice Kneza miru.
Marija ob jasetcah
Tam v jaselcah Dete tefti, Marija poljublja mu lice; smehlja te na raj b oči, ko dviga v objem ji ročice.
A zunaj j, |em, j„' rorta _
"Tlienj«, o Jezušček milil Pljuvali Ti bodo v obriz, krivično Te bodo tožili
Obsodil T« v smrt bo PUat,
po jubil _ nezvesti učenec; oblekli T« bodo v tkrlat m spie® iz trnja 11 vene«.
Prebodi! Ti bodo srce. — Marijo je groza obtllai točil« ;e grenke tolze te Detece k tebi privite
Umfcarski.
kaj je novega
OSEBNE VESTI
d Lov iu politika. V petek zvečer je ministrski predsednik dr. Stojadinovič odpotoval v Romunijo, kamor ga je povabil romunski ministrski predsednik Tatarescu, da se udeleži lova, ki je pripravljen na rotnunsko-jugoslov. meji. Ministrskega predsednika bo za časa odsotnosti nadomestoval notranji minister dr. A. Korošec.
V	Temešvaru so dr. Stojadinoviča pozdravili g. Tatarescu, zunanji minister Antonescu ter drugi odličniki. Včeraj so se vsi udeležili lova, današnji dan pa je bil posvečen političnim razgovorom, pri katerih je romunski zunanji minister poročal o svojih obiskih v Varšavi in v Parizu, jugoslovanski ministrski predsednik pa o svojih pogledih na razna m ednarodho-politična vprašanja.
d Nai poslanik pri Vatikana. Po sorazmerno dolgi dobi je naše poslaništvo pri Vatikanu, ki je bilo po smrti poslanika Simiča izpraznjeno, dobilo novega šefa. Z ukazom kr. namestnikov je bil namreč na to mesto imenovan dr. Niko Miroševič-Sorgo, dosedaj svetnik v zunanjem ministrstvu. Novi poslanik, ki je velik prijatelj Slovencev, bo gotovo mož na svojem mestu.
DOMAČE NOVICE
d Božični prazniki so bili letos, kar se tiče
vremena, tako lepi, da stari ljudje zatrjujejo, da jih že najmanj petdeset let ni bilo takšnih. Res je na sveti večer in na božični dan bilo nekoliko megle v mestu in v najbližji okolici, pa še to meglo je pregnalo kmalu sonce, ki je posebno lepo sijalo na dan sv. Štefana in pa v nedeljo. Smučarjem se niso izpolnile njihove želje, ker je bil sneg le na visokih planinskih postojankah. Povsod drugod so bila tla zmrznjena, zrak je bil suh in mrzel, tako da si je marsikdo ozdravil svoj nahod. Po nekaterih krajih, zlasti na Dolenjskem, pa je sonce imelo celo tako meč, da je raztajalo zmrznjeno blato in da so ljudje mesto po snegu gazili po blatu.
d Prisrčna božičnka t splošni bolnišnici.
V	četrtek je bila ob pol 3. popoldne na internem oddelku splošne bolnišnice prisrčna prireditev za bolnike in vse bolniško osebje. V veliki bolniški dvorani je bil postavljen ljubek oder, pred katerim je 2arelo veličastno božične drevesc«, ki se je vzpenjalo nad ljubkimi jaslicami. Na božičnico j« prispel g. ban dr. Marko Natlačen s soprogo in mnogo odličnih gostov. Novi upravnik bolnišnice dr. Ferlan kakor tudi vsi šefi oddelkov ter številni drugi zdravniki so prireditev organizirali ter sprejemali goste. Dvorano so napolnili okrevajoči bolniki, sestre usmiljenke in strežniško osebje. Knezoškofa in g. bana sta pozdravila z ljubkimi deklamacijami Uruničevi deklici in jima izročili lepe slovenske šopke. Odlične goste in vse navzoče je najprej pozdravil docent dr. Matko, nakar se je začel ljubek spored, med katerim so bile prisrčne zlasti deklamacije in pesmi, nadvse ljubek p« pravljični prizor, ki je bil hkrati božično voščilo bolnišnici. Prizor je pokazal pravljično deželo, kje so »jurčki« doma in končal z voščilom, d-, bi tudi ljubljanska bolnišnica dobila čim prej zadostno število »jurčkov«, ki so potrebni, da bi bilo mogoče postaviti novo. Nato je g. knezoškof v premiš-
ljenih besedah orisal podobnost med bolniki in dojorevajočimi svečami na božičnem drevescu in podčrtal važno delo usmiljenja, ki ga izvršujejo vsi, ki posvetijo svoje delo zdravljenju in negovanju bolnikov. Z željo, naj bi praznik ljubezni in miru tudi tej hiši prinesel čim več miru in zdravja, j* prevzvišeni zaključil prisrčno prireditev. Zatem so bili obdarovani vsi bolniki z božičnim darom in prejeli vsak po en par nogavic, nekaj jabolk, nekaj kosov potice in dragih dobrot, ki sta jih delili dve deklici. Slične manjše božičnice so s« ob i»tem času vršile tudi na kirurškem, otološkem in okulističnem oddelku tako, da so bili vsi bolniki obdarovani. Zvečer pa je za lažje bolne priredil univ. prof. dr. A. Snoj skioptično predavanje o Betlehemu, kateremu so vsi bolniki sledili z velikim zanimanjem.
d. Občni zbor Zveze bojevnikov. V nedeljo 20. dec. je imela prenovljena Zveza bojevnikov ▼ Ljubljani v Rokodelskem domu svoj redni občni zbor, ki ga j« vodil predsednik Zveze Ratej Miroslav, katehet in bivši vojni kurat iz Trbovelj. V uvodnih besedah se je predsednik spomnil vseh tovarišev, ki so nas v preteklem letu za vedno zapustili, orisal je nadalje delo in trud, ki ga je imel odbor v preteklem letu. Posebno je poudarjal, da je tudi naša običajna letošnja prireditev na Brezjah nad vse lepo izpadla. Nato je občni zbor odobril zapisnik zadnjega občnega zbora, nakar so sledila poročila tajnika in blagajnika. Tajnik g. Luke* je v izbranih besedah očrtal namen in pomen bojevniške organizacije za dosego lep*še in boljše sedanjosti in bodočnosti našega naroda. Po poročilih društvenih funkcionarjev se je določila članarina, nato je bil pa izvoljen novi odbor s predsednikom Ratejem Miroslavom. V odbor so prišli zastopniki iz vseh okrajev Slovenije, iz česar je razvidno, da je organizacija na dobrih temeljih ter da jo preveva duh prave demokratičnosti in resničnega tovarištva.' Po nekaterih predlogih za bodoče društveno delo, zlasti o akciji za preureditev Brezij in postavitve spomenika prvemu organizatorju bojevniškega pokreta Francu Bonaču, je zaključil predsednik Ratej lepo uspeli občni zbor, ki so se ga udeležili zastopniki iz raznih krajev Slovenije.
d Ustanovni občni zbor 2apanske zveze v
LjaMjani. Županska zveza, ti je bila ustanovljena leta 1931, in v kateri so biH včlanjeni JNSarski župani, je po volitvah v oktobru in decembru zgubila skoraj vse svoje člane. Ljtid-
j stvo je postavilo na ček) naših občin može ljudskega zaupanja in Županska zveza je ostala brez odbora in brez članov, zato seveda nima pogojev za obstoj in je bila razpuščena. Zupani, izvoljeni pri zadnjih svobodnih volitvah na listah JRZ, so sestavili za ustanovitev nove »Županske zveze v Ljubljani« pripravljalni odbor, ki mu načeluje neveljski župan g. Nande Novak. Pripravljalni odbor je nekoliko izpremenil dosedanja pravila »Županske zveze« in jih predložil banski upravi, ki jih je potrdila, dovolila . ustanovni obšli zbor, ki bo 29. decembra ob 10 dopoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani, kjer bodo naši župani izvolili odbor nove Županske zveze in mu začrtali smernice za uspešno delovanje v korist ljudstva in države.
d V Zagreba so peki povišali cene kruha. Sicer bo ostala dosedanja cena tudi poslej, vendar pa so zmanjšali težo. Črni in rženi kruh so olajšali od 133 dekagramov na 120 polbele-ga pa za 6 dekagramov. Belemu pa so zaenkrat pustili težo in ceno po starem. Peki so že svoj čas povišali cene, vendar jim je mestni župan zagrozil s kaznimi. Pritožili so se pa na bansko upravo, ki jim je poviif nje odobrila.
*^yffl%I	u V8e priložnosti naročite prt
▼ mi^m^m. Ciitrslni iiHFii i LjBttjuL
d. Bratje med brati. Trije veliki avtobusi so pripeljali v četrtek v Ljubljano okrog 150 primorskih Slovencev, ki so prebili praznika pri svojih znancih v Ljubljani. Eden avtoims j« bil iz Gorice, drugi iz Ajdovščine in tretji iz Vipave. Avtobusi so vzbujali v Ljubljani zaradi svoj« lepe izdelave in pravcat« veličastnosti splošno pozornost Kakor izvemo, so se primorski rojaki vračali zelo zadovoljni
d Zakaj smo berači. Pet milijard inozemskega kapitala j« naloženega v naši državi pri različnih delniških družbah. Po večini j« ta kapital judovski in j« v veliki meri kriv, da smo in ostanemo beraška država. Največ so pri tem izkoriščanju Jugoslavije udeleženi francoski, švicarski, ameriški in češkoslovaški kapitalisti.
d Nezvesta Sena f« dala umorili moža. —
Pred mesecem jo iz Zagreba nenadno izginil delavec v mestni plinarni Filip Pečnik. Policija ga je iskala in zasledovala, vendar ni mogla za njim najti nobene sledL Šele pred dnevoma so kmetje iz Miroševca našli v gozdu f« precej razpadlo truplo, ki mu je bilo videti, da je bil pokojnik žrtev zločina. Truplo je bilo slečeno in imelo težke poškodbe na glavi. Policija je takoj začela samiti v pokojnikovo ženo in jo zato pridržala v zaporu. Aretirala j« tudi namreč nekega čevljarja, ki je bil ljubimec Pečnikov«. Iz njiju pa je spravila toliko, da j« pravi morilec tovariiki delavec Peter
iosMlav. f. m«i4o« * 0». «. a. i.
Kartbor
Krekič iz Orane. Policija je tega delavca proti večeru prijela in ji je mož res priznal, da |e umoril Pečnika, vendar na prigovarjanje žene Ane in njenega ljubčka Jurija Mlakarja. Da ga je umoril, ga je zapeljalo tudi pripovedovanje žene, da nosi Pečnik s seboj 80.000 Din denarja, ki pa si jih po umoru lahko pridrži.
d Nevarna šala. V vasi Pašnjacih pri Brčkem so si kmetje privoščili čudno šalo in z ajo vred stavo. Tako dolgo so med seboj izlivali nekega Mato Sutiča, da se je le odločil in stavil, da bo sredi noči odšel na pokopališče, tam izruval nagrobni križ in ga prinesel med svoje prijatelje v gostilno. Stava je obveljala, šlo je za 100 Din. Zbrali so jih. Ko so p« uvideli, da Mato misli za res, jim je bilo ie žal, čeprav so vedeli, da je Mato sicer zelo bojazljiv. Prehiteli so Mato, se oblekli v rjuhe in čakali na svojo žrtev. Mato jo je primahal na pokopališče, izruval iz groba križ in se obrnil, da bi odšel. Tedaj pa so se začeli proti njemu pomikati strahovi. Mato je odvrgel križ z ramen in jo pobrisal v vas. Zena se ga je doma ustrašila, ker je bil ves prepaden in bled. Kmalu je padel v nezavest in izdihnil.
d Političnega nasprotnika zabodel. K notici pod tem naslovom, ki smo jo objavili, smo sprejeli pojasnilo, da se ni vse tako zgodilo, kakor je bilo v notici napisano. Stanislav Eli-kan je pahnil Franca Vrečarja, ko je ta pripenjal lepake. Nato je Vrečar udaril Elikana z dežnikom. Začela sta se ruvati in pri tem je Vrečar Elikana dregnil z dežnikom v lice in ga lahko poškodval. Elikan je iskal zdravniško pomoč šele drugi dan v Ljubljani, kamor se je um peljal s kolesom, torej ni bil prepeljan z rešilnim avtomobilom. Zadevo bo obravnavalo sodišče in bomo o izidu poročali.
d Osem let težke ječe je pirotsko sodišče prisodilo osemdesetletnemu kovaču Juriju Smajloviču, ker je ubil svojo sinaho. S svojim sinom, ki je živel v divjem zakonu, je stanoval starec pod isto streho. Ženska je imela v hiši veliko besedo in je zato prišlo do pogostih prepirov med njo in starcem. Ko jo je nekega dne prosil za kruh, ga je nagnala s psovkami in nazadnje začela še tepsti. Starec se je branil, vmes pa je pograbil za kladivo in začel z njim tolči po sinahi brez obzira. Pobi! jo je, nakar ji je iz togote mrtvi odrezal še glavo.
d Po okolici Moravč je strašilo. Molk. ki je nasial po zadnjih občinskih volitvah, je pre- 1 trgala novica o veliki beli ženi, ki se je začela ponoči prikazovati. Najprej se je pojavila na
promenadni Zaloški cesti blizu graščine in zbujala spomine na Čase, ko so naši predniki ie verovali v strahove. Stari ljudje vedo še danes povedati o ognjenih kočijah in nočnem peketanju konjskih kopit; voznik je pokal z bičem, da je odmevalo daleč na okoli. Tudi ponosne grajske gospe s šumečimi črnimi krili so srečavali; mlajši rod pa je dočakal belo ženo z rdečo ruto. Pozno ponoči se je nedavno pridružila nekemu možu, katerega je spremila do njegovega doma. Vprašal jo je, kdo je in kaj bi rada, pa ni bilo odgovora. Ko je mož utihnil, je začela tiho ječati. Zunaj pred hišo se je nekam izgubila, a je pozneje spet pogledala skozi okno. Videli so jo tudi drugi — tako ponoči ob uri duhov, kakor tudi zvečer o mraku in zjutraj, sedečo pod kozolcem ob Zaloški cesti. Tam jo je videl neki deček, k a je šel v cerkev, pa se ni upal dalje. Na Trznu je sledila dobri Korunovi materi, s ceste pod Sotesko je spretno izginila v jarek, celo na obzidju pokopališča so jo menda opazili. V neki moravški kuhinji je več noči nekam čudno rožljalo; pri štedilniku je nekaj premetavalo železne obročke kakor nekdaj spomin, ki je pomenil smrt ali kako drugo nesrečo. — Zdaj je zagonetno rožljanje menda že pojasnjeno; razkrita pa je tudi bela žena v pomirjenje onim, ki še verujejo v strahove..
d Lov za hajduki. V okolici Smedereva so prijeli pred dnevi roparsko tolpo, ki je ropala po vsej okolici. Roparji so se oblačili v orož-niške uniforme, da so mogli bolj neovirano ropati. Največjo senzacijo pa je izzvala vest, da se je med to tolpo nahajalo tudi več takih, ki jih v mestu samem poznajo kot zelo ugledne in premožne. Preiskovalni sodn>k, ki članom tolpe pretipava vest, je naštel že 120 manjših in večjih zločinov, ki jih je izvršila ta tolpa. Njihov glavni vodja pa je bil smederev-aki kavarnar Krstič, ki so ga poznali kot imo-vitega človeka. Pri njem so našli tudi 40 tisoč dinarjev gotovine.
d Dobiček pri kinematografih mora biti najbrž precej visok, ker se od vseh strani ogla-iajo novi podjetniki, ki bi radi kaj takega odprli. V Zagrebu obstoja do sedaj že 14 kint-matografov, za novo dovoljenje pa je vloženih S®.,dcse! Pro5cni- Kinopodjetniki pa so se obrnili na bansko upravo, da zajezi tako poplavo in zaščiti dosedanje. Pravijo, da je treba uvesti za bodoče nemški sistem dovoljevanj. Tamkaj dovolijo na vsakih 1000 prebivalcev v tistem kraju po trideset sedežev, če iir.a mesto
Kraljeva palač, v Iondonu kjer se je zadnje dni odigrala zanimiva ljub,-ženska i„ra
0.	i« f"*1«! dosedanji angleški kralj Edvard VIIL * ' kalere z,lev
Taka-le so moderna velemeil« v Ameriki. I eMa, polna avtomobilov, h« vije kot v globokem prepadu
med stotin«) metrov visokimi aeliolifniki.
več kakor 40 tisoč prebivalcev. — /a manjša mesta pa bi zadostoval eden do trije kinematografi.
d. Pretep zaradi konkurence. Tudi med
prodajalci dreves na Kongresnem trgu v Ljubljani, ni vse tako, kakor bi bilo prav. Ne ta-rejo jih samo nizke cene, temveč tudi številna konkurenca. Včasih se jih ioti nevolja, pa zato padejo tudi izrazi, ki rode' tudi pretep. P rad Božičem sta se dva, starejši in mlajši, sporekla in naglo spoprijela. Starejši je prijel nasprotnika za lase, mlajši pa za grlo. Nekaj časa sta se premetavala po tleh in podirala drevesca v zabavo navzočim, dokler niso opa žili, da gre prav za res. Mlajši je tako srdito držal starejšega za grlo, da mu je že pojemala s..pa in mu je posinel obraz. Poklicali so brž stražnika, da ju je ločil. Policija pa bo od njiju izterjala kazen, ki bo najbrž večja, kakor pa je bil tridneven zaslužek ob stradanju in prezebanju.
d Kmečka vojska. Ze več let se dve • ni. Fajtovec in Gornji Kamengrad blizu Savskega mosta, prepirata za neko zemljo, ki leži med obema vasema. Eni kot drugi pravijo, da j« njihova in se o drugem ne puste prepričati Zaradi teh sporov jc seveda ostala zemlja neobdelana. Pa so se kmetje iz Faitovca od- , ločili, da bodo kar s silo odločili prepir. Zbrali »o se in šli na sporno zemljo. Ko so pa » > Katnengradu to zvedeli, so se tudi oni zbrali Oborožili so se še s puškami, revolverji, sekirami in sploh z orodjem, ki so ga imeli pri rokah. Za prmetno in trezno besedo ni bilo mesta, spor se je odločil z bojem, v katerem je sodelovalo nad 200 ljudi. Pol dneva je t"' i«i boj, šest jih je obležalo na bojnem P"1)"
težko ranjenih. Ranjenih pa j« bilo i« veliko, vendar so a« odvlekli domov ia avoj« bole-tine letijo na tihem.
d. Pravilno stališče. Finančni miniater je potrdil rklep zagrebškega mestnega sveta, Id je podelil za božič avojim uradnikom in delavcem božično nagrado. Uradniki bodo potemtakem prejeli po 300 Din, Ee ao pa oženjeni pa po 500 Din. Oženjeni delavci pa po 200 Din, neoženjeni po ato. Božične nagrade bodo deležni vsi, ki so v mestni službi, stalni in pomožni.
d. Zagrebški trgovci ao zadovoljni • po-•lom, ki so ga imeli pred prazniki. Poudarjajo, da so v drugi polovici letošnjega leta na splošno več zaslužili, čeprav se ne da reči, da so se že povrnili stari dobri časi. Najmanj se pritožujejo nad krizo manulakturiati, draguljarji in konfekcijonisti.
d. Umazana konkurenca. Lastniki slavonskih hrastovih gozdov bodo zahtevali, da jim naše trgovinsko ministrstvo zaščiti slovansko hrastovino. Od nekih angleških trgovskih družb 30 dobili obvestila, da prihaja na angleški trg hrastovina iz Nemčije in Avstrije, a pod imenom slavonske. Lastniki gozdov se dobro zavedajo, kaj pomeni zanje zaščitena znamka, ker je slavonska hrastovina znana povsod kot izredno dobra. Potrebni koraki so baie že v teku in bodo vsaj za angleški trg zaščitili slavonsko hrastovino.
d Za našo pšenico vlada i« vedno veliko zanimanje. Poleg Nemčije, ki je najboljši kupec naše pšenice, t« pojavlja na trgu tudi Anglija. Ta je do sedaj nakupovala pšenico v Avstraliji in Kanadi. Vendar pa je imela Kanpda to leto tako slabo setev, da ni mogla zadostiti potrebam Anglije. Pač pa ima Avstralija boljši in večji pridelek kakor pa lani. Vendar to ne bo moglo mnogo vplivati na cene, ker ima Avstralija toliko stalnih odjemalcev, da bodo ti takoj pobrali odvišek pridelka. Nič slabše ni pri žetvi odrezala Južna Amerika. Argentina bo izvozila letos preko 4 milj. ton pšenice. Italija je že začela kupovati tamkaj.
u V Karlove« je nenadoma umrla velika ljubiteljica mačk, 58 let stara vdova Terezija Bokulič. Vdova se je sicer precej težko preživljala, vendar je kljub temu mogla rediti vedno okrog deset mačk v svojih sobah. Predvčerajšnjim pa vdove ni bilo več na spregled. Sosedje so poklicali policijo, da je a silo odprla vrata v njeno atanovanje. Na postelji so našli vdovo mrtvo, a na njej tropo mačk, ki ao menda žalovale za svojo rediteljico. Ker se na vdovi ne poznajo nobeni znaki nasilja, pravijo, da jc je najbrže zadušila mačka, ki se je vsedla njej na vrat. Mačke so namreč vedno delale družbo svoji rednici tudi med spanjem.
d. Žena brezposelnega delavca je rodila trojčke. V Dobrnem dolu pri St. Rupertu nad Laškim je žena brezposelnega dninarja, Kolar Marija, porodila trojčke. 2e prej je bila v dtužini poleg ataršev deklica, atara 5 let, sedaj so se pa rodili trije zdravi in krepki fantki. Družina se nahaja v veliki revščini, oče je ie dalje časa brez dela. Vsi skupaj stanujejo v majhni sobici. Mati se počuti popolnoma cdravo. Da bi družini, ki se nahaja v veliki Jedi, nekoliko olajšali življenje, prosimo vsa ismiljena srca, da bi po svojih močeh priskočila na pomoč. Prvo pomoč je nudil revni družili Zdravstveni dom v Celju, ki je dal tudi za >tročičke potrebno opremo in nekaj hrane, darovi za ubogo družino se oddajajo lahko v Zdravstvenem domu ali pa v »Slovenčevi« I Jodružnici v Celju.	|
d Da Jih rešijo pred gospodarskim propadom. V Dalmacijo |e prišla posebna komisija italijanske vlade, ki naj uredi odnošaj« veleposestnikov, ki so italijanski državljani. Njih se, kot znano, naša agrarna reforma ne tiče. Vsem pa so italijanske banke iz političnih razlogov posodile velike zneske, da ao skoraj prezadolženi. Naloga komisije je predvsem ta, da reši te ljudi pred gospodarskim propadom.
d Na Pasteurjevem oddelka Higienskega zavoda v LJubljani so oni mesec cepili proti steklini enajst oseb, skoro vse iz Ljubljane.
d Nov dokaz potrebe ielezniške zveze Slovenije z morjem. Kakor poročajo iz Suša-ka, je prispelo tja Iz Valencije posebno odposlanstvo španskih gospodarskih ljudi. Odposlanstvo namerava na Sušaku organizirati posebno nakupovalno in prodajno centralo za uvoz iz Jugoslavije > Španijo ter za španski izvoz v Jugoslavijo. Iz SuSaka bi se izvažalo špansko sadje in drugi španski pridelki v Avstrijo, Češkoslovaško, Madjarsko in Romunijo. Iz Jugoslavije pa bi nova centrala uvažala zlasti les in živino. Istočasno z odposlanstvom pri prišel na Sušak tudi naš parnik »Vis«, ki je pripeljal 25.000 zabojev španskih pomaranč. Kako vse bolj uspešno bi se moglo razviti iz Sušaka prevozna trgovina v severne države, če bi imel Sušak dobro železniško zvezo a Slovenijo. Ali res to spoznanje še ne bo prodrlo.
Limbarskii
Pijanec
Vod, voei barln onegavi Marko aetn in tja po vaaL — Zaiontni to iatii
SiMfc.ee m«, «naj« luna akozi vaje. Marko: »Čakaj, Mihal« hud, da komaj diha.
Vpija ia atnipano zmerja svojo ženo. — »Sosed, ti al ilevat« Marko ga ošteva.
•Vsa okrog j« moj«,
?ijen» ga po avoj«. e mi dajte vina, kaj mi mar družina!«	s
Privolila barka končno j* do jarka; Marko sssf — se taalo. alomi — mu veslo.
Barka a* povacn«, 'Marko ae pogreša«; •toka, zleksijen v blata »Dajte mi lopato!«
<2 Javna dela v okrilja Higijeaskega, zavoda. 1. Dela pri vodovodu Nova vaa — Preddvor—Breg bodo v nekaj dneh končana.
2. V gradnji sta vodovoda v Šmarju pri Jelšah in v St. Vidu pri Stični. 3. Javna kapnica v Dolenjih Sušicah, obč. Toplice je bila v novembru dovršena. 4. V gradnji m nahajajo javna kapnjica v Gorenjih Sušicah, obč. Toplice, v Gornjem Medvedjem eeln, obč. Trebnje, in v Harinji vasi, obč. St. Peter na Dolenjskem. 5.. Ureditev šolskega vodnjaka v Prošenj aliovcih v murskosoboškem okraju J« končana. 6. Pričela se je gradnja javnega vodnjaka v Turnišču, v dolnjelendavskem okraju.
d. 2apaa Je kradel obilaakl denar. Poleti so oblasti kontrolirale občinsko blagajno v občini Privlači pri Osijeku. Takrat so ugoto-
vili, da manjka v blagajni kar petdeset jurjev. Blagajnik se je sicer branil in izgovarjal, vendar je imel še to srečo, da je mogel položiti kavcijo in z njo pokriti primanjkljaj. Ker se ni čutil krivega, je začel oprezovati, kdo mu krade denar. Od občinskega sluge je jsvedel, da hodi župan često ponoči v pisarno. Blagajnik je zato na tihem šel spat v pisarno, a od blagajne si je dal napeljati vrvico do postelje. Ce bi kdo odprl vrata blagajne, bi ga poteg vrvice zbudil. N! dolgo prežal. 2e naslednji dan ga je zbudila vrvica. Blagajnik je poklical na tihem čuvaja in sta župana prijela prav v trenutku, ko je prešteval denar, ki ga je vzel iz blagajne. Ta mož bo gotovo moral čakati, kdaj dejo na oblast JNS-arji, da ga bodo spet stavili za župana.
u Nov zavod za slepo deto. Banska uprava v Ljubljani je kupila tovarno slamnikov, katero bo primerno prezidala za zavod za slepo deco, ki se bo iz Kočevja preselila tja.
d Dvorazredno trgovsko šolo v Karlove« bodo razširili v trgovsko akademijo.
d Nad dva milijona dinarjev so poneve-rfli neki občinski odborniki v Senti.
d. Subotiško sodišče je oprostilo kmeta in njegovega sina, ki sta z vilami pobila do smrti tata. Kmet je dolgo časa opazoval, da mu nekdo krade živino, vendar storilcu ni mogel priti na sled. Kmet pa se preživlja edino od vzreje živine. Zato je oprezoval okrog hleva in res po nekaj nočeh zapazil sumljivega stik'iivca. Ko ga je tat zapazil, je potegnil nož. iimet pa je že prej prebudil sina, oba sta v nevarnosti pograbila za vile ia obdelala z njimi tata, da je izdihnil.
d. Torte kralja Edvarda peče v Splita slaščičar Bori* Culič. Mož je znan zaradi svojih dobrih izdelkov in je s tortami postregel tudi angleškemu kralju Edvardu ter njegovi družbi, ko se je mudila letos poleti na Jadranu. Gostom so te slaščice izredno ugajale ia so večkrat poslali ponje. Culič pa je izrabil priliko, ki jo je ustvaril s svojo ženitveno namero bivši angleški kralj ter bo odslej pekel torte, Id bodo imenovane »Edvardove torte«.
d. V harema s« i« skrival. Sarajevaka policija je že 15 dtrf iskala zloglasnega robi-jaša Ibra Vračanina. Nazadnje pa je le zaslutila, da se mož skriva v uekeui haremu. Policija je prišia tjakaj m našla nekaj žensk, ki so imele po muslimanski navadi zastrta lica. Toda policijski komisar se ni dal prevarati kar tako in je na slepo srečo pozval eno od žensk, naj gre z njim, ker da je v ajsj apoznal iskanega razbojnika. Na ta klic je neka »žena« skočila proti komisarju in mu zasadila nož ▼ prta. Bil je to iskani razbojnik, preoblečen v žensko. Toda komisar Je imel na srečo na tistem mestu srebrno cigaretno dozo, tako da ga je razbojnik ranil le malo. Ta hip so pa priskočili ostali stražniki, nad nje pa Je s sekiro planila neka ženska. Padli so streli, komisar je ubil razbojnika, mater njegovo, ki je prišla sinu pomagat s sekiro, pa težko ranil.
d. Družinska žaloigra. Mestni vrtnar v Petrovgradu v Banatu, Zivais Urošec, je bil velik pijanec, ki je puščal svojo ženo in hčerko v veliki bedL Kadar je prišel pijan domov,-Je napadal in pretepal obe. V nedeljo proti večera se je spet napil In tak pridrvel domov. Ko ga Je žena od daleč opazila. Je šla in zaklenila vrata ograje okrog hiše. Mož pa je preskočil ograjo, pograbil sekiro in priletel z njo nad ženo. Hčerka je komaj mogla skočiti skozi okno in potnica ti policijo na pomoč. Pijani mož pa je a sekiro razbijal vrata v sobo, kjer se je bila zaklenila njegova žena. V stiski
pa je žena pograbila poleno in odprla vrata. Mož je zamahnil, a zgrešil, dočim je žena s polenom zadela moža v glavo, da mu jo |e razbila. Potem pa je še toliko časa tolkla po njem, da je umrl.
d Najet morilec. V vasi Dolnja Jelenska te je dogodil pred dvema dnevoma roparski umor. Kmet Josip Ključarič je šel v sosednjo vas po poslu. Spotoma pa se mu je približal s puško v roki kmet Miško Gariiki. Nekaj časa ita stopala skupaj in se mirno ter prijateljsko pogovarjala. Naenkrat pa je Garički nekoliko zaostal, snel z ramen puško in ustrelil v Klju-čariča. Strel je Ključariia zadel v hrbet, nakar se je ta obrnil in rekel Garičkemu, zakaj strelja nanj. Za odgovor je dobil še drugi strel. Ko je začel bežati, pa je dobil še tretji strel v vrat. Sesedel se je na cesti in izdihnil. Morilec je bil podkupljen od Ključaričevega svaka, ker je hotel na ta način priti do njegove zemlje, 2000 dinarjev je dal za to morilcu.
d Bivši angleški kralj hoče priti na Jadransko morje? Po Šibeniku se je raznesla vest, da bo vojvoda Windsorski prebil nekaj mesecev odmora v neposredni bližini mesta. Ko je bil Edvard poleti v Sibeniku, se je zelo zanimal za vilo »Moj mir«. Fotografiral jo je tudi. Lastnik dr. Jurin pa je hotel izkoristiti konjunkturo in pisal Edvardu, da mu da vilo na razpolago za neomejen čas. Kako bo Edvard odgovoril, pa še ni znano.
d Napad na mesarja Jesiba. Tik pred božičnimi prazniki, 23. dec., je šel mesar Jesih iz Ljubljane nakupovat živino na Pijavo gorico. Tam se je srečal z nekim svojim bivšim mesarskim pomočnikom, ki ga je takoj napadel ter ga pobil z lopato na tla. Jesih je dobi! nevarne poškodbe po vsem telesu. Napadalec je dalj časa besnel na>J svojim bivšim gospodarjem, nato pa zbežal. Težko ranjenega Jesiha je prepeljal reševalni avto v splošno bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali. Do nocoj se je njegovo stanje toliko zboljšalo, da je izven nevarnosti. Napadalca so orožniki kmalu po napadu prijeli ter ga uklenjenega pripeljali v Ljubljano in ga izročili okrož. sodišču. Napadalec je napadel Jesiha zaradi tega, ker ga je Jesih nekoč izročil oblasti zaradi dokazane tatvine.
d Vlada za zimsko pomoč. Te dni je imel sejo akcijski odbor za zimsko pomoč, ki mu predseduje knjeginja Olga. Tej seji je prisotvo-
val tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič in minister za socialno politiko in nar zdravje Dragiša Cvetkovič. Ob tej priliki je bik) sklenjeno, da se bo z ozirom na vedno večje potrebe brezposelnih v državi, izdala posebna uredba v organiziranju zimske pomoči za brezposelne v vseh večjih mestih v državi. Iz sredstev tega fonda ter iz sredstev ministrstva za socialno politiko se bodo tudi gradila delavska stanovanja v večjih mestih. V zvezi s to uredbo je minister Cvetkovič včeraj sprejel tudi časnikarje ter je med drugim izjavil, da bo ta uredba pozivala vsakogar, ki je v državi zaposlen, bodisi v privatni ali državni službi, da letno odda za siromašne in brezposelne svoj enodnevni zaslužek. Ta enodnevni zaslužek se bo dajal v dveh obrokih. Prvi obrok se bo plačal 1. julija, drugi pa 1. januarja. Minister Cvetkovič smatra, da bo na ta način zbral okrog 50 milijonov dinarjev, ki se bodo vsako leto razdelili med brezposelne in pomoči potrebne. Ker bodo sredstva tega fonda naraščala iz leta v leto, se bodo iz njega gradila tudi razna zavetišča za vzgojo siromašnih otrok.
d. Na božični dan je po Bosni padal sneg. Pada še dalje in ga bo kmalu kar preveč. Po planinah pa ga je toliko, da je smuka privabila za praznike mnogo ljudi. Bolj bi se menda takega blagoslova razveselili pri nas v Sloveniji, seveda le tisti, ki imajo toplo sobo doma in toplo obleko, ki bi jih varovala zimske vlage in mraza.
d. 25 novih pošt se bo odprlo r Jugoslaviji. Tako je izjavil poštni minister dr. Ka-ludžečič v Sarajevu, kjer je pregledoval poštno telefonsko delavnico. Tam namreč izdelujejo tudi kabine za javne govorilnice, ki jih bodo postavili po nekaterih mestih. Zagreb jih bo dobil več. Morda bo ostalo tudi kaj za Ljubljano.
d. Zagrebike bolnišnice se bodo zgradile ali pa popravile mnogo preje kakor pa ljubljanske. Pred nekaj dnevi smo poročali, da jim je minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Cvetkovič, obljubil več milijonsko podporo za dograditev zakladre bolnišnice, ki bo stala 42 milijonov. Ko pa je podžupan te dni posredoval tudi pri prosvetnem ministru za razširitev očesne in živčne bolnišnice, je minister obljubil, da bo še v letošnji proračun vstavil potrebno podporo.
f1"SHvS« Risa:
d Požar v Mestnem loga. Hudo delo so imeli mestni poklicni in prostovoljni gaJIci * noči od svetega dne na praznik sv. Štefana. Goreti je namreč pričelo V hiši Lindičeve na cesti v Mestni log. Hiša Lindičeve je bila trisobna. Hiša je bila lesena, toda ometana. Kako je požar nastal, ni znano. Gasilci so imeli mnogo napora, ker v bližini ni nobenega hidranta ter so morali vodo napeljati od daleč. V mrzli noči pa jim je voda zmrzovala celo v ceveh. Gasilci so sicer požar zadušili, niso pa mogli rešiti pohištva in pa lesenih sten hiše. Lindičeva trpi okoli 30.000 Din škode, zavarovana pa je za majhno vsoto.
d Zagonetna smrt starčka. V celjski oko« lici je vzbudila mnogo radovednosti zagonetna in dosedaj ie ne popolnoma pojasnjena smrt 71 letnega občinskega reveža Končana Jurija. Končana so namreč našli v ponedeljek ležati nezavestnega na cesti na Ložnici blizu njegovega doma. Odnesli so ga domov, nato pa ji bil prepeljan v celjsko bolnišnico, kjer je v to« rek, dne 22. t. m. umrl. Njegovo truplo so ob« ducirali in je obdukcija pokazala, da je bil P«5 kojnik zastrupljen. Kako in rakaj »e je zastru« pil, oziroma če gre za samomor ali zločin, z* sedaj še ni znano.
d Mrtvega, s prerezanim grlom so našli kmetje Štefana Maljaka pri Kapeli blizu Bje« lovara. Zločin je bil izvršen podnevi, tako d» je Štefana napadlo več ljudi, ki so ga držali, da mu je eden mogel prerezati grlo. Baje ga 1* umoril kmet, ki je v njegovem gozdu pred čv som posekal nekaj drv.
d Hnda nesreča pri polnočnici. Lepo zvo-njenje je spremljalo farane v Stranjah, ko so prihajali k polnočnici. Cerkev je bila nabito polna in verniki so bili zatopljeni v pobožno molitev. V cerkvenem stolpu je tudi mrgolelo fantov in mlajših mož, ki so se menjavali pri zvonjenju. Med njimi sta bila tudi Arnel Janez in Spruk France, ki sta hotela koneo polnočnice naznaniti s strelom. V kamnolomu inž. Dedeka, kjer je bil Arneš uslužben. je dobil dinamon patrono, ki mu je pred krat« kim pri razstreljevanju skalovja odpovedal* in jo je hotel prihraniti za božični večer. Z nji«
Na Japonskem 60 uvedli nov plavalni Spori, kt zahteva veliko telesno moč. Plavalec je oblečen r železen srednjeveški oklep in tak tekmuje z.i zmago v vodi...
NESREČE
je bil Špruk France, ki mu je pri tem delu pomagal. Arneš je patrono opremil a kratko vži-galno vrvico. Sledil je konec polnočnice, začelo je zopet zvoniti, Špruk pa )e zažgal vži-galno vrvico patrone, katero je držal v roki Arneš in jo hotel vreči skozi okno zvonika. V naslednjem hipu je opazil, da ljudje že prihajajo iz cerkve, ter se obrnil z vso naglico k drugemu oknu, tkozi katero bi odvrgel patrono. Med zamahom z desno roko, v kateri je držal patrono, je sledila silna detonacija in Arnešu je že v tem odtrgala desno roko v zapestju. Spruku Francu pa je izbilo levo oko ter mu (ilno poškodovalo glavo, da se je takoj onesvestil, dočim je bil Arneš Se toliko prisoten, da je ie sam prišel iz zvonika. Kmalu se je tudi on onesvestil, nakar so ga odnesli v gostilno Rode. Zelo nevarno je stanje Špruka, ki v slučaju nastalih komplikacij lahko izgubi še drugo oko in lahko tudi življenje. Na kraj ne-•reče je prispel okrajni zdra^v. nadzornik g. dr. Polec Julij iz Kamnika, ki je ponesrečencema nudil prvo pomoč in odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico.
d Strel mu je odbil kazalec. Streljanje o božiču je med mladino na deželi še vedno običajno, čeprav ne več v toliki meri kakor prejšnja leta. Navadno rabijo karbid ali kako drugo snov, ki povzroča pokanje. Spričo neprevidnosti pa se rade dogajajo nesreče, kot se je pripetila na božični večer posestniku Bizilju iz Soteske pri Moravčah. Streljal je v podstrešju skozi odprto okno, ker je hiša nekoliko višje nad vasjo in se odmev lepo razlega v dolino. Domači, ki so bili spodaj v sobi, so sli-iali pok, na kar je nastala tišina. Ker gospodarja ni bilo iz podstrešja, so takoj zaslutili, da ni nekaj v redu. Šli so pogledat in našli moža na tleh v krvi nezavestnega. Naboj mu je odtrgal kazalec na desni roki. — Bizilj je omedlel zaradi atrahu in bolečine ter se je kmalu spet zavedel. Drugi dan so ga odpeljali
v bolnišnico, iz katere pa se je poizvršeni operaciji že povrnil v domačo oskrbo.
d. Železniška nesreča. V ponedeljek, dne 21. decembra se je mudil na postaji v Laškem 35-letni fotograf Stanko Vajs-iz Trbovelj. Vajs se je hotel z vlakom, ki vozi okrog 8 proti Zidanemu mostu, odpeljati domov. Bil pa je zelo nepreviden, ker ga je vlak, ko je privozil na postajo udaril z odbijačem v hrbet, pri čemur je Vajsa vrglo in mu zlomilo na desni strani vseh 10 reber in lopatico. Poleg tega je dobil Vajs manjše poškodbe tudi na glavi. Prepeljan je bil z rešilnim avtomobilom v celjsko bolnišnico.
d Smrt na sveti večer. Na sveti večer so našli v neki šupi v Šiški znanega reveža Ivana Juhanta mrtvega. Juhant je star 65 let ter se je najrajši držal okoli mesarjev. Živel je od dobrote drugih ljudi ter je mnogo pretrpel. Na božič pa se ga je usmilil Bog in ga poklical k sebi.
rnosrtfice
Žalostno so zapeli adventni zvonovi v slovo 83 let staremu Ignacu Bole, posestniku žage, ki je po kratkem trpljenju odšel po večno plačilo. Rajni je bil rojen na trdih kraških tleh blizu Postojne in tak je bil tudi njegov kre-menit krščanski značaj. »Velikan po t«-lesu in velikan po krščanski plemenitosti njegove duše«, j* rekel g. župnik, ko se j« poslavljal v imenu faranov ob grobu. Velik pogreb, ki ga ž* dolgo ni videla naša tare, priča, kako visoko spoštovanje je užival plemeniti pokojnik med tukajšnjimi Nemci, kjer je živel 41 let. Nikdar ai zatajil svoj rod in svojo vero. Bil je 40 let naročnik »Domoljuba«. Velikemu dobrotniku revežev bodi večni Bog dober plačniki
d. Zagrebški tramvaj je nevaren. V soboto zvečer je zagrebški tramvaj spet do smrti po« vozil služkinjo Uršulo Pristolič. Na Maksimira ski cesti je hotela služkinja prečkati cesto, do> čim je tramvaj z vso brzino dirjal proti njej. Ne da bi se zavedla nevarnosti je služkinja stopila na tračnice prav takrat, ko je pridrvel tramvaj. Voz jo je podrl, da je z vso silo treščila ob cestni robnik in si razbila glavo. Po nekaj trenutkih je tudi izdihnila.
d. Ko je prižigala svečice na božičnem drevescu, se je vnela obleka deseletni deklici Crankici Kukič v Zagrebu. Pri delu se je dotaknila z obleko svečke, da se ji je v hipu vnela vsa obleka. Dekletce je z vikom in krikom priletelo na dvorišče, kjer so jo pogasili, vendar so opekline tako nevarne, da najbrž« ne bo ostala pri življenju.
NOVi GROBOVI
V Litiji je umrla 84-letna Terezina Sveteo, vdova po pokojnem notarju in zaslužnem slovenskem prvaku Luku Svetcu. — V Vikrčah pod Šmarno goro se je poslovil od življenja ugledni zidarski mojster in cerkveni ključar Andrej Vehar, star 84 let. — V Kozjem je zadela kap 67-letnega trgovca in posestnika Antona Pleterski, člana občinske uprave, načelnika hranilnice in posojilnice in odbornika okr. hranilnice. — V Uršnih selih je odšel k Bogu po plačilo ugledni posestnik Franc Za-mida. — V Ljubljani so pokopali uglednega uradnika Gustava Urbič. — V Gor. Radgoni se je preselil v večnost posestnik Franc Kova-čič, oče profesorja č. g. Petra Kovačiča v Celju. — V Turnišču so položili v grob dolgoletnega naročnika »Slovenca« in drugih dobrih listov, 49-letnega gostilničarja Štefana Bala-žič. — V Ljubljani je umrl posestnik in trgovec Valentin Škander. — Vsem daj Gospod večni miri
H A Z N O
Mačka — čuvaj. V stanovanje neke tare ženice v Pragi je ponoči vdrl tat. Baš ko je praznil omaro s arebrnino, se je •barka zbudila, zaslišala ropot in prišla pogledat, kaj je. Vlomilec ie planil nanjo in jo vrgel na tla. Hotel jo je zadaviti. Tedaj pa je skočila nanj mačka, ki je bila na starko zeio navezana, in ga pričela erizti ter praskati po obrani. Zaman se je skušal rešiti živali. Na njegove krike so pritekli sosedi, ki ga pa tudi niso mogli osvoboditi živali, tako trdno se je bila zagrizla v njegov obraz. Sele na prigovarjanje starke je mačka izpustila vlomilca, ki so ga »pravili v bolnišnico, kjer je za strašnimi ranami kmalu umrl.
Kakšno starost dosežejo živali ? Angleža Chalmers Michelle in Stanley Flovvers sta mnogo let proučevala dolgost živalskega življenja. Po njunih podatkih dosežejo najvišjo starost mrzlokrvne živali. Želve učakajo do 200 let. V neki družini imajo že 96 let Isto želvo. Ribe žive 40 do 60 let, sloni SO, no-
W. Houff - J. O.:
Pravljice
Ubogi Jakob ni vedel, kaj naj si o vsem tem misli. Saj je šel vendar, kakor je mislil, danes zjutraj kot navadno z materjo na trg, ji pomagal zelenjavo razložiti, je nato prišel i staro žensko v njeno hišo, popil jubico, malo zaspal in je bil zdaj zopet tu; in vendar so govorile mati in sosede o sedmih letih I Pa grdega pritlikavca go ga imenovalei Kaj se je le neki z njim zgodilo? — Ko je videl, da noče mati nič več slišati o njem, so mu stopile solze v oči in šel je žalosten po cesti proti delavnici, kjer je oče čez dan čevlje krpal. »Hočem videti,« si je mislil, »ali me tudi on noče poznati; med vrata se postavim in bom z njim govoril.« Ko je prišel do čevljarjeve delavnice, se je postavil med vrata in gledal noter. Mojster je bil tako zaverovan v svoje delo, da ga ni niti videl; ko pa slučajno proti vratom pogleda, spusti čevlje, dreto in kneftro iz rok in ves prestrašen zavpije: »Za Boga, kaj pa je to — kaj pa je to I«
»Dober večer, mojster!« d6 mali in stopi v delavnico. »Kako se vam godi?«
»Slabo, slabo, mali gospodi« odvrne oče; Jakob se nemalo začudi, zakaj tudi oče ga menda ni poznal. »Delo mi kar noče več izpod rok. Sam sem in staram se, pomočniki pa so zame predragi.«
»Ali pa nimate nobenega sinčka, ki bi vam polagoma pomagal pri delu?« poizveduje mali dalje.
»Imel sem enega, ki mu je bilo ime Jakob; adaj bi moral biti vitek, spreten mladec pri dvajsetih letih, ki bi lahko čvrsto poprijel za delo. Ha, to bi bilo življenje! 2e ko je bil dvanajst let star, je bil
prav pripraven in priročen in se je v moji obrti že precej spoznal. Pa čeden in prijeten dečko je bil tudi; ta bi mi bil privabil odjemalcev, da bi kmalu ne bil več krpal, ampak samo novo delali Toda tako je na »vetu!«
»Kje pa je vaš sin?« vpraša Jakob očeta s treso* čim glasom.
»Bog ve kje,« odgovori oče; »pred sedmimi Ietl< da, tako dolgo je od tega, kar nam je bil s trga
ukraden.«
»Pred sedmimi letil« vzklikne Jakob prestrašen.
»Da, mali gospod, pred sedmimi leti; še vem, kakor bi bilo danes, kako je moja žena privpila in prt* tulila domov, da se otrok ves dan ni vrnil, da je povsod povpraševala in ga iskala, pa nikjer našla. Vedno sem si mislil in dejal, da se bo tako zgodilo; Jakob je bil lep otrok, to lahko rečem, pa je bila moja žena ponosna nanj in ji je dobro delo, če so ga ljudje hvalili, in ga je često pošiljala s sočivjem in drugimi takimi rečmi v imenitne hiše. To je bilo že prav! Vsakikrat so ga bogato obdarili; toda, dejal sem, pazi, mesto je veliko, mnogo hudobnih ljudi biva tukaj, pazi mi na Jakoba! In tako je bilo, kakor sem dejal. H pride nekoč stara, grda babura na trg, se pogaja za sočivje in zelenjavo in kupi nazadnje toliko, da ne more sama npsti. Moja žena, usmiljena duša, ji da fanta s seboj — in od te ure ga ni več videla.«
»In tega je zdaj sedem let, pravite?«
»Sedem let bo spomladi. Dali smo razglasiti, šli od hiše do hiše in povpraševali; mnogi so poznali lepega fantka in ga imeli radi in so ga tedaj z nami vred iskali, toda zaman. Zene, ki je bila sočivje
8*
»DOMOLJUB«, dn. !. l«™«ri.JW.
St*T 1.
PO DOMOVIN J
iz raznih krajev
Čatež ob Savi Vprašanj« mostnin* na brrfl-ikem mostu že dolgo ranima naše IjnA. Borba « odpravo mostnine, ki s* )e pričela iz ob črn* Čatež. bo. kakor izgleda, v kratkem kronana s popolno zmago. Naš g. ban ie akl.Cal v to avrho, v Ljubljano anketo, h kateri ,e povabd zastopnik* brežiške občine ter župane okokških občin Na imenovani anketi se i« razpravl)alo, kako bi se dosege! pameten sporazum z občino Brežice da Di prevzela most banska uprava v s«o]0 osHo er da bi se mostnina popolnoma ukinila. Brežiški most. ki ie star letos 30 let, je v takem staniu, da je za promet s težjimi tovori nesposoben. Najvec-a dopustna teža ie 1000 kg. Kaj to pomeni, si lahko vsak sam predstavlja. Most je ves iz železa, ce-»tišče pa je nasuto 20 cm na debelo z gramozom. Ker ni bila soodnja konstrukcija nikoli pleskana, jo je rja tako raziedla, da se je pričelo cestisc« pod tovori udirati. Imeli smo zadnje mesece ž« dva slučaja, da se je most pod tovornim avtomo-bi'om udri. Bi! ie samo srečen sli '»j, da ni zdrknil avto « tovorom vred v Savo. Da prišel brežiiki most v tako slabo stanje, je krivda uprave mostu, ker so most skrajno zanemarjale. Kljub neznosno ■visoki mostnini, ki smo jo desetletja plačevali, saj je občina Brežice prejela samo od 1. decembra 1919 do I. septembra 1935. na mostnini nič manj kakor 1.909.000 Din. ni občina investirala v vzdrževanje svojega dobičkanosnega mostu skoraj nič. Zato pa je most skoro propadel. Skrajni čas je, da •e most temeljito popravi. Mi smo hvaležni banski uoravi, posebno pa n«5emu gospodu banu, da je vzel zjdevo resno v roka, da je razumel naše ielje ter rešil vprašanje brežiškega mostu na način, ki je ugoden za Široko okolico Brežic, posebno pa še ugoden za pospeševanje tujskega prometa, kateremu je bila precejšnja spodtika mostnina na brežiškem mostu. Večina občinskega odbora v Brežicah pa naj seda) pokaže, če so tako dobri tfospodarii. kakor so se hvalili pred 25 oktobrom. Ce so spretni in iznajdljivi, naf skušajo doseči čim višjo odkupno ceno za most, te jim iz pravnega ■ tališča sploh kakšna odškodnina pritič*. Če pa ne
dosežejo nikak. odškodnine, p«, naj bodojrooU. da ga 'banska uprava P^ame ker bo .t.mb^ iiška občin« reiena milijonskih izdatkov za popravilo most«.
Mojstrana. V na« vasi »od Triglavom imuno zelo agilno učiteljico gdč. £bič 5«! jo Pozna vsak smučar in turisti Ta gospodična .e j. zavzel, za revne otroke, katerih očetje nimajo zaslužka, šla j. osebno v Kranj do lastnikov tovarn, d. |* izprosila nekaj blaga in tudi k lastnikom Jasemšk. tovarn* s. i« potrudil« in aproul* n*k*| podpore, da je zamogla otrok« za božič obdariti z na)po-trebnejšim oblačilom in obutjem, ta kar ji gr* hvala, kakor tudi vsem darovalcem. Kdo M- pae danes briga za reveže! Ona se I« potrudd«. d« 1« naredila veselje otrokom. On« (• revežem pr«v« mati, zato je splošno priljubljena osebnost.
Sv. Krii pri Litiji. Dne 16. decembra je imela naia občinska uprava sejo, ki j« bila drugačna, kakor smo iih bili vajeni v časih nasil)a. Novi občinski možje so bili izvoljeni z ogromno večino volilcev. Tiste, ki so mislili ostati doma, so dvignili na volišče ostudni letaki, ki jih je gotova skupina komunistov pred volitvami trosil« po občini z namenom, da bi ljudi odvrnili od volitev. P« so se urezali, ti naši rdečkarjil Dosegli ao ravno nasprotno od tega, kar so ieleli Kljub temu, da smo imeli samo eno listo, se je volitev udeležilo nad 81% volilcev, ki so s tem pokazali, da ne mar«|0 rediti gadov na svojih prsih. — Dobili smo novega šolskega upravitelj«, ki je prevzel posle dosedanjega, ki pa je še ostal pri n»s. Naše ljudstvo želi, da bi vzgojitelji naie mladine, ki so plačani od ljudstva, ne vzgajali otrok proti volji staršev, ki so za vzgojo svojih otrok predvaem odgovorni — Drugič pa še kaj,
Rak* pri Krškem. — »Štefan, daj, pili v časopisi« Tako m« je pobaral, ko »va se srečala o božiču, (ant, ki ao ga praznični zvonovi priklicali v rodni kraj iz Zagreb«. List prihaj« že iz tiskarne lepo natisnjen. Ni kam pisati! Pred časom j« bilo drugače. Kolikokret je bil čut > 'lisast«, d« si nanj lahko pisal do mil* volj«. Pa temu je bilo takrat menda krivo »vreme«. Sedaj j* pa »zrak« boljši, pa se tudi tifk lepi« prime na papir, •* mu
amrjem. Zakaj •• 1*1«. pr«vt Ja* pa 1* z veselja Stana veeti iz 4oa*6*<* kr«!«. — Prav pred prai-aiki *o prsat«vili brtoja* in teleto« v asovo stirbo d. Gabriča, kjer j* s*d*l po*tfi »rad. K*r tal. U nimamo i k«pl»na, l* pnhitel za božič v pomo« naš letolnji novomainik | Jož* Zabkar. _ V Krik«« |* menda i« zasvetil« elektrik«. Up.jmo, da jo bodo tudi k aaaa kraehi »pripekali.. Saj |« zanjo vzbudila veliko zanimanja letošnja Mohorjeva »Elektrik««.
Ribno prt Bleda. Kolo let« *• bo kmalu u. obrnilo. Letna bilanc* j* zadovoljiva. Katoliik* časopisje j« v župniji kljub krizi zelo raziirjeno, zlasti »Domoljub«. Tudi na »Slovane*« *o neka-Uri premožnejši naročeni. V Ribneaa in na Sela ie ob nedeljah »Slovenec« tudi prodaj« s dobrim uspehom. Nek»j j* tudi nabožnih listov. Mohorjanl pa tmo letos na petem mestu v »kofiji. Po dolgi letih amo iz n«i* iol* pregnali omejeni i* zaoet«ll liberalizem. Prosvetno delo »e giblje.
Uri« sel«. Umri j* daleč okrog snani posestnik, dolgoletni obč. odbornik in cerkveni ključar g Franc Zamida, znan kot Zamidov oča. Dosegel j« visoko starost »koraj 83 let. Bil j* velik podpornik cerkvic« n« Urinih selih in novega žup-niiča. Sam j* dal preslikati celo stanovanje duhovnikovo in bil tudi sicer vedno iskren prijatelj duhovnikov. V njegovi biši »o ae zbirali duhovniki od škofa, pro&ta do vsakokratnega topliškeja kaplan«. Pogreb j* v sredo dopoldne. Naj v mit«
J>očiva. Bog inu bodi plačnik in njegovim preosta-im naše aožalje!
Polica prt Vlln)! gori. V torek pred božičem amo pokopali Antona Strublja, p. d. Lekčevega očeta, biviega cerkveneg« kHuč«ri« in občinskega odbornika. Imel je zelo lep pogreb. Na zadnji poti eo ga spremili »tlrje duhovniki, ioieka mladina, gasilci in veliko ljudstva. Pevci *o mu ra-peli pred hišo in ob grobu. Ob grobu ee je od njega poeiovi! z ganljivimi besedami njegov nečak g. župnik Iv. Strubelj * Studenca. Pokojnik j* bil zelo veren mož, v apostolatvu mož in fantov, s varčnostjo in pridnostjo pa *i j* pridobil in zapustil svojemu «tnu lepo posestvo. Počivaj v mini božjem!
Veieeovo. Lato* i* poteklo 25 let odkar zvesto vrli (hižbo evojega pdklic* g«- učiteljica (va Čebul) roj. Valenčič. Prav je, da st tudi .Domoljub« »pomni njenega jubileja, eaj j« ona vedno naročnic« betov katoliške tiskarn*. Stoii vedno r v rutah tistih. ki eo zvesti naročniki •Domohu-
kupila. ni nihče poznal; le neka stara ženska, ki je imela že \ kot devetdeset let, je dejala, (ta bi to utegnila biti hudobna vila Rožmarin«, ki prid« vsakih petdeset let v mesto, da nakupi raznih stvari.«
Tako je pravil Jakobov oče in pri tem čvrsto zbijal čevlje in z obema rokama vlekel dreto. Malčku pa se je polagoma zjasnilo, kaj «e je z njim zgodilo, da namreč ni sanjal, ampak da je sedem let služil pri hudobni vili kot veverica. Od jeze in žalosti mu je plalo srce, da bi mu bilo skoraj počilo. Sedem let njegove mladosti mu je bila rtarka ukradla in kaj je imel od te«a? Da je znal opanke iz kokosovih orehov svetlo »likati, sobo s steklenim tlakom osnažiti? Da se je od morskih praSičkov naučil vseh kuhinjskih skrwr.ostiV Precej dolgo je stal na svojem mestu in premi$ljev*l ■vojo usodo, pa ga slednjič vpraša oče: »Ali vam je inorda kak moj izdelek všeč, mladi gospod? Morda par novih opankov ali pa,« pristavi smehljaje, »morda tok za vaš nos?<
»Kaj le hočete z mojim nosom? vpr\6a Jakob, »čemu naj mi bo tok zanj?«
»No,* odvrne čevljar, »vsak po svojem okusu, toda to vam pa moram reči, če bi jaz imel tak strmSen nos, bi si dal napraviti zanj tok iz rožnatega usnja. Glejte, tu imam lep košček na razpolago; seveda rabilo bi se za to najmanj en vateL Ampak dobro bi bili zavarovani, mali gospod; tako pa v (An, da se zade-nete ob vsak podboj pri vratih, ob vsak voz, ki se mu hočete izogniti.«
Malček je stal nem od strahu; potipal si je nos, bil je debel in vsaj dve pedi dolgi Tako mu je torej •tarka tudi postavo spremenila; zato ga mati ni poklala, zato so ga zmerjali z grdim pritlikavceid! »Moj-
ster,« pravi skoraj jokaje čevljarju, »ali nimate ogledala pri roki, da bi se mogel pogledati?«
»Mladi gospod,« odvrne oče r*sno, »nI vain dana postava, ki bi vas mogla delati nečimernega; pač nimate vzroka, da bi ae vsak trenutek glodali v zrcalu. Kar odvadite se, to je vprav za vas smešna navada.«
»Tak dovolite mi vendar, da pogledam v zrcalo,« vzklikne mali, »gotovo ne storim tega iz nečinter-aosti!«
»Dajte mi mir, nimaia zrcala v hiši; moja žena ima ogledaice, a ne vem, kam ga je skrila. Ce pa morate aa vsak način pogledati v zrcalo, no, tam onstran ceste biva brivec Urban, ta ima zrcalo dvakrat tako veliko, kakor je vaSa glava; Um se poglejte, za zdaj pa zbogom!«
S temi besedami ga porine oče na lahko iz delavnice, zapre vrata za njim in zopet sede k delu. Malček pa gre ves pobit čez cesto k brivcu Urbanu, ki ga je 5e iz preSnjih časov dobro pognal. »Dobro jutro, Urban,« mu pravi, »pntdem, da vas prosim za uslugo; bodite tako dobri, pa mi dovolite, da pogledam malo v zrcalo.«
»Z veseljem, tamle je.« veli brivec smejš se in z njim vred so se smejali njegovi gosti, ki so čakali, da pridejo na vrsto. »Čeden dečko Bte, vilek in zal, vra-tek imate kot labod, ročice kot kraljica in nosek, da ga nt lepšega pod božjim soncem. Malo nečimerni ste spričo tega, res; a le oglejte se, da se mi ne bo očitalo da vam iz gole zavisti nisem dovolil, da bi se ogledali v zrcalu.«	8
Tako je dejal brivec in gluSeč krohot se je razle-ga po bnvnicL Malček pa je med tem stopil pred ogledalo in se pogledal. Solze so mu stopile v oU
sorogi 45, povodni konji, konji in kili 40. niedvedt in opice 35, firale m mačke 30 let V ujetništvu dosežejo divje živali višjo starost nego v prosti naravi 1'tice žive razmeroma dolgo, papige >!o 105 let Slavec in kanar-ček p« dočakata 25 K
Opice so krive. Neki raziskovalec iz ga na Sumatri poroča o čudnem načimi. kako »i neki rod tkunačinov v notranjosti tega otoka preganja kužne bolezni. Sam je bil priča, ko so prebivalci neke okusne v*t prijeli tucat opic, in I"1 sežgali as frmadi. lanoske oblisti »e že dolgo trudijo, da bi izitrem-fe takšno mučenje živaJi, toda njih uspehi so doslej 4« prav mainni.
Japonsko čaaopnje. ^! Japonskem izbata 84« listov io časopisov, n*» njimi 1150 dnevnikov. Najbolj razSirjena »» oba vodilna japoi«1 dnevnika v Osaki: »Osa-lu Asabi« in Majnihi«. Oba ta dnevnj" ka izhajata dvakrat M daa ia vsak* izd«!« ' več ko milijon u***-Glavno mesto J»poM*J Tokio ima dnevaikev, izmed Ima vsak vei ko pol n*
ba«. Želimo {i lepi« čase; tudi ona je prestala dovolj preganjanja, četudi |e dobra in poltena Učiteljica. Saj je vea mlajli rod nale župnije dobil izobraako od nj^ tako d* ao otroci p* nji .bolj ubogljivi in pdttufcii, ako prav brez palice. Dobra j« tudi do revežev. -Ako v župniji napravimo kako zbirko v dobrodelne namene, «e gotovo epomni-mo na njo. Saj tudi ne gremo od nje praznih rok. Zato naj ji Bog povrne, mi fupljani ji pa kličemo, naj jo Bog ohrani zadovoljno ie mnogo tet.
Begunje pri Cerknici. Zahvala vsem, In ao i nami žalovali ob prebridki izgubi, ki nas je zadela e smrtjo nalega ljubega sina in brata J o -i e t a Mivea. Poeebno se zahvaljujemo g. župniku, ki ao mu med boleznijo večkrat lajšali trpljenje e sv. zakramenti in ga skupno z drugimi duhovniki apremiU na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo ee g. zdravniku Fr. Smrduju za ves njegov trud in požrtvovalnost. Zahvala vsem govornikom za poelovilne besede in pevsikemu zboru za petje, vsem članom Prosvetnega društva, Katoliške akcije in Marijine družbe in vsem darovalcem vencev in šopkov, g. Matičiču, ki je skrbel, da se je pogreb v lepem redu vršil, vsem prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti, prisrčna zahvala in hvaležni Bog plačaj! — Žalujoči oče in sestre.
Vrhnika. Dne 24. dec. je došlo brzojavno poročilo iz Kruievca, da je ondi v vojaški bolnici umrl 27 letni Grabeljšek France, krojač z Vrhnike. Pred mesecem dni ie odšel k voiakom, da odsluži kaderski rok. Bil je bolj rahlega zdravja, pa se je menda prehladil in ga je napadla bolezen, ki mu je uničila mlado življenje. Dragi France, hudo nas je potrla vest, da se v tem življenju ne bomo več videli na društvenih sestankih, katerih si se vestno in točno udeleževal. Upamo pa, da za svoje polteno življenje že vživaš plačilo pri Bogu. kjer se enkrat veselo snidemo.
Blagovica. Prvo adventno nedeljo je Prosvetno društvo priredilo izseljeniško proslavo v Društvenem domu. Na programu so bile deklamacije, predavanje in petje. Proslava je bila sicer kratka,
rlepa in je ljudem, kot slišimo, zelo ugajala. — tem mesecu smo imeli že dva mrliča, oba iz Podsmrečja. 4. decembra smo pokopali užitkarja Brganta Jožefe, 20. decembra pa čevljarja Kramarja Janeza. Ob« eta dosegla visoko starost. Naj počivata v miru! — V tekočem letu smo imeli samo štiri poroke. Med temi eta bili dve nevesti članici tukajšnje dekliške Marijine družbe
lijona naklade. Nekateri dnevniki v Tokiu, Joka-hami in Kobi imajo tudi posebne angleške izdaje. Japonci rotacijske stroje, na katerih se njihovo časopisje tiska, sami izdelujejo. Ti stroji natisnejo v eni uri 120.000 časopisov.
Prvi kino v Abetiniji.
V nieitu Adua, katero so Italijani zasedli, so nedavno preetvaiali predstavo v kinemotografu. Doila je velika množica ljudi. Filmu so se neznansko smejali, dasi vodstvo ne ve, zakaj. Velikaši in mogotci so se silno prestrašili, ko so se prve osebe prika/ale na platnu; mislili so, da so prikazni mrtvih oseb. Dolgo so jih morali miriti. Abesinci v italijanski vojni službi pa so bili navdušeni, ko je film predvajal povodne, kopne in letalske vojaške vaje. H koncu se je na plaitnu pojavil Mussolini v prizoru, ko va trgu v Benetkah nagovori v bojeviti!] besedah "svoje črne srajce.
Začetkom IS. stoletja so lovci v Angliji prirejali pojedine, pri katerih niso rabili nikakih prtičev za brisanje rok, ampak so brisali mastae roke ob hrbte kosmatih psov, ki so sedeli pod mizami.
in sicer Kralovee Rozalija iz Jelie in Zavbi Lojzka iz Zg. Lok. Oba sta iz oglednih krščanskih družin. Od prve ae je dekliška Marijina družba poslovila na dan porok« pred župno cerkvijo, druga se je pa poročila s tukajšnjim organistom Stanislavom Skokom v prijazni podružnični cerkvici ev. Neže na Golčaju, kar je zato zanimivo, ker fe bila to tretja poroka v tej cerkvi, ki jo pomnijo najstarejši ljudje. Vsem poročencem Selimo v zakonskem stanu obilo božjega blagoslova. — Vseh naročnikov »Domoljuba« je bilo letos v naši župniji okrog 60, kar upamo, da bo zaradi
{»riljubljenosti tega lista ostalo tudi v bodočem etu.
Sv. Frančišek Ks. Dne 12. dec. so nenadoma zapeli zvonovi, naznanjajoč žalostno vest, da ]e zapustila to solzno dolino zvesta Marijina druž-beniea in tretjerednica ter vneta prosvetna delavka Eliza Zalesnik, katero Je Bog v 66. letu poklical k sebi. V Marijini družbi Je bila 32 let, v tretjem redu pa 41 let. Do predzadnjih let, ko Ji bolezen ni več dopustila, se je pridno udejstvo-vala našega prosvet. življnja kot dobra gledališka igralka in je s tem pokazala, kako ničev in prazen je govor mnogih, ki se izgovarjajo: Sem za to že prestar. Naj ti bo, draga Liza, za ves trud in požrtvovalnost ljubi Bog obilen plačnik v nebesih, med nami pa bo živel trajno tvoj spomin. Bodi ti žemljica lahka l
Iz naših društev
Radna pri Sevnici. Čeprav se bolj poredkoma oglašamo iz naše Radne, se vendar tudi tu zelo gibljemo. Da je pri nas res življenje, priča najbolje dejstvo, da se zbira v našem zavodu vsako nedeljo nad 120 otrok m odraslih fantov iz okolice. Razen tega, da opravijo svo;o nedeljsko dolžnost, cvetejo tudi razne verske družbice med njimi, ki se trudijo, da bi vzgojile iz teh dečkov zavedne fante. Da na dvorišču ne manjka zabave, je umevno. Tudi večjim fantom nudimo vse. Vsak večer, posebno pa zdaj pozimi, se zbirajo v prostranih sobaii. V eni sobi se učijo nekateri na različne instrumente. V drugi sobi eni lakirajo, drugi čitajo raznovrstne revije, tako verske, kakor tudi znanstvene vsebine. Knjižnica je lepo urejena in fantje pridno segajo po njih. DramaUki odsek pa stalno pripravlja in uprizarja ooučne igre, ialoigre in razne komedije. Godba in petj« ohranjata vse v dobrem razpoloženju. Prosvetno
Uvljeoj« ras lopo napreduje. K temu pripomorejo tudi predavanja, katera imajo vsako sredo. R»lajajo «S verska, socialna pa tudi druga važna vpra-kuja Zadnjič nas js obiskal prosvetni inšpektor g. prof. Dolenc iz Ljubljane. V nabito polni dvorani je predaval o dr. Ev. Kreku. Z jedrnatimi m sočnimi besedami nam je opis«l veličino tega Malega dulevuega velikana. Za njegov trud b njegove tople besede se mu najtopleje zahvaljujemo. Zunanji fantje so preteklo nedeljo uprizorili igro »Jurij Kozjak«. Publika je z veliko napetostjo el«T dila poteku igre. Tudi pri igri »Ljubezen zmaguje« so res pokazali, kaj premorejo. — NaH agirai Itudentje prirede na novega leta dan ob pol 4 lepo božično spevoigro »Jaslice«. Ker jo igra res lepa in tudi ostali spored zelo pester — pele ss bodo namreč med odmori razen slovsnskih narodnih tudi četke in slovaške pesmi — naj vsakdo izkoristi to ugodno priliko.
Blatna Brezovica. Opozarjamo na predstave Oregorinove božične igre »Kralj a neba«, kater« se vršijo še v nedeljo, 3. jan., in za šolsko mladino na praznik, 6. Jan., vselej ob 8 pop. Vstopnina za Šolsko mladino 2 Din.
Lesena peč, norčava burka r treh dejanjih, spisal Janez Jalen. Take burke nam je is davno manjkalo. Pisatelj se namreč preprosto, pa duhovito ponorčuje iz denaunetjanta, ovaduha, smrduha. Igra je uprizorljiva na vsakem odru, in jo bodo tudi vsi odri gotovo prej ali slej igrali Pohitite! Naroča se pri pisatelju Janezu Jalen, Ljubljana-Vič, ki jo je sam založil. Na razpolago pa Je tudi pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Izvod stane 16 dinarjev. Društvo, ki kupi najmanj pet izvodov, je tri leta tantijeme prosto. Igro toplo priporočamo!
Preiganje. Naš Rdeči križ uprizori na praznik Treh kraljev igro »Razvalina življenja«, Finžsar-Jevo dramo v S. dej. Igrajo po deseti maši v Ljudskem domu. Pridite!
Ribnica. Kakor vsako leto, tako se bomo tudi letos rešetarji cele ribnilke doline zbrali na tarnanji dan 2. januarja v Ribnici ob 10 v dvorutf, kjer bo občni zbor nale zadruge, m sporedu so važna poročila predsednika, zato pridite vsi! — Odbor.
Vodic«. Po izredno lepo uspeli akademiji aa
I — Brezmadežne, 8. decembra, pri kateri je sodelovala vsa fara, bodisi na odru, bodisi v dvorani, in ki js bila v tesni zvezi • cerkvanisai slovesnostmi tega dneva, bodo naii prosvstarfi na
»Seveda, seveda, tako nisi mogla zopet spoznati svojega Jakoba, ljuba mati,« je dejal sam pri sebi, »takšen ni bil v dnevih veselja, ko si se tako rada z njim postavljala pred ljudmi!« Njegove oči so bile majhne kot pri svinjah, nos je bil strašanski in mu je visel tja čez usta in brado, vrat mu je skoraj popolnoma izginil, zakaj glava mu je tičala globoko med pleči in le z največjimi bolečinami jo je mogel premikati na desno in levo; njegovo telo je bilo Se tako veliko kot pred sedmimi leti, ko je bil dvanajst let star, toda d oči m so drugi med dvanajstim in dvajsetim letom rasli v višino, je on rasel v širino, hrbet in prsi sta se mu daleč nav/.ven izkrivila in sta bila podobna mali, toda zelo nabasani vreči. To čokato telo pa je {počivalo na majhnih, slabotnih nožiruh, ki te teže skoraj nositi niso mogle, tem daljše pa so bile roke, ki so mu visele ob telesu; bile so velike kakor pa so bili dolgi in pajku podobni, in če jih je stegnit, je lahko z njimi segel do tal, ne da bi se mu bilo treba skloniti. Tak je bil mali Jakob, postal je bil brezličen pritlikavec.
Zdaj se je spomnil tudi tistega jutra, ko je bila stopila ona stara ženska h košaram njegove matere. Vse, kar je bil takrat na njej grajal, dolgi no«, grde prste, vse to mu je pritaknila, le dolgega tresočega se vratu mu ni dala.	*
»No, ali ste se sedaj dovolj ogledali, moj princ?« je dejal brivec in stopil k njemu in ga smejč se gledal. »Zares,« niti najdrznejše sanje ne bi mogle človeku pričarati pred oči tako smešno postavo. Tbda hočem vam nekaj predlagati, mali mož. Moja brivnica je sicer prav dobro obiskana, a v zadnjem času ne več tako. l»[.!?or hi si želel. Moi sosed, brivec Pena, je namreč nekje staknil velikana, ki uiu vabi ljudi v hišo.
No, velikan postati ni posebna umetnost, ampak takle možiček, kakor ste vi, to je pa že nekaj drugega. Stopite pri meni v službo, mali mož, vse boste imeli, stanovanje, jed in pijačo in obleko; zato pa boste zjutraj stali na mojih vratih in vabili ljudi v brivnica Pripravljali boste milnico in podajali gostom brisačo in bodite uverjeni, da se bo nama obema dobro godilo; jaz bom imel več dela kot sosed s velikanom in vsak vam bo dal rad še napitnino.«
Jakob je bil v svojem srcu srdit spričo tega predloga, da bi služil brivcu za vabo. Toda kaj mu Je pre-ostaialo drugega kot mirno prenesti to žalitev? Zato je dejal brivcu pohlevno, da nima časa za tako službo in je šel dalje.
Dasi mu je hudobna starka postavo izpridila, njegovemu duhu vendar ni mogla škodovati, to je dobto čutil; zgfcaj njegove misli in čustva niso bila več tista kakor pred sedmimi leti, zavedal se je, da je v tem času postal bolj moder in razumen; ni žaloval za Izgubljeno lepoto, ne zaradi svoje grde postave, ampak le zaradi tega, da ga je oče kakor psa spodil izpred vrat. Zato je sklenil, da bo Se enkrat poeknsll pri materi.
SLOVENEC
JE VOOIIHI SLOVENSKI KATOLIŠKI DNEVNIK. PltE V DUHU KATOUtKB AKCIJE. STANE NA MESEC U DIN. PIŠITE. DA VAM POtUEJO NEKAJ STEVIIK BREZPLAČNO NA OGLED. NASLOV: »SLOVENEC«. L1UMI9ANA. JUGOSLOVANSKA TISKARNA.
J) O M O L J U B«,JMMMM^M^
Stev 1.
novega leta du. uprizorili po narodno igro, Fmžgarj.vo 4d«,«iko »Naša kri«. V«i toalet stopajo v narodnih notah ter bo U izrJ.n dojfodek na naš.« odru. ki 2T4« proglaaili že «kor«i »	za-
™di pogostih duhovnih in sodobni pr^dsUv N. novega leta dan ob treh popoldne gremo tort)
Y8i Vrhp^priMor.vSJ,. Kat. prosv.tao d™-itvo priredi na Novega leta dan v tukajšnjem prosvetnem domu ob 3 popoldne igro »Zagon*! zvonovi« v 6 slikah. Vljudno vablienil
A rtiča pri Brežicah. Za božične prazniko je bite otvorjena knjižnica Prosv. društva, katera posluje vsako nedeljo od 9-11. Poslužite se dobnh knjig, katere vas bodo razveseljevale dolge umske večere. Tu nai velja pregovor: »Kdor mnogo bere, veliko zna!« - V nedeljo, dne 3. jaiu ob 3 pop. ponovi Marijin vrtec v narodni šoli igro »Petrčko-ve poslednje sanje«, igro v 4. dej. Pridite v čim večjem števlu!	,	, .
Sv. Frančišek Ks. Kat. prosv. društvo otvon letošnjo sezono z novo dramo v 3. dej. »Kadar se utrga oblak«. Prireditev bo na novega leta dan ob pol 3 pop. Nastopi tudi pomnožen pevski zbor in Kanovo ustanovljeni tamburaški zbor. Vsi prijatelji katoliške prosvete iskreno vabljeni I
Režiserski in maskersld tečaj se bo začel v ponedeljek, dne 4. januarja ob 10 v Vajenskem domu, Kersnikova ulica. Program je sledeči ob 10 dop. prof. Jakob Šolar: Slovenski jezik z Mirom na odrsko izgovorjavo; popoldne prof. Niko Kure:- Praktično in teoretično o režiji; zvečer Podkrajiek: Praktično o šminkanju. V torek dop.: Davorin Petančič: Igra o izgubljenem sinu (režija); popoldne Anton Roger: Zborna deklamacija (praktične vajej; zvečer Podkraišek: Sminianje. V sredo dop. Janko Moder: Finžgar: Nova zapoved (režija). Vse udeležene« tečaja prosimo, da prineso seboj naslednje knjige: Igra o izgubljenem 6icu, Nova zapoved in zadnjo (tretjo) številko Ljudskega odra. Poleg tega tudi kompletno garnituro šmink Lit K, vazelin, krep, matftiks. Obenem opozarjamo tise udeležence, naj t*e čimprej prijavijo Prosvetni zvezi, ker nam v nasprotnem •lučaju ne bo mogoče oskrbeti prenočišč. Rok za prijave ie do t. januarja.
Ljnujke igre: »Čma žena«, »Za grunt« in »Carski »el« naročajte na naslov RedenSek Ivan, Domžale. Priporočamo!
ALI SI ŽE POSTAL ČLAN KMEČKE ZVEZE?
razgled po svetu
Bratomorno klanje v Španiji
Boji v Španiji tudi za božične praznike niso prenehali, če izvzamemo severno bojišče, kjer je vladalo dogovorjeno premirje med nacionalisti in baskiškimi vojaškimi oddelki-Rdeče vladne čete so izbrale na bojišču za-padno od Madrida ravno sveti večer za napad na nacionalne oddelke generala Franca, ki pa so se, kakor kaže umaknili brez boja in »o rdeči napredovali za nekaj kilometrov in »e začeli utrjevati na zavzetem ozemlju.
Pretekli ieden je vozila nemška trgovska ladja »Palos« menda orožje in strelivo za generala Franca. Bojna ladja španske vlade je prisilila nemško trgovsko ladjo k predaji, in
AVSTRIJA_
s To in ono. Na Dunaj je prispel novi apostolski nuncij nadškof Cicognano. — Kancler je minuli teden obiskal Predarlsko. Med drugim je napovedal preosnovo davčnega zakona. — Zvezni komisar za osebne zadeve dr. Fleisch je imel govor, v katerem je ostro nastopil proti javnim uradnikom, ki proti službeni zaprisegi nočejo dokazati zvestobo do države. »Naj so ti uradniki vsaj tako pošteni, da svojo nezvestobo priznajo ter se dosledno umaknejo drugim,« je komisar poudaril. — O prilik« splošne debate o proračunu v nlžje-avsirijikem dež. zboru je nek govornik opozoril na porazno dejstvo, da se v gotovih krajih ljudske šole praznijo in sta se morali zaradi pomanjkanja otrok zapreti že dve šoli. — V zadnjem času je opaziti, da postopajo
sicer izven španskega območja. Nemci so s« zaradi tega hudo razjezili in so menda že poslali svoje bojno brodovje v pristanišče Bilbao, kjer se omenjena nemška ladja sedaj nahaja. Nemci hočejo svojo trgovsko ladjo osvoboditi, če ne z lepa pa z grda. Če pride med španskimi rdečkarji in Nemci do uradnega oboroženega spopada, utegnejo biti posledice velik«, nedogledne.
Ko to pišemo, poroča časopisje o novem velikem napadu Francovih čet na Madrid. Začela se je velika krvava bitka. Končni uspeh pa seveda še ni znan.
varnostne oblasti strožje proti narodnim socialistom in komunistom. — 700 let je že star Kloiter v Grebiniu, — Novo «v. mašo je daroval v Rožeku frančiškan o. Bertrand Kat-nik. — Gospodarsko poslopje je zgorelo Rudolfu Knessu, lastniku hotela Auenhof v Loga
BANKA BARUCH
ll. nuc Aabcr. »aru (»•)
Odpremifa denar v luflosiavlfo
najhitreje In po najboljšem dnevnem knrzo. Vrši m bančen posle oajkulantneji
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandffi in Lukaem-bnrgu sprejemajo plačila na naie čekovne računa, bh.sija k« wm-«4 sniallm. frakcija: v« iuj-M r»ri«. KOM* mjat k« 143*-«« 1m. mntl udmimrmt »• mm ull»v»«r*.
Na zahtevo pošljemo brezplačno nate ček. nakaznic«
L. Ganghofer:
Martini hlošter
Roman iz začetka 12. stoletja
Poslovenil Blaž Poznič
Pospešila sta korake in stopila kmalu izmed drevja na piano. Ob Ahi, ki je široka in mirno šumela v 3voji kameniti strugi skozi dolino, je ležala cvetnata livadica. Štirje tovorni konji so se pasli na trati, na hrbtih znojno lisasti od težkega bremena, ki so jim ga bili sneli z njih; v grmovi senci so ležali nakopičeni zavoji in povozi. Kraj gozda sta pod staro, z mahom ovešeno smreko gorela dva vesela ognja, nad enim je na skriiema postavljenima drogoma visel bakren kotel, v katerem je vrela voda; mlad menih je prinašal k ognju suhljad in drva. Močna, zagovedena postava, roke ko traml, pesti ko kladivo; svetlejše ko predivo so blesteli njegovi ostriženi lasje, in srebrno plava brada je visela debelo in ko-casto navzdol, kakor bi bili bratu Svajkerju privezali celo kodeljo pred obraz; potom še ožgano, dobrodušno obličje mladeniča in pod belimi obrvmi dvoje vodeno modrih oči, ki bo gledale tako nedolžno kot oči otroka.
Nad drugim ognjem se je na lesenem ražnju cvrl mogočen kos reber, In brat Vampo, ki je čepel poleg ognja, po obrazu in rokah zaripel od vročine, j« previdno vrtel ta reženj lastnega izdelka in z lesno žlico obilno polival mast po kade« se pečenki. Čepečemu je bela kuta zakrivala noge, sključena kolena so izginjala pod trebuščkom, in tabo je bil v svoji telesni zaobaljenosti videti skoro kakor velika krogla, na katero so bili nasadili majhno, koSSeno glavico. Zakaj od obrvi, tja čez vso glavo, do nagubanega tilnika se ni dala zaslediti 5*
nobena dlačica kakega lasu in golobrad je bil tudi rdeči obraz s širokimi, vedno smejočimi se usti, z gibkimi visečimi lici in malimi, glol>oko vgreznjenimi očesci, ki sta gledali tako živo in svetlo ko dvoje ptičjih oči. In kako urno so se sukale roke! Sleherni prijem in sleherni gib sta bila, kakor bi lovih muhe.
Okoli njega so stali štirje hlapci, vodniki tovornih živali; in v gozdni senci sta ležala dva oborožena voj-ščaka, ki sta bila svoja dolgogriva konja privezala k deblu. Ko je eden izmed hlapcev videl prihajati iz gozda oglarja z Ebervajnom, je sumi brata Vanipota s kolenom v hrbet.
>Poglej, ti, tvoj gospod je tule
Brat je pogledal kvišku. Zganil se je, kakor bi hotel skočiti od ognja. Toda roka niu je držala kljuko pri ražnju, kakor bi nanjo prirasla. Urno, motreče je ošinil z očmi hlapce; potem je zaklical proti drugemu ognju: »Pridi sem, brat, in vrti raženjl Tile tu ne umejo drugega ko zreti... le poglej, kako ovohavajo paro, glad jim gleda že iz oči, in v gobcih se jim nabira »lina.«
Hlapci so se smejali in brat Svajker se je pri majal sem, težko in počasi, kakor drevo, ki so mu zrasle notre >Tu sem, kaj bo?«
»Semle stopi in počeni k ognju I Z levico vrti ra-ženj...« Vampe je sukal, dokler ni Svajker prijel za kljuko. »Tako, prav tako! In tu imaš žlico, in tu stoji lonček z mastjo. Le lepo počasi polivaj! In pri sukanju ln polivanju moraš paziti, da ne kaplja preveč masti v ogenj, drugače šviga plamen kvišku in mi os mod i pečenko. Si razumel?«
»Kaj ne bil«
Vampo je še malo postal in ostro gledal Svajkerju na roke, če del* prav. Potem je zadovoljno pokimal, si
RAZNO
Otroci »o zgradili le-feznico. V kavkaškem metu Tiflisu obratuje želez-niča, katero 60 zgradili otroci. V prostih šolskih urah je delalo 500 otrok dolge mesecs, da so zgradili železnico, katere tir ima širino 75 cm in ie dolg pol kilometra. Železnica ima mak) lokomotivo, ki povsem enači veliki, in tri vozove. Pred tremi meseci 9« je vršila ob velikanskem navdušenju otrok in tilliSkega piebivalstva svečana otvoritev. Doslej je železnica že odpravila 66.000 oseb. Sedaj jo nameravajo šolarji podaljšati za cel kilometer in zgradit, k dvema kolodvoroma še tretjega. Državna železniška uprava jim je slavila ves malerijal na razpolago. Sovjetski listi porodi0' da je deputacija tifliskiti šolarjev nedavno poselila prometnega komisarja y Mosivi, ki ae je za njihovo zgradbo vrlo zanimal. Mala železnica pri vsem ša prednost, da se na njej med vožnio i* ni zgodila nobena ne-•refia
V Zediajcaii državah ameriških je rojenih vsako minuto 5 otrok.
Teti. — V Malnicah pri Ledenicah Je izdihnila Hanjžekova mati. — V Starem gradu so spremljali na zadnji poti Antonijo Janša, pod. Mešnico. — V Radičah so umrli: Andrej Kleewalder, Franc Natek, Miha Sibic, Anton Kordaa ia Florijan Maček. — V Podgradu so pokopali Valentina, pod. Hrebelnika. — V Rutah pri Zg. Trušnjah sta zapustila solzno dolino Klobasov oče Peter in Kovačeva mati.
RUMUNIJA_
Dekle Je zarubO. Romunski ekaekutarji ne poznajo pardona. Nedavno je prišel eden aodnih vršilcev v Arad rabit h kmetu Bog-danyju, ki ni plačeval davkov. Kmeta je našel v največji bedi s kopico otrok, med katerimi je bila 17 letna hčerka prava lepotica. Dolgo se je eksekutar oziral aaokrog, a ni našel kaj za rubež. Kar se nečesa domisli, pokliče dva orožnika in odvedejo objokano lepotico na trg. Medtem ko je eksekutor pripravil javno dražbo, je spravil razjarjeni oče vso vas na noge. Slučajno se je pripeljal v kraj davčni nadzornik, kateremu so pojasnili razburjenje ljudstva. Eksekutorja je takoj odslovil, razjarjeni kmetje pa ao ga povrhu še pošteno »»klestili.
DROBNE NOVICE
Znani boljaeviški prvak T ročki Je zapustil Norveško in odpotoval z ženo vred v Mehiko.
200 radarjev J« bilo zasutih pri eksploziji treskavih plinov v nekem indijskem rudnika.
Sedem milijard dinarjev naša škoda zaradi izbruha ognjenika Santa Rita v ameriški republiki San S*Ivador.
75 rudari«* se Je smrtao ponesrečilo ob Izbruhu petrolejokega vrelca v nekem mehi-knnskem rudniku.
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Mladinska kmečka zveza
Nobeno gibanj« »s mor« postati reeničen pobrat, trn n« zajame mladine. V mladini jc idealizem ia želja po udejstvovanju Se prav posebno izrazita, v mladih areih kipi Krljenjaka aila,_ ki hoče zunanje dejavnosti. Organizaciji, ki ume prav ujeti vihar mladih are v avoja jadra, j« »agotov-tjena bodočnost in mož.
Kdor ima priliko pogledati od blizu v znamenite, velike pokrete evropskih narodov in išče njih gonila« sile, bo povsod odkril iate vrelce: mlade ijndi. Nacionalni socializem v Nemčiji, ki je kakor velikaaeka povodenj preplavil vso nemško državo, m sili le v druge dežele, črpa svojo moč is mladine. Naeionalno«o eia listi čoa Nemčija je v rokah mladih ljudi. Ne pravim, da je prav, kar se gedi pod Hitlerjem v Nemčiji, ali eoo trdim: človek mora spoštljivo občudovati ogromni zalet tega pokreta ia na dragi strani naravnost vzorno organizacijsko tehniko, ki seže v vsa področja ta povsod s uspehom. Ako hodiš v Nemčiji po uradih, Sijer se oblikuje bodečaost nemškega kmeta, naleti! povsod aa izobražene mlade ljudi, cele na aaj-viljih mestih. Ti ao prepojeni s hitlerjevakimi aauki, aemnorni. vztrajni, idealni delavci ca avojo idejo ta i Mejo vedno Borih potov, kako bi svoj načrt čim prej in čim popolnejše edejstvilL Njim ae pridružujejo po večini mladi strankini ljudje, organizatorji in vneti delavci po deželi. Navodilo od zgoraj, o katerem so prepričani, da jc dobro premišljena in za pokret koristno, jim je svet akaa. Nič ne kritizirajo aa levo in desno, tega kitlerjev pokret sploh ne pozna. Dobro ve, da je v tem že kal neuspeha.
Podoben zamah najdemo v belgijski kmečki zvezi (BocrenbondK Organizacija flamakih kmetov je tako močna ia silna, da zunaj nje kmečkemu človeku sploh ni obstanka, ker dan na daa na lastni koži čuti, da nikamor ae more, dokler si njen člaa. Tudi to adruženje odločilno gradi na mladino, saj ur.« pri farnih kmečkih zvezih povsod tudi mladinske kmečke zveze, za lante posebej, aa dekleta posebej, pri centrali v Leuvenu pa poseben, samostojna mladinski odsek. Belgijska kmečka »veza je ž« zrela organizacija, zato pri ajej aa asnaj ni vi-
deti onega zaleta, kakor aa primer pri nacionalnem socializmu v Nemčiji. Kdor pa dobi vpogled v drobno, skrito delo po posameznih društvih, kdor pregleduje delovne načrte in prebira poročila o že izvršenem delu, mora sneti klobuk z glave.
Mislimo, da nam ni treba iskati vzora za organizacijo in delo kmečke zveze drugje, kakor pri belgijski kmečki zvezi. Saj ta organizacija slovi po vsem kulturnem svetu kot vzorna in posnemanja vredna. Zvesta narodnemu čustvovanja katoliških ilamskih kmetov sloni na trdnih katcliikik temeljih, ki jih tamkaj a povdarkom držijo na edino dovolj močno podlago, ki je na ajej zgradba organizacija varna. Pe pravilih ia ponovnem zatsieva-aju se pa belgijska Kmečka zveza varuje vmešavanja v dnevno straakanko politiko; ona hoče biti stanovske zastopstvo {Umskega kmečkega stana.
Na teh treh osnovah amo (odi mi zgradili svojo Kmečko zvezo. Ohranjati hočemo katoliško versko zavest našega kmeta in aa njej graditi stanovsko organizacijo, ki ne bo posegala v strankarski potitčai boj. Povdarek glede politike leži v besedi strankarsko, kajti vse favno delo za kmečke koristi je politika, a ni strankarska politika.
Da bo naša Kmečka zveza res zajela v svoje vrste v bližnji bodočnosti ogromno večino kmečkega ljudstva obeh spolov ki vseh starosti, je treba Hi k belgijskim Flameem po vzor notranjega ustroja in ga prilagoditi našim razmeram. Ne rečem, da slepo posnemafmo, kajtf vsak narod ima značilne posebnosti, in kar enemu priatoja, j« za drugega morda zanič. Vendar nam ni treba delati dragih poizkusov, katere so že po svetu zavrgli kot nerabne in nam ni treba v šolo, ki so jo po drugod že drago plačali. Treba je preizkušene šole, treba je vzgojiti mladino. Iz tega sledi, da bodi naša prva ia največja skrb posvečena vzgoji mladih ljudi, ki imajo po naravi dar, da vplivajo na soljudi in dar vztrajnosti ter požrtvovalnosti pri delu za •plošnost Dobra verska vzgoja je podlaga vsemu. Seveda vsak po naravi obdarjen fant z lastnostmi, katere smo zgoraj, omenili še ni sposoben, da avoie sposobnosti uveljavlja. Treba je na pravi način delo zastaviti. Treba je biti v najvažnejših vprašanjih svetovnega nazora, v stanovskih kmečkih I vprašanjih in organizacijskem delu trdno podkovan.
V Point Barrow, ki je najbolj severna naselbina Alaske niso imeli tekom zadnjih 40 let nikdar hujšega mraza kot M stopinj pod ničlo; v državi Montana pa kaže živo srebro v nudi zimi do 08 stopinj mraza.
Največ milijonarjev je aa Danskem. Danska ima S ia pot milijona prebivalcev, od ttA je nič manj ko 500 milijonarjev. Sev* imajo od teh samo trije nad 10 milijonov danskih kron. Pa danska država prvači še v drugih pogledih. T mošnje prebivalstvo razmerno največ čita na svefu. po odstotkih je na Danskem tudi največ radio-alniafcev. Ta izredni pojav napredne male državice spravljajo mnogi v zvezo s šiapko razpredeno prosvetno organizacijo. Skoroda vsaka župnija ima tako zvano visoko šolo, kjer se ljudstvo izobrazuje umsko in srčno in se tako dobro usposablja nt življenjsko borbo.
Jajce od samice noja lahko tehta več nego 3 in pol funta in zamore postati veliko kakor 25 kokošjih jajec.
Prve novce je dal baje kovati kralj Tajdon iz Argosa, leta 700 pred Kristusom.
obrisal mastne prste ob kolk, podrgnil z rokavom od za tilnika čez. oenojeno plešo in stekel če* Irato nroti Ebervajn«, urno in skakljajoče kakor žoga pri igrL Brat V&mpo je sna! teči s svojimi kratkimi nogami, vkljub trebuščku.
»Salve domine 1« je pozdravil z iarečim obrazom. »Bog • teboj, brati« j« odvrnil-Ebervajn smehljaje. »Vidim, da si ie pridno pri deio.c
»Seveda, seveda, saj krulijo še vri želodci, najglasnejše moj. Toda povejte, gospod, aH ste bili zgoraj? — Kakfoa j« saša deželi«? Res taks, kakor nam je pisal oče Magiohart i« Salebnrga: »vaste solitudo, ijnae saltus ferarum et en bil« draeenam e«t?«*
»O kakšni vasta solitudo nič ne vem. Naša dežela Je cvetoča po lepoti In blagoslovljena po roki božji. — »Toda« je dodal Bbervajn v šali, »zaradi zmaja pa že stegne biti res. Enega sem srečali«
Vampotu »o oči osteklenelo, in urno se je pokrižal po prestrašenem obrazu. »Miserieordia Domini! Pa vas menda vendar ni opibal s svojo strupeno sapo? Toda ne, saj bi sicer ne stali tu pred mano živi in zdravil« Sklenil je roke nad glava »Mirani spectaculumquei Povejte, povejte, kakšen neki je bil? Napol kakor hudič in napol kakor riba in ptič? Kajne?«
»Ne, brat, za spoznanje drugačen. Spodaj kakor konj in zgoraj kakor ženska 1 Imel Je dve glavi, Sest nog, dvoje rok, štiri kopita to deset prstov, črno grivo in rdeče kodre, dvoje prhajočih nozdrvi v enem obrazu ia nos v drugem...« Ebervajn se je moral smejati.
• Puščava, kjer se dreve divje zveri in prebivajo zmaji — beeerfe lx knjige llbeMus vetustisrimus, najstarejše listine berh-leegadeaskega samostana, ki poroda, » kakšnimi nevarnostmi so se morali boriti ustanovitelji MartinJ kkrttrs.
Tedaj se je menda posvetilo tudi Vampotu v glavi. »Ah, vi...« se je godrnjavo našobil. »A zdaj stopite, gospod, izbral sem že za vas prostor, na najlepšem mahu in v najbolj gosti senci.«
Ajgel se je spustil na tla, kjer Je slaL Ebervajn je krenil za bratom in se z iščočimi očmi oziral naokoli. »Kje je Valdram?«
»Sel Je v šum«, kjer je tiho in temne. Pri ognju mu je bilo preveselo.t
»In gospod Friderik Havnsperk?«
»dujesdi! Je nazaj po poti do drugega potoka, miino katerega smo Sli. Ko smo dospeli sem in vas še ni bilo, je menil, da Je oglar krivo razumel napotek in da ste se vrnili po isti poti, po kateri ste odšli.«
»Obvestiti ga moramo.«
»Da, da, gospod, to oskrbim že Jaz. Kar sedite':«
Brat Vampo je bil izbral za Ebervajna res prelep prostor: pod smreko, v bujnem mahu in tik ob Ahi, ki je s svojimi kristalnimi valovi rahlo šumeč oblivala sivo kamenje. »Tu je dobro biti« se je nasmehnil Ebervajn in se globoko dihaje preleknil.
Brat Vampo je žurno od skakljal, in takoj nato se je zavihtel eden vojščakov na konja in oddirjal po trepetavo ožarjenem gozdu. Ko se je brat vrnil k ognju, je sedel Svajker široko na tleh in je počasi žvrkljal raženj med rokami, v tera ko je hlapec oblival meso.
»Kaj pa je? Kaj hudimana počenjaš?«
Rdečega obraza in v zadregi je pogledal Svajker navzgor proti Vampotu. >Ne veni., menda sem nekoliko pretrdo poprijel, p« se mi Jt kljuka zlomila 7 rokah.«
»Seveda, kamor seže takšna šapa, mora biti vse drobno.«
DOMOLJUB«, dne 1. januarja 19U_
Stev 1.
Polei teža mora dobiti mladina v svojo notranjo.t iivtV ofni™ navdušenja za svoj stan in «|.«ov. sveUnje Za vse to je treba temeljite priprave. ' S namemo zopet za zžM Bel^io v^mo ko-im«o važnost polaga na to belgijska Kmečka zve ia Leto za letom prireja večdnevne skrbno pripravljene tečaje Pri farah pa se vrše » »večerne šole«, ki trajajo dve zaporedni zimi. lu Z kmečki fantje zase in dekleta ^seSolaiov.tro-kovnih predmetih in tudi v splošni izobrazbi. fo učujejo učitelji in strokovnjaki Kmečke zveze. L izobrazbo, pridobljeno v večernih šolah pridejo v voditeljske tečaje, kjer jih utrdijo v dobrem m izobrazijo za ljudi, ki naj postanejo duša kmečkega pokreta v fari.
Kako to pri nas izvesti?	.
Težko je pravo pogoditi. Tu bo treba ubrati lastno pot, tujina nam ne more dati pravega vzorca.
Zamislili smo si za začetek voditeljske tečaj« za vodje Krajevnih mladinskih kmečkih zvez, ki s« noj bi vršili vsako leto in na katere bi bili sprejeti najsposobnejši fantje iz vsakega okraja.
V zadnji okrožnici, ki smo jo razposlali vsem krajevnim Kmečkim zvezam, smo podrobno razložili, kako si ta tečaj predstavljamo in kakšna snov se bo približno na njem obravnavala. Za letošnjo zimo nameravamo prirediti tečaj za okrog 30 tantov, in če bo šlo, tudi za toliko deklet, prihodnje leto pa bi se to lahko razširilo. En sam povdarek pa smo stavili v tej okrožnici, namreč, da pridejo na tečaj res dobri in sposobni fantje.
Glavni odbor Kmečke zveze hoče, da Kmečka zveza postane stanovski pokret, ki mora zajeti vso plasti kmečkega ljudstva, zlasti pa mladino. U tega razloga bo poskrbela, da se bo pri vaški krajevni Kmečki zvezi osnoval mladinski odsek z nazivom Mladinska Kmečka zveza.
Ako bomo kmečko mladino navdušili za svojo stanovsko organizacijo, ako ji bomo mogli dati prave strokovne podlage, smo iahko prepričani, da bodo začela vprašanja kmečkega ljudstva, ki z dneva v dan postajajo bolj pereča, le reševati. Kmečki stan bo postal enakovreden drugim stanovom in ne bo ga mogel nihče prezreti, kot s* j* dogajalo
dosedaj.
n Duhovne vaje z« dekleta bodo od 16. d o
20, januarja. Zunanje delo počiva, notranj« pa ne sme počivati. Prav sedaj je prilika, da v samoti duhovnih vaj poskrbite za svoje duše. Za duhovna vaje se priglasile kmalu na naslov: Dom Brez-madežne.MalaLokaprilhann, p. Domžal«.
Iz pisarne Kmečke zveze
Krajevna Kmečka	£
za nien procvit. Razblinilo se je maloduSje, ki ga ie iTe"o kmečko ljudstvo ob ustanovitvi Kmečke zveze ker so spoznali, da je edino ta organizacija zmožna pomagati kmetu pri uveljavitvi njegovih, e eni Vželja Samo polom močne stanovske or-eanizac je bo prišel kmet do svojih pravic, ki mu edo Stal je do sedaj osamljen in.zapostavien za drugimi stanovi, ker ni imel svoje stanovske organizacije, potom katere bi mogel povedat, svo e težave Kmečka zveza je Izpohnla to vrze , nadela 9i je nalogo, da kmetu pomaga in ga vzpodbud v delu za svoje stanovske pravicc. Težko )e to delo, vendar če bodo delali vsi za svojo stanovsko organizacijo, bo uspeh gotov. Oim več jih bo atalo ob strani in čakalo, kaj bo Kmečka zveza dobrega naredila, tem počasneje bo šlo delo naprej. Zato vsi v Kmečko zvezo in v njej iznašali težnje, ki se drugače obravnavajo med posamezniki, ki pa ne rodijo nikakega uspeha. Zborovanje je bilo zaključeno v zadovoljstvo vseh udeležencev in val so obljubili, da bodo delali, da bo Kmečka zveza postala močna organizacija, res pravo zastopstvo kmečkega ljudstva.
Pripr. odbor Krajevne Kmečke zveze v Pod-gorici je sklical za preteklo nedeljo ustanovni občni zbor. Glavni odbor je zastopal tajnik Kmečke zveze, ki je zborovalcem pojasnil pomen stanovske organizacije, razložil pravila in dosedanji razvoj Kmečke zveze. Predsednik pripravljalnega odbora je poročal, da je pristopilo h Kmečki zvezi že okrog 200 članov. Pri volitvah so bili izvoljeni možje, ki so z veseljem sprejeli zaupana jim mesta in izjavili, da se bodo potrudili pri delu, ki jim ga nalaga organizacija. Pri slučajnostih je tajnik
Zasloni zidate cerkve In lila in zaman prirejate misijone, ako ne znate uporabljati orožja katol. časopisja.
razložil uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov ni splošno in dal posameznikom nasvete, kako se je ravnati v posameznih primerih. Občni zbor je bil zaključen s pozivom izvoljenega predsednika na vse člane, naj pridobivajo še nove člane za Kmečko zvezo.
Vse krajevne Kmečke svose, ki nameravajo prirediti Btanovsko-strokovne tečaje v letošnji zimi, opozarjamo, da sporočijo program in čas tečaja glavnemu odboru, in to pravočasno. Važno je to zaradi predavateljev, da jih moremo razvrstiti in zaradi evidence, ki jo vodi glavni odbor o tečajih. Na ta način so onemogočene tudi neljube pomot« in nesporazumtjenja.
V smislu zadnjo okrožnice morajo vse krajevne kmečke zveze do 5. januarja določiti iz svoj« ali sosednje edinice fanta, ki bo prišel na leča]. Ce je v okraju že ustanovljena Okrajna Kmečka zveza, naj se pošlje tak predlog njej, drugače pa se pogovorite po navodilu, ki smo vam ga poslali. Opozarjamo vas na ta datum in prosimo, da tja ns zamudite, ker drugače je težko izvesti potrebno pripravo. Torej do 5. januarja 1937 naj bodo vs« prijave že pri Glavnem odboru v Ljubljani.
Vsem Članom in prijateljem Kmečke zven voščimo veselo in blagoslovljeno novo leto i željo, da hi vsi delali s vnemo ia njen procvit in tak« pripomogli k uresničitvi njenega programa.
Vzrok mnogih obolenj
leži večinoma v slabi in neredni prebavi, ki ima za posledico nakopičeni* telesu škodljivih snovi v organizmu, ki ie na ta način oviran r svojem rednem delovanju. Zato j* potrebno, da s« predvsem skrbi za temeljito čilčenie. S tem vzdržujete telo zdravo in odporno. V to svrho dobro služi »Planinka« čaj Bahovec. vslcd svojih preizkušenih m zdravilnih sestavnih d«lov. To ima ie po 6—12 tedenskem zdravljenju za posledico izboljšanj« vsega organizma, a posebno pri onih osebah, kater« trpe od nao« prebave, slabega delovanja črevesja in napetosti telesa, omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, hemeroidih in odebeicnjti.
Zahtcvait« v apotekah izrecno le »Planinka- čaj Bahovcc, ki se n« prodaja odprt, temveč »amo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20'—, polovičnih paketih po Din lJ'— ie pookusnih vrečicah o Din 3*50 z napisom proizvajalca: Lekarna
i. Bahovcc, Ljubljana, Kongresni trg.
Reg.S. bi. 29TSMS

»Saj bi jo bil zopet uravnal,« je jecljal Svajker, »a si nisem upal izpustiti ražnja.«
»Nesrečni človek! Nazadnje si mi zasmodil še pečenko?« Prestrašen se je sklonil Vampo nad vrteča se rebra; vendar se je olajšano oddahnil. »Hvala Bogul A dolgo bi ne trajalo več, pa bi se dogodila nesreča. Daj seml« Ročno je odrinil s komolcem brata na stran in prevzel zopet skrb za pečenko. Svajker je vstal, povesil glavo in odšel proč,
Ebervajn se je zatopil v branje; včasi je povesil knjigo in z zamišljenimi očmi gledal tja čez sončn(f ledino ali pa dol v igro valov. Tedaj je zadonel višje iz gozda pojoč dekliški glas, jasen in vriskajoč. Ebervajn je prisluškujoč dvignil glavo, se ozrl proti lesu In nato tja proti Ajgelu. Oglar je prikimal in pokazal čez ramo, kakor bi hote! reči: ona jel Vedno bliže je dotiol glas, in razločile so se besede pesmi:
Prijatelja preljubega Imam, ojžl
Je hiter kakor veter sam, oj4!
In kadar jaham skozi log in skozi gozd, dobrave, vzpne pod neba se ml obok, pošilja mi pozdrave. Hej, hoj, Edilo moj, tnoj belolisi sokoli
Bil v gnezdu je, sam Bog ve kje, ojfil
A nid ne vleče vež ga t je, o ji I
Naj gre tako visoko v zrak, na mig spusti se k meni; o, ljub mi je in ml Je drag prijatelj moj iskreni. Hej, hoj, Edilo moj, moj belolisi sokoli
Jasen vrisk je-zaključil pesem. V gozdu se je začuio pokanje lomečih se vej, bližal se je pridušen topot kopit, in med razmikajočim se vejevjem je stopil na piano vranec, ki je nosil Vacemanovo hčer. Z žvale je konju kapljala pena, in v belih kosmih mu je visel znoj po vratu in lakotnicah; rjavo medvedje pregrinjalo t bingljajočimi šapami je zakrivalo sedlo, na katerem je počivala Reka; na eni strani je a sedelnega glaviča visel zjutranji plen, brkati ser, z razmršenim perjem in niahs-jočimi krili, na drugi strani je tičal v usnjatem toku kratki kaljeni lok z debelo tetivo, iu operjene puščice. V tesnih gubah je padalo sivo volneno krilo, ki je nena-lišpano objemalo ponosno lepo telo, doli do čevlja, na katerem se je bliskala srebrna ostroga. Drobna zeleni, čepica s šopom nežnih čapljinih peres je pokrivala, ne glavo, samo teme in je izginjala domala pod bujnim bogastvom rdečkastih las in med razmršenimi kodrci, ki so trepetali okoli čela in senec. Drevesno listje in mla-dičje je zahomotano viselo v laseh, in nevljudno gozdno šibje ji je bilo zarisalo tanke rdeč® črte po napol razgaljenih lehteh. Tudi čez eno lice se je vlekla rdeča proga, kakor bi jo bila zarezala igla; to pa ni kazilo lepot« obraza, temveč je samo večalo drzni Izraz teh pote* in se dobro ujemalo s trmastimi in temno se bliskajočimi očmi.
Ebervajn je vstal In gledal napol zmeden napol nejevoljno strog lepo žensko. Reka je osupla ob p^ledu na menihe, nategnila vajeti; naglo je ožinila z "očmi skupino mož, plapolajoča ognja in tovorne živali, pasoče se na ledini Potem se je zasmejala. »Pri moji materi Friderunit Mar so divji labodje na poletu? Ali.. .< njen pogled je obstal na Ebervajnu, »ali pa si kateri kutarj.-v, k. hočejo vzeti mojemu očetu njegovo deželo? Meni k gozd, moj lov m moje veselje?«
Leta 1811 je poglavar Haitš otočja dva sužnja povzdignil v stan pleine-nrtašev; prvi je bil gro« Lemooacfc, drugi pa vojvoda Marmalada.
Stari Rimljani so imeli slavčtcs v kletkah in so jih tudi jedli.
Slanik posredno tn ne-oo&redno preživlja največ ljudi na svetu.
Nemški zdravnik dr. Gro«« je baje odkril novo ceptfvo proti trebušnemu legarrju. To cepivo učinkuje podobno kakor Beh-ringov serum zoper da-vico in se pridobiva isto tako iz konjske krvi.
Nova vera v Rus'!'-1^ ročevalec nekega pariškega iteta pripoveduje o novi veri, ki se širi » Rusiji. Kot znano, so sovjetski brezbožnih un.čiH vse svete podobe in kip«
v ruskih cerkvah, cerkv«
same pa namenili drugim svrham. Sedaj ie .vide« na mnogih postoPI1",;.,! dvoranah m sobah kip« sovjetskih mož kot Le-iwn£ Stalina, l. trnova, Vorošilova Ponekod so kipi teh n»* ti in 20 m. Poročevalec je videl tak kip iz ogrom-neg« kosa prerm^. P^ kipom pa e postajala ra r^a množica m mu po svoje izražal« «voj« počaščenj«.
PISAN O POLJE
Bodite kakor otroci!
V svetovni vojni leta 1915 sem bil aa italijanski fronti na Golobar planini nad Bovcem. Bilo je na sveti večer. Sovražnosti so radi prizadevanja mednarodnega Rdečega križa na božično noč prenehale. Prva četa je bila v podzemski baraki v rezervi četovodja V rabi je rekel: »Fantje! Sveti večer je nocoj, molimo rožni venec, da se tako najlepše združimo z božjim Detetom in svojimi domačini.« Molili smo ob svečni razsvetljavi vsi, razen dveh. Molili smo iskreno in vdano in potem 1* peli litanije. Za, kaj danes to povem? Zato, ker še nikdar nisem tako v resnici občutil svetega božičnega miru kot tedaj. Še nikdar nam ni bil Jezušček tako blizu, reven, ubog med ubogimi. Brez vsakega materijalizma smo bili vdani v voijo božjo in smo našli mir, ki ga svet dati ne more, mir, ki so ga angelci oznanili na prvo sveto noč. Zakaj danes ne občutimo tega miru? Vse je zakopano v ta svet, v materijo. Revni in preveč v skrbi za obstanek, bogati v skrbeh za svoj denar.
Včasih smo se otroci veselili vsake drobne lučke, vsakega papirja, vsake podobice, skromni smo bili, ponižni in zato nam je bil Jezušček tako blizu. Danes se spominjamo kot v pravlji-
cah tistih časov, doživljamo jih pa ne. Zakaj? Materijalizem je kriv, ker nas je popolnoma zasužnil. Duha ni več ali pa premalo v človeški družbi, ljubezni ni zatajevanja ni, premagovanja nit Zato tudi božičnega miru med nami nil Tudi otroci so skoro pozabili na bistvo svete noči ker kmalu ne bodo vedeli, kaj so jaslice. Razna darila, lepe obleke, božično drevo nam je vzelo čut za božje Dete.
Božični prazniki so mnogim prilika za popivanje, za pretepe, drugim za šport, ko hite na hribe in so celo na sveti dan brez maše. Razume se, da potem božičnega miru ni in ga ne bo dotle, dokler ne postanemo otroci kot smo bili. — Žerovnik.
Z občinske deske
Pravica icae de invalidske podpore pe nuiii,
ki umrje v miraem Času.
Niso redki primeri, da vdove po možeh invalidih prepozno predlagajo Invalidskemu sodišču naznanila za državno zaščito in pomoč (invalidsko podporo). Ce umrje Invalid v mirnem času, mora žena po g 58. invalidskega zakona najdalje v treh mesecih od dneva moževe smrti predložiti naznanilo za prejemanje invalidske podpore. Pred odložitvijo ztH-re pristojno invalidsko sodišče po uradni dolžnosti vse potrebne dokumente, kolikor jih ni zbrala prizadeta oseba. Najbolje je. da vdo-
Križani ca: Leto 1937.
		1	2	)		H	t	fc	1	*		9	10	ti	11	a		M	1(	ti	»T	M	19		
		to				71						22						»			it				
		U				K		*	2}			If			2<j			Js					31		
		M				bi			-												»7	M			
				<<o		M															•»J		♦v		
		<ts								51					*>	55				»»				!	:
									SO			SI	55	«							Si	SJ			
		5«	S9			b.	ti	bt													it				
		u.				61			*			lo		11		n					V	1♦	V		
										V	19						to	«	U	ti				Si	
																									
»S								1»					V		M			9o					11		1
Vodoraviio: 1 potočna žival, 4 zimsko prevozno sredstvo, 9 pecivo, 14 hiša božja. 20 zemlja, 21 zapor, 22 tuj izraz za letopis, 23 pred-pjačilo, 24 osebni zaimek, 25 hudobni duh, izraz, Ki se mnogokrat bere v pravljicah, 26 kazalni zaimek, 27 ploskovna mera, 28 del tedna, 29 itev-nik, 30 cestni ovinek, 31 t, 32 ženski glas, 33 žensko krstno ime, 35 osebni zaimek, 36 glej 29 yod„ 37 prva žena, 39 nočna ptica, 41 ie. kar |'t narekovano, 42 vzkliknemo, ako nas kaj zaboli, 43 otok v Jadranskem morju v bližini Su-šaka, 45 razjeda železo, 46 grika črka, 47 3. oseba ednine glagola biti, 48 hlapec, 49 del strehe, 50 vas pri Ljubljani, 52 naziv za vladarja okrut-neža, 56 del cerkve, 58 oče, 60 nas pozimi varuj« mraza v postelji, 63 žensko krstno ime, 65 gl«j 24 vodor,, 66 stara dolžinska mera, 68 gostilničar, 70 «j, 71 nerazumljiv glas, 73 del sobe, 76 voščilo vsem reševalcem ».a novo leto, 85 kraj, ki leži sedaj že v Ljubljani, 86 skupina, 87 sozvok, izraz pri petju. 88 pritrdilna čleoica, 89 član družine, 90 boječa divja žival naših gozdov — samec, 91 glej 33 vod,
Navpično« I vodna iiva), 2 cerkven izraz ve- i selja, 3 drži nale telo pokonci, 4 hudobni doh, S prostor v stadionu, it nikalnica, 7 sv. Frančt-
ieu —, 9 velika lesena posoda, 10 glej 33 vod., It rastlina, iz katere dobimo -predivo, 12 glej 2 navp., 13 neslovenski (srbski) izraz za dejanje, 14 ruski predboljševilkl vladar, 15 štetej« let, 16 paradiž, 57 ima na glavi on, ki ima kodraste las«, 18 števnik, 19 zdravniška potrebščina, 25a pletena spodnja obleka, 34 glej 27 vod., 38 naselbina, 39 sestavlja besedo, 40 pokrivalo, 44 dajejo fa-rani svojim duhovnikom, 51 strupena kača, 52 osebni zaimek, 53 krasi drevje pozimi, 54 drug izraz za rast, 55 Itevnik, 56 jama napolnjena z vodo, 57 osebni zaimek, 59 sem, če nisem še ničesar zavžil, 60 nadležen mrčes, 61 neslovenski izraz za desko, 62 erca, 64 naziv- za ženske, ki so i!« v samostan — 4. sklon, 66 nas pozimi greje, 67 darilo, 69 apetit — slovenski izraz, 70 jeza, 72 sila, 74 zdravilo, 75 glej 58 vod., 76 del napisa na križu, 77 osebni zaimek, 78 mo, 79 kratica za svoje ročno, 80 glej 6 r.avp., 81 del voza, 82 vr, 83, 84 gle) 57 navp.
Nesporazam. Žena: Nehaj že no s to zoprno kaj©! Kolikokrat sem ti ie rekla, da je tobak strup, ki te počasi ubija. - Kam se ti pa tako mudil Zavoljo tebe vendar ne bom pogoltnil naenkrat cele kile strihnina.
va že sama naznanilo opremi z vsem. <!a je njena prošnja prej rešena. Gre predvsem za potrdilo vojaškega oblastva o umrlem možu, za izpisek iz mrliške knjige, za izpisek iz poročne knjige in drug ustrezen dokaz o tem, da je bila vdova umrlemu zakonita žena in da do njegove smrti ni bila ločena od -njega, za izpisek rojstne matice za otroke ali za drug ustrezen dokaz o tem, da imajo otroci pravico do državne zaščite in pomoči po invalidskem zakonu, za potrdilo občinskega oblastva, da so vsi otroci, za katere se zahteva pomoč, živi in da so izročeni vdovinemu varstvu in skrbstvu, če je bila od moža zakonito ločena, za odločbo, s kateio je bil pokojni mož priznan za vojnega invalida, za nravstveno izpričevalo in končno za potrdilo o moževem imovinskem stanju ob njegovi smrti kakor tudi za potrdilo o svojem imovinskem stanju in o imovinskem stanju svojih otrok. To so v glavnem vsi dokumenti ki jih mora vdova priložiti obenem s svojim naznanilom invalidskemu sodišču, da ji to prisodi nato invalidsko podporo Poudarjamo pa še enkrat, da mora to naznanilo biti predloženo invalid, sodišču najkes-neje v treh mesecih po moževi smrti. Naznanila, ki se ne predlože v odrejenem roku, se smatrajo, da so bila vloženr prekasno, vdova pa izgubi pravico do invalidske podpore po zakonu. Prav zaradi prepozno vloženih naznanil je bilo zavrnjenih že mnogo naznanil oziroma prošenj za podporo. Vse stokanje in moledovanje ne pomaga!
RADIO
Vsak dam 12: Plošče, 12.45: Vreme, poročila, 13: Čas, spored, obvestila, 13.15: Plošče, 14. Vreme, borza, 19 in 22: Čas, vreme, spored, obvestila. — Četrtek, 31. decembra. 18: plošče, 18.40t Slovenščina za Slovence, 19.30: Nac. ura, 19.50: Plošče, 20: Popoprana inventura, 22.15: Citraške točke, 22.30: Vesel pohod v novo leto 1937. — Petek, 1. januarja. 9: Čas, poročila, spored. 9.15: Vesel novoletni pozdrav, 9.45: Verski govor, 10: Prenos iz cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani, 11: Plošče, 11.30: Trije godci, 12: Domači zvoki, 16: Katere ženske lastnosti govore za njeno gospodarsko delo, 16.20: Novoletni pozdravi, 17: Kmet ura, 17.20: Popoldanski koncert, 19.30: Nac. ura: 1937 ietni politični pregled. 20: Kasesrt vojaške godbe. 22.15: Koncert Radijskega orkestra. — Sobota, 2. januarja: 18: Za delnpust. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.30: Nac. ura. 19.50: Pregled sporeda. 20: Zunanji politični pregled. 20.20: Pratika za januar, 22.15: Koncert na kromatični harmoniki —■ Nedelja, 3. januarja: 8: Plošče, 8.30: Telovadba, 9: Ča», poročila, spored. 9.15: Prenos cerkvene glasbe. 9.45: Verski govor. 10: Koncert Radijskega orkestra. 11.30: Otro&a ura. 12: Plošče. 13.15: Slovenski vokalni kvintet. 16: Ženska ura. 16.20: Ura lahke glasbe. 17: Kmet. ura. 17.20: Koncert zbora balalajk. 18: Novoletna voščila narodov. 18.30: »Tihi dom«. 19JO: Nac. ura. 19.50: Predavanje aketje za razširjenje naše bolnice. 20: Slovenska ura. 20.40: Koncert lahke glasbe. 22.15: Koračnice in valčki. — Ponedeljek, 4. januarja: 18: Zdravniška ura. 18.20: Reproduciran koncert. 18.40: Kulturna kranika. 19.30: Nac. ura. 19.50: Predavanje akcije za razširjenje naše bolnice. 20: Spominski večer E. Adamiču. 22.15: Lahka glasba — Torek, 5. januarja: 18: Kmečki trio. 18.40: Vzgoja in avtoriteta. 19.30: Nac ura. 19.50: Predavanja akcije za razširjenje naše bolnišnice. 20: Prenos iz Maribora. 22.15: Plošče. — Sreda, 6. januarja: 9: Čas, poročila, spored. 9.15: Vesel jutranji pozdrav. 9.45: Verski govor. 10: Prenos cerkvene glasbe is mariborske stolnice. 11.30: Otroška ura. 12: Filmski debut v snegu. 12.10: Instrumentalni dueti. 13.J5: Koncert Radijskega orkestra, 16: Dekliška ura. 17: Kmet. ura. 17.20: Radijski orkester. 18: Trikraljevska igra. — 19.30: Nac ura. 19.50: Predavanje akcije za razširjenje naše bolnice. 20: Prenos iz ljubljanske opere.
Ugankarjem
Družinske Pratike
sporoča založništvo, da se še dobi »Pratika« v vseh knjigarnah in raznih trgovinah širom Sloveniie Še je čas in prilika, da se pridružite velikemu številu onih pratikarjev. ki so
že poslali dobro uspele rešitve

Vam pomaga, da zadobite zopet zdravje s pomočjo zdravilnih lastnosti bilja.
Ne bodite sam sebi sovražniki
Bolezni pri meni in bolečine ob mesečnem perilu (menstruaciji) ublaži rieraan - čaj.
Ali Vas ovira debelost?
Bi bili rad vitki? Tedai uporabljajte HERSAN-CAJ
Zakaj trpite bolečine revmatizma in protina, ako to ni potrebno. HERSAN-ČAJ je sredstvo, ki Vam more olajšati muke.
HERSAN-CAJ pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žilil.
Ali res še ne veste, da je HERSAN-ČAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic.
HERSAN-ČAJ se dobiva v izvirnih zavojih v vseh lekarnah.
Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec odi »RADIOSAN«, Zagreb Dskljssiacvs ulica Stev. 1
Rcg. t: 19894 ID
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
veletrgovina usnja
Brata Noskovic, Ljubljana
Priporočava svojo veliko zalogo spodnjega in gornjega usnja po najnižjih dnevnih cenah. Vse strojarske maičobe, fiitran in degras kakor sirojila (ekstrakti) ter usnjarske kemikalije stalno na zalogi. Telefon 25-15
Zaostalost preprostih narodov je zelo velika. Bakairi ob reki Amazonki v Južni Ameriki znajo Šteti samo do šest, Botokudi pa poznajo samo dva izraza- »ena« m »mnogo«.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želi ter se vsem cenjenim kmetovalcem še nadalje priporoča
Krevsov valjčni mlin — Škofja Loka
SREČNO NOVO LETO 1937 želi vsem svojim cenienim odiemalcem IVAN A. »ROSEN, trgovina z mei. blagom, Trebnje
Podcenjuje jo. Mož: »Prav zdi se mi, da niti ne veš, kaj je igla.« — Zena: »Ali misliš, da doma pri starših nismo imeli gramofona?«
Gazvoda Jože
•plošno mizarstvo Gotna vas - Novo mesto vošči vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto ter se priporoča za nadaljnja naročila.
»DOMOLJUB«, dne 1. januarja 1037. Af*
Ljubljana
Romanskega uL 4 Telefon it. 36»
Dr.Praae Drrgane Nf-prnuij linig.iM.Tp. Ordlnlr*: 11.-1.
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali me prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuha" plačajo samo polovico ako kupujeio kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali 'SSoio ooslov oziroma obrtniki pomočnikov fili vaiencev in narobe	
Pristojbina za male oglate te plainje naprej.	
Mizarskega vajenca sprejmem. Oskrba v hiši. Jože Zupančič, Prim9«ovo p. Kram	la iesenove hlode 30cm debeline navzgor, 2—2'5 m dolge kupimo, več vagonov. Kolb & Predalič - Ljubljana, Kongresni trg 4 M tečal molltrice in mojstre priredi edina v Frankfurtu diplomirana strokovnjakinja Sistem zelo lahek! Rišemo in krojimo v normalni velikosti.na vse mere. po vseb modelih. Pričetek 15. janu-aria 1937. - Modni salon Jožica Kumelj, Ljubljana, Židovska uL št. 3/111.
fltble Pri(in8 in UCniC na- ki ima veselje do otrok, se spre -me v pomoč gi spodin ji. Ponudbe upravi Domoljuba pod >Dva an-geljčka« štev. 19022.	
Mmim p»Mneg«, P°- niopca sienega na kmetijo sprejmem. — Pei'ar, Nadgorica št. 3 Jež'ca.	
Stiliii Pr",no> pošteno, UEHIS vajeno vseh kmečkih del. spreimem. Zg. Šiška 11 Ljubljana 7	
	Dmutan hišo s hlevi, rPDDBII kozolcem in vrtom s stavbeno parcelo. Ponudbe poslati: Franc Subadolnik. Borovnica štev. 44. Rnta V9eh divjačin nD4B kupuie Jože Dolenc krznar. Sv. Petra cesta 19, Ljubljana. Hlanra PridDe«a- p°- niapHI stenega, vajenega konj in poljskih del od 18 let naprej, sprejmem. - Uran, Sp.
nn,._l Na vsa zimska rOSOrl oblačila dajemo 15—20*/» popusta. Pri Preskerju, Sv. Petra ce*ta 14.	
Hlapca in deklo kmečka dela takoj sprejmem. Ceren Ivan, Savlje 16, Ježica. Slabiš vajeno vseh ilEHlE kmečkih del, takoj sprejmem. Zg. Šiška šlev 7.	
Sil. StrOj Vnaprej in nazaj, zelo fin. naprodaj. Ljubljana. Beethovnova 13/11, levo.	nad Ljubljano.
	Senilne jermene garantirane za vsako-vrstni po^on. nudi Brcar & Comp., Ljubljana, Kolodvorska 35.
Vašim nooam bokrX in mraz neznana stvar, ako naročite čevlje pri Jernej Jeraj Zapoge 10 p. Smlednik.	
	Singer - Pfaff skoraj nove šivalne stroje in kolesa po neverjetno nizki ceni, kupite edino pri »Promet« v Ljubljani (nasproti Križanske cerkve)
Mlmra vaifuega vseb niapca kmetih del, sprejmem takoj. Zg. Šiška itev 29.	
AL PLANINSCH, lastnik trg. agenture za bančne in kreditne posle v Ljub jam. Beethovnova ul. 14/L
Telefon 35-10. Vam izposluje vnovčenje terjatev pri denarnih zavodih naikulantnejše takoj v gotovini.
V vsako hišo »Domoljuba«!
SADJARJI
ne zamudile ngodne prlllhct
Zaradi opustitve drevesnice prodam več tisoč
visoko- in nizkodebelnih ja-blanovih in hruškovih dreves
m polovično €€iio I
Samo, dokler traja zaloga!
IVAN SAVNI«, KRANJ
Priporoča se
za razne trgovske, bančne in kreditne posle,
za nakup In prodalo vrednostnih pa-plrtev. Kredita na hranilne hnfltlce.
za razne kompenzacije, nakupe plačila in prodaje, ter jamči za najku antneiše in vestno posredovanje
JU. PlanlnSek, trg. agentura ta bančne in kreditne pasle, Liubljana, Beethovnova ul. 14/1.
Telefon 35-10.
Ker je majhen. Ce ae ne motim, je začelo pršeti. — Tako? Jas 8e ne čutim. — Seveda ns, ker si tako majhen, da te dei še ni dosegel.
9*
m« mm« tej.,..
Naš tal"
je najboljša domača zeliščna krepilna pijača.
NAS CAJ dobite v Spee. trgovinah.
RMEIUSM SiBfB* V UUtLJMfl.
Brlnfe. lige in slive
dobite v najboljši kakovosti v Jtraib skladlrtih v Ltubtjanl, Tvrseva < ounatskai cesta it. 93. pri rvrdlcl Fran PooaEnUc m o. m.
Pri nekaterih narodih uporabljajo redke vrsto školjk za denar.
V Jadranskem morja živi nad 1400 raznih vrst rib.
Ženinom in nevestam
priporoča tvrdka
r. I. GorlCar, Uubltaiia
svojo novo otvorjeno špecijalno trgovino s platnenim in pralnim blagom ter opremami za neveste n*
Si. Pclra cesti 30
n. pr.: krasna izbira prešitih odej. cvilba za mo-droce pusteimib in namiznih garnitur, platna za nube in kapne itd., kakor tudi že svojo staroznano trgovino z blaeom za mnške in ženske obleke, plašče in kostume po globoko znižanih cenah! Nikjer drugod ne dobite tako velike m lepe izbire kot v naših dveh treovnab, ooleg tega pa dajemo na veak večji nakup lepa darila! Pri nakupih se sklicujte na naš inserat v Domol ubul