učitelj Biti Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 11 tod poučevanja in vzgajanja. Najpogosteje so navajali, da želijo poučevati s sodob- nimi pristopi in na način, ki bo učencem blizu in bo prispeval h kvalitetnim učnim rezultatom. Z nekoliko manj povezavami (6) pa so bile povezane naslednje katego- rije odgovorov: • narava učiteljevega dela in izkušnje s pe- dagoškim delom, • narava učiteljevega dela in ljubezen do otrok, • vzor učitelja in igra v otroštvu, • vzor učitelja in izkušnje s pedagoškim de- lom, • želja biti vzor učencem in narava učitelje- vega dela, • želja po delu z otroki in izkušnje s peda- goškim delom, • želja po delu z otroki in narava učiteljeve- ga dela, • želja po delu z otroki in želja biti vzor učencem, • želja po učenju drugih in ljubezen do otrok, • želja po učenju drugih in želja biti vzor učencem. Povezave med dejavniki odločitve za uči- teljski poklic ne potrjujejo povsem trditev, ki se je pokazala v tabeli 1. Če smo lahko v tabeli 1 videli, da so najpogostejši dejavniki poklicne odločitve bodočih učiteljev kon- kreten in neposreden stik s pedagoškim delom, npr. izkušnje s pedagoškim delom, vzor učitelja in narava učiteljevega dela, pa Lidija Golc Ne vem, če bom lahko Takoj moram zapisati, da ne pozabim. Čeprav je večer in bi si morala odpočiti od dneva, ki poka po šivih, da globoko dihamdihamdiham in od utrujenosti ne morem počivati, ampak lahko sprehajam svoje telo v ozkih krogih po stanovanju, ker me je ponoči strah sprehoda po ulicah. – Danes sem predavala Jančarja, To noč sem jo videl. Srednješolci so molčali in nisem bila prepričana, da so z mano, dokler ni nekdo vprašal: »Kaj pa je bilo potem?« Največji športnik je stresal obe nogi pod klopjo in je bil bled. Običajno ne sodeluje prav veliko. Ko so zapuščali razred, so bili kakor velike razbrazdane roke, ki so mi dajale srečo, nihče pa ni rekel besede. Molče so odšli, športnik pa je ostal: »Profesorica, razkosali so ju, nad našo hišo, vsi v vasi vedo, in tisti, ki je to naredil, je živel čisto blizu. Ne vem, če bom o tem lahko govoril v razredu, lahko pa poskusim. Ker imate prav, treba je govoriti. Ali pa brati, če je govoriti pretežko, kajne, profesorica? Ali ste vedeli, da ju je razkosal? Na svidenje, profesorica, če bom lahko, bom povedal, ampak bom sam rekel, ker ne vem, če bom lahko.« nam podatki v tabeli 2 kažejo na poveza- vo neposrednih dejavnikov z manj po- srednimi dejavniki, kot so npr. želja po učenju drugih, želja po delu z otroki. Na podlagi slednjega je moč zaključiti, da je neposreden stik s pedagoškim delom ključni vzgib za identifikacijo s pedago- škim poklicem. Hkrati pa neposreden stik spodbudi nastanek manj posrednih dejavnikov. Sklepne ugotovitve Empirična raziskava o dejavnikih odloči- tve za učiteljski poklic pri dodiplomskih študentih prvega letnika razrednega pou- ka na Pedagoški fakulteti Univerze na Pri- morskem je pokazala, da je neposredna izkušnja z učiteljskim poklicem ključni dejavnik. Študenti si ustvarjajo željo po usposabljanju za učitelja razrednega po- uka na podlagi opazovanja učiteljev, ki so jih učili, ali lastne izkušnje poučevanja. To jim omogoča, da natančneje spozna- jo, s čim se učitelj ukvarja in kako bi se sami znašli v omenjenem poklicu. To pa je pomemben signal vsem učiteljem, ki so že vključeni v izobraževalni sistem. Od- govori anketirancev jasno kažejo, da se študenti za poklic učitelja razrednega po- uka ne odločajo zaradi materialnih razlo- gov, ampak njihovo odločitev pogojujejo predvsem izkušnje, ki jih imajo s svojimi učitelji. Foto: Marko Hrovat