POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO. Izhaja vsak četrtek in stane za vse leto 18 K. za pol leta 9 K, za četrt leta K 4 50 in na mesec K 1 ‘50. Posamezna številka stane 50 vinarjev. Inserati po dogovoru. Vse dopise in posiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska- ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. Zaupni sestanek priredi Kmetsko-delavska zveza v nedeljo, dne 29. februarja 1920 ob 9. uri dopoldne v hotelu „T1V0LI“ v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Položaj kmetsko-delavskepa ljudstva. 2. Organizacija „Kmetsko delavske zveze“. 3. Volitev pripravljalnega odbora. 4. Naša organizacija in nafi tisk. 5. Slučajnosti. Ker bo vstop dovoljen le povabljenim, naj se vsi, ki se žele udeležiti tega važnega zborovanja, javijo takoj pismeno uredništvu „Ljudskega Glasu1*, da jim bo mogoče pravočasno dostaviti vabilo. Iz vsake fare, iz vsake občine mora priti zaupnik na to velepomembno zborovanje, na katerem se bodo položili temelji veliki organizaciji kmetsko-delavskega ljudstva. SKLICATELJI. Ta leden izide I. zvezek Za staro pravdo! Napisal FRAN ERJAVEC. Opozarjamo vse naše somišljenike, Čitatelje in prijatelje na to lepo knjigo, ki obravnava v poljudni obliki celotno vprašanje našega kmetiško-delavske^a ljudstva. Cena bo okrog 6 kron. V vsako hišo „Za staro pravdo"! -....... ■ • ------------------ ¥©n z Posedanja dem. - socijalistična vlada v Belgradu je predložila regentu Aleksandru v podpis ukaz, s katerim se razpušča parlament in razpisujejo nove volitve. Regent je odrekel podpis in vlada je odstopila, nakar je poveril regent sestavo ! nove vlade staroradikalcu Vesniču. Tako se glase suha poročila, če pa pogledamo za kulise, pa izgleda marsikaj drugače. Opetovano smo opisali našim bralcem fcedanji „parlament" kraljevine SHS. Sestoji iz gruče ljudi, ki jih ni nihče volil in ki jih ne bo nikdar več nihče volil. Postavili in imenovali so se poslancem kar sami in ta gospoda si sedaj domišlja, da ima pravico vladati in delati postave. Naši klerikalci, srbski, s krvjo obrizgani staro-radikalci, hrvaški grofje, baroni in veliki magnatje, bosanski age itd. Ti ljudje si domišljajo, da bodo vladali jugoslovanskemu ljudstvu! Ne. ne, stokrat ne. Na to edino pravilno stališče se je postavila tudi dosedanja demokratsko-socialistična vlada in zahtevala, da se ta nezaslišan „parlament", ki itak ni bil zmožen prav nobenega resnega dela, razžene I in da se razpišejo nove volitve. Tega se je pa opozicija (slovenski in hrvaški klerikalci ter srbski staroradikalci) silno prestrašila. Vedela je, da bo ljudstvo pri volitvah strašno obračunalo z njimi, zato so se \ zbali ljudstva ter napeli vse sile, da se preprečijo nove volitve. Poslali so v boj vse, kar so našli, zlasti visoke generale, da vplivajo na regenta, naj ne podpiše ukaza, s katerim se razpušča „parlament" in razpisujejo volitve. Posrečilo se jim je, regent ni podpisal, vlada je odstopila in „na krmilu" je opozicija. Pa tudi ta, če bo sploh zmožna sestaviti vlado, ne bo mogla večno vladati brez ljudstva, preje ali sleje bo morala razpisati volitve in tedaj, gorje je. Naše ljudstvo bo šlo kakor en mož v boj proti njim. Za vsak slučaj je treba vzeti v poštev, da zavladajo v Belgradu naši klerikalci in njihovi srbohrvaški bratci. Umevno je, da bodo napeli vse moči, da sestavijo njim ugodni volivni red, vpregli bodo v svoj voz ves državni aparat ter si skušali z nasiljem in sleparijami priboriti pri volitvah moč in zmago. Mi se tega ne strašimo. Na krmii« bo morda nazadnjaštvo, a tega naše ljudstvo odklanja danes bolj nego kdaj po-preje. Čim večji bo pritisk, tem groznejši bo odpor. Kakor lev bo šlo naše ljudstvo v boj, da pomandra ostudnega klerikalnega gada, da pogazi nazadnjaštvo. Pravijo, da bodo sklicali parlament. Prav, naj ga, a mi slovesno izjavljamo, da ne priznavamo nobenega njegovega sklepa, ker sedanji poslanci — samozvanci nimajo pravice govoriti v imenu ljudstva. Ven z njimi iz parlamenta! Ven z volitvami! Naročajte „Ljudski Glasa! LISTEK. Kuta v ljudskem humorju. Priredil S—k. Morda se v nobenem stanu ni ohranilo toli dovtipov in šaljivk kot o menihih. V naravi človeka je, da ljudstvo, uvideč prikrit razloček med besedo in dejanjem, izrazi svoje mnenje brezobzirno in satirično. Ljudstvo je z zdravim razumom izravnalo slavo služabnikov cerkve s hinavstvom in njih napačnim življenjem. Izid lega razumevanja se ne more drugače •Mraziti, nego z dovtipom ali satiro. Pripomniti moram, da Je protiklerikalni hu-dolje izšel i* pobožnega člo-e« i!Je vsak dan opazoval na lastne nSnl ilnk2.J2ed Sosedami božjih služabniki le deianji, zlasti na Ta U?stvo »-O Nekdaj so radi pripovedovali naslednje iz življenja menihov: V samostanu „Esrom" so nekoč bivali menihi reda sv. Bernharda. Ravnali so se strogo po svojih predpisih, postili so se, da so bili suhi kot trske, hvalili Boga po dnevu in po noči in kljubovali so vsem izkušnjavam. To je že delj časa z jezo opazoval vrag. „Opička". Zato se je vedno klatil okolo samostana in premišljeval, kako bi med menihi napravil nered. Izpremenil se je torej v mladega moža, prišel Je pred samostan In prosil, da bi rad. govoril z gospodom gvardijanom. Gvardijan je prišel prbd vrata in vprašal: „Odkod pa, mladi mož, kaj želiš? Ako imaš kako poročilo, sem z njim!" Vrag opička se je hlinil sihio ponižnega in rekel: „Gospod, jaz sem revež kuharski pomočnik; ako me hočete vzeti v službo, bom Vam zvesto služil. Na mojo molčečnost se pa lahko zanesete." Mladenič je bil gvardijanu Všeč, zato je bfl odgovor ugoden. „Prihajaš ravno prav, ker smo brez bomočnika. Hočeš li ubogati. boš kmalu povišan." Opička se je lepo zahvalil, odhitel v kuhinjo k mojstru kuharju ter se mu priporočal v varstvo. Od te minute je imel samostan hudiča za kuharskega pomočnika. Le ta ni bil len in je začel takoj delati zgago. Čez nekaKo pet dni je zasačil gvardijan novega pomočnika, da se je valjal v pepelu. ..Povej mi, kujon, kako ti je ime? „Imenujejo me Opička — moj dom pa je daleč," je odgovoril vrag. Gvardijan je vprašal dalje: „Povej ti meni — Opička. lai znaš pariti pse?" Opička se je nasmehnil: „Zakaj ne? Razumem temeljito še vse kaj drugega. Znam spraviti skupaj tudi može m ženske — v tem oziru sem mojster. Ako želite, vam pripeljem najkrasnejšo ženo tega okraja po noči v vašo celico; zjutraj pa Jo spravim ven tako, da še samostanske miši ne bodo o tem izvedele." Gvardijana Je ob tem pogovoru postalo vroče. Ozrl se je previdno okolo sel>e iti zašepetal: „Opičko, zlati Opfckć, najlJUbši mojih služabnikov! Je li to mogoče, da mi ti pr©- ¥ vladi. III. V zadnjih dveh številkah smo povedali, kaj je storila naša stranka za časa svojega sodelovanja v vladi za invalide j in begunce. To pa še daleko ni vse. Skr- : bela je po svoiem poverjeniku s. Prepe- ; luhu po vseh močeh za revno ljudstvo. V tc svrho je posebno važno osnovanje oblačHnice. Vsak iz lastne izkušnje ve, kaka kriza je nastala vlansko pomlad glede obleke. Cene so se dvigale vsako uro in še dobiti ni bilo ničesar. Tedaj je sodrug Prepeluh j kot tedanji poverjenik za socialno skrb- j stvo osnoval oblačilnico, ki bi po najniž-jiii režijskih cenah preskrbovala revno ! prebivalstvo z obleko. Žal, da centralno ! vlado, v kateri so imeli tedaj mogočno besedo tudi slov. klerikalci, ni bilo mo- ; goče zainteresirati za to idejo in zato tudi ne dobiti prav nobene podpore iz Beograda. Brek vsake pomoči se je torej osnovala ta oblačilnica. Blago je dobivala večji del iz Italije in sicer v zameno za naša živila. Poverjeništvo je nakupilo v Banatu živila, jih poslalo na Laško, v zameno je pa dobilo obleko. Ker tu ni bilo vmes nobenih verižnikov, se je lahko prodajala ta obleka izdatno ceneje ljudstvu, nego se je dobila v trgovini, Nič čudnega, če se je sodrug Prepeluh zato zapletel kmalu v boj z lakomnimi trgovci, ki so hujskali proti oblačilnici tudi v klerikalni j belgtajski vladi, ki je zato vedno bolj na- j sprotovala oblačilnici in ji delala težave. Pa naša stranka se ni ustrašila nobe- ; nih naporov, delala je neizprosno dalje in ; oblačilnica se je od meseca do meseca ! lepše razvijala v neizmerno korist ljudstva. Samo v letu 1919 se je razdelilo med revno ljudstvo blaga v vrednosti nad | 600.^:'' K. Preskrbela je po zelo znižanih cenah obutev mnogim kategorijam stalnih nameščencev in jim omogočila nabavo j obleke s tem, da se jim je dovolilo plačati j blago v 10 mesečnih obrokih. Razvoj te | naše oblačilnice kaže zlasti dejstvo, da je imela v januarju letošnjega leta blizu 100 milijonov kron prometa. Upati je, da se ta, za naše revno ljudstvo velevažna institucija še razvije, da bo zadovoljila potrebam revnega ljudstva še v večji meri. Zlasti bo treba misliti ha preskbro kmetskega bo treba misliti na preskrbo kmetskega prebivalstva z obleko. Največje važnosti je pa oblačilnica zato, ker je tiščala z močno konkurenco skrbiš žensko?">,Bodite brez skrbi; popolnoma mojstrsko. Imenujte mi dotično gospo al; gospodično, katero poželite in kmalu bo Vaša, da jo bodete siti." ..Toraj pazi; v bližnji vasi — takoj nrva hiša — stanuje krasna devojka. Ako mi tisto pri-pelješ sem — in ako ona ustreže moli želji, dobiš dobro nagrado." Opička ie takoj obljubil, češ, še danes zvečer bo dekle Vaše." Takoj na to se je vrag vrnil v kuhinjo. pomival krožnike, opravljal druga dela, ki mu jih Je naročil.* med tem je pa snoval nove načrte. Komaj sc je stemnilo, se je podal k dotični gospodični, Id ga je najvljudneje sprejela. Onička je govoril tako; ,.Bodi zdrava, najkrasnejša med ženami! Moj gospod se je strastno zaljubil v Vas in umre, preden bo jutH dan, ako ga ne uslišite." Dogovoril ie — in !i podal rožo z vražjim vonjem, ki jo je prijetno omami!. „Ai — Bog obvaruj te nesreče, da bi tako dober gospod zaradi mene umrl. Hočem storiti vse, da preprečim nesreča „Poidite tora! z menoj k gospodu gvardijanu" — reče vrag — nakar Je deklico neopaženo spravil v celico gvardbana, kjer Je bila z odprtim naročjem sprejeta. , ' • j (Dalje prih.) cene k tlom. Trgovec ni upal zahtevati za 1 m blaga 500 K, če ga je pa prodajala oblačilnica poleg njega po 300 K. Da je to istina, nam kaže dejstvo, da je enako blago v Zagrebu in Belgradu danes dvakrat in še večkrat dražje. Tako si torej misli naša stranka delo za ljudstvo v javni upravi in tako tudi dela, zato ji vse laži in vsa podla obrekovanja nasprotnikov ne morejo škodovati. Z nami je ljudstvo, ker smo mi z njim. Zaupni okrožji sesfianki Kmetsko-delavske zsese. Preteklo nedeljo, dne 15. t. m., so se vršili po deželi zaupni okrožni sestanki, ki so pokazali nepričakovano veliko zanimanje za novo se snujočo „Kmetsko-delavsko zvezo". Ure in ure so prehodili zaupniki posameznih občin peš in že to nam znači njihovo navdušenje in požrtvovalnost. Kmetsko ljudstvo je do grla sito klerikalnega in liberalnega jarma in vedno jasneje spoznava, da je le v naši stranki rešitev in bodočnost. Vse kaže, da bo v Sloveniji v par mesecih izvršena in izgrajena organizacija socialističnega kmetske-delavskega ljudstva, ki bo tako mogočna, da se v Sloveniji ne bo dalo brez nje nikdar več vladati, kaj sele proti njej. Poročila, ki so došla iz posameznih zaupnih sestankov, so tako razveseljiva, da smemo biti uverjeni, da je naša zmaga na vsej črti zagotovljena. Naj govorijo poročila sama; Kranj. Ob 10. uri dopoldne se Je zbralo v gostilni na Fidru lepo število zaupnikov iz vseh krajev Gorenjske, le žal, da mnogi zaupniki niso dobili v roke pravočasno zadnje številke „Ljudskega Glasa", ki opozarja, da se sestanki vrše 15. t. m. in ne, kakor je bilo pomotoma javljeno, dne 22. februarja. Poročal je sodrug Erjavec o „Kmetsko-delavski zvezi", njenem načrtu, programu itd., kar so vzeli zaupniki z zanimanjem na znanje. V posvetovanjih, ki so se nato vršila, se je pokazalo, da bo treba osnovati le na Gorenjskem v najkrajšem času kakih 20 krajevnih organizacij KDZ. Priglasilo se je tudi več delegatov za zaupni sestanek, ki se vrši 29. t. m. v Ljubljani, zlasti veliko zanimanje pa vlada za naš tisk. Samo brošure „Kja hoče Kmetsko - delavska zveza" so vzeli zaupniki s seboj tisoč izvodov, da jo rajširijo med ljudstvo. Veliko zanimanje vlada tudi za našo gospodarsko organizacijo, ki bo delovala v okrilju K. D. Z. Stranka upa, da^ bo mogoče v doglednem času zadovoljiti vse te želje, takoj bomo pa uvedli veliko akcijo, s katero se bo naše člane preskrbelo po najnižjih cenah z obleko. Gorenjska, nekdanja najzanesljivejša klerikalna trdnjava, se podira in trumoma zapušča klerikalne vrste ter prihaja k nam. Celje. V Celju se sestanek žal ni vršil, ker so bili zaupniki vsled škandaloznih poštnih razmer prepozno obveščeni, da se vrši sestanek 15. t. m. in ne 22. t. m. Kdor bi se želel udeležiti zaupnega sestanka v Ljubljani, naj se nemudoma prijavi uredništvu „Lj. Glasa", da mu pošlje vabilo. Brežice. V nedeljo, dne 15. t. m., se je vršil v Brežicah v prostorih hotela pri „Onem orlu" zbor zaupnikov kmetsko delavske zveze za brežiški in krški okraj. Zastopano je bilo veliko občin, in sicer Brežice z 2 delegatoma, Zakot s 7 delegati, Sela z 1 delegatom, Dobova z 2 delegatoma. Kapela z 2 delegatoma, Plšcce s 3 delegati, Artiče z 2 delegatoma, Globoko z 1 deler gatom, Videm s 5 delegati, Čatež s 11 delegati, Rudavas s 3 delegati. Bojno z 1 delegatom, Cerklje z 1 delegatom itd. — Predsednikom zborovanja je bil izvoljen sodrug Ivan Baraga, zapisnikarjem pa sodrug Hervoj. Prvi je poročal sodr. A. Prepeluh o političnem položaju in o ciljih ter namenih „Kmetsko-delavske. zveze". Za tem poročilom se je razvila zanimiva in obširna debata. Udeležili so se je so-drugi Hervoj, Baraga, Lorber, ^ovačič, Krofelj, Oštir, Kolar in dr. Govorilo se je i o organizaciji, o preskrbi živil in obleke, ! osemurnem delavniku, vojnih ujetnikih, j agrarni reformi, o skupnih gmajnah in i pašnikih in enakih rečeh, ki leže na srcu i kmetsko-delavskemu ljudstvu. Sklenilo se ; je ustanovljati med ljudstvom „Kmetsko-! delavske zveze", poleg tega pa se je iz-| volil še posebni „Gospodarski odbor", ki | mu načeluje sodr. Ivan Baraga iz Brežic, i V odboru so; Celec Jožef, Simon Ivan, ! Bradač Ivan, Lorber Martin, Zorko Anton, | Šetinc Jožef, Kolar Ivan in Hervoj Jožef. I Poleg gospodarskega odbora sc je izvolil ! tudi zaupniški zbor, v katerem so sledeči j sodrugi; Molan Ivan iz Bojane, Podgor-j šek Ivan iz Piščec, Koprivc Franc iz Dobove, Zakšek Franc iz Sela, Krofelj Mihael iz Artič, Perkman Jožef iz Brezine, Zupančič Janez iz Pesja, Druškovič Mihael iz Črešnjevcev, Kovačič Jožef iz Kapele. Kot delegati za ustanovni shod, ki bo v nedeljo dne 29. t. m. v Ljubljani, je bilo določenih 5 delegatov. Zborovanje je lepo uspelo in bo rodilo lep sad, ako se bodo poklicani posvetili delu. Samostojna kmetiška stranka, ki so jo vsi označili kot protisocialno in reakcionarno, bo dobila v Kmetsko-delavski zvezi močnega tekmeca, klerikalna stranka s svojim medvojnim „delom" pa odločnega nasprotnika. Le na smotreno delo! Iz Maribora. Telefonično poročilo: Udeležbama sestanku in na javnem shodu ogromna. Zanimanje za našo organizacijo nepričakovano. Novo mesto. V Novem mestu se je vršil sestanek i zaupnikov za ustanovitev Kinetsko-delav-; ske zveze v gostilni nad kolodvorom. Daši je bila udeležba precej pičla zaradi pro-| metnih razmer (kakor smo izvedeli, so j prejeli mnogi vabila šele dan po se-I stanku!), vendar je splošno zanimanje ter resna volja do dela teh 20 navzočih zaupnikov dokaz, da bodo poskrbeli tudi za ustanovitev krajevnih organizacij vsak svoje okolice, ki ni mogla biti zastopana. S posebnim zadovoljstvom smo opazili, da so vsi navzoči že komaj čakali, da začne naša stranka tudi z delom po kmetih, tako da je že pol dela izvršenega: potreba in j cilji naše organizacije sta že tu. Torej ne | bo težko organizirati. Sestanek je zavzel vse popoldne. Žalibog smo ga morali ob 16. uri prekiniti, da smo se mogli udeležiti pogreba sodruga Ogorevca, tajnika novomeške kraj. politične organizacije JSDS. Odkritosrčno sožalje vseh, ki so ga poznali kot vestnega in pridnega pristaša naše stranke ter idealnega njenega organizatorja, je bilo najlepše izraženo v dejstvu, da smo ga soglasno pogrešali tudi na tem sestanku, ker vemo, da bi bil z vso svojo vztrajnostjo pomagal tudi pri ustanovitvi Kmetsko-delavske zveze, Kako splošno pa so ga cenili vsi, tudi pristaši nasprotnih strank, to je pokazal njegov pogreb. Novomeščani že dolgo niso videli tako velike udeležbe pri slovesu zemljana. Naročnikom! Vsled škandaloznih poštnih raZ?1^ dobivajo nekateri naši naročniki „Ust šeie v ponedeljek ali torek. Naj povprašajo vsi ti pri svojih poštnih uradih, kje leži krivda, saj je naš list dotiskan že v sredah zvečer in v četrtek razposlan. Ce leži krivda na pošti, naj nam poročajo, da ukrenemo vse potrebno, da se take ne- ! rednosti odpravijo. j V prihodnje bomo izdajali list še za j en dan preje, tako, da bo ob torkih zve- | čer dotiskan in v sredo razposlan. Upa- i mo, da ga bodo potem dobival: vsi redno ! do nedelje. Uprava „Ljudskega Glasa**. Matiia Gubec. V nedeljo, 15. t. m., je minilo 350 let, odkar je umrl junaške in mučemške smrti j veliki voditelj in prvoboritelj za osvobo- I jenje kmetskega ljudstva — Matija Gubec, kmetski kralj imenovan. Uudni časi so bili tedaj. Kmet je bil največji revež, brezpraven tlačan, s katerim je počel tuji graščak, kar se mu je zljubilo. Kmet ni bil niti človek, ampak na- j vadna žival, katerega je graščak lahko ! prodal, ubil ali kar je hotel. Kaj je čudnega, če je tlelo v našem ljudstvu zato neomejeno sovraštvo proti tem okrutne- j žem, a kaj so hoteli storiti. Pomoči ni bilo nobene. Tedaj je organiziral Matija Uti- i bec naše kmetsko ljudstvo v mogočno ar- j mado in uprizoril veliki kmetski punt. Po- ; uirali in goreli so gradovi, vse je kazalo, ) da se bo naše kmetsko ljudstvo osvobodilo ; svojih tlačiteljev, saj so dosegli nekaj lepih zmag. Pa sovrag Je bil premočan. Plemstvo je s pomočjo cesarske vojske premagalo stovensko-hrvaško kmetsko ljudstvo, ujeti so bili voditelji in prišla je kazen. Kmetom so naložili nove davke, tisoče so pobesili, voditelja, Matijo Gubca, so pa kronali z razbeljeno železno krono na razbeljenem prestolu v Zagrebu, kjer je v nepopisnih mukah izdihnil. 3oo let je minulo od tedaj, a naše ljudstvo ni pozabilo tega svojega največjega in najslavnejšega mučenika. Uničena je bila sicer odporna sila slovenskega kmetica za dolgo, dolgo, a Gubčeva stara pravda je živela v srcih našega ljudstva do današnjega dne. Kar ni zmogel Gubec tedaj, bomo zmogli, navdhaujeni z Gub-čevun duhom, danes mi, bo zmogla nova revoiucijonarna organizacija kmetsko-deiavskega ljudstva, to je Jvmetsko-delavska zveza**. Dopisniki nam pošiljajo pogosto pisma z različnimi ' vprašanji. Po možnosti bomo odslej istim redno odgovarjali v „Listnic) uredništva** na zadnji strani, zato opozarjamo vse Prijate'je in dopisnike na ta del lista. Ko osnujemo stalno tajništvo, bomo na vsako Prošnjo in dopis posebej odgovorilL Uredništvo in K. D. Z. veliko jezero smrdečega straniščnega j dre ... Ja, ja, obljubiti in dati je preveč, za- j to Vam kličemo: Kmetje in delavci, po- | kažite hrbet liberalni samostojni kmetski | stranki in klerikalcem, ter pristopite vsi j kot en mož k socialno demokratični j stranki, katera se bojuje za pravice krnet- , skega in delavskega ljudstva. Ustanovili | smo si tudi organizacijo socialno demokratične stranke, h kateri je pristopilo že lepo število članov. V odbor so bili voljeni: Sernko Ivan, predsednik: Pušnik, tajnik; Kurej Ignac, blagajnik: in Sernko Konrad v odbor. Kmejte in delavci, le tako naprej za pravično stvar in zmaga bo naša. Sv. Duh na Ostreni vrhu. Pri nas imamo kaj finiga učitelja z imenom Majcen Alois. Seveda je ta učitelj vse drugo kot poštenjak, je hud klerikalec, in ima tudi aprovizacijo za uboge. Akoravno je. ta čedni možakar do mozga j črni klerikalec, je vsekakor pozabil na ‘ sledeče besede Jezusove: „Kar date ubogim v mojem imenu, to ste meni dali." Ta čedni klerikalni Majcen pa ravna drugače 1 On da tistemu, kateri ne rabi nujno, in ne da tistemu nič, kateri je potreben najbolj. Zadnjič je prišla moka za aprovizacijo, in ta čeden gospodek Majcen je razdelil moko samo med svoje klerikalne podrepnike, a najpotrebnejši niso dobili nič. Tukaj se zopet jasno kaže klerikalna ljubezen do bližnjega. Kmetje in delavci so skrajno razburjeni čez tako krivično razdelitev moke, ter poživljajo merodajno oblast, da naj naredi v aprovizaciji za uboge red, ker drugače bomo si sami mogli red narediti ter odstraniti švindlarje. Z g. Maj-cenom bomo se odsihdob pogosteje pečali. iz Selc nad Škofjo Loko. Deželna vlada je sicer že razpustila naš črni občinski odbor in imenovala za župana klerikalca Šmida, vsled česar gospodarijo še vedno isti ljudje, kakor preje. Kako usmiljenega srca je to klerikalno solnce, ve revno ljudstvo najbolje samo. Prišla je moka za reveže, a nanje se mogočni klerikalni bogataši niso prav nič ozirali, ampak mogotci so si jo kar lepo med seboj razdelili. Zadnji čas je že, da ljudstvo pošteno obračuna s to sodrgo, ki misli, da je vsemogočna. Zlasti čutijo klerikalno občin, gospodarstvo občine, vojne vdove j in sirote, ki so brez dela in brez jela. Od- 1 ločno zahtevamo, da dobi ljudstvo nadzor- 1 stvo pri razdeljevanju živil, da si ne bodo bogatini vse kar pod roko razdelili. Koliko je prišlo in komu se je dalo, to hočemo ve-I deti in zato nam bodete dajali še račun in i ! odgovor, to si zapomnite bogataši vseh kalibrov in vseh strank, saj ste vsi enaki, pa naj bo klerikalec, liberalec ali samo-stojnež. Sedaj je drugače, kot je bilo pa pred in med vojno. Pri vsakem razdeljevanju blaga zahtevamo tudi socialisti svojega zastopnika. Malo časa boste sedeli še na stolčkih, a tudi za to kratko dobo zahtevamo poštenosti. Dopisi. Sv. Duh oa Ostrem vrhu. Dne 8. februarja se je vršil pri Sve-Duhu ljudsKi shod socialno demokra-stranke, kateri je bil jako dobro obiskan. Govoril je sodrug Kaučič iz Maribora, kateri je v svojih temeljitih izvajanjih prav pošteno razkrinkal delovanje^ klerikalcev in samostojne kmetske stranke Samostojna kmetska stranka je prišla tudi nastavljat k Sv. Duhu svoje limanice, uTkii i ,?bes*l nanje kakšen Gimpl, ob-Uubljajoč jnn sedaj, da se bo po deželah ™ »tj mleko, ako bodo prišli sa-!S!2rinnia Pa kako bodo kmetje b° bodo videli, da bo samo- ta ln delavlJn stranka Pripravila za kme-delavca namesto meda In mleka eno Zavratec pri Sevnici. Tudi po naših krajih se klatijo agitatorji stranke liberalnih gruntarjev, ali kakor se sami zovejo: samost, kmet. stranke ter po svoji navadi kažejo in obrekujejo zlasti socialiste. V želodcu jim leži zlasti naše poverjeništvo, zato gobezdajo okrog, da to poverjeništvo le redi kup socialistov, a baš sedaj prebiramo v „Ljudsk. Glasu", kaj je to poverjeništvo storilo že dobrega za ljudstvo, medtem, ko od vseh drugili nimamo nič. Slavenski vrh pri Radgoni. Pri nas imamo prav prijetno življeme. Za nobeno stvar nam ni treba skrbeti, vse opravijo za nas duhovniki. Vodijo posojilnico, kmetijsko zadrugo, vodijo občino in politiko, tako, da se nam revežem res ni treba brigati za nobeno stvar. No, pa ljudstvo bo že gledalo, da bo pri prihodnjih volitvah osvobodilo te reveže prevelikega dela in napora. Ruše pri Mariboru, Pred kratkim se je vršil pri nas shod Samostojne Kmetske stranke, katerega se je udeležilo precej ljudi, med njimi tudi socijalisti. Naši sodrugi so jim v obraz povedali, da je ta stranka le privesek kapitalistov in v njihovi službi. Dokaz: Ekonom in Jadranska banka. Govornik teh liberalnih gruntarjev je protestiral proti brezposelni podpori, čeprav dobro ve, da jo dobivajo le nekateri najpotrebnejši. Torej liberalni gruntarji bi radi odžrli revnemu ljudstvu še to malo, kar dobivajo. Da liberalec nima srca za reveža, smo mi od nekdaj trdili, sedaj to še sami priznavajo. K besedi se je oglasil neki klerikalec, ki je seveda tudi pomagal udrihati po delavstvu. No, mi se liberainoklerikalnega sovraštva prav nič ne bojimo, revno ljudstvo.ve, kje je njegovo mesto in kdo je njegov prijatelj. Iz KmetskO'delavske zveze. Pozor zaupniki lil Nujno vas prosimo, da ne skličete prav nobenega shoda brez prejšnjega privoljenja osrednjega tajništva. Zgodi se pogosto, da skličejo v Kakem kraju kar na svojo pest shod in zahtevajo potem govorniKa iz Ljubljane. Dotični govornik je pa za napovedan dan oddan Ze drugam in tako ostanejo ljudje na cedilu. To se mora odpraviti, vsak shod sc napove šele potem, Ko je dogovorjen z osrednjim tajništvom. Kmetska del zveza in viničarji Med ubogimi viničarji vlada za našo zvezo ogromno zanimanje. Javljamo jim, da bomo med njimi začeli nemudoma ustanavljati krajevne organizacije naše »Kmet. del. zveze«. Ker imajo pa viničarji še celo vrsto svojih zantev, bomo po ustanovitvi nekaterih krajevnih organizacij združili te v smislu § 3 naših pravil v posebno viničarsko okrožno organizacijo, ki bo reševala specialno viničarske zadeve. Zaupniki, javite nam takoj, kje je pripravljeno vse za ustanovitev krajevnih organizacij. — KDS. Prispevki za K. D. Z. Od vseh strani prihajajo vprašanja, kakšni bodo prispevki za našo organizacijo. To vprašanje bo za enkrat rešil zaupni sestanek 29. t. m. Urediti bo treba približno na tale način: »Ljudski Glas« mesečno 150 K, za osrednje vodstvo 30 vin., za strankin davek 30 vin., za krajevno organizacijo 30 vin., skupno 2 K 40 vin., ali okroglo 2 K 50 v. mesečno. Od tega bodo blagajniki kraj. organizacij pošiljali v Ljubljano od vsakega člana 2 K 20 v, po 30 v pa obdrže kraj. organizacije za kritje lastnih potreb. Iz denarja, ki se bo pošiljal v Ljubljano, bo tako krita naročnina za »Lj. Glas«, strankin davek in prispevki za osr. vod-sfr/o. Blagajniki in zaupniki bodo morali seveda paziti, da se bodo vsi prispevki redno vplačevali in določen del redno mesečno pošiljal skupni blagajni v Ljubljano. Pripominjamo, da je to načrt, definitivno bo o tem sklepal zaupni sestanek. Naša stranka in KDZ. V kratkem, še pred našim zaupnim sestankom, se vrši seja izvrševalnega odbora JSDS, kjer se bo uredilo razmerje naše organizacije do stranke. Prodrl bo gotovo načrt, da se vse dosedanje kraj. polit, organizacije JSDS po kmetskih krajih izpremene v krajevne organizacije »Kmet. del. zveze«. Enako se bo določilo tudi zastopstvo KDZ v izvršev. odboru in v načelstvu stranke. Sklepe takoj objavimo. Ka] hoče »Kmet. del. zveza«? Mnogo tisoč izvodov te brošure }e že šlo med ljudstvo, a še vse premalo. Dolžnost vseh zaupnikov po deželi je, da nemudoma naroče pri upravi našega lista vsaj po 50 izvodov tc neobhodno potrebne brošure, kjer se dobe vsa navodila in jih razširijo v svoji občini med ljudstvo. Denar se pošlje potem, ko brošuro razprodajo, izvod stane 60 vin. Kal le ukreniti proti draginji I (Dalje.) Potem je napraviti tudi na znotraj red. Železničarje je potreba najprej pošteno plačati, potem pa se naj zahteva od njih tudi poštena služba. iz teli razlogov zahtevamo v polni zavesti, da gre tu za konsolidacijo in okrepitev celote in eksistenčne pogoje milijonov, da se mednarodne trgovske vezi, zlasti one med podonavskimi državami olajša in da se izboljša v notranjosti promet Obenem pa moramo že sedaj gledati na to, da se bo proizvajalo v državi več industrijskih pndelkov. Primeroma lučko bi se dalo izrabiti iu dovršiti malone izuclam elektrarni na kali in Vrsnici. S tem bi se prihranilo veliko premoga, ki bi ga lahko drugače uporabili V besni ležijo neizrabljena velikanska polja železne rude in soli, nam pa vsega tega manjka. Tudi sladkor bi lahko proizvajali v doglednem času doma. Vse to bi življenjske razmere v celoti izboljšalo, draginjo pa odpravilo. Zato zahtevamo, da vzame država priprave za to v roke. V ta namen se mora dobiti denarja. Vzporedno s temi predpripravami se mora izvesti zamenjava naše krone za nov denar, ki ga ne bo mogoče ponarediti. Seie potem se bo dalo začeti z mednarodno trgovino. Ta izmenjava se mora izvršiti v razmerju 1 : l. Izmenjava krone v drugačnem razmerju je nepotrebna. Draginja ne izvira od tod, da kurz krone na pr. v razmerju z liro ni tak, kot jer bil pred vojno, ampak od tod, da je njen kurz znatno manjši kot je njena vrednost na domačem trgu. To pa je predvsem posledica nesoglasja med izvozom in uvozom, o kojem smo že zgoraj govorili. Taka regulacija valute pa bi draginjo naravnost povečala. Zakaj ona bi zmanjšata plače po novem razmerju, cene blaga pa bi prav gotovo ne padle v istem razmerju. Zato zahtevamo zamenjavo krone v razmerju ena proti ena, ki pa se mora čimpreje izvršiti. Na teh treh poljih se bo dobojeval velik boj proti draginji Našim zastopnikom v vladi mora dati stranka navodilo, da delujejo v tem pravcu. Vse to, in le to je v stan« draginjo v jedru odpraviti Treba je pa pomisliti, da ljudje ne morejo na to čakati da se vse to izvrši. Zato moramo misliti tudi na sredstva, ki sicer ne bodo mogla odstraniti glavnih vzrokov draginje, ki bodo pa vsaj za hip odstranila njeno težo m omogočile ljudstvu, ki je danes boso in golo, da se preživi. V izrednih razmerah je treba tudi izrednih protiukrepov. To je splošna zahteva vsega ljudstva in ako bo socialistična stranka v vladi, bo te zadeve izvedla ali pa bi morala prepustiti vso odgovornost drugim. Kakšne so te zahteve ? Ljudstvo hoče živeti in zahteva cenenih živil. Ker so cene živil za naše razmere neupravičeno visoke, zahtevamo, da se postavijo vsaj velike zaloge živil pod zaporo in oddajajo po stalno določenih cenah. Mnenja smo, da se dajo te cene posestnikov teh zalog predpisati Drugače pa je treba k ceni živil iz državnih sredstev doplačati. Sredstev za to pa se ne sme nalagati v nobenem slučaju ljudstvu na rame. Saj je ustvarila draginja tudi v tem oziru izredne razmere, da se nabirajo pri gotovih ljudeh — in mi jim pravimo verižniki in navijalci cen — ogromni dobički Te dobičke nosi danes trgovina s svojim nena-ravniin razvojem. Kdor je izvozil recimo do pred kratkim en vagon masti v Avstrijo je moral „zaslužiti** hočeš nočeš 300.000 K. Vsakemu je jasno, da to niso nobeni trgovski dobički več, ampak nekaj popolnoma dmzega. En človek bogati na j Škodo drugih. Kdor dela s takimi zaslužki, ! temu ne bo nobena cena previsoka. Ker lahko oni vsako ceno plačujejo, postajajo cene še višje. Ljudstvo tega ne bo več mirno gledalo in naša stranka, stranka razredno zavednega proletarijata, mu bo stopila v tern velikem boju na Čelo. Mi zahtevamo, da vlada ta boj izvede in da ji ljudstvo in politične stranke pri tem pomagajo. Ce hoče vlada ta boj izvesti, mora imeti najprej urade za boj proti draginji. P uradi naj bi zbirali oprti na poročila ljudstva in njegovih organizacij podatke i o stanju zalog iu gibanju cen in naj bi imeli široka pooblastila, da bi mogli nastopiti : proti posameznim primerom verižništva. Iz načrtov, ki se nahajajo tudi v tej knji-1 žici — o teh načrtih ne b- .no trdili, da ! niso potrebni izboljšanja, oni niso zakon, ampak samo primer, pravec o kojem se 1 gibljejo naše zahteve. Lahko vsak uvidi, kako si to mislimo. Te komisije naj bi po-: skusile tudi vse one brezposelne ljudi iz trgovine izločiti, ki se bavijo danes brez potrebe s trgovino, tiščijo v mesta in večajo tam do neznosnosti stanovanjsko bedo. V kontrolne svrhe se mora danes od trgovcev zahtevati, da delajo vsi s stal-rimi cenami ali v trgovini z numeracijo oziroma ceno, ki je vsakemu razumljiva. Vsi čezmerni dobički naj se kot davek od države komisclrajo, kakor se je to po hvalevrednih ukrepih sedanje demokrat-sko-socijalistične vlade že zgodilo in uporabilo za pocenitev živil. (Daije prih-dnjič.) ressa Po svetu, ssm jadransko vprašanje še vedno ni rešeno. Ententa je položila Jugoslaviji nož na vrat in zaklicala, podpišite, kar zahtevajo Lahi ali vas pa zadušimo. A Jugoslavija se ie uprla in ententa svoje grožnje ni izvršila iz strahu pred —- Ameriko in njenim predsednikom VVilsonom. Pogosto smo mislili da igra ta mož le komedijo, ker nismo mogli razumeti drugače strašnega nasilja, ki ga uganjajo pariški razbojniki nad ubogimi narodi, a sedaj nam je jasno, da je bil \Vilson v mnogih ozirih premagan in prisiljen podpisovati, kar so drugi sklenili. V vseh ozirih se pa le ni hotel udati in ravno na jadranskem vprašanju neizprosno vztraja. Pomislimo le, kaj bi bilo, če bi še Wilson ne stal tako odločno na naši strani. Lahi bi nam že davno pobrali vse. Bije se hud boj sedaj med ententp in Ameriko baš zaradi nas. Ententa hoče ustreči Lahom, Amerika pravici in nam. Zato še vedno ni rešitve. Upajmo, da pomaga Wilson, saj ima i v rokah strašno moč, pred katero popada J vsa ententa na trebuhe, to je — denar. Na Mažarskem, 1 Je sklican parlament, v katerem bodo go-' spodarili s pomočjo nasilja in sleparij izvo-, ijeni klerikalci. Take so posledice brez-! glavega boljševizma. V kratkem bodo morali Madžari podpisati tudi mirovno pogodbo, ki se te dni kuje zanje v Parizu, j Oropani bodo vsega. Kdor visoko hodi, i nizko pade. Na Ruskem ! ie še vedno pri starem. Sicer pa od tara ! tudi ni nobenih zanesljivih vesti zato mo-; ramo biti silno previdni o hvalisanju bolj-: ševikov, ki nekaterim nezrelim ljudem ta-j ko silno ugajajo. Na Španskem imajo velike križe. Nobena vlada se ne more dolgo obdržati. Španska je v vojni neizmerno obogatela, kapitalisti so postali silno ošabni kftkor povsod in nočejo ničesar slišati o pravicah revnega ljudstva. Štrajki so na dnevnem redu. Z Grki je živela naša država vedno v prijateljskih odnošajih in vse kaže, da bo ostalo pri tem tudi v bodoče. Sedaj se vrše v Belgradu pogajanja z grškimi zastopniki kako bomo lahko svobodno uporabljali luko v Solunu, ki je za Srbijo enake važnosti kot za nas Reka. Danska je postala večja. V mirovni pogodbi z Nemčijo je bilo določeno, da se vrši v deželi Siezvik-Moistein, ki leži ob Danski in ki jo je Nemčija pred 50 leti ugrabila ; Danski, ljudsko glasovanje. Ljudstvo se | je z ogromno večino izreklo za Dansko. Vojn! krivd Kakor znano, zahteva ententa od Nemčije izročitev vseh, ki so zakrivili vojno ali postopali med vojno proti mednarodnemu pravu. Izročili so Nemčiji se-znarnek vseh oseb, ki jih zahtevajo, a Nemčija se brani, izročiti jih. Ententa grozi, a ne ve se še, kako bodo zadevo uredil Tudi Jugoslavija zahteva od Nemčije izročitev štirih okrutnežev, ki so med vojno divjali im> Srbiji ss iz naše države, s V Belgradu se bo začela zopet stara pesem. Vlada je odstopila, a ni nobenega, ki bi bil v stanu sestaviti drugo. Odstopil je tudi že Vesnič in grda komedija, ki smo jo opazovali vlansko jesen, se bo začela iznova. Uboga država in ubogo ljudstvo, ki ima take voditelje. Parlament je „zborov al“ 16. L m. Vse klerikalno časopisje se je drlo in zahtevalo sklicanje parlamenta. Bil je sKhcan, k seji je pa prišlo 40 poslancev. Razžemte nemudoma tkk „parlament** m razpišite takoj volitve I To je, kar mi zahtevamo, klerikalci se seveda boje volitev, zato hočejo, da bi ostal kar sedanji parlament, katerega ni nihče volil Ljubljanska viada se tudi vsled krize v Belgradu ne more sestaviti Res, lepo delajo, le tako dalje in državo mora vzeti vrag. kar bi naši klerikalci menda prav radi videli. Po njihovem mnenju bi naj bila Slovenija samostojna država, za vladarja bi pa povabili papeža, kateremu so Lahi pred 50 leti vzeli nekdanjo državo. Jej, kako lepo bi bilo potem. Ne bilo bi treba nobenih občinskih odborov, vse bi opravili kar v farovžu gospodje sami, za okrajne glavarje bi pa postavili tchante. Ljudstvo bi osvobodili časopisov, saj bi zadostovala „Oslovska trobenta in „Bogoljub**. Namesto shodov misjone itd. in Slovenija bi se izpremenila č raeso 11 vr' e p° 20 K kg. Prestopke kaznuje urad S>p*Tn*v,Jalce fen z zaporom do enega meseca in z zaplembo Maga g Valute na zagrebški borzi 6. *ebru-arja: ameriški dolarji (100) 125 K; 10.400 kron; carski rublji (100) 125 K; nemške marke (100) 195 K: leji (100) 200 K; lire (100) 760 K. d Kateri bankovci so veljavni? Ker so nastali dvomi, ali se morejo sprejemati bankovci, ki nosijo kolke z ravnimi (neperforiranimi) robovi in so opremljeni po največ s hrvatskimi žigi, se opozarja, da so vsi bankovci, kolkovani s takimi kolki, veljavni, ako so sicer ti kolki pristni in je kolkovanje pravilno izvršeno, j Torej ni nihče upravičen, da zavrača take | bankovce. — Predsedstvo delegacije mi- | nistrstva financ v Ljubljani. NarofeSkom! Ker smo v ^ads^jem šašu priložili vsem naročnikom poštne položnice, nujno opozarjamo, da naročniki, ki naročnina še niso peravnaii, to nemudoma store. To je zadnja številka, katera se jim pošlje. Uprava „Ljudskega $3flasu“. ljenja. Poleg piramide sira pride jagnje iz sirovega masla in piramida kuhanih jajec. Suhor. Bolniki in stari ljudje prebavijo težko vojni kruh. Lahko se zgodi, da še tega ne bo, treba je kaj preskrbeti. Tu navedeni suhor se drži lahko par let, ne stane dosti, je primeren za terjet in kavo ali čaj. Treba je: tri četrt kilograma pšenične moke, 3 dkg sirovega masla, dve jajci, 7 žlic stolčenega sladkorja in 15 gramov droži. — Iz tega zamesi z mlačnim mlekom trdo in gosto testo. Mesiti ga je treba dolgo, bolj ko je umešeno, bolje je. Ko je dobro zmlajeno, deni na namazano pekačo in vtakni takoj v primerno gorkv) pečico. Vročina ne sme biti tako huda, kakor za navaden kruh. Ko je pečeno, razreži na tanke rezine, potresi s stolčenim sladkorjem in deni nazaj v pečico, da se posuši do kraja. Spravi v pločevinasti ali v papirni škatli na suhem kraju. Za krvaveče ali gnojne dlesni. Polovico rženega žganja in polovico kolinske vode (K61nerwasser) zmešaj v steklenici in zamaši. Zjutraj in zvečer kani tega toliko v pol kupice mlačne vode, da postane voda mlečna in si s tem izpiraj usta. Bolne dlesni in zobje se bodo pokrepčali, zdrave bo varovalo tako izpiranje bolezni. Bžšla je PiopagaMna hajižoica „IMrtMe zveze" I. zvezek: Kaj hoče „Kraetsko-deiavska zveza ‘. Priredil: Jurij Skopec. Brošura ima nasledjo vsebino: 1. Le vkup, le vkup uboga gmajna! 2. Kaj hoče „Kmetsko delavska zveza?“ 3. Pravila „Kmetsko delavske zveze.“ 4. Kako ustanovimo „Kmetsko delavsko zvezo“? 5. Kako vodimo „Kmetsko delavsko zvezo"? Sodrugi! Zaupniki po deželi! Naročite takoj to brošuro ter jo razširite v tisočih izvodih med naše ljudstvo. Osvobodimo kmetski proletarijat dosedanjega suženjstva, organizirajmo ga. Razpošilja se najmanj po deset izvodov. Izvod stane 60 vin. Naročite takoj! Za ženske, sgas! Nagajivčki. Ugneti v testo 13 dkg presnega masla, 9 dkg sladkorja, 18 dkg moke, 1 dkg neolupljenih, drobno zrfezanih mandeljnov in vanilje. Testo zvaljaj v ne pretanko pločo in zreži v kolobarčke, katere speci na pločevini bledorumeno. Še vroče pomaži na spodnji strani z marelično ali kako drugo omako, pritisni drugega nanj in potresi z vaniljo, pomešano s sladkorjem. Velikonočni ruski sir. Deni v sirji žakljiček ali ožemavec 4 kg svežega kravjega sira in pusti ga 24 ur v stiskalnici. Ko je iztisnjen do zadnje kaplje, ga zmešaj z eno četrtino litra kisle smetane, eno osminko kilograma sirovega masla in 2 žlicama soli. To stlači v plitvo leseno štirioglato posodo, pokrij z deščico in obteži s kamnom. Črez dve uri stresi iz škatlje. Na Ruskem narede iz takega sira piramido, ki ima na vrhu križ in na straneh cvetlice in znake Kristusovega trp- \ t J igri J&-- A ‘Ar Fellerjeva prava Elza Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje! Zabrani plešo! 1 lonček 6 K, No. III 9 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon I K Mazilo za brke 1 K 80 v. :: :: in 2 K 50 v. :: :: Mulijo Va. /msa . kurja očesa T ^ plaSt^P Fellerjev pravi turistovski obliž JB&S- W učinkuje brez bo-lečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatijica 3 K 50 v., ve-:: lika škatlja 5 K 50 v. :: Zelile Se kaj? Fcllerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda. 1 škatlja 5 K. Fellerjev usipalni prašek proti potenju. 1 škatlja 5 K. Fellerjev mentoini črtnik zoper glavo- in zobobol, t škatijica 3 K 50 v. Fellerjev Elza fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijajni steklenici 24 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. Močna Fiancovka v steklenicah po 6 K in .16 K. Omot in poštnina posebej a naj<»;neje. EUGEN V. FELLER, Ijekarnar Stubica Donja Elza trg Nr. 358 (Hrvatska). ©ar- Hočete obdržati svojo lepoto? Hočete Imeti kakor barSun mehko kožo? Hočete solnčnlh peg, mozoljev In ogrcev? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Za viđani! lonček 6 K, No. lil močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijno-:: mlečno milo 15 K. :: Hočete Imeti lepe, zdrave lase? mm Kmečki delavci, viničarji, kmetle, pozor 1 Trumoma pristopajo v našo Kmečko delavsko zvezo možje in žene, fantje in dekleta, cele družine, zato se bo pripetilo, da bodo dobili po nekaterih družinah po 2 ali še več izvodov našega prijatelja in zagovornika „Ljudskega glasu". — Kjer se bo to zgodilo, pišite ali povejte takoj kmečkemu tajništvu, da se to popravi tako, da bo vsaka aružina, če ima več članov v naši Zvezi dobivala samo en Ljudski glas, ter plačevala zato tudi manjšo članarino. — Na delo možje, ko preberete naš list, ga dajte naprej tistim omahljivcem, ki še niso v naši Zvezi, in tudi oni se bodo pridružili za boj za staro pravdo ih naše pravice! *3S»S» Drobiž. €35521 Kako je Foch dobil vojsko. Andre de Maricourt je objavil v „Echo de Paris“ članek o maršalu Fochu, s katerim se je večkrat razgovarjal. Foch je dejal: „Kako sem dobil vojsko? S tern, da sem pušil svojo pipo, torej, da se nisem razburjal, zakaj vsakršnega razburjenja sem se moral ogibati. Mogoče, da je bila naloga težka, zakaj naša vojska je bila nenavadna. Bila je vojska vlad. Resnica je, Nemci so imeli izvrstno armado, vojskovodje so bili prvovrstni, ali manjkal jim je Moltke. Ta bi izvestno ne bil tako nepreviden, da bi bil začel vojsko, ne da bi bil poizkusil nevtralizirati Rusko. Če bi se bil pa že moral vojskovati, bi se bil vojskoval drugače. Brzovlak so bili izročili postiljonu. Mi smo morali zmagati." Ob koncu pogovora je maršal še pripomnil, da se je v njem rodila misel na revanche tedaj, ko je kakor 171etni mladenič gledal Nemce v Meču. Cesar VUjem in vešala. Francoski in londonski listi priobčujejo privatna pisma nemškega cesarja. Viljema na ruskega carja Nikolaja. V pismu z leta 1895. j piše Viljem Nikolaju med drugim: „Moj ; rajhstag niha na levo in desno, naprej in | nazaj med socialisti in ultramontanskimi i katoličani. Vsi pristaši onih dveh strank t zaslužijo po mojem mišljenju edino to, da ! bodo obešeni." — Sedaj je Viljem mnogo bližje vešal, nego nemški katoliki in socialisti. * Koliko je Židov. Po statistiki je na celem svetu 15,430.000 Židov, od katerih | se nahaja v Palestini 100.000, na Poljskem j j in v Ukrajini pa 3,300.000, v današnji Ru- l siji in Sibiriji 900.000, v Rurnuniji 650.000, v Nemčiji 45.000, na Ogrskem in Čeho-slovaškem po 45.000, v Veliki Britaniji, na Irskem in v današnji Avstriji po 300.000, na Litavskem 250.000, v Jugoslaviji 200 tisoč in v Holandiji 116.000. * Rudeče pleme bo Izumrlo. „Arkans Oazzette" piše, da bo indijsko pleme v severni Ameriki kmalu izumrlo. Bolj nego j alkohol jih uničuje dotik s civilizacijo, i Živijo v Indian teritory in jih je še 350.000. ! Pleme je bogato, ker poseduje rude,'go- | J zdove, petrolejske vrelce, pašnike. V zad-| njih decenijih so se jeli tudi oni baviti s | trgovino in so tako prišli v dotik s sve-I tom. Zelo se ženijo in možijo z belim I plemenom, zlasti z Italijani, katerih kolonija se nahaja v njihovi bližini. Otroci iz teh zakonov niso več bakrenorudeči, temveč nekako belo-bakreni, a otroci od teh mešancev so že navadno beli. — Računa se, da ne' bo v 50 letih nobenega Indijanca več. * Turkinje se modernizirajo. V Tirani v Albaniji je ustanovil italijanski Rdeči križ delavnico za šivilje. Turške žene zahajajo pridno v to delavnico ter si nustijo napravljati razne moderne obleke. Ne bri- | gajo se dosti za stare tradicije in tudi na j ulici jih je že vkljub prepovedi videti z j odkritim obličjem. * Krematoriji v Nemčiji. V Nemčiji | deluje 92 krematorijev in v septembru ; je bilo v njin sežganih 991 mrličev. Me-‘ sto Vratislava hoče napraviti posebno po-i kopališče, kjer se bo hranil pepel iz kre-1 matorijev. Usftnšo uredništva« Dolenja vas pri Vidmu: Sodr. M. K.: Vaše pismo prepozno prejeli in ni bilo mogoče več dostaviti vabila. Pridete v Ljubljano?? Pesje pri Vidmu: Isto kot zgoraj. Tudi Vaše pismo prepozno dobili. Če pridete v Ljubljano 29. t. m. se oglasite takoj, da vam pošljemo vabilo. Rogaška Slatina. Sodrug S. V—k: Vaši želji ugoditi nam je nemogoče. Rečica na Paki (Korant). Sodr. I. S. 5 tisco odškodnino ne bo najbrže nič, ker so klerikalci v prejšnji vladi vso stvar zafurali. Če bo kaj, objavimo seveda v našem listu. Podgozd p. Dvor pri Žužemberku: Sodr. A. Ž. Vaši želji smo že ustregli s tem, da smo izdali knjižico „Kaj hoče K. D. Z.“, ki jo prodajamo po 60. vin. Muči vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza-fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špeciialni steklenici 27 K. Flelerjev Elza mentolih črtnik en komad 3 K 50 vin. ’ Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre l 6 škatljic 12 K. Pravi balzam 12 steklenic 30 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 12 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 358, Hrvatska._ C.____ sftevtke-ščurki In vsa golazen mora poginiti ako porabljale moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot proti poljskim mišim K 7-—, z,a podgane in miši K 7-—; osobito oslra pasta za podgane f K 7' ; za ščurke K 7-—; posebno močna tinktura ; za stenice K 7—; uničevalec moljev, prašek za ' uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti j ušem pri perutnini K 6'—; prašek proti mrčesom ; 6 K; proti ušem pri ljudeh 4 8 K; mazilo za uši I pri živini 4—8 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zehnjadi (uničevalec rastlin) in mravljam K 6"—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport I M. Jttnker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3. I N. GOGOLJ: (Dalje.) Majska ooč ali utopljenka. Mi smo že škoraj vsg povedali o županu, kar je potrebno, a pijani Kalenik jo je prikolovratil komaj do polovice svojega pota in je še dolgo pital župana z vsemi izbranimi besedami, kakršne so mogle zdrkniti samo z njego vega lenega in brezzveze se opletujočega jezika. III. Nepričakovani tekmec. Zarota. „Ne, fantje, ne, nočem! Čemu vsb to neugnano početje! Kako da vam ne preseda že pohajkovanje? Tudi brez tega smo že poslali slavni sam bogvedi s kakšnim razsajanjem. Lepše bo, da greste spat!“ Tako je govoril Levko svojim razposajenim tovarišem, ki so ga pregovarjali na nove burke. „Pa zbogom, bratci! Lahka vam noč!“ in s hitrimi koraki je odšel od njih po ulici. „Ali spi moja jasnovka Hana?“ je^ mislil, ko je prišel do znane nam koče s črešnjevim drevjem. Sredi tišine je slišal tih pogovov. Levko se je ustfml. Med drevjem se je zasvetila bela srajca . .. „Kaj naj to pomeni ?“ je pomislil, se priplazil bliže in se skril za drevo. Pri mesečnem svitu se je bleščalo lice dekleta, ki je stalo pred mim . . • To je Hana! Toda kdo je ta visoki človek, ki mu obrača hrbet? Zastonj je napenjaval svoje oči: senca ga je pokrivala od nog do glave. Samo od spredaj je nekeliko padala luč nanj; toda najmanjši korak naprej bi ga že izpostavljal neprijetnosti, da bi bil razkrit. Tiho se je prislonil na drevo in se odločil, da ostane na mestu. Dekle je jasno izpregovorilo njegovo ime. „Levko? Levko je še mlačnih zob!“ je go- | voril hripio in polglasno visoki človek. „(Je ga j zalotim kdaj pri tebi, ga zlasam za šop . . .“ „Rad bi vedel, katera buča je to, ki se hvali, dame zlasa za šop!“ je tiho spregovoril Levko in iztegyl vrat, da bi ne preslišal niti ene besede. Toda neznanec je nadaljeval tako tiho, da ni mogel ničesar slišati. „Kako da te ni sram!“ je rekla Hana, ko je oni dokončal. „Ti lažeš, ti me varaš; ti me ne ljubiš! Nikdar ne bom mogla verjeti, da me ti ljubiš!“ „Vem,“ je nadaljeval visoki človek. „Levko ti je načvekal mnGgo prazne slame in ti zmešal glavo* (v tem hipu se je zazdelo fantu, da mu neznančev glas ni popolnoma neznan in kakor da ga je nekoč že slišal); „jaz si že privoščim Levkal* je nadaljeval neznanec z istim glasom. „On misli, da jaz ne vidim vseh njegovih pismovodij. Okusil bo on pasji sin, po čem so moje pasti!* Pri toj besedi Levko ni mogel več zadržati svoje jeze. Primaknil se je do njega na tri koraki*, zamahnil na vso moč, da bi tako zasolil neznanca, ki bi kljub svoji navidezni moči težko izdržal udarec; toda v tem hipu je padla svetloba na njegov obraz in kakor ukopan je obstal Levko, ko je zagledal pred seboj svojega očeta. Nehote je stresal z glavo in nalahko siknil skozi zobe; edino to je izražalo njegovo osuplost. Na strani je zašumelo; Hana je hitro zbežala v kočo in zaloputnila vrata za seboj. „Bodi zdrava, Hana!* je zakričal v tem trenutku nekdo od fantov, ki se je priplazil In objel župana, — toda z grozo je odskočil, ker je zatipal estre brke. (Dalje prih.) Spl« todilno Mio v Išubljanl : rogistrovana zadruga z omeieuo zavezo: sprejema hranilne vlogo vsak delavnik od 8. do 12 ure dopoldne in od 3 do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih 40/0. niijaiE Klanska ni. II resiitrovana Mdrufla z eniBjBiio zarezo. Tiskovine za Sole. županstva is urade, najmodernejše plakate in vabila za sbode In :: veselite. :: letne lakllnlke. lajnofenitlla trčita a tl-iMelitftUtill, trata lii Mia. ^ Utopi.