l33TT7rTT
RADIO/BREZICE
m 88,7 in 95,9 MHz
s< &
<!§'
> S i.
S
I
I
I
I
I
Številka 151
Leto 6
Cena 240 SIT
2. februar 2006
Poleg trgovine ob nedeljah zaprta še cerkev
Artiče, Sromlje - Za artiškega župnika Karla Jošta je preiskovalni sodnik odredil hišni pripor, ki ga prestaja v duhovniškem domu v Mariboru. Župnik naj bi v zadnjih petih letih zagrešil vsaj deset spolnih napadov na osebe, mlajše od 15 let, za kar je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora. Jošt naj bi med veroukom in po njem otipaval deklice, nekatere med njimi niso bile stare niti deset let. Govori se celo, da naj bi imel otroka. Zaradi odsotnosti župnika verouka v omenjenih krajih ni, na Sromljah tudi maše ni, v Artičah pa je zgolj ob nedeljah ob 8.15.
Medtem ko se razmišljujoča javnost zgraža nad domnevnimi nečednimi dejanji vaškega župnika, pa mu nekateri farani slepo zaupajo in verjamejo vanj. Napisali so celo peticijo, v kateri žugajo s prstom, češ, da gonja ni naperjena le proti župniku, temveč proti cerkvi nasploh. Krajani so župnika Jošta, ki v kraju službuje že 33 let, vzeli za svojega, saj je z njimi delil dobro in slabo.
Cerkev, katero tiskovni predstavnik Andrej Saje pravi, da žal tudi v katoliški cerkvi niso vsi svetniki, je Joštu priskrbela odvetnika, javnosti pa namignila, naj bo prizanesljiva. Sodišče, če se bo izkazalo, daje župnik Jošt storil kaznivo dejanje, prav gotovo ne bo prizanesljiva. Kot je slišati iz pravniških krogov, bodo pooblaščenci oškodovank, če bo župnik obsojen, zahtevah odškodnino. V ZDA so zaradi podobnega izplačila odškodnin že tri škofije ^zglasile bankrot.
...na strani 5
Ctn

iio-ČoTslef
£>i
/—C..L. I
«iA «4 ■

c ■ t/o '•'h*
Podpisniki peticije iz Artič...
in Sromelj

s*' <ld
djir/p
k o-pCouu <J>2-4/&bo-fe-	vU)4-
iz vsebine.
Kdaj pomoč za škodo po toči
...stran 2
Nekdanji carinik oproščen
...stran 4
Posiljevalcu štiri leta zapora
...stran 5
Prenova brežiškega “podzemlja”
...stran 6
Uspešno desetletje Evrosada
...stran 7
Plaketa Dragu Gradišku
...stran 8
Novi rekordi brežiških atletov
...stran 11
Koračnica v Kostanjevici, tišina na Bizeljskem
Bizeljsko, Kostanjevica na Krki
j Posavje je s Kostanjevico na Krki dobilo novo občino. Čeprav bo imel sončno besedo o tem državni zbor, i naj bi čez dobra dva meseca po-rdil ali zavrnil predloge za nove °čine, ima Kostanjevica karto za l^niostojno prihodnost že v žepu. ežko, da bi poslanci koalicije, v pOjšnjih mandatih zagovorniki drob-rlenja občin, zaobšli referendumski JZultat, potem ko je 86 odstotkov °hvcev podprlo osamosvojitev, ^izeljsko ostaja še naprej v objemu 1 rn ^C’ saJ Jeza instno občino glasova-1 e 31 odstotkov volivcev. V Župe-PoKU’ ^er P° naPove<bb civilne DriK 6 Prevla<lovala želja po skupni “v modnosti z Bizeljskim, je takšno st PfHovijo” tudi potrdilo samo 31 od-hik °v v°bvcev- Za razočarane pobud-i< e°samosvajanjazBizeljskegajeza jjj?UsPer referendumski izid najbrž ^/notranji sovražnik” v podobi jev?sbega župana in predsednica kra-^az ? s^uPn<)stf ki sta s številkami na-‘va, kako slabo bi se pisalo novi
Na volišču v Kostanjevici na Krki tudi najmlajši
občini. Ljudje so se odločili, da ne bodo skočili v vodo neznane globine zaradi interesov posameznikov in referendum jih je razdružil. Nasprotno je ta ljudi v KS Kostanjevica povezal. Čeprav so imeli tudi oni na voljo številke župana, ki so kazale podobno bodočo proračunsko revščino kot na Bizeljskem, so se s srcem odločili za novo pot. Kot
mlada nevesta, kiji branijo izvoljenca, pa se zato še bolj ihtavo poda od doma in ne razmišlja, če bo morda kdaj tudi stradala.
Če so zmagovalci tisti, ki so “šli ven” ah oni, ki so “ostali noter”, bo pokazal čas in pa obljubljeni novi zakon o financiranju občin.
...na strani 3
Upravni odbor izbral Petroviča
Krško - Direktorju Sklada za financiranje razgradnje nuklearke Milanu Veneku 1. marca letos poteče mandat. Na januarja zaključenem razpisu seje za to funkcijo potegovalo dvanajst kandidatov iz različnih krajev Slovenije, od Maribora do Starega trga ob Kolpi. Upravni odbor sklada, ki ga vodi Branko Janc, se je na podlagi opravljenih razgovorov odločil za Jožeta Petroviča iz Krškega, zaposlenega na Petrolu v Ljubljani. Svoj predlog je poslal Vladi RS, ki dokončno odloča o imenovanju direktorja Sklada za razgradnjo nuklearke.
Na računu sklada seje doslej nabralo slabih 30 milijard SIT ali 122 milijonov evrov. Za upravljanje s tolikšnim denarjem je potreben dober finančnik, ki bo skrbel za ustrezne donose. Doslej so na račun vlaganj iz 87,5 milijona evrov plačanih prispevkov za razgradnjo zaslužili 48,3 milijona evrov, kar je nad pričakovanim donosom. B.D.
Trgovci se še iščejo
Slovenija - 25. januaija je stopila v veljavo novela Zakona o trgovini. Ta razširja območja s posebnim statusom, na katerih lahko trgovine poslujejo vse nedelje v letu. V občinskih službah posavskih občin pravijo, da od Ministrstva za gospodarstvo niso dobili posebnih navodil, kako voditi postopek, ki je za določeno vrsto izjem v njihovi domeni. Prav tako ne poznajo kriterijev za turistična središča, o katerih bo sicer na lokalno pobudo odločala vlada.
V zakonu se posavski trgovci najbrž šele iščejo, saj doslej skorajda ni izraženega interesa za iskanje poti, ki bi jim omogočal nedeljsko obratovanje. Ali pa jim nedeljski počitek, ko ni več konkurence, v resnici celo ustreza?
...na strani 2
.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
Čeprav je program menda že na vladi, bo država potrebovala za izplačilo še tri mesece
Kdaj pomoč za škodo po toči
Posavje - Leto 2005 bo za Posavje glede naravnih nesreč ostalo slabo zapisano, še posebej za kmete, ki jih je spomladi prizadel mraz, čez poletje pa več neurij s točo, ki je ponekod pridelek uničila stoodstotno. Avgusta so Posavje doletele še poplave, ko je voda uničila precej infrastrukture in nekaterim občanom Krškega in Sevnice vzela celo dom. Slednjim so priskočile na pomoč občine, pa tudi sokrajani in humanitarne organizacije, da so se zadeve vsaj za prvo silo uredile. Kmetje, ki jim je pomoč obljubila država, pa še vedno čakajo nanjo.
Že nekaj časa nadlegujemo ministrstvo za kmetijstvo, da bi nam odgovorili na vprašanje, kdaj lahko kmetje, ki jim je toča v celoti uničila lanski pridelek, pričakujejo pomoč države. Naj spomnimo, da je bilo najhuje v petek, 8. julija, nekaj po 15. uri, ko je toča, debela kot lešnik, padala dobrih 15 minut in v pasu od Stare vasi čez Čele in Arnovo selo naprej proti Bizeljskemu
največ škode naredila v trajnih nasadih. Ni uničila le lanskega pridelka, ampak bodo posledice na sadnem drevju in trti pri pridelku opazne vsaj še letos, če ne še kakšno leto več. Takoj naslednji dan sije posledice ogledala regijska komisija za elementarne nesreče, prišla je tudi ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič, ki je ugotovila, daje Posavje doletela katastrofa takš-
nih razsežnosti, da bo potrebna pomoč države, in takrat javno obljubila, da bodo oškodovanci vsaj akontacijo pomoči dobili še letos - torej do konca leta 2005. Sedaj je druga polovica januarja 2006, pa od njene obljube ni še nič, čeprav je tudi Ministrstvo za okolje pohitelo s spremembo tistega člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, kije doslej določal akontacijo v višini 40 odstotkov; zdaj je to največ 20 odstotkov, da ne bi prihajalo do preplačil, kot se je to že zgodilo.
Po dobrem mesecu in večkratnih intervencijah smo s kmetijskega ministrstva končno dobili odgovor. Ugotovljeno je, so zapisali, daje bilo neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi pozebe, neurij s točo in poplav v letu 2005 za 9.972.517.890 SIT. Poškodovanih je bilo 24.489 ha kmetijskih površin, škodo je utrpelo 6089 oškodovancev v 64 občinah. V nadaljevanju so pojasnili, kakšen je postopek od prevzema vlog do izdaje odločb, dodali so še, da je 7.
Na vprašanje, zakaj bodo kmetje dobili državno pomoč s takšno zamudo in mnogi sploh ne vedo, kako bodo začeli novo sezono, saj nimajo sredstev za nabavo repro-materiala in prva spomladanska dela, so na kmetijskem ministrstvu odgovorili, da so program predložili mesec in pol pred rokom, ki ga določa zakon; če bi tudi drug organi svoje delo opravili prej, bi ministričina obljuba lahko bila izpolnjena.
decembra lani oceno neposredne škode v kmetijstvu v letu 2005, ki jo je pripravilo okoljsko ministrstvo, vlada potrdila, na kmetijskem ministrstvu so že pripravili program odprave posledic škode, ki je bil še v medresorskem usklajevanju, 26. januarja naj bi ga obravnavala komisija za odpravo posledic škode, nato pa naj bi bil posredovan v potrditev vladi. Predvidevajo, da bodo prva izplačila možna šele konec meseca aprila 2006.
Jelica Koršič
Ministrica Marija Lukačič je pred dnevi v Petrovčah pri Žalcu povedala, da kmetijsko ministrstvo letos razpolaga z 92 milijardami sredstev, kar je za 16 milijard več kot lani.
Nova postavka v proračunu je subvencioniranje zavarovalnih premij, ki bo letos potekalo preko komercialnih zavarovalnic; v ta namen je zagotovljenih 500 milijonov SIT.
Dodala je še, da se bodo letos odločili, ali bo subvencioniranje tudi v prihodnje potekalo preko komercialnih zavarovalnic ali bodo ustanovili državno zavarovalnico.Slednja naj bi subvencionirala le osnovna tveganja, kot sta toča in pozeba, medtem ko bi sušo subvencionirali preko rizičnega sklada.
Ni konkretnih navodil za izjeme v trgovini
Ljubljana, Posavje - 25. januarja 2006je stopil v veljavo dopolnjen Zakon o trgovini, ki ob splošni prepovedi nedeljskega obratovanja trgovin odpira vrata razširjenega kroga izjem. V občinskih službah posavskih občin formalnih vlog trgovcev za potrditev statusa izjeme še nimajo. Gospodarsko ministrstvo občinam ni poslalo navodil, kako naj vodijo takšne^postopke.
Od 1. do 25. januaija je veljal zakon o trgovini, ki ob nedeljah prepoveduje obratovati trgovskim centrom in drugim trgovinam, če te niso na posebnih lokacijah, kot so letališča, mejni prehodi, bolnišnice, hoteli, bencinski servisi, avtobusne in železniške postaje. S 25. januarjem uveljavljena novela zakona pa krog izjem, ki so lahko odprte vse nedelje v letu, širi še na trgovine z nujnimi življenjskimi artikli do 200 m2 površine v starih mestnih in trških jedrih, naravno-kultumo zgodovinskih in romarskih centrih, v zdraviliščih, turističnih središčih, smučarskih centrih, kampih in marinah ter na pokopališčih.
Stara mestna ali trška središča so v skladu z novelo zakona tista področja, kijih kot stara jedra opredeljuje prostorski akt lokalne skupnosti. Turistična središča pa bo na predlog gospodarskega ministrstva ah lokalne skupnosti vlada šele določila.
Spraševali smo po resorjih občinskih uprav v Sevnici, Kiškemin v Brežicah, če lahko postrežejo s kakšno bolj konkretno informacijo za lastnike prodajaln na posebnih lokacijah, kako naj ravnajo, če želijo dobiti potrdilo oziroma soglasje za status izjeme. Po občinah so kar malo nejevoljni, ker nimajo konkretnih navodil gospodarskega ministrstva, ali naj pripravijo kakšne obrazce kot vloge za stranke za posebni status ah bo na ustno zaprosilo zadoščal sklep, da se trgovina nahaja v starem mestnem oziroma trškem jedru. Občinske uprave so “bose” glede standardov za turistično središče. Lokalne skupnosti trgovcem ne žehjo oteževati pori pri iskanju posebnega statusa, a žehjo, da bi soglasja oziroma potrdila, ki jih bodo izdajah, brez morebitnih komplikacij vzdržala inšpekcijsko presojo.
Trgovci se še ne znajdejo. Redki so poklicali na občino, vendar brez konkretnih vprašanj. Tudi občinaiji čakajo na prvi primer “dobre prakse”, da mu bodo v postopku lahko sledili. Le na gospodarskem ministrstvu verjamejo, daje zakon dovolj jasen. B.D.
POSAVSKE nVSICE
Uredništva da, kaj
pa gospodarstvo?
•
Nekaj negotovosti je spet mimo in prihajajo nove priložnosti; na jugu države imajo ljudje zdaj priložnost ustanoviti le novo občino Kostanjevica na Krki, medtem ko na bizeljskem koncu pobudniki osamosvojitve kljub dobrim in resnim pripravam niso imeli srečne roke. Tako je to, ko prihaja v Posavje nova skušnjava v obliki terenskih raziskav za izbor lokacije, kamor bomo odložili naše radioaktivne odpadke.
Bolj razsodni, ki se čudijo dosedanjemu neuspešnemu posavskemu dogovarjan-ju in neizkoriščenim raz-
bre volje občina, kjer bo odlagališče jedrskih odpadkov, del denarja, ki ga bo dobivala za to, ne bi delno namenila tudi sosedama. Saj bo odlagališče, kjerkoli že bo, najverjetneje pa bo to Krško, enako varno ali enako nevarno tudi ostalima dvema občinama. Čas bi že tudi bil, da bi se v Posavju dogovorili, kje bo sedež upravnega okraja in v kateri občini bo regijsko središče. Morda bi res kazalo vse posavsko uradništvo zbasati v “brežiško katedralo”, saj je ob skupni upravni enoti in pisarnah za geodete še dovolj prostora za inšpekcijske službe. Krško bi, razumljivo, ostalo središče regije in tudi Sevnici bi namenih nekaj pomembne namembnosti.
Notranjost “brežiške katedrale ”
vojnim priložnostim, meni- Slišati je, da se posavski jo, da bi morale občine ven- župani že nekaj dogovarjajo darle bolj strniti svoje vrste, v tej smeri, pri čemer je pose-Zakaj denimo kot dokaz do- bej dejaven Kristijan Janc,
kajti dobivajo se tudi na njegovem Studencu. Za druženje trojice pa je po nedavnem obisku ministra Bajuka (ob
Marjan Šunta in Ladi Rožič
njem je svetil Vinko Bah, nekdanji predsednik krškega občinskega izvršnega sveta) poskrbel celo brežiški birt Stane Štefanič. Večni nergači se ob tem sprašujejo, čemu vsa ta neformalna srečanja, ko pa imamo za širšo razpravo skupni organ v obliki sveta pokrajine! V njem bi lahko kaj povedala tudi direktor območne zbornice Marjan Šunta kot predstavnik domačega gospodarstva in sindikalist Lado Rožič. Saj je že zadnji čas, da nekdo nameni več skrbi razvoju gospodarstva in ne zgolj negospodarskim naložbam. Pravzaprav bi z dogovarjanjem kazalo pohiteti, če bi Posavje slučajno skočilo iz dosedanjih meja in bi se mu pridružila občina Radeče. Ali celo še Krajevna skupnost Zi-
dani Most, ki je z ustanovitvijo nove občine Rimske Toplice ostala brez ozemeljskih vezi z občino Laško? Območje od
Zidanega Mosta in Radeč do Brežic bi bila pravzaprav šele prava posavska pokrajina. Samo da se Zidanomoščani slučajno ne bi prej ogreli za Zasavje ali pa država za novo posavsko-zasavsko regijo.
Le kje neki bom vzel!
Tako se verjetno sprašujejo potrošniki na jugu dežele, ko sredi travnikov in opuščenih zemljišč rastejo nove blagovnice in čakajo na potencialne kupce. Kljub nedeljskemu zapiranju trgovin gradijo nove markete “prvi sosed”, pa Spar, Lidl in Hofer. Večina se jih odloča za Brežice, kjer imajo svoje prodajalne še Tuš, Har-di in Baby center. Za gradnjo svojega marketa seje ob Ple-teršnikovi ulici pred krožiš-
čem odločil torej tudi Hofer. Kupili so namreč zemljišče, kjer je nekdanja Tovarna pohištva, tedaj menda še pod vodstvom Franca Puhnerja, nameravala postaviti salon, družba Pohištvo, katere drugi Franc, prvi mož firme Franc Papež, je zato zdaj lahko z lepim izkupičkom poplačal dolgove.
Seveda Brežičane, ki so ostali brez mejne takse, ta čas ne zanima le, doklej bo trajala prenova mesta in kako dolgo bo razkopana njihova glavna ulica, marveč tudi, kaj lahko Švedi storijo s firmo Regulator, ki so jo kupili kmalu potem, ko jo je, začuda, zapustil sedanji župan Molan. Redni obiskovalci Bohorja se ne morejo načuditi “živemu” telefonskemu kablu, ki ob
tarči. V Sevnici pa se ljudje čudijo graditeljem krožišč, saj so tako počasni, kot da iščejo ostanke dinozavrov. Blatne ceste v Sevnici in pri Blanci kar vabijo direktorja Tonija Korena, da se odloči
Rudolf Gas
za usposabljanje oseb, ko se bodo odpirale avtopralnice-To bo z gradnjo savskih elektrarn lahko zelo perspektiven posavski poklic, sicer bodo posavski šoferji prepoznavni po umazanih vozilih! Ob meji se potniki Čudi; jo asfaltni bazi, ki še naprej
Danijel Ivša
poti leži že vrsto let; kot daje tabu ali prepovedana stvar, o kakršnih so, podobno kot krajani Artič, pogumno razpravljali mladi krški parlamen-
morejo urediti sramotne^ cestnega odseka do graclLi^ Nihče pa seveda ni bil za čuden ob odličnih nastop' brežiških glasbenikov K dolfa Gasa, soproga P'. tako odlične zborovodki \
Simone Rožman, in Da , jela Ivše ter ob visokem ‘ličju, ki ga je dobil V&& Gradišek iz Krškega- u
•	Vlado Podgors^
AKTUALNO
Referendum o novih občinah
Ljudstvo je povedalo
Bizeljsko, Kostanjevica na Krki - V nedeljo, 29. januarja, se je v Krajevni skupnosti (KS) Kostanjevica na Krki na referendumu 86,76 odstotka volilnih upravičencev izreklo za občino. Volivci v KS Bizeljsko z naseljem Župelevec pa nove občine niso podprli, saj jih je 66,94 odstotka glasovalo proti. Rezultati veljajo za neuradne do 7. februarja, ko bo republiška volilna komisija zaključila potrebni postopek. Sicer pa z referendumskim odločanjem nove občine še niso potrjene. To bo storil državni zbor, ki pa ni zavezan, da avtomatično potrdi izglasovane nove občine, a običajno pri delitvi občin poslanci spoštujejo voljo ljudi.
Milko Veršec je na referendumsko nedeljo že zjutraj zakuril v kaminu družinske zidanice na Drenovcu pri Bizeljskem, da bo prijetno ozračje za večerno proslavljanje zmage pobudnikov za novo občino. Veselice z načrtovanim ognjemetom ni bilo. V Župelevcu je šlo na volišče 131 krajanov in kar 90 jih je bilo proti, da izstopijo iz KS Kapele in postanejo del nove občine Bizeljsko. Tudi v KS Bizeljsko samostojne poti večina volivcev ni podprla. Skupaj je bilo na obeh referendumskih območjih oddanih 1210 glasovnic, od tega
večjih vodah postaneta neprevozna in nista narejena za težji tovorni promet. Mesto nujno potrebuje obvoznico, kije bila pred leti postavljena kot prioriteta. Lani je občinsko vodstvo dalo prednost obvoznici ob hidroelektrarni Krško, kar je bila kaplja čez rob nezadovoljstva Kostanjevičanov in enkrat že vložena pobuda za samostojnost je znova “dobila krila”.
Božič je imel dovolj somišljenikov, ki so ga podpirali v izračunih, da bi kot občina gospodarili z večjimi investicijskimi sredstvi. Letno naj bi jim ostalo 70 milijonov za
nih, torej ostane nadaljnja obveza nove občine še 300 milijonov SIT.”
šole še v tem letu. Svet KS pa je opozarjal, da so s svojim sklepom zamrznili pobudo za
Andrej Božič: Referendum je združil ljudi. Sliši se lepo, je pa to ogromna odgovornost, kako naprej zastaviti delo. Rezultat razumem tudi kot veliko pripravljenost ljudi na sodelovanje, na pomoč pri tlakovanju nove poti. Kot občina bomo imeli možnost s programi neposredno kandidirati za evropska razvojna in državna sredstva. To je zahtevno in odgovorno delo, toda tam so prave možnosti. Ne majhna ne velika občina ne sme staviti zgolj na ostanek proračunskih sredstev.
Ivan Molan, župan občine Brežice: “Vesel sem, da bo občina ostala celovita in priznati moram, da sem bil nad izidom glasovanja presenečen. Razumem jih kot izkazano zaupanje ljudi v celotno občinsko vodstvo in sedaj zastavljeno politiko do krajevnih skupnosti. Ljudem se za to zaupanje zahvaljujem. Pokazali so, da imajo razdorov in prepirov dovolj, da hočejo povezovanje, ker le to prinaša dobre sadove za vse skupaj. Pozabimo na referendumsko nedeljo in se predajmo novim načrtom. Za dobre ideje in pobude so na občini vsakomur odprta vrata, saj je naš skupni interes, da se v mejah zmožnosti vsa področja enakomerno razvijajo.”
14 neveljavnih. Občino je podprlo 386 volivcev, proti pa jih je glasovalo 810. Volilna udeležba je bila 71-odstotna, v Župelevcu pa 10 od-stokov višja.
V Kostanjevici na Krki za proslavljanje posebnih priprav ni bilo, saj se ve, da, da se zadeve od nekdaj “poštemplja-jo” v Herakovičevi gostilni. Ljudje so se zvečer spontano zbrali pred sedežem krajevne skupnosti in čakali na prve neuradne rezultate. Ko so slišali, da seje na 1503 oddanih glasovnicah kar 1304 volivcev opredelilo za občino, je zaigrala godba, kije bila ves dan v tihi pripravljenosti. Proti je Lilo 193 ljudi, 6 glasovnic je Lilo neveljavnih, volilna ude-Lžba pa 73-odstotna.
Referendum jih je družil
rej Božič, občinski in en mandat tudi ian občine Krško, je pobudo za samostojno jevico zato, ker je preda seje občinsko vod-
oku ob njegovi 750-golj začetek vlaganj, i so se potem investi-vile.
>rski dokumenti niso ali razvoja obrtne co-i o možnem izkoriš-malne vode je ostala ežena, zgodovinska , ki povezujeta Ko-:o s “celino”, pa ob
investicije. Referendumski izid kaže, da ljudje temu verjamejo.
Župan občine Krško Franci Bogovič spoštuje odločitev krajanov Kostanjevice.
Občina je pred potrjevanjem osnutka proračuna za letošnje leto in v njem je predviden tudi denar za vlaganja v KS Kostanjevica. Na vprašanje, če bodo svetniki na današnji seji (2. februarja) predlagali, naj se te investicije črtajo, je Bogovič odgovoril: “Jaz osebno in poslanska skupina SLS bomo vztrajali, da za KS Kostanjevica v proračunu ostane načrtovan program. Gre za ureditev ceste Malence-Zameško in dela v Prekopi. Rezerviranih je približno 70 milijonov SIT. Do konca leta 2006 je namreč Kostanjevica del občine Krško in ne vidim razloga, zakaj vanjo ne bi vlagali. Želim, da se ob osamosvojitvi razidemo korektno, da bomo zmogli čim prej realizirati delitveno bilanco. Pričakujem, da bosta nato obe občini kot dobri sosedi sodelovali v razvojnih ciljih.”
Na vprašanje o predvideni dinamiki sofinanciranja kos-tanjeviške obvoznice, ki naj bi se pričela graditi naslednje leto, je Bogovič odgovoril: “Direkcija RS za ceste ima v planu za izgradnjo dve leti, financiranje pa je razporejeno na tri proračunska leta. Po podpisanem protokolu in so-financerskem sporazumu še z občino Krško je predvideno, da mora lokalna skupnost zagotoviti 340 milijonov SIT. 40 milijonov je že namenje-
Na Bizeljskem hočejo šolo, ne občine
Pobudniki za občino Bizeljsko na čelu z Milkom Veršcem so bili prepričani v referendumski uspeh. Ko so nagovarjali sokrajane, so poudarjali boljše možnosti za razvoj podjetništva. Občina bi kupila zemljišča in uredila obrtno cono. Ljudem so obljubljali začetek gradnje nove
novo občino ravno zato, ker bi bil v nasprotnem ogrožen začetek gradnje.
Krajani, zasipani z različnimi informacijami pobudnikov in nasprotnikov nove občine, so verjeli številkam in argumentom, s katerimi je postregel brežiški župan Ivan Molan. Odločili so se za novo šolo, ne za novo občino.
Milko Veršec za komentar ni bil dosegljiv.
Branka Demovšek
Miran Podpečan, član Civilne pobude iz Župelevca: “Referendum je dosegel namen. Moja želja je namreč bila angažirati ljudi in s tem občino opozoriti, da kraj dobi premalo ali ničesar iz proračunskega kolača. Naša pobuda je rodila obljube, ki so delno zapisane v občinskem proračunu. Toda k civilni pobudi nisem pristopil s figo v žepu. Pripravljen sem bil na osebno angažiranje v podporo in realizacijo novih projektov, če bi referendum uspel.”
SOD svoj lastniški delež Termah Čatež prodal KAD-u
v
Čatež ob Savi - Slovenska odškodninska družba (SOD) je pretekli petek s Kapitalsko družbo (KAD) sklenila pogodbo o prodaji oz. nakupu 34.640 navadnih imenskih delnic Term Čatež oz. skoraj šest odstotkov vseh delnic te družbe v skupnem znesku 1,2 milijarde SIT. Kot je SOD objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze, je rok za plačilo omenjenih delnic potekel 31. januarja, prodajo pa naj bi realizirali v treh delovnih dneh po prejemu plačila vseh pogodbenih obveznosti.
Predstavniki SOD in KAD niso bili dosegljivi za komentarje, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak pa je dejal, da omenjena državna sklada KAD in SOD ne bosta menjala lastniških struktur v podjetjih, dokler se vlada ne bo dokončno opredelila do njune prihodnje^strategije. V primeru Term Čatež po njegovem mnenju gre le za bolj transparenten nastop obeh skladov, država pa s tem ne spreminja svojega lastništva v omenjeni družbi. KAD je tako zdaj s skoraj 20 odstotki delnic največji lastnik Term Čatež.
Kot je znano, se je že v začetku decembra 2005 za nakup omenjenega deleža zanimala DZS, njen predsednik uprave Bojan Petan je v termah član nadzornega sveta. Tik pred koncem lanskega leta je DZS kot dotlej naj večji delničar Term Čatež, zmanjšal svoj delež z 19,3 odstotka na dobrih 10 odstotkov. V delniško knjigo pa sta bili na novo vpisani malo znani, komaj oktobra lani ustanovljeni družbi LJ.storitve in I.J. nasveti. Njun ustanovitelj je Integral Jesenice, vsaka družba pa ima le po šest milijonov SIT kapitala. STA
komentar
Kdo je
zmagovalec?
Posavski novinarji smo že pred referendumsko nedeljo napovedali, da Bizeljsko ne bo občina, Kostanjevico na Krki pa bodo ljudje podprli. K takšnemu razmišljanju nas je vodilo dogajanje v teh dveh krajevnih skupnostih. V Kostanjevici mir, na Bizeljskem pa silno ropotanje in “dopisovanje ” med sprtima stranema. Svet KS Bizeljsko je namreč zavzel stališče, da zaradi načrtovane gradnje šole čas ni primeren za ustanavljanje občine, saj bo to veliko finančno breme za občinski proračun, ki ga majhna občina ne bi zmogla. Vodja civilne pobude Milko Veršec je v svojih nastopih napadal odločitev sveta, češ, da ni legitimna. Napadal je brežiškega župana Ivana Molana kot lažnivca, ki z zavajajočimi podatki bega ljudi. Sam pa je sadil rožice o svetli prihodnosti v novi občini.
Molan se je v času razprav na zborih krajanov oglasil samo v Župelevcu, kamor je bil povabljen. Po Bizeljskem ni hodil. A Veršec vendarle ni dobil prednosti. Ljudje so z referendumskim glasovanjem pokazali, da imajo dovolj samozvanih voditeljev, ki jim razen prepirov doslej ni uspelo zanetiti tistih iskric, ki bi prižgale pipo miru v pregovorno sprtem okolju,. Večina tistih, ki so šli v nedeljo na volišče, se zaenkrat počuti bolj varno v naročju brežiške občine.
V Kostanjevici je zadeva drugačna. Ker je krška občina bogata, so krajani pričakovali, da bodo imele dolenjske Benetke poseben status in bodo v ospredju občinskih razvojnih načrtov brez kakšnih silnih lastnih pobud. Ker se to ni dogajalo, so šli na nedeljski referendum s takšnim čustvenim nabojem, kot Slovenci na tistega o izločitvi iz Jugoslavije in dosegli podoben visok rezultat za samostojnost.
Milko Veršec se je te dni kot poraženec potegnil vase, skril pred novinarji. Ko bo zadevo prespal, bo spoznal, da jo je odnesel bolje, kot njegov kolega Andrej Božič iz Kostanjevice, na prvi pogled zmagovalec. Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar je namreč pomenljivo “potolažil” televizijskega komentatorja, ki ga je skrbelo, da bodo nove občine najbrž za državo dodatno finančno breme, češ, da se to ne bo zgodilo. Minister je zatrdil, da v globalu vsota iz proračuna za delovanje občin ostaja enaka. Le prerazporejali jo bodo na škodo obstoječih občin. Torej se lokalna samouprava “krepi” po načelu “naredimo izfinfarja drobiž”.
Branka Demovšek

Petra Čuk, študentka iz Kostanjevice: Osebno se nisem udeleževala zborov krajanov, kjer so bili predstavljeni pogledi za in proti občini. Vendar sem imela dovolj informacij in tudi v družini smo se o tem pogovarjali. Kot občina bomo imeli s pravimi ljudmi v vodstvu boljše možnosti za napredek. Ljudje imajo ideje, te vseskozi tlijo in v samostojnosti se bodo izpostavili tudi tisti, ki bodo zmogli in znali pomagati pri realizaciji projektov.
•
Vilma Jordan, gospodinja iz Kostanjevice: Imam dojenčka, zato pred referendumom nisem odšla na noben zbor krajanov. Vse potrebno, kar sem hotela izvedeti, sem slišala ob kavici na poti iz trgovine. Kostanjevica ima perspektivo, zato je čas, da se začnemo tako tudi obnašati. Če bi se Krško bolj potrudilo za naš konec, ne bi želeli na svoje. Res pa je, da bi morala na vse občine bolj gledati tudi država in dati več denarja za lokalni razvoj.
Janez Šekoranja, vinogradnik z Bizeljskega: Narod ima takšno oblast, kot si jo zasluži. Referendumski izid kaže, da Bizeljanci nismo zreli za svojo občino, ljudje so se pustili dema-goško prepričati, daje nesmisel imeti svojo občino, ker bo potem dražja voda in podobno. Jaz sem sicer pristaš tega, da smo večji močnejši, toda v okviru občine Brežice Bizeljskemu ni uspelo dobiti tistega, kar si želi, zato menim, da bi to s samostojno občino pridobili.
KRONIKA
Namesto sodbe nadaljnje dokazovanje
Krško - Franc Arh in Darko Božičnik sta se spoznala leta 1993, štiri leta za tem sta se skupaj znašla v priporu, osumljena vlomne tatvine. Krivdo sta valila drug na drugega in prvostopenjsko sodišče je Božičnika oprostilo, Arh pa je bil obsojen. Arh naj bi že v priporu grozil, da bo vse Božičnike pobil. Kot pravi obtožnica, je skušal svojo grožnjo izpolniti 21. maja 2000, ko je sredi Krškega obstrelil Darka Božičnika, pri tem pa naj bi mu pomagal Marjan Omerzel.
Omerzel nedolžen, saj je na enajsti obravnavi tožilec zaradi pomanjkanja dokazov umaknil obtožbo zoper njega, Arh v priporu zaradi suma preprodaje drog, Božičnik na begu, najverjetneje nekje v Nemčiji, za njim pa je razpisana mednarodna tiralica - tak je kratek povzetek trenutnega stanja vpletenih v kaznivo dejanje, ki se je maja 2000 zgodilo sredi Krškega. Darko Božičnik naj bi takrat parkiral svoje vozilo v bližini picerije Račko in šel pojest hamburger v picerijo Fontana. Ko seje vrnil in sedel v svoj avto, naj bi prišel Arh s pištolo. Božičnik seje zaklenil v avto, zato je Arh odprl vrata prtljažnika, od zadaj zlezel v avto in prislonil pištolo na Bo-žičnikovo glavo ter sprožil. Božičnik naj bi se sunkovito nagnil naprej, zato ga je izstreljena krogla le oplazila in razbila prednjo šipo avtomobila. Božičnik naj bi pobegnil iz avta in se - ne vedoč, da je ranjen, zatekel na policijsko postajo, od tam pa so ga prepeljali v brežiško bolnišnico. Zagovornik obdolženega je zahteval, da se ponov-
no zasliši Božičnika, saj naj bi v preiskavi dal tri različne izjave. Po eni izjavi naj bi Božičnik Arha, za katerega je sicer izjavil, daje izgledal kot morilec iz ameriških filmov, povlekel za roke in takrat naj bi se pištola sprožila. Ker pa je Božičnik že nekaj let nedosegljiv, bo sodišče sojenje pripeljalo do konca brez ponovnega zaslišanja obdolženca. Tožilstvo je sprva navedlo Omerze-la, ki se je veliko družil z Arhom, kot pomočnika, ki naj bi služil za izvidnika, a je obtožbo zoper njega umaknilo.
Pri razjasnjevanju dogodka iz leta 2000 sejrogosto pojavlja tudi ime Čatibe Red-žič, ki je skušala Božičnika zvabiti v past. Po telefonu ga je klicarila in ga spraševala, kje se nahaja ali pa, da naj jo pride iskat v diskoteko Paci-
fik, ker nima prevoza, v resnici pa naj bi bila tam z Arhom. Redžičeva je postala medijsko znana potem, ko je na Silvestrovo rodila prvo dete v brežiški porodnišnici, oče malega Davida pa je obdolženi Arh, ki je v priporu zaradi drugega kaznivega dejanja.
Za omenjeno kaznivo dejanje, poskus umora, je tožilec zanj predlagal petietno zaporno kazen. Toda po branju zaključnih govorov se je senat, ki ga ob sodniku Zdravku Groboljšku vodi sodnik Peter Žnidaršič, odločil, da bo pred izrekom sodbe pridobil še strokovno mnenje, kako so operativni poseg in medikamenti vplivali na Božičnika in njegove izjave, na praktičnem primem pa si bodo vpleteni ogledali, kako se da skozi prtljažnik golfa splezati v notranjost vozila. P.U.
Omenjeno kaznivo dejanje in njegov razplet spremlja vrsta zanimivih zapletov. Tako je znano, da sta tistega dne, ko se je zgodil poskus umora, Arh in Omerzel pobegnila s kraja dogodka in soju dolgo iskali, kasneje pa seje izvedelo, da sta menda prenočevala v gostišču Panorama v Boštanju. Ko sta bila končno dosegljiva roki pravice in je bil za Arha odrejen pripor, je ta - v čakanju na odredbo - spektakularno pobegnil s krškega sodišča.
Grške želve na slovenski meji
Obrežje - Čeprav je Grčija članica Evropske unije, pa vsi njeni prebivalci vendarle ne morejo neovirano vstopati v druge države, prav tako članice EU. Za nekatere pač velja posebna zakonodaja; denimo za grške želve, ki so ogrožene, zato je trgovanje z njimi prepovedano. 18 grških želv, ki so hotele v Slovenijo, je zato ostalo na meji.
Na mednarodni mejni prehod Obrežje je pripeljal makedonski avtobus. Tako potniki kot voznik omenjenega vozila so vstopni carinski kontroli povedali, da nimajo nobene prtljage, ki bi jo morali prijaviti.
Pri podrobnem pregledu vozila pa je carinski delavec na ležišču v spalni kabini opazil potovalne torbe. Pri pregledu vsebine dveh potovalnih torb s sadjem in zelenjavo seje izkazalo, da se na dnu torb, pod mehko penasto oblogo, nahaja 18 želv. Kasneje je bilo ugotovljeno, da gre za grške kopenske želve, ki so zavarovane s Konvencijo o mednarodni
trgovini z ogroženimi prosto-živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, za katere je potreben nadzor nad mednarodno trgovino z njimi.
Prtljaga z želvami ni bila označena z voznim listkom in nihče izmed potnikov na avtobusu je ni prijavil za svojo last. V primeru neoznačene prtljage zanjo odgovarja voznik avtobusa, ki mu je bilo izdano potrdilo o zasegu tihotapljenega blaga. Carinski delavci so želve predali pristojni službi Agencije za okolje in prostor, trenutno pa so v oskrbi v zavetišču na Gorenjskem. N.Č.C.
Pozor na smuciscih!
Tudi v letu 2006 se občani množično odpravljajo na smučanje, povečan obisk smučišč pa se pričakuje predvsem v času šolskih počitnic. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da je v tem času več tatvin smučarske opreme, predvsem opreme višjega kakovostnega razreda. Da bi zmanjšali možnost tatvin oz. olajšali raziskavo navedenih kaznivih dejanj, policisti predlagajo, da smučarji popišejo številke in znamke smuči, avtomobilski prtljažniki naj bodo vedno zaklenjeni, če je oprema v vozilu, naj bo v prtljažniku in ne na vidnem mestu, naj ne odlagajo smuči in smučarskih desk v sneg pred gostinskimi lokali brez nadzora, če se nahajajo v lokalu, naj imajo opremo na vidnem mestu.
In nenazadnje, če smučarji opazijo, da nekdo krade smučarsko opremo, naj s klici opozorijo okolico na tatvino. Tako lahko pričakujejo, da bo kdo reagiral, kadar bo ogrožena njihova oprema.
Zaseg orožja
Krško, 27. januar -41 -letnemu občanu so policisti zasegli pištolo znamke Zastava M57, revolver neznane znamke ter 105 pripadajočih nabojev. Ker je občan orožje in strehvo posedoval brez ustreznih dovoljenj, bo zoper njega podana kazenska ovadba.
Nekdanji
carinik
oproščen
Krško - Nekdanji carinik Aleksander Kranjc je oproščen obtožbe zlorabe uradnega položaja. Obtožnica ga je namreč bremenila, da je leta 1997, ko je bil zaposlen kot carinik na mejnem prehodu Rigo-nce, potrdil dokumente, da je bila pošiljka, ki je preko mejnega prehoda Karavanke prispela v Slovenijo in v kateri je bilo 5824 steklenic osvežilne pijače Panache, preko mejnega prehoda Rigonce odpremljena na Hrvaško, v resnici pa je ostala v Sloveniji.
Na tak način naj bi družbi Panache pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 811 tisoč SIT, saj se je družba Panache tako izognila plačilu carinskih in davčnih dajatev.
Okrožna državna tožilka je zaradi obdolženčeve nekaznovanosti in oddaljenosti dogodka za Kranjca predlagala pogojno obsodbo - deset mesecev zapora za preizkusno dobo dveh let. Ne glede na to, da obdolženec ni več zaposlen na carini, je tožilka predlagala še prepoved opravljanja carinske službe za dobo dveh let. Sodni senat pod predsedstvom sodnika Petra Žnidaršiča pa je ocenil, da obstajajo okoliščine, ki zbujajo dvom, ali je bilo dejanje res storjeno tako, kot je očitano v obtožnici. Po mnenju senata namreč ni dokazov, daje prav Kranjc vpisoval omenjeno blago, saj na tej meji razmere niso bile ravno urejene, kar naj bi potrdile tudi nekatere priče. Vodstvo carinske izpostave je sicer trdilo drugače, a po mnenju senata cariniki ščitijo svoj položaj in povedo, kako bi se formalnosti morale urejati, ne pa kako so se odvijale v praksi. Poleg tega je senat ocenil, daje bil Kranjc novinec na cestnem mejnem prehodu, saj je bil tam zaposlen šele mesec dni, prej pa je šest let delal na železniškem mejnem prehodu. Poleg tega je sodnik spomnil, da so se podobne nepravilnosti, vezane na družbo Panache, na meji dogajale že prej, preden se je tam zaposlil Kranjc. Tudi obramba je navajala, da carina sama ni bila prepričana, komu naj naprti krivdo v zvezi s tem primerom, saj zoper obdolženega Kranjca sploh ni sprožila disciplinskega postopka. Tožilstvo je napovedalo pritožbo. N.Č.C.
Potres na Hrvaškem, razpokana hiša v Sloveniji
Koritno - Agencije RS za okolje, urad za seizmologijo in geologijo je potrdil, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic pred kratkim ponoči okrog pol enajste zabeležili močan potresni sunek na Hrvaškem, in sicer naj bi bilo žarišče potresa 22 km jugozahodno od Zagreba, na območju Samobora in okolici. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila po podatkih Evropsko-mediteranskega seizmološkega centra 3.3., potres pa so čutili tudi prebivalci na območju od Dobove, Brežic do Bizeljskega.
Po podatkih Regijskega centra za obveščanje v Krškem je na eni od hiš prišlo celo do vidnih poškodb; gre za stanovanjsko hišo Gramčevih na Koritnem. Jože Gramc je povedal, da so razpoke najbolj vidne v notranjosti hiše, v verandi, na hodniku in v kopalnici. Posledice sije že naslednji dan ogledala občinska komisija za ogled poškodovanih objektov po naravnih nesrečah in strokovni sodelavec za
učvrstitev in ostruganje ometa. Hiša je stara okrog 30 let in najbrž ni bila protipotresno grajena, čeprav je takrat že bil v veljavi zakon o protipotresni izgradnji.
Glede na to, daje potresni sunek nekatere prebivalce Posavja na področju ob hrvaški meji pošteno prestrašil in se bojijo novih potresnih sunkov, smo na Uradu za seizmologijo preverili, ali se bodo na tem področju tla še tresla.
Razpoke v Gramčevi hiši
zaščito in reševanje v uradu župana Vinko Cvetkovič je povedal, da so naredili zapisnik o posledicah tresenja tal, ki ga bodo poslali Upravi za zaščito in reševanje. Za oceno škode je bilo še prezgodaj; ugotovili pa so, da bo ob steni, ki je razpokala, potreben odkop,
Foto: Vinko Cvetkovič
Seizmologinja Ina Cecič je povedala, da potresi v samoborskem gorju niso nič nenavadnega, potresi so se tam že dogajali in se bodo še naprej. Tokratni potres je bil zmerne moči in po njenih besedah popotresnih aktivnosti ni pričakovati. J.K.
Umri šestletni šolar
Pišece - V ponedeljek je v tragični nesreči umrl komaj šestletni šolar Domen Germovšek z Orehovca pri Pišecah. Iz šole seje peljal s šolskim kombijem, ki ga je vozil 57-letni občan iz okolice Brežic. Kombije ustavil v neposredni bližini dečkove domače hiše. Ob izstopu iz kombija sije Domen z vrati vozila priprl bundo, v katero je bil oblečen-Voznik ni takoj opazil priprtja in je z vožnjo nadaljeval okoli 15 m. Ko je voznik opazil, da ob vozilu vleče otroka, je takoj ustavil. Domačini so otroka odpeljali v Bolnišnico Brežice, vendar so bile poškodbe tako hude, daje otrok že med prevozom umrl. N.Č.C.
Ovadeni zaradi preprodaje mamil
Krško - Kriminalisti PU Krško so v zadnjih dneh meseca januarja končali s spremljanjem združbe, ki je osumljena storit' e kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mana > saj so se ukvaijali s preprodajo prepovedane droge kokain. inalisti so na podlagi zbranih obvestil pridržali 35-letnega občan iz okolice Brežic, 33-letnega občana iz Krškega in 32-letneg občana iz Žalca ter jih nato s kazensko ovadbo privedb k PrelS\.r valnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem, slednji pa je zop osumljena iz območja Posavja odredil pripor.
Popravek
V 150. številki SavaGlasa smo pod naslovom “Smrt starem jedru” med drugim zapisali, da je bila za lastnika f
kosi P°
tudi SrC“ kar
se
vine Borko, ki je obupal nad življenjem, velika travma nja hiše, ki da so mu jo zarubili. Informacija ni točna, za prizadetim in bralcem opravičujemo.	jstr0
KRONIKA
Sava Glas, 2.2.2006
Artiški župnik v priporu
Zaradi pripora župnika verouk odpade!
Artiče, Sromlje - Tako obvestilo bi lahko viselo na vratih župnišča v Artičah, a cerkev nekatere svoje grešnike pač ščiti. Tako tudi ni ukrepala zoper artiškega župnika, o čigar domnevni pedofiliji so čivkali že vrabci na farovški strehi. V izvidnico v Artiče je pred časom sicer prišel sam škof Kramberger, a je župnik govorice in nečedna dejanja zanikal. Policija jih ne zanika.
Policijska uprava (PU) Krško je 20. januarja obvestila javnost, da so kriminalisti PU Krško ovadili 64-let-nega občana z območja Posavja, kije osumljen, daje v času od leta 2000 do leta 2005 storil deset kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Takoj je bilo jasno, da gre za artiškega župnika Karla Jošta. Župnik je bil s kazensko ovadbo priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča Krško, kije zanj odredil hišni pripor. Jošt hišni pripor prestaja v duhovniškem domu v Mariboru, kjer je pod nadzorom policije. V preiskavi je Jošt menda vse obtožbe zanikal in povedal, da ima zaradi obtožb resne duševne težave.
0 tem se šušlja že leta
Govorice o tem, da ima artiški župnik, ki je tudi soup-ravitelj župnije Sromlje, rad mlade deklice, so stare 30 let; prav toliko, kolikor časa tam službuje Karl Jošt. Naglas se je o tem začelo govoriti, ko je nekdanja Artičanka, danes 24- letna Vesna Škorc, javno razgrnila svojo zgodbo o tem, kako jo je zlorabil župnik Jošt. S še bolj strašno zgodbo seje kasneje oglasila še ena domnevna žrtev, Fani. Že pred tem, še zlasti pa po tem, je policija menda intenzivno zbirala podatke o tem, kaj se dogaja v župnišču. O spolnem nasilju so jasno in glasno spregovorili tudi artiški otroci na otroškem parlamentu na temo Ubujev. Ravnateljica Vesna
Bogovič je bila vesela, da so si otroci upali spregovoriti o dogajanjih v vaški cerkvi, o čemer so obvestili policijo.
Govorice so še pred ovadbo dosegle mariborsko škofijo, kamor sodi tudi župnija Artiče. Z župnikom Joštom se je pogovoril škof Kramberger, a je Jošt vse zanikal in za cerkev je bila zadeva s tem končana.
Kaj pravi cerkev danes
Po podani kazenski ovadbi in uvedenem hišnem priporu je Škofija Maribor Jošta razrešila službe župnikovanja in ustanovila posebno komisijo, ki bo raziskala zadevo in o njej poročala Rimu. Doslej slovenske cerkve uradno ni pretresla še nobena pedofilska afera. Po podatkih tiskovnega urada Slovenske škofovske konference so sicer bili doslej zaradi kaznivih dejanj spolne zlorabe v Sloveniji prestavljeni trije duhovniki; dva sta bila pogojno obsojena, zoper enega pa je bil postopek ustavljen. Andrej Saje iz tiskovnega urada pravi, da če dejanje spolne zlorabe zagreši duhovnik,-je to večje moralno zlo, kot če dejanje zagreši kdo drug. Cerkev namreč izrazito poudarja moralno ravnanje, kljub temu pa Saje apelira na javnost, naj bo prizanesljiva. Zavrača tudi očitke, da v cerkvi ne storijo vsega, kar bi lahko, saj po natančno izdelanih in jasnih navodilih raziščejo vse utemeljene sume. Potrebno pa je upoštevati, da ima vsakdo
pravico do dobrega imena, dokler ni pravnomočno spoznan za krivega, še dodaja Saje. Tudi sociolog Marjan Smrke, ki je prepričan, da se Rimokatoliška cerkev po pravilu odzove z zamolčanjem problema, ne odreka duhovniku zaščite in podpore, ki naj mu jo nudi cerkev. To pomeni, da Cerkev ne sme ovirati preiskave in prikrivati problema, duhovniku pa mora priskrbeti in plačati odvetnika.
Zagovornik Karla Jošta je odvetnik Zoran Dular, ki mu je bil sprva dodeljen po uradni dolžnosti, sedaj pa ga zastopa po pooblastilu Škofije Maribor.
Milan Kšela
Zaradi hišnega pripora župnika Jošta na Sromljah ni maš, v Artičah pa je maša le vsako nedeljo ob 8.15. Tudi verouka zaenkrat ni. Kot pravi dekan Milan Kšela, lahko občani vse nujne stvari, kot so pogrebi, sprevidenja in izdaja uradnih dokumentov, začasno urejajo v brežiškem župnijskčm uradu.
Farani Artič in Sromelj pišejo peticije
Na ovadbo in hišni pripor župnika Karla Jošta so se krajani različno odzvali. Nekateri pravijo, da je bil skrajni čas, da se v fari naredi red, drugi prisegajo na poštenost župnika, ki so ga v 33 letih, kar službuje pri njih, vzeli za svojega. 15 krajanov Sromelj je v pismu, namenjenemu medijem, Okrožnemu sodišču Krško ter Škofijskemu ordinariatu Maribor izrazilo svoje ogorčenje nad medijskim linčem, ki se je - po njihovem mnenju neupravičeno - zgodil njihovemu župniku Joštu. Krajani Sromelj, ki se jim je čez nekaj dni s podobnim pismom podpore župniku pridružilo še 20 krajanov Artič, članov Župnijskega pastoralnega sveta, menijo, daje gonja proti njihovemu priljubljenemu župniku naperjena tudi proti katoliški cerkvi nasploh. Podpisniki pisma so prepričani, da je Jošt vestno opravljal svoje delo in gospodarno ravnal s cerkvenim premoženjem. S podpisi tudi zagotavljajo, da v vseh teh letih njihovi otroci niso nikoli govorih ah omenjali, da bi bilo pri verouku kaj narobe. Svojo resnico so krajani pripravljeni povedati tudi na sodišču, da bi se “zadeve celovito obravnavale”, kot pravijo. Da pride prava resnica na dan, pa upajo tudi starši, katerih otroci naj bi bili žrtve župnika Karla Jošta. Za kazniva dejanja, kakršna so očitana župnika, je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora. N.Č.C.
Po zaslišanju Podvršiča in Kosa
~ ni več tako, kot je bilo
^rško - Na Okrožnem sodišču Krško se nadaljuje sojenje Božidarju Oprešniku, Zdravku Gerzinčiču in enčeslavu Hočevarju, ki jih je policija pred leti v Medlogu pri Celju zalotila pri preprodaji drog. Omenjeni s° bili obsojeni na prvostopenjskem sodišču, višje sodišče pa je sodbo razveljavilo in jo vrnilo prvostopenjskemu v ponovno obravnavo, ki se bliža koncu. Toda po zaslišanju prič, Draga Kosa in Andreja Podvršiča, je pri s°jenju prišlo do drastičnega preobrata.
Sodni senat, ki mu ^eduje sodnik Peter afšič, je sklenil, da se h a.e§a spisa izločijo vsi ( Pridobljeni na podla; jplsju in odredbe gene P°bcijske uprave. Zato ti s° zaslišan tajni polic .^delavec, kar je sicer j Salo višje sodišče.
ZaS Preobrat Je PriI v^.lsaniu prič Andreja j,2’lca, nekdanjega gener cu ,rektorja slovenske g Je> m Draga Kosa, takr ^svetovalca vlade in lirika direktorja krin $ljvlcne službe, ki sta bil aria v novembru.
Kot je znano, so v policij- sodelavcu in tudi sicer je bilo ski akciji, ki je bila izpeljana v celotni akciji uporabljenih 30. junija 1999 v Medlogu pri več posebnih policijskih ukre-Celju, policisti zalotili uvo- pov, kot je telefonski prisluh, doma omenjeno trojico pri tajno sledenje in podobno, preprodaji heroina. Heroin so Izkazalo se je, da so v for-prodali tajnemu policijskemu mularju generalne policijske
Na tokratni obravnavi je sodišče kot pričo prvič zaslišalo Gregorja Zakoška, ki seje spornega 30. junija 1999 znašel v Medlogu, kjer je potekala policijska akcija. Zakošek seje sprva pojavil v policijskem zapisniku, nato pa o njem ni bilo več govora. Povedal je, da seje takrat povsem slučajno znašel na kraju dogodka, saj je bil namenjen k staršem. Preiskovalcem naj bi bil sumljiv zaradi bele vrečke, ki jo je imel v avtomobilu, a je bila prazna. Sicer pa je omenjeni Celjan prišel na krško sodišče v spremstvu policije, saj je trenutno v priporu zaradi suma prepovedanega ukvarjanja z drogo.
uprave, ki dovoljuje posebne policijske ukrepe, podpisani vsi odgovorni, ni pa bilo eksplicitno napisano, ali se tajno policijsko delovanje dovoli ali ne.
Ker celotno dokazovanje kaznivega dejanja temelji prav na dokazih, ki izvirajo iz tajnih policijskih ukrepov, ostaja vprašanje, kaj bo po izločitvi nezakonito pridobljenih dokazov sploh še ostalo v spisu.
Ker tega ne ve ne senat ne zagovorniki in tudi ne okrožni državni tožilec, tokrat nihče ni mogel predlagati dodatnih kazenskih predlogov. N.Č.C.
Posiljevalcu štiri leta zapora
Krško - Za zaprtimi vrati Okrožnega sodišča Krško se je zaključilo sojenje Robertu Pešcu iz Sevnice. Sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Gojmir Pešec, je za posilstvo mladega dekleta Pešca obsodil na štiri leta zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna.
Pešca so na sodišče pripeljali iz pripora, kije bil odrejen zaradi njegove zagotovitve navzočnosti na glavni obravnavi na podlagi 307. člena Zakona o kazenskem postopku. Tudi ob koncu obravnave je bil zoper njega podan predlog za odreditev pripora po 201. členu Zakona o kazenskem postopku. Predlog je bil zavrnjen, zato je bil obdolženi izpuščen na prostost.
Zoper obdolženega Pešca je bil v lanskem letu vložen še obtožni predlog pri Okrajnem sodišču v Sevnici, v eni zadevi pa je bila kazenska ovadba zavrnjena. P.U.
Bombaši iz Dobruške vasi kmalu na sodišču
Posavje, Laško - V teh dneh se po ulicah že sprehajajo nekateri akteiji, ki so bili vključeni v krvavo dramo v Dobruški vasi. To pomeni, da je preiskava končana in da so nekateri spuščeni iz pripora.
Kot je znano, je junija lani skozi okno v stanovanjsko hišo v Dobruški vasi priletela bomba in ubila 46-letno Ivanko Brajdič in njeno 21-letno hčer Jovanko Kočevar. Po večmesečni preiskavi so kriminalisti oktobra aretirali Janeza Schullerja, Leona Podlogarja in Branka Žižmonda iz okolice Zidanega Mosta. Mesec dni za tem so aretirali še predvidenega naročnika umora, podjetnika Ludvika Praznika iz Grmovelj ter Sevni-čana Darjana Revinška.
Preiskava o dogodku je končana, v javnosti krožijo najrazličnejše govorice in namigovanja o tem, kakšna je bila vloga vsakega posameznika v tej krvavi zgodbi, slišati pa je tudi govorice o kasnejših medsebojnih obračunavanjih vpletenih.
Prava resnica naj bi prišla na dan na sojenju, ki naj bi se na Okrožnem sodišču v Novem mestu kmalu pričelo. P.U.
Umrli zaradi zastrupitve
Mali Kamen - V stanovanjski hiši na Malem Kamnu sta bili najdeni mrtvi ženski - 82-letna Antonija Radej in njena 62-letna hči Silva, ki je imela precejšnje težave z zdravjem. Mrtvi ženski so odkrili sorodniki, ki stanujejo v hiši v neposredni bližini.
Med ogledom in zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da občanki nista umrli nasilne smrti, kar je potrdila tudi sodna obdukcija, ki jo je odredil preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Krškem. Zenski naj bi se zastrupili z ogljikovim monoksidom, neuradno pa je tudi slišati, da naj bi mati umrla naravne smrti. O smrti občank je bilo podano poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Krškem. N.Č.C.
Prekajevali meso, zažgali poslopje
Orehovec pri Kostanjevici - Zimski čas je čas kolin in prekajevanja mesa. Na koncu se lahko zgodi, da ostaneš brez mesa in (skoraj) brez premoženja. Tako se je zgodilo tudi v Orehovcu, kjer je zaradi kurjenja v prekajevalnici mesa, ki se je nahajala v okviru gospodarskega poslopja, prišlo do požara. Zaradi previsoke temperature, seje v prekajevalnici vnel lesen strop, ogenj pa se je nato razširil na ostrešje gospodarskega poslopja, kije zgorelo. V požaru je nastala večja materialna škoda. N.Č.C.
Požar v rudarski koloniji
Senovo - V večernih urah - medtem ko lastnikov ni bilo doma - je zagorelo v enem od stanovanj stanovanjskega bloka na Senovem. Policisti so na podlagi ogleda ugotovili, da so zagorele saje v dimniku. Zaradi pregretja seje v enem izmed stanovanj vnela lesena omarica ob dimniku, nakar seje požar razširil še na drugo stanovanje. Nastala je velika materialna škoda, saj je bilo zaradi požara poškodovanih več stanovanj v bloku. N.C.C.
cAla/tocite
‘žfeielon 07/49-91-250
na/točnifee je cenejši!
Davčna reforma še najmanj zanima
gospodarstvenike
Čatež ob Savi - Svet pokrajine v ustanavljanju, ki mu v tem mandatu predseduje župan občine Brežice Ivan Molan, je v Posavje povabil ministra za finance Andreja Bajuka, da bi najbolj odgovorni predstavniki gospodarstva od Brežic do Radeč iz prve roke izvedeli, kaj prinaša napovedana davčna reforma. Žal se je srečanja udeležilo premalo tistih, ki bodo teh sprememb tako ali drugače najbolj deležni.
Reforme na področju davčne zakonodaje so potrebne predvsem zato, ker slovensko gospodarstvo izgublja svojo konkurenčnost v evropskem prostoru, je o aktualnih spremembah davčne zakonodaje poudaril minister za finance Andrej Bajuk. Za uspešen gospodarski razvoj bo po njegovem mnenju potrebna predvsem večja finančna disciplina, ki Sloveniji omogoča tudi vstop v evro območje.
Kot je še poudaril, je naša država s štiriodstotno gospodarsko rastjo edina med novimi članicami v EU, ki bo v prihodnjih 18 mesecih zmožna prevzeti evro. S predvidenimi reformami naj bi tudi predvsem manjša podjetja imela več možnosti za izvedbo investicij v lastne raziskave in razvoj s konkretnimi olajšavami. Tak pristop bo po ministrovem mnenju omogočil potreben razvoj podjetniš-
Franc Češnovar, v.d. direktorja Regionalne razvojne agencije Posavje: Davčne reforme so za mene pozitivno presenečenje in jih Slovenija mora izpeljati. Take so naše izkušnje tudi, ko iščemo tuje investitorje, saj Slovenija zanje ni več zanimiva, še bolj pa to tepe naše podjetnike. Znižanje davkov je s podjetniškega vidika vedno dobrodošlo in jaz takšne usmeritve podpiram. Res pa je, da bo potem težje priti do denarja iz proračuna. Glede enotne davčne stopnje, ki se med temi ukrepi edina omenja kot negativna, pa menim, da tudi vlada ni mislila, da bo na koncu v celoti vse to dosegla.
Jože Baškovič, direktor Integral Brebusa Brežice: V našem podjetju spremljamo namere vlade po spremembi davčne zakonodaje in jo pri tem podpiramo. Menimo, da so potrebne, predvsem na področju cene delovne sile, mislim na prispevke, ki nas bremenijo pri izplačilu plač. Glavno bojazen pa vidimo ob uvedbi enotnega DDV. Naša osnovna dejavnost je prevoz potnikov, ki je zdaj obdavčena z znižano 8,5 odstotno davčno stopnjo. Ob enotnem DDV bi se cena vozovnic povišala za 12 odstotkov, kar pa je po našem mnenju nesprejemljivo. Cene vozovnic so namreč že zdaj relativno visoke, v podjetju pa tudi nimamo rezerv, da bi lahko pokrili to razliko v ceni.
tva od spodaj navzgor s podpiranjem majhnih gospodarskih subjektov.
Posavske župane so najbolj zanimale namere vlade glede dokončanja energetskega bazena ob izgradnji spodnjesav-skih elektrarn. Minister jim je zagotovil, da se mora omenjeni projekt izvesti po sprejetih načrtih, in ne sme v preveliki meri upoštevati lokal-
nih želja po izgradnji dodatne infrastrukture. Meni namreč, daje Holding Slovenske elektrarne zmožen ta projekt izpeljati brez dodatnih stroškov za proračun. Hidroelektrarna v Krškem pa v tem trenutku kaže negativno stanje prav zaradi zahtev lokalne skupnosti po izgradnji novega mostu in obvoznice.
Jelica Koršič
Prenova brežiškega “podzemlja”
Brežice - Cesta prvih borcev, glavna brežiška ulica, bo letos najverjetneje doživela temeljito posodobitev. Dograditev nekaterih pomembnih javnih zgradb, kot so nova pošta, upravna enota in postaja obmejne policije, terjajo sodobne telekomunikacijske povezave, hkrati z njimi pa bi bilo mogoče napeljati še plin in prenoviti vodovod, elektriko in javno razsvetljavo. O tem je pred dnevi tekla javna razprava s stanovalci in lastniki lokalov.
Velik poseg v staro mestno jedro so si po besedah župana Ivana Molana zadali na Občini Brežice, pri čemer naj bi povezani investitorji - KOP in Občina Brežice, Adriaplin, Elektro in Mobitel - dela zaključili do junija oziroma do sredine leta. Mnogo tega bo odvisno od arheologov, ki bodo vse od pošte do Save odprli 12 sond in pod pločniki ter cestiščem skušali odkriti, kje so bila mestna vrata in javni vodnjaki. Začetek gradbenih del, načrtovanih v treh fazah - od pošte do cerkve, od cerkve do občine in od občine do gradu, bo potemtakem odvisen od arheoloških odkritij.
V javni razpravi je bilo slišati pohvale na račun zastavljenega projekta izgradnje infrastrukturnih vodov, toda hkrati tudi precej neučakanih, a koristnih pomislekov. Zlasti med lastniki lokalov prevladuje bojazen, da se bodo dela zavlekla in bodo zato prizadeti in ob zaslužek. Zato so od predstavnikov občine zahtevali, da še ta mesec predstavijo podrobnejši in nazorni načrt vseh gradbenih posegov, morda tudi z zamikom ali z začetkom jeseni. Seveda vsi pričakujejo, da med deli ne bo zapor prometa, razen izjem, ko bo potrebno prekopavati celotno širino ulice.
Najbolj tvorne pa so prav-
Lepo obiskana javna razprava o usodi glavne brežiške ulice
zaprav bile tiste pobude, ki so opozarjale na celovito reševanje mestnega središča, ki mora biti ogledalo turističnih Brežic in občine. Zato so opozarjali, da kaže skupaj z reševanjem mestnega ”pod-zemlja” reševati tudi zunanjo
podobo Ceste prvih borcev vse od materialov za pločnike in robnike do preplastitve cestišča, saditev dreves in do vse hujših problemov mirujočega prometa in parkiranja.
Vlado Podgoršek
V Krškem do oskrbovanih stanovanj
Krško - Župan Franci Bogovič in direktorica Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja Lučka Nagode Debeljak sta v Domu starejših občanov v Krškem podpisala pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice in sodelovanju pri gradnji oskrbovanih stanovanj. Stolpič z do 20 stanovanji se bcrgradil na lokaciji Spodnji Grič II v bližini obstoječe socialno zdravstvene službe.
Investitor bo sklad, občina Krško pa vstopa v projekt s komunalno opremljeno parcelo, kar bo gradnjo pocenilo in omogočilo najemnikom neprofitno najemnino. Že danes je zabeleženih 24 kandidatov za oskrbovana stanovanja, ki bodo zgrajena najkasneje čez dve leti. B.D.
Avfctiae MpšAc
Avtofine Krito d.o.o., Bohoričeva 10,8270 Krško
PRIHRANKI V DECEMBRU:
pri C3 do 600.000 SIT
pri C4 do 760.000 SIT
pri PICASSU do 1.000.000 SIT
pri BERUNGU do 700.000 SIT
pri C5II do 800.000 SIT + gratis
navigacija
mmmm-m
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Ključni projekti agencije za radioaktivne odpadke v letu 2005
Med ključnimi projekti, ki jih je ARAO izvedla v preteklem letu, so izdelava strokovnih podlag za nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenim jedrskim gorivom (IJG), pridobitev dovoljenja za dvoletno poskusno obratovanje za Centralno skladišče RAO v Brinju ter izvedba karakterizacije radioaktivnih odpadkov v njem. V postopku izbora lokacije za odlagališče NSRAO je bila pripravljena predprimerjalna študija za izbor potencialnih lokacij za odlagališče NSRAO, na podlagi katere je bil sprejet sklep Vlade RS o nadaljevanju postopka priprave državnega lokacijskega načrta za potencialne lokacije v občini Krško, Sevnica in Brežice.
ARAO je v maju 2005 izdelala končno verzijo strokovnih podlag za nacionalni program ravnanja z RAO in IJG, ki vsebujejo predlog operativnih programov na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki v naslednjih štirih letih, podaja pa tudi ključne usmeritve na področju za daljše obdobje do 2014. Upošteva sedanje tokove, vrste in količine vseh RAO in IJG, veljavno zakonodajo in mednarodna priporočila. Predlaga tudi, katere rešitve in operativne programe je potrebno še izdelati in kaj mora država še urediti, da bo zagotovljeno ustrezno ravnanje z radioaktivnimi odpadki v R Sloveniji in tako dolgoročno zagotovljeno varstvo zdravja in človekovega okolja. Te strokovne podlage so bile uporabljene za pripravo resolucije o nacionalnem programu ravnanja z RAO in IJG, ki jo je Vlada RS sprejela oktobra 2005 ter posredovala v nadaljnjo obravnavo v državni zbor.
V juniju 2005 je ARAO po izvedeni rekonstrukciji pridobila dovoljenje za dvoletno poskusno obratovanje centralnega skladišča RAO v Brinju pri Ljubljani, ki je namenjeno skladiščenju vseh odpadkov, ki nastajajo v medicini, industriji in raziskovalnih dejavnostih. Zapaskusno obratovanje centralnega skladišča RAO v Brinju je MOR potrdilo poseben program prvih meritev, ki določa vse meritve radiološkega stanja ter meritve na gradbenih konstrukcijah, ki so bile prenovljene (gradbeni del objekta, vodovodno omrežje, električne inštalacije prezračevalni sistem, kanalizacijsko omrežje ter požarna zaščita). V oktobru 2005je ARAO v sodelovanju z belgijsko inštitucijo IRE izvedla karakterizacijo RAO v centralnem skladišču ter tako obdelala, sortirala in prepakirala približno 35 odstotkov uskladiščenih odpadkov. Z izvedbo projekta, ki ga je sofinancirala EU, je zagotovljenega več razpoložljivega prostora v skladišču, izboljšane pa so tudi radiološke razmere, predvsem za zaposlene.
ARAO je v letu 2005 izpolnila vse zahteve za izvajanje prevoza radioaktivnih odpadkov v lastnem imenu. Nabavila je tri prevozne zabojnike, namenjene za prevoz tovorkov tipa A, in vozilo, ki je opremljeno z vpenjalnim sistemom za pritrditev tovorka, ter ostalo opremo, potrebno za prevoz radioaktivnih odpadkov. Strokovnjaki ARAO v rednih stikih s povzročitelji svetujejo pri izvedbi potrebnih dejavnosti za prevoz in prevzem odpadkov v skladiščenje.
ARAO je v preteklem letu naredila velik korak tudi pri umeščanju odlagališča NSRAO v prostor. V začetku aprila 2005 je bilo zaključeno zbiranje prijav za sodelovanje v postopku umeščanja odlagališča NSRAO v prostor. Takoj zatem je ARAO pričela preverjati uresničljivost prijav na osnovi varnostnih, tehničnih, okoljskih, prostorskih, ekonomskih in družbenih vidikov ter julija 2005 izdelala predprimerjalno študijo (PPŠ) za izbor treh potencialnih lokacij za odlagališče NSRAO, v kateri je obravnavala 12 potencialnih lokacij v petih prijavljenih občinah. Skladno s sprejetim programom priprave državnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO je PPŠ pregledal Urad za prostorski razvoj pri MOP in jo oktobra 2005po zahtevanih dopolnitvah predal Vladi RS. S sklepom 17.11.2005je Vlada RS odločila, da se postopek priprave državnega lokacijskega načrta nadaljuje na treh potencialnih lokacijah v občina1 Brežice, Krško in Sevnica.	v „
Za nadaljevanje postopka izbora lokacije za odlagališč NSRAO je ARAO v preteklem letu izvedla še nekatere drug aktivnosti. Nadaljevala je s tehničnim sodelovanjem z Me narodno agencijo za atomsko energijo in prenosom znan] na področju modeliranja delovanja in obnašanj odlagališča NSRAO ter varnostnimi analizami. Eden izE1 ^ pomembnih projektov je tudi pridobitev sredstva EU za vedbo projekta, s katerim bo omogočen prenos tujega zna'J za tehnološko zasnovo odlagališča NSRAO v Sloveni ARAO se je v lanskem letu vključila tudi v več mednaro nih projektov s področja ravnanja z radioaktivnimi odp ki, ki potekajo pod okriljem 6. okvirnega programa EU tako zagotovila prenos tujega znanja na tehnološkem družboslovnem področju.
Uspešno desetletje Evrosada
Krško - Čeprav narava v zadnjih letih ni bila naklonjena posavskemu sadjarstvu, se pri gospodarski družbi Evrosad Krško lahko pohvalijo s pomembnimi uspehi. Po desetletju, odkar so izšli iz sadjarske enote Mercatorjevega Agrokombinata, beležijo dobre poslovne rezultate, načrtujejo pa tudi nova vlaganja in zastavljajo reorganizacijo celotne skupine Evrosad, da bi se bolje prilagodili razmeram na tržišču. To je ob jubileju, ko so imeli tudi slavnostno prireditev, dejal direktor Boštjan Kozole, sicer tudi predsednik upravnega odbora Gospodarskega interesnega združenja sadjarstvo Slovenije.
Ker želijo ostati nosilec sadjarstva doma in širše, so toliko bolj nezadovoljni, ker je pomembna panoga neorganizirana, nepovezana in zato premalo konkurenčna. Računajo na evropska sredstva, v okviru vladnih reform pa pričakujejo ukrepe s področja davčne in delovne zakonodaje. Pri tem je Kozole poudaril, da bi vz-
postavitev enotne davčne stopnje predstavljala dodatno obremenitev in povzročila zlom sadjarskih podjetij.
Kot je povedal Ivan Kozole, ki seje pred desetimi leti odločil za tvegano pot, je Evrosad ta čas kljub vsemu izpeljal več naložb v obnovo in širitev nasadov ter hladilniških zmogljivosti. Pomembni so tudi prvi
začetki aktivne zaščite, saj imajo zdaj skupaj že 23 ha površin s protitočnimi mrežami. S Sadjarstvom Blanca in blizu 60 zasebniki je na voljo več kot 500 ha nasadov, kar v prihodnje omogoča skupni pridelek 20.000 ton.
Tudi za letošnje leto načrtujejo obnovo sadovnjakov, nove hektare s protitočnimi mrežami, dokončanje postopkov za namakalne sisteme in dokup mehanizacije. Med srednjeročne cilje pa uvrščajo širitev prodaje na nove trge, izbor sadja, ki bo prilagojen EU, in gradnjo najsodobnejšega sortimo-pakimega centra. Z dodatnim izobraževanjem bodo skušah seči po standardu BRC za angleški trg. Medtem pa so že sprožili pobude za subvencioniranje zavarovalnih premij ter večje možnosti za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, kakor jih uporabljajo v sosednjih državah.
Vlado Podgoršek
Ivan in Boštjan Kozole na novinarski konferenci
Iščejo kovinarje
Sevnica - Preis Sevnica letos beleži 10-letnico delovanja. Lastnika brata Kurt in Peter Jaegersberger iz Avstrije sta z direktorjem Tonetom Zorcem predstavila načrte za nadaljnjo rast podjetja. Takoj bi zaposlili 30 kovinarjev, z načrtovanimi vlaganji pa bodo ustvarjena nova delovna mesta za visoko strokovni kader.
Sevniški Preis spada v poslovno skupino Jaegersberger Še z enim podjetjem na Hrvaškem in centralnim birojem v Avstriji. Dejavnost je zasnoval °če, nadaljujeta pa sinova Peter in Kurt, ki sta z rastjo podjetja v Sevnici, tamkajšnjimi Zaposlenimi ter doseženo visoko kakovostjo proizvodnje zelo Zadovoljna. Preis je začel s 60 delavci, danes jih je 145. Nujno ki potrebovali 30 kvalificiranih kovinaijev različnih smeri, saj kadrovski primanjkljaj več let reŠujejo z izposojo in najemom Preko posredniških podjetij. S tekšno rešitvijo lastnika nista Zadovoljna. Čudita se, da v dekoč kovinarskem okolju ta P°klic mladih ne zanima več.
°trebujejo varilce, ključavni-
Cajje in strojne inženirje. Razmišljajo, da bi za natančna fi-P^ina dela zaposlili tudi ženske, izkušnje kažejo, da so po-avske tekstilke pri iskanju
?krŽbe vztrajnejše in manj iz
Pene od brezposelnih moških. ■ Glavnino proizvodnje v Pre-|.P predstavljajo ohišja za ve-/Pe akumulatorje ter ohišja msfonnatoijev za lokomotive jAlhitrejših vlakov. Visoke re-jeVince imaj° v varjenju velikih U]enih konstrukcij. Za olaj-rjT?° delo v proizvodnji so razši-odri °’ mni Pa zgradili nov h i elek za službe nabave, teh-mgije in prodaje.
^ j^hodek podjetja vztrajno ev^ŠČa. Od začetnih 600 tisoč
seJe ian* P0VZPelna do-k. ' milijonov evrov, medtem
J J® Prihodek celotne skupine
kersberger znašal 40 mili-
JOjjn, '
siajjv evrov. Da bodo lažje ob-
a Plobalncm trgu in pre-
tie' Morebitne ponovne dras-
1	*vumikpuriuvuvui«o
Podražitve repromateria-
la, s katerimi so se srečevali v minulih dveh letih, morajo težiti k povečani dodani vrednosti svojih produktov. V naslednjih dveh letih nameravajo v sevniški Preis investirati skoraj dva milijona evrov za modernizacijo lakirnice, formiranje konstrukcijskega biroja in v izgradnjo centra za obdelavo velikih varjencev. Z novimi investicijami bo ustvarjenih še dodatnih 20 visoko kvalificiranih delovnih mest.
Kurt Jaegersberger se nadeja, da bodo s ponujenim lastnim izobraževanjem ter solidnimi plačami uspeh pre-
pričati mlade Posavce za ta poklic. Proizvodnje zaradi pomanjkanja kadrov ne nameravajo niti ne želijo seliti na trge s cenejšo delovno silo. Kot poudarja, so prišli v Slovenijo zaradi kakovosti dela, ki je tukaj prisotna in jim omogoča ostati ekskluzivni dobavitelj za svetovne multinacionalke. Vodja proizvodnje je Boris Mirt.
Za prvo polovico letošnjega leta je ob redni proizvodnji dogovorjen še dober posel velikih referenčnih projektov, vreden milijon evrov, je povedal direktor Tone Zorec.
Branka Demovšek
Sevniški župan Kristijan Janc poudarja, da v občini Sevnica ne bi smelo biti brezposelnih moških. Ob Preisu jih iščejo še v Siliku in v Inkosu Krmelj. Skupaj gre za približno 80 potreb po delavcih, ki jih delodajalci brezuspešno vabijo v svoje kolektive. “Socialni transferji brez enotne evidence za posameznega prejemnika omogočajo, da v določenih branžah ljudje zaslužijo manj, kakor mesečno prejme brezposelni z dodatki in olajšavami za družino. Ni čudno, da eni odklanjajo delo. Nujna je socialna reforma z jasnim sporočilom, da mora zdrav človek od 18. do 64. leta starosti delati. Bolni in drugače prizadeti pa morajo dobiti večje nadomestilo, ki bo zagotavljalo dostojno življenje.”
Na podlagi določil Pravilnika za zagotavljanje sredstev iz proračuna občine Brežice za naloge na področju socialnega in zdravstvenega varstva po Zakonu o lokalni samoupravi in 30. člena statuta Občine Brežice (Ur. list RS št. 49/99) objavlja Občina Brežice
Javiti razpis za sofinanciranje programov
na področjih
socialnega varstva (A)
zdravstvenega varstva (B),
ki jih bo v letu 2006 sofinancirala Občina Brežice
m
OBČINA
Brežice
1.	Predmet ravnega razpisa so programi nevladnih ali nepridobitnih in/ali neprofitnih organizacij ter zavodov, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva
Predmet javnega razpisa je:
Pod A:
1.	Programi humanitarnih društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva, katerih dejavnosti ne izvajajo javne službe v občini Brežice.
2.	Programi za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med počitnicami ter socialno in zdravstveno ogroženih otrok.
3.	Programi za pospeševanje socialne vključenosti posameznih družbenih in starostnih skupin zaradi revščine,
4.	Programi za nenasilno vedenje za storilce nasilnih dejanj,
5.	Programi za svetovanje, pomoč in rehabilitacijo ter programi zagovomištva za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju.
6.	Programi pomoči urejanja in reševanja socialnih stisk, povezanih z uživanjem alkohola in prepovedanih drog ter drugih oblik zasvojenosti.
7.	Programi medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč ter drugimi, ki v bivalnem okolju skrbijo za zmanjševanje socialne izključenosti starejših in spodbujajo širjenje prostovoljnega dela starih samih ter prostovoljnega dela za stare.
Pod B:
1.	Preventivni programi humanitarnih društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, katerih dejavnosti ne izvajajo javne službe v občini Brežice.
2.	Programi za zdravstveno rehabilitacijo invalidnih ter duševno prizadetih otrok.
3.	Programi za promocijo in spodbujanje zdravega načina življenja odraslih v občini Brežice.
4.	Programi za preventivno vzgojo otrok in mladostnikov za preprečevanje odvisnosti.
5.	Programi za spodbujanje in vzgojo otrok in mladostnikov za zdrav način življenja.
6.	Programi za promocijo posameznih zdravstvenih projektov za izboljšanje zdravja občanov in izdaja manjših propagandnih gradiv za potrebe posameznih programov.
7.	Pogrami svetovanja, pomoči in rehabilitacije različnim kroničnim bolnikom in
uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev.
2.	Pogoji, ki iih moraio izpolnjevati prijavitelji na javni razpis
Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki prijavljajo program, ki je predmet razpisa za A in B področje. Na razpis se lahko prijavijo:
•	javni socialno varstveni in javni zdravstveni zavodi, ki v okviru svoje redne dejavnosti ne izvajajo dejavnosti razpisanih programov;
•	dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov občine Brežice, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom ali verske skupnosti;
•	organizacije za samopomoč kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih reševali socialne in zdravstvene probleme svojih članov;
•	invalidske in humanitarne organizacije kot prostovoljne neprofitne organizacije, kijih ustanovijo invalidi in drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne in zdravstvene programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcijskih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov;
■ druga društva in zavodi, ki izvajajo programe na področju sociale in zdravstva.
Izvajanje programa se mora nanašati na območje občine Brežice oziroma njene občane.
3.	Orientacijska vrednost razpisa
Orientacijska vrednost razpisa za obe področji za leto 2006 je 9.300.000 SIT.
4.	Merila za izbor programov
•	kakovost in realnost predloženega programa,
•	možnost sodelovanja uporabnikov (udeležencev, članov) in prostovoljcev v programu,
•	finančna konstrukcija programa.
Prednost pri izboru in višini sredstev za programe, ki so bili sofinancirani že v prejšnjih letih, bo dana programom, ki bodo imeli značilnosti izboljšanja ter prepoznavne preventivne ukrepe.
5.	Posredovanje potrebne dokumentacije
•	izpolnjena prijava na razpis, obrazec 2006 z vsemi zahtevanimi podatki;
•	odločba oziroma sklep o registraciji (od upravne enote za društvo oziroma od sodišča za ustanove in zavode), ki so registrirani za opravljanje socialno varstvenih storitev - namesto odločbe ali sklepa o registraciji se lahko predloži odločba o statusu društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva;
•	kopija zaključenega računa za preteklo leto, ki ga je potrdila Agencija za plačilni promet oziroma Davčni urad, če samostojno izdelujejo zaključni račun, v nasprotnem primeru dostavijo poročilo, ki ga posredujejo centralnemu knjigovodstvu, do 28.2.2006.
6.	Rok izvedbe
Dodeljena sredstva za leto 2006 bodo lahko izbrani ponudniki koristili do 31.12.2006.
7.	Rok za predložitev priiav in način predložitve
Prijavitelji morajo prijavo oddati izključno po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do 17.2.2006 (datum poštnega žiga) na naslov Občina Brežice, Oddelek za družbene dejavnosti, p.p.132, 8250 Brežice.
Posamezna prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnem obrazcu razpisne dokumentacije naročnika (Občine Brežice).
Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala.
Vsak prijavljen program mora biti poslan v zaprti kuverti in označen z “Ne odpiraj - ponudbe na razpis” s pripisom “za področje A” oziroma “za področje B” , odvisno od tega, za katero razpisno področje ponudnik oddaja ponudbo.
Ponudniki^ lahko kandidirajo z enim programom za sredstva samo na enem od razpisanih področij. Če prijavitelj pošilja več programov, mora biti vsaka ponudba poslana v posebni kuverti z ustreznimi oznakami.
Vsebino programa je potrebno pravilno opredeliti glede na razpisane programe po področjih “A” ali “B” ter ustrezno poimenovati program vsebini področja.
8.	Datum odpiranja prijav za dodelitev sredstev
Odpiranje prijav bo strokovna komisija opravila v prostorih Občine Brežice 21.2.2006. Odpiranje prijav ne bo javno.
V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku 8 dni od dneva odpiranja vlog prijavitelja pozvala, da vlogo dopolni. Rok za dopolnitev ne bo daljši od 5 dni. Če je prijavitelji v roku ne bodo dopolnili, bo vloga zavržena.
9.	Izid razpisa
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 45 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Brežice bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov po sprejemu in uveljavitvi proračuna za leto 2006 in v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu.
10.	Krai in čas, kier lahko prijavitelji dvignejo razpisno dokumentacijo in dobiio podrobnejše informacije:
Razpisno dokumentacijo dobijo zainteresirani na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Brežice pri Milki Benič, soba št. 40 (tel. 49-91-541).
Občina Brežice
Plaketa Dragu Gradišku
Otroci o temnih plateh življenja
Ljubljana, Krško - Javni sklad za kulturne dejavnosti RS je za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture s podelitvijo srebrne plakete na svečanosti v Narodni galeriji nagradil Draga Gradiška iz Krškega.
Krško - Na zasedanju otroškega parlamenta v Krškem so učenci za predstavnico občine na nacionalnem otroškem parlamentu marca v Ljubljani izvolili Katarino Rešek. Učenka OS Jurij Dalmatin je bila za to častno nalogo izvoljena tudi lani.
Hornist z akademsko glasbeno izobrazbo in nekoč član orkestra Slovenske filharmonije, sicer pa rojen Korošec, se je v Krško priselil, da bi prevzel vodenje pihalnega orkestra Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj. Takrat je godba štela le 20 članov. Drago Gradišek je s svojim pristopom do celotne godbene dejavnosti sprožil nov zagon. Na glasbeni šoli takrat ni bilo oddelkov za pihala, trobila in tolkala, zato seje kar sam lotil izobraževanja podmladka. Hkrati je vodil še tolkalno in mažoretno skupino v Artičah.
Gradiškovo predano delo je rojevalo prve rezultate. Pihalni orkester se je najprej prebil v vrh v drugi kategoriji, zdaj pa tekmuje v koncertni kategoriji in se ponaša z
dvema zlatima plaketama s pohvalo.
Ob izgrajevanju kakovosti pihalnega orkestra je od leta 1992, ko je prevzel vodenje Glasbene šole Krško, tudi na tem področju sprožil nova gibanja. Občina Krško ima odstotkovno na osnovnošolsko populacijo največ
učencev v glasbeni šoli. Zna jih navdušiti, da jim glasba zleze pod kožo in mnogi nadaljujejo šolanje v tej smeri. S tem skrbi za kakovosten podmladek, ki nadaljuje njegovo delo. Tako je vodenje pihalnega orkestra prevzel njegov nekdanji učenec Dejan Žnideršič. B.D.
Prof. Drago Gradišek:
“Priznanje kot dokaz, da je tvoje delo opaženo, človeku godi. Toda če ne bi imel ob sebi ljudi, ki so razumeli moja hotenja, teh uspehov ne bi bilo. Želel bi, da moji sodelavci in tisti, ki nas podpirajo, sprejmejo to priznanje tudi kot svoje.”
Sodelovanje cerkvene in posvetne oblasti
v
Sevnica - Ze vrsto let se sevniški duhovniki srečujejo z aktualnim sevniškim županom, zadnja leta pa se srečanja udeležujejo tudi duhovniki, ki skrbijo za svoje ovčice v občinah, ki mejijo na sevniško. To potezo je kot dobro ocenil trebanjski dekan Mirko Simončič, ki je spregovoril v imenu zbranih duhovnikov.
Pomembno je, kako se počutijo robovi občine, je dejal Simončič in dodal, da so bili ti robovi včasih odrinjeni. Zdi se mu pomembno, da cerkvena in posvetna oblast sodelujeta, saj gre tako razvoj hitreje naprej. “Če mi obnovimo neko cerkev, občina pa je do vasi, kjer stoji cerkev, asfaltirala cesto, potem rečem, da gre tu za skupen projekt,” je dejal Simončič. Boštanjski duhovnik Fonzi Žibert je vesel, da so uspela prizadevanja za nedeljsko zaprtje trgovin, za velik uspeh šteje tudi obnovo cerkve na Kompol-ju in na Okiču. Nasploh so obnove cerkva kot kulturnih spomenikov velik in zahteven zalogaj tako za občinski kot za cerkveni proračun. Ta čas je potrebna dokončne obnove tudi 700 let stara cerkev Sv. Jurija v Trnovcu. Nekatera dela so bila s pomočjo krajanov, župnije in občine že opravljena. Če bodo prišla republiška sredstva tudi z naslo-
va razpisa za obnovo kulturnih spomenikov, za kar se občina poteguje, potem bo del sredstev prispevala še KS Zabukovje, del pa občina.
Tudi župan Kristijan Janc je pohvalil dobro sodelovanje s cerkveno oblastjo, saj tako cerkev kot občina delata za iste ljudi. Tako se je v lans-
kem letu prvič zgodilo, daje bil tudi civilni del zlate poroke na željo Virantovih iz Tržišča opravljen kar v cerkvi. Ljudem je treba ustreči, pravi Janc, pa čeprav se želijo poročiti doma na dvorišču, in dodaja, da je v občini že skoraj več zlatih porok kot porok mladoporočencev. N.Č.C.
Župan Janc s sevniškimi duhovniki
Jubilej Videmske pražupnije
Krško - Župan Franci Bogovič s sodelavci se je z duhovniki, ki delujejo na
Župan Bogovič z duhovniki
Ija 850-letnico prve omembe videmske cerkve. Pomemben jubilej proslavljajo s kulturnimi prireditvami, ki so se začele lani in bodo potekale celo letošnje leto. Velik pomen praznovanja je poudaril tudi predsednik KS mesta Krško Jože Habinc.
Župan Bogovič je podal pregled obnove sakralne kulturne dediščine za lansko leto s finančnim prispevkom občine, za letošnje leto pa je za to v osnutku proračuna rezerviranih dobrih 6 milijonov SIT. Ob tem je predstavil še načrte za razvoj občine, za pogovore in pojasnila pa sta bila na voljo še Jadranka Gabrič z oddelka za družbene dejavnosti in direktor občinske uprave Franc Glinšek. B.D.
območju krške občine, srečal v župnišču Videm ob Savi. Videmska pražupnij a proslav-
Tema letošnjih otroških parlamentov nosi delovni naslov “Tabuji - prepovedane stvari”. Mentorji so zato z učenci razpravljali o manj prijetnih plateh življenja, kot so ločitev, smrt, žalovanje, nasilje, zlorabe, odvisnost. Otroci v primeru razvez ugotavljajo, da so ob nezdravih odnosih te boljše od vztrajanja. Otroci v obeh primerih trpijo, toda družina, ki živi skupaj na silo, le kot zunanja forma ali kot produkt strahu pred samostojnim življenjem partnerjev, je slaba rešitev. Otroci menijo, da bi se morah člani družin v krizi obračati po pomoč k za to primernim institucijam, dobrodošel je tudi zaupni telefon, pogovor s prijatelji in sorodniki.
Smrt in žalovanje je za mlade občutljiva tema, a ker je del življenja, bi bilo modro ta tabu odpirati dovolj zgodaj. Učenci predlagajo, da bi imele šole v svojih knjižnicah primerno otroško literaturo o umiranju in žalovanju. Knjige bi pomagale otrokom in od-
Katarina Rešek (levo) in ostali mladi parlamentarci
raslim soočiti se z dejstvom kom pa zagotoviti varno minljivosti in z žalovanjem ob odraščanje, izgubi ljubljene osebe.	Družbeno gibanje, vred-
Za nasilje, ki ga mladi par- note in vzgoja imajo precej lamentarci ne želijo sprejeti vpliva na odvisnost, ki jo otro-kot dejstvo, za katerega ni re- ci opredeljujejo kot bolezen, šitve, ugotavljajo, da mora Osveščanje v najzgodnejši družba poiskati rešitev. Za mladosti sooblikuje mlade zlorabe kot obliko nasilja osebnosti, da znajo škodljivim otroci krivijo starejše, ki mo- razvadam reči NE. rajo vzgajati s svojim obnašanjem in zgledom, otro-	Branka Demovšek

prejeli smo ...
15. zimski festival na Bizeljskem
V telovadnici OŠ Bizeljsko zadnji petek v januarju zvenijo prijetne melodije. Mladi pevci se predstavijo na glasbenem festivalu. Letošnji je bil še posebej slovesen. Bil je petnajsti po vrsti. Obiskovalci so napolnili telovadnico do zadnjega kotička. Pod vodstvom mentorja Vilka Ureka je zapelo osem pevcev z razredne stopnje in dvanajst pevcev s predmeme stopnje. Ob koncu prireditve smo izbrali najboljše med odličnimi pevci. Poslušalce je najbolj navdušila Patricija Kocjan s pesmijo Dva policaja, strokovno komisijo pa Nina Veršec, ki je zapela pesem Zemljotres. Pri pevcih s predmetne stopnje sta bili zmagovalki občinstva in strokovne komisije devetošolki Jana Mihelin in Simona Šekoranja s pesmijo Lahko noč, ljubezen moja. Glasbeni gost večera je bil Vilko Urek s prijatelji, ki so se ponovno zbrali, skupaj zaigrali in zapeli. Obeležil je svojo glasbeno pot, po kateri stopa že 35 let. Leta 1971 je v omari odkril frajtonarico in jo vzel v roke. Kmalu je iz nje izvabljal pesmice in zakorakal v svet not. Danes nastopa z ženo, pridružita se jima tudi sinova. Vilko Urek je mentor že šesti generaciji šolskega ansambla Fru-fru, vodi otroške festivale na Bizeljskem in v Posavju, sodeluje v televizijskih oddajah. Letošnji jubilejni festival je povezoval Miran Veršec, pevce so napovedovali sošolci in prijatelji. Ravnateljica Metka Kržan se je zahvalila obiskovalcem, ker so postali prijatelji festivala, saj so aplavzi za mlade pevce največja nagrada. Vsi nastopajoči so dobili za spomin na ta dan kristalni kozarec z napisom, nagrajenci kristalne vaze. Festival se je zaključil v prijetnem vzdušju zmagovalne pesmi. Ob petju in s prijatelji je zmeraj lepo.
Novinarski krožek OŠ Bizeljsko
Prvi poklon
Nejc Hostar, Špela Koršič, Peter Felicijan Zorko, Anja Žabkar, Miha Metelko in Rebeka Vidali v Ionescovi “Plešasti pevki ", s katero se je gledališka skupina brežiške gimnazije v torek predstavila svojim vrstnikom, v sredo zvečer je bila svečana premiera v Brežicah, v soboto, 4. februarja, ob 19. uri pa bodo nastopili še v Kulturnem domu v Krškem.
rojstva v porodnišnici brežice
V bolniški sobi sta se skupaj znašli mamici, ki imata še nekaj skupnega-hčerki Manci. Vida Krese z Dmove ga (levo) je - ' januarja rodila svojo drugo deklico, ki ji je ime Klara. MaK je zamujala, ob porodu je tehtala 3750 g, rada spi, tudi blisk vica našega fotoaparata je ni prebudila. Doma pa jo z ock° nestrpno čaka in se veseli 4-letna sestrica Manca.
Andreja Ivanšek s Trebeža (desno) je ob našem obisku bi'a
čisto sveža “porodnica ”, saj se je komaj vrnila v sobo.
utrujena nam je zaupala, da je Manca njihova mala ve>, sreča, ki je prišla po trinajstih letih. Takrat je namreč rfaL. dvojčka Andreja in Matijo, ki skupaj z očkom Vilijem ~e
maj čakata, da sestrica pride domov. Obe mamici sta p'
ohvd'
lili bolnišnično osebje, še posebej sestro Bernardo.
Rojstva od 18. do 31. januarja 2006
iaPlf'
Deklice so rodile: Nataša Pinterič iz Dragomelj,
terski z Ravn pri Zdolah, Melita Brili z Velikega Obreža.^^
Krese z Dmovega in Andreja Ivanšek s Trebeža pr
Dečka je rodila: Dragica Lužar s Senovega.
Forum Europan na Portugalskem
Brežice naredile velik vtis na evropske arhitekte in urbaniste
Sintra, Portugalska - V Sintri na Portugalskem je pod naslovom Evropska urbanost in strateški projekti sredi tega meseca potekal Forum Europan 8. Brežice namreč sodelujejo v urbanistično arhitekturnem natečaju v okviru organizacije Europan 8. Predmet natečaja je v brežiškem primeru ravnica Vrbina med zahodnim robom starega mestnega jedra in reko Savo oziroma zaenkrat še nedoločena brežina nasipa nove zajezitve, ki naj bi pod Brežicami nastala zaradi izgradnje hidroelektrarne.
Foruma Europan na Portugalskem se je iz brežiške občine udeležila arhitektka Mateja Sušin Brenče (tretja z leve).
Brežice so najmanjše mesto med 74 sodelujočimi evropskimi mesti. Na nalogo v Brežicah je prispelo kar 26 predlogov reševanja urejanja tega prostora. Natečaj jev fazi izbora zmagovalnega projekta. Žirija je v prvem krogu žiriranja že izbrala šest elaboratov, med katerimi se bo v drugem krogu žiriranja odločila za zmagovalnega.
Namen Foruma v Sintri je bil povezati v natečaju sodelujoče akterje, to je predstavnike mest, investitorjev, žirij in stroke, v široko razpravo o 320 natečajnih predlogih. Glede na priporočila in zaključke Foruma, ki na evropski ravni omogoča pregled in razmislek o izbranih natečajnih predlogih, izbere žirija v drugem delu ocenjevanja končnega zmagovalca oziroma zmagovalce natečaja.
Brežice - gradnja z naravo
Brežice so sodelovale v skupini Gradnja z naravo, kjer so razpravljali o vlogi narave v sodobnih mestih, o raz-
Projekt so poimenovali 'mednarodno krožiče” in zanj Je brežiški mladinski center konec leta 2005 dobil pod Poro v programu PHARE 2003 - ekonomska in socialna kohezija. Eden glavnih ciljev projekte skupine, ki jo
c:°^idirektorica centra Patri-u a Cular, je rezultate projekta ^ničiti in zamisli spraviti v kv, enje- Tako bi na kompletov nekdanjih vojaških objekta v Brežicah dobili nasta-weOe kapacitete za potrebe L in^Hnlrmg3 izobraževanja ^^mladinski hotel, večnamen-
vojnih možnostih in problemih, ki spremljajo zahteve po bivanju v mestu, in hkratni dostopnosti narave ter o odnosih med grajenimi prostori in naravnimi prvinami. Skupaj z Brežicami so v skupini sodelovali še Dubrovnik, finski mesti Kerni in Lahti ter latvijska Riga.
V razpravi sodelujoči predstavniki stroke (posebej sta brežiški problem proučila Hugo Hinsley, profesor na arhitekturni šoli v Angliji, in David Franco, zmagovalec
sko športno dvorano ter kulturno izobraževalno središče. Želja Cularjeve je, da bi za vse uporabnike, ki del prostorov koristijo že sedaj - gre za različna društva, tudi po obnovi našli možnost, da ostanejo tam. Kakšen je idejni
projekt, je z računalniško projekcijo prikazal njegov koordinator Gorazd Ferk. Vrednost investicije ocenjujejo na 500 milijonov SIT, od tega bi 350 milijonov potrebovali za obnovo in 150 za zagon programskih vsebin. Poleg deleža občine kot lastnice komplek-
Europana 7 iz Španije) so pozitivno ovrednotili prispele natečajne predloge za lokacijo v Brežicah in pohvalili njihovo strokovno raven. Pohvalili so tudi angažiranost občine v pripravi naloge in tudi kasneje, kar je rezultira-lo v presenetljivo dober odziv in elaborate.
Delavnica Vodno mesto
Na delavnici Vodno mesto so se članice nacionalnih žirij
sa, kije projekt že vključila v svoje razvojne programe, je uresničitev projekta v glavnem odvisna od sredstev, ki jih bo MC uspel pridobiti na mednarodnih razpisih, predvsem računajo na Interreg 3 A. Upajo na uspešno kandidaturo, saj projekt, ki bo zaključen junija letos, napoveduje dobre razvojne možnosti občine Brežice na področju turizma, pa tudi širše mednarodno sodelovanje, saj so po besedah Cularjeve našli zanesljive partnerje; to je SMART s sosednje Hrvaške, ki se ukvarja z neformalnim izobraževanjem in v tem projektu vidi možnost dolgoročnega sodelovanja, ter Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij iz Ljubljane. Do zagona naj bi našli tudi ustrezno ime za ta kompleks, ki bi ga za svojega sprejeli tudi Breži-čani, saj se še vedno - čeprav je od osamosvojitve minilo že več kot desetletje - uporablja le izraz “bivši dom JLA”.
Po najbolj optimističnih napovedih bi kompleks t. i. mednarodnega krožišča lahko zaživel leta 2009 ali po najbolj črnogledih leta 2012.
Jelica Koršič
iz Španije, Slovenije, Nemčije in z Nizozemske pogovarjale o izzivu, ki ga predstavlja voda, in o razvojnih omejitvah, ki izhajajo iz sodobnega odnosa do vode. V stiku z naravo, divjino, raz-livnim ali poplavnim območjem je tudi voda danes lahko razvojni program, enakovreden novogradnji. Pri pregledu natečajnih predlogov so bile med izrazito različnimi nalogami kot posebno zanimiv primer izpostavljene prav Brežice. Dejstvo, da tako majhno mesto, ki je pred časom izgubilo neposredni stik z vodo, ponovno išče možnosti za združitev z vodo v povezavi z velikim infrastrukturnim posegom nacionalnega pomena, je na razpravljalke naredilo velik vtis. Zmernost pri načrtovanju programov obvladovanja naravnega območja med mestom in reko je bil izpostavljen kot ključni kriterij opredeljevanja odnosa med novimi posegi in vodo.
Mag. Maja Simoneti, Blaž Križnik
Prvi Antonov sejem
Kapele - V Kapelah so pred časom pripravili prvo etnološko prireditev Antonov sejem, s katero so se lahko obiskovalci povrnili v pretekle čase. Na sejmu, ki so ga pripravili MPŽ kapele, kon-jerejsko društvo, Društvo za razvoj podeželja in Aktiv kmečkih žena iz Kapel, so se zbrali kupci, prodajalci in mešetarji z živino. Sejmu sta tudi v prihodnje obljubila podporo predsednik KS Kapele Anton Cerjak in brežiški župan Ivan Molan.
Zimski večer
Pišece - Kulturno društvo Orlica Pišece je ponovno pripravilo zanimivo kulturno prireditev Zimski večer na vasi. Nastopile so pevke ženskega pevskega zbora, člani okteta Orlica, za humor pa so poskrbeli člani dramske sekcije s pišečko “lajštro”, ki je poskrbela za obilico smeha in humorja. Zaplesali so še člani Folklorne skupine Duplo iz Pišec in Folklorna skupina Sv. Križ Začretje s Hrvaške, ki so jih povabili v goste.
Se bo dom JLA z novo podobo znebil starega imena?
Brežice - V Mladinskem centru Brežice so predstavili idejno zasnovo, kako prenoviti nekdanje vojaške objekte na Gubčevi 10 a. Del jih sedaj uporablja mladinski center, del jih imajo v uporabi razna društva, že nekaj časa pa obstajajo zamisli, da bi tem objektom dali novo podobo in novo vsebino.
MAPO VED!
Izobraževanje
2.	februar
Brežice - “Končuješ šolanje in kaj zdaj” - informativni dan za dijake s prestavitvijo posameznih fakultet in predavanje Matica Vošnjaka, od 11. do 16. ure, mladinski center
5.	februar
Telče - predavanje o kulturni ureditvi domačega dvorišča in okolice ter obujanju priprave domačih jedi; ob 15. uri, gasilski dom
11. februar
Brežice - delavnica za društva, kako pripraviti letno poročilo; predstavitev novosti in slovenskih računovodskih standardov
Prireditve
3.	februar
Brestanica - dan šole na temo “Simboli in znamenja slovenstva”, od 16. dov 16.45 ogled izdelkov, ob 17. uri zaključna prireditev, OŠ Adama Bohoriča
Brežice - Balkan fešta - večer nostalgije; ogled filma “Kad porastem biču kengur”, po fimu bo glasbo vrtel DJ Bokky Balkan-kan - retrospektiva jugo rocka in popa 30 let, ob 20. uri, mladinski center
4.	februar
Sevnica - Partyzone presents: Sex on the Desks; rolajo Dr. Lesbian, Emy, Dave Berlitz, Damirche; ob 22. uri, mladinski center
6.	februar
Krško - v sklopu kulturnega praznika jazz večer - Ratko Zjača in Stan Mitrovič kvartet, ob 20. uri, ČebeTnak
10.	februar
Sevnica - Muda tur: fotoreportaža s kolesaijenja po Balkanu (Tržišče-Dubrovnik-Tržišče); predava Damjan Popelar, vstop prost; ob 19. uri, mladinski center
11.	februar
Sevnica - turnir Arena: Magic the Gathering, vstop prost; ob 9. uri, mladinski center
Sevnica - Valentinov žur, vstop prost; ob 20. uri, mladinski center
Brežice - tematski večer o Argentini - “Od Arktičnih pingvinov do tropskih eksotov”, multimedijska projekcija, ob 20. uri, MC
Kultura
2.	februar
Sevnica - predstava za otroke “Lisička zvitorepka”, gostuje Moje gledališče, ob 17. uri, kulturna dvorana Kostanjevica na Krki - Muri in Minka vabita na veselo druženje v knjižnici ob pravljici “Fižolček, ogeljček in slamica”, ob 17. uri, izposojevališče Valvazorjeve knjižnice
3.	februar
Krško - v počastitev kulturnega praznika “Kulturni mozaik 2006”, produkcija kulturnih društev občine Krško, ob 18. uri, Kulturni dom
Sevnica - odprtje razstave “Rastoča knjiga in rojstvo rastoče knjige Sevnica”, ob 18. uri, grad
4.	februar
Krško - gledališka predstava “Plešasta pevka” v izvedbi KUD Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice, ob 19. uri, Kulturni dom
Blanca - prireditev “Kultura nas združuje”, sodelujeta OŠ Blanca in Glasbena šola Sevnica, ob 17. uri, kulturni dom
6.	februar
Brežice - prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, podelitev priznanj in odličij Zveze kulturnih društev Brežice za leto 2005, slavnostni govornik bo župan Ivan Molan, ogled komedije Toneta Partljiča “Na svidenje nad zvezdami” v izvedbi DKD Svoboda Senovo; ob 17. uri, Prosvetni dom
Tržišče - proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika v izvedbi OŠ Tržišče, ob 18. uri, kulturna dvorana
7.	februar
Brestanica - proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, slavnostni govornik bo novinar, pesnik in pisatelj Željko Kozinc, podelitev Prešernovih plaket, ob 19. uri, Dom svobode
Šentjaž - proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika, razstava otroških likovnih del, ob 19. uri, kulturna dvorana
Črne pri Brežicah - priložnostna proslava ob kulturnem dnevu, pripravlja KUD Odskočna deska, ob 18. uri
14. februar
Brežice - gledališka predstava “En španski komad” v izvedbi SNG Drame Ljubljana, igrajo Ivo Ban, Milena Zupančič, Nataša B. Gračner, Saša Pavček, Aleš Valič, za abonma in za izven, ob 19.30, Prosvetni dom
Sava Glas, 2.2.2006
za mlade.
ir
moda
A
RG style Rudolfa Gasa
Brežice - V soboto, 21. januarja, smo bili priča odličnemu nastopu Rudolfa Gasa, njegovega gostujočega benda, promociji zgoščenke in predstavitvi videospota. Obiskovalci so navdušeno ploskali, se gibali v ritmih in si želeli še. Ritmi funka, soula, R’n’B-ija, jazza so zapolnili klubski prostor Mladinskega centra Brežice. Vse je potekalo po protokolu, ki se za promocijo nove zgoščenke spodobi.
Na začetku so si zbrani ogledali videospot za skladbo Lahko me ljubiš, potem pa je na oder prišla Simona Strnad, kije na kratko povedala nekaj o Rudolfovi preteklosti in o novi zgoščenki. Kmalu za tem seje na oder povzpela spremljevalna skupina skupaj z gostjo - pevko Nuško Drašček, za njimi pa je prišel še Rudolf sam. Uvodna skladba je bila vsem dobro znana Lahko me ljubiš, za njo pa je bilo mogoče slišati še nekaj skladb z albuma RG Style. Odlična glasba in vzdušje je botrovalo, da je bilo občinstvo v klubu MC-ja dodobra razgreto in razpoloženo.
Omeniti pa gre še enega mladega Posavca, ki ima z RG Stylom tudi veliko skupnega. To je raper Q-Dom, ki se skriva pod pravim imenom Dominik Černelič. Njegovo sodelovanje na novi plošči RG Style je zelo izrazito, saj je prispeval rap za dve skladbi in botroval pri pisanju besedil.
Skratka odlični glasbeniki so združili svoje moči in ustvarili ploščo, ki bo odmevala po mnogih radijskih postajah, Rudolf pa je zopet dokazal, da zna in hoče - vse to v stilu RG.
Marjan Priveršek
Obisk pri invalidu Tinetu Gorencu
So ljudje, ki ne vedo, kako bi zapolnili svoj prosti čas, in so ljudje, ki si znajo ustvariti prijeten kotiček za preživljanje prostega časa.
Tako v manjšem kraju Rovišče najdemo pridne roke prijaznega gospoda, invalida, ki z veseljem pokaže svoje spretnosti tudi mlajšim otrokom. Zato smo na OŠ Sava Kladnika Sevnica, v podružnici Studenec sklenili, da obiščemo gospoda Tineta z našimi najmlajšimi - učenkami 1. razreda devetletke, kar na njegovem domu.
Veliko pričakovanje učenk, kaj nam bo dan prinesel, seje uresničilo, ko nas je gospod popeljal do svoje “mini” delavnice. V tem prijaznem majhnem prostoru je nekaj posebnega. V njem najdeš takšno in drugačno orodje. Ni pa to njegov edini konjiček, kajti kljub njegovi invalidnosti je dejaven še na drugih področjih.
Namen našega obiska je bilo izdelovanje lesene igrače in seznaniti se z invalidnostjo človeka, ki ima neizmerno voljo do življenja. Nadvse zanimivo je bilo videti te vesele majhne obraze, kako se spoprijemajo s kladivom in veselo zabijajo žeblje. Z zanimanjem so opazovale gospoda Tineta pri delu in ni bilo potrebno dvakrat prositi za njihovo pomoč. V lepem spominu na ta dan pa jim bo zagotovo ostala lesena igrača, ki so jo same obrusile in estetsko dokončale. Vendar se je ta prijeten obisk kaj kmalu iztekel. Z veseljem lahko povemo, da nam bo ta izkušnja ostala v lepem spominu.
Zapisala Rebeka Dolinšek
Projektno srečanje v Kopenhagnu
V okviru projekta Comenius 1 so se profesorice in dijaki Šolskega centra Krško - Sevnica udeležili projektnega srečanja v Kopenhagnu na Danskem. Srečanje je potekalo na Gimnaziji Ordrup, s katero krška srednja šola sodeluje v okviru projekta “Experiencing Extended Europe - Doživljanje razširjene Evrope”. Aktivna partnerica v projektu je tudi poljska gimnazija iz Swierklany. Comenius projektna skupina iz Krškega, v kateri aktivno delujejo Lidija Pirc, Ema Župan, Nataša Rostohar in Alenka Špan, je koordinatorica tega mednarodnega projekta. Na srečanje v Kopenhagen so odpotovali tudi štirje dijaki 3. letnika.tehniške gimnazije - Petra Zorič, Aleš Bizjak, Simon Perčič in Damir Žniderič, ki so navezali prijateljske stike z danskimi in poljskimi vrstniki. Kot vodje raziskovalnih skupin L letnika tehniške gimnazije so suvereno in samozavestno predstavili rezultate prvega projektnega obdobja. Slovenski in poljski dijaki so stanovali pri danskih vrstnikih, jih spremljali pri pouku ter uživali v raznovrstnem družabnem programu, ki so ga zanje organizirali gostitelji. Profesorji partnerskih šol so ovrednotili aktivnosti prvega projektnega obdobja ter začrtali smernice dela za naslednje projektno leto.
Profesorice in profesorji z Danske, Poljske in iz Slovenije s poljskima dijakoma
Osnovni cilj projekta je določitev življenjskega položaja evropskega mladostnika ter ugotoviti razlike med starimi in novimi članicami Evropske unije. V prvem projektnem obdobju so dijaki s pomočjo najrazličnejših meritev določali parametre svojega življenjskega okolja. Raziskovali so vodo in zrak, onesnaženje z odpadki ter vire energije. Krška šola je prav tako vzpostavila spletno učilnico Moodle (https:// sskrsko.ath.cx/moodle/'). ki deluje kot virtualni kraj srečanja za vse sodelujoče profesorje in dijake. Naslednje projektno srečanje bo marca 2006 v Krškem. AŠ
8 mm 2/8 mm 2
Od zadnjega poljuba do zadnjega diha. Po vročem vikendu v Budimpešti se partnerja znajdeta v kočljivi situaciji, ko sodelujeta pri seksu v troje. Na elektronsko pošto dobivata fotografije odnosa in nekdo ju začne izsiljevati. Kmalu se bosta znašla na norem potovanju skozi podzemni svet pornografije, da bi našla in uničila dokaze.
Zansce
John Orr (Ray Liotta) je izkušen preiskovalec, ki ima glede podtaknjenih požarov šesti čut. Njegov partner Keith Lang (Leguizamo) seje učil pri njem in se pridružil ekipi, ki išče morilca. Čas se izteka, število žrtev pa raste. Morilca bodo zaustavili le tako, da najdejo točko, kjer seje vse začelo.
Zaporniško dvorišče
Zaporniško dvorišče je zgodba o profesionalnem igralcu ameriškega nogometa Paulu Creweju in nekdanjem študentskem prvaku Natu (Raynolds), ki skupaj služita zaporno kazen. Prisiljenje sestaviti moštvo iz zapornikov, ki se morajo v tekmi zoperstaviti stražarjem, zato Crewe za pomoč zaprosi upravo Scarborja, da bi tako zapornike povedel do zmage v tekmi, ki bi se morala končati ravno nasprotno.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Nekateri imajo zime počasi dovolj, vsaj kar zadeva modo. Modni radovedneži že čakajo, kaj se bo dogajalo v prihajajoči modni sezoni pomlad/poletje 2006. “Stare krpe” se morajo spočiti in mi potrebujemo novo osvežitev. Torej poglejmo malce v še neznano področje. Po prvih vtisih, ko prelistamo vrhunske modne revije, lahko sklepamo, da nam glede vzorcev ne bo dolgčas, saj bo med ostalim dovolj črtastih vzorcev in rožic, ki bodo poživili našo garderobo. Tudi pri materialih bomo imeli precejšnjo izbiro, med njimi bo tudi nekaj novega, doslej uporabljenega le za spodje perilo, toda moda vedno preseneča in želi več.
Pri krojih bo veliko simetrije, še naprej bodo modema tai-lirana oblačila. Za sloge bi zaenkrat lahko rekli le, da bo še naprej “IN” etno ter kroji 60-ih in 70-ih let. Glede barv izstopajo oranžna, peščena, zelena, rumena, seveda v svežih in žarečih tonih. Velika novost bodo vedno bolj “divji” volančki na krilih in bluzah, poudarjeni in valoviti kratki rokavi na bluzah ter razne resice na krilih. Namesto capri hlač se bodo bolj nosile bermuda hlače, pa jeans v krajših izvedbah od kratkih vročih hlačk naprej. Če pogledamo celoto, lahko rečemo, da bodo ženske razigrane, mladostne, vpadljive. Vsekakor bo to žensko-punčkasta moda, sladka, lepa in ženstvena hkrati. Več podrobnosti pa v naslednjih številkah SavaGlasa.
Lea Šinko Štraus
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
(.Perma Art) j
■ TEL 07/49-46-044, GSM; 031-681-401
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽI^
ŠPORT
atletika
I
ples
smučarski skoki
Novi rekordi brežiških atletov
Slovenska Bistrica - Preteklo soboto je v Slovenski Bistrici potekal atletski dvoranski miting. To je bilo prvo tekmovanje v novi atletski dvorani. Neverjetno, kako veliko podporo in pomoč lokalne skupnosti so deležni nekateri klubi! Marljivi atletski zanesenjaki domačega kluba Almont, direktor Zavoda za šport v Slovenski Bistrici Marjan Štimec in občinski svetniki so dokazali, da je mogoče tudi v relativno manjših okoljih s sodelovanjem in zdravo pametjo doseči izjemne rezultate na področju načrtovanja in gradnje športnih objektov.
Jure Kovanje tudi ta vikend dokazal zelo dobro formo. Zmagal je v skoku s palico z novim letošnjim najboljšim rezultatom v Sloveniji (5,32 m).
Rožle Bučalo je imel v skoku v daljino izjemno konkurenco. Nastopilo je 21 skakalcev, nekateri med njimi so bili udeleženci že največjih atletskih tekmovanj na svetu, kar šest atletov ima osebne rekorde čez 7,70. V takšni konkurenci je Rožle, ki je še mladinec, skakal izjemno. Dosegel je osebni in klubski dvoranski rekord (7,46) in na koncu dosegel 2. mesto. Rožle je od Pekinga in norme za SP za mladince oddaljen samo še 9 cm.
rejša od vseh članic. V skoku v daljino pa je kar štirikrat skočila bolje od svojega osebnega in klubskega dvoranskega rekorda. Zdaj znaša njen rekord v skoku v daljino 5,68.
Rok Deržanič je letos že starejši mladinec. Prvič v karieri je tekel čez ovire, ki so visoke en meter in dokazal, da mu tudi višje ovire ne bodo delale težav. Stekel je spoštovanja vreden rezultat na 60 m z ovirami (8,27). Seveda med starejšimi mladinci v Sloveniji nima prave konkurence, saj je drugouvrščeni tekmovalec za njim zaostal za več kot pol sekunde!
Spomnimo, da je bil Rok v letu 2005 najboljši mladi at-
Maruša Deržanič
let v Sloveniji. Na SP za mlajše mladince v Maroku je bil v osmeroboju šesti. Na EP za mlajše mladince je bil v teku
na 110 m ovire peti. Trenutno je aktualni slovenski rekorder kar v enajstih (11) atletskih disciplinah! Je lastnik vseh slovenskih rekordov v tekih na ovirah v pionirski in mlajši mladinski konkurenci. H.O.
Jan in Anja z bronasto medaljo
Domžale - Preteklo soboto je bilo v Domžalah državno prvenstvo v standardnih plesih. Prvenstva so se udeležili tudi štirje plesni pari Plesno glasbenega centra Lukec. Najbolje se je odrezal njihov najmlajši plesni par Jan Gajski in Anja Bobničfna fotografiji), ki sta osvojila bronasto medaljo.
Med mlajšimi mladinci sta Jan Bahar-Petek in Tina Gajšek-Murko osvojila 9. mesto. Prav tako na 9. mestu sta pristala mladinca Edi Rostohar in Dolores Padovski.
Na njunem drugem državnem prvenstvu med starejšimi mladinci (od 15. do 18. leta) sta Luka Vodlan in Amadeja Plevel sicer že drugo leto kategorizirana športnika mladinskega razreda pri olimpijskem komiteju Slovenije opravičila pričakovanja in se uvrstila tik pred finalom na 8. mesto.
Rožle Bučalo
Maja Petan je bila ponovno zelo hitra na visokih ovirah. Zmagala je v konkurenci starejših mladink v teku na 60 m z ovirami (8,80). Hitrejša je bila tudi od vseh članic, kjer je zmagala novomeščan-ka Mija Rangus (9,09).
Maruša Deržanič je najprej nastopila v teku na 60 m z ovirami. Bila je druga, takoj za klubsko kolegico Majo. Tekla je 9,00. Tudi ona je bila hit-
Skačejo z Gore nasledniki Peterke?
Spodnje Dule - Desete iz naslednjih klubov: SK nad Laškim, Šmarješke Top-tekme v smučarskih skokih za Boštanj, ŠD Zabrdje, ŠD Vrh lice, SSK Dolomiti in ŠD pokal Športnega društva Gora nad Laškim, ŠD Danfos Čr- Gora. Tekmo si je ogledalo se je udeležilo 30 skakalcev nomelj, SD Vizore, SK Breze 350 gledalcev, ki so uživali ob
lepih in varnih skokih pod žarometi.
Domači tekmovalci so se v vseh kategorijah povzpeli na stopničke. V kategoriji dečki do 11 let je zmagal ■ Alen Zorič, drugi je bil Matej Martinjak, tretji pa Tim Sevšek. Med dečki do 15 let je 1. mesto osvojil Gašper Čižmek, tretji je bil Samo Kolar. V absolutni konkurenci je med dekleti zmagala Vesna Alegro, v kategoriji mladinci oz. člani do 30 let Aleš Martinjak, med veterani nad 30 let pa je bil Bojan Zupan drugi.
Kozmus bo čez nekaj dni že nemoteno treniral
Strasbourg - Brežiški atlet Primož Kozmus, kije bil v metu kladiva šesti na olimpijskih igrah (OI) leta 2004 v Atenah, peti na svetovnem prvenstvu leta 2003 v Parizu in četrti na svetovnem finalu Mednarodne atletske zveze (LAAF) leta 2004 na Madžarskem, je v ponedeljek uspešno prestal zdravstveni poseg v Strasbourgu. “Po več kot letu in pol prisilnega tekmovalnega premora mi je dr. Dangi v Franciji omrtvil dva živca na hrbtu in dejal, da bom lahko po tednu dni počitka že nemoteno treniral,” je povedal Kozmus. “Z radiofrekvenčnimi valovi so mi omrtvili živca, kjer je izrastek pritiskal na kost, zato ni bila potrebna operacija. Zdravnik mi je sicer dejal, da bi se lahko bolečine obnovile čez leto dni, vendar bi vnovičen podoben poseg odpravil težave. Vesel sem, da bom lahko končno začel nemoteno trenirati s polnimi obremenitvami in se pripravljati za tekmovanja,” je še povedal Kozmus, ki si želi, da bi v poletni sezoni že metal okrog 77 m.
Kozmus seje že 9. maja 2005 odločil, da zaradi poškodbe hrbta ne bo tekmoval, po dolgem obdobju iskanja pravih vzrokov za težave pa je v Strasbourg odšel po posredovanju slovenskega reprezentančnega zdravnika Rastka Stoka. Bolečine so se pri Kozmusu pojavile teden dni pred odhodom na evropski zimski pokal v metih v Turčiji in zato 12. in 13. marca 2005 v Mersinu ni tekmoval, izpustiti pa je moral tudi svetovno prvenstvo avgusta lani v Helsinkih.
ftVTOnOBILiZEn
Renault Clio 1.4 16V 3v
. Clio ostaja Clio. Toda le po l!Iienu, saj si ga nihče ni upal Menjati, ker ima izjemen tržni ugled. In vendar je napredek Več kot očiten in opazen že po nekaj minutah vožnje. Skladbo s centimetri so zrasle ambi-c*je, kakovost in udobje. V j^žnji ustvarja vtis avtomo-ki je občutno prerasel °kvire svojega razreda. Tret-Ja generacija absolutno naj-eČje prodajne uspešnice zad-let pri nas se v novi izdaji Podstavlja veliko večja od ^sedanje. Z dolžino blizu 4 novi Clio za 17 cm daljši :01 Prej in vsakega od 17 c e videti predvsem znotraj!
cm
^otor:
' Vrstni, bencinski štiri valj-n*, 16V
[ Prostornina: 1390 cm1 ^ivečja moč: 100 KM
^vor 127 Nm pri4250/min
Razlog je utemeljen. Pretežni del novih centimetrov je namreč namenjenih notranjosti. Glede na predhodni model se to odraža zlasti na večjem udobju. Predvsem zadaj, kjer je zdaj kakšen centimeter več nad glavo in okrog kolen, ter v prtljažniku, ki je za spoznanje večji kot prej. Pomemben del novih centi-
metrov je bil namenjen tudi večji varnosti, saj so imeli snovalci poleg izkušenj večjo svobodo tudi glede deformacijskih con karoserije, kar se jim je kmalu obrestovalo. Novi Clio je v preizkusnih trkih neodvisne organizacije EuroNCAP dobil najvišje ocene.
Vrata tri vratne različice so
občutno večja kot prej, kar pomeni, da je dostop enostavnejši tudi do zadnje klopi, vendar na ozkih parkiriščih širine vrat ne gre zanemariti, saj zahteva več prostora kot pri petvratni izvedbi.
Občutek za volanom je nov. Sedi se, kljub nastavitvam, za spoznanje višje kot prej, kakovost športno oblikovanih sedežev pa je dobra. Voznikovo okolje je ergonomsko zasnovano, design armaturne plošče je nov, svež, materiali so na višji kakovostni ravni, predvsem zgornji del armaturne plošče, ki je iz mehkega poliuretana. V celoti
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 182 km/h -pospešek 0-100 km/h: 11,3 s
-	poraba po podatkih proizvajalca:
8,7/5,4/6,6 l/100km -testno povprečje: 8,3 l/100km
je spredaj več svobode, saj je prostora skoraj toliko kot v Meganu. Novost so tudi različna odlagališča za drobnarije, ki jih je prej marsikdo pogrešal, vključno z velikim predalom pred sopotnikom. Klimatska naprava zahteva ročno nastavitev, komande za upravljanje radijskega aparata so priročno za volanom. V serijski opremi najdemo še daljinsko centralno zaklepanje in električno nastavitev zunanjih ogledal ter pomik prednjih šip.
Prijetno živahni 1,4-litrski 16-ventilski bencinski motor je že stari znanec, ki tudi v novem Cliu kaže izjemno razpoloženje do visokih vrtljajev. Živahnost spodbuja dokaj ubogljiv in natančen petstopenjski ročni menjalnik s pogostejšim pretikanjem. Odziva se presenetljivo uglajeno
in mehko, ne glede na to, da hitro doseže številko 6.000, kjer se na merilniku vrtljajev začne rdeče, opozorilno polje. Pospešek in naj višja hitrost sta osnovna podatka, ki definirata značaj te različice Clia in ta je gotovo “medmestni”, saj ga poleg mestnih ulic zlahka zapeljemo kamorkoli.
Novi Clio je tako v celoti ambicioznejši in primernejši tudi za občasna daljša potovanja, za katera doslej ta razred ni bil ravno najbolj primeren.
Aleksander Krebelj
RAZVEDRILO
OVEfl
Vlagajte svoj trud in napor v podjetno služenje denarja. To bo verjetno pripeljalo do razburjenja in zmedenosti v družinskem krogu. Spremembe glede vašega vedenja bodo zelo očitne.
BIK
Srečali boste nove in zanimive ljudi, ki vam bodo prinesli notranje spodbude. Romanca se bo razvijala med delovnimi aktivnostmi. Vaša odločnost določa, da vam bo vse steklo.
DVOJČKA
Razširite svoje znanje in se vpišite na seminarje. Ne trošite svojih moči, da bi naredili vtis na ljudi. Z enim zamahom boste opravili s situacijami in jih spravili v ravnovesje.
RAK
Čustvena dogajanja na delovnem mestu vas bodo držala v ozadju. Koristne informacije lahko pridobite, če poslušate in opazujete druge ljudi, kaj delajo in kaj govorijo. Uporabite svojo energijo.
LEV
Preživite čas v spoznavanju novih ljudi. Prihajajo spremembe v vašem domačem okolju. Sorodniki bodo dobrosrčni. Imeli boste izjemne ideje, obenem pa tudi nadrejene, ki vas bodo poskušali zavirati.
DEVICA
Življenjska moč in vitalnost, ki ju imate na pretek, bo vidna pri hobijih in kreativnostih. Uporabite nekaj diplomacije. Pravi čas za potovanje in za doseganje rezultatov.
TEHTNICA
Ta teden vam bo uspelo dokončati stvari na delovnem mestu. Imate velike možnosti za potovanja in družabno življenje, vendar je vse skupaj povezano s časom in denarjem. Ne zapravljate preveč.
ŠKORPIJON
Načrtujte svoje družabno življenje, vendar previdno. Ne vključujte se v pogovore s sodelavci. Vaša srčna stran bo občudovana od ostalih. Vaš srečen dan bo sobota.
STRELEC
Ne sprejmite povabil z družabnih srečanj. Umirite se. Na vidiku so dobre ideje glede vaših domačih projektov. Posvetite se družini, predvsem partneiju.Vaš srečen dan bo nedelja.
KOZOROG
Ugotovili boste, da ste zasvojeni s tele-fonijado. Bodite razsodni. Vaša hrabrost in srčnost vas bosta odtegnila od slabih razvad. Družinske odgovornosti se stopnjujejo.

VODflAR
V prihajajočem tednu ne posojajte denaija. Komentaijev ne jemljite preveč resno. Možne so drastične spremembe na področju vas in vašega partnerja. Vaš srečen dan bo sreda.
RIBI
Ne obotavljate se pri dokončanju svojih projektov. Čakata vas sreča in presenečenje. Močna sila vam bo pomagala. Bodite, kar ste. Vaš srečen dan bo torek.
faks:
jredniki@tv-nm.si
Dlet: www.tv-nm.si
.
.


&	... na Dolenjskem,
v Beli krajini in Posavju
MAGRADMA KR1ZAMKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada Franc Simonišek,
Pečice 5, 3257 Podsreda
2.	nagrada - zgoščenka Milan Jarkovič,
Velika Dolina 7 a,
8261 Jesenice na Dolenjskem
#■
3.	nagrada - kaseta
Martin Primc,
Ivanjše 8,
8311 Kostanjevica na Krki
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
GESLO, OLEAT, LITVA, MK, IV, PŽ, ASANA, SAMOIRONIJA, TRAMVAJ, RD, AA, AAS-EN, OLA, STOGLA, IZVIR, RAI, LAŠTA, KAJMAN, ČEK, KANT, PASTIR, ROŽEVINA, NAT, ASA, OSAT, ATA.
Geslo:
POMAGAJTE ŽIVALIM
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 10.2.2006, na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek in točen naslov!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
NAGRADNA
KRIŽANKA
KDOR PREPIŠE UMETNIŠKO DELO IN GA OBJAVI KOT LASTNO
NEKDANJI SRAMOTILNI 5TE8ER (K ČRK: A, E G,N,P, R,R)
IGRALEC
NA
LAJNO
GROBO
ORIENT.
DOMAČE
SUKNJO
GEORGE
AJDE
NEMIRNA
ARABSKA
DRŽAVA
0PULARNA
ŠPANSKA
FILMSKA
IGRALKA
(VICTORIA)
PRERAČUNLJIVO RAVNANJE ZA DOSEGO CILJA
KOMER-
CIALNI
NAZIV
ZA
ORANŽADO
KEMIJSKI
ZNAK
ZA
RADIJ
DESNI
PRITOK
jhheul
NOETOVA
BARKA
ABRIL,
VICTORIA
španska
Umska
igralka
RUSKI SKLAD. (AN ATOLI
PRIPADNIK
SKITOV
SORODNA IN0UAN. PLEMENA V SREDNJI AMERIKI
VRSTA
DRAGOCE-
NIH
FRANC.
PREPROG
NOČNI
ZABAVNI
IJM6LJ
GLAVNO M. PERUJA
VRSTA
VRHNJE
OBLAČILO
MUSLIMANK
PRODA-
JALEC
APNA
ARABSKI
POLOTOK
BRUSNI
KAMEN
ZVRST GLASBE Z JAMAJKE SKUPINA
ANTON
DERMOTA
IT. PESNICA] NEGRI
JED IZ POPARJENEGA KRUHA
HOTELSKI
DELAVEC
POKOJNI SLOV. IGR. KRALJ
AVTOR
RUDI
MURN
NEKDANJA FRANCOSKA TEROR. ORGANIZACIJA
PRVA
ŽENSKA
P0LŽAJ,
DRŽA
(ŽARGON)
ANDREJ
KURENT
EGIPT. PREDSEDNIK SADAT
R0LLAND
R0MAIN
PRAOČE
ČLOVEŠTVA
MANJŠI
STOPNI-
ČAST
SLAP
NAPRAVA ZA DVIGOVANJE BREMEN
VELIK,
UDOBEN
AVTOBUS
ZA
IZLETE
LJAOOV,
ANATGL
(18554914)*
roški
skladatelj
OKRASNI TRAK ZA I ŽENSKA I OBLAČILA IN 3UNIFDRME
Kino servis Brežice
Četrtek, 2.2., petek, 3.2., sobota, 4.2., in nedelja 5.2., ob 18. uri Satanov klan, srhljivka, in ob 20. uri Odgro-badogroba, slovenska drama; sreda, 8.2., in četrtek, 9.2., ob 18. in 20. uri Bal-can-can, komedija; petek, 10.2., ob
16.30	Wallace & Gromit, animirana komedija, ob 18. uri Bal-can-can in ob 20. uri Veseli božič, vojna drama; sobota, 11.2., ob 16.30 Wallace & Gromit, ob 18. uri Ugla-ševanje, slovenska drama in ob 20. uri Veseli božič; nedelja, 12.2., ob 16.30 Wallace & Gromit.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 2.2., ob 19. uri Jamski stvor, akcijski znan-stveno-fantastični triler; petek,
3.2.,	ob 20. uri Srečkolov, komedija; sobota, 4.2., ob
17.30	Uglaševanje, slovenska drama, nedelja, 5.2., ob 18. uri Uglaševanje; četrtek, 9.2., ob 19. uri Gejša, romantična drama; petek, 10.2., ob 18. uri Mali pišček, animirani družinski film, sinhroniziran v slovenščini, ob 20. uri Cabos mora umreti, akcijska črna komedija; sobota, 11.2., ob
18.	uri Mali pišček, ob 20. uri Gejša; nedelja, 12.2., ob 18. uri Mali pišček.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 3.2., ob 19. uri Nova v družini, romantična komedija; nedelja, 5.2., ob
19.	uri Kot v nebesih, romantična komedija; nedelja,
12.2.,	ob 18. uri King Kong, fantazijska avantura.
RECEPT ZA VSAK DAM
Vipavska jota
Sestavine:
-	skodelica fižola (najboljše, da še
ni kuhan, saj lahko vodo od kuhanja še uporabimo),
-	suho meso - (kračo, reberca, posušene kože),
-	krompir - 3 srednje veliki krompirji,
-	poper v zrnu,
-	2 lovorjeva lista,
-	2 cela česna,
-1 kg kislega zelja ali repe,
-	četrt velike čebule,
-	žlica moke,
-	žlica olja ali masti.
Postopek:
Najprej skuhamo fižol. Ko je skuhan, dodamo samo še nekaj mrzle vode, kajti krompir dodajamo v mrzle tekočine. Dodamo še na polovice narezan krompir. Solimo, dodamo poper, lovor, česen in pustimo vreti toliko časa, da se krompir do polovice skuha. Medtem lahko skuhamo suho meso (ponavadi v ekonom-loncu, kračo kuhamo približno 3/4 ure). Ko je krompir do polovice kuhan, ga s kuhalnico razdrobimo na majhne koščke. (Namen krompirja je, da se razkuha, saj to najbolj zgosti jed.) Dodamo kuhano meso, skupaj s tekočino, v kateri se je kuhalo (preverimo, da ni preslana). Istočasno dodamo kislo zelje ali repo ter pustimo nekaj časa (15 minut), da malce povre. V ponvi na žlici olja (ali masti) ocvremo čebulo, narezano na lističe. Ko postane zlatorumena, dodamo moko in popražimo (približno 5 minut). Na koncu popraženo moko s čebulo zlijemo v joto (jota mora vreti). Joto kuhamo še najmanj 15 minut.
Zeliščna omleta
Sestavine:
-2 jajci
-1 žlica sesekljanih svežih zelišč (pehtran, peteršilj ali drobnjak)
-	žlica masla
-	sol
-	sveže zmlet poper
Postopek:
V skledi rahlo stepemo jajca, dodamo sveža zelišča in začinimo. V teflonski ponvi stopimo maslo in jo enakomerno namestimo. V ponev vlijemo jajčno mešanico in ko jajce ob robu zakrkne, z žlico porinemo robove proti sredini, da surovo jajce steče v ponev. Pečemo dve minuti ne da bi mešali, tako da jajce zakrkne. Omleto hitro prepognemo in takoj ponudimo. Preprosta zeliščna omleta je hitro pripravljen, hranilen in lahek obrok. Ponudimo jo s solato ali kosom kruha. Omlete pečemo sproti in jih pojemo takoj, ko so pripravljene.
Ovsena kaša s pršutom in papriko
Sestavine:
-	20 dag ovsene kaše
-	25 dag pršuta
-	2 del terana
-	1 del sladke smetana
-	15 dag čebule
-	20 dag paprike
-	česen, rožmarin, peteršilj, žajbelj
-	poper, morska sol, olje
Postopek:
Kašo skuhamo, odcedimo in ohladim^-Na vročem olju prepražimo na drobno sesek' ljano čebulo in na kocke narezano paprik^ Ko zarumeni, dodamo na kocke narezSf* pršut. Popražimo, zalijemo z vinom in plJs, mo, da prevre. Začinimo in zalijemo s sla ko smetano. Ko dobro zavre, dodamo še k hano, odcejeno kašo in na majhnem ogf? mešamo toliko časa, da se primemo zg°s '
OBČINA BREŽICE
Proračun občine Brežice 2006
OBČINA
Brežice
Na 8. izredni seji Občinskega sveta občine Brežice, ki je potekala 19. januarja 2006, so svetniki poleg dopolnjenega predloga odloka o proračunu občine Brežice obravnavali še predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda za podjetništvo in turizem Brežice.
Občinski svetniki so soglasno podprli ustanovitev Zavoda za podjetništvo in turizem Brežice, v katerega sta združena dosedanja Zavod za turizem in Razvojni center Brežice. Z omenjeno združitvijo in novo nastalim zavodom bo omogočena lažja dostopnost vsem njihovim uporabnikom, saj bo zavod imel sedež v občinski zgradbi. Prav tako bodo imeli njihovi uporabniki s področja podjetništva in turizma možnost, da na enem mestu uredijo vse potrebno, kar bo pripomoglo k boljši komunikaciji in večjemu sodelovanju podjet-
ništva s turizmom. Delovanje zavoda s sedežem v stavbi Občine Brežice bo prineslo tudi nekaj finančnih prihrankov, ki bodo namenjeni predvsem razvijanju podjetništva in turizma v občini Brežice.
Soglasno so občinski svetniki sprejeli tudi proračun občine Brežice za leto 2006, kar se je zgodilo prvič, odkar je v Sloveniji uveljavljen večstrankarski sistem. Pri sestavi proračuna sem se pogovaijal z vsemi proračunskimi uporabniki, saj sem želel, da se upoštevajo predvsem njihove prioritete. Opravljeni razgovori so pripomogli tudi k temu, da imamo sprejet proračun, na katerega ni bilo nobenih pripomb krajevnih skupnosti in ostalih uporabnikov.
Proračun občine Brežice za leto 2006 je visok kar 5,8 milijarde SIT in je daleč naj višji do sedaj. Za primerjavo le to, daje za kar 45 odstokov višji od proračuna za leto 2005. Tako visok proračun je predvsem posledica pridobljenih sredstev iz evropskih strukturnih skladov in preko razpisov pridobljenih regionalnih razvojnih sredstev.
Zaradi samega obsega proračuna in njegovih postavk želim predstaviti ključne investicije s posameznih področij:
1.	Infrastruktura:
- že večkrat omenjene kana-
lizacije in čistilne naprave Obrežje, Velika Dolina, Dobova in Brežice, ki so sofinancirane z evropskimi strukturnimi skladi (Obrežje in Velika Dolina -PHARE program, Brežice -ISPA program)
2.	Investicije po krajevnih skupnostih:
-	Artiče: planirana parkirišča pri OŠ Artiče in modernizacija cest po planu KS, izgradnja javne razsvetljave v Sp. Pohanci.
-	Bizeljsko: modernizacija cest po planu KS in modernizacija LC Vrhovnica.
-	Brežice:	modernizacija
ulice in izvedba javne razsvetljave na Cesti prvih borcev, rekonstrukcija Kržičnikove ulice in Ul. stare pravde ter ureditev oz. izvedba parkirišč v mestu Brežice (Pod obzidjem).
-	Cerklje ob Krki: preplastitev LC Bušeča vas - Vinji vrh, sanacija plazu v Bušeči vasi, izgradnja druge faze vodovoda Gazice.
-	Dobova: izvedba javne razsvetljave v Selah, odkup zemljišč za podvoz Dobova, modernizacija cest po planu KS, sofinanciranje prometnega režima pri OŠ Dobova.
-	Globoko:	modernizacija
cest po planu KS, dokončanje izgradnje prve faze pločnika Lipe-Strgar, obnova prosvetnega doma ter izdelava projektne^ dokumentacije za vrtec pri OŠ Globoko.
-	Jesenice na Dolenjskem:
preplastitev LC Slovenska vas, obnova javne razsvetljave, rekonstrukcija odseka LC Nova vas-Mokrice, sofinanciranje večnamenskega doma.
-	Kapele:	rekonstrukcija
preplastitve LC Zupelevec-Kapele, izvedba javne razsvetljave.
-	Križe: pridobivanje projektne dokumentacije za vo-dooskrbo.
-	Krška vas: modernizacija cest po planu KS in ureditev javne razsvetljave.
-	Mrzlava vas:	ureditev
odvodnjavanja v Mrzlavi vasi in modernizacija LC Globoči-ce-Kraška vas.
-	Pečice: modernizacija javnih poti po planu KS.
-	Pišece: modernizacija cest po planu KS, izgradnja in projektna dokumentacija za vodo-oskrbo, sofinanciranje večnamenskega doma, ureditev odvodnjavanja meteornih voda.
-	Skopice: preplastitev javne poti po planu KS.
-	Sromlje: obnova večnamenskega doma, modernizacija cest po planu KS.
-	Sentlenart: obnova in modernizacija cest po planu KS, dokončanje izgradnje pločnika v Brežini, obnova in razširitev javne razsvetljave v Brežini.
-	Velika Dolina: sanacija stavbe KS, sanacija plazu Cir-nik, izgradnja vodovodnega
omrežja, modernizacija cest po planu KS - skupaj s samoprispevkom krajanov.
-	Velike Malence: modernizacija javne poti Boršt-Pekel.
-	Zakot-Bukošek-Trnie: modernizacija Murnove ulice, modernizacija cest po planu KS, izdelava projektne dokumentacije za pločnik v Bu-košku.
3.	Kmetijstvo
-	izgradnja sejmišča Brežice,
-	razvojni programi kmetij,
-	urejanje kmetijskih zemljišč,
-	Bizeljsko-sremiška vinsko turistična cona,
-	cvičkarija...
4.	Prostorsko planiranje
-	osnovne podlage izdelave prostorskega reda
-	projektne dokumentacije za že prej navedene kanalizacije v Brežicah, Dobovi, Jesenicah na Dolenjskem in na Veliki Dolini
-	odkup zemljišč za potrebe ureditve poslovne cone Brežina.
5.	Družbene dejavnosti
-	dokončanje izgradnje Knjižnice Brežice
-	celovita obnova gradu Brežice
-	izdelava projektne dokumentacije in začetek gradnje OŠ Bizeljsko
-	izdelava projektne dokumentacije za OŠ Brežice.
Ivan Molan
Proračunska sredstva so namenjena tudi sofinanciranju programov s področja športa, mladine, kulture, podjetništva ter ustanavljanju fakultete za turizem. Prav tako so sredstva planirana za pridobitev certifikata ISO 9001, s katerim želim, da naša občinska uprava postane po organiziranosti in delovanju primerljiva s tistimi redkimi občinami v Sloveniji, ki že sedaj delujejo po merilih ISO standardov.
Ob soglasnem sprejemu proračuna in ob dejstvu, da je ta sprejet že v januarju, se moram zahvaliti predvsem zaposlenim v občinski upravi, ki so vložili veliko truda v samo pripravo proračuna, kakor tudi občinskim svetnikom, ki so predlagani predlog proračuna sprejeli.
Ivan Molan, župan občine Brežice
občinski svet brežice
Na 8. izredni seji je bil sprejet dopolnjen predlog odloka o proračunu občine Brežice za leto 2006. Županu g. Ivanu Molanu je s pomočjo občinskih služb uspelo sestaviti proračun, kije najobsežnejši do sedaj (5,7 milijarde SIT). Predvsem na Mčun uspešno pridobljenih Mednarodnih sredstev. Tako so Mogoče izvedbe večjih investicij, kot so kanalizacija in čistilna naprava Brežice in Obrežje. Pohvaliti je potrebno tudi zelo 2godnjo pripravo in sprejem Proračuna, kar bo omogočilo ne-Moteno izvedbo vseh zastavljenih načrtov. Župan je tudi uspešno uskladil vse želje in po-tiebe v okviru mogočega v vseh krajevnih skupnosti. To kaže na Pjegovo željo po čim bolj enakomernem razvoju celotnega območja občine. Na seji v sami Opravi ni bilo nobenih pomembnih vsebinskih pomislekov. Proračun je bil sprejet sočasno, kar je dokaz, da je kvanten in sprejemlji za vse člane , bčinskega sveta. Želimo si lah-°> da bi županu uspelo tudi v Pbhodnje predstaviti tako us-Pesne predloge proračunov, ki e’ omogočili občini Brežice Pakorneren in trajen razvoj tudi Prihodnje.
Marko Hercigonja, vodja svetniške skupine SDS
LDS
L,tlERALI\JA demokracija
SLOVENIJE
svj11 ,tako smo tudi za leto 2006 jel; n'*ri občinskega sveta spre-
Proračun, ki naj bi bil te-
melj nadaljnjega delovanja in razvoja naše občine. Nekateri so bolj navdušeni nad njim, nekateri pa manj. Posebej velja omeniti krajevne skupnosti, pri katerih največkrat pride do nezadovoljstva, saj neenakomerno porazdeljena sredstva prejemamo v premajhnih količinah, da bi lahko dokončali vsaj tiste najbolj potrebne investicije. Je pa razveseljiva novica, da nam je župan na sestanku z našo svetniško skupino, ki se ga je udeležil pred sprejemom proračuna, obljubil, da bomo lahko pričeli z vsemi začrtanimi investicijami takoj, ko bo mogoče dela izvajati. To pomeni, da ne bo potrebno čakati z njimi do poznega poletja, ampak se bodo ta lahko pričela izvajati že mnogo prej. Veliko je tudi pripomb glede ureditve starega mestnega jedra, saj nam to prav gotovo ni v ponos, posebej žalostno pa je, da tudi v tem letu ne bo nič bolje, saj je v proračunu namenjenih zanj le skromen del sredstev, ki pa ne bo pripomogel k boljšemu izgledu našega mestnega jedra.
Še bolj zastrašujoče pa je dejstvo, da proračun ne bo realiziran na prihodkovni strani, saj je 5,7 milijarde SIT velik zalogaj, ki ga bo težko “pripeljati” v blagajno in moramo se zavedati, da je letos volilno leto in da se bodo, ker bo denarja slej kot prej zmanjkalo, izvajale investicije tam, kjer bo potrebno kupiti še kakšen glas. Zato smo se v naši svetniški skupini odločili tako, kot nam je obljubil župan, da bomo vsak v svoji krajevni skupnosti pričeli z začrtanimi deli takoj spomladi in jih poskušali dokončati v naj večji možni meri.
LORKS
Sprejet je proračun občine za leto 2006. Prav zanimivo je, da nanj ni bilo bistvenih pripomb in je bil sprejet soglasno. Vredno pa si je zapomniti sugestije in
☆ ☆
☆ ☆
pripombe, izrečene že na odborih in pri usklajevanju, daje trošenje družbenih sredstev zelo odgovorno dejanje. Zato ni dopustno, da je poraba netransparentna in da bi o njenem namenu odločali občinski delavci brez soglasja občinskega sveta. Naša skupina je predvsem pozorna na postavke, kjer so več milijonska sredstva rezervirana brez stroge namembnosti. Začrtano je kar nekaj ambicioznih projektov, ki so parcialne narave, še najbolj pa je zaskrbljujoče dejstvo, da ni pripravljene vsebine projektov in denar ne bo porabljen namensko. Če ob tem še upoštevamo, da je pred nami volilno leto, bo kar zanimivo opazovati kopnenje in prerazporejanje denarja.
Po drugi strani pa je kar nekaj dobrih idejnih zasnov, ki obetajo nove možnosti. Med temi je zagotovo na novo oblikovan Zavod za podjetništvo in turizem Brežice, program prostorskega planiranja, program izobraževanja in zdravstva. Več problemov se najde na področju socialnega varstva, stanovanjske dejavnosti, predšolske vzgoje, saj stroški rapidno naraščajo in bremenijo občinski proračun. To stanje kaže tudi na to, da smo revnejši predel Slovenije in da bomo potre-
bovali dobre razvojne projekte, če bomo želeli mlajšo populacijo obdržati v našem okolju. Predvsem pa bomo uspeli takrat, ko bodo vodilna mesta prevzemali strokovni ljudje, ki so sposobni in zagnani ter pripravljeni prevzemati odgovornost za svoja dejanja.
Za LORKS mag. Stanka Preskar
DeSUS
^ pse gener&c^
Ko bo objavljen naš prispevek, bo referendum o občini Bizeljsko že mimo. V imenu Društva izgnancev Bizeljsko, upokojencev in članov stranke upokojencev DeSUS Bizeljsko smo zaželeli dobro jutro v novi občini, poudarek smo dali na ” samostojna občina”, kar ni pomenilo, da si dobrega jutra ob sončnem vzhodu ne bi zaželeli v preostanku svojega življenja. Smo generacija, ki je znala živeti s starejšo populacijo prebivalstva in tudi zdaj poudarja DeSUS, da je za “vse generacije”. Vsakdo je dolžan prevzemati vsaj del odgovornosti v svojem okolju. Kdor gre mimo interesov kraja, občine, države - domovine, je enkrat obsojen tako ali drugače.
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
Zasebna iniciativa je v organizacijskem smislu storila veliko, če je to nekomu všeč ali ne. Modro je bilo strinjati se z njimi in jim pomagati. Vsa dejanja so bila v smislu prej navedenega.
Odgovor bo vsekakor za nekoga pozitiven, za nas sodelujoče zadovoljstvo, da smo bili v akciji na najboljši poti za hitrejši razvoj svojega kraja. Pomembno je bilo tudi zbliževanje z vaščani Župelevca, kar je dalo akciji še poseben smisel. Potrjeno je bilo več desetletno sodelovanje in razumevanje; skupen vodovod, telefonsko omrežje, osnovnošolska problematika in drugo.
Članstvo v društvih in organizacijah želimo ohraniti na kulturni ravni tudi v volilnem letu. Dejanja naših članov so pod drobnogledom. Kdor zna analizirati razmere in upoštevati prejšnja obdobja, je prepričan v pravilnost večine potez stranke. Ne želimo si biti naprodaj !
V pričakovanju pomladi 2006 več v prihodnji številki.
Za svetniško skupino DeSUS in KO Bizeljsko Rok Kržan
SOCIALNI
Občinski proračun nikoli ne izpolni vseh potreb in želja posameznih okolij. Te so vedno večje, kot so možnosti, kar ni nič narobe. Narobe bi bilo, če bi zaradi čim večjega števila sicer upravičenih zahtev dela
izvajali v slabši kakovosti, s cenenimi materiali ali se jih lotevali s premalo dognanimi' projekti. Pri tem posebej izpostavljamo predvideno urejanje Ceste prvih borcev v Brežicah. Ko bodo arheologi, plinarji, poštarji, elektrikarji in vodovodarji rešili vsak svoje “podzemlje” (zatrjujejo, da bodo delali usklajeno!), bo zelo pomembno, kakšna bo končna podoba glavne ulice od gradu do pošte. Zato predlagamo tudi sedanjemu županu, kot smo že prejšnjemu, naj vendar imenuje mestnega arhitekta, ki bi z avtoriteto stroke bedel nad načrti in izvedbo, povezoval interese sedanjih in bodočih investitorjev, lastnikov lokalov in stanovalcev v tem predelu. Arhitekt z občutkom do vrednot kulturne dediščine bi bil v pomoč načrtovalcem in lokalni politiki pri iskanju sožitja mesta preteklosti in mesta za potrebe 21. stoletja.
Saj res: nad čim se že navdušujemo, ko sami kot turisti obiskujemo zgodovinsko bogata mesta doma in zunaj?
Milena Jesenko
N Si
Nova Slovenija
Krttamka liudtka ftranka
OO N.Si Brežice je imel v gosteh predsednika N.Si g. Andreja Bajuka. Pogovarjali smo se predvsem o problemih, ki težijo nas občane, in o pripravah na letošnje volitve. Med kratkim obiskom pri nas seje udeležil tudi odprtja razstave pri naši članici Vladki Sumrek na Črncu. G. Bajuk je kot minister za finance imel tudi na povabilo Sveta pokrajine Posavje, ki mu predseduje brežiški župan g. Molan, na okroglo mizo z vsemi gospodarstveniki iz Posavja, ki je potekala na temo reform. Čas mu je bil zelo skopo odmerjen, saj so ga v večernih urah čakale še obveznosti v državnem zboru.
OBČINA SEVNICA
Novice iz občine Sevnica
Na pobudo vaškega odbora Kompolje-Mrtovec-Dvo-rec na Kompolju so se v večnamenskem domu sestali predstavniki javnega podjetja Infra, ki je pristojno za izgradnjo infrastrukture ob izgradnji spodnjesavskih elektrarn, predstavniki izvajalcev del, Občine Sevnica ter krajani. Vaščani Kompolja so nezadovoljni s trenutnim načinom izvajanja del drenaže, kanalizacije in tesnilne zavese, zato so želeli urgentno po-sredovanje> investitorja in izvajalca. Zupan občine Sevnica Kristijan Janc je pozval in-
vestitorja, da krajanom poda korektne odgovore na vsa odprta vprašanja, ki se pojavljajo pri izvajanju del. Poudaril je, daje izgradnja hidroelektrarne velik projekt, ki pa bo v končni fazi prinesel tudi pozitivne pridobitve. V nadaljevanju so krajani investitorja in izvajalca del opozorili na probleme, ki se pojavljalo ob izgradnji. Dogovorili so se, da se bodo v prihodnje do končanja del mesečno sestajali. Krajanom je bil naknadno posredovan tudi seznam vseh kontaktnih oseb, na katere se lahko obrnejo, če želijo razjasnitve določenih problemov.
Predstavniki Javnega podjetja Infra so se s krajani Orehovega pogovarjali o problematiki, ki se nanaša na izvajanje del pri rekonstrukciji ceste R3. Krajani so opozorili na vse težave, s katerimi so se morali soočiti ob izgradnji HE Boš-tanj. Javna pot, ki jo uporabljajo tudi krajani, se je v času gradnje uporabljala kot grad-biščna pot, zato želijo, da se jo po izvedenih delih vzpostavi
v prvotno stanje oziroma asfaltira. Direktorica Infre Ana Gračner jim je zagotovila, da bo poskušala storiti vse, da se zadeva uredi v dobrobit krajanov, kljub temu da zanjo nimajo osnove v državnem lokacijskem načrtu in programu infrastrukturnih ureditev za HE Boštanj. Priključki do posameznih hiš se bodo reševali individualno. Krajani so opozorili tudi na povečan hrup, vendar so se dogovorili, da bi bilo smiselno meritve hrupa opraviti po končani izvedbi vseh del. O individualnih odškodninah se bo mogoče pogovarjati le, če bodo zahteve utemeljene s pravno podlago in strokovnimi mnenji.
Predstavnika Občine Sevnica sta se udeležila sestanka na Agenciji za radioaktivne odpadke v Ljubljani. Pogovarjali so se o ustanovitvi lokalnega partnerstva, ki se bo ustanovilo z namenom aktivnega vključevanja občine in občanov v prostorsko umeščanje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in pripadajo-
če infrastrukture oziroma v sprejem državnega lokacijskega načrta zanj. Končni namen lokalnega partnerstva je za občino in njene občane sprejemljiva prostorska umestitev odlagališča NSRAO. Predstavni-Kd občine sta posredovala poglede in pripombe na sporazum o lokalnem partnerstvu in na pogodbo o izvrševanju lokalnega partnerstva. V prihodnjih dneh bo potekalo še nekaj aktivnosti v povezavi z oblikovanjem lokalnega partnerstva, o katerih bodo občani obveščeni tudi preko medijev.
Občina Sevnica se z javnim podjetjem Infra že v naprej zavzema za čimprejšnjo nadaljevanje postopkov za izvedbo projekta izgradnje podvoza pod železniško progo v Dolenjem Boštanju. Zupan Kristijan Janc se je po podpisu protokola o medsebojnem sodelovanju med Ministrstvom za promet in Občino Sevnico pogovarjal z direktorjem Direkcije za ceste Vilijem Žavrlanom. Potrebna bo sprememba državnega lokacijskega načrta, saj je v na-
sprotnem primeru oteženo pridobivanje zemljišč in gradbenega dovoljenja. V proračunu države za naslednje leto so zagotovljena sredstva za začetek investicije. Da bo prišlo do uspešne realizacije projekta, bo medsebojno sodelovanje potrebno tudi vnaprej.
Predstavniki občine Sevnica so se skupaj s predstavniki športne zveze pogovarjali o čimbolj kakovostni in cenovno sprejemljivi opremi za Športni dom. V proračunu za letošnje leto so namenjena tudi sredstva za nakup opreme, zato je potrebno izdelati kakovosten popis pred izvedbo javnega naročila za izbor dobavitelja opreme.
Predvideni posegi, ki naj bi se uredili v sklopu ureditve krožišča v Šmarju, bi oteževali predvsem promet in parkiranje vozil pred trgovinami v bližini križišča. Na Občini Sevnica so se sestali projektanti, predstavniki investitorja in občinske uprave in se dogovarjali o spremembi projekta, ki bo omogočala tehnično izvedljivo in prometno ustrezno rešitev.
Kristijan Janc
Župan se je sestal s predsednikom Cestnega in gradbenega podjetja iz Novega mesta Marjanom Pezdircem. Pogovarjala sta se o dosedanjem sodelovanju in o izvajanju projektov iz letošnjega proračuna. Podjetje uspešno izvaja tudi projekte iz državnih razpisov. Z Občino Sevnica se morajo uskladiti še nekatera odprta premoženjsko pravna vprašanja glede nakupa zemljišč, podjetje pa zanimajo pogoji za izvajanje drugih projektov iz njihove dejavnosti v občini Sevnica.
občinski svet sevnica
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Lokalne volitve pred vrati
Predvidoma v oktobru letos nas čakajo lokalne volitve, kjer bomo volili nove župane, občinske svetnike ter svetnike krajevnih skupnosti. V LDS se na volitve že intenzivno pripravljamo. Pričeli smo s prvimi pogovori in dogovarjanji s kandidati za župane ter kandidati za občinski svet in vsi so veseli povabila in sodelovanja. Kot kaže, bomo na letošnjih volitvah imeli kakovostne, sposobne kadre - kot vedno, ki so sposobni zmagovanja. Naš cilj je obdržati že obstoječa županska mesta, prav tako ohranitev števila občinskih svetnikov ter svetnikov v krajevnih skupnostih in seveda pridobitev novih ter tako izboljšati rezultat zadnjih lokalnih volitev iz leta 2002. Da so priprave na lokalne volitve v polnem teku, kaže dejstvo, da smo že v vsaki občini šeste volilne enote, se pravi Zasavja, Posavja, Dolenjske ter Bele Krajine, imenovali volilne štabe. V vseh občinah našega območja je narejen izbor kandidatov za župana, s katerimi so se že odvijali pogovori in smo tako izbor zožili, ponekod pa že celo izbrali ime kandidata za župana in zagotavljam vam, da so kandidati po volji večine ljudstva.
V luči priprav na lokalne volitve so bile opravljene podrob-
ne analize rezultatov preteklih kampanj, analize javnega mnenja in zaenkrat lahko na podlagi vseh analiz povemo le to, da smo ljudje, da smo delali napake, da smo se na podlagi teh napak tudi nekaj naučili in da se bomo v prihodnje trudili po najboljših močeh vsem vam zagotoviti lepši jutri.
V teku je priprava programa LDS na nacionalni ravni, na lokalni ravni pa prav tako že pripravljamo volilne programe, ki bodo kar se da najboljši, s poudarkom na posamezniku, ki mu je potrebno - vsakemu posebej -zagotoviti osnovni eksistencialni razvoj človeku primemo.
Prav vsakega izmed vas, ki bi želel sodelovati in pomagati pri pripravi na volitve in tudi sicer, pa naprošamo, da se obrnete na lokalno pisarno, ki je za vas vedno odprta in bo vesela vsakega dodatnega predloga, mnenja, sugestije, saj bomo le tako lahko skupaj konstruktivno in argumentirano zastopali skupne interese.
Lep pozdrav, v upanju na čim številčnejše sodelovanje.
Dejan Kmetič
SDS
Ustanovna konferenca ŽO SDS regije Posavja
12. decembra lani je petčlanski Iniciativni odbor v se-
stavi članic 00 ŽO SDS Sevnica Krškega in Brežic na prvi delovni seji sprejel sklep o ustanovni konferenci Ženskega odbora slovenske demokratske stranke regije Posavje.
Do realizacije sklepa je prišlo že v mesecu dni. Ustanovna konferenca ŽO SDS regije Posavje je bila v ponedeljek, 16. januarja 2006, v Sevnici. Izvoljen je bil sedemčlanski izvršilni odbor z absolutno večino glasov:
-	iz OO ŽO SDS Sevnica Katarina Šantej, Štefanija Hribar in Franja Pavlič •
-	iz 00 ŽO Krško Andreja Strnad, Mira Olovec in Milena Bogovič Perko
-	iz 00 SDS Brežice pa dr. Milena Strašek
Mesto predsednice pa je dobila Tanja Mencin, ki že drugi mandat predseduje tudi občinskemu odbom SDS Sevnica.
Posavje je tako dobilo regijski ženski odbor SDS. Regijski idejni program je vpet v program Ženskega odbora in stranke, konkretni delovni načrti ŽO SDS Posavja pa so usmerjeni predvsem v graditev uravnotežene družbeno politične in socialne sredine s prioritetnim poudarkom na udejanjanju etičnih razmerij in odnosov v vsakdanji praksi. Osnovno poslanstvo pa je krepitev vloge in spodbujanja žensk za delovanje v družbenem in političnem življenju.
Tiskovna predstavnica ZO SDS Sevnica Katarina Santej
V četrtek, 2. februarja 2006, ob 18. uri organiziramo v Lekos Galeriji Ana odprt razgovor s Titom Turnškom, nekdanjim ministrom za obrambo v Vladi Republike Slovenije.
Tema razgovora:
“Slovenci v Iraku oziroma Kaj iščemo v Iraku”
N Si
Nova Slovenija
Krščanska 9jonska stranka
Vljudno vabljeni vsi, ki vas ta problematika zanima.
Območna organizacija SD Sevnica
Območna organizacija j Sevnica
Obisk finančnega ministra dr. Andreja Bajuka v Posavju je zelo lepo uspel, za kar se zahvaljujemo vsem, ki ste se srečanj3 udeležili, še posebej pa županom vseh treh posavskih občin-državnemu svetniku, poslancem v državnem zboru, ostalim eja' nom Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju ter gostitelj11’ brežiškemu županu g. Ivanu Molanu. Prav tako gre zahvala vsem občinskim odborom Nove Slovenije Radeče, Sevnica, Krško 1 Brežice, ki so združeni v Regijski odbor Posavje srečanje izve li. Finančnemu ministru so bili nazorno predstavljeni “P°sa^ ski” problemi in vemo, da bodo tudi z njegovo pomočjo lažje 1 predvsem hitreje rešljivi.
Za
00 N.Si Sevnik Matjaž Trave
mnenja, odgovori, popravki
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Spoštovani!
V	zvezi s 1. prostorsko konferenco, ki je bila 11. januarja 2006, bi želeli opozoriti na pomanjkanje športno-rekrea-tivnih vsebin v občini Brežice. Najbolj bode v oči pomanjkanje kolesarskih in sprehajalnih stez, ki bi bile, glede na konfiguracijo in lego ter turistično usmeritev občine, resnično potrebne in zaželene. Kot zdravstvena ustanova smo dolžni opozoriti tudi na pereč problem povečanja obolevnosti gibal, dihal in obtočil ter pospešeno staranje prebivalstva v občini Brežice. Torej z načrtovano gradnjo mreže kolesarskih in sprehajalnih stez v občini bi lahko pripomogli k izboljšanju na več področji, oziroma sčasoma “ubili kar nekaj muh na en mah ”.
V	primerjavi s primerljivimi občinami v Sloveniji je tudi dokaj boleče in pereče pomanj-
kanje ustrezne športne dvorane, ki je danes že nujen pogoj za zdrav duševni in telesni razvoj vseh generacij, predvsem mladine.
Ob samem zdravstvenem domu pa nujno potrebujemo ustrezne parkirne prostore za občane, ki obiščejo zdravstveni dom in bolnišnico. Sedanje stanje je z našega vidika sramotno in nevzdržno. Gre za problematiko, ki se neustrezno in neodgovorno rešuje že vrsto let. Moramo tudi opozoriti na moteč in neprimeren prometni režim na delu Cernelčeve ulice, ki poteka med bolnišnico in zdravstvenim domom, kjer zaradi parkiranih vozil Z obeh strani večkrat prihaja do prometnih zamaškov. Tako se nemalokrat znajdemo v reševalnem vozilu s hudo bolnim ali poškodovanim le nekaj 10 m od zdravstvene ustanove in ne moremo ne naprej in ne nazaj. Ob izhodu iz garaže zdravstvene-
ga doma reševalno vozilo pogostokrat manevrira zaradi parkiranih vozil na drugi strani ceste in tako zapravlja dragoceni čas. Predlagamo, da se ta del Cernelčeve (ob bolnišnici) nameni samo za tekoči promet, brez parkirišč na cestišču. Parkirišče mora biti zgrajeno na za to posebej predvideni površini.
Iskreno upamo, da bo sedanje vodstvo občine Brežice imelo več posluha za pereče potrebe občanov Brežic in predvsem tistih, ki poiščejo pomoč v ambulantah Zdravstvenega doma Brežice.
Hvala za sodelovanje in lep pozdrav.
Direktor ZD asist. Rade Iljaž, dr. med., spec. spl. med.
Cerklje ob Krki II Vprašati prave ljudi
Sredi decembra lani je prispel odgovor oz. pojasnilo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in njene Pravopisne komisije. Pod odgovor je bil podpisan naš rojak akademik profesor Jože Toporišič.
Navaja izgovorjavo prvega er-ja v besedi Cerklje kot polglasnik, katerega naj bi prebivalci izgovarjali kot - r, torej Crkle ob Krki. Svojo trditev
KANAL 2000
r'
\
NAROČILNICA
SANAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj
Ulica
Datum
Poštna št.
Telefon
Podpis
število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic Naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
\
s
mali oglasi
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da sprejemajo naročila za kilogramske bele piščance ter rjave in grahaste jarkice, ki bodo na voljo v ponedeljek, 27. februarja. Pokličite 07/49-21-563 ali 031-621-522 ali pridite k Rostoharjevim, na Brege 1. Enako velja tudi za vse stranke, ki so že oddale naročila za 25. februar. Za spremembo dobave na ponedeljek, 27. februar, se vam opravičujemo.
Na mejnem prebodu Obrežje ugodno oddamo poslovni prostor (dve pisarni, sanitarije) v pritličju objekta v skupni izmeri 89 m2. Pokličite 01/58-85-743.
Prodam dva prašiča, težka 130 in 160 kg.
Pokličite 031-509-772.
Prodam kostanjevo kolje. Pokličite 041-653-875.
Prodam tri prašiče, težke od 100 do 120 kg, krmljene z domačo hrano.
Pokličite
49-77-065.
Prodam seno in otavo v kockah, kupim pa sadilec krompirja.
Pokličite 031-558-356.
podkrepljuje s telefonskim klicem nekega gospoda Brader-mana in na izgovorjavo v Krški vasi. Na koncu svojega pisanja pa nas je preimenoval kar v Cerklje ob Savi. Hvala lepa gospod profesor za tako širo-kogrudnost, a mi bomo rajši ostali kar tukaj, kjer smo - torej ob reki Krki, čeprav malo umazani, ampak naši.
V svojih razlagah se prof. Toporišič obrača na oporo v ljudski izgovorjavi, kar mislim, da je povsem pravilno, izgovorjavo je potrebno iskati v kraju samem in ne pri posrednikih, ki s krajem nimajo nobene povezave. Vprašati je torej potrebno prave ljudi -domačine.
Ker s pol uradnim odgovorom SAZU-ja nismo bili zadovoljni, se je naša dopisnica RTV-ja ga. Irena Majce dogovorila za skupno srečanje preko radijskih valov med prof. Toporišičem in skupino krajanov Cerkelj ob Krki. V uredništvu radia so ga poimenovali “radijski most”. Kljub dvema mostovoma na reki Krki v naši krajevni skupnosti torej še tretji, ki naj bi nas združil in povezal.
V svoji ponovni razlagi in obrambi polglasnika je profesor posegel daleč nazaj v čase Avstro-ogrske monarhije, kjer naj bi bil zapis našega kraja Cirkle; povsem samoumevno, saj takrat se je govorilo nem-
ško, tudi med drugo svetovno vojno so Nemci enako zapisali na krajevni tablo, a se to ime ni nikoli “prijelo”, celo osovraženo je to ime pri prebivalcih še danes, saj je bila velika večina domačinov izseljena v nemška taborišča širom po Evropi, tako da so rane še vedno odprte in jih s tako polglas-niško izgovorjavo samo še razpihujete, da še bolj skelijo.
Saj smo vendar Slovenci in hočemo in zahtevamo izgovorjavo svojega kraja nam po volji in ne vsiljeno iz akademskih krogov brez potrditve v krajevnem prostoru.
Jože Kožar Cerklje ob Krki
Na podlagi 30. člena Statuta Občine Brežice (Ur.l. RS, št.: 49/99, 86/99 in 79/02) Občina Brežice objavlja
JAVNI RAZPIS
OBČINA
Brežice
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV TER REDNE DEJAVNOSTI S PODROČJA LJUBITELJSKIH DR UŠTVENIH KULTURNIH DEJAVNOSTI ZA LETO 2006 IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
I.	Področja kulturnih programov in projektov ter redne dejavnosti:
-	glasba, gledališče in lutke, folklora, film in video dejavnost, likovno ustvarjanje in fotografija, literatura, ples ter multimedialni projekti, ki združujejo omenjena področja;
-	druge naloge, ki smiselno izhajajo z omenjenih področij.
II.	Predlagatelji:
-	predloge programov, posameznih projektov in poročilo redne dejavnosti lahko pošljejo izvajalci ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Brežice - registrirana društva, zavodi z aktivnimi kulturnimi društvi, Zveza kulturnih društev Brežice in JSKD RS, območna izpostava Brežice;
-	posamezniki ali neformalne avtorske skupine lahko svoje projekte in redno dejavnost prijavijo preko kulturnih društev ali njihovih zvez.
III.	Izbira predlogov:
Kriteriji za oblikovanje programov in izbiro projektov ter postopke za izbiro kulturnih programov in projektov določa Svet območne izpostave JSKD OI Brežice.
Kriteriji za oblikovanje programov in izbiro projektov so sestavni del razpisne dokumentacije.
IV.	Prijave predlogov kulturnih programov in projektov ter redne dejavnosti:
Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jih po potrebi zainteresirani lahko dobijo na Občini Brežice, na oddelku za družbene dejavnosti, soba 23 in na sedežu JSKD RS, območni izpostavi Brežice, Cesta prvih borcev 11,3. nadstropje oz. jih lahko dobijo po elektronski pošti ('bozena.devcic@brezice.si ali oi.brezice@jskd.si). Najdejo pa jih tudi na spletni strani www.brezice.si .
Rok za oddajo predlogov je do ponedeljka. 6. marca 2006. na sedežu Občine Brežice do 12. ure (sprejemna pisarna soba št. 22) ali s priporočeno pošto do vključno 4. marca 2006 (poštni žig). Predlogi morajo biti poslani na naslov: Občina Brežice, oddelek za družbene dejavnosti, p.p. 135,8250 Brežice.
Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah z oznako: “PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS - LJUBITELJSKA KULTURA - NE ODPIRAJ! “. Na hrbtni strani mora biti naveden naziv predlagatelja, njegov sedež in poštni naslov.
Predlagatelji bodo o sprejemu ali zavrnitvi vloženega predloga obveščeni najpozneje dva meseca po preteku roka za oddajo ponudb.
Z izbranimi izvajalci razpisa bodo sklenjene pogodbe, vendar šele po sprejetju proračuna občine Brežice za leto 2006.
Predlagatelji bodo morali v roku 20 dni po izvedenem programu poslati vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi programa! Zadnji rok za oddajo poročil o izvedenih programih bo 30.11. 2006.
Župan občine Brežice Ivan Molan
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
Novinar Dolenjskega lista Pavel Perc, ki je v rubriki Sevniški paberki marsikomu stopil na žulj, je z osebnim zgledom pokazal, kako si prislužiš nastop v takšnih zbadljivih vestičkah. Na novinarski konferenci podjetja Preis je lastnika Jaegersbergerja nagovori z “gospod Jaegermajster”. Kako je Pavletu, ki sploh ni pivec, prišla na misel ta znana pijača, še sam ne ve, se je pa skušal izmazati in je nadaljeval: “No, ko bo tiskovka zaključena, pa bomo lahko jubileju vašega podjetja nazdravili s kozarčkom Jaegermajstra ali s cvičkom.”
“Prvič me je doletela čast, da sem pomočnik pri nečem, ” je dejal glavni enolog krške kleti Zdravko Mastnak, ko je na predavanju sevniškim vinogradnikom asistiral glavnemu enologu ptujske kleti, tudi Sevničanu Bojanu Kobalu. Če mu je bila funkcija pomočnika res v čast, ni bilo povsem verjeti, saj je takoj za tem dejal, da sicer zadnjih dvajset let povsem samostojno deluje in odloča kot enolog.
£2*«^ Ml
ROŽMAN
www.foto-rozman.si
N
Interneta izdelava fotografij 1
je najcenejša pot do izdelave kvalitetne in mnogo let obstojne fotografije izdelan " ^'ničnem fotografskem papirju,
povečave
velikih formatov izdelujemo do dimenzije 110x200 cm. Ponujamo vam ugodnosti pri izdelavi fotografij za razstave.


Ob obisku finančnega ministra Andreja Bajuka v Posavju novinarji nikakor nismo uspeli ugotoviti, kdo je pravzaprav organizator konference o davčnih reformah. Z vabila smo lahko razbrali, da nas vabi predsedujoči Sveta pokrajine Posavja v ustanavljanju brežiški župan Ivan Molan, ki je tudi pozdravil udeležence. Nekaj pozdravnih besed pa jim je namenil še Vinko Bah, predsednik regijskega odbora Nove Slovenije, ki naj bi po njegovih besedah bila glavna organizatorica konference.
Pa tudi sicer smo bili novinarji, ki smo čakali na ministra Bajuka, kar malce začudeni, saj sta bili na mizi postavljeni državna zastavica in strankarska N.Si. Pa si je organizator-kdor koli je že to bil - še pred začetkom vendarle premislil. Naenkrat sta na mizi poleg državne zastave “zavihrali ” evropska in občinska, zastavice N.Si pa ni bilo več (ali je sama obležala ali jo je kdo položil?).
Sevniški planinci so šli lansko leto taborit v Bosno. Vodja tabora Vinko Šeško pripoveduje, da imajo domačini katastrofalen odnos do narave, saj piskre, štedilnike in ostalo kramo odvržejo 20 m stran od hiše. To je po eni strani dobro, ugotavlja naravovarstvenik Šeško, saj bodo imeli potem, ko se bodo osvestili, blizu za pospravit. Ne pa tako kot Slovenci, ki smo pripravljeni dve uri daleč nesti svinjarijo in jo odvreči v naravi.
Na referendumsko nedeljo seje borec za samostojnost Bizeljskega vozil naokrog z motorjem, opremljenim z napisom v podporo novi občini. Pri volivcih je dosegel “kontra” učinek. Razumeli so, da večino v novi občini čaka le bodočnost z mopedom in niso dali svojega glasu za to, da bi samo izbrana peščica prišla “na konja”.

VREHE
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
2. februar 2006
Danes in jutri bo pretežno jasno, po nižinah bo predvsem ponoči in dopoldne megla ali nizka oblačnost.
Petek
-5/6 °C
Sobota
-5/4 °C
Nedelja
-9/-2 °C
Na svečanosti ob jubileju podjetja Evrosad je med drugim vse povabljene nagovoril tudi Ivan Kozole, ki se je pred desetimi leti pogumno odločil, da kljub težkim časom iz Mercatorjevega Agrokombinata izvleče sadjarsko proivodnjo in se osamosvoji. Tako je nastal Evrosad, ki je tako kot mnoga druga podjetja skozi prvo desetletje doživljal vzpone in padce. Ivan je lani vodenje podjetja prepustil sinu Boštjanu, kljub vsemu menda v podjetju še ni rekel zadnje besede, svoj nagovor pa je zaključil s “kitajskim” rekom: Ce hočeš biti srečen en dan, se ga napij, če hočeš biti srečen en teden, pojdi na lov in ujemi divjega prašiča, če hočeš biti srečen eno leto, se poroči, če hočeš biti srečen celo življenje, bodi sadjar.” Seveda so ga nekateri na tiho popravili: “Če hočeš biti srečen en teden, se ga napij sedem dni.”
ujeli smo ...
Sevniški župan Kristijan Janc v pogovoru z župnikom Janezom Cevcem iz Šentjanža, med njima trebanjski dekan Mirko Simončič
Čisto po tihem ti bom povedal, saj veš, da novinarji iz vsega delajo afere!
Afmmm
Nikdar ne verjemi povsem v človeka, dokler ne vidiš, kakšen je v gnevu.
C=>
Kdor ne zna obvladati svojega gneva, cesto odpušča krivcem.
o>
Jeza je kratkotrajna blaznost.
<=>
Dober del lepega govorjenja vsebuje znanje, kako se laže.
«o
Laž je kot snežna kepa; čim dalj jo porivamo, tem večja je.
Lažnivec se kaznuje s tem, da se mu ne verjame niti takrat, ko govori resnico.
Tudi takrat lahko lažeš, kadar ne rečeš ničesar.
Dolgočasnost je najtežji greh pouka.
Človek ne prenaša ničesar težje od dolgega časa.
ZELO UGODNO
Klošarja se pogovarjata, pa reče eden:
“Odhajam v Nemčijo.” “Ampak, zakaj?”
“Nisi slišal? Krizo imajo. Ni šans, da dobim službo.”
SVEČE
Župnik je romal v Lurd, kjer je prižgal svečo za zakonca^ ki nista mogla imeti otrok. Čez nekaj let se oglasi pri paru. Potrka na vrata in odpre mu majhna deklica. Vpraša jo:
“Kje je mamica?”
“V porodnišnico je šla rodit četrtega otroka.”
“Kje pa je očka?”
“V Lurd je šel pogasit vse sveče.”
ZOBOZDRAVNIK
Na družabnem sprejemu moški stopi k ženski in ji reče: “Ko zagledam vaš nasmeh, -bi vas najraje kar takoj povabil k sebi.”
“O, ste pa pravi osvajalec!” “Ne, sem pa zobozdravnik.”
NAJBOLJŠI PRIJATELJ
Martin ne prav žalosten reče prijatelju:
“Žena mi je ušla z najboljšim prijateljem.”
“S katerim pa?”
“Ne vem, ga ne poznam. Rečem pa lahko, daje moj najboljši prijatelj.”
Čisto majčkene cene.
Popust do 600.000 SIT za osebna vozila Volkswagen.
www.voikswagen.si

Radanovič Brežice d.o.o. Tei.; 07/49-92-150
Černetova ulica 5,	pax- Q7/49-92''' ^
8250 Brežice