Paitalna platan.. t gotovini. Dl e PostirebBhr bar bezahlt. Slovenski dom PREIS - CENA L 1.50 Leto IX. — štev. 45 1 TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA | Sobota, II. novembra 1944"] Vsak dan nova taktika Taktika ali »linija Partije« ali e drugo besedo — način zavajanja — je komunistom bila in je tudi danes prvo načelo. V Sovjetiji, v Španiji, Mehiki, Franciji, na Madžarskem in tudi pri nas ye komunizem v razdobju 6voje vlade dokazal, da je za svoje uveljavljenje pripravljen poteptati vsa moralna in človeška načela ter izkoristiti za zavajanje ljudstva sleherno taktiko. Drugod in tudi pri nas je izrabil zmedo in čas ter se skril za lažnimi krinkami. Drugod za raznimi ljudskimi frontami, pri nas za »Osvobodilno fronto«. Zaradi taktike je komunistično vodstvo zločinsko izkoristilo naše težke razmere po letu 1941. Komunisti so se zavedali, da bo slovenski narod zaradi teh razmer najlaže nasedel njihovi agitaciji. Taktika je ukazovala komunističnemu vodstvu, da ni prišlo z barvo na dan, temveč je ob ustanovitvi razglasilo OF kot »osvobodilno« narodno gibanje, pri katerem sodelujejo V6e slovenske stranke. Taktika — »linija Partije« — je ukazovala rdečim prvakom, da so že ob ustanovitvi OF povabili k sodelovanju le pripadnike levičarskih opozicionalnih skupin iz obeh naših bivših političnih taborov. Prvi naj bi zaradi taktike predstavljali v OF katoličane, drugi naprednjake. S to taktiko so komunisti hoteli slovenski narod speljati v svoje mreže in pod svojo oblast. Ta taktika komunistom ni dolgo služila. Narod jo je spoznal in OF odklonil. Komunisti so začeli zato z novo taktiko. Ta nova taktika je zahtevala pobijanje Slovencev. Ta taktika j« ukazovala komunističnemu vodstvu, da si je že leta 1941. izmislilo >belo gardo«, o kateri že leto dni potem ni bilo ne sluha ne duha. ■ novo taktiko, z očitki o narodnem izdajstvu so komunisti hoteli pred narodom in med svetom opravičiti svoje zločine* Taktika je zahtevala neizprosno iz-trebljenje vseh protikomunističnih vodilnih ljudi v Ljubljani, vseh vodilnih kmečkih mož na deželi. Padali so, padali, dokler tudi ta taktika ni bila razkrinkana. Komunistična agitacija — taktika — K takrat vpila, da je OF »osvobodilno« gibanje, katerega prvi cilj je boj proti »okupatorju«. S to taktiko so res zvabili v gozd precej ljudi, tudi idealistov, niso pa mogli pridobiti naroda, ki je videl, da Pomeni boj proti močnemu »okupatorju« ■•e narodov pogin. Komunisti .o zato začeli «pef z novo taktiko — s taktiko ustvarjanja slovenskega proletariata — brezdomstva. Izzivali so, med stotimi slovenskimi žrtvami ubili morda tudi kakega cesar-skega grenadirja ali kerabinerja, z vsem tem pa sprožili hot6 represalije, požiget celih naselij in vasi, pokolje stotin poštenih Slovencev in internacije desettisočev •nož, starčkov, otrok in žena. Komunisti so se rešili v gozd, protikomunistično usmerjeno ljudstvo pa je romalo v smrt. V Ljubljani ni bilo skoraj nič drugače: komunisti bo trosili po ulicah rdeče listke, Savojci pa so zato pošiljali v taborila na stotine poštenih Ljubljančanov. Po tej narodovi nesreči, ki jo je priklicala »deča taktika, so komunisti zavpili: zdaj Pa v boj proti zločinskemu okupatorju! Ljudstvo je po tolikem trpljenju in Preganjanju samo našlo rešitev: zgrabilo je za orožje in se branilo. Komunisti so tedaj morali pričeti z novo taktiko. »Krščanski socialisti« in levičarski »nacionalisti« so za komunistično taktiko kmalu odslužili. Na lanskem aprilskem Partijskem zborovanju so razpustili v OF y*e stranke razen KP. Le tako so lahko Ovajali krvavo revolucijo in se potem sami zvezali s savojskimi morilci. To tak-tiko je razkrinkal lanski 8. september, ko se komunistične tolpe odkrito zdru-žl’e z izdajalskimi badoljevskimi horda- in skupno nastopile proti slovenskemu narodu. Takrat smo šel^ verjeli, da so imeli Dolenjci prav, ko so nas prepričevali, da imajo komunisti že vse skozi najboljše zveze s Savojci. Šele takrat smo mogli verjeti, da je general Cerutti po-“lal ie mesece dolgo rdečim drhalim *‘relivo m orožje. 9. septembra smo sre-* 1 Ceruttija in rdeče prvake za isto ""zo pri črni kavi v Novem mestu. Ko P* »o tolovaji videli, da sami ne bodo 71 » tistim, ki bi jim s svojo silo lahko rrx_tem Pom»Ža'' d®*' i® prej komuni-V'611« taktika zahtevala agitacijo, ki je Str. 5). Za Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in ■no goro pa so bili ustvarjeni glavni štabi... (str. 7). Po drugih krajih, na Hr* vetskem in Sloveniji, so se na jesen začele borbe manjšega značaja ... (str. 13). Tako ^e bil osvobojen večji del srednje Bosne... Kordun in precejšen def Slovenije ... (str. 19). Prav tako so se vršili boji v Sloveniji, Dalmaciji, Srbiji.. (23).« Vsega — pet vrstic. »Veličastnemu poletu slovenskih narodnih množic m »herojskim naporom slovenske, ljudske vojske«, o katerih so vedeli »Poročevalec«, »Ljudska pravica« ter londonski Furlan povedati na kilometre hvalnic, je Tito posvetil v svojem prvem in ^dinem poročilu p »borbi jugoslovanskih narodov« toliko prostora, kolikor ga zavzema njegov dolgi uradni naslov. Skratka toliko, kolikor g« ta velika sleparija v resnici zaslužil Teden dni vojske v Evropi Nemška obramb je vzdržala na Na vseh evropskih bojiščih, na zahod nem, vzhodnem in jugovzhodnem, so se pretekli teden odigravali vojni dogodki, ki položaja niso bistveno nikjer spremenili, pač pa so potrdili domnevo, da bi Anglosasi, zlasti pa Sovjeti, že pred zimo radi izsilili važnejše odločitve in pre prečili, da bi se branilec okoristil z zimskim zastojen in za spomlad nabral novih sil. Vzlic stalnemu pritisku angleških in kanadskih armad v zahodnem delu Holandije in kljub silovitemu naskoku so-vjeov na Vzhodno Prusijo in proti Budimpešti se nemški obrambni sestav ni nikjer omajal. Hkratu so se močno ojačili strahovalni letalski napadi na nemška mestna središča in kraje v bližini bojiščnega zaledja. Med tem ko so zavezniki na zahodu stalno ojačevali 6voj pritisk od izliva reke Maas pa prav do Stolberga, so sovjeti pokazali sicer silen zalet proti Vzhodni Prusiji in proti Budimpešti, toda začetnega zagona niso vzdržali in so se morali v Vzhodni Prusiji zaradi nemškega protiudarca celo umakniti iz Goldapa in (»umbinnena ter preiti iz napada vobram-Podobno je splahnela moč njihovega sunka na Budimpešto. Sovjeti so uporabili vse razpoložljive moči, da bi se polastili vsega prostora med Tiso in Donavo ter vojno zanesli v madžarsko prestolnico samo Razvila se je premikalna bitka, v kateri sovjetom ni šlo ves po sreči. Tudi v tem drugem poskusu za zavzetje Budimpešte so nastopila presenečenja. Nemci so vrgli sovjetom v bok močne oklepniške sile, ki so onemogočile nasprotnikove nakane. Holandija nekdaj cvetoči vrt naše celine, katerega so znali umni prebivalci po kosih Iztr-gavati oblasti morja in ga z umetnimi nasipi in prekopi izsuševati, je danes. prizorišče strahovitih bojev, pod katerih valom se uničujejo viri za blagostanje tamkajšnjega ljudstva. Po zavzetju izliva reke Schelde, s čimer je bil razširjen dostop do pristanišča Antwerpena, so Angleži naskočili otok Walchercn, ki zapira dostop v zaliv Schelde z zahoda. Da b omajali odpor obrambe, so z brezobzirnim bombardiranjem porušili zaščitne nasipe, nakar 6e je morje razlilo po otoku n ga skoraj docela preplavilo. Obramba se je strnila na mesti Middlburg in FlUssingen, civilno prebivalstvo pa se je, v kolikor ni postalo plen besnih valov, rešilo na nekaj manjših nepreplavljenih vzpetin. Napadalec je potisnil branilce na severni konec otoka. Boji so še vedno trdi. Hkrati m> se začeli močni suniti prptl izlivu reke Slaas. Posebno pri Mecrdijku so Angleži napeli vse sile, da bi to mostišče dobili v roke. Tod gre za velike načrte. Ako bi uspeli njihovi zasnutki, bi s prodorom čez Maaeo odrezali skrajno zahodno nemško krilo in izločili iz boja številne holandske otoke, ki predstavljajo skoraj neprehodno oviro pred vstopom v vsa velika pristanišča. Tretje žarišče bojev na Holandskem je področje okrog Nijmwegena in vzhodno od Helmonda. To bojišče se oživlja, kolikor više se stopnjema premika skrajno levo krilo zaveznikov. Toda doslej še ni bilo nikjer objavljeno, da bi se boji razvili do silovitosti. Južneje od tod se Amerikanci še zmerom vrtijo na prostoru vzhodno od Aacbena in pri Stol-borgu. Na tem odseku traja že dva meseca prava pozicijska vojna, ki se ne more preobraziti v premikalno vojno prav zaradi počasnega napredovanja an-gleškokanadskih armad ob obali. Zadnje dni smo brali, da so Nemci na tem odseku obkolili neko amerikansko bojno skupino in jo uničili. Vrh tega so po hudih bojih vzeli nazaj tudi kraj Kommer-scheidt. Pred Vogesi so se bili srditi boji in se je Marokancem posrečilo, da so dosegli nekaj plitvejših vdorov pri Bacca-ratu in prišli na zahodni breg reke Mcurthe. Toda ti krajevni uspehi so se v nemških protinapadih razgubili. Italijansko bojišče ni prineslo dogodkov, zaradi katerih bi ta odsek pritegnil nase večjo pozornost ižvahni so bili le boji ob jadranskem odseku, vendar vojni nastopi niso prešli preko okvira večjh krajevnih akcij. La-gunsko zemljišče ob Jadranu, prepreže-no z več rečicami, se je izkazalo za prav tako težko prehodno kakor gorati svet. Večje dogodke je napovedovala ponovna sovjetska ofenziva proti Budimpešti v katero so vrgli boljševiki veliko sil, pritegnjenih z drugih odsekov. Boji so se razvili na prostoru od Szolnoka do Cze-gleda proti Budimpešti. Spodnji krak sovjetske vojske je pri-drl do Dunafoldvara ob Donavi, da bi od lam zavil naravnost ob reki navzgor . in si od bliže ogledal madžarsko prestolnico. Szolnok je po hudih bojih padel, | toda nemška sila se je vrgla napadalcu j v bok in njegove kline blizu Budimpešte omrtvičila. Namesto tik pri Budimpešti so se ogorčeni boji razvili pri Cze-gledu. Takoj so sovjeti zasukali svojo igro in od Užhoroda prodrli s severovzhoda proti Budimpešti. Tudi to namero so branilci takoj spoznali in se jim odločno postavili po robu. Ker se je med I tem vreme spremenilo, se je to ozemlje spremenilo v blatno poljano, po kateri so nastopi v večjem obsegu nemogoči. Nobenh večjih sprememb ni bilo opaziti na Balkanu. Po dolini Vardarja in južne Morave se tolčejo nemške divizije, ki so prispele iz Grčije, in bolgarski oddelki, ki se trudijo, da bi presekali umikalne poti. Bolgari so vselej pogoreli in so imeli hude izgube. V vojnih poročilih so bili večkrat navedeni kraji Strumica, Kuma-novo in Priština kot prizorišča spopadov. vseh frontah V dolini zahodne Morave so nemški oddelki ustvarili močno zaporo, čez katero Sovjeti niso mogli priti. Značaj tega bojišča in bolgarskih nakan sta si v popolnem skladju: onemogočit nemškim silam nemoteno premikanje proti severu ali severozahodu, zlasti pa preprečiti združitev teh divizij na zahodnem srbskem prostoru. Medtem so Sovjeti poslali nekaj svojih skupin na pomoč tolovajem v Sremu. Tako naj bi se ustvaril drugi krak klešč, naj bi se sklenlie potem v obroč okrog Mačve in Podvinja. Toda nemška uradna poročila so povedala, da se je hrvatskim in nemškim vojaškim edinicam posrečilo očistiti vse ozemlje med Savo na eni strani ter spodnjo Dravo in Donavo na drugi strani. Izdatnejših sil boljševiki na to bojišče niso mogli vreči, ker so imeli preveč opravka na madžarski pusti in so za ojačen naskok proti Budimpešti odvlekli mnogo sil tudi z donavsko-sav-skega odseka. Kaj pomeni odločna volja, braniti domovino pred barbari, pa nas je poučila Vzhodna Prusija na katero so boljševiki pritiskali z ogromno močjo. Štirinajst dni so naskakovali obrambne postojanke nemške vojske in nemške ljudske vojske, znane pod imenom »Volssturm«, vendar so morali zaradi strašnih izgub popustiti in doživeti, da so Nemci prevzeli pobudo in se vrgli nanje z novimi divizijami. Sama Moskva je priznala, da jeNemcem uspelo preurediti lastne sile, pripeljati novo orožje in nagnati boljševike iz večine osvojenega ozemlja. Propadli so vsi boljševiški upi, da bi prerezali Vzhodno Prusijo in s tem dali zagona tudi bojišču pred Varšavo, kjer 60 obtičali tam, koder so bili že pred tremi meseci. Tudi v Kurlandiji je neutrudna obramba ugnala sovjetsko vojsko. V ne-ških rokah je ostalo pristanišče Libau, prav tako Autz, čeprav so morali branilci vzdržati naval močnejše sovjetske vojske in njene številnejše oborožitve. Občutne izgube, k so jhi boljševiki morali utrpeti, niso ostale brez posledic. Splahnela je silovitost tudi na tem bojišču. Slutimo pa lahko, da bodo boljševiki svoj poskus ponovili in vnovič naskočili. KORENJE IN PESO za krmo, vsake vrste po 2000 kg kupimo. Higijenski zavod v Ljubljani, Zaloška 2. &:■■■ ■ ***** "y \ Prri knjiga Zetrtega letnika »SLOVENČEVE KNJIŽNICE« Ksaver Meško: „NA POLJANI" je v prodaji. Meško {e priljubljen pisatelj i mehko dušo In liričnim doživetjem. Knjiga »NA POLJANI« je žalostna toda lepa pesem slovenski zemlji, je simbol naše domovine, ki trpi, a vendar tmaguje. Knjiga vam bo gotovo všeč in jo boste radi brali. Ce do sedaj še niste naročnik »SLOVENČEVE KNJIŽNICE«, postanite še danes. KNJIGO »NA POLJANI« DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN TRAFIKAH1 Naročite se na »SLOVENČEV KOLEDAR«! »Slovenčev koledar« bo knjiga za vsakogar. V njej bodo prijetno razporejene praktične in leposlovne strani, tako da bo knjiga prav vsakemu všeč. V prednaročilu do 1. decembra je za naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenčeve knjižnice« in »Sveta« cena za koledar lir 30.—, za nenaročnike naših listov lir 40.—. : Po 1. decembru pa bo cena za vse lir BO.—. : »SLOVENCEV KOLEDAR« mora priti tudi v vašo hišol TEDEN V SVETU Grozote, ki jih po »osvoboditvi« doživlja Srbija, se naj lepše Kažejo iz dogodkov v Beogradu, kjer skoraj nobena hiša ni več cela. Hudo razdejanje so v mestu povzročila anglo-amerikanska bombardiranja, ki so «e začela letošnjo pomlad in dosegla visoko številko 18. Zaradi bojev in pouličnih spopadov, ki je do njih prišlo po veforu boljševikov, so bili hudo prizadeti še tisti mestni deli, katerih amerikanske bombe niso razrušile. Titove tolpe so dobile v mestu neomejeno oblast in so opravile svoje razbojniško delo na temeljit način, čisto po vzoru rdeče revolucije v Rusiji in v Španiji. Pobili in poklali so na tisoče ljudi, pozaprli vse uradnike in državne nameščence, izropali do golega vsa stanovanja in trgovine, ogromne množice moških pa odpeljali proti vzhodu. To grozno morijo vodi Jud Moša Pijade, že pred vojno komunistični ideolog v Beogradu, ki je za temeljito »osvoboditev« Beograda in Beograjčanov dobil od svojih poglavarjev vsa najširša pooblastila. V mestu vlada strašna beda, na tisoče preživelih pa oblega angleš. ameriško komisijo, da bi si izprosili vsaj nekaj zaščite varstva pred divjanjem komunističnih tolp- Strašno zlo, ki se zgrne nad vsako deželo, kamor stopi boljševiški divjak, je obenem obtožba vseh tistih, ki so omogočili takšno »osvoboditev« in še danes pojejo slavo Titu in njegovim razbojnikom. Grčija se čedalje globlje pogreza v gospodarski polom, katerega ne morejo ustaviti niti Angleži, ki so skoraj vso ^jžavo že zasedli. Spodleteli so tudi vsi poskusi vlade, ki se je vrnila iz tujine in se potem v Atenah preosnovala s pritegnitvijo predstavnikov posameznih uporniških gibanj. Ta vlada je skušala na angleško pobudo doseči spravo in združitev vseh uporniških skupin, vendar se je zaradi odpora komunistov — kar je bilo treba že vnaprej pričakovati — ta zamisel izjalovila. Sledila je prepoved vseh takšnih organizacij in ukaz, da se rednim oblastem izroči vse orožje. Še bolj kakor le politične zmede pa državo tare inflacija, kajti najmanjša denarna plačilna enota je postala milijarda. Cene živil so strahotne. Rednega uvoza živil ni, razen pošiljk, ki jih dostavlja mednarodni Rdeči križ, in mleka, ki ga Rdeči križ pošilja grškim otrokom. Vrednost grškega denarja je tako padla, da se za angleški funt dobi že 16 milijard draem. Neki britanski časnikar je izračunal, da bi s sto tisoč funti pokupil sploh ve« grški denar, kar ga je v obtoku. Velikanske izgube je Imelo nizozemsko ljudstvo, ki prebiva na otoku Walcheren, ki ga že teden dni napadajo Angleži. Z letalskimi napadi so razbili zaščitni nasip, ki je otok varoval pred morskimi poplavami. Slana morska voda je preplavila skoraj ves otok, ljudje so v vsej naglici bežali na gričke in v višje ležeče kraje. Toda vzlic temu je nad 5.000 ljudi potonilo, rešeni begunci pa ne morejo drugega, ko čakati smrt, zakaj angleško topništvo venomer obstreljuje te nepre-plavljene kose zemlje in uničuje ljudem zatočišča. Na otoku je uničeno vse, kar so nizozemski kmetje skozi desetletja ustvarili, ko so otok z umetnimi sredstvi iztrgali morju in ga spremenili v silno rodovitno zemljo. Boljševizacija Romunije napreduje točno po starih preizkušenih metodah. V prvi kapitulacijski vladi so imeli komunisti svojega zastopnika Patrascana, ki je prevzel vodstvo pravosodnega ministrstva. Da bi to vlado omajali, so boljševiki uprizorili množične demonstracije po Bukarešti, obenem pa s pretiranimi zahtevami pritisnili na vlado, sami, da je nazadnje tudi odstorvila. Na krmilo je prišla druga vlada generala Senatesca, v kateri pa že najdemo na mestu podpredsednika komunista Groza, Ki je bil šef taine komunistične stranke in je leta 1941 pobegnil iz Romunije v Sovjetijo. Ni treba biti prerok, pa že lahko računamo za bližnjo ljodočnost z novim komunističnim udarcem in takrat bodo izključno oblast dobili komunisti, ki bodo potem izvedli »svobodne« volitve, na katerih se bo ljudstvo seveda stoodstotno izreklo za priključitev k boljševiški Rusiji. Prvi znak silnih težav nove vlade je v tem, da je boljševiški poslanik ze začel protestirati, čeiš da romunska vlada ne izpolnjuje mirovnih pogojev, posebno pa ne obveznosti, ti jih ima do boljševikov. Filipinski otok Leytc je prizoriCče silovitih kopenskih spopadov med Japonci in Amcriknnci, kajti Japoncem se je posrečilo, da so na zahodni strani otoka izkrcali večje sile. Venomer se japonski samomorilski letalski oddelki zaletavajo v amerikanske vojne ladje, ki nastopajo pred otokom in ščitijo ameri-kunske dovoze ter podpirajo nadaljnja izkrcanja svojih čet. Amerikan-ska poročila povedo, da so se njihove divizije zapletle v kritične boje z Japonci. Ne mine skoraj dan, da ne bi japonski glavni stan javljal vedno novo izgube ameriško vojne mornarice, ki jo napadajo letalski oddelki »kumikaze«, ki se z letalom in tovorom bomb v nasprotnikovo vojno ladjo kar zalete. Britanskega ministra za bližnji Vzhod lorda Movna sta ubila v Kairu dva atentatorja. Morilca »o takoj pnjeh in ugotovili, da »ta Juda. Kaze, da gre za demonstracijski atentat Judov, ki hočejo * tem opozoriti na Palestino in prisiliti »voje zavezni- ke, da bi se odkrito postavili na | njihovo stran in ukinili vse omejit- ( ve za popolno prevlado judovstva v Palestini. Bolgarska vlada je nedavno izsledila skrivališča, kamor se je bila zatekla rincezinia Evdoksija, sestra po-ojnega. bolgarskega kralja Borisa. Zdaj je v zaporu, kakor tudi njen brat princ Ciril, ki so ga kot člana regentskega sveta zaprli takoj po prevratu. Diplomatske stike z boljševiki skuša najti Švica. Nedavno se je po angleškem zunanjem ministrstvu obrnila na Kremel, toda Moskva je ponudilo odbila, češ da Švica doslej še ni spremenila svoje protisovjetske politike, zaradi katere je vse doslej odlašala z uvedbo rednih stikov s Sovjetijo. Razmerje med generalom de Ganlle-om in francoskimi uporniki se je zadnje čase hudo poostrilo. De Ganile je izdal ukaz, da se razorože vse organizacije in vključUjo potem v redno francosko vojsko. Komunisti so proti temu odločno nastopili, oba komunistična ministra pa sta zapretila z odstopom. Obenem so organizirali po južnih francoskih mestih, kjer je največ rdečkarske, zalege demonstracije in z njimi skušali podkrepiti zahtevo, da se komunistom dovoli prosto oboroževanje in združevanje. Kaže, da bo moral De Gaulle nastopiti proti njim s silo. če ne bo medtem Moskva posegla vmes in zaščitila komunistov. Moskva se namreč južne Francije poslužuje kot odskočne deske za tolovajske nastope proti Francovi Španiji. Francosko me«to Toulouse, ki leži pod severnimi obronki Pirenejev, je sedež in zbiraliiče tisočev španskih revolucionarjev, ki so pred kratkim izvedli tudi več napadov na obmeij-ne španske okraje, španska oblast je poslala svojo vojsko, da jih je pobila in razgnala, toda komunistična agitacija je še zmeraj močna in žpansiki rdeči prvaki napenjajo vse sile, da bi v Španiji zanetili upore in zmedo in z združenimi močmi potem vrgli Francov režim. Iz. vseh , delov sveta prihajajo v južno Francijo voditelji iz državljanske vojne, ki so si po svojem porazu leta 1939 poiskali zavetja predvsem v Ameriki in v Mehiki. 16.000 letal je v zadnjih t mesecih uničila nemška protiletalska obramba. Nesporno jo bilo ugotovljeno uničenje 11.503 letal, od teh največ štiri-motornih bombnikov, katerih sestrelitev se je dala ugotoviti na podlagi razbitin. Za ostala letnla pa so podani razlogi, da so bila tudi uničena, vendar se sestrelitev ni dala neizpodbitno ugotoviti. S temi letali vred je nasprotnikovo letalstvo izgubilo tudi 150.000 letalskega osebja. Klavemo je pogorel poskus komunističnega upora na Slovaškem, ki so ga zasnovali dr. Beneš in njegova okolica, močno pa podpirali Sovjeti. Uporniški organizatorji so dobili v svoje mreže tudi nekaj slovaških višjih častnikov z generalom in nekdanjim slovaškim vojnim ministrom Čatlošem na čelu. Že spomladi so .Sovjeti z letali odvrgli veliko organizatorjev, ki so začeli pripravljati množičen upor. Glavno središče unornikov je bila Banska Bistrica, k jer so sc v drugi polovici oktobra zbrali poleg Sovjetov, njih nolitko-misarjev tudi general Čatloš, Bene-šev minister Nemec in Benešev general Viest. Poslednja dva sta z letalom iz Londona priletela v Moskvo, od tam na na Slovaško. Ko se je uporniške drhali zbralo že veliko tisočev, jo nemška vojska nenadoma od vseh strani udarila nanje in upor je bil takoj zadušen. Ujetih je bilo več kot deset tisoč upornikov, med njimi tudi general Viest in njegov podpolkovnik Galian. V štabu so zajeli tudi Beneševo pozdravno brzojavko, v kateri je čestital uporniškim voditeljem za lep uspeh, ki bi moral pasti točno na 28. oktobra, ko se slavi obletnica ustanovitve češkoslovaško republike. Toda tik pred tem slovesnim dnevom so se krvavo izjalovili vsi računi in upi boljševikov in Beneša. Zanimiva pa je tildi usoda slovaškega generala Čatloša, ki je kot vojni minister s svojimi prijatelji od spomladi naprej načrtno sabotiral vse ukrepe, ki jih je slovaška vlada izdala za zatrtje uporniške organizacije. Ko je bil mož s svojega mesta odstavljen, je takoj pobegnil v uporniško središče, toda tam so ga vtaknili v luknjo. Enako usodo so delili tudi njegovi pomagači iz slovaške vojske, ki so se odpravili v sovj. službo. S temeljitim čiščenjem v krajih, kjer so tolovaji imeli oblast, so odkrili tudi grozote tisočerih zločinov, takšnih, kakor jih je pri nas počenjala komunistična OF. V nekaj mesecih *o komunisti pobili veliko tisoč ljudi in zlasti veliko slovaških duhovnikov. Proti judovskim zavojevalnim težnjam v Palestini nastopajo tudi Arabci v Siriji. Porabili so obletnico znane Balfourjeve deklaracije, ki daje Judoni pravico v Palestini, in organizirali v Damasku protiju-dovske demonstracije. Govoril ie tudi sirijski ihinistrski predsednik, ki je dejal, da bodo Arabci vseh dežel napeli vse sile, da Palestino obvarujejo pred judovsko nevarnostjo. Podobne demonstracije so bile-tudi v dru&i sirijskih krajih. Bivšega italijanskega kralj« Viktorja Emanuela so neznanci okradli in mu odnesli lepo zbirko starih novcev. Viktor Emanuel je bil med sta-riuoslovci poznan kot lastnik naj- Zasenčite žaromete na kolesih Uprava policije ponovno opozarja vso kolesarje, da morajo biti žarometi zasenčeni tako, da ima vsak žaromet le svetlobno režo v velikosti enkrat 4 cm. Žarometi morajo biti nagnjeni nekaj stopinj proti tlom. tako da pade svetloba skozi svetlobno režo največ do 100 m Pr®j kolo. Prav tako je prepovedano svetiti s polno, žarko svetlobo nezasenčenih ročnih svetil. Svetila morajo biti zasenčena prav tako kot pri kolesih. Tozadevni prekrški bodo najstrožje kaznovani po predpisih, v težjih primerih z odvzemom kolesa, oziroma ročne svetilke. Napravite kletne proboje Uprava policije v Ljubljani opozarja vse hišne posestnike na člen 7 naredbe šefa pokrajinske uprave v Ljubljani * dne 19. 9. 1944, Sl. 1. št. 137-70 ex 1944, po kateri morajo v roku treh tednov V strnjeno zazidanih predelih mesta napraviti v kleteh proboje iz ene stavbe v drugo. Načrte teh probojev je predhodno predložiti tehnični protiletalski za* ščiti, ki posluje v prostorih mestnega cestnega nadzorstva na Ambroževe« trgu št. 7 v Ljubljani. Istotam se izda-* jajo tudi vse informacije glede teh pro* bojev in se uradno odloča v primeru spora sosednih lastnikov hiš glede mesta, kjer naj se ti proboji izvrše. Opozorilo hišnim posestnikom Uprava policije — oddelek za protiletalsko zaščito — opozarja vse posestnike hiš na naredbo o dopolnitvi predpisov o protiletalski zaščiti, ki j® razširjena na vse mestne predele Ljubljane in se tiče ureditve hišnih zaklonišč in izvršitve ostalih ukrepov hišne protiletalske zaščite, kar je v danem roku treba izvršiti. Proti kršiteljem te naredbe se bo strogo postopalo. Nadaljevanje s L strani. CKKPS Kidrič, za načelnika štaba pa >° postavili starega komunista Leskovška Franceta — Petra Strugarja. Toda vsa ta taktika je danes v glaV‘ nem le taktika zaradi taktike. Danes nas vsak nov način zavajanja ljudstva, vsai?5 nova taktika opozarja le na to, da v Or vre in da je pred polomom. Če danes komunistično vodstvo izpopolnjuje svoje vodilne celice — vojačke in politične—spe* z najzanesljivejšimi partijci in se izž°" varja, da je vse to potrebno zaradi nov® taktike, nove partijske linije —, mi dobro vemo, da je to le znamenje nemoči in strahu pred koncem. * Osvobodilna fronta, ki je svojo zinaS* stavila eadnje čase samo še na eno kari01 na razkroj slovenskega narodnega tabora* je 6ama v razkroju. Komunistična partij^ ki že tri leta vara svet s Titom in N0X in POJ kot narodno vojsko, izgublja sedal zaupanje tudi zunaj. Zdaj si skuša poffl®" gati še s tem, da najema za svojo *£*, cijo ljudi, ki bi jih še pred pol leta dal* obešfti. Vsaka bilka ji je dobra, vsak* taktika, Iti bi jo rešila. , Komunistična glasila zaradi te posleo-nje taktike objavljajo Kuharjeve, in Furlanove izjave o NOV, d asi na drugi strani prav te ljudi na terenu doma smeši m črni z vsemi mogočimi obrekovanji. V tisku in zunanji agitaciji poveličujejo angleško zavezništvo, dasi na domačih tleh NOV in POJ pobija angleške tu amerikanske letalce, ki jih le ujame. Vse je taktika, vsak dan nova taktika« obupno iskanje za taktiko, ki naj bi zločinsko rdečo druščino vsaj rešila, č^ j* že ne privedla do oblasti. Toda vse je zastonj, vse je prepozno. Slovenci smo rdečo taktiko krvavo okusili in jo okušamo še danes. Zato je na vsako novo njihovo taktiko, tudi tisto, ki že spet brenka na poravnavo, na konec klanja, na sporazum in kar je še takih sledil ea kaline aB prodance, naš odgovor samo eden: boj do konca, do uničenja poslednjega komunista in poslednjega zagovornika rdečih morilcev. popolnejšo zbirke starega denarjai in se je s tem poslom bavil vse svoje življenje. Vrednost zbirke gre T visoke milijone. Zaman so vsi napori Bonomijeve vlade v Rimu, da bi se izvila izpod nadzorstva zaveznikov in izdejstvo-vala za Italijo omiljenje določil gle' de premirja. Poročajo namreč, da so angleško-ameriške vojaške °bla' sti uvedle strogo nadzorstvo nad vsemi italijanskimi prometnimi sredstvi in žilami in da mislijo vze* ti v zakup italijanske železnice celih sto let. S tem si hočejo očitno zagotoviti sredstva, s katerimi ** bodo dali izplačati vojno odškodni“ no, ki jo bodo Italiji naložili. Pomilostitev vojaških dezerterjev i® tistih, ki so se po letu 1940 progr?,' šili zoper vojne predpise v Francij** jo odredila vlada de Gaullea. Povod za to nenavadno pomilostitev je da-la zahteva Moskve, naj se dovoli P°* vratek v Francijo komunističnem1* vodi tel ju Thorezu, ki je leta 1‘-". pobegnil in odšel v Moskvo. Zaradi dezerterstva je bil ta mož od fr?n" coskega vojaškega sodišča obsojen na smrt. Thorez je bil človek, ki J® po pobegu neprestano pozival f.r8?" coske vojake, naj odvržejo orožje >" se ne bore za domovino. Znanega francoskega grofa G«HinP^** Baucela, ki je bil organizator coskih katoliških organizacij, so munisti ujeli v Arlesti in ga P0*6?? obesili, njegov gradič pa zaž<5al' Grof je užival velik ugled med EV vimi francoskimi narodnjaki. VT tem zločinu je višja francoska j* hovščina poslala do Gaulleu odloge protest. Novi madžarski državni upravitelj ministrski predsednik S/.alasi je.P0* segel na krono vpričo zastopal”^ zgornjega in spodnjega doma. enem so mu podelili ua.dov »us10 nega voditelja«. Pismu nam in vam Glasovi iz gozda in od drugod Gospod uredniki Obračam se na Vas, cenjeni gospod urednik, z nujno prošnjo, da priobčile v stolpcu pod naslovom »Pisma nam in Vami: tudi naslednje moje vrstice, ki jih prav gotovo nisem napisala zalo, da bi v primeru, če bo tole moje pismo kaj zaleglo, zgolj sama imela kakšno korist, marveč ker mi je pri srcu blaginja vsega našega, zlasti revnejšega prebivalstva. Zvedela sem is zanesljivega vira, da bi peki radi dosegli po svojem združenju od uprave Prehranjevalnega zavoda, da bi dobili vso moko za vse prebivalstvo sami. K temu moram takoj pribili, da je brez dvoma velika večina gospodinj proti takšnemu dodeljevanju krušne moke, zakaj če se to zgodi, potem marsikatera gospodinja ne bo imela doma ne moke ne kruha. Da vsak želodec tudi ne prenese enotnega pekovskega kruha, niti ne omenjam, da ne bi kdo rekel, kaj vse zahtevam. Peki so lahko zadovoljni z dosedanjim stanjem, vsi tisti pa, ki raje jedo pekovski kruh, bodo imeli tudi v bodoče priliko hoditi k pekom ponj. Za svoj zaslužek naj se torej ljubljanski peki ne boje preveč, zlasti še, ker dobe drva od Prevoda po maksimalni ceni. Sicer pa precej pekov tudi doslej ni bilo zadovoljnih z zaslužkom, ki ga imajo od peke enotnega kruha na nakaznice. Vem za takšne peke, ki poleg pekovskega kruha spečejo še 100 do 300 štruc, ki jih gospodinje prineso k pekom peč, in morajo plačati od vsake po 3 do 5 lir za peko. Samo od lega torej zasluži tak pek precej stotakov dnevno. Poleg tega spečejo peki vsak dan še nič koliko po tri dekagrame težkih žemljic iz presejane moke in jih prodajajo po 3 do 4 lire. In kaj še vsega drugega ne napečejo! Hlebček kruha, težak 30 dkg, slane 15 lir, nekoliko večji pa 40 lir. Peki te hlebce prodajajo seveda brez nakaznic in ne po maksimalnih cenah. Zdaj bi jim šele šlo vse to v klasje, ie bi se res zgodilo, da dobe od Prevoda tudi še vso tisto moko, ki so jo doslej dobivala zasebna gospodinjstva! Tako bodo na eni strani nekateri posamezniki še bolj bogateli, kakor' so doslej, na drugi strani pa bo stiska za hrano še večja. Peki se poleg tega tudi dobro zavedajo, da se i> zameno za kruh vse dobi: meso, mast, sadje in razne druge reči. Zato pekom tudi vsega drugega, ne samo kruha, ne manjka. Spričo vsega tega res ne bi bilo prav, če bi zasebnim gospodinjstvom vzeli vso moko in jo dali pekom. Naj nam privoščijo vsaj toliko domačega kruha, kakor ga je bilo doslej. Na pristojnih mestih naj imajo pred očmi v prvi vrsti blaginjo vsega, zlasti revnejšega prebivalstva, potem šele naj uslišujejo takšne prošnje in želje, s katerimi prihaja peščica pekovskih o ampak za mene »e ni treba nič bati ker sem ratal prevelik lump oblečen in oborožen sem zelo dobro, zdrav tudi vse jo dobro samo za kadit ni nič sedaj so pa še te k .. bele zastrupile cigarete da sedaj nemoreš kadit — Mama kar še malo potrpi saj ti ne bo treba več dolgo Ančki pa povej da naj kaj veliko žganja skuhajo zato ker pijem pa rad in ljubim.« • V kakšnih utvarah in prividih se zibljejo tisti tolovaji, ki ne pridejo v boje in poraze, temveč »zabušavajo« po zaledju, nam govori naslednje pismo: »Janez pride k Vam in upa da bo veliko tekmovanje v čast zmage nad belč- leg prošnje za možitev spričevalo, da ste prebili določeno dobo v tujem večjem gospodinjstvu? • Pa ne zamerite mi, le povem listo resnico. , ——in,-. Služkinja Neljto. kima, jast bom pa precej daleč od Vas in le glejte, da se boste {pomnili tudi mene, saj v mislih bi ga kakšen šluk napravili na moje zdravje. Bliža se dan svobode in upam da ga bomo takrat zalili pri našem Sv ..., tako bo J. spet pel Rigoleto, seveda v druščini ostalih članov. Mislim, da A. kolne ker nima dosti hrane? Jest ee troštam, da bomo 1. novembra že na... in takrat bo pa veliko tekmovanje za eno noč. — Miha kako pa kaj Ti? ali jih boš kaj zašil ko bo svoboda? Upam da to sploh ni treba spraševati, vem da veš koga bo tvoja dolžnost. I. pa kot župan bo pa tudi gledal da bo vse v redu, ker se morate sedaj pripraviti kako bo v takšnem momentu. Skoda da ne bom takoj zraven, ker bom 6igurno prišel pozneje na Vaš konec.« • Isti družbi piše drugi politični »funkcionar« s položaja 24. IX. 1944: »Tov. I; Piši tudi kako se kaj imate tam na vasi, mislim, da dobro tekmujete, ne smeš pa pozabiti na nas, da nam pripraviš kaj posebnega za ta dan, ko pridemo tudi mi na ..., Pripeljali se bomo najbrž kmalu ne vem pa še kako ali z avto(?!) ali drugače. Važno je, da nam ti preskrbiš dobro stanovanje, da se bo naša zaščita lahko postavila. Kako si pa kaj hajkal po poti, ko si šel v mislim, da si moral malo bežati, piši kje si prišel do njih in kako jo popihal, da bomo vsaj vedeli koliko cvirna si vlekel po hribih in če si ga opletal okoli drevja in skal, — Ko boste tekmovali, se spomnite s kakim požirkom tudi na tukajšnje načelstvo in tovarišijo, boš videl, da vam ne bo škodilo in da vam bo zaleglo tudi to. Miha mi je obljubil neko boljo, ko pridemo na da ne bo treba iskati, da bo že kar pripravljeno, seveda pri tem pa ne sme pozabiti tudi na druge. Najde naj jih mnogo, da bomo imeli na široko raztegnjeno našo mrežo. Povej mu, da sem tudi cigarete dobil in da so bile najbrž zastrupljene, ker jih je tako hitro zmanjkalo.« Kaj pravi k tem »moralnim« upom svojih ovac verski referent? Ali spada tudi to v program narodne, verske in človeške osvoboditve? Matere, ki čakate »osvobodilcev«, pripravite hčere, da se bodo lahko veselili Miha, Metod in njuna druščina kar na nakazila! Da pa veje na »neoevobojenem« ozemlju drugačen veter in drugačno spoznanje, priča pismo, ki ga je neka terenska funkcionarka poslala svojim ožjim rojakom v gozd. Tako pravi: »Mnogo preveč nov je že padlo, kdo bo užival svobodo, če boste šli eden za drugim? Ali bodo ostpli res samo ti, ki so tukaj, ki niso zaslužili svobode, ki so se borili za vse droge, samo za svoj narod ne, vas pa bo toliko žrtvovanih? In še vam rečem: pazite sel Prodno se bo sovražnik tukaj skozi valil nazaj proti svoji domovini, bodo še planili po vas, da jih vi ne bi mogli ovirati pri umiku. Čaka vas še nekaj za konec. Tukaj živimo iz dnevva v dan, kot že navadno, vendar rtanje ee slabša, ljudje vedno bolj nestrpno čakajo, kdaj ta kakšen bo konec. Vprašanje prehrane postaja pereče, ker tukaj je toliko dežja, da kaže na zelo slabo letino. — Nekateri Rupnikovi priliznjenci so kot hudiči. Svetujem vam: ne pripravljajte maščevanja. Pravi krivei se bodo poskrili in pobegnili nad dobrimi in nedolžnimi pa nimate pravice maščevati se. Ne maramo partizanov — morilcev in uničevalcev, ampak partizanov, ki pomagajo narodu do pravice in reda. Ne razočarajte ljudstva, ki še nekaj na vas da, da vas ne bodo po pravici sačeli sovražiti kot Dolenjci. Bodite pametni in dobri, prepustite maščevanje usodi Tisti, ki želi smrt drugim, tudi sam ni vreden da živi. To velja za vse in vsem. Ti,kisi nagle jeze in dejanj: premisli! Lahko poveš tudi drugim. Roza.« Seveda! Ce bi to pismo dobili v roke rdeči komisarji, bi Rozika najbrže več ne dihala svobodnega zraka, pa čeprav ima brata pri tolovajih. Morda bo imela še priliko okusiti rdečo pravico, ko je tako izdajalskih misli. Povsem drugače pa zveni glas razvajenega ljubljanskega zelenca, ki je nedavno odšel v hribe, a se brž pohvali, da se je iz čete hitro izmazal in prišel za »administratorja« v intendanturi korpusa. Tako se najbolj varno bori za domovino. Prva Bkrb kot »intendantu« pa mu je, da piše materi in očetu, stricu in ljubici, naj mu kaj pošljejo, in sicer takole: »Položaj 24. IX. 1944. Godi se mi dobro. Hrano imamo dobro 3 krat na dan in od tega 2 krat dnevno meso. — Naštevam ti kaj rabim. Živila: sladkor, med, salame, šnops, kavo */« soli, tobak cigaretne papirčke. Perilo: 4 robce 1 zimske gate 1 pulover (ta rudoč) glavnik (majhen) nalivno pero (moje ta boljše) žlico svinčnik in mine za patbnt svinčnik. Klince za režirat 10 kom milo za pranje - feld-flašo (po mož. polno). Prosil te bi tudi za pas (oficirski) to je okoli pasu in en del če zrnmena. — Videla se bova kmalu, še kak mesec. Jaz se redim, potem veš, da mi ni slabo.« Svoji ljubici piše: Sedaj sem na dobrem mestu na kor. pusu za administratorja pri ekonomskem odseku. Godi se mi res dobro. Cez kak mesec se upam spet vidiva v novi Ljubljani. Življenje je tu čisto drugo, kot v Lju. Včasih si zaželim malo piva in sladoleda, pa to je le hipna bolezen. Oblečeni smo vsi tu zelo dobro(?!) — nasprotno od propagande « In še stricu malo popiha na dušo: t »Seveda se obračam tudi na Tebe, da j nama s Tvojim salamam malo povečaš paket, ki bo prišel od doma ... Reflek-tiram na Tvojo in očetovo dobro voljo, tako da bo paket glede jestvin in tobaka popoln. Prav za prav je tu hudo samo radi tobaka. Na cigarete moraš paziti, ker so nekatere zastrupljene (to so po navadi tiste, ki jih nam pošiljajo, tiste, ki jih vi dobite, niso nevarne.)« Tako piše ljubljanski salonski komunist, ki vneto skrbi ne za svobodo ampak za svoj trebuh. Čudno je pa vendarle, da tako prosjači za paket, hkratu pa hvali tolovajsko življenje. In zdaj bosta oče in mati (in še striček in še ljubica) prigoljufala kakšne karte, odžrla siromakom* najpotrebnejšo hrano, da bosta poslala ljubemu sinčku paket, ker se mu toži po pivu in sladoledu. Moj Bog, kaj bo, kaj bo e siromakom? Naključje je naneslo, da je pred kratkim pribežal iz tistega kraja kmet, ki se je deset mesecev skrival, ker je okusil vse gorje »stokrat boljšega« življenja. Poznal pa je njega in njegovo »komando« in pravi, da se tej ljubljanski komandi lahko dobro godi, ko ji je morala vsa fara dajati vsak dan po maksimirani ceni surovo maslo, mleko, jajca in meso. Gorje mu, kdor bi*se bil uprl! Pet tisoč ljudi v fari mora neslano in nezabeljeno jesti, da komanda lahko žre. O zastrupljenih cigaretah pripoveduje kmet tole: »Ker se je nagnal v našo faro ve« korpus, je bilo mnogo ljudi, tobaka pa od nikjer. Začelo se je širiti nezadovoljstvo. Da to preprečijo, so si komandanti izmislili, da so cigarete zastrupljene in jih nihče ni več kadil. Tako je ostalo »višjim« več tobaka, jeza ee je obrnila pa na »okupatorja«. Pri nas je razgrajal prav takrat tifus in propaganda je razglasila, da je pet ljudi umrlo zaradi zastrupljenih ciggret.« Tako pripoveduje kmet, ki je živel pod to nesrečno komando. » , Glede obleke in obutve se pa Ljubljančani lahko na lastne oči prepričajo, kako krasno je oblečena »narodnoosvobodilna vojska«. Naj se potrudijo pred domobranski štab, pa bodo videli svoje razcapane borce! Sicer pa imamo v rokah tudi pismo iz iste komande, katerega piše neki Matevž tovarišu Andreju 22. IX. 1944. »Že parkrat sem se namenil, da Ti pišem par vrstic, pa nimam nikoli časa. No pa čas je že, toda še vedno to panično razburjenje, ki vlada pri nas, noče prenehati. Že izgleda par dni, da «e pomiri pa zopet pridejo Belčki in spet vlečemo na ušesa. Kako pa s Teboj? Ali si že kaj cvirnal, le pazi se, da ne ostaneš doma, ker si v gotovih pismih neumno korajžen in bi bilo škoda, da padeš tik pred svobodo. Predno zaključim to moje pisemce imam veliko prošnjo do Tebe, seveda če ml jo boš mogel ustreči. Kakor vidiš se zima bliža, jaa sem pa namreč bos. Čevlje, katere mi je posodil tov. Gačnik bo mi podplate prestrelili, tako, da je na enem čevlju odletel cel podplat, Škornji imajo za bote še dobre in je rekel čevljar, da mi lahko popravi edino če jih podela to se pravi da bi rabil usnja zgornjega, kakor tudi podplate za podelat škornje. Ce jih je mogoče dobiti na Rajonski gosp. komisiji, ali kako drugače bi Te prosil, če mi ustrežeš to mojo prošnjo.« Ali ne zveni ta pesem povsem drugače od prejšnje? . Tolovaji zelo prikrivajo svoje izgube, tako da niti svojcem ne sporoče. Iz pisem pa čutimo vso obupnost te komunistične igre. Skvarča Franc, referent za zvezo pri neki brigadi, piše 4. IX. 1944. tovarišu »sekretarju«. »Rihar Jaka kot komandant brigade je tudi padel na pohodu Hrvatske na štajersko na progi Zagreb-Karlovae, tako da sedaj tukaj nimam več tovarišev iz Vašega okrožja.« Nekdo drugi piše domačim iz štaba neke brigade 10. IX. 1944. Jezi se na figovce, ki nočejo v hribe, in pravi: »Jaz vem kako so preje govorili pri nas ko je pa prišel čas so se pa v hlače podelali boste videli kako bo še tu pri nas navsezadnje to postalo samo zato ker jim vse verjamejo in mislijo da je res to kar, govorijo te banditi. Sedaj vprašate za Jurja Vinkota Cergerjevega Franceta Bamkarjeva dva ti so mi padli Bezgerjev Pavel je bil zelo ranjen. Vr-baničkov je bil ujet. — Za druge pa prav nič ne vera to vedite samo Vi ni treba nikomur pripovedovati da ne pridete kam v šmerl To bodo že čez čas sami zvedeli ker je mene vprašav neki tovariš ki se je zanimav zajn in on bo dav na glavni štab in tam bodo že iz-poročilj na njihov dom. Veste, vse to je bilo v zimski ofenzivi.« To je bila tista slavna »ofenziva«, o kateri je horjulski prerok napisal posebno filozofsko reportažo »XIV. divizije na Štarjerskem«. Pisal je o samih zmagah in povedal je vse, samo mrtve je zamolčal. Pa je silno nespametno naredil. Mar bi bil vse mrtve v brošurici objavil, pa bi bil ogromnega dela svojim pristoril. Tako se morajo »tovariši« pa v pismih ote-pavati pred radovednimi tovarišicami -materami.« • To je bil tisti sloviti pohod, H se je — navzlic Titovi pohvali — v resnici iztekel povsem dnigače, kakor piše Cene Logar. Kako se je iztekel, nam razodeva pismo, ki ga je tolovajskemu »majorju« Bogomirju Žnuderlu, padlemu septembra na Notranjskem, pisala njegova žena in ki v njem pravi: »Hudo je moralo biti na Štajerskem, eden od tam je pisal, da je to bil slovenski umik preko Albanskih gora‘.< To zveni precej drugače kakor Logarjeve in Titove hvalnice. Odkritje spomenika padlim v Rovtah Nedelja, 5. novembra, je bila za Rovte praznik, kakršnega ta mična gorska vasica redko doživi Izredno lepo vreme je dalo prazniku še lepše lice. Rovtarski domobranci so odkrili v nedeljo popoldne spomenik — kapelico — padlim v prejšnji in sedanji vogni. Redke so danes take slovesnosti, vendar času primerne. Vsa slovesnost je bila namenjena počastitvi spominu žrtev rovtarske fare, zlasti onim, ki jih je komunizem zahteval v letih slovenske rdeče revolucije. Prijazna cerkev sv. Mihaela je bila tokrat premajhna, toliko ljudstva se je zbralo. Po opoldanski pobožnosti je domobranski kurat nadporočnik Kunstelj Franc spregovoril množici v počastitev padlih junakov. Njegove besede so bile besede iz src vseh Rovtarjev, ki so se oddolžili spominu svojih junakov s tem, da so jim postavili lepo kapelico, posvečeno Materi Božji. Po končanem obredu so duhovniki z logaškim župnikom g. Skubicem na čelu odpeli »Reši me« in molitev za padle iz obeh vojn. Potem se je lz cerkve razvila procesija proti novi kapeli. Domobranci so na okrašenih nosilih in med petjem Marijinih pesmi ter med pritrkavanjem zvonov ponesli Marijo skozi špalir šolske mladine, ki je posula pot s cvetjem. Domobranska četa je počastila Marijo s prisotnostjo vzdolž nove kapele nasproti cerkve. Nato je domači župnik g. Zalokar odkril spominske plošče, na katerih so zablestele zlato vklesane črke, imena padlih v prejšnji in sedanji vojni. Pevci so odpeli »Usmili se me« in pesem »Oj Doberdob«. Kapelico je blagoslovil gosp. Skubic. Največ zaslug za zidavo nove kapelice imajo domači domobranci. Ti so kupili lep Marijin kip in sami začeli z nabh-ko za kapelo. Spominska kapelica, spomin padlim, je umetnina, posebnost med podobnimi spomeniki. V njej zrcali dvojna misel: Trpljenje v veri bo poplačano z večnim življenjem — in Marija, kraljica Slovencev, čuje nad nami. Temeljna misel je: Križ je naša zmaga. Večina kapelice je izdelana v surovem materiala. Ta spominja na trpljenje našega naroda v prejšnji in sedanji vojni. Ze od daleč ti kliče, kako strašna je vojna vihra. Surovo obdelani kamni ao kot krute, neusmiljene roke, ki so v vojnah slovenskim družinam ugrabile očete in sinove. V stene so z zlatimi črkami vklesana imena padlih. Pod oltarjem so v luči razsvetljeni žarki. V plošči je vdelana krona trpljenja, nad njo slovenski nagelj. Nad tem kraljuje križ, obdan s slavo dvanajstih apostolov. S tega križa odseva na slovenski rod sedem žarkov, sedem vrst božjega usmiljenja v sedmerih zakramentih. —• Okoli luči se vrste imena padlih, okrašena s črnimi naravnimi kamenčki. Nad tem je oltarna miza, nad njo slovenska tribarvnica, okrašena z zlatim slovenskim nageljnom. Na tem prestolu kraljuje Mati. Ob 6traneh kipa so spgt hne-na padlih. Nad ploščami bleste letnice obeh vojn. Sredi prve je križ, obdan s trnjevo krono — prva vojna, na drugi strani križ s krono iz trnja —• znamenje, da so v tej vojni padali tudi mučenci za vero. Srednja stebra sta okrašena s kapitlji, v katerih blesti slovenski nagelj. Načrte za kapelo je izdelal župnik Joža Kapus. Nakup kmetijskih pridelkov na deželi Prehranjevalni zavod za ljubljansko fokrajino je poveril Glavno kmetijsko lagovno zadrugo za nakup sena in slame pri kmetovalcih in imetnikih senm Seno in slamo prevzema zadrugo bodisi prosto naloženo na voz ali pa vezano v. bale. Nadalje je Prevod poveril nakup jabolk na deželi zadrugi in sicer zaenkrat samo v ljubljanskem okolišu. V zvezi s tem je začela zadruga nakupovati v vseh okoliških občinah sadje, namizna jabolka, pa tudi tresena jabolka ter hruške po oblastveno določenih cenah. Končno je zadrugi poverjen izključni nakup zelja in repe. Pridelovalcem zelja se jamči dovoz v mesto brez težav, ker jim zadruga preskrbi dovolilnice. Ali ste že naročnik Četrtega letnika »SLOVENČEVE KNJIŽNICE«? Ce še nisto, postanite. Vaša domača knjižnica bo narasla za nekaj lepih svetovnih del. — Dosedaj je izšla prva knjiga znanega slovenskega pisatelja, ki ije te dni obhajal svojo sedemdesetletnico Ksaver Meško: »N A P O E J A N I« Roman je pisan toplo in lirično in ga bo vsak z veseljem prebral. — POSTANITE NAROČNIK »SLOVENČEVE KNJIŽNICE« hauSJiiJ.-iie države in njenatjapo slediitena BRUNO BREHM DOSEDANJA VSEBINA: Cesar Franc Jož&f zboli. Duhovnik mu pod pretvezo, da mu prinaša papežev blagoslov, podeli sveto popotnico. V spanju se nato cesarju pritaknejo razne vznemirljive zgodbe iz njegovega živ ljcnja. Ko se predrami, še prosi vode in narodi strežniku, naj ga zjutraj ob štirih pokliče, A pet minut čez devet zvečer 21. novembra že izdihne. Na dvoru vlada velika zaskrbljenost, kaj bo zdaj Po cesarjevi smrti. Naslednje jutro je stala zgoraj pred vrati pribočnikove sobe v črno oblečena vitka dama. Videti je bilo, ko da so na njenem objokanem obrazu vse zavese spuščene in vse ure ustavljene. Mimo te ženske so stopali nadvojvode in nadvoj-vodinjc, mimo je šel tudi vrhovni dvorni upravitelj. Bila je podoba, da je nihče izmed teh ni opazil. Nujni posli so komaj dovoljevali pozdrav. Tedaj je prišel iz mrtvaške sobe svojega starega strica mladi cesar. Na njegovem licu se je poigral nekak smehljaj iz zadrege. Mladi cesar je stepli k oni črni dami, ji ponudil roko, da jo popelje k postelji mrtvega cesarja. Nadvojvode in nadvojvodinje so skoro nehote stopili nazaj, ko je Katarina Schratt padla pred posteljo svojega prijatelja na kolena, molila, nato pa položila na odejo dve roži. Ah, da bi jo bil vsaj poklical, da bi ji bil vsaj privoščil bjti na zadnjo uro ob svoji postelji. Toda on je pač hotel tako, on je bil vendar vedno, tako svojevoljen. Kf.ko reven leži zdaj tu. Mož, ki ni nikoli ničesar imel, ni mogel imeti niti svoje lastne, smrti. Pečatnega prstana z majhno divjo keza tudi ni bilo več na njegovem prstu. Tega je pač utegnila vzeti Valerija, ta ženska s tako hladnimi očmi, za spomin na očeta. Tam v sobi je stala španska stena s Številnimi božjepotnšmi podobicami, z vsemi cerkvicami na gričih in s kronano Marijo s sinom nad oblaki. Dama v črnem se je dvignila. S pogledom jc pozdravila mimogrede starega Ketterla, Globoko se je priklonila mrki družbi v polkrogu, prijela mladega cesar- 1a pod roko, cesarja, ki jo je potem na iratko predstavil cesarici. Mnogo jih je to vidrio in slišalo in vsem je bila všeč ta poteza mladega cesarja. Da, tokrat je bil celo baron Bolfras s cesarjem Karlom zadovoljen. la jezo rad tem so nad vojvodinji Valeriji vsi privoščili Tisza priporoča cc3arju Karlu ogrsko krono 2e naslednji dan, 22. novembra 1916, se je madžarski ministrski predsednik groi Tisza pojavil v Scbonbrunnu in čakal na sprejem. Brž ko je bil zvedel za smrt Franca Jožefa, je odpotoval iz Budimpešte. Vozil se je vso noč. Na Dunaju se je najprej nekoliko pomudil na Bali* hausplatzu in pri Burianu povprašal, kako knj zdaj na Dunaju stvari stoje. Zunanji minister mu jc dejal, da se bo zdaj marsikaj spremenilo, kar zadeva oklic glede zasedbe prestola, da gre zdaj za to, v kakiSncm slogu naj bo napisan. Sestavljata da ga dva, in tisti, čigar slor* bo lepše tekel in bo prisrčneje zvenel, bo postal neznani srečnik. Vse da je še vedno pri starem Schlendrienu. Delali da so tako, ko da bi bili imeli v žepu zagotovilo, da bo stari cesar živel vsaj sto let. Glede novih ljudi ni mogel Burian povedati n!česar določnega. Tekma za mesta v bližini cesarja — je dejal — se je že začel*. Vsem se tako silno mudi, da človek koma} razloči njihove obraze. Burian« ni bilo mogoče kar tako lahko vreči s tirn. Kaj bi bilo, če bi »pet prišla na površje Klika Franca Ferdinanda; če bi se skušala uveljaviti Madžarom sovražna politika Belvedera? A11 pa triali-ati? Ljudje iz pozabljenja? Ali pa rdeče nadahnjcni knez Ilohenlohe? Kakšen naj bo vendar cesarjev oklic? Splošen, zelo splošen: pokloni na vse strani, obljube iu dobre želje. Kdor se klanja na vse strani — je bil odgovoril Tisza — mora zdaj hočei nočeš nekaterim ljudem kt zati vedno drugačen obraz. Vesti se mora tako, ko da ne želi soditi med tiste, ki sprejemajo ta del poklona. Potem pa je groi naglo odhitel proti SchSnbrunnu. Tu so ga pustili čokati mnogo dljč, kakor pa se je njegovi nestrpnosti zdelo znosno, Vsako minuto, ki jo tu zabije, bi ga utegnili prehiteti. Pri Francu Jožefu ni bilo treba nikoli čakati, on je bil do minute točen. Naglica, s katero je bil groi odpotoval iz Budimpešte, v njem ie vedno ni popustila. Schonbruun je bil za sprejeme prijetnejši kakor Hoiburg. Tu je v vsaki sobi le vedno zevdarjclo po vzdušju velike cesarice Marije Terezije, ki je bila nekoč, v najgrenkejših urah, iskala t malim prestolonaslednikom Jožefom v naročja zaščite in pomoči pri Madžarih. Tu v SchSnbrunnu ni bilo po stenah, kakor v Hofburgu, taksnih slik, ki jih je vsak Madžar gledal z bolečino v srcu: slika generala Hentzija, ki se je pri obrambi pe-itanske trdnjave zgrudil zadet od madžarske krogle; polkovnika Alnocha, ki se je • peštansktm mostiščem vred dal pognati ▼ zrak; jezdeca z belo zastavo, ki naznanja cegarjcvi vojski, da se Komora vdaja — tu ni bilo nobenih slik iz bojev leta 1349 pri Rabi, Temlivarn in na Sedmrf-gragkem. Franc Jožef je bil svojevoljen, «n ni bil niti po spravi z Madžari I. 1867 odstranil teh slik iz sob v Hofburgu, saj •o ga vendar spominjale na boje in junaška dejanja v njegovi mladosti; saj je Vtndar sam na čelu nekega lovskega ba- taljona naskočil goreči most čez Rabo. Tisza je hodil ves nemiren sem in tja. še vedno so ga pustili čakati. Bil je že zgoraj pri mrtvem cesarju. Ni ga bil ljubil, a spoštoval ga je. Saj vendar tudi cesar ni bil ljubil Madžarov. On se sicer ni vozil za zastrtimi okni skozi Madžatsko kakor Franc Ferdinand, toda besede, ki jih je bil izrekel svojemu nepopustljivemu nečaku, so prišle tudi do ušes grofa Tisze: »Jaz sam sem se na peštanirkem gradu vedno počutil ujetnika madžarskega naroda,« Vrata so se odprla in prikazal se je m!adi cesar, hitro stopil k Tiszi, mu prisrčno stisnil roko in potem čisto po domače sedel njemu nssproti. Tu sta zdaj sedela drug nasproti drugemu ter se gledala. Mladi cesar se je spomnil, da so mu biii grofa nekoč že opisali in da so rekli, da je to »poljski čuvaj v fraku«. A velikega, koščenega moža v slabo krojeni obleki in z oguljeno črno samoveznico, ščetinesto prišpičeno brado in redkimi rujavimi kratkimi lasmi, te me?anice podeželskega plemiča in pridigarja, vendar ni bilo mogoče odpraviti kar tako s takim dovtipom. Ta najmogočnejši mož, kar jih je imela tedaj Madžarska, mu je sedel zdaj nasproti, skrit za svoja močna siva očala, in ni bil videti nič kaj pripravljen, da bi mu kakor koli pomagal. Cesarja so bili pred Tiszo že prej svarili, a on je hotel tega nepodkupljivega kalvinca pridobiti s prijaznostjo. Tudi Tisza, ki je sedel nekoliko naprej skloD’sno, si je natančneje ogledal m!adega vladarja: njegov mehki, nekoliko znliti obraz, ki ni bil skoro prav nič podoben obrazu njegovega lepega, lahkomiselnega očeta; dobrodušni, nekam zbegani smehljaj na njegovih licih in njegovo odkritosrčno vnemo, da bi zbudil dober vtis. Po načinu, kako je stopil v sobo in se zaradi svoje zamude opravičeval, po otipljivi želji, da Jbi odstranil razliko med vladarjem in ministrom, se je od svojega starega strica, ki je bil vedno, v vsakem gibu, pri vsaki besedi samo cesar, tako zelo razlikoval, da je grof mladega vladarja skoro nekoliko pomiloval. Ker cesar ni znal voditi razgovora, je moral Tisza začeti. Dfjal je, da je zato tako naglo prihitel iz Budimpešte, da bi Njegovemu Veličanstvu v tuj težki uri pomagaj z nasvetom in dejanjem. Cesar se mu je zahvalil, in Tisza je vprašal tako, ko da bi se bil vprav tisti hip tega domislil, če je česar v svojem nasledstvenem oklicu izrazil kakšno posebno željo do svojih narodov. »Oklic na narod vprav zdaj sestav ljejo«, jc odvrnil cesar previdno. Siva očala so zakrivala Tiszove oči, in cesar ni mogel uganiti, kam ministrski predsednik meri. »Toda narodi pričakujejo cd Vašega VeMčanstva nekaj posebnega. nekpf velikega, odločilnega.« »Poklonil bom monarhiji mir,« je odgovoril cesar. »V oklicu na narode tudi nameravamo to poudariti. Na mojo izrečno željo bodo to vstavili v oklic.« Grcf je prikimal, ko da bi hotel reči, da mu je to všeč, a je molčal. »To je moja trdna volja,« je nadaljeval cesar in postrjal čedalje bolj živahen. »V nekaj tednih bom vse še natančneje pretehtal, potem pa bom naredil konec. Zakaj če bo šlo to tako naprej, se bomo docela ugonobili.« Grof je sklonil glavo ter si zamišljeno začel vihati dolge brke. »Vsa Madžarska bo vesela, da ie V^še Veličanstvo pripravljeno skleniti mir. Toda v tako važni stvari se človek ne sme prenagliti. Treba se je nanjo pripraviti, treba se je o njej prej pogovoriti z zavezniki.« »Jaz vtndar nameravam tndi Nemcem povedati, kaj hočem za bla je še premalo Zimska pomoč bo priredila zbirko za te reveže in vsakdo, k* more kakorkoli pomagati, naj pomaga. Prepričan naj bo, da se bo marsikatera mati t nebogljenim otrokom hvale*n0 spominjala neznanega darovalca, ko bo nasitila lačna usteča. Cas se vrti neprestano. Nam vseffl velia pesem: Danes meni, jutri tebi..* Tl ljudje nimajo rde srca, nič srca ** Spomini slovenskeg a duhovnika po lanskem 8. septembru (X.) Preden so nas odpeljali, so v Cerknici govorili: »Sedaj greste pa vi na Rab. Toda paketov vam ne bodo pustili pošiljati.« Ribnica je bila Rab v zelo hudi obliki, zlasti kar se tiče hrane. Iz Dobrega polja, Strug, Kompolj, Zdenske vasi, Ambrusa in od ne vem kod so še prihajali paketi, ki so jih skrbne matere pošiljale sinovom. Peri-..so i™ dali, kruh in drugo pa »pravično« razdelili. Sodnik nam je rekel1: »Prišlo je mnogo paketov, toda sklenili smo, da Ro vsak dobil samo to, kar je obleke, jestvine bomo pa razdelili med vse, ne samo med vas, ker mora vsak tovariš nekaj dobiti.« Mi iz našega konca smo bili kar zadovoljni, ker smo bili prepričani, da je bolje, če vsak od nas vsaj košček dobi, kakor da bi tolovaji vse sami pojedli. Drugačnih misli so bili pa fantje, katerim so bili paketi namenjeni. Skrbeče matere in ljubeče 6estre so jim na listke napisale, kaj so jim poslale. Ko pa dobili samo perilo, dočim so pečene kure, kruh, pecivo šli v druge roke, so se malodane joknh od togote- Ko smo zvedeli, da bomo tudi mi deležni njihovih dobrot, smo jih vprašali, če nam res velikodušno odstopijo to, kar po pravici samo njim gre; in ko so pritrdili, smo začeli deliti. Toda kakor kri ni voda, tako tudi beseda še ni dejanje. Reče se že lahko, a storiti to, kar si obljubil, je včasih zelo težko. Delitev hruha V tistem nadstropju so bile štiri 90-be. Na povelje so šli starešine vseh štirih sob v vežo. Tam so jih tolovaji postavili pred kup kruha vseh kosov in vsake kakovosti ter jim naročili, naj ves kruh razdele na štiri kolikor mogoče enake dele. .. Ko je bila glavna delitev končana, Je prišel v sobo kaplan Sitar iz Ribnice, ki je bil tudi zaprt v kasarnah in je bil najbrž tudi sobni starešina, ter Povedal, da so sedaj vsebino paketov razdelili na štiri dele. Pristavil je še: »Mislim, da sapo delili pravično, in nPam, da nobeden ne bo prikrajšan.« Fante je beseda o delitvi spet razburila. . Potem je vzel sobni starešina odejo poklical štiri fante, ki so naš delež Prinesli v sobo. Da bi bila delitev pravična in po pameti, smo si izbrali »delitveno komisijo« štirih članov, ki naj bi zastopala vse štiri skupine, kakor so hodile h »kazanu«. .Sobni starešina in vsi člani »komi-8lje« so razdelili vse, kar smo dobili, na enake dele. Mislim, da nas je bilo 115. Za vsakega so naredili kupček in kupčke pazpoložili po pogrnjeni odeji. V vsakem kupčku je bilo kakih 30 dkg kruha in jabolko. Ko je bilo delo končano eo kupčke že enkrat pošieli. Vse je bilo v naj lepšem redu m vsak bi dobil enega. Začelo se je razdeljevanje. Sklenili »mo, da bo vodja vsake skupine nosil svojim ljudem. Tako so začeli nositi od moža do moža. Naši skupini je deleže raznašal kar sobni starešina iz Starega irga. Prinesel je trikrat ali štirikrat, četrtič pa že ne več, ker medtem se je zgodilo za mojo pamet nekaj nemogočega. Kakih deset iz naše tako imenovane cerkniške skupine še ni nič dobilo. Med njimi sva bila tudi Skubic in jaz. Drugo skupine so bile hitrejše, ker 60 imelo mlajše raznošalce. In ko smo čakali na starešinove stare noge, kdaj bo prinesel tudi naše deleže, takrat so fantje, ki so kakor lačni volkovi gledali naše Porcije, planili po tistih desetih kupčkih kruha in v nekaj trenutkih pobrali ■Vse do zadnje drobtinice. . Tako niti koščka kruha nisem bil deležen, drugi pa so tlačili naše deleže y žepe, culice ali tudi rokave starih •nknjičev in jih zavezovali v prepričanju: zdaj je pa to moje, saj sem si e ‘uko težavo pridobil. ...Samo nase so mislili fantje, na bližnjega nič. Rekel sem Skubicu: »Ubogi naš narod! Se n ne bo Bog tePcl, ker ne poznamo ljubezni. Še bo-nt® trpeli, dokler so tudi v takihle re-veh no bomo spreobrnili. Ta stiska, v kateri smo, nas še ni izmodrila, da bi malo več na bližnjega gledali, ne samo nase.« Lakota, slabosti in bombe , Se enkrat «mo tako delili, to pot pa Jo šlo vse v redu. . Našim sojetnikom k dobrepoljske doline so domači pošiljali polne vozove žjveža, a vse je izginilo. Kam je vse to *‘°* naj povedo komunisti »nmi! Mi Vemo samo to, da smo stradali. , Iz cerkniškega župnišča so mi poslali veliko svežega in prepečenega kruha. Dobil nisem uiti drobtinice! Juč, nekaj sem pa dobil! Papir, na katerem je bilo napisano moje ime. Napisali «0 ga v župnišču. V tem papirju Je bilo nekaj obleke, ki mi jo je poslala Motka Hočevar, kateri se moram 2«hvaliti, ker mi je skoraj vse stvari tešila iz kaplani je. Tudiona je poslala bokaj jestvin, a dobil nisem ničesar. , Zaradi nezadostne hrane smo slabeli. Bil «.m docela izčrpan. V glavi se ?*} je vrtelo in noge so me čudno bo-ele. Kandnre iz Starega trga, ki je bil na Rabu, je rekel, da so take bolečino pričetek hiranja od lakote,»« , Po tisti borni hrani sem postal le še bolj omotičen. Zato sem po kosilu in večerji v nekakšni omedlevici legel v svoj kot in zaspal. A ko so pričeli letati nad nami avijoni, sem bil še ob ta počitek. Kar oddahnili smo se, kadar je bilo megleno vreme. Drugače smo bili pa od 10 dopoldne do 4 popoldne stalno v strahu. Sicer so tolovaji računali, da Nemci zaradi nas ne bodo metali bomb na kaisarno, toda možno je pa le, da kaj prileti. In zares je priletelo. Zato smo imeli še večji strah. Bilo je pa takole: Zaslišali smo oddaljeno brnenje, ki se je hitro bližalo ribniškim kasarnam. Priletelo je letalo in krožilo tik ob kasarni. Sam sem ga videl, kako močno se je nagnilo; bilo je pa tako blizu, da bi bil skoraj razločil ljudi v njeni. Posadka se je najbrž hotela prepričati, kaj je v sobah za zaplankani-mi okni. Toda komaj smo se dobro zavedli, smo že slišali rezko žvižganje. »Napad, napad!« so kričali tisti, ki so bombardiranje doživeli na Blokah. Vrgli so se po tleh, največ pa se jih je nagnetlo v moj kot. Ker sem se bol za njihove duše, sem zavpil: »Kesanje zmolimo!« Toda že v tistem trenutku smo zaslišali trojen pok in tri bombe so eksplodirale blizu nas. Ko smo kesanje odmolili, sem jim dal sveto odvezo. Imel sem pred seboj same prestrašene, blede obraze. A tudi sam sem se tresel od razburjenja. Prisluhnili smo, da bi slišali, kaj se godi okrog nas. Toda bilo je vse tiho. Hvala BogulNevarnost je minila! Pozneje sem zvedel, da so bombe letele za tistim sodnikom iz Novega mesta, ki je takrat s svojo tipkarico bežal iz kasarne. Pa je imel srečo. Ni ga zadelo'. Kopriva ne pozebe. V Ljubljani sem slišal, da so bombe padle za enim naših stražarjev, ki je vrgel puško proč in bežal. Bombe so ga zasule, a se je rešil. Bil je človek majhne postave, strog mož! Ni bil oblačen v vojaško obleko, ampak je imel klobuk s širokimi krajci in dolge hlače, na rami pa francosko puško. Sedaj je ta stražar izvrsten domobranec. Popisovalni sodnih Omenjeni sodnik se, kakor menim, iše Vivod. Je bolj majhne postave, 00-at, z naprej nagnjeno glavo. Ko sem ga prvikrat videl, je bil oblečen v kratek rjavkast površnik. Na rokavu je imel našito kratico OF. Če-ica z rdečo zvezdo je bila iz istega laga ko površnik. Naslednje dni smo ga večkrat videK v modri obleki, kakršno nosijo smučarji. Ko smo se zadnjikrat videli, je bil ▼ uniformi cesarskih oficirjev. Takrat nismo smeli blizu njega, ker je vpil: »Tovariši, vi imate uši, jaz jih pa nimam!« ši tisti večer, ko »mo pričli v Ribnico^ se je pozno v noč začelo popisovanje jetnikov. To delo je opravijo! omenjeni sodnik s tipkarico. Mislim, da sem jaz imel številko 334. Sodnik me je vprašal: »Kje so pa tebe dobile naše čete?« »V Begunjah nad Cerknico.« »Kako to? V kateri postojanki si pa bil?« »V nobeni!« »Kako to, da v nobeni?« »Zato, ker sploh nisem nosil orožja.« »Kaj pa si po poklicu?« »Kaplan.« »Kje pa si bil kaplan?« »V Cerknici!« _ „ »Ja, vidiš, tovariš, duhovniki boste morali tudi drugače nastopati, kakor ste doslej. Saj gresta OF in vera prav lepo skupaj. Nekaj zanimivega je tale letak. Tja stopi in ga preberi. Potesm pridi nazaj; mi boš pa povedal, kaj misliš-« , Nisem mogel verjeti očem. Podpisani »o bili: Malovrh Franc, Bukovec Janez, Lavrih Janez, Mave Jaka in trop bogoslovcev, ljubljanskih in lavantinskih. _ »Ne, tega ne morem verjeti; to je potvorba; to je laž!« Tako sem rekel sam pri sebi. »To je nemogoče, da bi duhovniki podpisali tako ofnrsko izjavo! Če so jo pa le podpisali, jo gotovo niso sami sestnvili, ampak so jim jo tolovaji kar predložili in jih postavili pred izbiro: Podpišite ali pa..., saj veš, kaj te čaka!« Ko sem plakat prinesel nazaj pred sodnika, sem bil tako razburjen, da nisem znal nič pametnega povedati. To je bilo v nedeljo, 3. oktobra, zjutraj ob treh. Naročil mi je še: »Rovej svojim tovarišem, naj s« ne razburjajo, ker jim ponoči ne damo miru. Saj se bodo podnevi lahko naspali, bodo imeli dosti časa. Za nas je pa najbolj pripravno, če tako reč naredimo ponoči.« Nato sem se vrnil na svoje mesto, se vlegel in zaspal. Vera in OF Bila je nedelje. Z brevirjem sem se zamotil, da sem pozabil na gorje in mi je hitreje minil čas. Ker je bila nedelja, sem hotel predlagati fantom, da bi skupno molili rožni venec. Toda zvedel sem, da rdečemu sodniku to ne bo všeč in se bo jezil, če bodo rta glas molili. Tu v Ribnici smo pa vse to morali narediti potihcm. Sklenili «mo, da bomo rožni venec molili v več manjših skupinah. In ko jo ena skupina molil«, je druga govorila tako nn gin«, d« se molitev ni mogla slišati skozi vrata. Sodnik mi je prvi večer rekel, da gresta vera tn OF trpo skupaj. Drugače je pa pokazal v dejanju. Prav ko je eden od naših sojetnikov pobožno bral iz knjižice in bil zatopljen v molitev, je prišel v sobo sodnik. Ko je videl fanta, je rekel zasmehlji-vo: »Kaj misliš, da ti bo to kaj pomagalo k rešitvi?« Faut je bil tiho, mirno je preslišal zasmehovanje in junaško molil naprej. — Sam sem si pn mislil: »To je pa ros velika svoboda vere; vera in OF gresta tako zelo skupaj, da niti moliti več ne smeš!« Sodišče in »izjave« Dne 9. oktobra dopoldne je pomolil stražar glavo skozi vrata in zaklical: »Ali je tu kak duhoven?« — »Ja,« so kar drugi odgovorili namesto mene, ker jaz zaradi oddaljenosti vprašanja nisem razumel. »Naj gre brž ven, pa «spremo» naj vzame s seboj!« To sem pa dobro slišal in v veselju, da se bom vendar že premaknil z mrtve točke, pograbil »sapremo« v podobi škrniclja in šel. Mislil 6em, da bom sam. Toda na svoje zučudenje sem zagledal v veži dekana g. Bitnarja iz Črnomlja, ribniškega kaplana Sitarja, bloškega kaplana Tomazina in dva salezijanska bogoslovca. Nazadnje je prišel še bivši vojni kurat Ronko Tone. Postavili smo se v vrsto. Stražar nam je povedal, da gremo na sodišče. V spremstvu petih mož — eden od njih je imel strojnico — smo odkorakali proti ribniškemu sodišču. Zanašalo me je. Imel sem občutek, ko da ne bi znal več hoditi. Če bi šel tako po Cerknici, bi ljudje mislili, da eem se ga nalezel. Desetminutna hoja me je pošteno utrudila. Kar prileglo se mi je, ko sem se po prihodu na sodišče vsedel na klop v sobi, ki nam jo je odkazal sodnik. Po kratkem oddihu se je sodnik vrnil in rekel: »Tovariši, vi greste zdaj v internacijo v Stično. Prav bi bilo, če bi pred odhodom tudi vi podpisali podobno izjavo, kakor so jo vaši tovariši v kočevskem gradu. Sedaj so v Stični m dobro se jim godi. Ne silim vas ne, sama prav bi bilo in za vas dobro. NaTedite pa, kakor sami hočete. Tudi ni treba, da bi bila ta izjava prav takšna, kakor je onih. Samo da boste podpisali, pa bo dobro. Tu imate plakat, nekaj podob-neega tudi vi napišite.« V Stični sem pozneje vprašal Malovrha Franca ml.: »Povej mi no, France, kake pa je bilo takrat, ko ste podpisovali tisio znamenito izjavo. Ali 90 vas prisilili, ali pa ste jih vi imeli za norce?« »Ja, saj to je tisto. Zato smo podpisali, da bi lahko vsak pameten človek videl, da nismo rerao mislili, ampak smo se iz te izjave norčevaH. Celo Kraigherju ni Slo v glavo, da «no podpisali. In Mikuž sam je dejal: ,Da boste kaj takega podpisali, tega pa nisem mislil'.« Izbira in sklep Ko smo bili v Ribnici na sodišču, smo imeli pred očmi tele tri stvari: 1. Tiskano »izjavo« duhovnikov in bogoslovcev, 2. Stično, ki nam je dišala ko nekdaj Izraelcem obljubljena dežel«, in 3. Izjavo, ki jo moramo sami sestaviti in .podpisati, da se morda n* ta način rešimo iz ribniškega pekla. Vsi smo bili edini, da od svojih načel ne bomo niti za las odstopili, čeprav potem ne poj demo v Stično. Vedeli smo, da je naš škof 8. septembra 1943. poelal duhovnikom posebno pismo, v katerem obsoja OF in duhovni- Ali ie Imate Pekumen! e najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovine o deln komnnistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu naroda? 250 strani velike oblike, 380 slik, dokazil in listin v fot. posnetkih Cena 40 lir. Dobi se v vseb knjigarnah In v uredništva »Slovenskega doma«. kom pod smrtnim grehom prepoveduje sodelovanje e to organizacijo. Proti svojemu škofu ne smemo! Njegova izjava in obsodba je tudi v tem položaju merilo za nas! Preko njega ne smemo! Sklenili smo, da ostapemo svojemu nadpastirju zvesti še naprej, pa naj nas velja, kar hoče. Sodnik nas je nekaj časa pustil same. Ko se je vrnil, je vprašal: »No, tovariši, ali 6te že kaj napisali?« »Ne še,« smo odgovorili, »in sicer zato ne, ker ne moremo biti na eni strani zvesti svojemu škofu, po drugi strani pa sodelovati z OF. Po pravici povemo, da je vsaka takale izjava za nas silno težka. Še malo počakajte, bomo že kaj sestavili, da bo za vse prav.« Ker g. Sitar še ni bil zaslišan, ga je sodnik povabil v sosednjo sobo. nam pa naročil: »Vi pa glejte, da medtem sestavite tisto reč.« Ko je bil Sitar tam, smo slišali, kako je rekel: »Nam je pod smrtnim grehom prepovedano sodelovati z OF. V OF «0 komunisti, s komunisti pa ne smem biti; zato sem včasih na prižnici govoril proti komunizmu, ker to je bila moja dolžnost!« Za Sitarjem je šel k zasliševanju Bon ko Tone. Medtem smo si pa drugi belili glave, kako bi sestavili izjavo, da bi bili volkovi siti in ovce cele. Res se nam je posrečilo narediti nekaj. r Pred rabljem Kraigherjem Prav tisti čas pa, ko je sodnik bral našo izjavo, je stopil v sobo šef VOS-a (Varnostne obveščevalne službel Kraigher Vito. Sodnik mu je povedal, da smo določeni za Stično. »Preden pa gredo, sem jim rekel, naj sestavijo in podpišejo izjavo. Na-pispli so pa tole.« Po teh besedah mu je izročil listek. Vito Kraigher ga je brž prebral hi rekel: »Samo da ne boste ušli k Nemcem!« Nadaljeval je: »Kar pa se tiče tega,« pri tem je pokazal na listek z našo izjavo^ »pa ne bomo razpravljali. Ne utegnemo. Sicer na vsi oetaneie tu. O vas moramo dobiti še poročila, ker to, kar ete povedali pri zasliševanju, ni vse skupaj nič. Počakali boste do prihodnje srede. Takrat se bo odločilo, da greste ali v internacijo ali pa pred sodišče. Vsakdo bo prejel plačilo za svoje grehe. Zlasti p« bomo natanko preiskali,« (pri tem je predirljivo pogledal mene), »če je bil kdo zaradi vas poslan v internacijo in tam umrl. ali če je bil kdo zaradi vašega izdajstva ubit. Prejel !V> kazen vsak, pa naj je sodeloval posredno ali neposredno! V sredo pri; hodaijega tedna bosje že zvedeli, kaj bo z vami. Sedaj pojdite nazaj v kasarno. V tej sobi ostanete še toliko časa, da dobite kosilo.« Prinesli 90 nekaj ssnrdUjive jedi. Medtem ko smo se pritoževali čez slabo hrano, nam je »tovarišic«« tipkarica prinesla nekaj peciva in jabolk z besedami: »No, vidite, tole so pa vaši tovariši darovali za vas. Pa še bolnim tovarišem kakšen koSček nesite!« Vzeli smo in si razdelili. Vsakdo je dobil za nekajkrat v usta. Na našo pripombo, zakaj nam ne dajejo malo lioljše hrane, je »tovarišica« odgovorila: »Ja, tovariši, tam v šenlpejerslki kasarni je bilo še slabše. Sedaj boste morali še nekaj časa potrpeti, dokler se prehrana ne uredi. Prav zdaj# delamo načrt za to. Ko bo pa to urejeno, bo tudi za vas boljša hrana.« Pot po Ribnici Nato smo pohaeali vsak svojo »spremo« in se pripravili na vrnitev v kasarne. Spet je prišla tipkarica in rekla, naj še malo počakamo, dokler ne pride straža. Povedali smo ji, da je sodnik določil samo dva stražarja. Tu je pa pokazala svojo žensko miselnost. Dejala je: »Res, kar zadosti bi bila dva stražarja, če bi bili vi pošteni, tako pa ...« V njenih očeh smo bili ljudje brez poštenja, na katere ee ni moči prav nič zanesti, četudi so duhovniki. šli »mo po Ribnici. Gospoda Sitarja, svojega kaplana, so ljudje začudeno gledali. Radi bi mu bili poraa-ali, a niso mogli. Neka ženska je gle-ala skozi okno, na katerem je bilo olno jabolk. Ko je videla, da se vra-aino v zapor, je brž pograbila jabolka, kolikor jih je mogla nesti, pritekla za nami in jih stisnila g. Sitarju v roke. Razdclii smo si jih. Ko smo prišli nazaj v kasarno, so nas sojetniki začudeno gledali in začeli spraševati, kam 60 nas peljali in kako je bilo. Povedali smo jim, potem pa smo vsi skupaj zelo radovedno čakali, kaj bo prinesla sreda prihodnjega tedna. Trpljenje in smrt "Lojzeta Arharja Medtem je iz cerkniške skupine zbolel Arhar Lojze. Nekoč je bil cerkniški cerkovnik, zadnje čaee pa kamnosek prav tam. Nekaj mesecev pred Malim šmarnom so ga operirali; izrezali so mu ledvico. Tež.ko je ležal v ječi na ledih tleh. • V Kočevju si je oa nekaj tolovajev izprosil vrečo in jo natlačil s slamo. I 10. ali 11. oktobra pa ga je popadla J čudna bolezen. Zvijal se je od bole- čin kakor črv, če stopiš nanj. Najbrže je imel gliste v želodcu in črevesju. Pojedel je nekaj česna, a 10 ga je še bolj razdražilo. Vso noč je bruhal zeleno vodo. Ležati ni mogel. Da mu je vsaj nekoliko odleglo, je moral sloneti skrčen na komolcih in kolenih. Ponudil sem ee mu za strežnika, a priznati moram, da je bilo to delo zelo težko. Kar mislite si! Brez vsakega zdravila, brez vsakega sredstva sem moral biti pri bolniku, ki je kar naprej bruhal in se zvijal ter vzdihoval in klical na pomoč. Rad1 bi mu bil pomagal, pa mu nisem mogel. Da ne bi s stokanjem motil drugih, sem ga peljal v manjšo sobo, kjer je bilo pet Belokranjcev, ki sp preganjali uši, a kaj sem hotel, še hvala Bogu, da naju je stražar pustil brez jvoschnega dovoljenja v drugo sobo! Toda kakšna je bratovska ljubezen pri tolovajih! Bolnik potrebuje zdravnika. Sam sem dva dni prosil rdeče stražarje, naj se ubogega Arharja usmilijo in ga denejo v bolnišnico ali pokličejo vsaj zdravnika, a zastonj. Tudi bolnikovo ječanje in njegove prošnje, naj bodo vendar tako človeški in mu pomagajo, niso nič zalegle. Drugega mu ni kazalo, ko da je vzdihoval: Ti ljudje nimajo nič srca, nič srca.« Šele ko mu je nekoliko odleglo, je prišla »zaščitna sestra«, mu zmerila vročino in ga vprašala, kako se piše. Nato je rekla, da zdravnika ni, ker se je Dolnišnica, ki je bila prej v Ribnici, preselila drugam. Toda tole se mi vseeno čudno zdi. Za Arharja ni bilo zdravnika. Ko pa je dober teden pozneje mlad rdeči nadutež strahoval skupino mojih sojetnikov, med njimi tudi Cerkljanov, ki so jih peljali na sodišče, in po nesreči ali nalašč snustil na te ljudi dva strela iz strojnice ter pri tem ranil dva jetnika v noge, tedaj je takoj pritekel zdravnik in čez dobro uro po tem dogodku še eden. Torej kar dva zdravnika. Zakaj? Ker je bil vzrok nesreče tolovaj, so spravili na noge vso okolico. Hoteli so rešiti »čast« rdeče vojske. Oba bolnika so obiskali zastopniki »vojaških in civilnih oblasti«. Drugi dan 6e je njih »goreča« ljubezen že ohladila, kajti nihče se ni več zmenil zanju. Tudi hrane nista dobivala boljše. Za dodatek samo malo črne kave. Zadnji teden so bolnikom z grižo in tudi drugovrstnim bolnikom stregli s požirkom črne kave. Ker je nisem okusil, ne vem, ali je bila grenka ali sladka. Naša junaka sta dobila samo posteljo s slamo in povrhu še »trašt«, da bosta čez štiri dni že zdrava. Tedaj sta bila pri rokah kar 'dva zdravnika. Ko pa je bilo treba pomagati na pol mrtvemu Arharju, ni bilo mogoč« poklicati nobenega. Naj pogine, belogardist! A da bi mu bili dali vsaj kaj boljšo hrano! V silni lakoti je moral goltati korenje in krompir, da bi si vsaj malo podaljšal življenje. In živel bi bil še tako radi »Nepristransko« sodišče v Kočevju Če se ne motim, so 12. oktobra pobili obsojence iz kočevskega »procesa«. Kočevski proces! O njem je pripovedoval naš sodnik tako-le: »Tovariši, kaj takega še ni videla zgodovina. Vsi so se čudili nad nepri-stranostjo tega sodišča! Nastopili so sodniki, obtoženci, njihovi zagovorniki in priče. Vsi tovariši, ki so bili zraven, so rekli, da kaj takega še niao videli. — Malovrh in Šinkar sta obsojena na smrt- Vse sta priznala. Šinkar 1'e pismeno priznal, da je zaklal ne-:o žensko. On je sploh ljudi mučil, je morilec. To ni noben duhovniki S takimi ljudmi ni usmiljenja. — Pa še en duhovnik je bil tam. Mislim, da se piše Mave. Doma je z Iga. Ta je obsojen samo na prisilno delo, ne bo ustreljen, ker je mnogo ljudi rešil iz internacije, kakor so priče njemu v prid povedale.« Vse te reči smo pozneje brali ▼ »Slovenskem poročevalcu«. Šinkarju so očitali, da je nad žrtvijo rekel: »V imenu Kristusovem, zakoljemo ga...« Tekla šinkar Anton je pred zbranimi. sodniki in pred »ljudstvom« pokazal svoje roke in zaklical: »Nedolžne eo te roke. Če pa je potrebno, da za slovenski narod dam življenje, tukaj sem!« Zveneli smo, da je bilo poler teh’ petnajstih tisto noč ustreljenih še okoli 100 drugih. (Dalje.? V A 8 A HISA NB 8 ME BITI BREZ »SLOVENČEVEGA KOLEDARJA«t TUD! LETOS BO IZ8EL IM BO PRAV TAKO PESTER KAKOR PREJŠNJA LETA. ZA NAROČNIKE »SLOVENCA«, »SLOVENSKEGA DOMA«, »DOMOLJUBA«, BOGOLJUBA«, SLOV. KNJIŽNICE« IN »SVETA« JE CENA V PREDNAROČILU DO L DECEMBRA UR 80.—, ZA NENAROČNIKB LIR 40.-. PO L DECEMBRU BO CENA ZA VSE LIR 60.—. POSKRBITE PRAVOČASNO, DA NE BOSTE ZAMUDILI PRIL02N0STI! Stra* 6. »SLOVENSKI DOM«, 'dne ff. noremf>ra IfH. ^«1r. _._■ ■■ i i i .1. .1 . Ka) pišejo in bero slovenski domobranci Kratek sprehod po raznih domobrancih listih Danes vsi vemo, s kakšnim ognjem, požrtvovalnostjo, junaštvom, prepričanjem, zagrizenostjo in neodjenijivost-jo se slovenski domobranci noč in dan bore proti največjemu sovražniku našega obstanka in naše bodočnosti, proti komunizmu in njegovim oboroženim tolpam. Dan za dnem beremo v listih poročila o njihovih uspehih, bojih in žrtvah. Marsikdo pa ne ve, da se ti naši junaki, ki morajo biti noč in dan s puško na straži, bore prav tako požrtvovalno in neodjenljivo z drugim orožjem, i »uma svitlim mečem«, z Bodimo preprostejši po svojem mišljenju; tako boino laže našli resnico. Ne ugibajmo na vse načine, kakšen odmev povzročajo v svetu naša dejanja, naš boj. Ne, za narodovo življenje gre in dolžni smo storiti vse, da ga ohranimo! In nikdar se ne bo mogel oglasiti nihče, ki bi nam oporekal pravičnost našega boja. Del naših izobražencev in imovitej-ših slojev še vedno premišlja, kako bi bilo boljše. Še vedno samo računa in kuje sebične naklepe. Kmet je preprostejši in iskreni Videl je, da je GIMIIO NOVOMEŠKE DOMOBRANSKE (IfUPINF t.2(JQ.Novomeslo,vsredo 19 -Vn 19V-K drugo besedo, kako se s peresom in govorom bore za širjenje prave resnice in pravih spoznanj med našim ljudstvom. Poleg vojskovanja opravljajo domobranske edinice še veliko in nič manj važno propagandno, to je v današnjih časih edino pravo, potreb-in resnično prosvetno delo. Odpirajo našemu ljudstvu oči in s tem v veliki meri popravljajo tisto, kar so naša nešteta društva v času miru in brezskrbnosti zamudila. Malo poročil o tem neutrudljivem, pa tako važnem domobranskem delu pride v našo, zlasti ljubljansko javnost. Najboljše zrcalo tega drugega domobranskega boja za blagor očetnjave so številni listi, ki jih posamezne domobranske edinice redno izdajajo za svoje moštvo in za civilno prebivalstvo. 2e pri površnem pregledovanju teh krajevnih domobranskih glasil dobimo zadosten vtis o tem, kakšen je njihov komunistično tolovajstvo nezdravo, da celo ograža narodovo življenje, zato se je uprl. In nič ni vprašal, kaj bo kdo rekel. Izobraženec pa še danes gleda v svet z vseh vidikov, samo z vidika narodove koristi ne. Odtujuje se svojemu narodu, slovenski vasi in slovenstvu. Vse opazuje, kaj se godi po svetu, samo narodne usode mu ni mar. Naš boj je na višku. Najodločil-nejše trenutke preživljamo. Vsem smo že povedali, kdo smo in kaj hočemo. Kdor nas še danes noče razumeti, ali se nam celo upira, mora biti sirt! Nimamo pravice, da se igramo z življenjem naroda! Tu ni nobene vmesne poti več. Da bj pa še kdo zviška gledal na nas in si umival roke, češ da je to »bratomorno« ubijanje globoko pod njim, tega ni in ne sme biti več. Da ni domobranstva, takih gospodov ne bi bilo! Ali bi biji po gozdovih ali pa Št .0 ClPiSiLO MOTRPiNJSKlH OOnOBRHNjCCV pazite se, ko tako učite! Vaše geslo j# namreč: »Med zločinci in poštenimi — srednja pot najboljša pot!« Bog ve, ali hodi po tej poti sam, »n pa po njej hodijo še kateri drugi »mandarini«. Saj je imela Osvobodilna fronta tako lahko delo, da je danes na svetu pri raznih katoliških družbah imela tak uspeh, da se je polastila, večine člani« Marijinih družb in večine katoliškega ljudstva... Se enkrat,'gospod Čiči Van, pazite sel Če kaj porečejo oni, porečemo tudi mi. kar tudi mi ne pustimo, da bi se danes pečali s politiko. Danes je čas za tiste, ki vedo, kaj je politika, kaj je komunistična revolucija, kaj je dnevna politična stranka, kaj pa komunizem, ki je med raznimi — izmi bolj spreten kakOP p* ste Vi. Mandarini, ne bodite nepremišljeni! (»Tolminski glas«) Brez kompromisa Terenstvo je bilo svoje čase v Osvobodilni fronti eden najlažuh poslov Pod njeg^ plašč 80 se skrili vsi oni Ofarski pripadniki, ki niso bili sposobni za puško in so upali na lahek način, brez nevarnosti za svoje glave, priti do stolčkov. Bili so to strahopetci iz vseh slojev, ki jim v hosto ni dišalo, računali pa so * obilno nagrado že zato, ker so se kazali navdušene pristaše OF — skratka koristolovci, ki bi bili pripravljeni ca masten honorar razkričati slavo temu ali onemu-0 kakem idealizmu, prepričanosti pa 01 govora. Da je navedeno gola resnica, nam pr*' čajo razmere na »osvobojenem ozemlj0** kjer se hostarji prav malo emenijo ca tpi kdo je »njihov« in kdo ni. Dokler se I? še dalo komunističnim nasprotnikom M »rekvirirati«, dotlej so imeli terenci Ko pa je tudi tem zmanjkalo, ni vse renstvo pomagalo ničesar, »Vsi smo ena* f v. j rfl, fes • ^ ^ i HMI10 v tej čednosti — kljub motnjam revolucije — že toliko napredoval, da ima Zvezo sovjetskih socialističnih republik za Rusijo in tako ti dve državi iz preteklosti in sedanjosti tudi v svojili pismih zamenjuje. Ampak s politiko se ne peča, odkar je tisti »nedotakljivi« maršal to prepovedal. Prosim, upoštevajte, gre za »principe« gospoda mandarina č i č i Vana I Je izrazite voditeljske narave, trden značaj kakor kremen, kakor ustvarjen za narodnega voditelja. Njegova največja skrb je, kaj porečejo, če poreče... Tako tudi v pismih uči: »Če porečemo, da nismo za to, porečejo, da smo za ono; če porečejo, da smo za ono, porečejo, da nismo za to... Zato nič ne porecimo, ljudje bodo pa že kako, saj so v božjih rokah, kaT mi...« Tako se mož pripravlja, da bo ljudstvu v temi luč pod mernikom. Da je sam privrženec teme, pa ne vidi in no mahne po njej, ker ljudstvu je tudi luč pod mernikom boljša ko pa nikjer. Pastirje po planinah uči: »Če so volk bliža tvojim ovcam, ne preiskuj mu kožuha, ne vtikaj se v njegove posle, no pečaj se 8 politiko,' volk je na to hud, zato molči o njem, da te ne raztrga —• potom pa imaš ,nepremišljeno mučeni-štvo‘.< O 84 slovenskih duhovnikih in B bogoslovcih, ki so jih komunisti zverinsko pobili, pomorili, poklali, pravi, da ro bili nepremišljeni, zakaj so se pa vtikali v volčje posle, v politiko, saj je maršal Tito prepovedal... Ker ni naše vere tudi Kristusu x>čita, da je umrl samo zaradi svoje nepremišljenosti, ker se je obregnil ob farizeje. Pri miru naj bi jih pustil, pa bi še danes lahko živel in morda — naj no bo bogokletno rečeno — imel še lepo pokojnino! Z.februsrjd 1944. kil Ce ml nimamo ničesar, zakaj bi imeli vil V hosto pojdite, kot mi, saj pravite, da se borite za iste cilje. Mi smo žrtvovali imetje, čast in ime, vi pa čepite doma na topleml« Tako »o govorili tolo^ vajski intendanti in praznili kašče svojih terencev, nazadnje pa Se nje same »mobilizirali«. Takega »osvobajanja« si t®” renči seveda nis:> zamišljali, pa ga tudi propagirali niso. Vedno so govorili: »Kdor je naš, se mu ni kaj bati!« Sedaj se pa tcrenci v hosti čohaio pc ušivih buticah in sanjajo o lepih časih ko jim ni bilo treba držati puške v rokah, temveč le dajati poročila o »belogar John?« »Majhna škatla,« je odgovoril vo-*“‘k. »Tukajle je!« ».Za Caleba Plummerja’« je črko-7*'.mali mož. »Da, da, ta bo zame. V "J*J »o oči za punčke in lutke, ki jih Potrebujef moja hči pri izdelovanju, ^ako rad bi Videl, da bi bile v njej °w tudi zanjo, John!« ^»Tudi jaz bi to želel, če bi bilo mo-*°°e!« je glasno pritrdil John. „ »Hvala,« je odvrnil mali mož. »Tvoje besede'mi prav dobro de. Če eamo Pomislim, da teh pnnčk ne bo nikdar videla, medtem ko one po ve« dan ta-f,° Pogumno vanjo strmijo — veš, to c|oveka boli! No, za koliko sem te škodoval. John?« „ »Jaz te bom oškodoval.« je dejal 'John, »£e ^ kaj spraševal. Pikica, ®ji nisem dobro povedal, skoraj bi bila imenitna šala, kaj?« »Zmeraj mi tako odgovarja*.« je Pripomnil mali mož. »Ti si vedno ta-*o ljubezniv in dober- Zdaj pa mislim, “a bo vse.« »Mislim, da ne, je dejal voznik. »■Kar sprašuj!« , »Mar imaš kaj za mojega gospo- 'jaria, ha?« je r>o kratkem premisleku Ijej^l Galeb. »A seveda. Saj sem vendar zato prišel. Toda glava mi je polji? barčic in drugih igrač! Menda ni •il že tukaj, kui?« POVEST • CH. DICKENS »Ni bil,« je odvrnil voznik. »Zdaj je preveč zaljubljen « »Pa bo prišel sem,« je dejal Caleb. »Zakaj dejal mi je, naj 6e nazaj grede držim najbližje ceste, ker me bo prav gotovo vzel na voz. Bolje bo, da_ grem. Še tole: ali bi bili tako dobri, gospa, pa mi dovolili, da bi vašega psa za hip vščipnil v rep,« »O Caleb, kakšno vprašanje!« »Ne zamerite, gospa,« je odvrnil mali mož. »Morda mu ne bo všeč. Toda ravno zdaj sem dobil majhno naročilo psičkov, ki lajajo. Pa bi jih rad napravil verno po naravi, kolikor se pač da za šest pencov. To je vse. Ne zamerite, gospa.« Nanesjo je tako, da je kuža začel vneto lajati, ne da bi ga bilo treba posebej spodbujati, kakor se je Ca-teb namenil. Ker je s tem naznanjal prihod novega obiskovalca, je Caleb opus-til svoje preučevanje narave ter ga preložil na bolj primeren čas, si oprtal okroglo škatlo ter se naglo poslavljal. Lahko bi si bil prihranil ve« trud, zakaj srečal je obiskovalca prav na pragu. »O, ti si tukaj? Malo počakaj. Vzel te bom s seboj domov. Sluga sem, John Peerybingle. Še bolj vdan sluga vaši lepi ženi. Saj je vsak dan lepša! In celo boljša! In mlajša,« je tiho nadaljeval, »saj to je ravno tista nerodna reč!« Čudim se vašim poklonom, gospod Tackleton,« je nekoliko nejevoljna dejala Pikica, »zdaj ko sami stojite pred odločilnim korakom.« »Torej že veste vse, kaj?« »Naposled sem le začela verjeti,« je rekla Pikica. »Pa ste gotovo imeli velike težave, preden ste mogli verjeti, kaj?« »Velflce.« Tackleton je bil igračar, ki so ga splošno poznali po imenu Gruff in '1 ackleton — kajti tako je bilo ime družbi, čeprav je Tackleton Gruffa že davno izplačal. Kazalo je, da so bili njegovi starši in varuhi prav nerodni, ko «o mu izbirali poklic. Če bi ga bili dali učit za izposojevalca denarja ali jezičnega zagovornika, za policijskega uradnika ali borznega trgovca, bi se že bil izdivjal v mladosti, in potem ko bi se do kraja izživel v nerodnih me-šetarijah, bi naposled zrastel v čilega in prijaznega moža. Tako pa se je zaradi drobnega in sitnega izdelovanja igrač razvil v domačega velikana požeruha, ki je vse svoje življenje živel od otrok ter bil njihov nespravljivi sovražnik. Preziral je vse igrače. Za nič na svetu ga ne bi mogli pripraviti do tega, da bi katero kupil. Bil je že toliko zagrenjen in hudoben, da je s prikritim veseljem dajal svojim rjavim papirnatim kmetičem, ki so pe-jjali prašičke na sejem, prav mračne in spačene obraze; prav tako je delal z gibljivimi starimi gospemi, ki so krpale nogavice ali rezale kolače, ter z drugimi primerki svojih igrač. Njegovo srce se je opajalo, kadar je izdeloval grozljive krinke, strahotne, kosmate pajace z rdečimi očmi, strašilne zmaje in hudobcu podobne možiceljne, ki so vedno vstajali, če si jih postavljal tako ali tako, ter z grdimi pogledi venomer zijali v otroke. To mu je bilo v uteho in s tem je dajal duška jezljivim čustvom. V takih iznajdbah je bil kar se da spreten. Čim bolj je bila igrača podobna grozljivi in strahotni prikazni, tem večje veselje je imel z njo. Imel ie celo izgubo z izdelovanjem pisanih steklenin ploščic s škratlji za magične svetilke, kjer so bile peklenske sile teme naslikane v podobi nekih čudnih rib s človeškimi obrazi. A denarja se mu ni zdelo škoda, tako jih je bil vesel. Precejšnje vsote je dal tudi za to, da bi bili njegovi velikani posebno strašljivi. Čeprav sam ni bil slikar, je vendar svojim podobarjem s kredo znal pokazati, kako bi lahko z bežno potezo v v obrazih svojih spačkov spremenili vso vnanjost, ki bi gotovo vznemirjala srce vsakemu gospodiču od šestih do enajstih let za vse božične ali poletne počitnice. Kakršen je bil z igračami, takšen je bil (in večina mož je takih) tudi z drugimi stvarmi. Lahko si torej mislite, da je bil v dolgi zeleni halji, ki mu je segala izpod brade pa prav do meč, zavit nenavadno »prijeten« dedec. Lahko si tudi mislite, da je bil najbolj »duhovite in »vesel« tovariš, kar jih je kdaj imelo na nogah tak neroden par čevljev s čudovito pisanimi kapicami. Toda igračar Tackleton je bil na tem, da se bo oženil. Navzlic vsemu temu je bil na tem, da se bo oženil. In za ženo naj bi vzel mlado, mlado in lepo deklico. Sicer ni bil nič preveč podoben ženinu, ko je tako stt.1 v voznikovi kuhinji s čudno zategnjenim suhim licem, kakor da bi mu kdo sveder zavrtal v telo. Klobuk je imel potegnjen prav na nos, roke pa globoko potlačene na dno žepov in vsa njegova posmehljiva ter zadirčna nnrava mu je škilila čisto iz kotička majhnega očesca zgoščeno bistvo cele jate krokarjev. A kljub vsemu je kanil biti ženin. »V treh dneh. Prihodnji četrtek. Zadnji dan prvega meseca v letu. To je moj poročni dan,« je dejal Tackleton. Ali sem omenil, da je vedno imel eno oko široko odprto, a drugo skoraj zaprto; in da mu je bilo ravno tisto ?k°. ki je bilo skoraj zaprto, najbolj l*razito? Mislim, da nisem. »To je moj poročni dan!« je ponovil Tackleton ter pocingljal z novci v žepu. »O, to je bil tudi moj poročni dan,« je vzkliknil voznik. »Ha, ha!« se je zasmejal Tackleton. »Čudno! Tudi vidva sta tak par kakor midva. Prav tak!« Ob teh bahavih besedah je Pikica vzkipela v nepopisni jezi. Kaj neki bo še zdaj zgobezdal. Morda si bo še domišljal, da bo lahko kmalu oče prav takemu otroku, kakor je bil njen. Možak je gotov zblaznel. »Poslušajte! Rad bi nekaj govoril z vami,« je mrmral Tackleton in voznika dregnil s komolcem ter ga potegnil vstran. »Ali bosta prišla k poroki? Veste, midva tičiva v istih škornjih.« »Kako v istih škornjih?« je vprašal voznik. »Majhna razlika v letih, veste,« je odgovoril Tackleton in voznika znova podregnil. »Pridita in ostanika kak večer pred poroko pri nas.« »Zakaj?« je vprašal John v začudenju nad njegovo vsiljivo gostoljubnostjo. »Zakaj?« je odvrnil Tackleton. »S tako besedo pač nihče ne sprejme vabila. Zarani zabave vendar, zaradi družbe in tako dalje.« »Zmeraj sem mislil, da vam ni nič kaj do družbe,« je John po svoje jasno in pošteno odgovoril. »Zlomka! Vidim, da moram z vami kar odkrito govoriti,« je dejal Tackleton. »Torej, resnica je, da imata z ženo neki — kakor bi ljudje, ki se pogosto srečajo na čajankah, dejali: neki vljuden nastop in prijazno vnanjost Midva sicer to bolje umeva, toda...« »Ne. prav nič bolje ne nmeva,« se je vtaknil vmes John. »O čem pa prav za prav govorite?« »No, potem pač prav nič bolje ne umeva,« je rekel Tackleton. »Naj bo tako, da prav nič bolje ne umeva. Kakor vam je všeč. Kaj zato? Hotel sem samo reči, da bi vajina družba bila bodoči mrs. Tackletonovi močno všeč, ko sta tako čedna in imata tako vljuden nastop. In čeprav se mi zdi, da mi vaša gospa ni preveč naklonjena, sem vendar prenričan, da se bo strinjala s tem, zakaj v njeni vnanjosti je nekaj tako ljubkega in zavestnega, da človek takoj ve, pri čem je. Torej boste pritrdili, da bosta prišla, kaj?« »Omenila sva se, da ostaneva za poročni dan doma,« je dejal John. »To sva sklenila že pred šestimi meseci. Misliva, da je dom ...« »Buhi Kaj je dom?« je vzkliknil Tackleton. »štiri stene in strop! (Zakaj pa ne pokončate onegale cvrčka? Jaz bi ga prav gotovo! Zmeraj jih ugonab-l,am. Sovražnim tako cvrčanje.) V moji hiši ne najdete drugega kakor štiri stene in strop. Pridita k meni!« »Vi torej ubijate cvrčke, kaj?« je dejal John. »Stisnem jih, gospod,« je odvrnil Tackleton in s peto močno pritisnil ob tla. »Ali bosta torej prišla? Veste, meni je prav gotovo toliko do tega kakor vam, da si ženski lahko dopovesta, kako sta mirni in zadovoljni ter da se jima ne bi moglo goditi bolje. Zmeraj je tako, da ženska rada izpoveduje isto, kar ji pravi druga. Med njimi vedno vlada duh tekmovanja, tako da če vaša žena na primer reče moji: »Jaz sem najbolj srečna ženska na svetu in moj mož je najboljši mož od vseh na svetu in kar noro sem zaljubljena vanj*, bo moja žena prav isto ali pa še več rekla vaši ter na pol tudi verjela.« »Pa menda ne mislite reči, da ni?« je vprašal voznik. »Da ni!« je vzkliknil Tackleton in se kratko ter rezko zasmejal. »Da ni kaj?« Vozniku je bilo že na jeziku, da bi dodal: »da ni noro zaljubljena v vas«. Toda ko je slučajno ujel njegovo na pol zaprto oko, ki je mežikalo vanj iznad visoko zavihanega ovratnika površnika, in se mu je zdtlo, da je yse Ereveč neroden, da bi mogla katera iti noro zaljubljena vanj, ie dodal: »da sama ne verjame, ke je rajši ;ako je nora na vas?« »Da bi vas zlodej! Vi se šalite,« je rekel Tackleton. Toda voznik, ki je bil tako počasnega uma, da je komaj razumel ves smisel svojih besedi, ga je tako resno E ogledal, da je Tackleton čutil potrc-o po bolj jasni razlagi. »Vbil sem si v glavo,« je dejal Tackleton (pri tem je dvignil prste na levici in potrepljal kazalec, kakor bi hotel reči: ,Z(laj bo pa tale, Tackleton, nekaj pametnega povedal*), »vbil sem si v glavo, da si bom vzel mlado ženo in lepo ženo.« (Zdaj je potrepljal mali prst, ki naj bi pomenil nevesto; toda trkal je po njem ostro in odločno.) »Imam toliko, da lahko ugodim tej svoji želji; in to bom tudi storil. To muho sem si vtepel v glavo. Toda — glejte tamle!« Pokazal je na Pikico, ki je vsa zamišljena sedela ob ognjišču. Lepo bradico je oslonila na roko ter gledala v veseli plamen. Voznik jo je pogledal, nato njega, potem spet njo in nazadnje spet njega. »Spoštuje vas in uboga, o tem prav nič ne dvomim,« je povzel Tackleton, »in ker se kot mož ne menim za čustva, bi to bilo zame kar dovolj. Ali mislite, da je kaj več v njej?« »Zdi se mi, da bi lahko vrgel vsakega moškega skozi okno, ki bi dejal, da ni,« je odvrnil John. (Dalje prihodnjič.) Bele vrtilke - Sestra Dragka Spisala Tilka Lamprechtova. Knjigo dobite v opravi »Vigredi«, Slomškova ulica 1, in v knligarnab. 12-VII -19«.t Nadaljevanje ■ Šeste stranL Tolovajstvo }• po božjih to naravnih zakonih zločnMtvo, ki ga je treba iztrebiti s' koreninami vred in kdorkoli bi to hotel preprečiti, je tam zločinec, proti kateremu bomo znali prav tako obrniti orožje in m c dotlej umno hrabrostjo boriti za ohranitev narodnih in kulturnih svetinj ter za vrnitev reda, mira in pravice naiemu izmučenemu naroda. 0 tem naj si nihče ne deia utvari S komunizmom na naših tleh bomo enkrat za vselej obračunali. Dovolj je (robov in požganih domačiji (»Notranjski borci«.) Star tolovaj priznava V roke pravice je nadavno padel zagrizen ropar ki je organiziral terenske odbore v Beli Krajini. Ima na vesti več smrtnih obsodbo in drugih hudih pregreh nad belokranjskim ljudstvom. Na zaslišanju je povedal mnogo zanimivega, kar bo razjasnilo marsikak dogodek. Is celotnega zaslišanja povzemamo samo najznačilnejše točke: »...Mitinge je vodil neki čevljar. Jas nisem nikdar govoril ker nisem govornik. Na mitingih smo govorili po navodilih, ki smo jih dobili iz Ljubljane. Govorili smo, da bo vojne kmalu konec, da vi (domobranci) nikdar ne boste zmagali, da žrtve morajo biti... rajo zmagati na sejah katerega koli odbora OF. Da to dosežejo, uporabljajo partijci vsa mogoča sredstva... ... Posebno pazijo na svoje ljudi (partijce), za katere je komandant osebno odgovoren. Zgodilo ae je ie često, da je komandant plačal prevelike Izgube « smrtvo (Pleterje, Kočevje). Če padejo ne- »Prve svobodne volitve« Ker se slovenski komunisti smatrajo »za zakonito slovensko oblast«, so izvedli na slovenskem ozemlju tudi »volitve«. Izdali so letake, s katerimi slave svoje volitve kot »prve svobodne volilvo v Sloveniji«, na katerih bo »prvič volila tudi slovenska žena«. Namen teh volitev pa je bil seveda ta, da bi prišli na vodilna mesta po vaseh pristaši komunistov. Tako se Je tudi zgodilo; kjer so se »volitve« izvedle, so bili izvoljeni povsod pristaši komunistov. Zakaj to? Ali stoji slovenski kmet na strani svojih lastnih morilcev? Prav gotovo ne! Slovenski kmet se oklepa trdno in odločno svojih rešiteljev — domobrancev; o tem nam pričajo vrste kmečkih mož in fantov, ki se bore proti komunizmu. PaČ pa so sa komunisti posluževali raznih zvijač !n prevar. Po vaseh, za katere so vcJeli, ©• VM-ltf«.*' cimo u. si z partijci, ni to nič hudega, saj gre na račun naroda, toda partija mora imeti čim manj izgub... ...Moje mnenje o domobrancih Je: ste urejena vojska in moralno na visoki stopnji. Imate boljšo preskrbo in enotne vrste brez prisilnih mobilizirancev. Vaša organizacija ml Je všeč, kar se tiče discipline in družabnega postopka v njej. Opazil sem, da pri Vas vlada pravo tovarištvo, dočim je pri nas tovarištvo le beseda. Po mojem boste v boju uspeli, ker imate večjo moralno oporo, ker svojo idejo boja za narod lahko opredelite, I •Jr **• ... Žrtve smo iskali mod tako imenovanimi izdajalci, ki nikdar niso nikogar izdali... ... Na mitingih smo narod dobro »tarball« o novi gospodarski ureditvi po vojni. Ljudi smo begali na vse mogoče načine. Vse to po navodilih iz Ljubljane... ... Tovarištva pri partizanih sploh ni. Ta beseda je pri njih največja lai. Nasprotno pa sem v tem kratkem Času, ker sem med vami (domobranci), opazil, da vlada pri vas pravo drugarstvo... ... »Poročevalec« služi propagandi in je zaradi tega mnogo neresničnega v njem. Jaz sem bil o vseh dogodkih dobro poučen od partijcev, dočim je »Poročevalec« namenjen le za rajo... ... V Partijo sprejemajo ljudi po potrebi. Sprejemajo pa le take, kakršne potrebujejo. Ni važno, kaj sl in kaj bo pozneje s tabo. Glavno je, da odslužil svoje za namen, zaradi katerega sl bil sprejet... ... Italijani (mišljeno badoljevci) so nam dali več orožja, kakor pa smo ga dobili ob jugoslovanskem razpadu. Stike z njimi imo imeli že pred prvo ofenzivo, s katero pa Italijani (mišljeno badoljevci) niso imeli resnega namena. Prvi je imel etike s njimi Kidrič, ki se Je dvakrat sestal s Ceruttijem v Vavti vasi. Italijanski (mišljeno badoljevskl) komandant je dobil navodilo za sodelovanje is Rima, kajti takrat je bila Badoglieva tolpa že močna. Poloma nas je reSUa le zveza z njimi, kajti z orožjem in strelivom smo bili ie Čisto pri kraju ... ... O kaki svobodi pri um sploh ni misliti. Partijski odbori sklepajo o vseh stvareh na sejah in njihovi sklepi mo- te m. dočim je to pri na« silno problematično... ... Po mojem sem narodu škodoval. Toda bil sem sam prevaran. Prepozno sem pa to spoznal; bil sem vprežen v jarem in sem moral voziti. Vendar se meni, staremu Človeku, to ne more od* pustiti... ... Povedal sem vara vse, prelomil sem partijsko prisego. Po svojih dejanjih sem zaslužil smrt, partijska krogla Je zame pripravljena .. .< • Skoda le, da mnogi zaslepljenci tudi tem izjavam ne bodo verjeli, ampak bodo počakali, da okusijo rd^Či »raj« na svoji koii in bodo šele takrat udarili z glavo ob zid z besedami: »Kdor ne verjame drugemu, naj sam poskusili (»Domobranska misel«) da so njim nasprotne, eploh niso volili. Zato so še pred volitvami zbrali točue podatke o posameznih vaseh in njih prebivalcih. Da jim Je predla celo v krajih, ki so kolikor toliko tudi na njihovi strani, nam priča naslednji zapisnik padlega tolovaja »Volilna kampanja. 12. 5. 1944. Toplice: Volitev ne bo v 14 vaseh. Stopiče: 63 vasi — volitve bodo v 14 vaseh. St. Jerneji Vasi «9 — pobitih 16 zaupnikov — 21 zaupnikov — ponoči dostopnih 7 vasi, ki so večinoma bele. (Torej volitev sploh ni bilo!) St. Peter: 8 postojank, večinoma belogardistične. Šmarje: Ves okraj kontroliran, vsak« delo nemogoče. Mokronog: Dostopnfh 22 vasi — veliko skrivačev — volitve te ne daje i>-vesti. Trebelno: Volitve v treh krajih — ljudje prestrušeni — 120 se jih je predalo belim. Mirna: Vasi 52, volilnih področij 31, volilna kampanja v 20 krajih, volitve bodo v 14. Sv. Križ: 21 vaei — ljudje prestrašeni — tihotapstvo — moških ni doma — 40 starih partizanov — 40 skrivačev. Trebnje: 8« vasi — volilna kampanja v 16 vaseh t 228 vojnimi obvezniki, 333 mobilizirancev (158 dezertiralo), 600 skrivačev, 491 v partizanih, 200 belih. Mirna peč: &6 vasi — okraj kontroliran — ljudje podlegli belogradističnl propagandi. Dobrniči 44 vasi — 18 volilnih področij — volilna kampanja povsod. Zeiembcrk: 34 vasi — 16 volilnih področij — ljudje prestrašeni — 100 partizanov — 300 belih.« (»Za blagor očetnjave«). ciaulo 6. sonm frrr Gorenjskemu junaku Rudolfu Humarju v slovo in spomin V zadnji številki smo na kratko poročali o tragični smrti Rudolfa Humarja, začetnika in duše gorenjskega domobranstva. Na njegovem pogrebu v Kranju, kjer se je zbralo čez £00 gorenjskih domobrancev, se je g. J. Savnik poslovil od pokojnega borca in junaka z naslednjimi besedami: »Težka in žalostna naloga mi je dana danes, da se namreč moram v imenu gorenjskih, dolenjskih in primorskih domobrancev, v imenu vse trpeče in s krvjo zaznamovane slovenske zemlje, v imenu prvih pionirjev gorenjskega domobranstva, posloviti od tebe, dragi Rudi. Komaj pol leta se poznava, nikdar prej se še niso srečale najine poti v življenju. Nisi mi pravil Svoje preteklosti, ne svojih doživetij, vendar te poznam, iz tvojih del te v dno duše poznem, poznam kot največjega gorenjskih sinov, ki si se postavil na celo drobne četice zavednih gorenjskih iantov, ki so bolj ljubili dom, razbičano gorenjsko zemljo, vero dedov in očetov, kakor svoje življenje. S temi fanti si pred Bogom in narodom položil prisego, da hočete obvarovati Gorenjsko komunistične revolucije, tudi za ceno svojih življenj. Prvi si bil ti, Rudi, ki si spoznal, da Se za zlaganim evangelijem o svobodi in tovarištvu skriva satanski obraz komunizma; da se za krinko OF skriva rop, požig, umori Prvi si bil ti, Rudi, ki si prisluhnil strašnim krikom Dolenjske; ki si spoznal krvavi njen križev pot in verjel, da to ni propaganda, ampak resnica. Prvemu se je tebi v dušo zarezal krik in jok deset tisoč slovenskih mater in deklet, ki so v prazno iskale svoje sinove in fante, ki jih je požrla rdeča revolucija. Prvi si bil ti, Rudi, ki si v duhu gledal požgane in izropane slovenske domačije, videl porušene in oskrunjene slovenske cerkve, videl tisoče sestradanih beračev in beguncev, ki s koščenimi rokami prosijo koščka kruha. Prvi si bil ti, Rudi, ki si spoznal, da se vse te strašno gorje kot vseuničujoča povodenj vali tudi na Gorenjsko. Prvi si bil ti, Rudi, ki si spoznal, da je komunizem tudi zavednim gorenjskim fantom pripravil žico in vrv, da bi jih zvezal in kot turjaške in grčarske heroje odpeljal v mučeništvo in smrt. Prvi si bil ti, Rudi, ki si slišal prisego in testament dolenjskih mučencev in sklenil ta njihov testament tudi na Gorenjskem ostvariti. V teh groznih spoznanjih sl z drobno četico svojih zvestih fantov stal pred največjo odločitvijo v svojem življenju in v zgodovini Gorenjske: aU rešiti Gorenjsko komunističnega nasilja, ali poginiti pod komunistično knuto v boljševiškem «raju». Vsa Gorenjska je tedaj stala pred križevim potom, ki se je raztezal v nedogled. Vsa je trepetala, kdaj bo padel po njej bič rdečih zločincev. Vse je pričakovalo, da ti in tvoji zvesti izrečete junaško in odločilno besedo: «V boj za rešitev slovenske domačije!» In šel si! Od vseh zasmehovan in o-pljuvan, stokrat preklet in kot izdajalec zasramovan si šel kot borec na čelu svojih fantov reševat slovensko domačijo in ji zidat nov dom, ne dom nasilja in krvi, ampak dom miru in prave svobode. Prvi si šel ti, kot oče in vodnik in pastir in vojskovodja si šel v boj s stokrat močnejšim sovražnikom. Nisi se jim mogel postaviti po robu z orožjem, toda tvoj duh, duh poštenja, reda in pravice je bil tisto orožje, s katerim si zmagoval. Šel si kot misijonar med svoje zaslepljene brate in jim oznanjal nov evangelij, ne evangelij laži, krvi, umorov in požigov, tvoj evangelij je bil: mati, domovina, Bog. Zato si šel v boj, da bi slovenskim družinam ohranil toplo ognjišče, da bi vrnil materam v naročje sinove, da bi ohranil slovenskim družinam z žulji in krvjo pridobljeno premoženje, da bi o-hranil snežnobele gorenjske vasi, da ne ' • .■ "•■•/V-;' - •; S-v V / in uspehi gorenjskih posadk v zadnjem času Bežno si oglejmo, kako žive in se bore gorenjske domobranske posadke. Nekatere so večje, nekatere manjše, glavno pa je, da vse preveva ista ljubezen do svojega naroda, ki vse priganja, da svoje moči in svoj čas porabijo v njegovi službi. Da ne bo zamere, pojdimo kar po abecednem redu od postojanke do postojanke. Cerklje. Minili so časi, ko ni bilo nikogar, ki bi se mogel upreti zverinstvom rdečih krvolokov s tolovajskimi imeni Tarzan, Robin, Miha, Cene, Marinko itd. Nič več ni terenske kasarne pri »Skrinji« na Dobravi. V vsej okolici se je začelo novo življenje, odkar so se v Cerkljah utrdili naši fantje. Vendar ne Čakajo komunistov le za svojimi utrdbami, ampak hodijo na pohode po Oljševku, Viševci in St. Urški gori. Uspeh je pač različen. Posebno so fantje veseli, če jim pride v roke kak komunistični krvolok, pa tudi plon jih potolaži, da se z veselo pesmijo vračajo domov. Na prebivalstvo je napravil zelo močan vtis pogreb Ide Kristanove, ki so jo komunisti pred usmrtitvijo strahotno mučili. Tudi ljubljansko časopisje in protikomunistične knjižice odpirajo zaslepljencem oči. V noči od 4. na 5. oktober je napadla posadko v Cerkljah in Lahovčah neka tolovajska brigada, ki je štela nad 1000 mož, a brez uspeha. Pa o tem je treba spregovoriti posebej. Domžale. 4. oktobra je imela domobranska oglednica prav lep uspeh. V občini Dolsko med Dolino in Hribom Je bil ujet komunist, ranjen pa Peter Kokalj, s tolovajskim imenom Dominik, pomemben funkcionar kurirske službe. Naslednji dan smo presenetili v neki hiši skupino komunistov. Obležali so: Dečman, s tolovajskim imenom Balantov, Perne Anton-Ogrov, Zabavnik-Matijev in Novakov iz Krtine. Zajeli smo v tolovajski klavnici lepo zalogp. Dne 9. oktobra smo v Trzinu zasačili tri terence, skrite v senu. Ker se niso hoteli vdati, so jih zadele naše krogle. Zaplenili smo dve brzostrelki in en samokres. Dne 14. oktobra so udarniki potolkli znanega morilca Jemca, ki se je sam hvalil, da je pobil 16 ljudi. Pa tudi z uma svetlim mečem se vojskujemo. Naš cilj je: slovenske protikomunistične Časopise in protikomunistične knjižice v vsako hišo. Kranj. Če bi vam hoteli popisati vse uspehe kranjske udarne čete, ki jo sestavljajo sami mladi, v modernem orožju izvežbani fantje, bi samo za te porabili nekaj strani. Zato prav na kratko. V oktobru so na svojih številnih'pohodih potolkli lepo število komunistov, zaplenili orožja za oborožitev ene desetine in celo dve motorni kolesi. Lahovče. Odkar je posadka doživela komunistični napad in ga srečno prestala, je njena glavna skrb, da se čim bolj utrdi. Pa tudi svojo borbenost in narodno protikomunistično zavest utrjujejo naši fantje s tem, da ob večerih berejo Črne bukve in v razgovorih hrabre drug drugega. Tudi na vaščane mislijo in jim oskrbujejo časopise in knjige. Lesce. Ker z oboroženimi komunisti nimajo težkega posla, saj je v noči od 29. na 30. september pet naših fantov pognalo v beg pol stotnije tolovajev, se fantje toliko bolj potrudijo za idejni boj proti komunizmu. Brez posebne težave spravijo v svoj okoliš tudi tisoč protikomunističnih knjižic. Mengeš. Ozemlje tja do Kresnic ni nič več tolovajska republika. Tudi v Tuhinjsko dolino je šel oddelek fantov iz Men-geša skupaj z Domžulčani. Ob povratku so se jim pridružili z vsem svojim premičnim premoženjem ljudje, ki jim je pretilo popolno »osvobojenje«. 19. oktobra so naši kolesarji ua vožnji v Moravče zajeli dve kurirki in enega terenca. Čez dva dni so v isti smeri odkrili tolovajske položaje, kjer so zaplenili zlasti veliko tekstilnega blaga. Upajmo, da bo kak komunist na ta račun to zimo pošteno prezebal. Zajeta je bila tudi z moko in strelivom težko otovorjena mula. Dne 22. oktobra je bil v Mengšu zbor, ki se ga je udeležila vsa okolica. Bil je dokaz da podrobno delo, ki so ga opravljali naši domobranci z obiski po družinah m s prodajanjem slovenskih časopisov, ni bilo zaman. Predoslje. Glavna naloga posadke Je, da se z utrdbami zavaruje pred komunističnimi napadi. Nadalje posvečajo svojo skrb razpečavi protikomunietičnega tiska. 'Posebno šveliko so razdelili knjiižc »Za mir mecf narodi«, zadnji čas pa »Rdeče kolobocije«. Ljudje knjižice z užitkom prebirajo in marsikdo pravf: »Dobro so si jih privoščili, rdeče goljufe !< Smlednik. Fantje hočejo imeti popolnoma enoten duh, zato so kljub trdemu delu pri utrjevanju vpeljali večerne bralne ure, v katerih se razvijejo tudi prav živahni razgovori. Škofja Loka. Na svojih pohodih v Selško in Poljansko dolino imajo domo- branci lepe uspehe. 5. oktobra eo na primer v Selški dolini razbili tolovajsko zasedo. Obležala sta dva komunista, zaplenili pa so domobranci eno strojnico, dve puški in precej drugega blaga. Zadnji čas eo se vrnili z Golnika trije fantje, ki so tam opravljali bolničarski tečaj in bodo poslej skrbeli za zdravstvo v škofjeloški posadki. V idejnem boju se Skofjeločani krepko postavijo. Vodice. Težko je bilo v začetku za naše fante, saj so jim neposredno pred prihodom komunisti požgali njihov sedanji dom. Pa s pomočjo domačinov se je vse lepo uredilo tako, da se morejo vodiški fantje posvetiti delu za dobro vse okolice. Ljudem posredujejo časopise, s katerimi trebijo komunistične zmote in razkriva se zločinsko sleparstvo komunistične partije. Voklo. Vse člane postojanke družijo tesne prijateljske vezi, ki se še poglabljajo ob večernih bralnih urah. Ko prebere bralec kak odstavek iz Črnih bukev ali Turjaka, dobi besedo kak član posadke, ki je posebno dosti zanimivega preživel kot gošar ali kot borec proti njim. Kadar gredo fantje na pohode in oglednice, vzamejo vedno s seboj časopisje jn knjige. Žabnica. Prva skrb postojanke Je bila, da se je krepko zakopala in tako zavarovala pred komunističnim napadom. Ko so ši tako zavarovali svoje življenje, so se fantje, takoj vrgli na delo in z besedo in tiskom razkrivajo komunistične laži in zločinske cilje. Kratke so te slike o Življenju domobranskih posadk na Gorenjskem, vendar nam povedo, da so šli naši fantje pravo pot. Kar dobesedno se drže načela: »Trebile zmote, ljubite tiste, ki se motijo.« Uničiti hočejo gošarstvo ne s tem, da bi pobili gorenjske fante, ki so jih komunisti zvabili v svoje oddelke, da jih izrabljajo v svojem zločinsko brezobzirnem boju za oblast, ampak pridobiti jih hočejo za domobranstvo in e tem za slovenski narod Če bodo domobrance pri njihovem delu podpirali vsi ljudje po mestih in vaseh, kjer bero narodno zavedno protikomunistično časopisje, uspeh ne bo izostal: Komunistični madež bo is-mit is naše semljel »UKRAJINA JOKA« branje za današnje dni. Knjigo mora prebrati vsak Slovenec. Za 8 lire mu je na razpolago v upravi »Slovenca« in pri vseh kolporterjih. Poslednje slovo ob grobu v Kranju. bi bilo vse to pod komunističnim jarmom zapisano smrti in uničenju. Zato si šel v borbo, da lepa Gorenjska ne bi zagorela v plamenih komunistične revolucije. Borit si se šel za blagor slovenskega doma, za njegovo svobodo, za red, za izročila in svetinje dedov in očetov, borit si se šel, da iztrgaš Gorenjsko komunističnemu suženjstvu. Mati, domovina, Bogi Da, tudi za Boga si se boril. Za vero očetov, za slovenske cerkve in znamenja, ki so jih komunisti razrušili, za svobodno oznanjenje božje besede, ki so ga komunisti po Dolenjski že prepovedali, zato da bi sinovi te trpeče zemlje gledali svoj zadnji cilj v onostranstvu, ne pa v krvi, nasilju in umorih, kar oznanja komunizem, Te velike misli so bile tvoje orožje, ko si nastopil pot boja. Nisi pri svojem velikem zgodovinskem delu štel dnevov ne noči, nisi štel udarcev in srčnih ran, ki so ti jih zadajali tvoji lastni bratje. Šel si kot nepremagljivi junak s svojimi fanti od zmage do zmage in s svojimi idejami prekvasil Gorenjsko, da se je danes ko en mož uprla komunizmu in njegovemu nasilju. Vedno večje čete gorenjskih sinov so se zbirale okrog tebe. Pifekvasil in prežel si jih z idejami, od katerih je grekipevala tvoja duša. Tvoje delo je bilo ot božji blagoslov za Gorenjsko. Kleno zrnje tvojih besed je padalo v rodovito zemljo. Zatrepetali so pod pestjo tvojih fantov gorenjski tolovaji in že si gledal, kako je velik del gorenjske zemlje spet svobodno zadihal. Tedaj pa si sredi dela omahnil, omahnil za vedno. Jokajo za teboj danes tvoji fantje, od žalosti se jim krči srce. Ne samo tvoja dobra žena in nebogljeni otročiči, vsi gorenjski domobranci so danes izgubili svojega očeta. Toda že te vidim, dragi Rudi, kako i* tesne in črne rakve spet vstajaš pred nami kot oče in vodnik in spet vse svoje kot oče in vodnik kličeš v zbor. «V zbor, fantje moji!» govoriš v tej uri. «V zbor in v boj za svete ideale in svetinje slovenske zemlje) Nič joka, nic obupa, testament tisočerih, ki so že prea mano dali življenje, še ni izpolnjen,_ prisega o neizprosnem boju proti komunizmu še vedno drži, zato v boji Mati, domovina, Bogi Junaki, naprej, do končne zmagel Jaz pa truden legam k počitku...* Vojaki, domobranci! Slišali ste zadnje povelje svojega očeta, svojega vojskovodje. Svete so te besede, s krvjo so zapisane v gorenjsko zemljo. Zapišite si jih tudi vi v svoje duše! Ob mrtvem očetu si sezite v desnice, iz vaših duš pa naj k Bogu zadoni prisega, prisega na križ, vero in grudo slovensko, da hočete ostati zvesti velikim načelom svojega voditelja, da se hočete boriti do zadnje kaplje svoje krvi, dokler ne bo iz trpeče gorenjske zemlje pregnan zadnji zločinec; dokler ne rešimo svoje domačije iz krvavih plamenov komunistične revolucije. Za zemljo in dom in vero očetov, to bodi vaš bojni klic! In v tem boju vam Bog pomagaj! Ti pa, dragi nag Rudi, spočij se od svojega dela. Sveta slovenska zemlja p«j ki si jo prepojil s svojo srčno krvjo, u bodi miren in spokojen dom. Večna ti slava, prijatelj ntoj, Rudi!« i Na Dolenjskem in na Notranjskem tolovajem vedno trša prede Živahno delovatrje patrol in zased aktivnih domobranskih čet v Velikih Laščah je oc? 23. do 31. oktobra obrodilo velik uspeh: Tako so pri Dobrepolju ujeli 2 italijanska raztrganca, a na Velikih Poljanah še 2 tolovaja. Ko je 24. oktobra odšla patrola v Kompolje, je zajela 4, a v Zagoricah 2 tolovaja. Pri vseh novih tolovajskih akcijah je velika tragikomedija. Tako se je vso noč 24. na 25. oktober mučilo 30 tolovajskih minerjev na cesti Videm— Dobrepolje in na dolgo in široko miniralo to' po tolovajskih pojmih »strateško« važno prometno žilo. Pa ti drugi dan pride ena edina domobranska patrolica ter vse to delo kratko-malo brez lastnih izgub najde in — uniči. Velikolaški rajonski odbor se je za vse to hotel maščevati ter se je ob pozni uri 25. oktobra pripeljal v daljno bližino postojanke, namreč z Vel. Slivnice, Medvedjeka ter Mlake oddal nekaj strojničnih rafalov v smeri Velikih Lašč. Po tem junaškem dejanju jo je pa junaško popihal. Za konec meseca so se domobranci odpravili v smeri Krke in k V. Gabru. Med potjo so razgnali par trojk, a obenem ujeli 17 tolovajev ter 1 ubili. Interesantno je, da se večje skupine tolovajev odločno izmikajo srečanju z domobranci. Menda se drže kakega narodnega pregovora? Pojme o borbi najbolje prikazuje naslednji primer, ki se je dogodil Ribničanom: 25. oktobra je odšlo 3t mož proti Strugam. Pri Tisovcu se je tedaj nahajal podoficirski tolovajski tečaj, ki je imel 60 gojencev. Ko je domobranska patrola odprla ogenj, je ves tečaj — ušel. Pardon, 6 jih je iskalo globoko kritje v neki kleti in te so potem pač ujeli. Dne 29. oktobra se je javilo posadki 5 ubežnikov in 7 skrivačev. Delo novomeških domobrancev je tiho. ali zato tem bolj uspešno. Od 17. do 22. oktobra so pestili knr 2 brigadi, in to: zloglasno Gubčevo ter neizkušeno Šlandrovo brigado. Naštetih mrtvih tolovajev je ostalo na lvojišču 56, prehežnikov in ujetih je bilo 18. Plen kar zadosti lep: 2 težki strojnici, 2 lahki italijanski strojnici, 1 lahki italijanski minomet, 5 mul, 2 konja, strelivo in vojaška oprema. Lastne izgube: nič. Patrolna akcija v Vavti vasi je imela tale rezultat: t tolovaj ubit, t ranjen, I ujet. Prijavila sta se 2 ubežnika. 21. oktobra je patrola ujela 2 zloglasna terenca, in sicer Železnika Antona iz Maine ter Bregarja, ki sta poskušala uiti; ker nista obstala na poziv stoj, sta bila na begu ustreljena. Da* bi se izkazala prebivalcem Št. Jošt, Sadinja vas, Gaborje, Ropal j. Gradišče, je XII. štajerska brigada odpeljala s seboj 10 glav goveje živine, 6 svinj-in 2 para konj. »Vrnili« jih bode po koncu vojne. ' Tekom 28. in 29. oktobra se je prijavilo zopet 13 ubežnikov, ter so x>iH ujeti trije tolovaji * Po sijajnih domobranskih uspehih v sredini meseca oktobra tega leta, energične bojne skupine niso pustile tolovajev spati na »lavorikah«, ampak so jih podile naprej. Tolovaji so se ves čas držali izročila »hitrih nog na okrog«. Tako je stotnik Meničanin 27. oktobra krenil k Sv. Križu. Slavna Can-karca jo je s Primskovega ucvrla na vzhod, čim je dobila sporočilo, da »gredo«, Vendar so par zased likvidirali. Uspeh: 4 tolovaji ubiti, 2 ujeta. 29. oktobra je ista skupina ndarila k Rdečemu Kalu. »Junaška« XII. brigada jih zopet ni počakala, ampak je iz taktičnih razlogov naredila pokret nazaj. Opreza X. brigade na Sadu je bila organizirana tako, da so jih d