Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 24. marca 2022 - Leto XXXII, št. 12 stran 2 BLAGOSLOVILI OBNOVLENO CERKEV Fotbal ga je pripelo nazaj... stran 4 Dekle smo odle za fašenek stran 8 Pripovejsti o slovenski krajinaj stran 9 2 BLAGOSLOVILI OBNOVLENO CERKEV 16. marciuša so se verniki pri varaškoj baročnoj cerkvi zbirali že kakšno vöro pred tejm, ka bi se začnila sveta meša, pri steroj so blagoslovili od zvüna pa znautra obnovleno slovensko zagovornico Eriko Köleš Kiss, poslance, župane, svetnike in predsednike slovenski organizacij. Zakoj se je cerkev, stera je v zadnji dvajsti lejtaj lepša gratala Sombotelski škof János Székely med obredom (szertartás) cerkev Marijinoga vnebovzetja. Sveto mešo, stera se je začnila v 16. vöri, je darüvo sombotelski püšpek Jánoš Székely, pri oltari smo pa leko vidli soboškoga škofa Petra Štumpfa tö, steroga je njegvi od zvüna pa znautra, znauva posvečala na delavni den? Na tau smo valas dobili na začetki meše, gda so se gornašteli štirge datumi. Najprva leto 1183, gda je vogrski krau Béla III. s Francuskoga pozvau cis- V zadnji 12-i lejtaj se je v Karpatskom bazeni obnauvilo več kak tri gezero cerkva, zozidali so več kak dvejstau nauvi, je pravo Miklós Soltész sombotelski sobrat pozdravo v slovenskoj rejči. Med dostimi župniki sombotelske püšpekije sta bila goričko-porabska župnika Vili Hribernik pa Dejan Horvat tö. Na blagoslovitev je pa prišlo dosti politikov pa javni delavcov tö. Domanji župnik Imre Bodorkos je med njimi pozdravo državnoga sekretara za narodnostne in cerkvene zadeve Miklósa Soltésza, slovensko generalno konzulko v Monoštri Metko Lajnšček, tercijanske barate, stvauro njini klošter pa z njim začetek varaša. Drugi datum je biu 1764, tau je leto, gda se je zozidala monumentalna baročna cerkev, pa tau ranč 100 lejt po tistim, ka je krščanjska soldačija pri Monoštri premagala Törke. Dapa cerkev so samo 15 lejt kasneje posvečali, bole genau 16. marciuša 1779. Tak smo prišli do 16. marciuša 2022, gda je cerkev, pri obnovi stere je restavriranje fresk trpalo najdugše, blagoslovo sombotelski škof János Szé- ohranijo pa obranijo krščan- Köleš Kiss se je spominala na kely, steri je vözdigno, ka je ske cerkve. V zadnji 12-i lejtaj tau, ka si je že dugo želejla, vöra tista, stera stvauri žitek se je v Karpatskom bazeni ob- naj bau cerkev od znautra tö pa napuni srca lidi. Zahvalo se je vsikšoma, steri je pomago, ka se je cerkev obnauvila, ejkstra vogrski vladi (kormány), stera je dala vekši tau penez za obnovo. Pridigo pri meši smo leko poslüšali od győrskoga püšpeka v pokoji Lajoša Pápaina, steri je Gostje (z leve): slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, poslanec Zsolt V. Németh, pravo, ka cerkev državni sekretar Miklós Soltész, generalna konzulka Metka Lajnšček „kaže na Boga«, in predsednik DSS Karel Holec po sterom hrepeni človek v srci. Vsikši člo- nauvilo več kak 3 000 cerkva, restavrirana, zatok je napravek, tau je ilustriro s peldami zozidali so več kak 200 nauvi. vila dosta stopajov pri vladi. takši velki lidi, steri so prva Vogrska vlada je nej samo Trno je vesela bila, da se je bili nevörni, dapa takšo ali pri obnovi cerkve v Monoštri vlada tak odlaučila, ka da ovakšo znamenje njim je po- pomagala, liki ranč tak je za notranjo obnovo varaške magalo, ka so se povrnauli. pomagala pri obnovi cerkve cerkve več kak 530 milijauPred blagoslovom na konci meše je domanji župnik Imre Bodorkós pripovejdo o tom, kak ga je püšpek pred trejmi lejtami poslo iz fare Jánosháza v Monošter pa ma je pravo, ka je ešče nika malo dela na cerkvi. Istina, ka so dosta dela opravili že njegvi predhodniki – Lajos Horváth, Zoltán Németh pa Ferenc Rimfel, sterim se je lepau zahvalo, dapa njega je pri obnovi ešče tö dosta dela čakalo. V zadnji Slovenska zagovornica je napravila dosta stopajov za tau, naj vogrska trej lejtaj je bila cerkev puna vlada da pejneze za obnovo varaške cerkve ruštov, zatok si je sploj nej znau predstavlati, ka je rejsan sv. Katarine v Lendavi. Prva nov forintov. Zakoj si je kak tak lejpa, kak ma njegvi vör- je pomembna za Slovence v Slovenka želejla tau? Zatok, nicke gučijo. On se je tö za- Porabji, druga za Madžare v ka varaška cerkev že več kak hvalo rosagi pa prejkdau rejč Prekmurji, je končo svoj guč 15 lejt pomaga pri tejm, ka bi državnomi sekretari Miklósi državni sekretar. njeni slovenski vörnicke na Soltészi, steri se je najprva Pozdravno pismo predsedni- mejsec gnauk meli mešo v sklicevau na fresko, stera je v ka vlade Viktora Orbána je slovenskoj rejči. S tejn skrbi kupoli cerkve, na njej so nej gorprešto parlamentarni po- za jezik pa vero svoji slovennikši svetci, liki sodacke he- slanec naše krajine Zsolt V. ski vörnikov. roji, steri so leta 1664 pri Rabi Németh. V njem je premier Po meši so goste in vse vörstavili törski šereg. Takše »so- vözdigno, da se gnesden kr- nike pozvali na agape pred dake« nücamo prej zdaj tö, če ščanska Evropa ranč tak voj- cerkev. vidimo, kak se islamska vöra skuje, in tau za svoje krščanMarijana Sukič širi po zahodni Evropi. Zatok ske in nacionalne korenjé. Fotografije: PSz je trno pomembno, ka se Slovenska zagovornica Erika Porabje, 24. marca 2022 3 Tudi glasba nas povezuje Odlikovali so ju ob državnem prazniku V zadnjih desetletjih vse večkrat slišimo in beremo o dobrih odnosih med Slovenijo in Madžarsko. Bil je že čas, da se sosednja naroda bolje spoznata, saj so se diplomatski stiki navezali pred 30. leti, in sicer na nivoju veleposlaništev v Budimpešti in Ljubljani. Obletnico so obeležili 9. marca v komorni dvorani Zoltána Kodálya na univerzi ELTE z zelo zanimivim in kvalitetnim Državni praznik, 15. marec, dan spomina na marčno revolucijo leta 1848, je vsako leto primeren tudi za podelitev raznih priznanj in odlikovanj. Na predvečer praznika so se v Budimpešti podelila najvišja državna odlikovanja (nagradi Kossuth in Széchenyi), prav tako so se v tistih dneh pred praznikom predala odlikovanja, ki so namenjena pripadnikom narodnosti. 12. marca sta dobila odlikovanje pripadnika slovenske narodnosti Martin Ropoš in Irena Libritz Fasching. Predsednik Madžarske János Áder je odlikoval z Madžarskim zlatim križem za zasluge Martina Ropoša, bivšega predsednika Državne slovenske samouprave in nekdanjega župana občine Gornji Senik, za njegovo večdesetletno delo za slovensko skupnost na Madžarskem. Priznanje mu je izročil podpredsednik vlade Zsolt Semjén v Budimpešti v karmeličanskem samostanu, ki služi kot vladna palača. Martina Ropoša je za odlikovanje predlagala slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss. Prav tako je 12. marca prevzela Spominsko plaketo Avgusta Pavla upokojena učiteljica slovenskega Ljuba Jenče po nastopu v Budimpešti na univerzi ELTE glasbenim programom. Zanimiv je bil tudi sam kraj koncerta. Béla Bartók in Zoltán Kodály sta bila izjemna poznavalca in zbiratelja madžarskih ljudskih pesmi. V dvorani, poimenovani po njiju, se je predstavila pevka Ljuba Jenče, izredna poznavalka in interpretatorka slovenskih ljudskih pesmi. Ljudsko izročilo in ljudske pesmi so ohranile duševni in miselni svet ter navade in verovanje tako slovenskega kot madžarskega naroda. Umetnica je najprej predstavila pesem (legendo) o izvoru, potem zgodbo o veliki ribi, ki nosi svet na svojem hrbtu. Sporočilo zadnje pesmi opozarja tudi današnjega človeka, da mora skrbeti za naravo, paziti na svoje okolje, saj je to njegov življenjski prostor. Lik kralja Matjaža živi v ljudskem izročilu obeh narodov, tako Madžari kot Slovenci ga imajo za svojega. Pripovedna pesem, ki smo jo slišali, govori o hčerki turškega sultana, ki je rešila Matjaža iz zapora, da bi se lahko vrnil na Ogrsko. Druga pesem je predstavila Marijo, ki je zbežala z detetom Jezusom na Ogrsko pred Herodom. Umetnica posebnega sveta ljudskih pesmi ni pričarala le s svojim glasom, temveč tudi z glasom nekaterih posebnih predmetov, rekvizitov. Iz dveh kamenčkov je zvabila melodijo, s pomočjo sklede smo si predstavljali temno valovanje morja. Slovenska kultura je posebna in pisana. Tudi če nismo popolnoma razumeli jezika, slovenskih narečij (slovenščina ima več kot 50 narečij), nas je Ljuba Jenče očarala s svojo čudovito predstavo. Vse to s pomočjo glasbe, ki nas povezuje. Dr. Fejes Erzsébet Odlikovanka Irena Libritz Fasching z generalno konzulko Metko Lajnšček in predsednikom DSS Karlom Holcem Odlikovanec Martin Ropoš jezika Irena Libritz Fasching. S Spominsko plaketo Avgusta Pavla odlikuje skupščina Železne županije pripadnike raznih narodnosti, ki se izkažejo pri ohranjanju jezika, kulture in dediščine lastne narodnosti. Priznanje so predali v kraju Vasegerszeg, izročil ga je predsednik Skupščine Železne županije László Majthényi. Ireno Libritz Fasching je za odlikovanje predlagala Državna slovenska samouprava. MS Dušan Mukič Žöu – in memoriam M. C. – Čüje se circumdederunt tüji, Pejkli v trüdnoj rauki se moži. Zvon cerkveni zglasi se od blüzi, Vrane kamle nosijo s poti. »Če te majo radi vrkaj v nébi, Mladi zapistiš té vrajži svejt,« Brunda starec, z lejtami prekléti. »Vtrgno nam se žalosten je cvejt.« Što za deklo zgübo je razménje? Što za traušt nej najšo par reči? Što je vrazmo vtrgno njene sénje? – Skuze več ne močajo oči. Donk so kraple na zemlej znaménje: Zlaudi pá je žeden biu krvi. Foto: Veleposlaništvo RS v Budimpešti Porabje, 24. marca 2022 ilustracija: Marija Kozar 4 Mirsad Granov iz Murske Sobote PREKMURJE Expo 2020 Čez par dni, 31. marciuša, de v Dubaji dojzaprla svoje dveri svetovna razstava EXPO. Na njej se predstavlja več kak 190 rosagov, tau je največ do zdaj. Slovenija se predstavlja z geslom Slovenia Green and Smart Experience. Slovenski paviljon je postavljeni na 1550 kvadratnih metrov velkom razstavnom placi. V tom paviljoni, steroga je gorziskalo več kak milijon obiskovalcov, se je sredi meseca marciuša notpokazala tüdi turistična regija Pomurje. Znamo, ka pauleg Murske Sobote stogi Regijski promocijski center Expano, steri je biu napravleni iz zidine, stera je predstavljala Slovenijo na Expi 2015 v Milani. Soboški Expano je z virtualnim poletom z balonom povezo zgodbo dvej slovenskih paviljonov (Milano in Dubaj), pauleg toga pa je obiskovalce spaumno, ka de v Prekmurji tau gesen, meseca septembra, svetovno prvenstvo v letanji s toplozračnimi baloni. Slovenski paviljon, steri je biu napravleni po ideji arhitektov iz arhitekturnoga studia Magnet design, je avtorsko delo arhitektov Roberta Kluna, Sandija Pirša in sodelavcov. Ponazarja lebdečo zeleno oazo na vodni gladini, v paviljoni pa so izpostavljeni trije elementi, steri Slovenijo najbole zaznamüvlejo: voda (stera je vir žitka, vitalnosti, pretoka materialov in idej), narava (stera povezüvle zemlo z univerzumom, znanjom in inovativnostjo predstavlja zeleno in čisto srce Slovenije) in inovativnost, stero na paviljonu predstavlja velki leseni senčnik. Zvünešnji tau paviljona pa ponazarja slovensko gauško. Na zidini je nameščeno rastlinje, stero je cejli cajt bilau hlajeno in vlaženo in je obiskovalcom ponüjalo blagodejno osvežitev. Silva Eöry Fotbal ga je pripelo nazaj v Prekmurje Tisti, steri v Sloveniji radi majo fotbal, so gvüšno že čüli za Mirsada Granova. Leta 1965 se je naraudo v soboškom špitali, samo ka je Prekmurje zapüsto že trnok mali, gda je biu star samo tri lejta. »Moj oča, steri je biu oficir v jugoslovanski sodačiji, je biu dreser sodačkih in policijskih psov. Gda sam ges meu tri lejta, se je center za vzgojo tej psov preneso v Ljubljano, tak ka se je naša držina te preselila v slovenski glavni varaš,« je začno svojo življenjsko zgodbo pripovedati Mirsad Granov, steri ma, čiglij je rano zapüsto Soboto, ške neka spominov na prva tri lejta svojoga žitka v Prekmurji. »Spaumnim se, kak smo se deca špilali v soboškom parki, pa so nas pazniki, steri so bili oblečeni v čarno, preganjali. Nej so pistili, ka bi se mi špilali, pa so nas naganjali vö iz parka. Ovak pa smo te, gda smo že živeli v Ljubljani, prišli večkrat v Soboto poglednot poznance, pa sam oči in materi te pravo, samo fotbal. Pri fotbalskom klubi Olimpija smo te začnili z mladinsko fotbalsko šaulo. Prvo tekmo, te smo ške vsi niti kopačk, fotbalskih copat nej meli, smo rejsan zgübili z Mirsad Granov 28:0, ali smo iz kedna v keden špilali baukše. Po enom leti so mladinsko ekipo razpüstili in sam te rokomet bole špilo, ali te so nas pa pri Olimpiji vküper Sogovornik (na sredini) je fotbal začno špilati pri ljubljanski Olimpiji kak sta vüva sploj leko živela v tak malom varaši,« pove gnešnji Sobočanec. »Gda sam prišo v Soboto špilat fotbal za Muro, mi je mama pravla, samo Prekmurke mi ne oženi. Pa se je tau vseeno zgaudilo,« pove ške v smeji sogovornik, steri je meu v Ljubljani kak dete priliko, ka se vösproba v dosta športaj: »Leko povem, ka je biu tau najlepši cajt v mojom žitki. Leko povem ške, ka sam meu talent za vse športe, vej pa sam dobro špilo tüdi rokomet pa košarko, nej pauzvali. Trener Radoslav Bečajac je iz naše generacije dosta dobrih fotbalerov napravo, dosta takših, steri smo te sledkar špilali fotbal tüdi profesionalno, za peneze.« Pri ljubljanski Olimpiji je osto vse do svojoga 24. leta, gda je mogo titi k sodakom. Sodačijo je slüžo v Beogradi, gé pa so njemi nej pistili, ka bi trenero za kakšoga od profesionalnih klubov. Po tistom ka je prišo domau, je šau nazaj k Olimpiji, samo te je trener grato Miloš Šoškić, »steri je Olimpijo iz drüge jugoslovanske pripelo v prvo ligo, samo mene je, pa tau ške gnesden ne vem, zakoj, nej meu preveč rad, tak ka sam furt gučo, ka sam biu med 25 fotbaleri v ekipi ges 30. Trenero sam, samo špilo sam nika nej. In tak sam te Olimpijo zapüsto pa sam si delo najšo v »duty free shopi«, steri so bili tistoga cajta fejst popularni, vej pa so te leko vsi v tej bautaj küpüvali. Nikdar nemo pozabo dneva, gda je v bauto prišo moj nekdešnji trener Nedeljko Gugolj, pa mi je pravo, ka se moja kariera nede tak končala. On mi je pomago, ka sam si najšo nauvi klub, in tau v Zagrebi, na Rovaškom.« Z NK Zagreb je iz drüge jugoslovanske prišo v prvo ligo, samo te se je glij začnila bojna za Slovenijo, tak ka je prišo nazaj domau. In usoda je stela, ka je prišo fotbal špilat v Prekmurje: »Te sam biu pri me te zvau Real iz Madrida, ne bi šau ta. Istina gé, ka te ške nej bilau telko tribun na stadioni, kak so gnesden, pa so gledalci za visikimi ograjami stali tüdi v več redaj. Tribune so iz leta v leto bole rasle, stadion pa se je iz leta v leto bole modernizero.« Po tistom, ka je Miloš Šoškić grato Murin trener, je za Mirsada Granova pa nej bilau več mesta v prvi ekipi, zatau se je preselo v Böltince, gé je fotbal špilo dvej leti, po tistom pa je ške neka mesecov labdo naganjo za gorički klub Goričanka, gé je te zgotovo svojo profesionalno paut. V tistom cajti sta z ženo Metko, stera je med prednjimi v turistični firmi Terme 3000, že čakala, ka pride na svet sin Žan. In tak si je slüžbo najšo pri Zavarovalnici Triglav, gé ške gnesden dela kak zavarovalniški zastopnik: »Tau zdaj že delam 27 lejt. Leko se pohvalim, ka sam v enom cajti biu tisti, steri je napravo največ življenjskih zavarovanj v severovzhodnom tali Slovenije.« Prekmurski derbiji (na kejpi tekma med Muro in Beltinci) so furt zanimivi. Muri edini pravi Sobočanec, edini, ka se je tü naraudo.« V sezoni 1991/1992 so med rekordnim številon klubov (celau 21) v prvi slovenski ligi špilali celau trije klubi iz Prekmurja. Pauleg Mure ške Potrošnik Beltinci in lendavska Nafta. Lokalni prekmurski derbiji so bili trnok zanimivi, tak na igrišči kak zvün njih, vej pa je prišlo furt dosta gledalcov, steri so drukolnivali za svojo ekipo: »Priznati morem, ka mi je bilau v tistom cajti pri Muri tak lepau, ka tüdi če bi Porabje, 24. marca 2022 Mirsad Granov gnesden ne špila več fotbala. »Sploj se ne počütim kak bivši fotbaler. Neka cajta sam se z golfom spravlo, zdaj pa sam tüdi té šport tanjau. Rad pa odim, se šetam, tak ka sam lani preodo 2800 kilometrov,« je na konci ške povedo sogovornik. (Kejp na 1. strani: Mirsad Granov v dresi Mure.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Mirsada Granova 5 Indašnje slovenske meštrije – 12. Kovači, žebljarge in zvončarge Kovaštvo je bilau inda svejta edna glavna meštrija na Slovenskom tak po vesnicaj kak po varašaj. Vsakša vés je mogla meti najmenje ednoga kovača, šteri je narédo škéri za delo na njivaj, v gauškaj ali goricaj in skauvo ništerne tale kaul pa škéri za rame zidati. Med kovačami so bili takši, šteri so škéri rédili, drügi pa so podkavali. Njino znanje se je prejkdavalo z roda v rod, kovački sin se je včiu v očinoj delavnici. Vönavčeni kovač je mogo napraviti vižgo, ka je pri drügi meštrijaj nej bila šega. Izpit je biu eške inaške so delali kak lapci tö, po svojoj pomočniškoj vižgi pa so se napautili od majstra do majstra, ka bi dobili znanje. Kovači so svoje produkte nej samo v domanjoj delavnici odavali, liki so ojdli na veška senja tö. Tau pa najbole sprtoleti, gda so največ škéri leko odali pred začetkom paverski del. Po varašaj so meli menje küpcov, tam so njine produkte küpüvali zvekšoga zavolo kinčanja ramov. V gorenjski vesnicaj Kropa pa Kamna Gorica in v varaši Železniki je dosta časa živejla tradicija žebljarstva. Tam je paversko Kovačko nákvalo in klapač – dvej glavnivi škéri kovača, šterivi v Porabji tö dobro poznamo bole siguren za podkovske kovače, vej je pa bilau podkavanje konjov, krav in güncov žmetno delo, kak »koršmitke« pa so mogli živino vračiti tö. V šaulo so leko ojdli v Ljubljani, Maribori, Zagrebi in Graci, gda pa so go zgotovili, so največ dela najšli pauleg veuki poštij. Skor vsikša paverska škér je mejla železne tale, konji pa so ranč tak mogli biti podkovani. Zvün toga, ka so slovenski kovači popravlali kaula in sani, so rédili kovane okenske mreže (ablakrács), križe in grajke tö. Po ništerni vekši vesnicaj so meli kovačke delavnice, v šteraj je pod rokauv majstra delalo več kovačov, pomočnikov in inašov. Skor vsakši kovač na vési je emo menjše grünte (od 2 do 5 hektarov) in dosta mare. Na gazdiji si je njegva držina raztalala delo: majster se je zdržavo v delavnici, žena in mlajši pa so se spravlali z zemlauv in živinov. Kovački lüstvo, gda je nej bilau drügoga dela na grünti, rédilo cveke. V vesnici Vojsko blüzi Idrije so ranč tak samo vzimi kovali, ovak so se spravlali z marov. Eden žebljar je na dén skauvo po dvej gezero srejdnje veuki in tri gezero veuki cvekov, vküper je je cejlo lüstvo na leto naredilo 8 do 10 miljaunov (!). V slovenski žebljarski vesnicaj so na začetki 20. stoletja poznali 127-féle cvekov, med njimi so bili »romarji« za črejvle in »volovniki« za günce podkavati, poznali pa so tzv. »jagrovske« cveke tö. Vrnau tistoga ipa je začnila na nikoj titi žebljarska meštrija, cveke so že z mašinami rédili. Zavolo žmetni cajtov so si mlajši delavci iskali slüžbe na železnici, delavke pa v ljubljanskoj fabriki dvana (tobaka). Žebljarge so doma zaslüžili samo za dvakratne žgonke in eden rič na dén, tak so nej mogli gordržati svojo držino. Žebljarge so stanjüvali zranko- V krajini kauli Gorij so rédili dvauma v štrtoj vöri – njine žene tö jeféle, starejše »kranjske« in nosamo malo kisnej – in so kovali vejše »tirolske« zvonce. Tau delo cejli den. Če je štoj en dén nej je bilau žmetno in šlau pomalek, mogo delati, je ranč tak mogo več lüdi je trbölo cuj. Oprvim so nutdati svojo vaugeldje, kak liki če bi kauvo. Plačo so delavci dobili vsakšo drügo soboto: na gnauk so mogli dojdati gezero cvekov, štere je prejdjen prejkpogledno in zvago. Največ gorenjski cvekov so ponücali tisti, šteri so v Mediterani do 19. stoletja lesene šifte rédili. Dosta cvekov so odali tihinskim zidarom, depa za podkauvske cveke na »Kranjski zvonec«, kak so ga rédili v gorenjskoj Balkani ranč tak. vési Gorje – pavri so se samo v zimski mejsecaj spravlali z »zvončarijo« Njine produkte so vozili gorenjski foringaške, šteri so v ednoj le- dali formo plejatnoma zvonci, senoj bečki na gnauk pelali 100 te so ga pa djali v ilojco. Na njefuntov cvekov. ga so strausili falate medenine Po prvoj svetovnoj bojni so z (sárgaréz), te pa cejlo vse spekli raučnim delom gorenjale vse v krepkom odnji. S posabnimi žebljarske delavnice na Gorenj- áklami so té küp obračali, ga sleskom. Med oböma bojnama so dik sladili, na konci pa z njega na ništerni mejstaj eške kovali dojspucali ilojco. dobri 20-féle cvekov, de je pa Gorenjski zvončarge so svoje tau delo po drügoj svetovnoj boj- produkte rédili za domanje ni cejlak vömrlo. V Kropi eške pastére, de so je pa odavali na gnesnedén leko gorpoiškemo Primorskom, Koroškom in Štakovački muzej, v vési turistom jerskom tö. Küpcom so zvonce rade vaule nutpokažejo tau tö, pošilali po železnici, de so je kak so inda svejta cveke rédili. pa ponüjali krošnjarge ranč Če že pripovejdamo o meštrijaj, tak. Majstri so svoje produkte v štere se spravlajo z železom, ruksaukaj sami tö nosili na semoremo par rejči povödati o nja, ništerne njine zvonce pa so zvončaraj ranč tak. Njino delo je küpüvali v Avstriji, Grčiji, Engpovezano s pastérstvom, depa z landi in na Taljanskom, depa v veukov železarskov tradicijov v Egipti in na Törskom ranč tak. alpski krajinaj tö. Stari papéri Če se povrnémo malo na kovapišejo, ka so v vesnici Gorje štvo: eške gnesnedén gestejo blüzi Bleda že v 18. stoletji ré- ništerni majstri na Slovenskom, dili kravdje zvonce, vsi poznani šteri kovéjo v »kroparskom« štimajstri pa so prej nosili držinsko luši. Na žalost pa je furt več fáli ime »Jan«. Odavanje zvoncov je produktov brezi prave estetske cvelo in zvončarom prineslo vrejdnosti. lejpe peneze. Majstri so meli grünte in máro tö, z meštrijov -dmso se spravlali samo v zimski ilustraciji: mejsecaj. Marija Kozar Porabje, 24. marca 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Prve štorklje pa lastvice Marciuša, gda se začne sprtolejt, že vsikši lejpo vrejmen čaka, depa tau je nej vsigdar tak. Ma se zgoditi, ka je marec še slabši kak februar, kak je tau par lejt nazaj bilau, gda je 15. marca veter snejg noso pa cejli promet je stavo na avtocesti. Prvin je dosta bola rejdko bilau tašo kak gnesden, ka se vrejmen tak brž spreminja, ka gnauk je vrauče, gnauk je mrzlo. Prvin se je zima konca novembra začnila, gda je dolaspadno snejg pa samo v marca se je začno topiti, depa potistim konca aprila pa maja več nej bilau mraza. Tau je za sadje tö baukše bilau kak zdaj, gda se ma zgoditi, ka aprila pride en mraz pa vse sadje, ka cveti, zmrzne. V Železni županiji zavolo toga, ka so skrak planine, tak nagnauk začne zmrzavati, sploj pa te, gda je vedrina. Tau vrejmen, kak za sadje tak za tiste ftiče, steri sprtolejt nazaj k nam pridejo, je fejst slabo. Živali dosta bola čütijo, leko povejmo, ka že vnaprej vejo, kakšno vrejmen baude. Divje gosi pred mrazom v obliki litere V se na jug odnesejo pa največkrat dobro zavadijo, za par dni začne zmrzavati. Ranč tak sprtolejt ftiči samo te priletijo nazaj, gda se že vrejmen pobaukša, gda že bola toplo sije sonce. Depa zato dostakrat se zgodi, da štorklje nazajpridejo, potistim še začne snejg titi. Nej čüda, vej pa dostakrat se zgodi, ka ene so že v sredini februara na gnejzdaj. Lastvice, one bola kasneje pridejo, vejn zato, ka so bola aklave na mraz. Največ ftičov, steri se na zimau na jug odnesejo, samo marca pride nazaj, gda je že toplejše. Zdaj bi že dobro bi bilau, če bi se prinesli ftiči pa vrejmen bi se malo pobaukšalo, vej pa smo že tak dosta zmrzavali. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Prodana zgradba nekdanje SFRJ v New Yorku Države naslednice nekdanje Jugoslavije so podpisale pogodbo o prodaji poslopja na 5. aveniji Manhattna v New Yorku, ki je služila kot sedež misije Jugoslavije pri Združenih narodih, za 50 milijonov dolarjev. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da bo Ljubljani ob prodaji pripadlo 14 odstotkov cene, to je sedem milijonov dolarjev. Objekt je vse od razpada nekdanje skupne države uporabljala Srbija za potrebe svojega diplomatskega predstavništva. Zgradba, ki leži neposredno nasproti Centralnega parka, je bila zgrajena leta 1905. Nekdanja SFRJ je zgradbo kupila leta 1946, pri čemer so sredstva za nakup v pretežnem delu zbrali izseljenci na čelu s slovensko-ameriškim pisateljem Louisem Adamičem. Uporabna površina zgradbe znaša približno 1500 kvadratnih metrov, objekt ima pet nadstropij in klet. Helena Jaklitsch je obiskala Slovence v Bosni in Hercegovini Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je obiskala Slovence v Bosni in Hercegovini. V Kaknju se je najprej srečala s predstavniki Združenja Slovencev Breza, Slovenskega združenja Encijan Zenica in gostujočega kakanjskega društva. Ministrica se je vsem trem društvom zahvalila za trud in zvestobo slovenstvu ter izrazila podporo pri njihovem delovanju tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti je opravila tudi pogovor z duhovnikom iz samostana Janeza Krstnika v Kraljevi Sutjeski, ki je po navedbah slovenskega vladnega urada izrazil pripravljenost za občasno izvedbo maš v slovenskem jeziku. V Sarajevu si je v prostorih slovenskega veleposlaništva ministrica ogledala razstavo nagradnega natečaja I Feel SLOVEnia, obsik pa zaključila v druženju z rojaki, ki se povezujejo v Slovensko društvo Cankar Sarajevo. Pisali smo pred 30. lejti (6.) V 6. številki Porabja (26. marciuš 1992) je pod naslovom NOVA ZVEZDA MADŽARSKE (tak je pisalo ob prvom opli astra, steroga so v petek, 13. marciuša, predstavili ob gorodperanji fabrike GENERAL MOTORS - HUNGARY v Monoštri) biu objavleni té članek: »Ob slavnostnem odprtju tovarne je navzoče, med njimi predsednika vlade Józsefa Antalla, pozdravil Robert J. Eaton, predsednik podjetja GM Europe. Generalni direktor GM Hungaryja Ernst A. Hofmann se je zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da so tovarno lahko odprli po načrtih. Na prvi vzhodnoevropski avtomobil modernih časov lahko gledamo kot na simbol tržnega gospodarstva v tem delu Evrope. József Antall je poudaril naslednje: »Vesel sem, da je Madžarska po dolgem premoru spet med državami, ki izdelujejo osebne avtomobile. Saj nas poznajo kot izdelovalce tovornih vozil in avtobusov, toda avtomobilske industrije nismo imeli. Na začetku stoletja se je sicer podjetje Ford pogovarjalo o odprtju tovarne v Sombotelu, toda do tega ni prišlo. Posebej me veseli, da je ta del Madžarske po toliko letih le prišel do »svojega avta«. Z Oplom bomo pridobili ameriško in nemško tehnološko znanje in se vključili v mednarodne gospodarske tokove.« Točno ob 11:26 se je gospod Antall zapeljal s prvo astro, ki jo bodo razstavili v Prometnem muzeju. In kakšne bodo cene? Nova zvezda Madžarske astra (1,41, s petimi vrati) bo stala 998.500 forintov (približno 20 tisoč DEM), caravan pa milijon 96 tisoč forintov.« Oni so med prvimi bili ... Pod tem naslovom je Irena Barber predstavila Imreja Domitera, »steroga držina je bila ena prvih, steri so se znosili v Varaš (Monošter). Tistoga reda - od 1959. leta - je eštja sploj malo Slovencov živelo z držinov v Varaša. Imre Domiter pa njegova držina je velko paut zopojdla tačas, ka so prišli es v Varaš. Zdaj so oni tisti, steri najdukša živéjo tü, majo svojo ižo, sin pa privatno maštrijo. Da sam staupila not k njim, tak sam se čüti- na konca kedna sva pa šla domau v Otkauvca. 1940. leta sva si z ženov tak zbrodila, da zozidava v Otkauvca edno nauvo ižo. Paršikalo se nam. Lejpi dom sva mela v Otkauvca. Moji starištja so tü z nami bili. Furt so bola stari pa slabejši bili. Nej sva je mogla doma njati. Tak sva la kak povejmo v Števanovci ali na Seniki. Doma. Oni sploj lepau gočijo slovenski. Da sam gazdo prosila, naj mi povejo, kak so oni prišli es v Varaš, so mi etak parpovejdali: „Dja sam v Otkauvca rodjeni. Sploj mladi sam prišo v židano fabriko. Nej sam dugo delo tam, da so 1932. leta - ranč tak kak zdaj - zavolo gospodarske krize židano fabriko zaprli. Delavce so taposlali, med njimi namé tü. Nikšo spoznanstvo sam te že emo, najbole pa moj oča, steri je nej samo slovenski vedo, litji nemški tü, pa sam se spravo v Pešt. Od 1933. do 1936. leta sam tam delo pri Golbergeri v židanoj fabriki. Te sam že pozno svojo ženo. Ona je z Andovec doma. Proso sam tam prednjoga, aj mi tanapravi, da bi ona tü leko prišla v Pešt. Paršikalo se je 1934. leta je ona tü v Pešt v židano fabriko prišla. 1935. leta sva se oženila. V tau leti je pá začnila delati varaška židana fabrika. S Soroksára so jo nistarni bogati küp ili nazaj. Müva z ženov sva se nazaj znosila v Varaš v židano fabriko. Tü v Varaša sva se zdržavala cejli keden, si zbrodila - pa naša čerka tü - ka ižo raztrgamo, pa mo v Varaša nauvo zidali. Srce me je bolelo, tisti eštje nej 20 lejt stari dom raznok trgati, dapa sam napravo. Od 1959. leta živemo v nauvoj iži tü v Varaši. Dva deteta sva mela. Čerka živé v Kőszegu, sin je pa tü v Varaša.” Vi ste v fabritji nej mali človek bili. Dosta lüdi se je sprajlo v židano fabriko, med njimi dosta Slovencov. Pomagali ste kaj Slovence? „Moja düšna ves(t) je mirna zatau volo. Dosta pa dosta Slovencom sam pomago. Nej samo notpridti v fabriko, delati so se leko navčili, rašüvo sam njigva probleme. Sploj se mi je „splačalo” tau, zatok ka so naši Slovenci dobri delavci. Nigdar se mi je nej tarbelo sramovati zavolo Slovencov. Zatoga volo so namé poštüvali ta k v Pešti kak tü v Varaša.”« Na zadnji strani pa je Hilda Čabai pod naslovom JESTVINE OD KAŠE pisala o tom, kak so pred 40. leti »v slovenski vasnicaj vertinje pšeno proso pauvale, s štero je dosta dela bilau. Ozreljeno pšeno proso Porabje, 24. marca 2022 so prinesli v mlin, tam so go olüškili i je gratala kaša. Zdravo, dobro jésti je bilau. Zdaj niške ne pauva, mlina tö nega, gde bi go olüpali. Tak ka kaša duga lejta nej prišla na slovenske stole (mize). Mi smo z njé inda dosta kaj küjali, 40 lejt pa smo se samo spominjali na njau. Ednok se zgodilo, ka je eden večer en možak prišo k nam. Vejte sto? Törkin Djauži. Edno turbico je z žepke vövzeü i je mojoj materi dau. Kaša je bila. Oni so go pauvali i olüškili, kak, ne vem. Moja mati je tistoj kaši tak rada bila, ka so go skozé (solze) polile, Djaužina je pa vse doj pobožala. Dačas je mati živela, je Djauži vsakšo zimo turbico kaše prineso. Žalostno, Djauži je že tö mrtev. Bog ma düši vse dobra daj! Kaša se dobi v Sloveniji, v Avstriji. Različne jedi leko naredimo z njé. Tau so: Kašina župa I.: V mlejki sküjamo kašo. Malo solimo, komi se vidi, leko pocukra. Kašina župa II.: V solenoj vodej kašo sküjamo. Przgémo z na drobno zrezano petružov (peteršiljem) z malo paprikov. Mlejčna kaša: V solenoj, cukranoj mleki kašo sküjamo kak reis (riž). Pečena mlejčna kaša: Kašo na polonje sküjamo v mlejki s solom, cukrom. Dejemo go v redli (pečico), spečémo go. Vrkaj lejpa rijava mrena grata, ka je najbaugše. Narastek s kaše (felfújt): Tak ga naredimo, kak če bi z riža naredli. Kaša za garnirung: Kašo v solenoj vodej sküjamo, bole gausto. Oslednjim go polejemo z žirom (mastjo), v šterom smo lük ocvrli. Zmejšamo. Damo go k mesej s saftom. Bujta repa: Okvašeno kiselo repo z masaum (na falajčka zrezanim), z 1 šalico kašov i solom sküjamo i z vrnjim mlejkom prtepémo.« Vküppobrala: Silva Eöry 7 Z vogrske puste na merkanarski preri Če v internet nutspišemo ime »mudi«, brž gorpridemo, ka je tau najbole rejtka, najmenje poznana vogrska fajta pastérski pisauv. Če rejsan ništerni pravijo, ka so mudinge grdi pisauvge, donk leko od nji gvüšno povejmo, ka so trnok čedni. Zvün toga pa so nej preveč veuki in nemajo prekratko kosminje. Vogrski pastérski pisauvge majo nesrečna imena: »puli«, »pumi«, »mudi«, zatok je na léki vküpzmejšamo. Mala pomauč: mudi má špičaste vüje, zatok ma glava tak vövidi kak eden »M«, prva litera njegvoga imena. Té pes je rejsan malo takši, kak liki bi eden mejšanec biu, pripovejdajo pa, ka so ništerni o njem prej brodili, ka je hijena. Kaos kauli toga pastérskoga psa má dugše korenjé. Laučiti pisauve na vsefelé fajte je nej tak stara šega, ž njauv so se začnili spravlati eške samo v drügoj polovici 19. stoletja. Vogrske penske sorte pa so začnili djenau dojspišüvati na začetki 20. stoletja, štero delo je trpelo dobri štirideset lejt. Ništerni pravijo, ka je nej bilau veukoga razločka med mudinom in drügimi madžarskimi pastérskimi fajtami, istina pa je, ka je biu mudi najmenje poznani in so ga samo rejtki držali. Po drügoj svetovnoj bojni je – vküper z drügimi vogrskimi sortami – skor cejlak preméno. Kak leko dojspišemo mudine? Vüje jim gorstogijo, na gaubci in po nogaj pa majo kratko, ravno kosminje. Na tejli jim rasté srejdnje dugo, kondravo kosminje, cejlo njino tejlo pa leko po formi »nutdejemo« v eden kvadrat (négyzet). Njini rép se kumas zdigava in je kratek, po farbi pa so mudinge cifrasti ali enofarbni (črni, redeči, barnasti, bejli ali sejri). Mudi je v sövernoj Evropi trnok prilüblena fajta, na Finskom živé njegva drüga najvekša populacija. Tau se vej, ka je največ najdemo pri nas na Vogrskom. Mudine so začnili po svejti vküpspisati leta 1963, od tistoga mau so je gorzamerkali kauli 11 gezero (v tejm so davnik mrtvi pisauvge tö). Ništerni brodijo, ka pisami se je opro svejt penski razstav, zatok so je začnili na veuko küpüvati s tihinskoga. Če pa kaj popularno grata, brž leko zgibi svojo kvaliteto, pravijo madžarski rejci. Od kéc so prišli mudinge v Mudinge so trnok prilübleni med mladimi, vej so pa aktivni pisauvge. Eden penski šport se zové »agility«, v tejm je grato najbaukši na svejti madžarski mudi »Remény« s svojim grčkim voditelom. Vogrski pastérski pes »mudi« - pravijo, ka je prej nej najlepši, de je pa trnok čeden prej na svejti gnes kauli pet gezero mudinov geste, vej se je pa od januara 2010 naraudilo vrnau telko takši pisauv, šteri živéjo kauli 12-14 lejt. Merkanarski klub penski rejcov (kutyatenyésztők) je nej davnik na svojo lišto gorvzeu mudine, šteri aucigamau leko gorstaupijo na najvekšom penskom festivali v ZDA (USA) tö. Idejo za njino gorspisanje na lišto so dali že leta 2004, eške samo do gnes pa se je prišikalo dosegniti, ka bi v Meriki živelo najmenje tristau mudinov. Ništerni pravijo, ka je tau leko nevarno tö. Mudi je grato trnok prilüblena fajta v Meriki, v slejdnji 7-8 lejtaj so ga spoznali v cejlom rosagi. Pri pisaj se pa ranč tak vse kauli penez süče in ništerni rejci so pomalek gorprišli, ka leko lepau zaslüžijo s tejmi pisami ranč tak. Na začetki 21. stoletja so komaj bili kakši mudinge v ZDA, zdaj pa je trnok iškejo že za športa volo tö. Pred tejmi vogrskimi ZDA? Dosta se je je že naraudilo v Meriki, eške več pa so je vpelali z Vogrskoga in drügi evropski rosagov. Nej mujs, ka so tau bili mali škenci, dostakrat je prišlo samo semen. Djenau ranč ne vejmo, kelko mudinov živé prejk oceana, vej pa vnaugi Merkanarge küpüjejo takše pisauve samo za domanje lüblenčke. Ne odijo ž njimi na festivale ali razstave, tak so ranč nej gorzamerkani. Zakoj se Merkanarge odlaučajo za edno takšo posabno fajto? Na priliko zavolo toga, ka so furt probleme meli z zdravdjom drügi prilübleni sort, mudinge pa dosta bole na rejtki zbetežüjejo. Pitanje je, ali trbej tau pensko sorto rejšiti. Madžarski rejci pravijo, ka če rejsan moremo skrb meti na mudine, je zavolé geste in se nej trbej bodjati, ka bi vömrli. Po drügoj svetovnoj bojni je bila situacija rejsan nevarna, depa gnes že sploj dosta mudinov najdemo na vogrski razstavaj. Zvün toga pa vnaugi varašanci vösprobajo svoje pisauve na vési, ali znajo v red vzeti edno birkečo črejdo. Kosminje od mudina je praktično, nej ga je žmetno v redi držati. Pes je nej preveč mali ali preveč veuki, leko ga posadimo v auto ali ga držimo v menjšom stanovanji tö. Njegva cejna je med 120 in 150 gezero forintami, za telko že leko küpimo »kvalitetnoga« mudina. Vogrski rejci se bogijo, ka do merkanarski kolejgarge samo na tau gledali, kakšo farbo majo njini mudinge. Zavolo toga bi v bodaučnosti té madžarski pisauvge v ZDA sploj ovak vögledali kak v Evropi. Donk pa so domanji rejci veseli, ka mudine – šteri so pravi hungarikum – radi majo na drügoj strani veukoga maurdja tö. Vej se je pa pokazalo: ka je pri nas vrejdnost, leko tau grata v drügi talaj sveta ranč tak. -dmilustracija: Szilveszter Bartkó Porabje, 24. marca 2022 ... DO MADŽARSKE Stavka učiteljev S 16. marcem se je začela stavka učiteljev (za nedoločen čas), saj se vlada z njihovimi sindikati že nekaj časa ne more ali noče dogovoriti. Sindikata (Sindikat pedagogov in Demokratični sindikat pedagogov) želita za učitelje in druge delavce v javnem šolstvu doseči boljše delovne pogoje, pravičnejši razpored njihovnega delovnega časa in seveda višje plače, ki ohranijo svojo vrednost. Sindikata sta prepričana, da se bo stavki priključilo več sto šol po vsej državi. Stavkajoče institucije morajo zagotoviti vse pogoje, ki jih predpisuje odlok vlade z 11. februarja 2022. Med drugim morajo oddržati določeno število učnih ur oziroma zagotoviti varstvo otrok. Na tistih šolah, kjer jim upravitelj onemogoča stavko, učitelji protestirajo z državljansko nepokorščino. Do prve take akcije je prišlo v sredini februarja v eni od budimpeštanskih gimnazij, ko je odklonilo delo 11 profesorjev. Od takrat se jim je pridružilo kakih 6300 učiteljev v 320-ih osnovnih in srednjih šolah. Do konca življenja Nekateri politiki bodo dobivali svojo dodatno plačo praktično do konca življenja, je zapisal nevladni spletni portal. Gre za ljudi, ki so člani kuratorijev pri raznih premoženjskih skladih, ki jim za njihovo delo plačujejo povprečno milijonske honorarje. Skladi so bili ustanovljeni v zadnjih dveh letih, predpisi o nezdružljivosti funkcij pa spremenjeni tako, da so pri njih lahko postali kuratorji tudi politiki, javne osebe ali župani. Med njimi so sedanji in bivši ministri, poslanci parlamenta, državni sekretarji itd. Njihovo imenovanje velja praktično do konca življenja, ne glede na to, kdo je na vladi, in niti na to, če se bodo upokojili. Sistema niti dvotretjinska večina ne more spremeniti, kajti k temu je potrebno, da se spremeni tudi ustanovni dokument skladov. To pa lahko naredijo le sami kuratoriji skladov, ki jim je država predala tudi ustanovno pravico. 8 Dekle smo odle za fašenek Tupin Matild, po možej Šömenek, v Andovci živejo, tam, gde najbola dosegne söver, tam, gde je trava rejdko vekša od dva centimetra. Nej zato, ka bi nej rasla, zato ka ne numere na špajerti piše.« - Kak je bilau prvin, kak si nazaj mislite na tiste mala, mlada lejta? »Baukše je bilau kak zdaj.« - Zaka? med lüstvom bilej, srečali smo se eden z drügim. Zdaj pa samo doma sedimo pa vö na okno gledamo njive, mezeve, stere smo gnauksvejta vse delali.« - Najšo sem med vašimi kejpi enga tašoga, gde se rejsan vidi, ka je prvin kak veselo bilau. Tau je pa tisti kejp, gda so fašenki odli. »Tej fašenki, ka smo dolavzeti, smo mi bilej, dja, sestra Margit pa Öčin Mariš. Tak po noriji smo se dekle vtjüpnabrale pa vözmislile, ka mo fašenek odle. Nagučale smo harmonikaša Mlejnarnoga Djušina, aj nas sprvaja, pa smo šli. Gda smo k Mejndaški Matild z možaum Joškanom prišli pa smo začnili plesati, te so dejdek prajli, vej pa te fašemore zrasti, vsigdar go dola- »Zato, ka bola veselo pa zdra- nek tak pleše kak naš Mariš. pokosijo. Tau nej malo delo vo je bilau. Ka pa zdaj mamo, Dobro so trufili, depa me smo mauž Joška ma prejk, prvin nikanej dobro. Srmastvo je nej vöovadile, sto smo. Lafline je z rokauv kosijo, zdaj s trak- bilau, depa dosta bola smo smo mele, stari gvant pa velke torom držijo red na gazdiji. štüke na glavej, Prejšnji keden, gda sem pri pa ništje je nas njij odo, špajert je že redno nej spozno, vsisegrejvo, tetica Matild so se kši tau mislo, ka že pripravlali, ka do za obed ladjeni odijo fatjöjali. Depa telko časa je zato šenek.« še bilau, ka so mi poiskali par - Fudaša je nej stari kejpov pa so malo pripobilau težko vejdali od tisti stari časov, gda slednji večer so še mladi pa zdravi bili. nanjé vzeti, aj - Tetica Matild, sto so te vam špila? dvej dekle, stere so večkrat »Fudaša nej, vejš, dolavzete na stari kejpaj? kak so veseli »Tau sem dja pa moja sestra bilej, ka so nas Margit, stere sve večkrat leko sprvajali na vtjüpar dolavzete. Eden taši fašenek, še bola tjejp je tisti, gda je birma bila kak me, stere pa so naja večkrat dolavzeli. smo si tau vöGnauk tak, gda sve same bile, zmislile.« pa tak tö, da sve z botrama do- Gde ste vse odli Dekle so se za Fašenke naravnale lazete, z Robajnino Nancov pa kaulak? z Ano Horvat, depa dje taši tje- se poštöjvali kak zdaj. Zdaj »Samo töj v Andovca, depa tau jp tü, gde sva z materdjov do- smo stari gratali pa batažasti, je nam zavole dojšlo, zato ka lazete. Mive sve vtjüpar mele vejpa 76 lejt sem stara, zdaj te je še dosta več ramov bilau birmo, zato ka dja pa sestra že kakoli maš, nika ti je nej pa lüstva žejvalo v vesi kak samo tri lejta razlike mave.« dobro, nikoma se ne moreš gnesden.« - Vaša mati je iz Otkovec veseliti.« - Tau je za ladjene nej biu bila? - Gda ste v penzijo odišli? špot, ka so dekle mogle faše»Nej, ona se je Marija Horvat »Leta 2003 sem v penzijo nek odti? zvala pa je iz Števanovec bejla. odišla, dobro je doma, depa »Tak je njim trbelo, če so taši Oča se je Grebenar piso, njeg- baukše bi bilau, če bi zdrav- manjasti bilej, te so nej zvedli, vi stariške so pa z Verice bilej. dja mejla, če bi me nej bolejla sto so bilej, samo sledkar. Zato Te ram so leta 1937 zidali töj v nauga. Dobro je bilau tö, gda ka me smo lafline nej dolavzeAndovci, tau zato vejm, ka te smo delali, zato ka te smo le, piti smo tö tak poskrivoma pilej, aj nas ne spoznajo.« - Kak ste ladali cejli den odti? »Ladali smo, zato ka smo skrb meli s pitim, samo telko smo pili, ka ti je nej škaudilo, zato ranč sem nutrazavozila. Vse sem mokra gratala, depa nej sem mogla domau, nazaj sem üšla, zato ka pošto sem na bus mogla nesti. Te sem tau mislila, ka me vrag vzeme, Matild, sestra pa sestrična v gnakom gvanti, stere je zašila sobolica Irma Filip Matild, sestra pa Bödraški Margit ka večer še bal bejo v krčmej. Drügo pa tau, ka smo mlade bilej, te je človek vse prejkparneso. Vejš, kak je veselo bilau, če nazajmislim na te cajte, še skonze mi naprejpridejo.« - Potistim en čas ste se tak nej mogli veseliti pa v bale odti, zato ka je post bejo, nej? »Te je še lüstvo post fejst držalo, nej bal, nej mesau, depa ranč nej bilau, tau tü istina.« - Mate taše kejpe tü, gda ste plesali. »Tau je te bilau, gda smo v šaulo odli v Andovci, trdje smo dolavzete, stere smo plesale, sestra, dja pa Bödraški Margit.« - Depa mate taši kejp tö, gde ste tri dekle v gnakom gvanti dolazete. Ka je pa tau bilau? »Tau sva pa müve s sestrov pa najina sestrična. Zato mamo gnaki gvant, ka smo si tak dali zašiti s Filip Irmov. Platno smo v Varaši tjöjpili, zato ka se je nam povidlo, pa gda je gvant gotovi bejo, te nas je fotograf Tanay dolavzejo.« - Kama ste šli delat, gda ste šaulo vözopodli? »Najprvin sem pošto nosla v Števanovci, pejštji pa z biciklinom od rama do rama, nej se je štelo, kakšno vrejmen je bilau. Gnauk sem tak zopodla, ka velki snejg je spadno pa sem nej vidla, gde je potok pa depa nika mi je nej bilau, zato ka sem še mlada bejla. Šest pa pau lejt sem nosila pošto pa te sem v Varaš v židano fabriko odišla delat.« - Tam je baukše bilau? »Nika je baukše bilau, depa tam sem pa telko odla cejli den, ka če bi zdaj tau vse vtjüpzračunala, te bi cejlo zemlau gnauk gvüšno ka kaulak zopojdla.« - Gda ste se ženili? »Leta 1968 sva se ženila, 28. decembra. Najprvin smo prejk v Števanovce v cirkev šli, pejški, te na tanač (občino), v krčmau, pa samo gda je paunauč bejla, te smo nazaj domau prišli. Töj pri nas smo bilej drüdji den do ausme, pa te potejm smo prejk k Mlejnarni šli pa tam smo te tadale meli paradijo. Proto konca smo že fejst tröjdni bilej, zato ka tejsti tjeden smo še po podaraj tö odli, ka je fejst veselo bilau.« - Kak je zdaj po petdesetštiri lejtaj? »Vse je ovak, nika je nej tak, kak je bilau, depa najvekša baja je, ka smo stari gratali. Tau bi tü nej bejla baja, če bi meli zdravdja.« (Kejp na 1. strani: Joška Sömenek sploj ne pisti, ka bi kauli rama trava zrasla.) Karči Holec Porabje, 24. marca 2022 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Nazadnje smo na Pohorji pa skrak njega ojdli, gor pa doj po Dravi plavali. Gda gučimo od Drave, od lidi na njoj in skrak nje, brezi enoga varaša nejde, ka bi od njega nej kaj prajli. Drugi najvekši varaš v Sloveniji se je indasvejta vcejlak ovak zvau. Gnes ga poznamo kak Maribor. Maribor Gda od imena toga drugoga najvekšoga varaša pripovejdamo, moramo nazaj v leto1124 staupiti. Tam leko najdemo eno čüdno ménje; Burg in der Mark. Burg v nemškoj rejči grad znamenüje. Marka pa je v tisti stari časaj za velko krajino valala. Če zdaj bole po domanj povejmo; grad v marki ali krajini. Do gnešnjoga Maribra pa eške tak brž ne pridemo. Nemo zdaj o lejtaj, samo poglednimo, kak se je bilau. Stari Mariborčani eške gnes vejo prajti, ka uni so nej iz Maribora. Eške se najdejo, ka povejo, ge sam iz Pobrežja tina, ka Maribor zavole svoji legend ma. Eno pa si ji samo bole na kračiše poglednimo. Vrajži vrag njim je škeu Dravo nika lagvoga neje naredo. Eške zavolé tej stari legend bi se je najšlo. Živejo pa tak zvane urbane legende (varaške ka je najbole prejgen na Štajeri grato. Vesnice v varaši Prejk staroga Maribora, na pravom brejgi Drave, so vesnice stale; Pobrežje, Tezno, Betnava, Studenci, Stražun, Dobrava, Brezje, Tabor pa eške zavole bi je leko najšli. Mi se malo pri imeni vesi Tabor stavimo. Takšo ime vseposedi po Sloveniji leko najdemo. Ta imena so v tisti časaj gratala, gda so Törki pa po Evropi Tak je Maribor 1678. leta vögledo. Tam zar na brejgi Piramida više njega eške je v tistom časi grad ali po nemško burg stau. Ranč tisti, po sterom je menje daubo. Na staroj litografiji se lapau vidi, ka je Maribor eške samo na lejvom brejgi Drave stau Malo indašnji taborov je ostanolo takši, kakši so inda bili. Zvekšoga so je prejk zozidali, samo eške menje je ostanolo. Depa dun se eške nin leko vidi, kak je takši tabor vögledo. Té na našoj sliki v Hrastovljah v slovenski Istri stodji jegvo menje vömenjavalo: Markburg, Marburk, Marburk an der Drau, dokejč pomalek nin staupetdesejt lejt nazaj že se od Maribora pripovejda. Maribor gnes za štajersko metropolo vala. Neške bi leko pravo, kak tau ne more istina biti. Vej se, ka Grac za štajersko metropolo vala. Ja, tau je tö istina, depa Štajerska se je od inda iz gorenje pa dolenje Štajerske vküper djala. Gorenja je gnes v Austriji, dolenja pa v Sloveniji. Depa neje vsigdar Maribor prejgen biu. Velkoga konkurenta je v varaši Ptuj emo. Zaprav, Ptuj je v tisti časaj vekši pa bole bogati biu. Maribor je pomalek gor rasto, bisneli. Lidge so se tak organizerali, ka so kualak cerkve iz kamlov velke zidine gor zdignoli. Gda je vrajži Osman prišo, so za te zidine bejžali. Te zidine z vsem vküper se tabor zovejo. Tabore najdemo na austrijskom Štajeri tö. Svoj Tabor Grac ma pa eške drugi menjši varaši ranč tak. Ta slovenska rejč nam samo od toga pripovejda, gde vse so inda svejta Slovenci živeli. Pomalek, pomalek je Maribor začo prejk na pravi brejg Drave segati. Indašnje vesnice so v varaši tadale živele. Tau se je zvekšoga z industrijsko revolucijo začnilo, gda na lejvom brejgi več za tau mesta nej ali pa ge sam iz Tezna doma. Té njivi lokalpatriotizem je čas eške nej na nikoj djau. Gda od toga pripovejdamo, se dun pri njivon dialekti moramo staviti. Za peldo, bi mi prajli: „Takše mi ne delaj!”. Na lejvom brejgi Maribora povejo: „Neja mi toto delaj!”. Na njegvom pravom brgej pa nekak tak bi se vedo koriti: „Nena ma tako delaj!”. Ovak pa Mariborčani svojo rejč trno radi majo. Zavole lidi v toj njivoj rejči piše, največ pa se toga leko v popularnoj muziki čüje. Zatoga volo tö so festival naprajli, steri se Vesela jesen zové. Tam se je neka takšnoga tö leko čülo: »Ko toti Štajerc v Dravo pade, pau je spije iz navade, drugi del pa je pusti, da iz nje si špricer naredi.« Mariborske legende »Vsikši pošteni varaš svoje legende mora meti,« je gnauk trno čeden pa šaulani možakar pravo. »Maribor telko legend ma, ka eden slovenski varaš je nema.« Aja bau, če tak pravi. Depa vejmo, ka vsikši, steri svoj varaš rad ma, bi takše leko povedo. Je pa is- doj staviti. Velki falat Pohorja je dojfrtgno, ka ga v Dravo nut liči. Tak bi Maribor voda zalijala. Depa trüden je grato, žmečo je dojdjau, eške gnes legende), stere so v bole nauvom časi zrasle. Maribor se trno rad na Ljubljano čemeri. Pravijo, ka metropola velki stra ma, ka Ma- Na tom kiklej skrak legendarne kavarne Astorija je za Mariborčane eške gnesden »Ezl ek.« Po domanje bi njemi mi prajli Sumarov kikeu. Na njem so se vejdli najti lidgé, steri so tam na velke modrüvali, se zgučavali, korili tö. Pomalek je tak vöprišlo, ka stoj na Ezl ek ne ojdi, bole malo vala. Zakoj pa so njemi sumarov menje dali? Tisti nevoškeni, steri so kcuj nej mogli stanoti, so je za sumare meli. Legenda od »sumarov« na svojom kiklej v Maribori eške naprej živé tam velki brejg stodji, Pekrska gorca se zové. Drava je daum povodnoga moža Gestrina bila. Trno rad je zlat emo. Najbaukše je bilau, ka nut v vöcalejžec je človek zlati prstenek zamoto pa ga v vodau lüčo. Tomi človeki Gestrin nigdar Porabje, 24. marca 2022 ribor bole prejgen od nje ne grata. Depa če namé pitate, Maribor takšo düšo ma, ka je Ljubljana nigdar nede mejla. Gvüšno, ka tau lidge skrak Drave vejo naprajti. Miki Roš 10 Hetiška ljudska noša Uvrščena v Zakladnico madžarskih narodnih vrednot Hetiška ljudska noša (hetési népviselet) je v začetku letošnjega leta kot prva kulturna dediščina pomurskih Madžarov pridobila naziv Izjemna madžarska nacionalna vrednota. Predlog za uvrstitev hetiške moške in ženske ljudske noše v Zakladnico madžarskih narodnih vrednot je Odboru Hungarikum predložila Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost v sodelovanju z višjim kustosom Galerije-Muzeja Lendava dr. Zoltánom Kepejem Lendvaijem in etnologinjo dr. Mário Kepe Bihar. Genterovci, Radmožanci, Kamovci in Žitkovci, štiri pa so na Madžarskem: Gáborjánháza, Bödeháza, Szíjártóháza in Zalaszombatfa. Največ kosov oblačil arhaične hetiške ljudske noše, ki jo krasijo prečudovite in edinstvene hetiške vezenine, hranita Galerija-muzej Lendava in Pomurski muzej Murska Sobota. Pri oživitvi hetiških vezenin in hetiške noše so odločilno vlogo odigrali vezilje kulturnih društev naselij lendavske občine od leta 1988 do danes, njihove strokovne mentorice iz Zalske županije in sodelavci Zavoda za kulturo madžarske Moški in ženska v hetiški noši, avtor Szobotka, Dolnja Lendava, 1895 (Fototeka Madžarskega etnografskega muzeja) Ženska s pečo, Radmožanci, 1904 (akvarel na podlagi fotografije Zsigmonda Bátkyja, ki ga hranijo v fototeki Madžarskega etnografskega muzeja). Pomen uvrstitve v Zakladnico madžarskih narodnih vrednot potrjuje tudi dejstvo, da je izmed več kot 12 tisoč registriranih madžarskih krajevnih kulturnih vrednot doslej 83 pridobilo naziv Hungarikum, 142 pa naziv Izjemna madžarska nacionalna vrednota, je povedal Zoltán Kepe Lendvai in pojasnil, da je Hetiš zgodovinska pokrajina na meji slovensko-madžarskega jezikovnega območja v okolici Lendave, ki jo je po koncu 1. svetovne vojne razdvojila državna meja med Kraljevino SHS in Madžarsko. Od danes obstoječih desetih naselij se jih šest nahaja v Sloveniji, in sicer Mostje, Banuta, narodnosti iz Lendave. Hetiška noša starega sloga je bila sestavljena iz kosov oblek iz belega konopljinega in lanenega platna ter srednjeveškega kroja. Najznamenitejši kosi te noše sodijo v arhaično plast evropske kulture oblačenja, in sicer izvezena ženska naprsna ruta, izvezen predpasnik in unikatno naglavno pokrivalo s slovanskim imenom latinskega izvora, peča. Najbolj prepoznaven in najdragocenejši kos hetiške moške noše je zagotovo izvezena bela srajca s posebnim t.i. vzorcem osjega satja. Jože Gabor Pod Srebrnim brejgom … … se veseldje neške pa neške enjati. V vaši pa naši novinaj Porabje smo od tej mladi možakarov pa mladi žensek že pisali. Oni pa une na smučaj skačejo. Tau, ka so prauti kraji sezone naprajli, se je eške nigdar pa nin nej zgdodilo, vse v enom dnevi se je zgodilo. Najprva so Slovenke, tri Slovenke na stubaj za šampionke stale. Nej šest vör taodišlo, moški so v ekipnoj tekmi leteli, nej skakali, prejk 230 mejterov pa eške dale so leteli. Vse druge reprezentance so daleč zar za seuv njali. Ka aj se pri vsejm tejm eške leko kcuj povej? Samo tau, ka slovenski nacionalni šport eške samo velki finale v Planici leko čaka. Ženske na žalost so že svoje delo zgotovile. Tekme na Rusoškom za volo bojne so za tau leto »adijo« prajle, depa Pokal narodov so dun daubile. Za njimi so Austrija, Nemčija pa eške druge velke športne nacije ostanole. Depa neje vse zlat, ka se svejti, so naši starci vejdli pripovejdati. Zoran Zupančič je človek, steri je Slovenke tak visko pripelo. Vse, ka se v taum športi leko napravi, so naprajle, un pa je svoje delo dojdjau, »adijo« je povedo. Zaprav, neške več delati, dokejč žensko skakanje gnako moškomi ne grata. Baukše povejdano, kakoli so ženske v trno kratkom časi moške »dojpoglednole«, eške vsigdar moško skakanje več od ženskoga vala. Gvüšno, ka od pejnez pripovejdamo. Nikšne probleme pa s pejnezami Tadej Pogačar pa Primož Roglič nemata. Kak eden tak drugi sta v zadnji lejtaj najvekšivi zvejzdi v svojom športi gratala. Tö od njiva smo v vaši pa naši novinaj Porabje nej samo gnauk pisali. Kak njiva pedale süčeta, svoje pacikline tirata, zagnauk tau niške bole brž ne vej delati. Sezona se eške kuman začnila, vsikši od njiva že dvej dirki je daubo. Istina, ka trno velko pasko mata, aj se zagnauk na tej dirkaj eške ne srečata, depa tau se gvüšno ma zgoditi. Se ma zgoditi, kak se je eno ali dvej leti nazaj že zgodilo. Sto de baukši, mo po tejm vidli. Gvüšno pa je, ka zagnauk sta daleč najbaukšiva na svejti! Gda od toga pripovejdamo, sto je baukši, najbaukši pa nej ranč dober gé, gvüšno ka znauva pri slovenskoj politiki se moramo malo doj staviti. Ali pa baukše, ka nej? Rejsan, baukše, ka nej. Gda od športa pripovejdamo, od slovenski superšampionov, baukše politike nej kcuj mejšati. Kakoli, ka politiki vsej farb se trno radi skrak športnikov fotografejrajo, se z njmi na teveni pokažejo, vsikši od nji pa na svoj kraj vleče. Samo za peldo si vzemimo; kak bi bilau, če bi športniki lažali, kak so uni najbaukši, vsi pa bi vidli, ka tau sploj ne more istina biti? Tadale; kak bi bilau, če bi na referendumaj lidge mogli vönajti, steri najbole brž potač goni, steri najbole daleč skauči? Od koga pripovejdamo? Od toga, ka pri športi se vidi, se vej, sto ali steri so najbukši, v politiki pa vsikši svojga konja ma. Depa konj se leko zbausi - brezi kopita ostane - kaula več ne mopre tak vlejčti, kak bi drugi škeli. Té konj leko oslepne, potejm zablaudi. Leko pa konj zgine ali spraški, kak bi se tau bole po domanje prajlo. Vsi pa vejmo, ka od zginjenoga konja nikšnoga haska več nega. Ja, kak vöglejda v slovenskoj politiki, nej samo eden takšen konj na poštiji ali v šanci ostane. Od toga do nauve »super volitve« pripovejdale. Kak smo že prajli, vej se zgdoditi, ka nej samo eden takši konj taspraški. Naš Srebrni brejg si od politike nika neške broditi, ranč gučati nej. Je pa istina, ka trno rad konje ma. Pri njemi se ne šté, kak steri konj vögleda, samo aj zavolo dobro kaula vej vlejčti. Miki Roš Porabje, 24. marca 2022 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 25.03.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Ugriznimo znanost, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma, 11:10 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Tarča, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Zadnji artefakt, dokumentarni program, 14:30 Prisluhnimo tišini, 14:45 TV-izložba, 15:00 Mostovi – Hidak, 15:40 Otroški program, 16:10 Slovar spolne vzgoje, 16:20 Infodrom, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta! 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:00 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V petek zvečer, 21:25 Na lepše, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Kinoteka: Lažni menih in ukradeni nož, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:30 Napovedujemo PETEK, 25.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:50 Videotrak, 10:00 Dobro jutro, 12:30 O živalih in ljudeh, 12:55 Na vrtu, 13:30 Šport, 16:45 Nova Planica, 18:00 Šport, 19:05 Pacifiški losos, rdeča riba, dokumentarni program, 20:05 Bog, le kaj smo spet zagrešili? 21:50 Vlado Kreslin 30 let v Cankarjevem domu, koncert, 0:05 Videonoč SOBOTA, 26.03.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Otroški program, 10:20 Infodrom, 10:40 Kapucar, 10:50 Osvežilna fronta, 11:20 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta! 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Ekipa Bled, 15:30 Rojaki, 16:00 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Joker, kviz, 20:55 Kaj dogaja? 21:30 Vigil, 22:35 Poročila, Šport, Vreme, 23:05 Oskarjevci: Parazit, 1:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 3:40 Napovedujemo SOBOTA, 26.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 7:30 Pričevalci: Antonija Marija Kofol, 8:45 Smučarski poleti (M): Ekipna tekma, svetovni pokal, 12:40 Avtomobilnost, 13:30 Košarkar naj bo, 15:10 Svet edincev, 16:15 Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, 18:45 Na dolžnosti, 19:55 Utrip, 20:10 Zrcalo tedna, 20:30 Duran Duran: Nekaj morate vedeti, dokumentarni program, 21:40 Pesem Amerike, 23:50 Videonoč NEDELJA, 27.03.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 V petek zvečer, 14:50 Na lepše, 15:20 Posebno priznanje 2: Dobrodošli v svetu odraslih, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V imenu ljudstva, 21:10 Intervju, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:30 Skok, 0:00 J. S. Bach: Air (Ana Klašnja in Lukas Zuschlag), 0:05 Glasbeni utrinek: Aco Aleksander Bišćević (F. Schubert), 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:35 Napovedujemo NEDELJA, 27.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip, 7:20 Ugriznimo znanost, 8:00 Otroški in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, dirigent Tomaž Pirnat (Ambrož Čopi in Aldo Kumar), 8:30 Ob 30-letnici Vokalne skupine Plamen: Vokalna skupina Plamen iz Toronta, 8:45 Nordijsko smučanje: Smučarski poleti, svetovni pokal, 12:55 Po Rusiji s Simonom Reevom, 14:15 Ambienti, 14:45 Pesem Amerike, 17:05 Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič, 18:00 Zadnji artefakt, dokumentarni program, 18:55 Na dolžnosti, 20:00 Arena, 20:05 Žrebanje Lota, 21:00 Avstralija v barvah: Desetletje protestov, dokumentarni program, 21:55 Nažgani, 23:55 Nedeljsko popoldne PONEDELJEK, 28.03.2022, I. spored TVS 6:20 Zrcalo tedna, Utrip, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Obzorja duha, 10:40 TV-izložba, 10:55 Šef doma, 11:10 Vem! 11:45 TV-izložba, 11:55 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Izumi, ki so spremenili svet: Avtomobil, dokumentarni program, 14:25 TV-izložba, 14:40 S-prehodi: Sava in Jolanda, prvi slovenski pomorščakinji, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:45 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Oddaja o kulturi, 23:15 Maja Majcen, Nuška Drašček Rojko, Simfonični orkester Akademije za glasbo in Marko Letonja (B. Britten), 23:45 Elliot Carter: Pihalni kvintet Slowind z gosti in dirigent Robert Aitken, 0:35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:50 Napovedujemo PONEDELJEK, 28.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:00 Videotrak, 12:10 Dobro jutro, 15:00 Prisluhnimo tišini: Genetski vzrok izgube sluha, 15:30 Na lepše, 16:20 Ljudje in zemlja, 17:30 Sobotno popoldne, 19:05 Putin – ruska vohunska zgodba: Putinov vzpon, 20:00 Življenje na strehi sveta: Življenje v preriji, dokumentarni program, 21:00 Dediščina Evrope: Ridley Road, 22:10 Podjetno naprej, 22:45 Dva ena, 23:15 Nad mestom se dani, 23:45 V postelji s Titom, 0:15 Videonoč TOREK, 29.03.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Oddaja o kulturi, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma, 11:10 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Dokumentarna oddaja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Prvinska preizkušnja: Tahiti, dokumentarni program, 14:15 TV-izložba, 14:30 Duhovni utrip, 14:45 TV-izložba, 15:00 Lučka – Pitypang, 15:40 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Alpe-Donava-Jadran, 17:50 Tib in Tamtam, risanka, 18:00 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Kukavici, 21:00 Zadeva El Masri, dokumentarni program, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Pričevalci: Roza Pavlin Kihler, 1:05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:20 Napovedujemo TOREK, 29.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:20 Videotrak, 12:30 Dobro Porabje, 24. marca 2022 OD 25. marca DO 24. marca jutro, 15:30 Avtomobilnost, 16:20 Mojster in njegov Gašper, dokumentarni program, 17:30 Joker, kviz, 18:30 Kaj dogaja? 19:05 Putin – ruska vohunska zgodba: Sovražniki in izdajalci, 20:00 Plinovod prijateljstva, dokumentarni program, 21:00 Film tedna: Obvladaj se, 22:30 Kaj govoriš? = So vakeres? 22:55 Irena, lahko noč, 0:20 Videonoč SREDA, 30.03.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Alpe-Donava-Jadran, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma, 11:10 Vem! 11:40 TV-izložba, 12:00 Dokumentarna oddaja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Prvinska preizkušnja: Japonska – sumo, dokumentarni program, 14:15 Osmi dan, 14:45 Rojaki, 15:15 Mostovi – Hidak, 15:50 Male sive celice, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Boč, 17:50 Bela in Sebastijan, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Film tedna: Vse je v najlepšem redu, 21:35 Kratki igrani film, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Profil, 23:20 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Boč, 23:50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:15 Napovedujemo SREDA, 30.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:20 Videotrak, 11:30 Lučka – Pitypang, 12:15 Dobro jutro, 15:10 Ambienti, 16:00 Zvočni spomin naše glasbene dediščine, 17:20 Nedeljsko popoldne, 18:55 Putin – ruska vohunska zgodba: Putin za vedno, 19:50 Žrebanje Lota, 20:05 Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj: V objemu množine, glasbeni spot RTV Slovenija, 20:10 Na utrip srca: Ohranjaj ogenj – koreograf Martin Schläpfer, 21:05 Neboa: Karnevalski torek, 22:25 Dokumentarni film, 23:55 Videonoč ČETRTEK, 31.03.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Boč, dokumentarni program, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma, 11:10 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Prvinska preizkušnja: Nova Zelandija, dokumentarni program, 14:15 TV-izložba, 14:30 Slovenci v Italiji, 15:00 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, 15:35 TV-izložba, 15:50 Sobotni krompir, 16:35 Poročila, Šport, Vreme, 17:00 Slovenija zdaj: Soočenje izvenparlamentarnih strank, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:15 Dediščina Evrope: Ridley Road, 0:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:40 Napovedujemo ČETRTEK, 31.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:20 Videotrak, 12:30 Dobro jutro, 15:20 Profil, 16:20 Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica, 17:30 V petek zvečer, 18:55 Plinovod prijateljstva, 20:00 Otroški križarski pohod: Pravljica ali zgodovinsko dejstvo, dokumentarni program, 21:00 Avtomobilnost, 21:30 Ambienti, 22:10 Mednarodni koncert baletnih zvezd, 23:15 Slovenska jazz scena: 19. Jazz Cerkno: Žan Tetičkovič in Big band RTV Slovenija z gosti, 23:55 Videonoč Lendava tudi uradno v Guinnessovi knjigi rekordov Občina Lendava in Zavod za turizem in razvoj Lendava, ki sta lani organizirala kuhanje bograča za Guinnessovo knjigo rekordov, sta s sedeža Guinness World Records prejela certifikat, da so njihov svetovni rekord potrdili. Šest kuharjev in dvajset pomočnikov je 3. in 4. septembra lani pripravljalo in kuhalo bograč kar 16 ur. Na koncu so stehtali vsebino velikega kotla, v kateri je bil 1801 kilogram prekmurske jedi. Vodja šestčlanske ekipe, ki je kuhala, je bil Jožef Horvat, ob njem pa so se ob kotlu trudili še: Roman Žižek, Arpad Berki, Jože Činč, Ivan Breznik in Jože Felső. Šestčlanska ekipa kuharjev, ki jo je vodil Jožef Horvat, je kuhala 16 ur Organizatorji so se pri tem trudili, da so pri kuhanju upoštevali res vsa navodila o postopkih, ki so potrebni za potrditev rekorda. Na začetku kuhanja so samo za praženje 400 kilogramov čebule rabili tri ure. V rekorden bograč so dali še tri kilograme česna, 220 kg govedine, 160 kg divjačine, 300 kg svinjine, 400 kg krompirja in 22 kg začimb. Pred zaključkom kuhanja pa so vanj vlili še 12 litrov belega in rdečega lendavskega vina. Okrog 3500 porcij bograča so razdelili obiskovalcem prireditve. Velik kotel so si izposodili od občine Velika Polana. S tem kotlom so v Veliki Polani leta 2013 prišli v Guinessovo knjigo rekordov s kuhanjem bujte repe. Besedilo in fotografija: Jože Gabor www.radiomonoster.com www.radiomonoster.com TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB SLOVENCI.HU