>' ''

Samo
0 komadov
koledarjev
v zalogi, toraj še po teh !

List slovenskih delavcev v Ameriki.


ZSTO-^T-	=eolDir?-uLa=c?ja IS©S
xjoido vi.
jnley y New Yorku.
pota. Narod je bil od naših očetov na podlagi načelov čednosti, izobrazbe, slobode in človeških pravic —
--no več raje ne navajamo.
BeS^.de: „čednost, sloboda in človeške p?*vice" raz ustnic zaščitnika kapitalistoT, -korumpiranih po-litikarjev in brezobzirnih oderuhov, so gotovo zvabile marsikomu v dvorani navzočih, da je svoj oBi"*z 6kril za kozarec šampanjce in se smijal.
Toliko o McKinleyu na tej poje-
|llO lil
I ker se
iv p-f-1 !
t»j
>vori na pojedinah od ofici-mtojanstvenikov. Kdo temu pripi-uie kaj pomenljivega, iia le smešnega. Kar je pri
Kapitalizem in delavci bombaža.
i teden se je bavil predatfd-jKinley v New Yorku na ali pojedini kapitalistov nom ,,Nacional Association jiacturers", saj ta Unia je jmu pomagala, daje postal ik. Gospoda je bila tako da bil možak njih napora 896. med njimi in ž njimi fi banketu pri ,,Mokki in ldorf Havanah", kakor na- , dini.
r<;čila prrvijo ; ob tej priliki Gospcdje ^manufacturerji" so aj krasuo govoril. Mi sicer pa gojili pri svojem shodu še izvan-ali je bil ta govor za desert, redne želje in 6tcer : Ustanovi naj ihajal od ,,geista'' zaužitega se poseben odsek miuisterstva v ndca" in ,,Šampanjca". obrambo koristi obrtuije. Dalje: ila ali govori predsednikov, Zboljšajo naj se postave glede pa-rj -v, cesarjev in kraljev pač tentov, seveda ne na korist izumni-dni papirja, na kterega jih ka, temveč na korist obrtnijskih razni najeti talenti. ^aj ; izrabljevalcev patentov; ustanovil i «o piškavega oreha tjenje jednotnih cen za prevažanje -> t'► zgodi kar je za- blaga; izdanje jednotnih postav r >čilu, pač pa le obvelja glede bankerotov ; ustanovljenje iktorji zahtevajo.	skladišč blaga v tujih deželah;
.ptijic uižje so pa ven- sklepanje znamenitih pogodb; zb<-
Ij^onjH trgovskega mornarstva: Konzularne služte na korist obrt-nije itd.
Gospodje niso hoteli Is malega »vorih kaj pomenljivega, ni prsta, temveč v-č kakor celo roko. z«-ga, kakor situacije, ktere Glejte, tako varujejo kapitalisti » pO S tli razumeti ; vse dru- svoje koristi. Pa bode kdo rekel: iz praznih besedi in lepo Kaj pomaga to, saj je bilo le pri 111 raz. Saj bi bilo pa tudi zborovanju govorjeno! Toda počasi, etno, ako bi ge isti govornik kar ti gospodje žele, je ukaz politi-h prilikah spuščal v kočiji- karjem ; kar mi delavci želimo, je ve in si pri okoliščinah za- pa le v zasmeh politikarjev in za-irsre opeči.	kaj, ker ni še sloge in zavednosti
prilika prav za prav ni nič med nami.
nekako razpostavile- __^_ _^ -
mika, kterega navzočnost takej pojedini ni nič druzega Iker nakit, kakor kak namizni
ras, ali Laj jednacega. Seveda	—-
Itreba je tudi govorniških cvetlic, Zagovorniki kapitalizma, kteri se ikor cvetlic na omenjenem namiz- trudijo dokazati z statističnimi prijem okrasu. Ravno tako navzočnost I logami rastoče blagostanje ameri-IcKinleva na banketu ameriške ških delavcev, se upirajo najbolj na ta pita! ističue organizacije. Mnogo malo zvišanje zaslužka, kar poudariti^. ih še ni videlo „njih" pred- jajo oficijelni statistikarji. Na ta Klnika od obličja do obličja in tam uačin hočejo oporekati državine-| > ga ta večer kazali.	varnemu zatrjevanju, da bogati
3IcKiuiey je pa seveda tudi govo- vedno bolj bogata, siromaki pa ved-%aj drugače ni bilo pričakovati. no bolj siromašni postajajo; proti kakor kaže gospodje „manufac- temu kažejo, da pod to blago vlado rji" niso zaužili kar so pričako- ameriškega kapitalizma ne le bo-po tako dobrej in dragej večerji- gataši, temveč tudi siroma-McKnley še dolgo ni tako | k i bog a tej i postajajo, i-«t-1 govornik pri pojedinah, ne- Ako se delavci smodk, premo-je Chancy M. Depevv.	garji^ strojevodje, prejci iu tkalci
.lin. kaj je moral svojim kruš- pritožujejo, da je njih zaslužek niž-gospodom ponuditi, ali ni na- ji postal, so to le izjave nepobolj-nič druzega nego kost .nj od leta j šljivih nezadovoljnežev, ali pa za-[S: „Zlato veljavo, zdrav denar, ključek optične zmotnjave. Statiki doiar mora biti vreden pošte- Htika in sicer ,.oficijelna" dokazuje, [h 100 centov itd.4' To je ona zna- | j,, 0 tej ni dvoma, da v vseh teh M) ta — samoumevnost v ohs^gu obrtih se plačujejo višji zaslužki "<ra. Ali pa misli kdo, da bi bilo! UMg,» pred 10 ali 20 leti. Delavci ,McKluU-va, pravemu bitju Mark t..raj nemajo nikakega uzroka
nine in ..Manufacturers Associa- t«,žariti o njiL, lastnem položaju,
a", kaj druz-ga pričakovati, kiju-!	aH ee spodtikati nad vedno bolj njegovej »rebrne]" minolosti? j	rastočem bogastvu kapitalistov. [ Kinley e pred vsem drug m iz-	in glejte, na pr. ozrli so se nadejati kot zlato branišče proti sie-	|avce prj bombažu, kierih zaslužki f-tnu navalu in nobeden njegovih	komaj zadostujejo, da zado-te la-valeev'4 tudi ni za trenotek	koti, a v protislovju so jim tovar-jj islil, da za more McKinley v tem	,iarji živeči v potrati. Popolnoma |š<mju opotekati, ali se le pre-	lja napačnem potu so Btatistikarji. jevati. Ali nekaj je vendar	kteri le lepo prorokujejo in sedaj s •I povedati in zato so se mu	prstom kažejo na poročila, da se je fievale U» stare, dostikrat pre- j poprečni zaslužek delavcev pri bom-iteue zlate fraze v zvez( z oblju-	bažu od $240 od leta 18S0. zviša! [ni vr-dno-tne reforme na pra-	lia 8313 v letu 1S90. Pomislite po--ieatu; mogoče je celo priča-	množenje od 84.61 na teden na grozen efekt glede poslednje-	86.30. Toraj zboljšanje zaslužka od ida srabrninarjev v zveznem	30 odstot. 1
i, ker ti bo baš morali to sto-	Ali ne morejo biti delavci s tem
^ar so jim naročiii njih krušni	/.adovoijni! Akoravno so tovarnar-
Ije. srebrni monopolisti.	ji v onem času bogateji postali in
predsednikovega govora	njih premnoženje povprečno od
bjedini so bile skrbno zbrane	$275.000 pri tvrdki zvišali na $391.-
ktere prav nič De povedo in	0001 Akoravno so tovarnarji v
h večkrat čuti:	Xew Yorku, Parisu, Newportu, ali
Saj zaslužek se je zvišal od S4.61 na teden, tako zatrjuje statistika.
Te številke se približujejo le reB-nici, ali polna resnica še dolgo niso. Ne ozirajo se na čas, v kterem delavci prav nič ne delajo, toraj tudi povprečni zaslužek zaslužiti ne morejo. Brezposelni čas pa postaja vsako leto daljši, tako da vsako leto postaja istiniti zaslužek manjši, at^J^vno je dnevni zaslužek ostal oni. in'vd£t!gost_brezposelne dobe je uplivala na rastoč bogastvo tovarnarjev. To bogastvo jtHf&gita-liste celo spravilo v vrsto javnih dobrotnikov, ktere je pred kratkem nek kapitalistični podrepovalec ka-rakteriziral, ,,češ tovarnarji niso hranili kapital in izdelovanje zbolj-šali, da zamore jeden delavec zelo veliko izdelati--". Vedno rastoče bogastvo tovarnarjev je tudi prouzročilo, da so več,e svote na" ložili na jugu in naredili preogrom" no izdelovanje, ktero je bilo povod zastajanju.
Meseca juiija in avgusta v miuo-lem letu so bile večinoma vse tovarne po več tednov zatvorjenein to zastajanje ni bilo prvo v letu 1897. Od leta 1890. se je brezpo-5"lnost tako pogosto oglašala, da vsled nje niti o nominelnem zboljšanju zaslužka ni govoriti. Ali k tem je prišlo znižanje zaslužka in temu je bil povod pomnoženi naloženi kapital in s tem povspeše-vali ogromno pridelovanje.
Od leta 1893. so delavcem pri bombažu trikrat znižali zaslužek, a to znižanje so le zelo redko kje popravili. In ker je poleg znižanega
namreč.v tem smislu, da druge narode naščuva, da se po robu postavijo najbolj nevarnemu soviiž-niku Anglije, kakor hitro se pa sama ž njim sporazume, pa pusti naščuvanega na cedilu. Palmer-ston, kterega »love kot najboljšega angleškega državnika, je bil poseben mojster v takej politiki. Nika-kih predsodkov niso imeli, nobenega moraličnega pomisleka, kadar je veljalo kaj za Anglijo kje pridobiti ali stolči. Ni se prav nič spodtikala glede zvez upornih narodov, njih Vstaje je celo podpirala in^si-Qer tako dolgo dokler jim je ugajalo, klc%nečuo pa navadno pn-»ustila lastpej o-odi. Tako je na primer v vstajah v štiridesetih letih sardinsko, sifcjiijansko in ogrsko vstajo podpirala, dt^ma celo sama podhujskala, potem pa^te nesrečne narode prepustila maščevanju zmagovalcev ; tako je Dansko naščuvala v šlezvik-holšteinskem vprašanju, da se trdovratno po robu postavi Prusom, ko je pa prišel odločilni ]*
vojnega vzbruha odstranjene, da ste si Rusija in Anglija pobotali. In Japonska? Ostala je na cedilu!
Napoleon prvi in najbr?e že marsikdo pred njim, in mnogoteri za njim so Angleže imenovali „kra-marski narod" in ,,perfidno" an-gl< ško politiko ,,kramarsko politiko". Ali ta izraz ni povsem srečno izbran. To je le politika kapitalizma, kteri se je nekdaj visoko povspenjala, sedaj pa zopet ponižuje. Kakor je bil ta v njegovem začetku, ko je hotel svet pridobiti neustrašen in daljnoviden, sedaj ko je to pridobil in si hoče \ sa sredstva zagotoviti, je pa plašljiv in kratkoviden. Vse kar danes kapitalistična Anglija v avojej vnanji politiki sedaj stori, je le na to preračunano, da saj za trenotek premosti vse težave. Da s tem ni šv nič rešeno, vidijo mogoče, ali videti uečejo. Prav tako kakor kapitalisti v obče: ,,Mi še prebijemo, toda za nami občni potop!" V politiki je pa Rusija sedaj pravi mojster. Pred-
Trenotek jo je popustila na cedilu, j	veliko, a zamore kasneje malo
£jrari Bismark je bil tu'li samo le j odjenj-ati in tako kor.tka previdno podučen šolarček britskega mi- iu zane-!jivo naprej ter pride do nistra, ko seje leta 1866. zvezal z! orjaškega Cilja. ,,Perfidni" Albion
ogrskimi vstaši, da bi Avstrijo preplašil. Razloček je le ta, da so Magjari ko jih je Bismark na c— dilu popustil sami vse pridobili od oslabljene Avstrije ; med tem ko so drogi narodi, ktere je Anglija naščuvala v upore, z svojo lastno krvjo plačali prednosti Anglije,sami so bili pa poraženi.
V tem trenotku vidimo dva na-.oda, ktera sta priklenjena na Vozu
dosedaj še veliki Kapitalist sveta je pa pričel nazadovati. Njegov po-polen poraz bode gospodarski na duhu, kteri je vedno navduševal angleške državnike — kap'italizem.
Dopisi.
Cleveland, 0., 23. jan.
žlička, še bjla^lA	^ ^ • - - Gcvspod. .uradnik, prosim, da na-
sel na doba, toraj je pravi zaslužek
vpal pod onim od leta 1880. Delavci pri bombažu so bili preje siromašni ; postali so pa še bolj siromašni — kljubu vsej sleparski statistiki.
Vedno pomnožujoča siromaščina je pripisovati kapitalističnemu sistemu, kteri tovarnarje tako ogrom-uo bogati. Dokler bode ta sistem trajal, tako dolgo bode ta proklestva vredna razlika vedno večja med postopači v ozbilju in potrati živečimi in trpini, kteri se trudijo v potu svojega obreza, a komaj, ali niti ne zadoste telesnim potrebam. To je sistem v zatonu 19. veka I
Perfidni" Albion.
tisnete moj dopis v predale lista.
Precej časa je že kar gojim neko
misel, a danes jo poročam čitalcem
,,Gias Naroda*'. Gotovo je, da se
, , .	. , ,	lie ,,Glas Naroda" raznese! po vseh
ktera le se le pred kratkem :ia	. . ... . , ri,
. , . , . ,	kraj Hi kjer le biva kak Slovenec v
. , ,	......	... prostranih drržavah, torej je prav
faktor je v vojni, Anglija upora olja, ; ,,	. V,
j	.	. . . . ,	j lahko nam mogoče, da preskrbimo,
ponska. Prvo uporablja Angliju, ker ima ta sama le neznatno vojno na kopnem, da zadrz. lje Francijo v deželah srednjega morja; Japonsko ! pa,
začudenje sveta pokazala kak važen
bojim se prihodnjosti naše me domovine. Oprti ua pod-»ravice se nemarno bati pred warn i, ktere križajo naša
na njih jahtah imeli potratno žiy lje nje 1 Kdo more to kritikovati ako se na enej strani pomnožuje bogastvo, na drugej pa blagostanje.
Kakor najnovejši brzojavi poročajo se je Anglija zopet pred Rusiio uklonila in se glede iztočnega azijska vrenja ,,sporazumela'4 z rusko vlado. Ta brzojav je nemške Minelne v srce zabolel. Še bolj poparjeni so pa Japonci, ker so sedaj popolnoma osamljeni nasproti ogromnej Rusiji, ker Anglija je Japoncem dala povod, da so se zelo hitro oboroževali in kupovali nove vojne oklopnice in to seveda vse zoper Rusijo in Japonce na ta način i hudo zaplula. Mogoče je tudi, ker se najbrže zgodi, da bodo ta poročila preklicali, \n da svet za nekaj i časa ostane v temi gledč istiuitega stališča Anglije. Ali mi smo za trdno preverjeni, da konečno ostane ves polažaj tak kakor v početku navedeno, saj to je v popolnem soglasju s tradicijonelno angleško politiko od vojska proti Napoleonu prvemu. Ni pričakovati, da bi vladni sistem, kteri se je stoletje gibal po gotovej črti, naenkrat pre-menil svojo smer; in tako bode beseda ,,perfidni" Albion kmalu či-tati v japonskih listih in čuti v japonskem parlamentu.
V čem pa obstoji ta historična „perfidnost'* ali neznestobaAnglije 1 Jednostavno v tem, da izrablja vse narode na korist lastnih trgovskih Špekulacij in za razširjanje, oziroma utrjenje lastne moči; izrablja jih
da za njo kostanj iz žrjavice vl< iztočni Aziji. Anglija je prav d l>r. spoznala, da so Bi koristi Japoiisku in Rusije tako nasprotne in ne-spravljive, da je vojna skoraj neizogibna med tema državama. Seveda za čas še ne ve nihče kedaj vz-bruhne. Japonska se pripravlja na vojno. Nje vodje so se izobrazili v Evropi in ti dobro vedo, da ako se dobro ne pripravijo za vojno, je le malo upanja na zmago. Ne gledš ua oboroževanje armade na kopnem, so pričeli tudi kupovati vojne ladije v slovečih ladjestavnicah sveta kakor na Francoskem, Angleškem iu Zjed. državah; kupili so celo ladije, ktere še niso popolnoma dogotovljene, tako seje s-ij glasilo po listih, in ako to nadaljuje, se bode v 3—4 letih z vsako državo izvan Angleške merila. Japonci niso imeli nikakega uzroka, da bi se že sedaj podajali v kako nevarnost; lahko bi mirno čakali in dovršili svoje vojne priprave. Ali nastopil je slučaj z Nemčijo. Rusija, Anglija in celo Francija so se pričele premikati, in Anglija je videla
Rusijo bolj približati se njenemu telasu po zasedanju Port Arthurja iu istiuitem posedanju Koree po Rusiji, nego je mislila, poleg tega ie imela pa tudi opraviti z vstajo na mejah indijske države, kteri upor seveda Rusiji pripisujejo; ta
da se nam ne pozabi naša slovenska zgodovinn v Ameriki. Toraj moj natiiien je, da bi iz vsacega mesta, bodisi kterekoli države, po jeden, ali dva naročnika potrudila, da bi pozvedela kdo med Kranjcev (Slovencev) se je prvi naselil, ali prvi pričel oelati bodisi v tem ali onem mestu. Potem bi vsakdo v teku leta odposlal iz svojega kraja listek našemu uredniku g. Sakserju kakor na pr: Frank Turk, rojen v Ajdovici na Dolenjskem, star 55 (et, prvi izm d Kranjcev prišel v Cleveland, O., leta 1883. Kako bi bilo potem prijetno, ako bi se naš urednik toliko podrudil da bi prihodnji Koleda«- za leto 1899. obse-zal imena in priimke prvih kranjskih naseljencev po Zjed. državah. Potem bi sčasoma v vsakem okraju pričeli pobirati male doneske in s časom postavili male spomenike prvim možem. Osoda bode že hotela, da se bodo otroci tukajšnjih Očetov prerivali sem in tja iz države v drugo za svoj obstanek, kako milo se bode moglo zgoditi.ako bode sin hči našla spomenik svojega
nikom ; Anton Mohar, podpredsednikom; John Panijan, tajnikom in delegatom; Frank Golob, blagajnikom ; John Grebene, gospodarskim odbornikom ; Anton Komar, bolniškim pregledovalcem. K sklepu srčni pozdrav rojakom no širnej Ameriki, tebi dragi „G:as Naroda" pa obilo podpornikov iu dobrih naročnikov. John Pacijan, tajnik.
Iz Minnesote, St. Lonis Co., 24. jan.
Lepo zimo imamo, take ne pomnijo rojaki živeči tukaj že v^č let, posebno prijetno je bilo v nedeljo 23. jan. ,,Halo", si mislim, kini prijetno bode iti malo na sprehod fero-ti bližnjemu mestu, uro hoda od j ljenem. Kdo bode vedno tičitl ma, v tako prijetnem vremenu, il res mahnem jo po bližnji cesti, kol hodim nekol ko časa, ter pridem do prostora kjer se še druga pot pridruži, zaupije nekdo za menoj: „Hm1o, part nt r", ozrem se iu vidim znanega prijatelja. „Kam pa ti?" ga vprašam, in „odkod prideš?-' — ,,Prijatelja grem obiskat ker se že dolgo nisva videla", mi odgovori. „Pridem pa iz Ely".— ,,Ravno prav, greva skupaj, bodeš mi saj povedal kaj novic od tam." — j.Da, da, dosti, ker tudi dosti vem". — ,,Toraj govori, poslušal te bodem 1"
Nek rojak po imenu Zogar je z samokresom ustrelil meseca decembra rojaka Antona Fermeta, pa jo je potem odmah popihal — kam se ne ve. Dalje: Pioneer majnaje prenehala popolnoma z delom, tako, da je >dosti ljudi brez de. a in zelo Fly zapuščajo^ k'npor.kdc_5rfe_ in zna jo ubere."
,,Kaj, ali se ne dobi pri Chandler Co. delo?"
„Dobi se, ali ondotnim keptnom tako grebenje rastejo kakor makov cvet, odkar je Pioneer zaštapal. Delavce zbirajo kakor otroci v dobrej letini hruške, to ti je šintarija, da ti je nemorem dopovedati. Keptn, po imenu Bili Koli, po domače med delavci znan ,,Strikar", se norčuje z ubozih delavce v-trpin, v, da je prava sramota. Povem naj ti kako svinjsko se obnaša ta starec. V sobi za preoblačenje se tako svinjsko obnaša, ako ga kdo za delo vpraša, da nemorem tukaj zapisati in kaže kdo jim bode delo dajal. Nek večer jo je pa vendar skupil, da se mu je prileglo prav dobro. Bilo je tako-le: Nekoč je prišel starec (priganjač) k omoženi ženi našega rojaka, nje mož je pa odišel na delo, pa saj je vsejeduo, zato ima pa mož boljše delo v rovu ! Ali starca je počakal za vogalom hiše naš drugi rojak, čvrst mladenič, ko je stari grešnik mimo prišel, mu jih je ta par prav dobrih naložil čez pleča, daje uesramnež pr^tV'
očeta, ali strica itd. Želim, da moj dopis najde kakega čitatelja mojega mišljenja. Potem pa naprej delovati! Z Bogom. Josip Pire.
Hibbing, Mina., 26. jan. Dragi mi „Glas Naroda", prosim, mi
Anglija se je prenaglila in Rusiji da mi d voiiš mali prostorček in zaklicali diplomatični „Stoj!" To- UVrstiš mojih par vrstic, v kterih da preje pa si je izbrala — kakor je nekaj omenim o našem malem dru-nje taradicija — začasnega zavezni- §tvu. Tukaj v Hibbingu nas jn ka, kterega pozneje na cedilu popu- mala kopica, ali zadovoljni smo. da ati <in to Japonsko. Anglija je dala smo tako napredovali, Bog in sv. poVod in gotovo so Japonci tudi Barbara nam pomagajta, da še to vijeli angleškim obljubam, ter svo- |eto saj tako ostane, kakor tudi j i mornarnico skupaj zvlekli, da se ie\[m vsem društvenikom in roja-
je SUPERIOR STOCK P.vo
pri ljudstvu priljubljeno?
Zato, ker je pozna, daje napravljeno iz najboljšega male a in hmelja ter izvrstne vode iz artezične-ga vodnjaka.
Prodaja se po v sod i.
vt-ak trenotek v zvezi z Anglijo upro proti ruskemu prodirauju in ako potf^ba z silo. Ali glejte hkrati so dospele vesti iz Peterburga Londona Pariza, da bo vse nevarnosti
kom po širnej Ameriki, da bi vtem letu napredovali. Naše društvo šteje samo 19 udov in smo si izvolili pri poslednji seji tele može v odbor: LovroDfiMjfiflM^EAredsed-
BOSCH SHEWING CO.,
LAKE LINDEN, - - - HIGH.
J
t
Entered as second clas matter at t he Nkw Yokk, N. Y. Poet office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik : Publiehed by
F. SAKfcER. 109 Greenwich St. New York City.
riti
Na leto velja list za Ameriko $2.—,
za pol leta..............$1..—
Za Evropo za vse leto.....gld. 5,
pol leta . . . . „ 2.50, č trt leta . . . „ 1.25.
,Glas Naroda" izhaja vsako sredo Za oglasa do 10 vrstic Be piača 0 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti
*a ne natisa*-;«.
Denar naj seb.agovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov r rosimo, da se nam tudi prejšnje bivališč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in rw>Ailjntv«m naredite naslovom :


tožb proti njimi. Zogovorniki so si s vesti, da bodo vsi oproščeni. Do 6. ure zvečer so žrebali 7 porotnikov. Priče so večinoma delavci,
•	I 1 '
mnogi med njimi so bili ianjeni od kapitalističnih rabeljnov, kteri so umorili 18 delavcev. Avstrijska vlada je k pravdi odposlala odvetnika Cox iz Filadelfije, da iz pravde pozve, ako zamore Avstrija zahtevati odškodnino -.a umorjene od države Peunsvlvauije.
otoček tik New Yorka. naspr Liberty Islanda ab* Ellis Islanda.
Ti kapitalisti pravijo, da bi a otok uporabili za še tališče za siromake in bogataše, seveda bi bili strogo deljeni, ker kapitalistu V6a slast preide, ako vidi siromaka. To je pa le navidezno zatrjevanje, javna tajnost pa j^, da nameravajo kapitalisti napraviti most iz južnega Brooklyn a do Battery, Governors Island pn potrebujejo za stebre. Ali oajbiž^ gn bode vojaška oblast upirala temu, ker je ta otok namenjen Trust s tabakom za nosljan je. za obrambo notranje luke. Dan- Pri državnem tajniku v Trento danes je pa tudi mogoče, da gale; uu, N. J., je bil minoli teden vlo-dobe in vporabijo v kapitalistične žen spis za inkorporiranje Atlantic namene. Druga tolpa kapitalistov 3nufT~Company, ktere kapital so bi rada ta otok uporabila v ladje-j uavedli za S 10,000.000. Ta družba plovil- namene in na njem napra- j bode izdelovala tobak za noslanje vila v. Ilka skladišča. Narodu bi m istega prodajala. Glavno pisarno pa m. goč - le toliko privošili, da bode imela v Trentonu. srne tja priti na sprehod.
Slabo za štrajkarje.
Tamuiauv gospodarstvo.	lz New Bedforda se poroča, da
Tammany tolpa hoče gospodariti tam vse kaže' da tovarnarji priča-in hrauiti toda le navidezno; kuJej° daljši štrajk. Pazniki bodo za Brooklyn hočejo nastaviti novih drugi teden odpuščeni; jermena so 500 policajev, za Queens^oO in za sueli raz krojev in parne stroje
l^fpiey prišel v škripce. Naj prvo je zagotavljal, da ne veza igralnice, pattern pa priznal, da jih je trpel daje bilo saj malo življenja". R ivno takoj** naj prvo zagotavljal, daj ne v§ za,,poolrooms", potem pa piiznal, da je njegovega brata svaril obiskavati te, ker drugače jih mpra zatvoriti. Nek zasobni detektiv je izpovedal, daje Kipleyev brat preiskaral knjige ,.poolroomov" in se prepričal, ako policija dobi pravi odstotek.
Mir po not-i.
Chicago, 26. jan. Policijski
Glas NarnHfl" Richmond 120. Za te bodo kmalu °liem namazali in zakrili. V pred "	l,ai uua i	___________• mestiih kier nrebivaio He I« vri »<
109 Greenwich St. New York City.
>ge ubiral proti domu. Ime-'nar-»jam, ker ni nič za nje, Janje naj osvetljuje nesramno-Kbosov", tukaj pa že vemo koga itiče. Ravno tak je še nek drugi, ti je tudi za priganjača v rovu."
Toraj žene morajo biti na razpolaganje tem nesratnnežem : ni dovolj. da možem kri pij6, še ž no jimo Bkrunjajoza ta vsemogo' dolar in to v prvi vrsti plesnjiv- kep-t-»n Štrikar. Pa naj kedo poreče, ni to napredek poslavljajočega 19. stoletja! Nesramno pa je za osivelega keptna, ki takorekoč že z jedno jiogo v grobu stoji; sramote pa itak nema kakor ona žival, ki z rivcein \>ako stvar dotakne. Dra-K< čitatelji, pa naj ue misli kdo, da y' to vse izmišljeno, v-e je gola resnica in nič ni pretiranega.
,,No, pa z P. gom J. že". — „Tij.cJii ti tako*', in razšla sva se s »prijateljem, kte: m i je m a rs Ji. a j povedal o elvski » t rigar^jfučih.
^-sA^y \ ,£iu, -inlSgi rajaki, kličem 7. Bogom, ter: podpirajmo naš delavski list „Glas Naroda", stžimo po ,,Koledarju" ker dosti lepega gradiva je v njem; zagotovim vsakega, da mu ne bode žal za ubornih centov, ako si ga naroči. Pozdrav
Rudar.
..........L^ uuuu n-uiaiu	r--- ^ —y^r usepu, .»IICII., . jail.
denar dobili ker bodogotovo pristni mest)lh kJer prebivajo delavci se Pprfffk „City of Dulutli", kteri je
. .«.„.-,: t__________i	..... ntrlnŠB rmmonil-anio r/ XT1 *V\ *T 1 r. .	v i v • .	- . _ .
nadzornik Kipley je izdal ukaz, da je mnngn ^^^ morajo vse^tingeltangel in druge
takih, da ne dajo d -ti dobička, ak-niso popolnoma r;. J irsko obdelani in se toraj z malim ali nikakim kapitalom ne da prav nič nared'ti. Lahko je mogoče, i - • i. »i** velika večina zlatokopcv prihodi.jo spomlad zopet obrnila » reki navzdol proti A laski, ako dobra poročila dojdejo. V St. Mihaelu prezimuje kakih 1000 mož in bod • spomla di podali v notranj kraje. Pri Ma-nook je kakih tisoč do petuajst sto mož in pri Fort Yukon tudi par sto. Vsi ti ljudje i ><tnajo ,,claimov" in se bodo tja obrni.i odkoder bodo došla najboljša por.>čila. tlltnd t' mi ' ....... '' 'j 1 i-.,mi,
—	—	i i	mn
igralne dvorane z godbo prejenjati njiIi jjjlJ „Liaiai,^-o polu noči. Zeneke, ktere niso v;pokjLu
spremstvu mož ne smejo biti po tej	popuste TS^SSepy.
uri same v tacih prostorih. Zato odredbo daje povod vedno množeči se roparski napadi izvršeni po ženskah. (Ali take vlačuge si znajo
telje ljudstva ni denarja, za strankarske lizune in suroveže pa!
pristaši Tammanytov ; učiteljem in °Slaša pomanjkanje. Z vsakim vj^ učiteljicam pa kar nečejo izplačati kom se odPelJe mnogo štraj'jcujočih zaslužka od januarja. Za izobraža- delavcev zapuščajo kraj/, iskaje je ljudstva ni denaria. za Btran- B[ drugod delo. V mestu,>je že nad
tisoč stanovanj praznik/: Tovarnarji v Fall River zafg€taVIjajo, daj je Predrznost.	štrajk takoreko£/končan ter prično
Za SlOje skočil v petek dopolu- delati' ker	delavcev dohaja
dne i let stari strojevodja G. Dor- tJa iz Xe^yrt5edforda. Tudi v Pro-iz pristanišča na drugi uli- vidence^ravi Wanskuch Comp., da vi v vodo in plaval med ledom bodjA ponedeljek tovarno otvorila, do druzega pristanišča in nazaj.	ima dovolj prejcev, kteri bodo
Mnogo delavcev pristanišča je dalo predrznega plavalca. Ko je^iGa suho dospel je spil kazarey^whi-'
an. sirom^^uTO^p- delati, 1 j udjL" "^dei^u-j^ui j>a prisvoje
, , , ,	Mnogo starih zlato
pomagati, bodo pa gospode lopove	„ ■ , , , ,
• i , , ' , 1	'talcev govori sedaj, da bodo ali
najele za spremljevalce.)	,
' S"	dalje proti severu sli, ali proti ar-
Parnii^p^ilUčnemu morju v večje divjine in T -r* ,	bodo tam poskusili svojo srečo,
tot. ,Vt*?Teph, Mich., 27. jan. Ako ne najdejo nič, bodo ugonob-
- , .	JH ljeni, ako pa najdejo zlato, se zopet
prevažal žito m ljudi,je včerej večer ponavlja etara m
sem dosepel iz South Chicago in
ITJTV 1Uk0' JeZe,r° je, hi'°	* Klondike se je razbil,
zelo razburkano in paruik vrglo ob ^
pristanišče: parnik dobil veliko i t> * aIm E" ljuknjoinse odmah pričel potaplja-	.»Danube je danes večer
ti. Na njemu je bilo 17 potnikov,	^ pn?.e8el V68t' da se Paruik
med temijedna ženska in 23 pomor-	»G+oro.1;a na ^ ^ Skagway
ščakov.Vse so le s težavo rašili.,Citv	P" P: » njem je bilo 245 pot-
•	nikov. Parnik ie vtorek vozil tik
na delo.
Sporaznmeli so se.
s key a in kavo, ter rekel, d^f gre za S10 še enkrat v mrzlo voj^o.
Vreni^^
ponedeljek zgodaj je pričel padati sneg \Cr Yorku, na planen ga pa*dlo za kak čevelj, v mestu pa i^^ih 8 palcev. Danes v sredo je pa zelo mrzlo, najbolj mrzel dan v tej zimi. Iz vseh krajev dohajajo poročila o snegu, v Bostonu in Na-shun N. H., je razsajal blizzard, j
Borba za zaslužek premo-garjev dobro končala.
of Duluth' je bil star parnik in jedeu največjih na Michigan jezeru. Ves tovor je zgubljen.
Mater ubili.
Memphis, Tenn., 27. jan. V
poti njem j Parnik je vtorek izliva Sheen a reke, zadel ob skalo in se takoj pričel potapljati. Pot-| nike so rešili. Tudi paruik „Co-quitlam" se je baje v Skeena reki razbil; podrobnosti še niso sem do-pela.
Klondike sleparija.
San Francisco, 2fi. jan.
Ca-
garjevseje današujo noč končalo in se med seboj sporazumeli, kar bode štrajk najmanj za dobo enega leta odvrnilo. Podjetniki pripozua-jo, da so delavci odšli se zmago. Zaslužek bode pri toni za 10 centov
---------.	zvišan» kar pomeni za premogarje v
kteri je nadkriljeval vazga od leta	Indiana, Ohio, Pennvylva-
1889. Tudi po Michiganu je razaa- ai-Ja WePt v^ginia skupaj za ka-jal blizzard. V Wisconsinu je mno- 7 milijonov dolarjev več zasluž-go živine poginilo. Vlaki imajo
Vidalia, La., je zaprl farmer Beard
dva zamorska fanta Johna in Har-
nu ■	orr • c..	i vcya Peason, Djegov sin ju je pa
Chicago 27. jan. Skupno po-|8tražil pred hiŠQ Zamorca sta
svetovanje podjetnikov in premo- streljala na mladega Bearda iz hi-	banka priobčuje nastop-
še, a ta je oba ustrelil. Nato je no izJavo: Pri »^šej banki je bilo mati zamorcev dospela in mladega pred kratkem ^ menjic vloženih, Bearda na tla pobila. Mater so ali vse 90 biIe odklonjene; glasile prijeli in bila po noči linčana. Po- so se: North	Trading
Transportation Co., in bile podpi

Razne vesti.
Slovenk pozor !
Iz New Yorka je zopet odšel širo-koustni Karol K u h a r i č, dasi je pod $1000 varščine zaradi goljufiie ; —ta. možak laže, daje groza in kdor laže tudi krade, pravi star pregovor. Po nekterih krajih je osobuo in g)ismeno lagal, daje nas tožil in am© pod $SOOO varšl-ine, to je tako goropadna laž, da osvetljuje sleparja. Kuharič je novce splel še : Vincencu Fak 8400 : Nikolaj Giuriču $'j0, 1. Jurašu pa $700. Seboj ima mameiuke, kteri bodo trobili v njegov rog, a vse je prevara; ako ga k pravdi pred Grand Jury ne bode, bode kaznovan njegov porok čifut Bernstein. Hrvatski listi bodo najbrže za njega pisali, k^r bode širokoustno metal z »totak i in tisočaki, a naj ; saj nima drugače nič, ako ne oslepari! Slovenci, Vi bodite pa previdni, saj je bili eua skušnja draga: ne ja^&ip zopet temu pustolovcu na Ij^Muice, ako Se tako sladko govori, ker vse kar reče je laž in samo na prevaro špekulira. C o 1 o r a d a ni za neselbine, toje faktu m. Ne segajte v ogenj, da se ne opedete. Mi to zato pišemo, ker poznamo prefriganca skozi in skozi in je nas tudi grozno nalagal, se bahal pri nas s tisočaki na ban-■hah, 1200 akrov gojzda ? Pennsyl-vaniji in fiirokoustil kbt rodoljub, pa je bil naposled goli^f. V rokah l«pis izTomb/iu ako Kuha-Fivi, daje spoznan nedolžnim
r?
ftaliiti hočejo poseči po Governors Islanda. idelek kapiUlistov bi rad do-▼ pest Governors Island, to j®
ka: uveden bode osemurni delavni velike zamude. Siromake se pa dan' iu zaslužki bodo v vseh zasto-Bog usmili, saj drugej je zastODj Paui11 državah enakomerno plačani, dandanes iskati usmiljenja, trdo- Resolucije, ktere so bile sprejete srčni svet pozua le lastni „jaz"! glede sporazumljenja se glase:
Sklenjeno, da nastopi od 1. lloparje brzo vjeli.	aprila 1898 za zapadne okraje Penn-
Minoli četrtek zgodaj zjutraj je s.vlvanije, v Hocking Valley in In-1 policija v Hobokenu. N. J., nare- diaua okrajih zvišani zaslužek od dila dober lov. Zasačila je tri ro« 10 centov pri toni za nepresajeni parje, kteri so malo preje oropali premog. Za „Run of Mine" naj se kapitana ladije .,Marv" za $700.	ceua v različnih okrajih.
Lopovi so kapitana napadli in mu Presledki sitih naj bodo palcev široki.
zverinjeni ljudje so toženo popol-	-	*	r-r-
noma slekli in ko je hotela ubežati j faue od B- H- Northrup, manager, v močvirje so za njo streljali. Na m ^ " Weare; tajnik. Banka ne truplur je tudi videti več ran od P?zna fce. banke, ; • :i n9jri v zapis-nožev.	niku San Franctsce, niti ne najde
imen podpisanih uradnikov. Me-Zlato v Texasu.	njice imajo naslov iz *an Fran-
SanAntonio, Tex., 26. jan. ci5ce? a so najbrže sem dospele V Liano, okraju zlata, 80 milj se- iz	Yorka. (T -ružU. je za-
vemo od tukaj, so odkrili IS čev- 3toPal A. M. Davi?, iz Hackensack, Ijev debelo žilo, ruda je vredna pri	mladih ljudi zapeljal
toni 815.500.	.da so službe popustili, č-š da poj-
dejo ž njim v Klondike.)
Trpljenje na potovanju skozi
puščavo.	0 položaju na Kuhi.
LosAngelos, Cal., 28. jan. H a v a n a , 29. jan. Mariana C. Pri Manimoth Tank, sredi puščave Fernandez, mati vodja vstašev Cle-so v noči od srede na četrtek našli mente Fernandez, o kterem se je moža imenom Joice iz Prescott s pred kratkem glasilo, da je padel v peterimi otroci, kteri bi kmaiu bitki pri Rieo Seco,je pisala višjemu
vzeli novce, potem pa pobegnili.
Kapitan Lamonton je uprav na 14.	S k 1 e n j e n o, cena za „Run of glada umrli. Z vso družino je po- kapitanu Blanco in poudarjali ka-
uiici stoječemu policaju pravil kar	Mllie" v Grape Creek okraju in j toval v starem prerijskem skunerju ko barbarsko postopajo Španski
se je dogodilo, kar so po 1.5. ulici	Indiaua okrajih je od imenovanega proti Arizoni, ker je bila žena bolna; vojaki in častniki z bolnimi ranje-
prišli roparji, odmah jih je spoznal due P° 40 centov od tone in je na -------1- — -------
in pokazal policaju. Lopovi zagle-	Podlagi cene 60 centov za Pittsbur-
davši policaja se jim bližati so pri-	okraj nizkega premoga, Hocking
čeli bežati, policaj je parkrat ustre-	Valley ^ Indiana,
lil in lopov Walsh se tako prestra-	Sklenjeno, od 1. aprila na-
šil, da je obstal. Druga dva lopova	daUe bode vpeljan osemurni delav-
so zasačili v hiši za prevožnjo in	dau v vseh zastopanih krajih,
odgnali na varno. Vse novce so!	S k 1 e n j e n o, da bodo na raznih
pri roparjih dobili, ktere so si že i	Polj*h plačeval i enaki zaslužek, pre-
razdelili.
Pet osob zgorelo.
G 1 o v e r s v i 1 1 e, N. Y., 1. febr. Hotel Alvord je danes zjutraj pogorel : v njem je bilo polno tujcev, razveu petih so se vsi rešili; ali pet jih je zgorelo.
Brezposelnost v Delaware.
Wilmington, Del., 29. jan. Zagotavlja se, da siromaščina v Newcastle, 6 milj od tukaj ni tako občutljiva kakor poročajo časniki. Vsled zapretja Delaware IronWorks, kjer je delalo 700—800 ljudi, je sicer mnogo ljudi v obžalovanja vrednem položaju, ali dobrodelne družbe jim zamerejo vspešno pomagati.
Pravda proti delavcem morilcev.
W i 1 k e s b a r r e, Pa. 1. febr. Sodna dvorana je prenapolnjena, šerif Martin in 56 deputiev sedi na zatožeui klopi, toženi so umora I. vrste; dva morilca sta jo popihala, eden celo v južno Afriko. Sodnij-«k.L pravdnik ima objednam 65 ob-
pire glede zaslužka ali delavni čas je naznaniti državni organizaciji.
Pit t«b ur g, 27. jan. Tudi podjetniki pripoznajo, da so zadovoljni se zaključkom obravnav. Ti pravijo ako ne bi* prišlo do sporazumljenja, bi morali imeti za $100.000 premoga na kupu, ker ne bi vedeli kedaj se štrajk prične ; sedaj pn lah. ko premog takoj prodajo kakor hitro ga delavci pridelajo.
Lopove zaprli-	v
C 1 e v e 1 a n d,0.,27.jan. Zveznim vlastimseje vendar tukaj posrečilo zasačiti tolpo sleparjev, kteri so že več let sleparili po raznih mestih Zjed.držav.Njih glavna kupčija je bila prodajati srečkeHonduras loterije,ktere so bile ponarejene in jih prodajali po zelo nizkej ceni. Glavni lopov je Thomas Dolan, prislepa-rili bo baje $300.000 do $500.000.
Cbicaška polieija v zadregah.
Chicago, 26. jan. Pred preiskovalnim odsekom senata, kte:
ko mu je pa umrla, se je nazaj po- nimi vstaši. Nje sin je ležal bolan dal. Konji so mu med potjo pogi- v nekej hoči v okraju Rio Seco, a nili in potem nadaljeval pot peš z kakor hitro so to Španci zvedeli, otroci starimi 12 let najstareji, 3 so se po noči podali tja iu udrli v leta najmlajši. 350 milj so že pre- hišo, tam umorili Fernandeza. boljo obtiemncrli Air o llfi?a dniZftira <"*n«tnilr;> vsta^air in
koračili predno bo obnemogli. Ako nega druzega častnika vstašev ljučju našla neka dva ranjena vstaša. Preje so e
in
ne bi jih po naključju našla neka dva ranjena vstaša. Preje so ma-potovalna družba, bi gotovo v ne- teri Španci ponujali denarjev, ako
izda sina, ali odločno je to izda-jalstvo zavrnila. Umorjenemu Fer-nandezu so pobrali Španci deuarje
kaj urah vsi umrli.
Klondike je oddan.
Brez kapitala sened&tam nič narediti.
Dobrih „claimov" ni več dobiti.
in prste odsekali, da so si polastili prstanov.
Key West, Fla., 30. jan. Dne 27. jan. so španski vojaki polka ; Pizzaro vjeli zamorca vojaka, kteri
je služil pod Araugurnom. Pri-Oni, peljali so ga pred polkovnika Aran
Dawson City, 15. dec. kteri so na p..ti v Klondike, ali sem zabo in ta mu povedal, da ako pove priti žele, naj vedo, da ako brez ka-; kje se nahaja Aranguren dobi 8500, pitala potujejo, ni več za nje tam drugače bode pa ustreljen. Zamo-zakladov. Vse reke in potoki ob j rec je izvolil denarje in povedal kje kterih so „claimi" po 500 čevljev se nahaja Aranguren, namreč bil odmerjeni, so že v trdnih rokah in je pri ljubici nekaj milj daleč. Ta-kjer delajo ljudje na „claimih" j koj so odšle tri sotnije peščev ia po 100 čevljev ob Kloudike, Stewart ravno toliko konjikov se zamorcem 'n Indian reki ali ob Henderson in tja. Deklica je stanovala pri stari-jlrugih potokih, delajo le zato, da ših, pri kterih je bila odrasla sestra e postavajo. Od sem došlih, kteri in dvoje bratov. Ko so se vojaki io že od julija v deželi in so denar približali hišici, je stareji deček za-ioieli, so nekteri srečno špekulirali, klical: „ Vojaki pridejo 1" A nekaj večina je pa zelo iznenadena. Ako krogelj ga j- usmrtilo, nato eo pri-o par sto dolarjev naredili, da čeli Španci streljati na kočo in v ntf bodo s preveliko zgubo domu njo udrli. Aranguren je ležal na li, bodo lahko veseli. Bogatih tleh se smrtjo se boreč, nekaj sun-- - { ayov' kakor oui ob Eldorado niso kov z bodali so končali njegovo se sedaj peča z moralnostjo policijeil več odkrili, akoravno so na stotine življenje. Njegova ljubica je°bila v Ckicagi, je policijski načelnitf rovo skopali. Večinoma rovov je mrtva, druga deklioa težko ranjena
stariši in najmlajši sin^ pa ranjeni.
Truplo Arangurna bo pre]
v Havano in tam razpostavili, rišem so dovolili ga pokopati, neral Rodriguez ga je svaril] naj ne bodi na obiske, ker j< varno, ali ni moral za svarila.
Nasadniki pokrajine Matana se pritožili čez vojaškega zapo! nika, ker njegovi vojaki vse deli preženo. Pred nedavno je ukl 12 delavcev na polju ustrelit^ sedaj ni dobiti delavcev.
Evropejske in druge vesti.
Muškat, Arabija, gleška topni£sjkj^i££wing< zaplemj^r£parniku „Beluchist oji&Kj0 in strelivo. Angleški ko^ je tovor shranil.
London, 26. jan. Zapleni „Beluchistana" razjasnuje odkol mejni narodi Indije dobivali orj in strelivo. Tovor je bil odmei ruskim trgovcem.
Paris, 26. jan. ,.Tempo" dolžuje Royal Niger Co., prvo! stopnico angleške vlasti v zapi Afriki, da je v 4 mesecih tja sodčkov žganja zvozila.
Carigrad, 26. jan. Jos. Angeli, ameriški poslanik in ba| Calice, avstrijski poslanik sta nes od porte zahtevala zadoščt zaradi grdega ravnanja z ameriši konzulom v Aleppo, kteri je avs1 ski podanik.
R i m, 26. jau. Vlada namerj zbornici predložiti postavo, vt ktere bi smela prodajati plems( Pridevek ,,knez" naj bi veljal $1 makiz S5000, grof $4000, jednosl ni baron pa $1000. Potem lal vsi kapitalisti in sleparji „plei niti" postanejo!
Lyon, 26. jan. Pastir Vacl kteri je zatožen umora 38 0B0b,| danes večer nenadoma pobil pas ka z stolom ; umoril bi ga bil, mu niso prišli na pomoč drugi : niki.
Berlin, 27. jan. Brzojav iz j tersburga naznanja, da je car shodu polka Preobašanski rek{ „ Preje sem že nameraval sprejl Vaše povabilo, ali imel sem veli skrbi. Sedaj so se stvari hval^, gu obrnilo in ni se'bati spfetk".
L o n d o n, 27. jan. Nemški vojni parnik „Gefion" se je moral obrniti iz Aden in odrediti, da takoj odpošljejo premog za vojno ladijo jjDeutschland". Pozueje je ta parnik spremljal več ladij s premogom (Tudi mali fiasko za širokoustno Pruse.)
Bomba y, 27. jan. Po oficijel-nih poročilih je umrlo poslednji teden 834 osob vsled kuge.
Odesa. 27. jan. Včeraj je razsajal hud vihar na Ornem morji^.^ Muogo vasi na obali je bilo razdejanih ; škoda v luki Odese znaša 100.000 rubljev.
S h a u g h a i, 28. jan. Brzojav i* Tschifu naznanja tukajšnjem listu ,,Mercuryt:, da je bil dne 26. t. m. v Tsimo, ua prednji straži Nemcev v Kiaotschou zalivu umorjen pomorščak Schulz, parnika ..Kaiser". Zločin je izvršila tolpa Kitajcev in so to še le opazili, ko so nameravali stražo premeuiti. Schulzu so Kitajci glavo odrezali. Ko eo prišli Nemci stražo premeniti, to je trije možje, jih je sto Kitajcev napadlo, vai trije so bili usmrteni, a tudi 12 Kitajcev je padlo v boju. V Kiao-tsehu so zelo razburjeni, govori se, da bode Nemčija za ta slučaj zahtevala še kaj druzega poleg Kiao-tsehu zaliva.	l
Carigrad, 29. jan. Zasedanje governerskega mesta na Kreti dela sultanu veliko skrbi in je gledfe tega vprašanja žo več brzojavov odposlal caru. Car mu je včeraj pustil povedati po tukajšnjem poslaniku, da hoče imeti princa Jurija grškega, ker je on to njegovi materi obljubil. Italija je odobrila] kandidaturo princa Jurija. Uradniki palače bo zelo pobiti, ali obče so mnenja, da sultanu ne preostane nič druzega, nego udati se
Rim, 29. jan. Dne 13. febr..boJ de obhajal papež Lev XIII. 601et^ nico odkar je služil novo mafio. Slavnost se bode vršila v cerkvi sv. Petra.
O d e s a, 30. jan. Tukaj je že vi urejeno, da zamorejo v kratkei_ času 10.000 vojakov odposlati t iz^ točno Azijo. Te dni odpljuje krii žarka z 2000 mož.	J ~
sr-
1. febr. Iz istrijanske !>roČa, da se je tam 24. 'Vzdignila izvanredno »tem se zopet umak-. glasnim šumenjem na kopno silila. To ponavljalo in veliko 3 bilo na kopno vrženih. .. febr. Vas \Vei6senberg iti Bero na Švajcarskem je la pogorela. Samo jedna |e ostala.
i on, 1- febr. Osobni par-jnnel Queen", kteri pre-med otokom kanala se najmanj 16 osob ie uto-*a poročila celo zatrjujejo
*oraz Angležev.
|b t a, 31. jan. V soboto so ?ži napadeni pri Skingu-heli precejšnje zgube. Pet in 15 mož Yorkshire lah-» in trije Shiks so bili dva časnika iu 31 mož fa je bilo lahko ranjenih, >a težko ranjen. 12 voja-išaju. Odelek vojakov je [l Afridom, kteri so živi-jna Kajvvcei ravnino, pot Jpri Bara Fort. Ko je Idelek dospel do Kotal, so je bila kompanija Shiks uzroka nazaj poklicana, zasedene zapadne višine. K isočine zopet naskočili je tnik Dowdal. Ko so se oddelki pomikali v ta m vstaši prizadejali ob-Jhe. Proti ft. uri so še le k-sko s pomočjo generala >tt z dvema topovoma in |ov, kteri je prišel na po-

studencev. Vse vidi tako kakor je nekaj videl in vse ga vpraša: AJi še veš? Ako misli na nje, ako se spominja nje — saj vidi pred seboj razprostrano polje, travnike, goj-zdove, vasi. Noč je! Ob tem času sploh vedno razsvitlja ogenj svetilnika temoto morja — on se pa mudi v njegovi rojstni vasi. Osivela glava je na prsi vpognjena — senj ga ziblje. Brzo in neposredno se prikazujejo slike minolosti v njegovem duhu. Videl je rojstno hišo, vojska jo je zemlje spravila, ne vidi ne očeta ne matere — saj je bil še otrok, ko so mu umrli, toda domačo vas še vidi pred seboj, kakor bi jo bil še le včeraj zapustil, dolga vrsta koč, iz kterih okenj so bliščale male lučice, videl potok, mlin, oba ribnika, iz kojih seje vso noč oglašal zbor žab. Nekoč je stal kot vojak na straži pred domačo vasjo -— ta minolost pride sedaj na vrsto v prikaznih. Tu stoji zopet na straži kot ulanec. Kakor se ža-rečimi očmi gleda od daleč na njega gostilna, iz daljave čuje razsajanje, petje, igranje in teptanje skozi tiho noč. To so ulanci, kteri so z svojimi ostrogami na škornjih skupaj tolkli, on sam seje pa dolgočasil v samoti na svojem konju. Počasi so minevale ure, sedaj so pogasnili luči, kolikor daleč seže oko, nepre-dorna megla — vzdiguje se iz travnikov in napolnuje svet z jednolič-uo sivostjo. Ali meniš, da je to morje — ne, to so travniki. Kedaj se oglasi v temi prepelica, kedaj prično čivkati ptičice v grmičih? Kako mirna, hladna noč, v istini
\ starodomovinosose po« dali: Anton ZbaSnik in Matevž Osivnik iz Helena, Ark., v Travnik; Frank Klančar iz Towra, Minn., v Dob repo Ije; Jernej Gerl iz Rock Gleeua, N. Y., v Vrh jezero pri Rakeku; Frank Jesih iz Brad-docka, Pa., na Ig. ; Anton Zagorc iz
Claridge, Pa., v Šent Jernej. * *
*
Pet milijonov goldinarje vi Z ljubljanske mestne hiše vihrala je 12. jan. zopet zastava, ki naznanja veselo in važno vest, da je mestna hranilnica ljubljanska ravnokar dosegla pet milijonov goldinarjev ulog. Da so v osemletni dobi narasle uloge čez pet milijonov, to je najlepši dokaz, da mestna hranilnica ljubljanska krepko napreduje, in da uživa popolno zaupanje občinstva. Deželno stolno mesto Ljubljana, kakor tudi ves narod slovenski sme biti danes ponosen na ta prevažni denarni zavod.
Električna razsvetljava v Ljubljani. Razni zlikovci in razposajenci prižigajo in ugasujejo po dnevi in po ncči električne svetilke. 9. jan. je neki taki razposa-jenec spustil obločnico v Trubarjevih ulicah na tla in pri tem pa ravnal tako nerodno, da mu je ob-ločnica padla na glavo in ga pobila. Mestna policija je že več takih zlikovcev prijela in kaznovala, pokvare teh javnih naprav pa bode naznanila državnemu pravdništvu. Nadejati se je, da se bodejo te razposajeuosti v bodoče opustile. Čudno, da pri nas doma take javno
ilsteik:. Domobol.
spisal H. Sienkiewicz.)
(Konec.) je v njegovih prsih na-pdrla je moč volje. Glasuo itarec in vrgel na tla.
so se zine-
fli Y morskim peskom. Štirideset |t je minolo odkar ni več videl do-lovine — Bog vfe koliko let je že liuolo odkar je poslednjič čul marini jezik! In sedaj ga je obiskal, Jega pušeavnika, na drugej polo-[ici zemeljske oble, čez širno morje, |ko presrčno in premilo, tako gor-h in lepo! Ihtenje, ktero je predalo ves njegov život, ni priha-od bolečin, temveč le hkrati lujena neskončna ljubezen, po-ktere vse druge zgine! V teh končnih solzah je hotel Bvojo Ijo, skoraj pozabljeno domovino Isiti odpuščanja, da je star poli, pokopal se v tako samoto, da je celo domobol usahnol. In iaj se je povrnol kakor po ču-ažu, sedaj se je oglasil v njegovem |cu. Ure so bežale — starček je pal tu in jokal. Vriščeč so oble-ivali morski ptiči stolp, kakor bi gonil nemir okolu starega pr • ktelja. Čas je prišel, ko jim je po-ladal ostanke jedi, zato je nekaj itičev do njega prifrčalo. Vedno x>lj in bolj so se mu bližali, klju-rali so ga in tolkli s peroti. Frfe-inje je bilo vedno in vedno moč-ieje in ga vzdramilo. Solze so ga >lajšale, njegovo obličje je bilo mir-io in žareče, in očesa so gledala lasno. Skoraj nevedoma je vrgel rsa svoja jedila ptičem, kteri so se vriščem ua nje spustili, sam pa je zopet po knjigi segel. Že se je >lnce nagnilo za vrtove in pra-Igozd Paname in počasi vtonilo daleč v morju, krasen blešč je obseval atlantiški ocean, zrak je bil čitt in prozoren, in starec je čitai dalje: „T| pa jej med tem nesi mojo gi-njajočo dušo k pogozdenim gričem, k zelenim livadam.4'
Nastopivši mrak mu je zakril črke na belem papirju. Starec je naslonil svojo glavo na skalo in za-.tisnil oči. Sedaj je angelj varuh jel njegovo dušo v varstvo in ligoval nad onimi polji, ktera jila krasno pisana s cvetočim tin cvetlicami.
<e rudečezlate proge so se d«
na podnebju, ž njimi je tudi njegova duša proti do-Čul j« šaman je smereko-->r in čuborenje domačih
poljska noč! Ne od viharja premi- potrebne stvari najdejo zlikovce, kan, temveč sam po sebi šumi iz kteri jih poškodujejo, v Ameriki, daljave smerečni gojzd — kakor val kjer kultura tudi ni Bog vč na ka-morja. Kmalu se bode pričelo da ko visoki stopinji, vendar ne pride uiti — petelin se že oglaša se svojo ljudem kaj tacega na um. jutranjo pesnijo. V kočah postaja	* * *
vedno bolj živahno in iz gričevje Ogenj. Dne 12. januarja zvečer čuti žrjave. Ulanec se čuti živah- okoli £10 pričela je goreti hiša Ja-nega in krepkega. Ali se ni nekaj neza Šušteršiča v Črni vasi št. 49. govorilo o jutrajšuji bitki? Halo! Hiša, kije bila prazna, je pogorela
tudi on bode šel s tovariši kričč bojni krik in z vihrajajočo zastavico! Mlada kri se vroče pretaka v žilah, f.ko je tudi noč hladna. Jutro postaja, noč beži. Iz okolice so posamezne stvari bolj vidne. Vodnjaki škripljejo kakor vremenska zastava na stolpu. Kako lepa je draga domača zemlja pri rudeči luči jutranje zarje! O predraga, ti edina!
Tiho! Čuj ! Pazljivi stražnik sliši, da se mu nekdo bliža. Najbrže bode straža spremenjena!
Hkrati začuje starec tik sebe glas:
do tal. Čuvaj na gradu ni vsled goste megle zapazil ognja in ga tudi ni naznanil. Sum je, da je nekdo
navlašč zažgal.
* *
*
Samomor. Ljudje so videli na Ce9ti na Rožnik v Ljubljani ležati moža v krvi in da se je domnevalo, daje bil v pretepu udarjen po glavi. Dotični mož— Ig. Kode rman, 40 let 6tar, hlapec, rojen v Podgorici v ljubljanskem okraju, je samomorilec. Konstatovalo se je namreč, da je bila rana na glavi strelilna. Pri samomorilcu našel se je tudi
u • , - , ... . . . (revolver s patrom. Ko je prišla „Hej, stan, zbudite se, kaj pa je , . ..	. .J _F .
Vami9"	komisija na lice meBta, je Koder-
man še živel, a bil je v popolni
nezavesti in ni več govoril. Pre-
Starec je odprl oči in na svoje začudenje videl nekoga poleg sebe stati. Njegove sanje in prikazni so se še borile z resničnostjo. Vendar postane jasno j.red njegovimi očmi. Pred njim stoji stražnik luke, John.
nesli so ga v deželno bolnico, kjer je ob 4. uri popoludne umrl. Vzrok
samomoru je najbrž revščina. * *
*
Nova artilerijska vo-
„Kaj je z Vami?44 vprašal je John, ■ "	1" 1J 8 ^ V ° "
.h ste bolni?"	' J a š n i c a v Lj u b 1 j a n i bode do
,,ali ste bolni?
„Ne."
„Niste prižgali luči na svetilniku, odpuščeni ste iz službe. Ladija iz St. Jerome se je v nizkej vodi razbila. K sreči ni n hče ponesrečil, ker drugače bi se imeli zagovarjati pred sodnijo. Pridite, vstopite v čolu, vse drugo Vam pove konzul.
Starec je obledel. Saj je res mi-uolo noč pozabil prižgati ogenj na svetilniku.
Nekaj dni kazneje je bil Skawin-ski v medkrovju parnika, kteri je pij nI proti New Yorku. Službo je zgubil. Sem in tja tavanje se zamore zopet pričeti. Kakor vihar žene list papirja čez morje in kopno, tako utegne on tavati. V teb kratkih dnevih se je še bolj postaral in postal upognjen, le njegove oči so se nekako čudno svetile. Za njegovo daljno potovanje v življenju je nosil kot talisman na prsih knjigo, ktero je od časa do časa boječe potipal, češ kakor bi se bal, da i to zgubi.
Drobnosti.
Pevsko društvo ,,Sokol" v Clevelandu bode priredilo 12. svečaua veselico v dvorani g. Schleimerja 1359 Superior Str.; zabava bode izvrstna. Ved prihodnjič, n i
letošnje jeseni popolnem dovršena in vojaškemu eraru v najem in uporabo izročena. V njej bode nastanjen, kakor čujemo, div. artilerijski polk št. 7, ki je bil trdi že pred potresom v ljubljanskem mestu nastavljen.
* * *
Nezgoda naželeznici. 14. jan. ponoči je sekundarni vlak v Zalogu zadel ob železniškega čuvaja Oreška iu ga vrgel s tako Bilo na
stran, da se je ubil.
*
* *
Trgovina sprašiči. Iz Dolenjskega se ,,Slov. Nar." piše 9. jan. : Naši belokranjski in hrvaško obmejni trgovci s prašiči so prine sli veselo vest, da se odpre e 15. januarjem t. 1. hrvaška meja za hr vaške prašiče. Bog zna, če je to res! Veliko veselja je vzbudila ta vest, žal da ne moremo prav verjeti, ker se menda vse kranjsko vladno osobje za to ne briga, ako so prešiči še bolni ali ne. Pa bi le bila lepa ta skrb tudi za one, ki Ba-
mi prešičev ne kupujejo.
* * *
Štajerske novice. Mrtvo našli so dne 4. jan. na železniški progi Zidanmost Sevnica neko tujo žensko. — Ponesrečil je v trboveljskem rudniku dne 31. m. m. rudar Franc Holešek. Na neznan način padel je v 30 metrov globoko jamo, od koder so ga izvlekli mrtveca. — V Anovci pri Vidmu zgo.
relo je dne 28. dec. poslopje Josipu Planincu. Zažgal je najbrže ne-previdnež, ki si je k rani maši sve-4"! ter gorečo treBko v bližino vrgel
—	V torek dne 12. jan. ob polu 2 po noči je zgorela hiša čevljarja Miheta Pri bi na Urlepu pri Smarji.
JKako je nastal ogenj, se ne ve. Posestnik je imei zavarovano posljopje in notranjo upravo pri vzajemuej zavar. družbi v Gradcu. — Anton Frohlich, nadžupnik na Slatini pri Sv. Križa, je umrl dne 5. jan. v visoki starosti 79 let. Bil je rajnki zlatomašnik, posvečen v mašnika leta 1842. Rojen v Celji je služil kot kaplan in župnik po raznih krajih, naposled pa 30 let kot nadžupnik pri Sv Križu. Pokojni je bil velik domoljub slovenske stare korenine. Blagega značaja, ljubil je pos-bno petje čez vse. Celi svoji obširni župniji je bil učitelj petja.
—	Zmrzuil je pri Ljutomeru v noči 24. m. m. občinski ubožec, 821etui Matija Munsi. Slaboten starček vračal se je ponoči od nekega pogreba, zašei stezo ter vsled onemoglosti obležal ter zmrznil. — V Ra-čah pri Mariboru zgorele so dne 1. jan. ondotuemu graščaku zaloge za seno in shrambe za stroji?. Škodnima za okolu 70.000 gltK Dva sum ljiva graščinska delavca so že zaprli.
mor in saa^omor. V Trstu ustrelil je vojak Zapmčič iz ljubosumnosti soprogo brivca Can-dottija ter si pognal nato sani
kroglo v glavo.
* * *
Goriška slovenska šola društva ,,Sloga" imela je v preteklem letu 12.0(K) gld. doneskov in 10.000 gld. troškov. Obstanek vrlemu zavodu je tedaj precej zagotovljen.
* * *
U m r 1 j ev Kanalu na Goriškem dne 4. jan. mlad duhovnik č. g.
Janez Makarovič.
* * *
Samomori na Dunaju so
sedaj, ko pritiska zima in nedostaje dela, uprav na dnevnem redu. V=ak dan se umori ali vsaj poskusi umoriti vsaj jeden človek. Od 11. jan. zvečer pa do 12. jan. popoldne, to-raj niti tekom jednega celega dne. je morala dunajska rešilna družba hiteti na pomoč 7 samomorilcem ! Vzrok samomorom je na Dun-j t navaduo beda, često bolezen in pa
—	nesrečna ljubezen.
* * *
Avtomatične trafike.
•S£3
Avstrijsko finančno ministerst\'<> je dovolilo, da se v bodoče sni"'«, uporabljati avtomati za razprodajo tobaka. Avtomati bodo različni. Imeli bodo v sebi 4. 6. 8. in 12 vrst smotk, cigaret in tobaka. Ti auto-mati oddajali se bodo v najem prodajalcem tobaka, ter jih bodo isti smeli postavljati kjer jim bode bolj ugajalo. Automati smeli se bodo polniti tudi ob nedeljah ob času počitka. Vsakemu prodajalcu tobaka, ki bode imel v najem avtomat, bode svobodno polniti istega poljubnim tobakom ali cigaretami. Tudi je preskrbljeno, da ostane tobak suh in dober. Praktično bode nadalje, da bode avtomat, če si utaknil petico ali desetico, vračal preostanek, če tobak ali smotka ne staneta toliko. Aparat je prirejen tako, da bode fuukcijouiral le tedaj, če si utaknil avstroogerskega denarja. Tuj dsnar, ali pa kak po-uarejen denar izpade takoj sam, ne da bi se kaj dobilo zanj. Preskrbljeno je tudi, da se ne bode moglo provzročati škode ali hudomušnega pokvarjenja. Dunajski prodajalci tabaka sklicali so v nedeljo shod, na katerem so hoteli protestirati proti uastavljeuju teh aparotov, ali vlad-ui zastopnik je razpustil shod. Kakor se vidi se ta misel gotovo uresniči. Kolikor smotk in cigaret se bode pušilo sedaj več, nego bi se jih sicer, toliko dobička bode to državi, škode pa — človeštvu.
Koliko velja vojaštvo vsako leto? Avstrija je potrosila od leta 1866. do danes za vojake 3900 milijonov gld. Za letos je za vojaštvo namenjeno 184 milijonov gld. Infanteri8t velja pri nas na leto 221 gld., lovec 226 gld., kavalerist 468 gld., topničar 348 gld., ienist 246 gld., voznik 500gld.;
velja jeden vojak 325 gld. JH£lSHrbrez orožja. Orožje je
veljalo pri nas od leta 1866. do 1888. leta 187 milijonov gld. — Vse Evropske države pa izdajajo za vojaštvo na leto nad 2500 milijonov gld. ! Evropske vojske so porabile poslednjih 40 letih 28 milijard in 225 milijonov, t.j. o^mindva s *tti-sač dvdtt >pet in dvajset milijonov gld.! Padlo pa je v teh vojskah 2 milijona 580.000 fatnov! S temi vojskami so napravile evropske države 52 tisoč 775 milijonov gld. državnega dolga.
Velik dobrotnik. Poljski trgovec Vavelberg v Waršavi je poklonil milijon rubljev za ustauovi-tev tehnične šole; razun tega hoče d ljati za to šolo še letnih 400.000 rubljev. Poleg tega je dal ta veliki dobrotnik še 300.000 rubljev za razne dobrotvorne namene.
KOLEDAR in PRaTIKE so de biti pri: Ignac Dergancu, 11 Prospect Str., Allegheny City, Pa. j I. G. Dečmauu, Forest City, Pa.; Frank Lavriču. 1196 St. Clair Str , Geo. Trauikarju, 1018 St. C ta r Str t Cleveland, O.; Mat. M. Kob*, 430 7th Str., Grahek in Sunich, 7 Portland Str., Calumet, Mich.
Pesimist.	,,K.>nko let je žival
Vaš umrli	stric?" — ,,Šest in
Ivajset let,	ostali čas je bil oženj en".
Skupno premoženje te dežele ie *našalo leta 1860. le nekaj nad i6 cisoč milijonov dolarjev, leta 1890. pa nad 62 tisoč milijouov dolarjev, toraj skoraj štirikrat toliko. Kdo pa je to pridobil, ali milijoue ljudi, ili peščica kapitalistov, ali so milijoni sami rastli?
Dragocena grba. V Parizu je umrl berač, kateri je, ko je št-živel, vzbujal splošno pomilovanje radi svoje vedno rastoče grbe. Po njegovi smrti pa so ljudje videli, da je bila grba iz samih vrednostnih papirjev. — V Chartresu pa je župan Ganet zapečatil premoženje 28.650 frankov neke beračice, ker zahteva oni denar nazaj, katerega jej je bila dala občina.
25 živih ljudij zakopal j. bogati ruski kmet Kovaljev. Ljudje večinoma njegovi sorodniki, so sh dali sami pokopati, proseči Kova-Ijeva, naj jih reši s tem „izkušnjnv sv ta in hudičevega preganjanjai4. Kovaljev, sam sila pobožen mož, j» to storil. Sv. sinoda ga je poslali« v Sibirijo, kjer ga zapro v neki samostan. Versko blazni Kovaljev bi se dal tudi rad živ pokopati, a na svojo veliko žalost ne dobi nikogar, ki bi mu s to uslugo pomagal v nebesa. Naj bi vendar mož poskusil z inseratom !
R a f i n i r a n u in o r. V Ester-getloudiji na Švedskem je umrl pr^d pol letom kraljevi • komorni k baron Taube. Pozneje se je začelo sumničiti, daje Tauheja zastrupila lastna soproga, kar je potrdila zla sti tu li nevesta nj^g >vega sina, gdč. Jiigerskjold. Dognalo se je, da je bil barou Taube zastrupljen, in njegovo soproga je morala v zapor. A izvedelo seje tudi, da je imela poprej gdč. Jiigerskjold s starim baronom intimno razmerje, katero ni ostalo brez nasledkov. Razun tega je dobilo sodišče pismo, v katerem priznava Ja*erskjold, daje ona zastrupila birona. Trdila je, da j^ pisuio ponarejeno, zlasti ker je bilo s svinčnikom pisano ter potem s črnilom prevlečeno. A pozneje je vendar priznala, da je pismo pisala ona sama, sploh se je vedla jako sumljivo, tako daje bilo sodišče primorano, zapreti tudi njo, ker je bržčas ona umorila svojega nekdanjega ljubimca. Domneva se, da ima Jagerskjold komplicirano bolezen na umu.
Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za 540.90 100 gld. avstr. veljave, pri-iejati je še 20 centov za poštnino <er mora biti denarna pušiljatev registrirana.
Aut. Muzar, Forest City, Pa. Vi ■»te sem prišli, ko ste bili 14 let *tari. Vaš oče je bil meščan, toraj ste Vi tudi. Vzemite od očeta meS-lanski papir iu pojdite h County Cierku in ta Vam napravi m^šoau--ki papir, ali preskrbi ; k » imate neščauski papir, pošljite t^ga po takem notarju v Washington in '.ahtevajte potni list, kt-ri velja lajmanj eno leto, to Vas u^velja "eč kakor $1 50 ali celo sam > SI. S »otnitn listom greste lahko kadar i -čete v Avstrijo, nihče Vam ne oore nič. To je edina prava pot in /as varuje vseh ueprilik glede vojaščine.
MJ9" Vse častite rojake, kteri se <r ra/,nih zadevah na nas obračajo, »rosimo malo potrpljenja giede ■ismenih odgovorov, ker izvanred-to dosti posla imamo sedaj, a pole^ r,-ga je še naš knjigovodja t-i drugi L den bolan.
Naznanilo.
Vsi rojaki, kterim kuj dolguje pokojni JOHN CHELICH, naj se oglasile do 15. februarja 189S, (pozneje bode prepozno) pri:
FRANK PAPECr; Calumet, Mich.
(1-2)
Veliko sreče moral je imeti Nikolaj Mihanovič, bivaj jči v Bue-uos Ayres. Govori se, da je on največji bogatin Srednje Amerike. Rodom je Daimatinec. Leta 1867. zapustil je svoj rojstui kraj kakor pri-prost mornar. Danes poseduje raz-ven drugega 812 ladij, t. j. parnikov in jadrauic. Znjeduo je avstrijski konzul tamkaj. Za tako srečo mora bit človek res rojen ,,pod posebno zvezlo".
Kje sta?
JOSIP OGULIN, doma iz Kervo ščiga vrha, okraj iMetlika, tukaj j" pri meni bival na hrani pred tremi l«ti. Kdor rojakov kaj več o ojnin v'e, naj mi blagovoli naznaniti. Dalje FRANK PROSENIK, doma iz Metlike na Dolenjskem, tudi ta je bival pri meni pred tremi leti, iu tudi od tega želim zvedeti njegov naslov: Martin Kambich, 1012 N. Broadway Str., Joliet, lil.
Kje je?
MIKLAVŽ PETRIČ, doma iz 'Litije na Kranjskem, pred 5 leti je bil v Coal Centre, Pa. Kdor ve za njegov naj ga blagovoli naznaniti: Mat. P a t r i c h , Comet Citv, via Ju ueau, Alaska.	(1—3)
Kje je?
FRANK STROIN, doma iz Malega Lipovca, okraj Zuž^mbei k na Do-leujsketn, lansko leto je bil v Cleveland, O. Ako kdo rojakov vč za njwgov naslov, uaj ga blagovoli poslati : Jož-f Bobnar, Box 57, Courtuey, Pa., Washington Co.
(1-3)
Darove za nesrečnega Bendeta priobčimo prihodnjič. Lep svo-tico so darovali požrtvovalni in bližnjega ljubeči rojaki in rojakinje.
Slovenci! Ako pošljete de-n ir v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakner Sr. Co.
nnuJi.w.i,ii.ipumHiui ■
MiijqiiMinpHunudili i w.!wu 'ifln-M.inBc
Red Ijnbeča hišna sr^nodinja.
On: „Glej, ljuba žena v juhi sem našel buciko za lase 1" Ona: „Sedaj še le vem kam naše stvari pridejo — sezuvač tudi gredami'
|L ,< v.■:
"V

SLOVENSKA
Naše čitatelje opozorujemo na objavo Benzinger Bros., posebno pa še slov. društva glede regalij in zastav.

za navadno leto 1898.
Izdaja za Ameriko je dobiti pri nas po 10 centov poštnine pr c-sto. Znesek se lahko pošlje v po- i štnih znamkah. Prekupci dobe 100 komadov za SO.
Upravništvo ,.GLAS NARODA 4.
*	^c^	T
JOHN BRKDI., prop.
358 Ohio Str., Allegheny, Pa.,
toči fina v i 11 a, likerje in prodaje dobre s m o d k e.
Dobro prenoi-isce za potnike.
KNAUTH, NAGNOD & KUEHNE
No. 11 William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice. in dolžna pisma.
Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolge ve.

KJE JE?
MIHA KOBETIC, doma iz Kvasi-ce pri Črnomlju, avgusta meseca leta I89t>. je bil pri nas ter ni mogel dalje, posodili smo mu gotovih 810, da je potoval v Iron Mountain, Mich., a se tako hvaležnega skazal, da do danes 111 povrnit novcev. Kdor rojakov ve za naslov tega ma-lovestueža. naj ga blagovoli "nazua-uiti: Opravuištvu ..Glas Naroda".
% Bine Island Headqua ters. t Joe Kraintz,
349 Fifth Ave., coiner Harison Str. CHICAGO, ILLINOIS.
Svojo gostil no priporočam cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v obilen poset. Postrezal bodem vedno z vsem kar v mojo obrt spada, kakor: z mrzlo pivo, finimi smodkami. starimi likeri ter izvrstnim lunčom. Z velespoštovanjem :
Joe Kraintz,
349 Fifth Ave. and IIan§011 Street,
Dr. C.B._Ham_
lz BellevutTHospital.Medical
DAJE NASVETE ZASTONJ.
Leči 111 ozke, ženske in otroke.
Marsikateri zdravnik ni mog- 1 spoznati bolezni in ni mogel pome-či dotičnemu, dokler) ni ta zvede za naslov doktor Hama, ta mu j pomagal ter dal nasvete zastonj A ko 'doktor Ham spozna, da kak bolezen ni,ozdravljiva, odpr^ tak« rekoč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trositi denarja. Doktor Ham je zelo učen in odkritosrčen ter je bolnikom kar oče svojim otrokom. Ljudje, kteri so zastonj iskali pomoči pri kakem drugen zdravniku zaradi svoje bolezni, ali bili iz kake bolnišnice odpuščeni kot neozdravljivi, ozdravljeni so bili po doktor Hamu. S tem ni še nič preveč povedanega, ker je res-j niča. Ne zatajuj svojo bolezen, kei I postane neozdravljiva. Piši takoj I dr. Hamu.
Zdravila dr. Hama se re dobe nikjer drugej nego samo pri njemu, niti v lekarnah, niti gro_erijah, niti v kaki prodajalnici z dišavami, ali pri kakem krošnjprju (peddler). Kdor hoče biti dobro postrežen in dobiti prava zdravila, mora pisati dr. Ha
mu. Steklenica stane SI, šest stekien:o •55. Ako pišeš po lek. opiši tudi t
vojo bolezen, v pismo dodaj gciov d^nar, poštno nakaznico ( M one v order) ali bank chek. Lek in nasvete pošlje" dr. Ham z obritno pošto. Priloži'znamko za 2 -enta za odgovor. Naslov naredi:
" Dr. C. B. HAM,
BENZIGER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
T< )YAHXARJI
potrebščin i za * Katoliška i društva.
Posebnosti naše hiše so:
regalije (društvena znamenja).
Zastave, h an d era, prepasnire in redovni maki.
Sablje, nožnice, čelade, čepice.
zavihane rokavice, lokavice itd.
MAUMN&BANO
418 Pine Str., Calomet, Mich.,
DOMAČA POGREBMA
se priporočata
Slovencem 111 Hrvatom za vse potrebne'opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje'okusnega m'r t v a š k e g a o d r a,r m a z i 1 j e n j e trupla, uredita ves pogreb, preskrb i ta. k rate po želji in grobišče. Žalujoči nemajo'skrbeti za nobeno stvar v takej priliki. Vse to napraviva ceno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za k rs t e, poi\oke in druge prilike. Priporočaje so vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem
__Maurin & Bano.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgel j
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim oglasnim od S25 naprej in treba dati S5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz j ^kla, trpežni za vse življenje. Delo garantirajo 111 prva poprava br^zplaona
JOHN GOLOB, -
_ 1111 Cl.icas Sirt^i OLIET, 111

Podpisani priporoča vsem Slovencem Bvoj kras-^ no vreje. i
Tla tel Flor en ce
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Ved oulIimu toč;i mzno izvrstno sveže pivo, p ->bnost pravo importirano plzen-ako pivo, lina vina; izvrstne smodke in oku^-ia jedila bodem dajal vsem gostom
proti z:,i --"»»i t i.i ; u razpolaganje je lepo
"ke^ljisce-
Po.~ - no s pri: ■ m rojakom za razne svečanosti, vtielice, p 'p.k - cd., ker storil bodem kar je v moji m <si.
Slovenci <'!>isiV»t« ihp obilokrat!
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole, \
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
--.....A. ^M . L
HOTEL
^ i M
i i
Warenberger
J. STREIFF & CO., lastnika
ISO Greenwich Street, New York
(v bližini tiskarne ..Glas Naroda'*).
I i
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORl
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih proda; vsakovrstne f i n a s m o t k e ( Ciears) po jako" 11 i z k e i ceni. 1
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska 1 Cigars'' z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi 1 M one v Order ali chek pošlje z naroč^o vred. Novci se tudi lahk pošljejo na „Glas Naroda'. Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
345 K. 7S STR.

CHICAGO.
V našem-hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz I Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in zelezniske listke
i po najnižjih eenali.
NEW YORK, CIT\] Q ^ • ? ! k svojim 1
SprHiii aseune ««• ureimo proti ugodnim pogojem.
HRVATSKE DOMOVINE SI]
glasoviti in proslavljeni zdravnik
i
s
4»
, i
f1/7 m 1 Al s
m
m
T- —T~
Vse to napravimo natanko predpisu raznih društev.
fo
A A A *> k	».1
Zlate in srebrne kolanje naša s perij al i leta.
Ustanovljeno: New York !8 3. Cincinnati, i860. Chicago l£E 7.
—-■ n1
JOSIP SOTLICH
priporoča svojo
** TKG-OTTI1TO
s grooerijami. razno obleko, posebno delalno obleko in obnvala za romarje; obuvala za moške, ženske in deca : hišno in kuhinjsko opravo : klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo
rciesnico,
v k te rej je dohiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam
parobrodne in železniške listke
za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj.
Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
Kot agent'parobrodnih družb poslujem ze 16 let. Priporočam se vsem rojakom
Josip Sotlich.
CALUMET, MICH. \
(Rojaki, podpirajte domačina !
WWW WWW'WWl^W

-J
Slika predstavlja
srebrno uro
z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem j^ udelana zlata pedoba. bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo ^13.50 in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem postovanjem:
Jakob Stonich,
_____ ___F. MADISON STREET. CHICAGO. TT.l .
THE STANDARD GtM ROLLERORGAK
to je čudo sedanjosti.
Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta godbeni instri. me nt je nedoseglji in najpop jluejši avt. mat. Ni potreba ti kakega zn tuja muz ke. Vsak I«* znn»..r. na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. popolne or^lie, kfere igrajo 300 komadov.
je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam S? In m^vim^pošHemn in instrument, ostal« $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče E znalnih pisem.	p« ipo-
Veseli me, da imam tako dober orgau. Iv. Cernič
Organ, dobU. ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekJpf« plešejo, Sim. Novak.	^emeia
Jako pripraven za darilo. Zelojidapade. C. Justan
Dvojne ceneje vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil.
Toplo priporočam organ vsem .prijateljem godbe. Žni* k£UW' \ mojo prodajalno vabi kupce] Kratkočasi ure. Ad Jersich Denar zaslužim z organom. Vat ga ljubijo. John Zoblich
Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO
P. 0. Box 1355.	i 4S Vesey Street, New York!
s. daj nastanjeni zdravnik na
corner 6th & Minnesota Ave.
KANSAS CITY, KAN.
kateri je predsd^ik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in ieden • ljpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih
zraož:,' sti pri lamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje YsaKovrslii notranjili Mor
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in najjasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v ^to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
ludi vnanjili Meznij.
Dr. G. IVAN POHEK,
postal je pred.- e 1 ni k dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdi avnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha, vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu, vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, Kataru, p I učil ic i, oslabelosti, vsakovrstnih?^^ skih bolez ih itd. — naj obišče ali te pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
jega rojakagDra. Gjura Ivana Pc-heka. On j- na
sl3Crfc±m_o ±=o_ stotn' -m o
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomaaatUvoj^mu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr, G. r\ .\JK i*oimiz
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok. v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bole-zen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi da je bolezen neozdravljiva, on to' pove dotičm osebi, ker neče da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na :
Dr. G. IVAN POHEK,
Cor. 6th & Minnesota Ave.,
KANSAS CITY, KANŠA!
a".-,. . ...