Leto XXV., St. 38 sobota 17. fetsraarja 1945 leietoo k t» U. 41-25 «1-14 «wcick uiioiwu Oiuuuicn al» a > (etetoc « H-it -iriruMuc* Novt noto LtublunMa CM 43 ■tkiiu^o« ostapsm a >kum a (taliit t ■ '|»i , a MIL/VNt {^Cu.i -j, ,ur>. WMI _x>tr*lin< Ott DUtUK» *umnm arad« ti 17.749 o jctalc len* "»liir «mm. 'mir 'siri fnn Nr II 411» Versteifung des Widerstandes in Niederschlesien Weitere Kampfgruppen der Budapester Besatzung haben sich durchgeschlagen Erneute Durchbruchsversuche der Sowjets m Ostpreussen vereitelt. — Neuer Abuehrerfolg zwischen Niederrhein und Maas — Nordamerikaner zwischen Saargemünd und unteren Vogesen zum Angriff angetreten — Terrorangriffe auf Magdeburg, Cottbus und Wien „Naša usoda" Dr. GobbeJs |e napisal sov članek v tedniku „Das Reich44 Aus dem Führerhanptquartier, 16. Februar. (DNB.) Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Weitere Kampfgruppen der Butlnpester Besatzung haben sich zu unseren Linien durchgeschlagen. Heftige Angriffe der Bolschewisten in der Slowakei führten beiderseits der Strasse Losonc—Altsohl zu örtlichen Einbrüchen, die abgeriegelt wurden. In Niederschlesien versteifte sich unser Widerstand, so dass der Feind seinen .Einbruchsraum gestern nur geringfügig erweitern konnte. Erfolgreiche Gegenangriffe zwangen ihn zu Umgruppierungen. Starke feindliche Angriffe südwestlich Breslau, westlich Bunzlau und beiderseits Sagan scheiterten. Im Süilteil von Pommern wurde die vorübergehend verloren gegangene Verbindung zu enseren Stützpunkten Bahn und Arnswalde wiederhergestellt. In W ostpreussen hielt der feindliche Druck zwischen I-andeck und Graudenz unvermindert an. Im Verlaufe der harten Abwehrkämpfe konnte der Gegner in Könitz und Tuche! eindringen. In Ostpreussen wurden südlich Brannsberg, östlich Mehlsack und bei Zin-ten erneute Durchhruchsversuche des Gegners nach geringem Geländegewinn vereiltet. In schweren Kämpfen wurden dort öl Panzer vernichtet. In Holland versuchten feindliche Kräfte, auf der Insel Schowen zu landen. Sie wurden von der Besatzung wieder ins Meer geworfen. In der Schlacht zwischen " n Niederrhein nnd der Maas ei. . igen nnsere Truppen einen neuen Abwehrerfolg. Sämtliche mit Schwerpunkt an der Strasse Kleve—Kalkar geführten englischen Angriffe wurden zerschlagen. Südlich davon erlitt der Gegner, der bis zu achtmal angriff, schwerste Verluste. Auch am Südrand des Reichswalde« wnrde der Feind abgewiesen. Angriffo der Amerikaner ans Ihrem Brückenkopf zwischen Wallendorf und Echternach blieben ohne nennenswerten Erfolg oder wnrden bereit« in der Entwicklung zerschlagen. Südöstlich Remich an der Mond hat sich die örtliche Kampf-tätigkelt wieder verstärkt. Eigene Gegenangriff«; warfen den vorübergehend in nnsere Befestigungen eingedrungenen Feind zurück. Am gestrigen Vormittag sind Verbände des ar-irrltaslsfh^H XV. Armeekorps zwischen Saargemftnd und den nnteren Vogesen nach stärkerer Artillerievorbereitung zum Angriff angetreten. Südlich Bliesbruck wurden sie im Gegenangriff geworfen. östlich davoa sind die Kämpfe noch im Gange. In Kroatien wird die Säuberung des Pnpuk-Gehirges von versprengten Banden fortgesetzt. Nordamerikawische Bomber setzten am gestrigen Tr.^e im mittel- und stidofitdeut-schen R2«m ihre Terrorangriffe fort. Schäden entstanden vor allem in Magdeburg, Cottbus und Wien. London liegt weiter unter unserem Vergelte ngsfeuer. peanje v Nadaljnje bojne skupine budimpeštansk e posadke so se prebil« — Obnovljeni sovjetski prebi jalni poizkusi v vzhodni Prus'ji so bili onemogočeni — Nov obrambni uspeh med spodnjim Kenom in reko Maas. — Severnoameričani so pričeli z napadom med Saargemiindom in spodnjimi Vogezi — Strahovalni napadi na Magdeburg, Kottbus in Dunaj Führerjev glavni stan, 16. febr. (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Nadaljnje bojne skupine budimpeštanske poss-dke so se prebile do naših črt. Ogorčeni boljševški napadi na Slovaškem so do-vedli na obeh straneh ceste Losonc-Zvolen do krajevnih vdorov, ki pa so bili zapahnjeni. V Spodnji Sleziji seje ojačil naš odpor tako. da je sovražnik včeraj le malenkostno lahko razšird svoje vdorno področje. Uspešni protinapadi so ga prisilili do pre-grupacij. Močni sovražnikovi nnpadi so se izjalovili juyozapadno od Vratislave, zapadno od Buncia.ua in na obeh straneh Sa-ga na. V južnem delu Pomorjanske je biia zopet vzpostavljena začiisno izgubljena zveza do naših oporišč Bahn in Arnswalde. V z a p a d n i Prusiji vztraja nez:nanjšan sovražnikov pritisk med Landeckom in Graudenzom. V teku hud.h obramhnlh bojev je uspelo sovražniku vdreti v Könitz in Tuchel. V Vzhodni Prusiji so bili južno od Braunsberga, vzhodno od Mehlsacha in pri Zintenu po skromnem napredovanju onemogočeni obnovljeni sovražnikovi prebijalni poizkusi. Tamkaj je bilo v hudih bojih uničenih 51 oklopnikov. Na Nizozemskem so poizkušale sovražnikove sile pristati na otoku Scho- wen. Posadka pa jih je odbila nazaj v morje. V bitki med spodnjim Renom in reko Maas so dosegle naše čete nov obrambni uspeh. Vsi angleški napadi, izvedeni s težiščem ob cesti Kleve-Kalkar so bili razbit.. Južno od tod je doživel sovražnik, id je napadel do 8 krat brez uspeha, najtežje izgube. Tudi na južnem robu Keichswalda je bil sovražnik odb-t. Ameriški sap&dl iz njihovega pred most ja med Wellendorfom in -Echternachom so ostali brez omembe vrednega uspeha, ali so bili razbiti že v razvoju. Južnovzhodno od Remicha ®b Moteli se je ojačila krajevna bojna delavnost. Lastni protinapadi so vrgli začasno v naše utrdbe vdiiega sovražnika nazaj. Včeraj dopoldne so nastopili oddelki 15. ameriškega armada ega zbora k napadu po močnejši topniški predpripravi med Saargemiindom in spodnjimi Vogezi. Južno od Bliesbrucka jih je zaustavil protinapad. Vzhodno od tod so boji še v teku. Na Hrvaškem se nadaljuje čiščenje Pa-puškega pogorja razbitih tolp. Severnoameriški bombn ki so včeraj nadaljevali s svojimi strahovalniml napadi na srednje in južnovzhodno nemško področje, škoda je nastala predvsem v Magdeburgu, Kottbusu ia na Dunaja. London 1«« aadalj» ped našim maščevalnim ognjem. Berlin, 15. febr. Najhujša vojna je vedno boljša in močnejša, kot mir, ki bi ga nam vsilili naši sovražniku. To ugotovitev je napisal državni minister dr. Goebbels v svojem uvodniku v tedniku »Das Reich«. Poi naslovom »Naša usoda« piše med drugim: Vojni rajsvoj je tekoč in bo tudi ostal, dokler ne bo položila ortžja katera izmeri vojujočih se držav. Mi sami bomo o tem odločili, ali bomo to mi ali naši sovražniki. Na katerem mestu se vrše sedaj boji, ni pri tem odločujoče. Gotovo razpolaga sovražil kov tabor in to predvsem danes z obsežnejšim vojnim potencialom kakor mi, toda le v materialnem, ne pa moralnem pogledu. Svet, katerega zastopa sovražnikova plat, je katotična zmešnjava sovraštva, primitivnega zahtevka po osveti, medsebojne prevare in kaptalisticnc-bol jševiška želja po ropu in dobičku. Ta svet nima nobenih ideaiov in zaradi tega bo in mora propasti. Vsepovsod, kjer j Ji sil'jo razmere, da uresničijo svoje visoke agitacijske fraze, nastopi kot posledica lakota, beda in polit čna in gospodarska anarhija. Ta svet je popolnoma sterilen ln zaradi tega pro-klet k politični brezplodnostl. To se bo izkazalo, če že ne danes, pa vendar že jutri. Prevarani narodi pa pr čenjajo že polagoma uvldevati: kajti nasprotja med agi-tatorskimi obljubami sovražnikove plati in trdno resn čnostjo so tako velika in oči-gledna, da jih tudi najneumnejši in nsj-naivnejši takoj opazi. Tudi narodom v sovražnem taboru jih ne bo mežno dalje česa skrivati. 0«i n'majo nobenega voinega cilja, za katerega se izplača boriti iä umreti. Mi pa imamo ta cilj. Tega so nam naši sovražniki naravnost vsilili in obstoja v obrambi n**ih elementarnih eksistenčnih prav'c, ki ih oni ogražajo. Narod, M od3očen, -la uporab* v obrambi rvojcwra živi jen i a vsako sredstvo, tudi naxlrzne'A« in najsmelejše je. rekel bi ne-nrerroaglüv. Vzdrži lahko v vojni neomejen čas, najrrwmj pa teko ekrteo, chfcler morajo rMemvl «o"r»fcnik; uvideti, da ne morejo doseči svojega oilta, ne da bi že Mnčasno odražali srvoie lastne eksistence. V tem leži bistvena šansa naše zrnate, ne glede pred vsem na druge realneje in dovzet-nejšo, Itf »o nam tudi dan« na razpolago. Sovranži narodi mo krvaveli v toliki meri, da si o tem le težko napravimo pravo prispodobo. Tega pa oni, kar nam morajo priznati, ne merejo dalje vxlržafcL Odvrnili. nam bodo, da se isto tiče tudi naa Toda le z eno razliko: da mi, kakor je posneti iz groženj nešrih sovražnikov, v primeru našega popuščanja tako ne bi imeli nič izgubiti, ker smo zaradi tega napram vojnemu cčlju v radikalnejšem razmerju, kakor oni. Ce bi hoteli verovati njihovim napovedbam, potem bi si moral vsak Nemec izbrati, na kak način ga naj oni likvidirajo. ali ga v njegovem luševnem, duhovnem in fizičnem življenju uničijo, aH s stre'om v tilnik ali prisilno deportacijo v Sibirijo, ali z lakoto, suženjskim delom ali kugo. Ne obstoja nobena kazen, napolnjena s sovraštvom, ki nam je oni ne bt do-1 čili. Skoraj bi lahko menili, da bi na« oni najrajši po smrti še parkrat obudili k življenju, da bi nam »naklonili« grožnje in trpljenje eno za drugim. Tako nekako si trpljenje, eno za drugim. Tako si oni prel-stavijajo k: s sv:io smrtjo izpričali svojo zvesio-b" io narodne stvari svoje domovine. Sedsj ostane odprto vprašanje, afli boio poizkusili Sovjet- z obnov tvijo svojega sunka navzgor ob Donavi. Na r.emški Stranj so na to pripravljeni. FIrabra budimpeštanrfkn. po»w"(ka, let ie kljubovala 50 dn: navalom dadeč nr«.dmoč-r^h sovjetskih sil, se je po izp in^tvi svojih važnih vojaških nalog prebila proti zanadu ter s1 je priborila iz ožne bojnega prostora pot v prosto nedročie. kjer ima bolj šo mčžn-st, da uveljavi svojo takt:čno bojno silo. Kar je p^ilo bel 'ševikom v Bu. dimpešt-; v roke, ie kup razvalin, za katerega so se morali boriti skorai dva o^lna me3eca in ki j-"h je stal rajtežje žrtve N^mško-madžar^^a posadka v Budimpešti je v tem času pritegniJa in vezala nanadal-no silo 20 s-vietskih divizij, več velik h aa. delkov težkega orož;a in prekn tisoč so-vražn kovih letal. S svojim junašk m zadržanjem ie pr;bor!la nepoarb o zsa^u-^o za skupn evropsko stvar na tem bcvjl. ~ i. Nemški vojaki so ramo ob rami z madžarskimi oädeHd pušččostih ki^žev z zaničevan erm smrti stali na mestu, ki ga jim je odröoüo vodstvo ter brezpr inerai izpolnili vsa zahtevke, ki. so bili vojaške važnosti. Sporni) rto-mo se. kakSe« je bjl položaj na donavskem področju konec novembra. Po rumunski in bolgarski izdaji so a.drvel: sov etski ckiopniik- v dozüevno nezadržnem pokretu preko karpatskih prelazov proti zapadu. V! i V so se po m««le vdorno področje swornozapadno cd B'elKza, so razbile pri Schwa:zwa.<«erju obkoljene sovjetske od'elke z osredotočenimi napadi v več majhnih skupin, ki bodo kmalu uničene. V Vzhodni Pru^i.f je bilo težišče obrambne bitke včeraj zopet na zapadnem boku juino od Braunsberga ter ob vzhodnem boku pri Z*ntenu. Po navalu, ki so ga ob na-stomi nr-aka ponovili do 14 krat, so morali nato rvenehati s svofmi probc^nimi S vrvi) vzhodno od Wormd'-'ta so vdsii globe?m v nemško jr*avno boiišče, kjor pa «o tih nomÄte resorve takoj na-ps/^p z obeb bokov ter zaustavile. Z vče- ; ra-lšn^Tn imičen^em 60 oVl'ionikov !?o uni- i čile nemške četa od nriče+Va bol"§ev:Ske dvoja« of««aive 2600 sovjetskih oklopnikov. lovajev ubitih ter več kot 400 zajetih ter zaplenjene številna zaloge streliva in osk.be. Nemško ljudsko topništvo Berlin, 15. febr. »Völkischer Beobachter« se bavi v uvodniku z novim nemškim ljudskim topništvom, ki se je pojavilo prvič v drugi bitki za Aachen. Zbori ljudskega topn.štva, ki so se priključni ljud-sko-grenadirskim. divizijam, tako piše list, so šele cmegočik doslej največje uporabljanje topništva. »Ti oddelki«, tako piše članek, »so bili izročeni posebno odličnim poveljnikom, kajti jasno je, da zahteva vodstvo tako močnih oddelkov visoko topniško znanje. Zbori imajo veliko število oldelkov najrazJičneiših kalibrov od 7,5 cm topov, lahkih in težkih poljskih havbic do 17 cm tonov, ki streljajo 25 km daleč ter 21 cm težke topove. Ti oddelki so motorizirani in če jih upoiabijo združeno, so lahko zaradi svoie velike moči v položaju, da lahko s slovitimi ognjenimi udarci razbi-jejo 3'vražnikove pripravljalne postojanke« Zbori ljudskega taopništva. tako piše članek dalje, imak> razen običajnih opazovalnih baterij tudi baterijo, ki vodi ogenj. To so posebno važna sredstva za vodenje, s katerimi lahko v par minutah izvedejo osredotočen le vseh topnšklh cevi, s čimer so udarci izredno močni. S tem je dana tudi možnost triblilvega vol en i a vorne, ki lahko hitro premesti svoje težišče. Ustvaritev zborov ljudskega topništva in s tem ojač*>n1e nemSkera topništva sploh je vsej nemški obroževalni industriji in nemškim oboroževalnim delavcem, ki. morajo delati pfd najtežjim bombnjšklm terorjem, v velik ponos. TI topovi so v rokah topničarjev orožie, ki se ga nasprotnik razen »tigrov« in »panterjev« najbolj boji. 1- L Uredništvo: LJubljana — Puccmljeva ulica it. & Telefon «t 81-22. 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Oskrumba Dražda&ov Kulturni zločini divjajo preko Nemčije Berlin, 15. febr. Nezaslišani strahovalni napad je prizadejal eno najplemen; tejših nemških mest. Angloameriški letalski razbojniki, odposlani od smrtnih sovražnikov evropske civilizacije, od Roosevelta in Churchilla, so poleg številnih stanovanjskih hiš spremenili celo vrsto najlepših stavb tega mesta ob Labi v prah in pepeL Na prvem mestu moramo imenovati zgradbo Zwinger, dragocenost evropskega baroka, ki je k srcu pidrasla vsakomur, ki ima smisel za lepoto in plemenite oblike. Zgradba Daniela Pöppelmannsa živi le še v spominu, seveda v spominu, ki ga ni uničiti, kajti naša kulturna svojina živi v našem duhu in v naših srcih. Skoraj enako težka je izguba gradu, kjer je bila stara galerija slik, katere naidraeroconejši zakladi, kakor n. pr. Siktinsäia Madcna, so bili že pred davnim časom joravljeni na varno. Dalje umetn;ška galerija japorska palača. "stari in novi P-ctovž, kakor tudi katoliška dvorna cerkev. Popolnoma uničeno je büo ooemo gledali*.^, ena najboli slavnih ftfedaliSkih zgrzdb Nemčive. Zadnja leta je vodil ta irmetn«ki aavd Kari El-mendorff. potem ko ie zam^-i-l ■"eč!®^e-ga. ravnatel+a, generalnega rlart>enega rav. natega dr. "Karla Böhm a. Skoraj vse Richard Strauasove cr-.^re eaea so bile predvajan« prvič v Drsždsnih. Velika je bolečina, ks nam jo je pripravila izguba vseh teh dragocenosti. Ta bolečina pa se preliva končno- do gorečega sovraštva, do nezlomljive volte vzdržati v tem strahovanhi. nai -t»tr>.o dnevni knifni v thV-' 210 «*m»«ov. Prva mšiljka žita je že odšla preti Nizozemski. Zavesah m Frsisosae za JTCÜTT^S Madrid, 16. febr. V Bordeauxu izhajajoči list »Da Victoire« je objavil 12. februarja zanimiv članek, v katjrem je prišlo jasno do izraza, da zasleduje k'Tnunizem protifranoosko pol tiko. List očita zaveznikom, da so obetali Francozom po tako- rva. ni »osvobocV.tvi« boljše dni »s čokolado, slaščicami hi mil-jont ton lepih stvari«, .toda svojo beeedo so grdo prelomili. N no-"benega dvoma, da po imeli zavem i ki Francoze za neumne. Nöti proizvodnja ni v Franciji tako- trpela, da bi morali doslej umirati ljudje cd Inkote, niti prevozne težkoče niso Ws tako veVke. da bi preprečevale pravlčro rojedslitev dešelrih rro. izvodov med ljudi Tudi pred sr^o leti, ko ni bilo nobenih želeje in avtomobilov, Francozom n» bilo treba stradati, živin» tudi ni bilo treba prevažati s kočijami v mesto. Nemci, tak^ pomdsw^ Ih* «v> mj^tfB r hlevih franco^iküh km^- v več ži^ne. Va-kor pa jp ie ime^a Fr'nci^a *>red ^o+no. Sedaj pä se izva-ia si^m^čr» pollt'ka lakote, za katero uporaM-in^ r-atvw- ki >'m veriameio le i^ovi kr"«gi im-ao interea na te»"., da bf vili z -v<>dno 'af-r^^rc^v na- rod zrel za. revolucijo. Vcdilni m o? je v Franciji so ali izdajskÄ ali ps k iminalni ničvedneži. Zaradi nüheve noiHJite si želi narod nazaj Demfcivwa in Nesneov. Lubllnska vlada sp^efeta prl Stalinu Anglija in Amerika sta pustili Poljake popoiaioeui c€Š?u Uspeem bos- na Madžarskem in HnrtsVem Berlin, 16. febr. Mednarodni poročevalski ur^.l javlja: Madžarske bojišfie: Potem, ko je bila uničena sovjetska bojna skupina med Blatnim jezerom in orekopom Sarviz, so boji na tem odseku bistveno popustili. V šestdnevnih tefkih bojih so preprečile nemške čete probojne poizkuse 9 sovjetskih strelskih divlaej. potolkle vdrlega nasprotnika s protinapadom oklopniških bojnih skup:n ter uwčile visok odstotek tamkajšnjih sovjetskih sil. Nemško-malžar-rtia po«».dka, ki je izpadla iz Budimpešte, je prodrla na poaamewiih mestih sovjetske postojanke t^ vapostavüa zve»o z glavnino nemških čet Neka večja s'vjetska sku. pdna, ki je skušala bud mpeštanskl posadki zastaviti pot, je bila kljub divji proti-obrambi razbit«. Hrv«ii»k»: V večdnevnih boflh so očistile norr Š e 'n hn-srMke čete fužno od Drave greben B'le Gore močnih bol j viških tolovajskih skupin t»r osvobodile pri tem me«to Virovitico. Istočasno so bile severno ol Br* d z osredotočenimi namadi obk eione dr ^ i ^vaiffre ok-mine Po'do-sedaajih por 4t biio v«č kot 300 te- Berlin. 16. sd>r. Kakor javlja agencija Reuter, sta prispela lublinaki sovjetski predsedn.k Berut z voditeljem take zvane poljske vlade v spremstvu sovje+skega po&anika y Monkvo na poročanje k Stalinu. KapituLicrja Church'Ila in Roosevefta pred Stalnom označuje švicarski tedn;k »Tat« i ugotovitvijo, da so se dogovorili namesto združitve londonske in lublinske poljske »vlade« o tem, da priznajo Lublin, s čemer so I priznali mof4cr/\wk; postopek ter povsem za-' pustli begunske Poljake v Londonu. Komi-«ja, ki bi nuj določila mere za razširjanje I vlado sedi anaorno v Moskvi. StockhoJmski Vwt »Expre«1« javlja iz Londona, d« se bo vršil sedaj razvoj poljske kr.ze brez ozira na bivfega zaveznica, za katerega je Anglija fer-mibo stopila v vojno. Medtem ko jsvlja newyorSci dopisni agencije EFE, da je preje'o amsr'4co zunanje ministrstvo protestna psima petih mn'jo-nov Poljakov proti novi odločitvi glede Polj-fke. ki io označujejo kot očiten prelom določil atlantske l:st:ne, je izvedlo isto zunanie ministrstvo iz izdaje že kon ekvenco, ne d« bi počakalo na razšiijenje lublmsk® vlade Kakor javlja stochaJm-ki Ist »Aftcnbladet« iz Wa*h:ngtona. ameriški veleposlanik pri lonci - ti4oi pdj^ki vladi Arthur Biia« Lane. ki je bil šele pred kratk.m imenovan, ne bo odpotoval v Londbn. Pred\-idoma bo v kratkem odpotoval v Varšavo, da bo akreditiran pri tamka štvj-; vladi. Poljska begunska vlad« v Londonu je izdala poziv na poljske vojake, v katerem govori o težkem udarcu, ki je zadri po'jsko stvar Poriva pa vojake, di ohranijo mir in •oKdamost. Spoitovanje in prjateljstvo aa I'ol'sko, k. je nastalo lz službovanja polj"kih vojakom kot pomožnih čet n} zapadu, je Se edno dobr.-imetje pujske republike. ŽeneV, 16. febr. Včasih se pojavi tudi v Sovjetom po«iuinem »npl^^kem ča.so^oju tfa«, ki menuje poljsko usodo s pravim imenom. Tako piše Bst »Church T-mes« pod naslovom »Zasužnjenje naroda«: Poljak, 90 imelii v tej vojni že drugič pvoje grozne izkušnje s Sovj#ti. Od septembra 19^9 do jenuaija 1941 je bil odviečen v Sibirijo po'tfrug milijon Polalcov. Danes so zopet na dnevnem redu v vsej Pol ski ustreli tve. areta-ci:e in imiožrčne dcportaclje. Bodisi vzhodno, bodbi zapadno od Curzonove Črte — zasu-žrionje poljskega naroda se nadaljuje z izredno brzino. V povsem boljfevi.-fci vzhodni Poljski ni nobene pr;\-atne lasrtnine več in učni «»tem so reorganiziraJi po boljševi:kem vzgledu. Tisočo Polj «kov «o kot poitično nezanesljive ali kot prisilne delavca odpeljali proti vzhodu. Več kot 40.000 žen so p»la!i samo iz okrožja Tamopola na prisilno dalo v črnomorske luka Nič manj ni trda usoda po?j«ki8i Ukrajincev, ki so jih postreli!: že tisoč. Zapadno od Curzonove črte prav tako vlada teror. Praktično zasledujejo vse prebiva'stvo. Domoljubno zadržanje že zadiehije. da se lahko koga kot »fašrsto« zspro, deportr» ali ustreli. V bižini Varfeve »o uredili več novih koncentracijskih taborišč, v kattreh morajo are-tranc Poljaki živeti noč in dan v 6 čevl ev globokih jarkih, povsem v temi ter do kolen v rodi. K vsej tej bedi pa še pwde lakota. Delavske deimnstracje Stockholm, 15. febr. V s: «do je prišlo prvič po desetih letih do delavskih demonstracij na Finskem. 700 delavcev velike tovarne lokomotiv Tammpella v Tan. nerforsu je prenehalo z delom ter cdšlo v demonstrativnem pohodu v m«sfeo. koder je izrazilo nezadovoljstvo z delovnimi pogoji in dvema nadzornima uraln-lcoma. Čeprav je potekla demonstracija brez vseh nadaljnjih incidentov, j« po vosti »Umted Presaa« lz Helsinkov vendar aeašilno, da so pričeli f rski delavci po 1« l«tih zopet derreonsü irati. Komunistično plačilo Komunisti se nikdar niso plašili umora. Poslužujejo se ga kot političnega sredstva proti svojim nasprotnikom, enako pa brez pomislekov umorijo tudi lastnega človeka, če jim je ix kakršnegakoli razloga postal neprijeten. Znani so neredki primeri, ko so neusmiljeno »likvidirali« svoje najzvestejäe prstaše že samo zaradi tega, ker so mnogo vedeli in prišli v položaj, da bi lahko kaj izdali. Komunist, v takšnem slučaju niso poskušali svojega človeka rešiti, marveč so se hladnokrvno zatekli k skrajnemu sredstvu — umoru. Tega nečloveškega sredstva so se v začetku tega tedna poslužili tudi v St. Vidu, kjer so na boinUki postelji ustrelili svoja sodelavko Ivano Erjavec. Dne 10. februarja je patrulja gorenjsk h domobrancev v ZaboršLu v kamniškem okraju aretirala devetnajstletno tolovajko Erjavec Ivano, ki je nazadnje bivala v št. V.du ob Savi. Da bi se izognila aretaciji, je hotela Erjavčeva izvišit samomor. Sprožila je ročno granato, ki pa ji jo je v bližini stoječi domobranec zbil iz rok. Vendar se je dekle v svojem obupu kljub temu vrglo" na eksplodirajočo granato in je bilo težko ranjeno. Ob priliki kratkega zaslišanja, ki se je Izvršilo nekaj kasneje, je Erjavčeva izpovedala, da je bila rajonska tajnica SKOJ-a za Domžale, kjer ie organi* rala v komunističnih vrstah tamešnjo mladino. Na vpra-einje, zakaj se je hotela sama umoriti, je Erjavčeva povedala, da se je ustrašila pričakovane kazni. Komunisti so ji stalno pripovedoval, da jo bodo gorenjski domobranci v slučaju, če jo bodo dobili, neusmiljeno mučili in potem ubili. Erjavčeva je biia od maja 1944. organizirani v komunistični mladinski organizaciji SKOJ. Tolovajem je v svojem stanovanju struno nudila zatočišče in jih oskrbovala z" živežem Junija 1944. je bilo to tolovajsko gnezJo odkrito, pr čemer bi morala biti aretirana zaradi svojega protiljudskega ln komunističnega ud~ jstvovanja tudi Erjavčeva, vendar pa se ji je pesrečilo pobegnit' nakar se je pridružila tolovajem. Pri svojem samomorilnem poskusu je biia Erjavčeva precej težko raniena. Čeprav le fciln močno obremenjena, je domobranci niso aretirali, marveč so jo cdpeljail na dom k njeni : .ateri v St. Vid da b' tam ozdravela. Zdravljenje je res hitro napredovalo in v zadnjem času je bila Erjavčeva že izven smrtne nevarnosti, vendar pa postelje še ni mogla zapustiti. Dne 12. t. m. sta se v stanovanju Erjavčeve matere pojavila dva eiv lno oblečena tolovaja, ki sta bolno dekle kar v bolniški postelji umorila. Njeno mater sta pred zločinskem dejanjem s silo odstranila iz sobe, kjer je ležsJa hči. Ivano sta umorila z dve- ma streloma v glavo, oddan ma iz neposredne bližine. Kot motiv za to nečloveško krvavo dejanje prihaja v poštev le eno: da je Erjavčeva kot rajonska tajnica SKOJ-a mnogo vedela o komunistični organizaciji v domžalskem okrožju. Zaradi tega ie postala komunistom nevarna, ker bi lahko kaj izdala. Komunisti pa niso poskušali, da bi Erjavčevo na kakršen koli način rešili, ali ukrenili kaj drugega, da b' jim njene morebitne izpovedi ne škodovale, če bi res kaj povedala. Zatekli »o se takoj k umoru. Tališno je pač plačilo komunistov vsem tistim ljudem, ki so zanje delali in se žrtvovali. Strel v g!avo, ped katerim je končala Erjavčeva. je dovolj močno svarilo za vse. ki naivno mislijo, da ?o komunisti dobri plač-n ki za trud n žrtve, ki jih kdo doprinaša za njihovo stvar. Primer Erjavčeve je pretresel vso Gorenjsko, ki vedno bolj spoenava. da njeno merto ni v tolovajskih vrstah, marveč na strani čuvarjev demačij in življenja, na ftrani domobrancev, ki z dneva v dan pridobivajo na simpatijah in številu. Vsi Gorenjci brez izjeme obsojajo gnnsne metode komunističnih »osvobod'teliov«, ki so z umorom Erjavčeve zopet dokazali, da se nc plašijo nobenega sredstva, kadar uresničujejo svoje namene. u— Novi grobovi. Za vedno je zapustil svojce uslužbenec fin. dir. v pokoju gosp. Alojzij ivar.zo. Pogreb bo v sv-boto ob pbl 19. iz kapele sv. Andreja k Sv. Kr'žu. — Umrl je g. J.Tiško Kajfcž". Na zadnj' peti ga bjtio spremili v soboto ob 10. iz kapelice sv. Cirila in Metcda k Sv. Križu. — V 47. letu je premin'1 delovodja mestne elektrarne g. France Virant. Pogreb bo v soboto oo pol 13. iz kapelice sv. Aniona k Sv. Križu. — Po hudem trpljenju je umrl bivši ravnatelj Mestn. ga pogrebnega zavoda v Mariboru j. Emil <»;vbac. Pokopali so ga v petek donel une pri Sv. Križu. — Dotrpel je dij-k g. Drago Z»i-»an6'6. Pogreb bo v nedeljo ob % 3. iz kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu. — Umrl jc bančni uslužbenec goso. I/an S::r.'.n; ':'. K večnemu počitku ga bodo spremili v soboto ob pol 11. iz kapele sv. Janeza k Sv. Križu. — Po dolgem trpljenju je mirno zaspala ga. Helena Šporn, rojena Majcen, soproga trgovca. Pogreb bo v soboto o'o pol 17. z hiše žalosti na farno pokopališče sv. J-irija v Stežicah. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, nj hovim svojcem pa izrekamo naše Iskreno sožalie. u— SrediSče Ljubljane je bolj zanemar. i k kor periferija, taka le sodba po zad-:: i.i r ■: V pre Imest j'h sneg kopni in ga ljudje falno odmetavajo z lopatami. Sta o in n-iado ga je kidalo, dcfkler še ni nastopila odjuga. V mestu pa so obležala pen-icod še debele plasti, ki se prč^si ta a-yo V-v povzroča dolge in umazan? p:tcka podnevi, ponoči pa zalednnele strajs, pol kater mi mečno drsi. Preb valcem v središču mrsta naj bedo za zgled obrobni predeli Res bi b*lc- želeti, da so center mesta nekoli':o boljše počisti kajti iz ssdan-e umazanije se ob toplejšem vremenu lahko začno razv jati še kakšr.e kužne bolezni. u— Vi"m de GiedališRer-a koledarčl:o. 2e nekaj dni vzbujajo pozornost v izložbenem oknu pa-3?.'-e Bate rr^? ta vi j ene nagrade Gl?c'ali"ir.2-ra koledarska. Nagrade so lepo aranžirane. tnko dn mimoidočim takoj prlvabi'o pog'ed v izložbo, V ospredju sto'i-a aelo posrečeni ms'! plastiki ri-oli »lanlh ljubljanskih likovnih umetnikov Z. K''i-na ln K. Putriha, v cztdju p* sa ra-vrtavllena dfa festih naših priljubljenih upodabljajočih umetnikov. Klik» predstavljajo: F. Godec: Po nevihti, T. Oo-i-p: Motiv z Ba-Ja, L. Pcrko: Vinski brate', M. Pl beriel:: Zim=kl motiv, E. Sajovic: Marjetice, C£VE3T"1.A „PREVODAu DELITEV KVASA PRIDELOVALCEM Pride Oi a cl krušnih žit, ki so prejeli osnovno živil. xo nakaznico za mese? isbruar biez odres-ko» za krv.h aii moko, prejmejo pri s^ojem sta1-r.em trgovcu na cba odrezka za zvas skupno SO s kvasa. - ! V. SkruSny: Vrt pozimi. Vse o'Jnate slike imalc umetniško vrednotit. tako da jih bodo srečni nv g.ajencl resnično lahko vwcli. Prav tako pri J. t o i.-.ts'-en&Cajo oria..e lepe nagrade v cblik. desetih i in osmih knjig, glecali-k-„i abonma'a ia p.t-j naj.tih vstopn e. Vtak Gleda iški koledarček ima svojo številko, ki bo prišla v poštev pri žreban.u 4. marca t. 1. u— Lsarovali so: Podpo nemu društvu za gluho-i nemu mladino družina Kosovinčcva v počastitev | spomina pok. ge. Kaa.ins Schull-rjeve 330 l:r, žo'e Glasbene Matice pa v počatt.tsv rp">-liv.. s. po't. matere skladateljice ge. Mirce Sanci-n;> e <59 lir; za stsre in onim^l: v me-stnem z -vetižču rodbina Ivana Msclika 150 Ur v počastitev spomin* Marije Lipov/ko; e; za Društvo slep h rodbina Zabukovec 300 lir v počartitev rpr.mina pok. Km Ta Gerbaca; slepe Stoj an in Boman K^ra&u 200 lir nameeto cvetja na grob sošolca Mivota Krsfl.a in ne ms« to vene» na grob Franca Kri»tarui tvrdka »Tribuna« 30U lir ta Društvo slepih. u— 21a žrtve letalskega n?.p?.'7a na Ljubi 'ano j» st. Iran F i g * r. lastni« p'arus r VoSnJakovi uiici 12 podtril 100 lir, ki jih je rna3i.no žu; an t o isroli.o r.a potrebnejši družini. S trm je dobro -nik d«l dobčr zsl^d, nsj se L ubljaneani ob ta. ih n«s-»d*h spominjajo tudi srojlh someščanov z dobrimi d*li, s*to se ra mestno županstvo da o-vr.:cu najtopleje zalivaljuje tudi v imenu pod-p. ranih. u— Novi etin-. t*vo-, tr'mesec'nl strcj^-iisni tečaji te pršenja.o 3*.. 20. 21. feVrua.-;«. Prakt čno znanje, korirtno vrakomur sedaj in v bo 'o":e. T7re ö^verao. Vpisovanje, informacije: sChristofov trgorslii učni zrirod«. Domobrarslta eesla 15. u— I. moška meščanska šoli v li ib jani (Pnile) prične zopet z rednim poukom v ponedeljek dne 13. februar a v trnovskem procvetntm domu po urniku, ki je bil učencem objavljen. u— Sadni šolski ponk urpeino nadomeščajo Specialne iastmkcije, Kongresni trg 2/II. über die Beschlagnahme des Vermögens von Personen, die wegen Preistreiberei oder Schwarzhandel verurteilt werden, und Uber die Straibefugn s det» Stuatskoiii-misaxs zur lickaiupluug des Schwarzhandels Das Amtsblatt des Chefs der Pruvinziai-ver.vaitung vorn 14. Febr. d. J. veröffentlicht nachstehende Verordnung des Obersten Konunisars Dr. Rainer: Auf Grund der mir erteilten Ermächtigung ordne ich an: Art. 1. Der Staatskommissar zur Bekämpfung des Schwatzhandels kann das Vermögen derjenigen Personen, die wegen Preistreiberei oder Schwaizhandel von einem Gericht rechtskräftig verurteilt wurden, ganz oder teilweise beschlagnahmen und einz'ehen. Art. 2. 1. Ist der des Schwarzhandels oder der Preistreiberei Beschuldigte geständig, kann er sich unter Verzicht auf den Erlass eines sehr ftlichen Strafbescheides und die Einleitung eines gerichtlichen Strafverfahrens der Strafe unterwerfen, die der Staatskommisar zur Bekämpfung des Scharzhandels festsetzt. D e Unterwerfung sieht einer rechtskräftigen Verurteilung gleich. 2. Über die Unterwerfung durch den Beschuldigten und die verhängte Strafe hat der Staatskommissar zur Bekämpfung des Schwarzhandels eine N'ederschrift aufzunehmen. 3. Im übrigen wird das Verfahren vom Staatskommissar zur Bekämpfung des Schwarzhandels geregelt. Nareäba o zspMä imsvicse čr^sfrarzifasacev Vrhovni komisar za operacijsko ozemlje Jadransko primorje dr. Icaincr je izdal »Na-redbo o zapiembi imovine oseb, ki se obsodijo zaradi navijanja ccn aii črnoborznega trgovanja, in o kaznovalni oblasti državnega komisarja za zat'ranje črne borze.« Naiviba je • LJv/ljena v »Službenem listu« li. t. m. j. es g isi: po. ta.i č.oiega mi pooblastila od- r j'vn: člen 1. Državni komisar za zat ranje črne borze sme imovino oseb, ki so bile po sodišču zaradi nav'janja cen aii črnoborz-uf.gs. trgovanja pravnomočno obsojene, ceio-nu. ?li deloma zapleniti in zaseči. člen 2. 1. Ce tisti, ki je črnoborznega trgo-vanja ali navijanja cen obdolžen, svoje dejanje prizna, se lahko podvrže kazni, ki jo določi komisar za pob janje črne borze, ako se hkrati odpove izdaji pismenega kazenskega odloka in uvedbi sodnega 'kazenskega postopka. Tako sprejeta kazen velja kakor da b' bil pravnomočno obsojen. 2. O tem, da se jc ebdolženec podvrgel kazn; in katera kazen je bila izrečena, mera r.aprav'ti državni komisar za pobijanje črne boi-ze zapis. 3. Ostali postopek uravna državni komisar za pobijanje črne borze. Nadaljnje olafšavc tfede clek-Hčtieg'? foka šef pokrajinske up: a ve ;!e z odredbo VIII. št. 15 142 predpisal naslednje olajšave od clo1 cčb o omejitvi potrošnje električnega toka: 1. Dovoli ce uporaba električnih dvigal za esrbni prrrnet.. 2. Obrtni motorji do skunnerra učinka 5 KS (3.6 KW) mejo do na iaJjn>e rrlrcd-be obra-tovati pcxlnevi od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Prednji odredbi stopita take j v veljavo* obvestila slovenskega rdečega kriza Porivi. V poizvedovalnem oddelku, Marijin trs št. 5, naj se a^ijo pri laferrntu III j^asledije osebe sil njih »ro'ci: Vldrih Ivan. Jenko Zlnka, roj. Damjan, ln Poklukar-Kocjaiičičeva. fföc d krajcarja, Iti gfi'dlOQftt •. ,tt Gospodinja misli, da izteče malenkostno vode, ako iz pipe po malem curlja. Toda v zmoti je, kajti ob takem curljanju izteče lalikv na dan 150 do 200 1 vode. Vseh pip in Irugih iztokov je v Ljubljani približno 60.000. öe bi pri vseh curljalo, ki izteklo na dan 9000 do 12.000 kub. metrov vode, kar predstavlja dnevno škodo 11 000 do 14.000 Iii. Ob varujmo se äkode in zapira jnrc< pipe tesno. BOJ POTRATI! Postrežnina ori oddaji vina Komisar za cene za ljubljansko p-krajino je iz'.al naslednjo odločbo: Cene za vaio v feost.Liaii m točilnicah so narasla v tako viš:no, da postrežnna. ki se je c dobri la z odločbo šefa pok.ajn-ske uprave — komisarja za cene z dne 16. Vili. 1944. XI. 136/2-1945 ni več v skiadu z za.:lužki v drugih sirekah. Zato odrejam s takojšnjo veljavnostjo: Postrežnina pri oddaji vma v vseh g-bt nsk h obiu-tih brez ozi a na kategorijo- .zvzemši kavarne sme znašati največ 4 Ure pri litru. Pcstrežnina pri cdiaj; deserinih vin, to so vma ki vsebujejo več kot 16j alkohola in pr, oddaji jedil ostanejo zacnkiat nespremenjena. Točilci vina sc- dolžni objaviti odločbo v vseh gcstinskLh prestorih na vidnem kraju. Kršilci te odločbe bodo kazno. am po ob-sUvečih proti ^raginjskih predpisih. Razpis zdravniške s-uibe Sef pokrujuiske uprave za ljubljansKO pokrajino 1 v Lj r bi Jani razpisuje na proiic-m oddelku Sp.tšne bo.uisuice v Ljubi.ani službo pomožnega zdravnika v ..astnoetl uradniškega pripravnika za VHI. prlotajno skupino odnosno sekundarnega zdravnika v VIII. položajni skupiul. Za primer, da bi ka_.cildat ne ane: prcdp:sanih i>o„o.tv, se bo sprejel v nužbo v ia tnosti honorarnega uradnika s prejemki, ki ustrezajo prejemkom pragmatičnega zdravnika. Prošnje naj se vlože pri občem oddelku šefa pokrajinske uprave v Ljubljani do 18. lebruarja 1S43._____ S štajerskega Vod!tcij;ce šiaj^rs.vih Udiia ao am ele ob k ixcu j-uiuarja dvoanevuj. službeni razgovor v DuaJioru, kamor je pr-sei tudi sta-jerskj Gauleiter ar. Uibere.Lhcr. Razgovor se je t_*ä'l p-po.ne izrabe delovn.n si: v okvnu vo_n h na.parwv. Dos.ej so ž-nske na štajerskem izgot vke 9Ü0U parov roKav,»: in 4.200 parov ov uč za vojake. S poseono p;«ornostjo se štajerske Z-^e in uexieti povečajo oskrbj pr.pacfciikov nemške cbo-ložene sile, ki se vračajo .z ju^ov^ho-iniii dežel. ... umoren öclsvec je 80-ietn; pečar Franc L eiringer iz Sierninga. Mož je že 8l> let star, pa še ve>.uo t- l.Ko. pri močen, da popiavija peči i.j ueia v sv.jem p^k^cu p o 60 ur na teden. Od tolovaj >ke krogle je padla v Tr-bovi>aii voditeljica stiankine cclice Ma ija Bczgovškova. Toi- vaji so napadli Bczgov-Ska in n.egovo ženo B.zgovšek je uobil stral v lioieno in omahnil, kar mu je otelo življenje. »Tagesp t« piše, ia je bila Bez-govškova ena najix>lj vnetih sodclavK. si; anke na področju trboveljske občine. Pokojnico so sp:*emlli na zadnji poti mne«. gc^cvilni železničarji), tovcuili in prijatelji njenega moža ob odprtem grobu pa ji je spregovoril v sl-vo vodja okrožnega u acla Schultz. V Cmureku so 27. januarja pokopali učiteljevo vdovo Marij-. Simoncčevo, ki je umrla v 81. letu svojega življenja. NE SAMO ZA ZLATO Uumaa Hoyerle je bil presenečen. Drugače se napaui niso tako ziaiiita u navali. Vendar ni reKel oiC in je molče ki eml za ženo. Poznal je Žalostno zgodbo njenega življenja. Nemka po rodu, se je bila še zelo mlada poro-'čiila z bogatim švicarskim trgovcem. Zakon je bil zanjo pravo mučeništvo. Ko je iuož umrl, je spet privzeia dekliško ime. Pred dvema letoma je vzeia k sebi brata, ki j« bil v rodbini očitno nekakšna čina ovca, hromega človeka, bolnega s telesom in dušo, in zdaj je z vso vdanostjo skrbela za njegov blagor. Irena Gottwaklova je odvedla zdravnika v majnno sobico. »Pripravljena sem bila na to, da ga bo danes napadlo,« je rekla, ko sta sedela. »Kako naj to razumem?« »šestnajstega marca smo, gospod doktor.« »Da, res,« je prikimal. Razumel je. šestnajstega marca je bolnika zmerom prijelo, ta dan se je bilo moralo zgoditi v njegovem življenju nekaj strašnega. Toda kaj? »Spet je govoril o tistih groznih stvareh,« je ž. na zamrmrala. »Saj poznate njegove zgodbe. Okrutno trpinčenje, zlati zaiuadi. potopi ladij, ljudje, ki se utapljajo — — zmerom isto--« Hoyerle si je mislil, kar si je moral misliti, kolikorkrat je slišal o tem. Gottwald je moral biti žrtev kdo ve kakšnega zločina, in to doživetje mu je bilo zmešalo razum. Po telesu je imel nekaj odurnih brazgotin. Hoyerle je bil že večkrat poskusil govoriti z bolnikom o tem, kako so brazgotine nastale, ali odgovori so bili tako zmešani, da ni vedel z njimi ne kod ne kam. Neko besedo je Gottwald spet in spet ponavljal, in kadar jo je izrekel, se mu je obraz strahotno spačil. Težko je bilo doumeti ta izraz. Na Gottwaldovem obličju so se zrcalih strah in sovraštvo, muka ia groza. Kiddery je biia tista beseda. Toda kaj je utegnila pomeniti? AH je bila ime kakega človeka ali kakega kraj ? Ali pa so biii njeni trije zlogi morda samo izrodek bolne domišljije? Hoyerle se je zbral. »Minuli teden sem imel priložnost, da sem govoril o vašem bratu s profesorjem Heil-kerjem. Hcilker je psihiater, ki mu ziepa ni para. Ta slučaj ga je jako zanimal, fce dovolite, bi stopil z njim uradno v stik. Seveda bo profesor Hcilker zahteval, da se bolnik prepelje v njegov zavod. Brez korenitega opazovanja se ne da nič opraviti. Tako bi--« v V zavod?« -»Beseda ne zveni lepo.« je Hoyerle vzdih-nil, »a konec koncev gre vendar samo za to, da poskusimo doseči ozdravljenje.« »Moj brat ni blazen v običajnem pomenu te besede.« »Gotovo da ne.« je naglo rekel Hoyerle, »toda ponavljajoči se napadi v zvezi z nekimi mislimi, ki jih bolnik pri tem razvija, dajejo vendarle sklepati na periodično na stopajočo omračitev uma. Pomislite tudi kako preživi ostali čas. Niti ne govori niti se z ničemer ne ukvarja, samo buli kar naprej tja v dan. Ne, treba bi ga bilo vsaj za poskusnjo dati v drugačno okolico, pred vsem pa izkušenim zdravnikom v roke.« 2ena je molčala. »Dajva, hodiva poštena drug proti drugemu.« je Hoyerle nadaljeval. »Vaš brat ni normalen. Nekoč ste mi sami zaupali, da je bil že od nekdaj čudaški in pustolovskega duha. Oscmnajstleten fant je še pred vojno izginil in s tem pripravil vp*n in vašim staršem veliko gorje. Dolgih pet ir? dvajset let se je skital po svetu, ne da 1» le enkrat poslal glas o sebi. Toliko čas.% da vas je nazadnje — menda pred poldrugim letom — vnanje ministrstvo vprašale, ali ste voljni sprejeti brata v svoj dom. L A S r E L E Z N IC A K G L E D A R Sobota, 17. februarja: Denan in tov. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoii. Dunajska certa 6: Hočevar, Ceiovš.ca cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška ces. il. Zatemnitev od 1S.15 do C.50 DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Sobota. 17. februarja ob 16.30 dramska predstav*: Poslednji mož. Red Sobota. Nedtlja, iS. feLruarja ob 17. operna predstava: Ta:.nhauser. Izven. Go-to vanje komornega psv-ca tenorista dr. Julija PoHzsrja m basista Antona Orla. Ponedeljek, 19. februarja ob 16.30 operna pred- si-t.-a: Stara pesem. Izven. 20. oble;nica smrti V. Parme. Cene od 60 lir navzdol. Fr. Ks. Svoboda: »Poslednji mož«. Veseloigra v treh dejanjih. Poslovenil Fr. Govekar. O ebe: Petelin, hi-.nl posfcdtnik — Ce-öar, Petelinka — Na-blocl a. Heiena, Zdenka in Jaroslav, njuni otroci — Razbergerjeva, V. J uranova in Verdcnik, dr. Gab'.rsček — Gorinšek, inž. Sndar — Nakerst, To.-čka Kavčič, gimnazistka — Sveteiova, Ear.ca, elužkln a pri Petelinovih — Mazovčeva, Vojak — Eü..Lre; en. Godi se v večjem mestu okrog leta l£U0. Režiser prei. šest. Richard '.'agner: »Tannhätiser«. Romantična opera v treh dejanjih. Osebe: Herman, thürinsi-ški deželni grof — Orel k. g., Tannhänser — dr. J. Pöitzer k. g.. Wolfram von Eicr.enbach — dr. B. Popov. Walther von der Vogelweide — Uršič, Biterol f — Laagus, Heinrich der Schreibet — Ra-kovec. Reininai von Zwetcer — Korošec, Ellzabe.a, nečakinja deželnega groi'a — Heybaiova. Venera — Koaejeva. pastir — Zakrajžkova, štirje paži — Bukovce; Patlkova, Zakrajškova in Lobetova. URADNIK vtr.-zran v vseh p «arn Sich delih, oprosöw obvezne službe. obvlad.i p3rfekcn> nrm'-čino. dober risar. k<če p-l.eme zaposlitve. Ponudbe Jut u pod »Vcutea ln marljiv«. 3664-1 BLAGA JN'CARKA vežčj vseh pi"a.mlšk;h del, z zri njein slov., na;ii&3-ga ln italijrmskeg-i jezika. išče name.-t tve za Vkoj. Ponudbe Jutru pod »EUgajničarka«. 3330-1 PO?TRE:"'N'CA dobi flu-fcbo od 7. do 10. ure ti' t Vp-a'at! re t-vra-cj Kerž.č, Franlto*vm-ska 1. 3573-1,1 GO'-POD. POMONCO fT'em zt ti-koj. !>be-lalc, Tavčarjeva lll'I. 3S 39-l.t DEKLE mlac'o tudi začetnico, r p-efi-«no k d',rv'lanski rodbin' kot petnoč v gospotttn ^ tvu poti popolni rn^ ti To-"-n c. 30 3714 la DPKi E tio'^n"-Ftrežn t*> zt vu h'5ni d^la. spre-red i D- eiios). 18.3C—18.45: Glasbena med.gra. 18/.5 do 11L00- Gospodinjsko predavanje. Bizjak Vida: Pripra.a semen ln načrt za vrtna dela. 19.00 do 19.30: Fantje na vasi. 10.30—19 45: Poročila v Blo-venščlnl. 19.45—20.00; Aktualno predavan:e, govori Ha:is FritziCb*. 20.00—20.15 Poročila v nemš' ni. 20.15—»J.45 Plfiznerjeve pet m i poje dr. Julij FÖ t-zer. 20 * 5—21.00: Glasbena mediqra. 21.00—22.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. 22.0C—22.15 Poroči'a t nemščini in napoved sporeda. 22.15—24.00: Glasba za konec tedna (prenos). OBVESTILO ŠPORTNIKOM — ZšK Hermes (odrtk za boks). Redni treningi ca bok-arje so vsak ponedeljek, sredo ln petek od 18 do 20. v Akademskem domu na Miklošičevi cesta 5. Sprejemajo se še novinci, ki Jih ves li ta športna panoga. — Sklicujem obvezni sestanek lil trening v eii članov odseka za ponedeljek 19. t n- ob 18. v Akademskem domu: Važno zaradi (izgovorov o bližnjih prireditvah! — Hačelnlk. ŠIVILJ. VAJENKO sprejmem. Prednost im.i. k: se je že ueila. Na-!ov v Jutru. 3091-44 LIMONO v čaju. dobr0 nadomešča limonin eks trakt Citrol. Stekleničko prinest« seboj. Droeeil-Ja Anton Kane ttl".» «ka Ul 1. 3477-« VOZIČEK globok, lep. preči vojni, prodam. Kamniška 38. 3665-C DVE GARNITURI salonski. prodal v trgovini »Umetno««, Kolodvorski 30. 3649-6 TEKAČ nov. 4.5 m dolg rved-m a'l eomenjnm ra prot'.vredno t. Domo, bršivka 13'I, levo. 3378-6-D JEDLNO O'.JE oz oljnato me'arlco si lahko sami pripavit» z Ami s.«n praškom D oserij, Anten Ktnc. Židovski Ul 1 3476-6 VOZIČEK šp^-tn'. podam. Ogrin Si'v,. Rožna dolina c. XV./25. 3655-6 PREPROGO rz rrotvoza 2 60x1 60. prodam. Naslov v Jutru. 3600-6 4 OMARE 2 Vel:ki fur-n rr.ni, 2 manjši, prede'J en i zi perilo, p-o-önm zar-di sel tve Dre-nikova 17. gostilna 3615-6 MEVEFJEV LEKSIKON 7. :zdiji. nov. p-odam. Zalokarjeva uJ. 14. 3620-b ČEVLJE d-.mske. n zke. št. 37'/!, tor posodo zi m-fit. aii' 11.. 20 Lltr ko. orodim. R ha r Jeva fi''I Kol-zja. 3679-6 KOVČEG usnjen. 50x30 xl6. novo usnjeno p-falno mapo ter zelo lepo, črno lisičjo boo. prodam delo- prod m a!! zimenl m. Naslov V Jutru. 36C2-6 VOLNO j predeno, lepo. domačo, prodam. Poljanski naf-ip 14,'H. desno. 3495-« ČEVLJE n'zke, črne, boks. St. 35. prodam -Ii zamenjam protivrednost. • Postojnika 8. 3710-8 TRIKO garnituro, rro-fko, predvojno, novo. p-odam ali z menjam. Cesta na Roink 43 3711-8 Javna zahvala Mati pokojnega KREGELJ MIROSLAVA ee iskreno zahvaljuje njegovim zvestim tovarišem za vso ljubezen in požrtvovalnost, ki so mu jo izkazovali ob vsaki pri-i;».i. Maža»7.adušnica bo dne 19. t. m. ob 8. uri v certvi Sv. Petra. POLČEVLJE št. 41, črne. Iz f netta usnji, za •;trrejše g^pode n rjave salonske št. 40. prodam. Naslov v Jutru. 3713-8 KO^UH t'ič«trt nsk , iz domačih lisic. nov. pro-d m. Or-led od 8. do 10 ure Naslov v Jutru. 3717-8 PREPROGE Vwüje 1-. mmi'e. dve salonski g-rn'turi in 1 fote'J. pri-d m. Ni og'ed v tr-trovlni »Um«*nont« Ko. lexivo.—ka 30. 3703-6 TRI SLIKE, umetniške, primerne zn dar !o. prodam Naslov v Jutru. 3706-6 2 ZA.JKI p'e. renski, pro-d-.m. Trž- ka c. 111 (konec tramvajske t>-c-ge). VOKIČEK ortmSkl. globok. bel, tapec ran. pro-d m. 1'odberšček. Ok;-škega ul. 27, Kodell -vo. 3683-6 3 OKNA kletna, s šlpi-mi in puJt za gostilno .-.Ii m'ekarno. prod-m. N Mov v Jutru. 3633 6 GOIZERJE nove. št. 44 prodam z» 6500 Lr ali zamenjam za protivrednost. Naiov r Jutru. 3 34-8 GRAMOFON z plošSimt. v b'ezhibnem stanju, p-v-d m. Pugljeva 38 Koeieljevo. 3735-8 5* TULJO tapecirano, z ogledalom, krasno darilo prod m. Pugljeva 38 Kodcijevo. 3736-6 PLAšč u-njen, s podlogo. prodam. Naslov v Jutru. 3738-6 BLAGA 2 90.t> sivega, za moško oz. žensko obleko in škornje št. 41. prod-m. O^I ed od 8.-9 Naslov v Jut-11. 3719-6 ČKVI.JE moÄke. z-lo Eio'ne. 8*.rap-cne. nove. prodam. Og'«d od 8-do 9. Natlov v Jut-u. 3720-6 GRAMOFON KOVČEG v n-ib>'j cm »w/-Ju. « jiolčaml, p-c-dam. Sv. Petra na»lo 71. priti levo. 3 vr?ta-. 3722-6 2'KRABCI (dozi), lepi mcöko in d m-ko. zi-petnico !n bro*k.-> prodam. Naslov v Jut-u. 3723-8 RTSAI.NO ORODJE novo. pre?;7nio. vc*le. pro. dam. Naslov v Jutru. 3724-8 GOJZFRJE 39. n otro-»ke Vi*oke Cev»Je * 30 prcd=m. Os:''d DunaJ-.ka cefta 33. öevl'fl.- - 3725-8 2 kg PUH PERI A t»r čajni servis aa 8 lz najfinejieg, čeikegi porcelana prodam. Vodovodna n. 1711. levo 3750-« SUKNJIČ usnjen, kratek. z volno prx!kiž'vn. p-vovr^ten skora' nov prodam »11 zamenj- m DeržaJ, Slom'skov? 3752-8 STEDT* žele»-n. prodan. Na.*lov V JV-u 3757-8 POHIŠTVO bO»1i». p-o-d-m zflrfld■ ••litVe Naslov v Jutru 3758-8 KOZO brejo »VC»r*ko p-od-'m Šimenc. T*-i rka 53 3742 « 16 ke VOLNE. ne bele prodam Km*. Florjanak« 13. 9I4S-« CBLFKO m^ško dr-bro ohranjeno. r>rod,xm. Na. rlov v Jtitru. 3745-S RADIO 5 + 1. prodam Ficijanska 1MH. 37f7-6 PLAŠNE plntnene 37x 47 in l*T>o r^no vezeno b'a.nno z 2 prtlčlto-m.-. novi. pcocUxr. Ni-sVot v Jutru. 3743-3 •msm eni ^ntarice. buteMke in razn« 'teklemce, kupuje go* t ln* Lov*m. Gradišče 13. 3646-7 KOLO moSko in pisalni ft-oj. kuplr. Ponudbe Jutru ped »Ohrani .-"O«. 3629-7 LJUPLJ. 7VON ivrt, (Posamezne letn'ke in mesečnike. kupim. Ponudbe Jutru pod »LJ. Zvo-r« 3608-7 ZNAMKE kompl. zbirko ali posamezne pirtije. kupi.T Ponudbe Jutru pod »Znamke«. 36 7-7 ! SV P SMO kupim Ponudbe Jutru pod »Sv ! Pirmo« 3556-7 PISALNI STROJ kupi A. 1 Kovačli. Prešernov, u' 44 3418-7 OLJE žai avo. Jed lno. kupi.-n. Naslov v Jutru, j 3514-7 VOZIČEK otročki, elo-bok aH športni, kupim Ponudbe Jutru pod : »«iD-vtn:« 3628-7 TRGOVINA »OGLED«, ki?stnj trg 3. kupi: epilnice. kuhinjske opra ve omare. kredence, kavče otomsne otr<«šk9 voZ:čke otroška po-te'jl ce rjuhe k.ipne. posteljnino, prep-oge tek»če linolej šivalne «troje porcelan, «teklenino m d uiro 3339-7 KOCKE (kante) pio^e v nvte kupuje »Petro nafta« A Hme'ak LJtl ^lnn« Ciril Metodovi 35i '-442 7 V KOMISIJ. PRODAJO sprejem mo vsakovrstne boljše predmete. Pa lu-merija Veniu. pdiča BaU. 3500-7 KOŽUH damski. kupim B'i z imeni >m. N;slnv ▼ Jutru. 3588-7 SLOV. KNJ'GE dobre, kupim. Ponudbe Jutru pod »Biblofil.. 3806-7 KOVČEG za harmon ko 36. 20, 37 cm. kupim ali dim protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Kovieg«. 36 4-7 PLOŠČE gramofo«Mke, slovenake. kupm. Po-nudb4 Jutru pod »Polic« 3675-7 PISALNI STROJ ptenO-snJ. 'oot >\s zna T ke, v brezhibnem ttanju kupim aL dam proti vrednot. Oster« Jo4e Vi-Ska c. 8. 3676-7 FOCUS žepno »vet Iko. kup m. Ponudbe Jutru pod >D.ilmon« 3677-7 KOLO mo5ko, dobro oh-ani eno kupim Na-«lov v Jutru. 3880-7 D AMANT a« rezanje stekla, kupln. Foto Po-gaink, Ulica 3. mi Ji. 3672-7 L"NOLEJ n^ platnu 4 'do 5m. kupm tud aa I protivrednost. Kislo» v : Jutru 3863-7 ! STROJ 1'valnl. pog-ez-ll^v. «n>mvi- S'P "-r ali , Pfaff. kup** ' • mdbe j Jutru pod »Ändere i 34*3-7 SADI O aov ali dnbro , ohranjen, kupim N'-iov v Jutru. 3735-7 IAUC nov ali malo rab-Jrn kujv.-n. Nr-fW v I STANOVANJE enoobno Jutru. 3703-7 j z menj im tistemu, k ■ TtEPROGO 5 m do'g-, :>bi mi ponvgal delati na t^kal), nnvo. a'i zelo . v-tu. n jrije upokojen dobro ohranjeno. ku »im. Dam rud proti-rrethvost. Ponudbe Jutru pod »Tekač«. 3659-7 ANGORA JOPICO cz volno. Icirpm sli d m xot vredr.ott. Ponudbe Jutru pod »Angorn« cu. Na&lov v Jutn» 3633-21 STANOVANJE r vili, z menjam maio'lanskin rerej'im Ponudbe Jutru prve hi. 3739-7 6e. z^menj^m s kuhinjo KOLO dobro ln i in sobo in «icer od po- lepo ohranjeno, ku im (žte prot Mostam i'onu-aII dam protivrer'nort. ! Jutru pod »Uw>dn i Nas'ov v Jutru. 3635-7 j pri'ki«. 3669-21 SLOVAR nn.el-SV:o--irm- | STANOVANJE 4 «ob. 2 ali angle ko-Moven- ' kab netov. kuhinje s ki. kupi-n. Naslnv v i pünnm v stori hiši. za-Jutru. 3687-7 menj'm s 3 sobami ev. R RJUH novih, flane- 1 kabinetom. kuhinjo B >ast'h, kup m. Nas'ov v j plinom, kjer kol' do 3278-7 v-mvij'fci prori. Ponu GALICO ku- dbe Jutru pod »čivto«. 3708-23 STANOVANJE dvo obno s kabinetom, modem.-) zelo protomo. v centru. r--menjam takoi Zi dvosobno, manjše, mo-derno v centru. N-«'0" j v Jutru. 3731-21 Ju TU. MODRO -jim. Kiste! le. Dn'enJ-ck» 5 3721-7 BLAGO hla^e. volneno svetlolro kupim ali omenjam. Naslov r Ju-tru. 3754-7 P^PA^AIčKA myi^i ah zelene«* mladl'ki. kup'm Pl-e-m v denar tu nl- prot vrednosti Ponudb« Jutru r>->d -S-mec«. 3760-7 f>AMcKO KO» o kt'pm Pon1v^^e Jutru rvvi »L*hVr>«. 3741-7 SOBO p^zno. T balkonom. oddam go^po-iičnl ves din odd »Perilo«. 3707-3 I123HS KROJNI TEČAJ ta T«o damsko garderobo, pr -i«dl Jožica Ru--Kumelj rn(orm-clJe Puccn'ftvi 4/II. levo. 3592-37 IZGUBILA SEM 34. n. zvečer no'ono žensko öb'eko. Najdtelja pro-flm. naj Jo vrne škof Frančiški, Sotesk' 4. , 3726-37 1 t OSEBA, ki je ujela čr-' no kokoš v Tobačn: u't-ci 2 pri zaklon šiu 3 5 febr. t. L. Je bila opazovana m poznana ter Jo n--.J vrne. sicer Jo prt-d.-m policiji. 3709-37 ZAPESTNO UPO sem izgubila od Rc^Ij.^ve ce-t; p-C'ko Zelene jame do Most. Prosim pjšteiie?, najd telja, da nu jo proti n RTadl vrne Modno kroJaStVo Kr žaj Franc. Skofja Ul. 6 3700-37 IZGUBILA SEM sv leno ruto od ljudske kuh rjo. do finar.^ne d rckclje Pro-lm. da Jo n-jd'.teij zroii pri vratarju finančne direkcije. 3762-37 KOKOS rodeiiand^ko. Je 12. t. m. med 13 in 35 uro cdaesla v h ši dobro znana oseba V o?fo pv^ledic naj Jo dostavi nemudoma v 5e- leiibu-govo 3/n. leve tljnrrr ;ce. 3768-3"* SAMOKRES strašilni, »EMOE« Je bil Izgubljen v torek v Idrlj ki ulici med 18.30 in 20. N'jdi telj naj ga odda proti neradi v J"t-u. 3578-3T ka. zamenjam r.a dobro d ' ^^ sprejmem ohranjeno od m-tn"-» Hrcnova 19/I. 3727-23 »li »i z*m-k p!?še Na- , -W r Jutru. 3671-8 1 SVF»A JATCA z-me- J nlam za kurjo D *o. '__________w . N>«lov v Jutru. 3732-8 SOBO s souporab« ku JP'MEN pr-žen zame- binje aH ločeno kuh njo njam suhega ali * kaučem. lš."« pode*«- ovea. Rožna "'ci 'an skoro ve« dm na 7/TI 3682-8 delu Plačam delno s DRVA in dim bi ~<-o pridelki. Ponudbe Jutru dam zi žen-ko kMo. Po- i P"-~Tiew« 372R-8 dom katero bi *ama i*RA"SIčKA m''de. » «redlni mesta odd*T v n Jem N-slov v Jutru 3391-37 SKLADIŠČE ali trg lokal. kjer koli v me^tu i'čemo s« takoj N-«lov » Ti.tni <357 37 Ponudbe Jutru po-i »Za bel krompir« 3639-17 Zamenjana suknja Gospod, ki Je v kavarni Union v ponedeljek 12. t. m, med 17.30 in 18.30 zamenjal črno suknjo, naj Jo edda v garderobi, ker Je znan po obešalnem traku krojaškega podjetja Pučnik. KINEMATOGRAFI KINO SLOGA. »Natakarica Ana.« Predstave ob 16. ln 18. uri. KINO UNION. »Dunja — poštarjeva h«i« P» Puškinovem romanu — Heinrich George, Hilda Krahl. Predstave ob IC. ln 18. url. KINO MATICA. »La Habanera.« Žarah Leander. Ferdinand Marian, Predstave ob 16. ln 18. url. t Umrl nam Je naš ljubljeni brata, stric la svak. gospod 5IMONČIČ IVAN, bančni uslužbenec Pogreb bo v soboto 17. t. m. ob pol 11. dopoldne lz kapele sv..Taneza na Žalah k Sv. Križu LJubljana, 15. februarja 3,945. Žalujoči: JOŽE, VLADO. SLAVE, bratje; IVANA, FINI, «estri. In ostalo sorodstvo. t Dotrpel Je naš ljubljeni sin, brat, nečak, gospod ZUPANČIČ DRAGO dijak pokopali ga bomo v nedeljo, 18. t. m. ob tri četrt na 9. z Zal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Kamnik, Solkan, LJubljana, 16. februarja 1945 Zaluiočl rodbini: ZUPANČIČ, LANCOS f REALITETNA P SARNA Habfea Mil«. Clg-le-o-»a l'p. proda ,fPth «tivbn-h ptrcel po *e!o ugodni oaal. Tel 33M-20 SOBO prazno rejli ti-Bdnlk. Najraje na per-f»rlji mesta. Z« najemnino nud protivrednost Ponudbe Jutru pod »2elexnica< 3683-23» Po dolgem, mučnem trpljenju nas Je r« vedno zapustila in mirno v Gospodu za pila naša ljubljena, predobra žena. mama, •tara mama, sestra in tašča, gospa HELENA 8POUN roj. MAJCEN soproga trgovca Pogreb bo v soboto, 17. t. m. ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče sv Jurij« v Stožlcah. Mala vas-Ježlca, 15. februarja 1945. Žalujoča rodbina SPORNO V A In sorodstvo. PUj die äcnnftleit'ine za uredništvo Miiaa isclnek - Für den Herausgeber aa Izdajatelja: Stanko VIrant - Pür Narodna tiskarna sa Narodno tiskarno: Pran Jeran - Für den Ina«* rataateil 1 m UucraUU dal: LJubomir V0I6I&