//e\\ BBMMS informator SAMOUPRAVLJANJE * SAMOUPRAVLJANJE ' SAMOUPRAVLJANJE SAMOUPRAVLJANJE 1.11.1978 ® Kako uresničujemo zakon o združenem delu ? Program za uresničevanje Zakona o združenem delu je bil spejet na delavskem svetu podjetja v letu 1977 in takrat smo tudi imenovali komisijo za uresničevanje tega programa in ta komisija je na svoji seji 7.9.1978 pregledala do sedaj sprejete samoupravne akte ter sprejela nekatere ugotovitve o izvršitvi programa še v letošnjem letu. Ker je program v celoti objavljen, bomo opozorili le na tiste točke, ki so nam najbližje oziroma nas ča-sovno preganjajo. To so splošni akti za posamezne TOZD in DS SS, ki morajo biti sprejeti do 11.12.1978, sprejemajo pa jih delavci na zborih. Med njimi so pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o razvidu del oziroma nalog. Tu je tudi samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in DS SS, ki ga sprejmejo delavci z referendumom. Vendar za navedeni sporazum velja, da ga sprejemamo že od decembra 1977 in kje smo? - Skoraj tam, kjer smo začeli - pri delu v komi siji. Kaj je torej vzrok?- Preveč prepričevanja, modrovanja in razhajanj pri izdelavi že prenekaterih delovnih osnutkov. Razprava že poteka, rok za sprejem smo predvideli, seveda v letošnjem decembru, če... Isti rok je predviden tudi za razprave o programu o organiziranosti delovne skupnosti skupne službe ter predlog temeljne zamisli in ciljev delovne organizacije GIP GRADIS. 0 tem predlogu je koordinacijska komisija ugotovila, da je sedanja organiziranost Gradisa skladna z zakonom o združenem delu ter da je problematiko samoupravnega organiziranja potrebno reševati dolgoročno in istočasno upoštevati cilje, zastavljene s programom razvoja. Tudi družbenopolitične organizacije smo na seji 29.8.1978, ko smo razpravljali o "Skupnih osnovah za usmerjanje aktivnosti organizacij in organov sindikata pri razdelavi ožjih meril za uveljavitev določenih pogojev iz zakona o združenem delu za samoupravno organiziranje združenega dela v gradbeništvu in IGM", podprle ugotovitev koordinacijske komisije s tem, da se delovna organizacija GIP Gradis oblikuje v takšno delovno organizacijo, ki bi sčasoma prerasla v širšo asociacijo združenega dela, sposobno v interesu širše družbene skupnosti zgraditi doma in v tujini zahtevnejše objekte. Vendar ob teh ugotovitvah ne moremo mimo določil Zakona o združenem delu, ki v svoj ih , členih določa ureditev naslednjih vprašanj: - ali sestavlja delovni proces pri naših TOZD več delov, v katerem bi bili lahko vsak zase organizirani kot TOZD? - ali se v naši TOZD opravljajo poleg glavne dejavnosti še strans-ke dejavnosti, ki sicer izpolnjujejo pogoje za organiziranje novih TOZD? - ali je mogoče za posamezne proizvodne - tehnološke dele celovitega delovnega procesa v okviru sedanjih TOZD organizirati več TOZD? - ali je mogoče opredeliti rezultate dela delavcev določenega proizvoda tehnološkega dela delovnega procesa kot delež v vrednosti skupnega proizvoda ali storitve? - ureditev in organiziranje Centralnega skladišča (- sedaj v sestavi DS SS^ - organiziranje in ustanovitev TOZD za zaposlovanje delavcev v inozemstvu i td. To so vprašanja, o katerih bomo morali vsi odgovorni v Gradisu, zlasti pa družbeno politične organizacije, širše in čimprej razpravljati v TOZD in DS SS. Kako se sindikat vključuje v uresničevanje Zakona o združenem delu? Znano nam je, da je v Ustavi naštetih 18 temeljnih nalog in smeri delovanja, po katerih se "mora" sindikat gibati, da bi tako uveljavil svojo vlogo. V Zakonu o združenem delu kar 55 členov neposredno govori o sindikatu. To sindikatu omogoča, da uresniči svoj ustavni položaj, hkrati pa zadolžuje druge družbene dejavnike, da vključijo sin dikat v proces samoupravnega konstituiranja in odločanja v dohodkovne odnose, v uresničevanju zaščite in vseh drugih funkcij, ki jih ima. Pri opredeljevanju vloge sindikata izhajamo iz vloge in nalog sindikata v združenem delu, da torej sindikat še naprej nastopa kot neposreden oblikovalec skupnih stališč v delavskem razredu v samoupravno združenem delu in v naši družbi. Zato lahko v imenu konference osnovnih organizacij sindikata zatrjujemo, da smo pri uresničevanju Zakona o združenem delu izvajali iz teh nalog ter vstrajali, da jih uresničimo preko delegatov konference v izvršnih odborih osnovnih organizacij in v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v GRADISU. Razumljivo je, da brez težav tudi uspehov ni, vendar se s tem nismo zadovoljili. Se nas čakajo naloge, predvsem pa konkretne akcije za izvedbo le teh. Uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela ter nagrajevanje je osrednji problem ne samo v sindikatu temveč čutimo to v celotni delovni organizaciji. Zato se bomo