■ tyuw «WW Uirwiuiy? Melbourne - Katarina Persic, letošnja maturantka iz slovenščine in Ronald Mvak, bivši maturant - želita si več povezave s Slovenijo in z drugimi Slovenci po svetu. Poskušajte radio 3ZZZ in SBS - mladina bo govorila o svojih izkušnjah pri učenju slovenščine. SNUBLJENJE DUHA PAVLA GRUDEN MELBOURNE: S sestanka združenja SLOVENSKA BESEDA. Nekateri prisotni-z leve: Dino Rupnik, Elica Rizmal, Lucija Srnec, Aljaž Gosnar, Sandi Ceferin, Sasha Ceferin, Lenti Lenko, Viki Mrak, Jožica Paddle, Kristina Persic, Ronald Mrak. Str. 10. V TEJ ŠTEVILKI: Informacija o obisku slovenske vladne delegacije v Avstraliji, sir.3 — Predlog novih občin v Sloveniji, str 5 Pesniška zbirka haikujev Pavle Grudnove iz Sydneya, str.9 — S sestanka združenja Slovenska beseda v Melboumu, str. 10 — Naš rojak, kipar Ron Gomboc iz Pertha prejemnik nagrade Mandorla. str. 11 — Dušan Lajovic iz Sydneya prejel avstralsko nagrado za embalažo lajcan, str 7 1. november VSI SVETI DAN SPOMINA NA MRTVE - VPISOVANJE V VICTORIAN SCHOOL OF H LANGUAGES SLOVENSKI JEZIK V soboto, 22. oktobra, po 10.30 uri v Princcs Hill ji Secondary College, se bo nadaljevalo do naslednje jj sobote; tudi učenje slovenščine na daljavo. Za več ji splošnih informacij pokličite Sasho Ceferin na 802 4326, v delovnem času; ji za pouk na daljavo Sandi Ceferin na 571 9360 po jj sedmi uri zvečer lil SVEČKA za mamo, očeta, brata, sestro, otroka, staro mamo, starega očeta, bratranca, sestrično, teto, strica, prijatelja, znanca, rojaka, vojaka, pisatelja, pesnika, duhovnika, znanstvenika, podjetnika, narodnega voditelja, za pobite v in po vojnah, za koga še? SVEČKA ZA VSE! Fotografija zgoraj: Pavla Gruden v svojem domu v Sydneyu. Pred kratkim izšla v Sloveniji knjiga njenih pesmi haikujev, pod naslovom Snubljenje duha-nekaj novega! Prava osvežitev! Knjiga visoko ocenjena. Več na str. 9 Gledam se: človek. V živali vidim žival. Le kje so ljudje? Pavla Gruden Z UD-"S 3HN3A01S S'VID vlrfCJjSAy Eupoqvz o:1?uo.L OU9? 2 ¡sonjjQ UVAJ ""oçsfiqo nfvucp liq pcj ')fl)S A uilfu Z 3}3pud 30 'UlOq UiP/V U3Z3/BALj 'ÍA PUn Ps! A sfnuejs vpuaiu /.y 'cuis üSdfÓui AO[SVÙ 3S LUBy\ UIcf[ISoj iJSOJVJS P}3[ 96 a ¿¡juin afpj •fincai ¡foui ùiuiods a 'ns3A3jp U13U)3[0)S A [tpSJVU of ÜJ3S f>f '301[3dc>f 3SVU Olfljs '3UUCJ 3$CU ZI uiuiods usiffcui UJB/\ UlcfjlSOfJ ¡ coiupojn cêcjfj [flICJlSAV IUpoqU2 A f!S3A3jp U13ir)3|OJS A L'Oipdü^ BUOJ3IA -3JBS IJZBjpz OJIO u! L'WD eSeAI ¡uio3oq~2 :iuoÀcjpzoa UII)fSU3AOJS ¡Wldsj z SCy\ CACflACjpZOfJ "AO)jfUpOJCU p3A OyijOA ipiui iq vp 'CAijoz ui cacjijssg jcjyuo 3§ iùûy\ '30IJSJA sfupuz op 3Ajd pO BABJipSjd CD3A3S c3 ur sidosvp sbj\ BAiqop cp c'Acyvp fvuioy •qiU3UJCJ eu izuyj nutuiso z cqo 37. cas Àcjdsç) 'CAÜJIJS30 COJS ZI UJCy\ opp 0} csidoscg Co3} uoiupojn u; tt VXNVDSHWOS-* cuifcu i/\ ipnj 3js cp^cusouod Ul BU03JS 0[3Z BAS 'BUBpJOqiJB¡/\ CqO BAS J3)] 'BA3SIQBU fejf Bp 'B[igO¡pO BApiUI IpUJ 3S pas 'qsso qiugijzBJ ssidop babjio J3y ui sîiusao/s nsc/o lyiugojBU miiAjd psui iuszoui z bas jsy ¡cyuBis •S BSBSQ PI 08 mfOAS EfjAE|SOjd (3A3| Z) OfJI^ WVN 0Í3gId ■qipBfW oço'ZZ JOUioujbs o/i$jazi ifi/BJjSAy a sfqQ^l qij3S3p qifupsz \ " vrnv&LSAV nrai:lani ejpms ¡qEASpEZ qinjcdeu ud je>j oupfja^ ¿s(uea33Jea ipajs exi sf Ed !IV ¿tfefisjpods ui risoAifpffuBLÜód sjcjg "(H3UP qiiiipas a bdsucf) «jfjisod E5jspji3l lcx>|93AÍcu cfjisod ofimijsAV a as up 'nopaA ipioui sz iq iftU3AO[s~A i3U3AO|g —rap qpsfenjsd rr^oj a qizojud óorACjd'jEiui as cp 'asid uiafu a ao ui (sxbj UI 3UOJ3¡¿J CZ 33JCU3P 3d3[ 3S SiqCJod Gd nSCJ UI3J A ) 333S31U UJ Z30 nfinJAOJCABZ eSaujcpos ui K8a?|spi[EAai z¡ juauin^op jd u §iqop ao 'sr'oapójau fsqason UJBl|nZ3J E83U3f[3Z !5¿SOp 3JOU1 3U UI E|3USEÍJEZ'ÓifEl Sf ÍES 'OJiq iq 3U ¿JO[dS Ep 'afjoq ojiq iq oouapuodssjojj o^ei e¿ ofpE| z ofafnjod Ep 'lusuiod jen • A3D3S0LU qazj njfcu a pji 3Í"ueaojeaez o^spipjAUi ui ou[eidos ez aop>oabz "niaAS oa iou3ao[q S ofEfjEAÍjn 3S 'fiomnsu; qiJ3lE^3Íl ''flDEZIUESjO ui fusznjpz qpjsjEpodsos 'AoSojíj qiupE|A qiS'rup'ui Ásisjjsiuiuj zi ipni"'3fiu3AO[s zi'EUisid ui uoAoSpo iuzej ofi[¿jjSAV a U130U3A0[S m'ju'zsuiEsbd ofEfEgud Ep 'EfEgop as'ojsogoj •••qiOOS3UJ ip¿} od OJOS Ol|U3AO[§ ZI BUISy ••' idojAg o UEUjaj UI IJOAOS fajdEU JEAEjdaa Ed 'aflAEJSoSnf 3f)3Jl sfjTO EZ EUAÉfap sf pj 'Ejsil EÍtio EjjsjupodsoS ui EUjijqod EfuEpás E[iq ¡q cp jo>p;y :o>(Ei o[3D ¿zejj qi'foojpod qisiup qi§ouiu eu ipni jo^ejj nfóojpod uxa^sjEpodsog jsj ui3fuBunz"u[ ujafuEJiou eü nfuEjs ui3mso|Ez ouoiussj pojEU i^su3ao|s ez ui as uiaoofnfodojs qo •i(oposn z [tuzEfuas,, ss u; t(E30§0LU |U„ EflU3AO|C EUjbjSOUIES Ep '„PpIAIl EUJOdO|SOd iq I5j 'pOJEQ pfSU3AO[S UEZoqnqo ui Üejeasjo 'uejedozej opfnqajjoa oufnu Ed o;ez •B(ea0U3U1i sz as iq qo>jjo>fE?j 'ofiAEjsoSnr ofiaji o>puViiiuuod eao'uz 0fia3A0|g is ofiiaz ¿fuáuui óuAEf o^su3ao|s eu EAqdA ouoaos ui3füáfii§ ujiuEjrziireSjo z ipm uiisrúp psuj 'A3DdE[q Ul AO>|IudnEZ qifoAS lEJEdE E|ñsndÉZ lflU3AOl's A Ipm ¿f EriAEJSOSnf • q¿dsn |U3("[aoioSez ¡oas eu (A¿3dE|qoSnf) AO^nqba qpjsu¿AOis tiquoq;fu.. ¡Doujod ruAt^>[E qó ui ozojj o>jsu3ao[s oFosa sf[Ep3o eu ipiinoEJ 3jq¿ s'ujnqoa 3NSU3AOJS 3UI03A 3U¿fj3LUSn 05JSUEA0[S0ánf orisouqosodssu '3ZHf 3ySJEpOcfsO? nlUEA3jsodn "qo os ojE2 fEpss sf jeíj 'oí'a o[p3Aud 'íaid o[iq 3} jejj 'oisij sf Ies :i[i[siuiod oufeonis iq su uisj qo sfpnf] Ep '3|ipi suAsuuiop qnouiz iq su orisousfjqnfiudsu oÍoas s Ep 'ojez •;u33§ndzi óujsureu uisi ud i\iq e;s' /^oCuEjsoSnf pod„ ipsssg u'fep3s sf 10^ 'ssfjoq ssa o[iq sf ísjj,, :o[S3§ oaoo ;¡vao^sos ¡8ojy ns¡ ■ AopES qiuÉAOJjcjüd [ip>ojqo iu qpu3AO|s ua 3uoaoS jea íqÉjiziueSjo 'UJOU3UJEU UIlU330J0p ElUOU(odod S U| 0UEJIZ|Ue8j0 ofuis 33U0A08 3US5JE1 3S Ep 'OUSEf fo>JEl J3UIZEJ UI33|EAEUZod o[iq sf-ifiubAOis A ÍÚaej iudeja eu E^siqo e§3>|S|3ejzí i^ijud qo „isoj iu3[Esnj3f„ luÁqdA 6[30 jsuiud eu sf bs |iAEfqo - ni3AS od po8rup ipm ojurs sfusuui ous^pn sf 3S Ep Ul lflU3AO|¿ f3SA od 3JUISZEJ EUIOpEUSU 33UQAo8 3US>pn 3S OS Ep 'EAJsfap ZJ V3IMA3MQ ZI •pli rjEÍEisqo e[8oui oq sa ç>Ed EfiU3AO[§ EUfojSOUlES 0>|SJEp0dS08 Ep ui 'iJEpOjd 3SA o^í{E| OUXS JSfy '3JJ d(sueáó[So8nf qiqnSzi ouis Ed o>j 'ipAizajd ó^qE] qoids afupoqud a iousaojc ouioq Ep o^e^ '¿3uoao8 ^aoofnfiqj^sez., 3|uiszej feu 3s os 1661 ej3j lAJldSDpO ¿d njEUJ^ 3U0EU 35(sfnEÚJ aysuvyvq afoAS a psjda 3>nn jo>j jai 'auoojpoau ui saoioSou qipajEU o>(ej qif'soizouui 3>(su3ao[s nEÍjuinauod ui nEjnf(o8"'nEA3fo[SZEJ popui qi^§o[oqisd qruEirz'ojqop ofoouiod s üi o^suejjsss'a ipz ie^ejíjc apojaiu a a ou afnonfj^a üx a jéis EfuEjqo jaf^ 'nSois luafoAS a afñ|ap oujiao (|oq afppaç afiuaAÓjs nf[UJaz6 eu oiez -^afuafisiiu o^suEAOisbSnf,, rjÈfuEjqo afjEpEU as 'iuipnf| iüi;>jsuaAois paui aaoq ouiioo Aafiqo| qiupoqEZ quaÍEíjau ojodpoa s „unzai ueis -' aúii8aj uapuE,, i^suEAOjsoSnf :asid nuisid y\ \ ifiAEjsoSnf iftaif od Asodepj ef[3Z„ uiOAojsEU pod 'ayuEJjs aysfuvjjou-oysejjf aysuà'Aojs '¡z ozsa^ ouisid e¡seu turjsiiu o.yp/ o^uqai pod uias'nouaAOjs A 'ofajsiqo seu o>| 'ofi|ejisav a seu paui ipñj ófasauua jej^osa e8 i>j 'ifiuaaois A ao^efôj"'q;§eu ,,o|sa8'oAcfujpo8„ ouaftaóuod íej^ja^ tt-—|upz }oí| ss|ioq osa Uiusaois a ojiq si lay„ uiouo Luazoui uiifoAS s E[3Aizajd EpsaA ui EAEjpz fajdEU as qif iq Ep 'Eja| e8ouui eu as uiaaipj piüia[-08 luafú qo Ed itpai iizjui,. ifoái 'u^jpz ptud ¡pjiuaojEU paui Euaf[AEÍpzod "papiiuc EapSuy - EfjDo^ Ezau^j ;ooi[n eu ipm ujo^iusÉa'uiisEU z rc^Jiod JEi§od oq 'offuaaojs a iaiiuja qo fspz ui3Íiu3ao¡c sb¡q spjiqajd EpEj ijipjiSAV a af EopSuy a^jaoq aop'insas pfójod Eii nal paid az Epuzods 'ouEpaAÓa apajSouiiui 'as uias ojajE^ s 'EJoqiJEj^j zi oxe'i AEjd 'e0|a8uy Eijsas EjE^siqo af o; piuia[-08 ¡uafu qo EJoquEj^ zr a'uaujsas sfoui ezoui ciai fajoj af nuoiinA a ¿-aps zi (a'doi>[ o^sqjjap) ¡rzEÍp^ ¿WD ¡liaqfeuí saj af iaÂs 'Ef '„¿jai eizjui,. eíoaj af ¿p '0^psn|s o^saojajai a Ejadaçbz t.Ei3AS E3uo>i^ ESaj s op>(3U rj so 'sf qpjsfüd po Bug iuijeais raiiuisfudsu ui ùuuqsfud iiupoSouissA z safnoajs as sjsje^ üioiod isouz6]ud sf e^thsco ¿fucfsjfj ctB10J cjzju1,, bloj\ VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE CANBERRA Dr. Rado Bohinc, slovenski minister za znanost in tehnologijo nas je zaprosil, da se v njegovem imenu zahvalimo za nadvse prisrčen sprejem in prijeten razgovor s predstavniki slovenske skupnosti v Melbournu, Sydneyu in Canberri in se hkrati opravičil zaradi poznega obvestila o njegovem obisku. INFORMACIJA O OBISKU SLOVENSKE VLADNE DELEGACIJE V AVSTRALIJI Slovenska vladna delegacija, ki jo je vodil dr. Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo je imela od 9. 10. do 14. 10. 1994 v Avstraliji razgovore z avstralskim ministrom za znanost in tehnologijo in drugimi najvišjimi funkcionarji in parlamentarci s področja znanosti in tehnologije. Dr. Bohinc je prav tako obiskal nekatere pomembne znanstvene in raziksovalne institucije. V razgovoru z avstralskim ministrom, senatorjem Chris Schachtom je bilo ugotovljeno: — da med Avstralijo in Slovenijo na pobude znanstvenih institucij poteka vrsta izmenjav študentov in profesorjev ter sodelovanj na skupnih raziskovalnih projektih ter da so v pripravi oz. podpisani sporazumi o sodelovanju na znanstveno tehnološkem področju med univerzitetnimi inštitucijami obeh držav. Tako je podpisan sporazum med Macquarie University v Sydneyu in Univerzo v Ljubljani, v pripravi je sporazum med NSW University Sydney in Faculty for Computer Sciences in Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani (medicinska diagnostika in umetni vid, nevronske mreže, umetna inteligenca) ter sporazum o sodelovanju med Queensland University Brisbane in Inštitutom za biologijo Univerze v Ljubljani (zaščitna sredstva - pesticidi v kmetijstvu). Sodelovanje teče tudi med Inštitutom Jožef Štefan in Monash University Melbourne in sicer na področju robotike in funkcionalne električne stimulacije. Vzpostavljeno je tudi sodelovanje med UNESCO centrom za membranske tehnologije na NSW University Sydney in ljubljanskim UNESCO centrom za kmetijske študije. Obstaja pa pobuda za sodelovanje Visoke tehnične sole Univerze v Mariboru, za skupne raziskave visokotlačilnih tehnologij. Ministra sta ocenila, da sodobne komunikacije vzpostavljajo številne zveze med znanstveniki obeh držav, ki so naključne, vezane na reputacijo individualne pobude znanstvenikov ali znanstvenih institucij ter daje veliko interesa za izmenjavo študentov, profesorjev, post-diplomcev, tako za magisterski doktorski, kot za post doktorski in tudi za sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih. Avstralska stran ie predstavila svojo strategijo mednarodnega znanstveno tehnološkega povezovanja, ki je sicer prednostno usmerjen v pacifiško azijsko regijo, vendar stremi tudi k povezanosti z Evropo, kar vključuje države centralne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija. Slovenska stran je predstavila vključenost slovenske znanosti in tehnologije v mednarodne tokove, predvsem v programe evropske unije (FRAMEWORK, COST, EUREKA, COPERNICUS, TEMPUS itd!) ter bilateralno ZT sodelovanje (ZDA, Nemčija, Rusija, Francija, Indija, Kitajska, J. Koreja itd.). Poudarjena je bila usmeritev v ciljno usmerjene tehnološke raziskave, ki se nadaljujejo z industrijskimi kooperacijami ter skupnimi vlaganji v tehnološko zahtevne in s tem visoko kompetitivne programe. Slovenski minister je avstralskemu kolegu predložil osnutke možnih | sporazumov (po vzorcu drugih držav), s katerimi bi trajneje in bolj organizirano regulirali znanstveno in tehnološko sodelovanje, predvsem kar zadeva načrtovanje in spremljanje skupnih projektov. Dogovorjeno je bilo: — aa vsaka stran pripravi listo oblik in področij sodelovanja, ki izhaja iz obstoječih in ze uveljavljenih področij, kar naj bi predstavljalo podlago za oblikovanje skupnih programov za prihodnje; — vsaka stran je določila pooblaščenega koordinatorja za znanstveno in tehnološko sodelovanje enega in drugega ministrstva, ki bosta zadolžena za spremljanje sodelovanja in pripravo novih pobud oz. programov; — avstralska stran bo proučila predložene osnutke možnih sporazumov ter se do njih opredelila preko diplomatskih poti. Aljaž Gosnar Odpravnik poslov Veleposlaništva RS v Canberri ADRIA AIRWAYS now in australia OFFERING THE FOLLOWING RETURN AIRFARES us $ FRANKFURT -LJUBLJANA $220 ROME -LJUBLJANA $220 ZURICH -LJUBLJANA $220 LONDON -LJUBLJANA $275 MUNICH -LJUBLJANA $165 VIENNA -LJUBLJANA $165 FRANKFURT -LJUBLJANA-SKOPJE $400 MUNICH -LJUBLJANA-SKOPJE $400 LONDON -LJUBLJANA-SKOPJE $400 VIENNA -LJUBLJANA-SKOPJE $400 ZURICH -LJUBLJANA-SKOPJE $400 ROME -LJUBLJANA- SKOPJE $400 FRANKFURT -LJUBLJANA-TIRANA 1350 MUNICH -LJUBLJANA-TIRANA $350 LONDON -LJUBLJANA-TIRANA $350 VIENNA -LJUBLJANA-TIRANA $350 ZURICH -LJUBLJANA-TIRANA $350 ROME -LJUBLJANA-TIRANA $350 ADRIA AIRWAYS LEVEL 1 3, 11 5 PITT STREET SYDNEY, NSW 2000 PHONE: 006 Ö1Ö 002 231 6099 to in ono iz slovenije TEDENSKA FAX INFORMACIJA SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE (SDSS) — Predsednik SDSS Janez Janša je na povabilo slovenskih izseljencev gost Slovencev, ki živijo v Argentini in Kanadi. Pretekli teden je obiskal Slovence v Buenos Airesu, Mendozi in San Carlos de Bariloche. Med drugim je bil Janez Janša častni gost 39. slovenskega dneva, osrednje prireditve Slovencev, ki živijo v Argentini. Na Inštitutu za mednarodne odnose v Buenos Airesu je predaval na temo Problemi evropske varnosti. — Svet Liberalne demokracije Slovenije (LDS) se je na sestanku pretekli teden zavzel za nadaljevanje sedanje vladne kolicije, v kateri so partnerice poleg LDS še stranka Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Združena lista (ZLSD - nekdanji komunisti). Svet LDS prav tako ni podprl kandidature dr. Andreja Umka, Ki so ga krščanski demokrati predlagali za novega zunanjega ministra potem, ko je Lojze Peterle ponudil svoj odstop. — Slovenski krščanski demokrati (SKD) pa pričakujejo, da bodo 20. oktobra EDopisali novo koalicijsko pogodbo z DS. Po kongresu, ki bo 22. in 23. oktobra (v času zaključka tega časnika), bodo ostali brez dolgoletnega glavnega tajnika Edvarda Staniča, ki se je dokončno odločil, da ne bo ponovno kandidiral. Na kongresu bodo potekale tudi volitve novega vodstva stranke - kot edini kandidat za predsednika je dosedanji predsednik SKD Lojze Peterle. — Strankarsko življenje v Sloveniji sicer poteka v znamenju priprav na bližajoče lokalne volitve, ki bodo 4. decembra letos. — Stranke slovenske pomladi -Slovenska ljudska stranka (SLS), Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS), Zeleni Slovenije (ZS), Slovenska nacionalna desnica (SND), Narodni demokrati Slovenije (NDS) in Liberalna stranka (LS) označujejo kot nesporno slovenska vsa naselia v okviru katastarskih občin, Ki so pred 25. junijem 1991 sodila v slovenski kataster. VEČ IMEN ZA NOVEGA ZUNANJEGA MINISTRA Med možnimi kandidati za zunanjega ministra so sledeča imena: dr. Peter Vencelj, Andrej Capuder (ki je predlog zavrnil), Edvard Stanič, Matija Malešic, omenja se ponovno dr. Dimitrij Rupel. PREVZEM RAZKRIŽKE ŽUPNIJE Mariborski škof dr. Kramberger je prejel iz Rima obvestilo, da mu je papež dodelil apostolsko administraturo nad razkriško in slovenskim delom štrigovske župnije. ALI BODO 31. OKTOBRA V BRUSLJU POGAJANJA O PRIDRUŽENEM ČLANSTVU SLOVENIJE V EZ RES SPET SPLAVALA PO VODI? Veliko vprašanje je, kaj se bo zgodilo 31. oktobra v Bruslju, kjer naj bi se pričela pogajanja o pridruženem članstvu Slovenije v Evropsko zvezo (EZ). Poročila, ki sledijo niso optimistična. SPOROČILO ZA JAVNOST Vlada RS je na svoji redni seji obravnavala osnutek deklaracije, ki sta ga v Ogleju oblikovala zunanja ministra Peterle in Martino. Vlada je izrazila interes, da se v duhu prijateljstva in dobrega sosedstva, ki naj omogoči kakovosten premik v odnosih med dvema državama, doseže soglasje o vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Člani vlade so ponovno potrdili pripravljenost za uskladitev slovenske ustave in zakonodaje z evropsko v luči priključevanja Slovenije Evropski zvezi, izrazili pa so pomisleke do nekaterih določb osnutka predložene deklaracije, zlasti do tistih, ki se nanašajo na prednostne pravice italijanskih državljanov za pridobitev nepremičnin. Izrazin so mnenje, da jih vlada v takšni obliki ne more potrditi. Zato je vlada zadolžila ministrstvo za zunanje zadeve, da določila osnutka deklaracije, v zvezi s katerimi so bili izraženi pomisleki, v najkrajšem času uskladi z italijansko stranjo. ITALIJA PROTI SPREJETJU SLOVENIJE V EZ? V odgovor na sklep slovenske vlade, ki je v četrtek izrekla vrsto pripomb k izjavi iz Ogleja, je italijanski zunanji minister Martino slovenskemu veleposlaniku v Rimu izrazil "presenečenje in začudenje". Za ministra zdaj skorajda ni več možnosti, da bi se Italija konec meseca strinjala s predlogom za začetek pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije v EZ, grav tako pa tudi ne veijetno, da bi se v ližnji prihodnosti srečala Drnovšek in Berlusconi. Hkrati so se v Italiji spet začele dvigati desničarske zahteve po ostrejšem ravnanju s Slovenijo. SPORNO PRIDOBIVANJE SLOVENSKIH NEPREMIČNIN ITALIJANSKIH DRŽAVLJANOV Slovenska vlada je opozorila na sporno pridobivanje nepremičnin italijanskih državljanov, ki ni bilo povsem natančno opredeljeno in bi lahko privedlo do zamrznjenih kupoprodajnih pogodb za približno sedem tisoč nepremičnin na celotnem območju nekdanje Primorske in morda celo nekdanje ljubljanske province. Slovenija je izrazila tudi pomisleke, ki se nanašajo na tristranski odnos in tristranske pogodbe o zaščiti italijanske manjšine, kar je za Slovenijo nesprejemljivo. SPORNI SKODELIN, BUZINI IN MLINI - VASI MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO, LE PRVA IGRA, DRUGA IN PRAVA IGRA JE MEJA NA MORJU Pravzaprav se govori o 92 hektarjih spornega ozemlja med strugo zdajšnje Dragonje (kamor so Hrvatje sami postavili mejo) in mejno črto katastarske občine Sečovlje, kamor bi mejo rada postavila Slovenija. Gre za dobrih 10 kilometrov dolg in le nekaj sto metrov širok pas spornega roba Sečoveljske doline in vznozja začetka Savudrijskega polotoka. ŠKODELIN - V Škodelinu se vsi pišejo Pribac. le ena gospa, ki se je pred 40 leti preselila sem s Korčule ima priimek Grego. Pribac je staro ime,jx>gosto v slovenskih vaseh iz okolice Sečovelj, predvsem iz Padne in Nove vasi. V Škodelinu živi šest družin, 19 ljudi. Mejo težko prenašajo, saj morajo včasih čakati po uro ali dve, da sploh pridejo domov. Pot z dela in na delo ali v šolo je torej prava muka. Hrano kupujejo v Sloveniji, ker je cenejša, svoj pridelek z zemlje, ki bogato obrodi, prodajajo na Hrvaško, ker ga v Slovenijo ne smejo. Štiri telefone imajo povezane na koprskem j>oštnem omrežju. Elektriko plačajo hrvaški državi, vodo koprskemu Rižanskemu vodovodu. Osebne izkaznice in avtomobilske registracije imajo hrvaške. Njihovi otroci hodijo v hrvaške in slovenske sole, jezijo pa se,"ker morajo v bolnišnico v Pulj ali na Reko, čeprav so deset kilometrov od izolske bolnišnice. Vse zdravstvene storitve v Sloveniji morajo plačevati. Njihova zemljišča so natančno popisana v piranski zemljiški knjigi, toda letos so v Bujah nastavili novo zemljiško knjigo z novimi parcelnimi številkami in tako tudi sodno "ukradli" zemljišča, ki so stoletja pripadala piranski občini. Nemalo je bilo napak že v preteklosti. Pred leti se je poštar iz Sečovelj naveličal nositi pošto k njim, saj za to ni bil plačan, zato so delo prevzeli Hrvati MLINI - Zanimiv slučaj prebivalca iz Mlinov: pred kakimi desetimi leti je hotel najeti zemljo ob kanalu Odoriko, na južni strani Dragonje. V Bujah so ga zavrnili, da zemljišče spada pod piranski kataster, na piranski zemljiški skupnosti pa, da sodi k občini Buje. Davke za zemljo ie do leta 1953 plačeval Pirančanom, potem deset let nikomyr, zatem bujski občini, lani pa spet nikomur. Že dve leti zaman prosi za državljanstvo njegova hčerka, ki je bifa septembra 1956 rojena v Kopru in od malega živi v Mlinih, dvajset let pa je delala v izolskem Mehanu. Takšnih in podobnih fni mero v in usod je še več. n kaj reči za BUZINE? Tam spet kričijo nekateri: "To je nikogaršnje ozemlje, ničija zemlja!" Lahkotna prepustitev ozemlja piranskih katastrskih občin hrvaški policiji se zdi danes nerazumljiva. Ljudje so navezani na slovensko državo, toda ta navezanost počasi popušča. V igri pa v resnici niso le ti trije zaselki, v iftri je meja na morju (ki je sicer, po pisanju mnogih, nikoli ni bilo). To je druga, dosti večja igra med dvema državama - Slovenijo in Hrvaško. Ce bi obveljala meja katastrskih občin, bi postalo izhodišče za mejo na morju nekoliko ugodnejše za Slovenijo. In prav v tem grmu Uči zajec. Prirejeno po pisanju Borisa Šuligoja v DELU fjrnji «it»' ttjanci-mol LENART oravi lendava Um« slovenj. kxahj ska gora 1 črna na koroskd.1 ormot SoJtanj LJUBNO vojndc rado vu 11] bohinjska bistrjca oornji1 kobarid [vransko kamn1k(tuhinj3ka dolll tolmin skotjai izlake mo«a\ ljtiia ljubljana 'oroar čepov* sevnica 1drjja vrnnno ivanina' kríko trebnje ajdovičlna vipava postojna novo mesto íixm.enjjke1 ribnica -oika dolini pivka divača ilirska bistrica KOZJI __,____________________,____,7__________Bistrica, Borovnica, Bovec, Brda, Brežice, Brezovica, Cankova, Celje, Cerklje na Gorenjskem, Cerknica, Cerkno, Crenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Desternik-Trnovska vas, Divača, Dobro-va-Hoijul-Polhov Gradec, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Domžale, Dornava, Dravograd, Duplek, Gorenja vas-Poljane, Gorišnica, Gornja Radgona, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Grosuplje, Hodoš-Šalovci, Hrastnik, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ig, Ilirska Bistrica, Ivančna Gorica, Izola, Jesenice, Juršinci, Kamnik, Kanal, Kidričevo, Kočevje, Kobarid, Kobilje, Komen, Koper, Kozje, Krško, Kranj, Kranjska Gora, Kungota, Kuzma, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana, Ljubno, Ljutomer, Ix)ška dolina, I,oški Potok, Ix>gatec, Luče, Lukovica, Majšperk, Maribor, Moravske Toplice, Medvode, Mengeš, Mežica, Metlika, Miren-Kostanjevica, Mislinja, Moravče, Moziije, Murska Sobota, Muta, Naklo, Nazarje, Nova Gorica, Novo mesto, Odranci, Ormož, Osilnica, Pesnica, Piran, Pivka, Podčetrtek, Podvelka-Ri-bnica, Poljčane, Postojna, Preddvor, Ptuj, Puconci, Rače-Fram, Radeče, Radenci, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne-Prevalje, Ribnica, Rogaševci, Rogaška Slatina, Rogatec, Ruše, Semič, Sežana, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Starše, Sveti Jurij, Šenčur, Šentilj, Šentjernej, Šentjur pri Celju, Škocjan-Bučka, Škofja Loka, Škofljica, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj. Štore, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Turnišče, Velenje, Velike Lašče, Videm, Vipava, Vitanje, Vodice, Vojnik, Vrhnika, Vuzenica, Zagoije ob Savi, Zavrč, Zreče, Žalec, Železniki, Ziri. (Podčrtane občine, teh je enajst, so mestne.) gledališki:, glasbene, plesne in it1.mslke prireditve -festivali, razstave zdole kostanjeva nedelja -kulinarično zabavna prireditev 02.11. ljubljana - cankarjev 1x)m felm art fest 03.11.-13.11 Vladni predlog območij novih občin v Sloveniji videm ob ščavnici, metlika, marezige, gornja radgona, jesenice martinov a nje in krst mosta 05.11-12.11. čatež pohod po levstikovi poti od litije do čateža 12.11. LJUBLJANA koncert kraijevega škotskega orkestra 13.11. ijubi jana - cankarjev dom nastop baletnih solistov milanske scale 19.11. GOMIIA vinska trgatev 19.11. SLOVENIJA MOJA dežela . V SLOVENIJI BO PO NOVEM 147 OBČIN Sedanja mreža občin se bo lahko v prihodnje še spreminiala (dovolj bo le referenčnim na tistem območju, ki bo želelo spremembo). Vladni predlog, ki je vseboval 157 občin, od tega 10 mestnih, so poslanci z dopolnili spremenili in v nasprotju s pričakovanji •oklestih število na 147. 9 uvjjs 3fIN3A01S SVIO ipopofe ?iu ojiq iu s3ua 3s Ep JO^ 'ofluaaojs u! °ÍWS P3^ fHZ P31" afoBAorapos o^suBjjsasA ojiAouqo saj as iq aa 'o|poui iq ojbz — jjqi qsqó ajsjd bu najjajd o^fqsj qxf iq Bpjoui - ixiofzT ÍBJJ3Q sai af 0[ig oureuzod isa aqajS 35jsqjs Fbs — btprp o^pn ui fajcfeii 02{bi ui AojiAp qiuzjopau uibfuEfiqod qiu luiafuao$i2 uinpiuja pra jjdn iu as fes 'poieu iijsqjs saA ijBÍJEAo8po aupop aubüojs ssa ez jbjoui oq Bp 'qpjiasBO qpjsuaAOjs "a qBJiqajd 05fqEi as ouis q3| iui3Ap psjg r «¡afWS EupBin al ealej - aujj jiu„ iü dj 'uiopoiBU upfsqis ui uii5jsuaaois pbu l(uazaqnn„ ojbjs [ubpnod anSrap paui iq íbu pj 'bobj'n^ bubjii^ aabfzi ofe^bdud ojjqaa bu az ida0-595 PPÍÍP*1 pj'sqis pjsuinoq|aui : n do •ppsijzBJ cqaij a¡jbpuaa oq fejjisjeui ÍAaozBjqo ui asji§3J qqsojdaid ojfBj fu cd 'AoqajS qisíauzod ui'qrújiAZi (fHZ) qiuaui 3aíjz nfq oujs p( 'sbue^ •—(la^pqod a*osiA„ qeposeiq aujiqajoui ijo pajd qbzA uiaj'od aia§ is ai qaso qiuAEJd ui AoiiBljACZjp qifoAs asaaaiai ppfjfBZ BUZfop fsjdfsu af 'qBjB¡q a ojjijoj iropjbx (esa af af pj 'BABzip bfiuaaojs Bjjqqndajj af a? :qips3A ojjiuajci qams iq an 'faoajd jb>j oujijo ifiusaojs A 3Í Tíf P1 '"„PliSlBisouóSnf,, as ojbz 'pajSopauA bz af Asfsfap qijajo'ui,' qraqopod ui qofbj' ■qaso qniABjá qiífaip ui frjafpod qi§eu Bfuazoiiiaia AafjB|op apJBfnrai g'o ipjqod ou'joj o^oiodzcj pajd iqjg" afjejq lubu os 10>J o>fbj 'piuajabz (ojjbj 'tujimg bu opqsud oq pj 'ojbpj oÁojcf OAJd Bqaaj o[iq iq Bp 'juauiod oj, -sfiAEjsoSñf afuBpjpu EAispaJS ui JBuap bz aja (bs 'n?iAaso{rjAj ouiBs'cpBdud au eSsj Sajod 1 yp •uibSojbu uiiuqopod ui uingEÍOA taioj ' uicuijsiiojfo uiiaou,, oaif[po§b[ud aíajjiqfBO bz BiBfjaA"- bjogójay Sajod - Bqzrup ¿i af sp 'oubuz al" fes 'liifÓA pjSAoS'aajaq-o^subsoq ui |^|BAjq a oSoja OAOjBf pB^siZBJ Bqaj} opq iq afupczBU aw muaircfuo^ nuiafoAS noad nurioBjqo uiajjjBÍOA a ¡BAOjapós ^luzoAajd ihjbjz 15fau af Bp 'azb}f asA íes 'ijb?{sizbj Bqajj af bS i>| -licpasaid rupojBupauj bz 3JQ pBdcu ||pa¡s af'uiajód - c[Bja[ BAojBf bsa b|iu^Buin Biiq as os i[b '[BuiiuBzod nuojajaj od BpBjSoag zi op^jau af as 'yif raiiu niABÍod njs;iBja[ cu as os uapajj BiBiai Buiüpy i|bia§aaajd aup csaAjd az nNTmg bu os o?{ 'ifraaAO[s qoJd iuIoa a |BAojapos (ouAisBd fBSA) IV f a[Bp 'Biiuuiods oaojoS oq as Bupy Bosipnai cSa^sfbjg'oaq ^ajd Aojaiod AajiAOuqo bz í(afuBuiiUBZ oupajzi,, b[bzc^' Bupy b^suBfjqnfj Bjiq iq Íbu Bp 'rqsp uia^sqjs a qBfioBuuojui od az qrjrqsBZ ajoSoui afojl aa§i|bja[ ojjsjoquBui ui ojfsuBfiqnfj bu rjajaj jads fajs i[b Pjd IVf oq Bp 'luauiod jbíj 'l(oÁBZjpB.iÉd., o] s Bjauiojd cSbuoc'jz BSaufiAio afuBJidpo ipnj BAapiApajd f^^ noid fio^UBS Aajijsojdc iqoi i^sqas lUBÁouauu oifBj ^BdfBif'af cd a.i8i abpyjad aj nfpczo a 'BfiuaAOjs jb^ B[BOBjd poiao a jb^ ip; bÍuoui?3a (3agzjp 3J E3iup3[sbu EUJU3A[0s Euips jo>{) ÍBpz qif iq fsu i?f 'sfiABjsoánr afuBp^au 3aoSjop bu ouíbs ouiiutuods "feu ea[bjq b'Ssuaonod fuBjAj -sfnfiBpBU pBdods ss Bd qifjo.ipod qiSaip cu 'ijiuin ojs'EfoA 3| (ucui ipj f|Oq E|iq 3f BUfOA BUA3ÍlpjaS3p EUBAOU3UII ovej tUIBu'pÓjd ou|oa ouAizuaiui ipoX oüpsa as puj8o3g fss lnfEZÓ|oa nui3uai'uio>| jsouabjbu Bjud o'uioq pojd qBfio>|úbs ud"nE?§ndod ¿{soez - qsoudrofs supojuupsuj ^OAi^siip,, z HpBpjs a' - sfiusAOis 3d "' •—pI3¿Ü3§ iujnj|n^ ipnj dsauis] 'Bfusasio BSauaiuja ouíbs nj^po iu pEiSoag cp 'luauiod jb>( 'afipod afusfB^uiBi eú npsndud,, iq au EfjnpUEd ezbuiox i[b jjasAOdiq auEÍJBp^ ac ¿BgEfÉg pjsuaAojs jidoisBU npEjSoag a qpa| qi|nuixu a ar ¿ojnjin^ 'otii'suu 'opasaa o5jsuaAojs s ouüzaAod i[0}f jo^jÉjj piq ouusajn iq jb^ 'uiasA z Bpauioa oupasaqop „EfpniOAaj E^siBJ>|0Jiqñ0Ja„ af ojp;^ 'ouiuoao8 au sp 'i^iojbjbde iaaaiaaso[i^\j ifuBpaj i[isb¡8zbj e8 os 'ao^iapzi ui^saaao[s Ejo^foq fuuiods au jaA sóijiu a§ qai ruipsas'ruinad pajd 'jBUABpz az oj ui 'uibu qojd [Bf[adA al uff pBj8óag iprij íajraaAOjs ouíbs ofafnzaAqó au nbojpod uiaifSJBpódsba uiasApajd uf uiaujjods 'uiaajrujn^ eu afio^uBS Bp 'iqsiuiop iu aaqiu fBpai as Bp 'af oaiuiiÚb^ [-jidojsEu puis jq au ifiuaAO|s a oaAaaBj íbíjbz 'ijEpaAod" ououbjeu a(BÚz osiu in'qsBjqo qijofnqBUio i8ii|sbz od'oj ui "iSEÍEg qiqajá o|adsn iej>jbap -ótiiiaAO\s BÁapBZ jb^ (esa - fajsop af opE^ófq ouyods ui oujnj[rT^ —jfBduiy nuiauquiauiod f|oq "nuiaSrup nuiaj ouraauiBu ijsiu afoAS ui ruauiBJ z ouiau8iuio>js o'usnpouABj Ep jo)f 'E8a8njp uieu aÜBjsóajd ad :az ({'odiaiuj opa EfuESajd sSajajE^ 'nauiaojz ui naiEuiuiij>j' "irdo ) nuE>jjy na;AOjEfuzEy rqf[37 BjBpEdüd iq fÉu eo EpzaAZ eubaj^ "aiajijEJaua^ a^sfBjSoaq qnj^ bz BfpA ÍAjd -.opzaAZ ouaAJ^ i|b bubzijjbj jiqBAod jja pjspnfg piS-ioquBÚi a ijb uiopEiSizag bz uoipBjs bu oq 'opjj iprij p§bu oq as fajs ijb faig ajnjjtüj a^sjBjq 4JSU3AO|S IUIBaifEUI lUIIUqSSOd S qiABlSpSjd 3S OS 'Xosny o[iq sf asAÍBU 'pusj^ '^izsf V>jsuBAojs i8njp uóqoa cuiiu 3UI35U3AO\S U3ZEJ ¿ffes '3AEZ3] J33IS qo'§'Í3J BU elui Bd BUlfOAp 'EAp 3| soj3| E|iq BJS B3U3a'fi iUEf[qnP-r A'qbiin^Bj ojsjozojy ud ip>zj3Aiun qi>|SU3A01S3U BU aUIJIUSAOfS 3fUBÁ3S3dS0cf BZ EflSIlUO>[ B[3qj^SO 3f q¡f Ed Ijjrasqjn z '(siDV) sspbpos psujBsq jo fiaunoj UEousuiy U5080UIO H3I 3Ap ü^3)3jd J05J 0>|BI '3UI?§U3AO[S fEJSJ 3f OUCÍUEUIJ •AOíjizsf qpjsdojA3 ou|x)qzA (qi8'ru*p) ui qi>jsuBAojs 3|OS 3UJ3IOJ rUIA^jO a 3U[aSU3AO|S ÍEJ3J IUAIZU31UI I}JSU3p3JUI3SO |E>j3;od nfj3[od UÍ3>(|U3UIE á soj3| sf niioi8uiuioo[g a Éui'ipuj izJSAiun IJJ§IJ3UIE Efvl 'BAIUIlilEZ Bd 3¡" 'EUin^Ep E83Sf3AOU IU ISOAIUIIUEZ 3NI¿)§NHA01S ÍV33X INAIZNHJLNI - VOZ - VNVKINI Bjquisasp sz ipaBZ iq fEU Ed UIsfuBÍBppO uiusiujsod S 'lUlEaUSAJJSJJ UUIU1SB| Z E|E8Él'odzEJ óq BflZIA3I3J BÍfSUSAOJS SaiUJOqz' 35JSJBUIAOU IlZSpSS U35JSEZJJ BU iaU3J3Jlío>| |?{SJEUIAOU BU I|Bp3AOd OS 'BJ3I UI30U05J p3ld 3Z ip¿EZ iq ÍEU iuifcj>f p^sfr|nf-ifiíiEpnj ipzsp a ruiEjSoad luippfrziAspi luii^susáois s W^OOHdí AI IAON - 1SHJ. EJJSIUIU BSsfüBunz 3fp>junj 3ÍOAS po [lAOsjod oupEjnsu qiau3AO]s qpjsoio^ ücfspsisj jajsiunii af as uio>fSiqo uiaj ¿ 'jyp sfrziAapjoipEJ abjsfuíSAB pajods pfsuaAO[s jai noAojaQ a EflZEUUIIS E>jsUaAO|S li| BZ3AZ EUjaASOjd B^SlíaAOlS 'BZ3AZ Buinun^ E5JsÜEaSJyj[' J31 BAJsfsUIBZ ui 3311BUI Zl i^iujmjn^ iuiia31§ illabjauq of OS I5J 'A33U3AOIS qiJJ§OJ¿5f s'fpBJSsjldBLU SlUnqñíj 3>JipA jlZSppn nÓAop'j a sf ss 3[J3i3d "szfoq ñdoispo' a J31SIUHU líuBuñz p^SUSAOIS VN 3TH3JL3d 3ZÍOT ~ D3A013D 3fpEZIUB8jO 3ujnj|nn ui iNqqod 'sqzopz 3NsdojA3 3U[iA3jf ofBJidpod e8 i>( 'bqzópz nAisuEjsoa qojd ipnj ?fe3uie 'nüsss;^ pojd 3| iisfjsdn i;o 'iu jbjusje usssdsnsu opsjs eu ed 'jiJEpnod ui 'AafioiBiuajE qnjsuiasid Éojbj Episod EqzojBZ EAo8afu al Ep 'qsaA qo' isoüaf¡qj>|sez oIoas [fzBJZi nfjasaiyVV njazfoi n>|iuzó[Bz'nua^§Aopa nusid" a af pA¿H AEpEy\" ^fupas'pajd pisa^ W3ftf3S3LW aVN V1VXN3XV NOSO^SOd OVM ISONSriH^SVZ 3IZVHZI13AVH " 33A0133 oqpfEuzi osfaAOufBu pazud npui^ pBjn rajuajEd p^sdojAg oq nui sp 'Edn ^azuE") jq aAif]paAZi afiq osiu fa]sop pf "laiuajqjq eu jauiud bu 'afpBJado "ajaíejfau ajo'Soui fÉpz'os oSpx ouiajdo ¿Nsupipaui ouisjaoi paiii sapaojaui uas>[E^au af i^ 'do>jsopua aou ¡iazbj (edz af >|azaE3 jq •uja^j lujjg ud fioa[ euojizo a^qao joi^tuisuó^ joíj opp nqop af Jaf^ 'ooiac a ja[ qqasapjsas ipajs pspo af o^jex Aajipszi ez ipoipo bufj0A0is0.ia af as Bp '^ojza Ejiq bis '„a^iujod aúpEJn po afuauui ouoB8njp puii fq p[ 'BSidosB? qEjqajd sajoui' au Ed qEJ^q 'jjaspjd iupjd od jsjj^ a o>(qB[ saj8 o^ 'EpoqoAS BUAqiuiud Ejsp,, ui uiaTjoj^ajip z jods cpoj 'opp ouíoazej ouieao^sizej ez Bj'rqp§m joi^ajip i8a\ a jiq af afupBZE[vj o>(suqru aaAaja opp af Ep 'jiAÓioSn niEui^ úi ifupi Á ifizBuuiiS bu [ian Ejaj uqs af a>|qEuiaiEui josaiojd jo>( 'uies qÉf|Áizajd jejoui af as ifiuaAO[S a iuafijíms'pa^ b^ojo e§3|09 posaui iui'qasbp z ieouojj af oiauE>j ouapi|oíf ui Efprqosaj E>fSAafojiqiiuojuii af Bj§iJd 'iuioap ijtAÉfod as os n|EÜi^ Bpoj 'ifijJEd a \od UI Ol3| ]iq af OJBZ 'EJIJEJAUd af e8 Bppi Eujqsiiinuió^ qiUEZIVEd A "BJSn8AE do |iq af jjiiqapsfBuuiapas jon 'nfp¿ a iBAÓ^siqo'af ofizBUuira 'paj luiqasapisasúiuiapas pajd qEspf ua qBfjEuc a af ss üpoy ■ iaiac a Bpp ui iaiz j¿| jssapprj j6>f j&a az ijj 'Sjiuiofpod uasadsn ui jojeaoui 'b3pÁOJ|SIZBj"'^3ZUES 5JIApnT •jp — 33u3aojs ¡lazbj'ranq eu qaj $z P3Jd qAEUOjjsE p|suaujB ijBfiqBJodn of os ii| 'ejsuib^ su'oqisinbay ejeq oubaousui 'oj3uib^ 0>jsjej8oioj ouqssod ez EAippfqo EAp 3f Bp '3A 013AS od pilSAÓjS psiil IJB lflU3AO[S A Óp^Opp\ V^3ZNVD v^iiAcirn ya iwnzi - voias Í113AS Od gospodarstvo TEČAJNA LISTA - slov. tolaricv (SIT) Oktober 1994 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija Nemčija 7.DA I AUD I DEM 1 USD 92.6462 81.3900 125.3813 92.7601 81.4900 125.5353 AVSTRALSKA NAGRADA ZA SLOVENSKEGA INOVATORJA - NAŠ ROJAK IZ SYDNEYA DUŠAN LAJOV1C JE RAZVIL EMBALAŽO LAJCAN Zanimiva novica: Dušan Lajovic, oblikovalec, lastnik in direktor podjetja Impact International je dobil 'za nadvse pomemben napredek v tennologiji in pri uporabi materialov" avstralsko nagrado za embalažo, izdelek je imenoval lajcan. Gre za plastenko iz reciklirane odpadne plastike ali iz kartona. Njena prednost je v tem, daje cenejša. Za embalažo lajcan, ki jo zdaj že uspešno izdelujejo za takšne proizvajalce kot sta Colgate in Palmolive, je njen izumitelj razvil tudi ustrezne proizvodne stroje. Kot poroča Finacila Review, se za novo embalažo zanimajo tudi velike tovrstne tovarne na Japonskem. Ob podelitvi nagrade so poudarili pomembnost embalaže za celotno avstralsko industrijo. Delo, 19. oktobra 1994, rubrika: Znanje in tehnika AVSTRALSKI SLOVENEC JOSE ZRIM SE ZANIMA ZA OBNOVO PORTOROŠKEGA HOTELA PALACE Stavba starega portoroškega hotela Palace je stara 80 let in je potrebna obnove. Vodstvo hotelskega podjetja se že pogovarja z avstralskim Slovencem Josetom Zrimom TRETJA OBLETNICA SLOVENSKEGA TOLARJA Slovenija je 8. oktobra letos praznovala triletnico svoje denarne enote. V tem času se i'e zaupanje v domačo valuto močno okrepilo, "olar je trden in doživel je velik uspeh. Lani, ravno na drugo obletnico "rojstva" je postal notranje konvertibilen, za zunanjo konvertibilnost pa so bili pogoji izpolnjeni letos avgusta. PRORAČUN ZA LETO 1995 Letos naj bi se slovenski bruto domači proizvod povečal za štiri odsotke. V prihodnje do vlada s svojo ekonomsko politiko prispevala k hitrejšemu prestrukturiranju in sanaciji gospodarstva in bank in s tem hkrati zagotovila potrebne razmere za doseganje ciljne stopnje letne gospodarske rasti okoli 4.5 odstotka do leta 1998. S takšno razvojno dinamiko bi do tega leta nadomestili 20- oziroma njegovim podjetjem Toncity Pacific investicije, ki razen 20 milijonov mark za obnovo hotela ponuja tudi trg. Stari hotel Palace naj bi bil eostinski objekt najvišje kategorije in bivališče poslovnežev. Lastnica starega hotela Palace v Portorožu pa naj bi postala občina Piran, ta naj bi stavbo oddala v dolgoročni najem tistemu, ki jo je prenovil. Na prenovo hotela se bodo pripravljali najmanj leto in pol. O Toncity podjetju smo že pisali, resnost njegovih namer pa se kaže v vplačilu 1,3 milijona mark za zemljišče prihodnjega poslovnega centra v Kopru. ITALIJANI VABIJO K NAKUPU NEPREMIČNIN V SLOVENIJI Mnogi zadnje čase opozarjajo na ohlapnost slovenske zakonodaje, ki tujim državljanom sicer ne omogoča stoodstotnega lastnistva, omogoča pa zvijače. Takšen je tudi odmev na pisanje italijanskega novinarja in velikega poznavalca Slovenije Alda Pavana, ki v zadnji številki turistične revije Dove v dolgi reportaži vabi Italijane, naj kupujejo hiše na Bovškem in Gorenjskem. ISDN, KOMUNIKACIJA PRIHODNOSTI Možnost sočasnega prenosa glasu, teksta, podatkov in slike med priključki v telefonskem omrežju predstavlja povsem novo dimenzijo v medsebojnem komuniciranju. ISDN - Integrated Services Digital Network bo PTT podjetje Slovenije ponudilo tržišču že v letu 1995. Na sejmu Sodobna elektronika '94 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so novo komunikacijo predstavili v sodelovanju s podjetjem Iskratel in Teling. umuiumu --------.-- odstotni padec bruto domačega proizvoda iz obdobja 1988 - 1992 in postopoma zmanjšali zaostanek za razvitimi evropskimi državami. PRIVATIZACIJA Po zadnjih podatkih Agencije za privatizacijo glasbeni kotiček VESELI HALOŽANI Ljudska glasba povsod po svetu, tudi v Sloveniji, spet boli množično dobiva veljavo Magnifico in Vlado Kreslin z Beltinško bando so obnoreli Slovence, podobna usoda pa čaka izvrstno zasavsko skupino Orlek. Ce naredimo iurja koža iz Haloz, kije izdala kompaktne ploščo s kar 18 kratkima, večinoma poskočnimi pesmimi. 301 podjetju, 314 pa jih še obdelujejo. Odoorenih je 20 javnih prodaj delnic, v obdelavi jih je še 23. Drugo soglasje agencije in s tem možnost vpisa v sodni register je doslej dobilo 40 podjetij. SLOVENIJA -OGLAŠEVALSKO SREDISČE NOVE EVROPE Zlati boben - Golden drum Portorož 94 je potekal med 11. in 14. oktobrom. To je bil prvi mednarodni festival, na katerem se je za zlate bobne in palčke potegovalo več kot 600 oglasov iz 11 držav, za zlato vrtnico in naziv najkreativnejša agencija nove Evrope pa 86 agencij. Tekmujoči oglasi: tiskani - 132 slovenskih, 160 tujih; televizijski - 93 domačih, 140 tujih; radijski - 75 domačih. POREKLO TOLMINSKEGA SIRA KMALU ZAŠČITENO Z Avkcijskim sejmom plemenske živine, ki je edini tovrstni za "krave in telice v Sloveniji, so v Tolminu sklenili tridnevno prireditev, imenovano kmečki praznik. Organizirali so ga že trinajstič, letos pa je bil posvečen 700-letnici prvih znanih zapisov o sirarstvu na Tolminskem. To je edina gospodarska panoga v tem kraju, ki je povezana z razvojem turizma. Po vzoru tujine naj bi značilne vrste tolminskega sira, goveje, ovčje in mešane, Slovenija kmalu zaščitila. Tolminska je tudi znan trg kakovostne govedi. Na letošnjem sejmu so bile cene posameznih živali okrog 250.000 tolarjev. Skupino sestavljajo Drago Kunej, trstenke. violina, ustne harmonike, žvegle, drumlica, Peter Kunej, lončeni bas, trstenke in Nenad Firšt, trstenke in violina. Vsi trije so svoja ljudska glasbila tudi sami izdelali. Trstenke so svojevrstna panova piščal in edini, ki jih še zna v Sloveniji izdelovati je Haložan Franc Laporšek, ljudski godec in svojevrstni boter delovanja slcupine TKuija koža. Trstenke so )Iesov drugih predelov Štajerske 3 povsod znanih melodij debelo repo), (Cvajšrit, Valček) do povs< (Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Trzinka). Kuija koža je torej na svoji plošči dokumentirala vsaj delček bogate slovenske glasbene zapuščine. NAJPEVKA ZABAVNE GLASBE - IRENA VRČKOVNIK Tudi Irena drži pivo mesto že tretji mesec. Slediti ji skušajo Anja Rupel ter Darja Svajger in Helena Blagne. NAJPEVEC ZABAVNE GLASBE - VILI RESNIK Vili Resnik je postal že drugič naj pevec Slovenije, tokrat pred Markom Vozljem, Vladom Kreslinom in Dominikom Kozaričem. Tako ima veliko možnost, da postane najpevec leta; napoveduje svojo novo kaseto. kultura SLOVENIJA NA OKTOBRSKEM FRANKFURTSKEM KNJIŽNEM SEJMU Združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije in Gospodarska zoornica sta predstavila program slovenske udeležbe na 46. knjižnem sejmu v Franfurtu. Predstavili so 3.000 slovenskih knjig. Valvazoijev odbor pri SAZU je pripravil razstavo Slovenija — Frankfurt 300 let. Pred 300 leti so namreč v Franfurtu napovedali izid Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske. Letos so bile razstavljene vse dosedanje izdaje tega dela in prikaz dolgoletnega sodelovanja med Slovenijo in Franfurtom. Sejem je vsako leto posvečen drugi državi, letos je izbrana Brazilija. Po pisanju slovenskega tiska slovensko kulturno ministrstvo žal ni pokazalo pripravljenosti za dejavnejše sodelovanje na sejmu in tako je b\\a to še ena zamujena priložnost za predstavitev Slovenije v svetu. Letos tako tudi ni bilo slovenskega dneva pa tudi v sejemskem koledarju Slovenije ni bilo najti. SLOVESNA PREDSTAVITEV PRVEGA ZVEZKA PONATISA ŠKRABČEVIH JEZIKOSLOVNIH DEL 4. oktobra je bila v Ljubljani slovesna predstavitev prvega ponatisa Škrabčevih iezikoslovnih del m sicer v dvorani frančiškanskega samostana, v novogojiškem frančiškanskem samostanu, kjer je Skrabec živel in ustvarjal dobra štiri desetletja pa je bila predstavljena razstava o niegoyem življenju in delu. Pater Stanislav Skrabec seje rodil pred 150. leti in je bil eden najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev. Prvi zvezek z naslovom Jezikoslovna dela 1 je torej zdaj ponatisnjen, obsega besedila iz devetih letnikov časopisa Cvetje z vrtov sv. Frančiška, torej od leta 1880 do 1890. To je pravzaprav ponatis platnic časopisa, ki gaje dolga leta urejal Skrabec. Trije zvezki ponatisnjenih del bodo predstavili prav besedila s platnic Cvetja, v četrtem pa bodo zbrana vsa druga dela. prav tako prevedena iz nemščine. SLOVENSKA PIANISTKA DUBRAVKA TOMŠIČ PONOVNO V ZDA Pet mesecev še ni minilo od gostovanja Tomšičeve v ZDA in oktobra je bila ponovno na tritedenski turneji po ZDA. V času od 3. do 22. oktobra je imela kar devet koncertov, poleg tega pa sojo rovabili, naj za združenje učiteljev lavirja Nove Anglije v Bostonu vodi enodnevni mojstrski razred. Nastopila je v najbolj znani bostonski "simfonični dvorani" (Simphony Hali). Z Bostonskim simfoničnim orkestrom je slovenska pianistka igrala Beethovnov Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, sloviti orkester pa je vodil eden najslavnejših umetnikov našega časa - japonski dirigent Seiji Ozawa, ki je Dubravko tudi povabil v ZDA. V državi Michigan pa je slovenska pianistka 14. oktobra nastopila s simfoničnim orkestrom iz Kelamazooja, potem pa še v Rockfordu (Illinois). LITERARNI NATEČAJ " MLADIKE" Revija Mladika razpisuje XXIII. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanin izvodin (format A4) na naslov: MLADIKA. ULICA DON1ZETTI 3, 34133 TRST, do 31. decembra 1994. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi nai ne presegajo deset tipkanih strani, ciklusi poezije pa naj predstavljajo samo izbor najboljše pesmi (največ deset). Prva nagrada za črtico ali novelo je 300.000 lir, za pesem ali ciklus pesmi 150.000 lir. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in po časopisju. Marjana Lipovšek MARJANA LIPOVŠEK NA JAPONSKEM Znana slovenska mezzosopranistka Maijana Lipovšek je odpotovala z ansamblom dunajske Državne opere na Japonsko, kjer nastopa v vlogi Marine v Borisu Godunovu. V tej vlogi je Lipovškova pela tudi na sedmih predstavah na letošnjem Salzburškem poletnem festivalu. AVE USPEŠNO NASTOPA V ZDA Komorni zbor Ave iz Ljubljane uspešno gostuje pri Slovencih v ZDA in Kanadi. Mladi pevci pod vodstvom dirigenta Andraža Hauptmana so zapeli tudi Slovencem v cerkvi sv.Cinla v New Yorku, v slovenski dvorani v Clevelandu in pri slovenski maši v cerkvi Marije Vnebovzete. Srečali so se še z ostarelimi v clevelandskem slovenskem starostnem domu, nato so svojo pot nadaljevali do Washingtona, San Francisca in Toronta, kjer so imeli koncerte. NOVA KNJIGA IGRALCA BORISA KRALJA pod naslovom Bezanja - beganja - iskanja je nekakšen življenjepis pisca, ki se je odločil za samoto, pustil igralski poklic in se podal na pisateljsko pot; to je njegova četrta knjiga. Na sliki: Jakob Savinšek, Pesem morja, 1955, bron, višina 40 cm DOKUMENT O SOCIALDEMOKRATSKI MISLI Zgodovinski institut Milka Kosa ZRC SAZU iz Ljubljane in Založba Devin iz Trsta sta predstavila Pisma Henrika Tume (Osebnosti in dogodki 1893 - 1935). Gre za zajetno (več kot 600 strani) ter zgledno oblikovano in opremljeno knjigo večjega formata, v kateri je pregledno zbrana ter znanstveno-kritično obdelana in komentirana korespondenca znanega slovenskega odvetnika in socialistično usmerjenega politika s preloma stoletja. BOGATA SAVINŠKOVA RETROSPEKTIVA V Modemi galeriji v Ljubljani že od leta 1992 pripravljajo retrospektivno razstavo del Jakoba Savinška ( 1922 - 1961). Zdaj so postavili na ogled 95 Savinškovih plastik in 40 risb (avtoportretno gradivo in študije za izdelavo tako monumentalnih kot tudi malih plastik. Sicer pa je evidentiranih 299 umetnikovih del, od tega jih je 71 opremljenih z nepopolnimi podatki. Za razstavo, drugo po umetnikovi prezgodnji smrti, so izbrali tista dela, ki so pomembna v iskanju sodobnega slovenskega kiparskega izraza. Savinšek je v dobrin desetih letih ustvaril tako stilno kot tudi vsebinsko izredno heterogen opus. Umetnika je vedno zanimala čista, preprosta forma, bil je nenehni iskalec. kultura PESNIŠKA ZBIRKA (HAIKU-jevI PAVi.E GRUDNOVE "SNUBLJENJE DUHA" PESNIKI SO ANTENE ČLOVEŠTVA, KOZMIČNI PREVODNIKI DUHA Pesniki so antene človeštva, kozmični prevodniki duha, je dejal zamejski pesnik Miroslav Košuta. PAVLA GRUDNOVA je posvetila zbirko svoji ljubljeni družini: sinu Dušanu Dannyju, vnuku Iroyu, vnukinji Belyndi in vnučici Elizabethi Pauli; prijateljem, rojakom, ljubiteljem slovenske besede po svetu in v rojstni domovini Sloveniji; Japonski — deželi vznajajočega sonca v zahvalo za haiku — njen kažipot v Snubljenje Duha. Življenjepis iz knjige: PAVLA GRUDEN, rojena 1921 v Ljubljani, živi v Avstraliji od leta 1948, ko je tam dobila zatočišče po zmedi, ki je po 2. svetovni vojni nekaj časa vladala v njeni rojstni domovini in skoraj vsej Evropi. Dokončno seje naselila v Sydneyu, kjer je ves čas povezana s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Svoje literarne prvence je oojavila v reviji Misli in nekaterih drugih slovenskih listin, večinoma v 50. letih, nato skoraj dve desetletji ni objavila ničesar. V kulturno in publicistično delovanje se je ponovno vključila ob nastanku lista Avstralski Slovenec (1979-83). Bila ie med ustanovitelji SALUK-a, Slovensko-avstialskega literarno-umetniškega krožka, ki je v svoje vrste pritegnil večino književnih ustvarjalcev v Avstraliji, močno spodbudil zanimanje za sodobno slovensko književnost, predvsem pa so se člani krožka tesneje povezali tudi s književniki v domovini. Ti stiki so spodbudili vrsto medsebojnih obiskov in ustvarjalnih srečanj. Pesmi Pavle Grudnove, prva njena samostojna knjiga, so odsev njene sestav ljalske in hkrati značilno slovenske duše. Boris A. Novak SPREMNA BESEDA Modernistična revolucija pesniškega jezika v drugi polovici 19. stoletja je z ustoličenjem prostega verza pometla klasične pesniške oblike na zaprašeno podstrešje literarne zgodovine. Prevlado prostega verza v 20. stoletju sta suvereno zdržali le dve tradicionalni pesniski obliki - med evropskimi sonet, med neevropskimi pa japonski naiku. Haiku nam odpira oči za poezijo sveta. Poezija je vsepovsod okoli nas, nas učijo japonski mojstri, le videti jo je treba. Nihče ni znal tako grisluhniti poetični vrednosti malih stvari kot japonski pesnik Bašo, uson, Issa in Siki. Medtem ko so evropski pesniki opevali visokoleteča ideala - Lepoto in Resnico, so japonski pesniki doživeli lepoto in resnico v skoku žabe v ribnik. Če torej hočenio napisati haiku, se moramo ozreti okoli sebe in se ovedeti enkratne, neponovljive vrednosti slehernega bitja, sleherne stvari in sveta v celoti. Sleherno bitje je čudež. Slenerna stvar je haiku. To je dragocen nauk, ki so ga mnogi pesniki v mnogih jezikih sprejeli od japonskega načina videnja sveta. Tudi Pavla Gruden, Slovenka, ki živi, dela in piše v Avstraliji. Njena zbirka Snubljenje duha predstavlja enega izmed najlepših dosežkov haiku poezije v slovenskem jeziku. ^r ^ ' 'Vv r/j a-, j HAIKU JI Pavle Gruden Pavla Gruden med svoj estima prijateljema Haiku zahteva skrajno zgostitev pesniškega izraza... Pavla Gruden je s svojim občutkom za naravo haikuja in s svojim posluhom za slovenski pesniški jezik natančno začutila te zakonitosti, zato so njene pesniške miniature po eni strani tako zveste formalnim pravilom izvornega japonskega haikuja, po drugi strani pa na zgleden način udejanjajo naravo slovenske pesniške besede. Kar na ravni pesniških postopkov preseneča, je dejstvo, da se mnogi haikuji Pavle Gruden rimajo... Haiku je čutno nazorna podoba dogajanja v naravi: kolikor se poslužuje pesniških prispodob, gre večinoma za metonimije, kjer so Sesede oz. stvari kombinirane po principu sorodnosti (npr. del predstavlja celoto ali vzrok posledico). Haikuji v evropskih jezikih izkazujejo neprimerno večjo stopnjo metaforičnosti, kar je značilno tudi za poetiko Milana Dekleve in Pavle Gruden. Z določeno stopnjo poenostavljanja in posploševanja bi torej lahko rekli, da izvorni japonski haiku temelji na metonimiji, evropske adaptacije haikuja pa na metafori kot najmočnejšem orožju evropske poezije. V tem smislu je Pavla Gruden tipično evropska ustvarjalka. Ze sam naslov njene zbirke - Snubljenje duha - razkriva značilno metafizično stremljenje. Obenem v njeni poeziji prihajajo do polnega izraza tudi izkušnje sveta, v katerem pesnica živi - prefinjene impresije nam dočarajo skrivnostno prostranstvo daljne Avstralije. Trivrstičnica Pavla Gruden torej predstavlja haiku treh svetov - forma je japonska, duh evropski, življenska izkušnja pa avstralska. In duša? Duša je slovenska. HEJ! Mimogrede sem na Zemlji okrog Sonca na poti v Pesem... * Z VEČNE POTI Dozorel večer. Skrivnost v oseh v semnja pelje svo/e v mir. SOPOTNICA Gledam v orbito treh potresajočih zvezd — nov svet sejejo? * S TRPEČE OBLE O, kako ubog je proti polni luni vsak Človeški krog... * VISOKO POLETJE Seno opija. V žilah žeja, med zori, v sli iluzija. * S POLJA Nežni divji cvet... tvoj kolorit... zdaj moj, greš z mano v grobi svet. * V TRAVI Pst! Čriček v travi: vse, vsi tu smo Zemljani po Pranaravi. * OB POTI V prst leze kamen, zagrnjen s suhim listjem. Mi tudi. Amen. * PREBLISK V padcu utrinka se vidim, ko minevam kakor snežinka. * S SAMOTNE STEZE V oceh odmiram. Z veseljem Marijine solze nabiram. * NA ČEREH Ocean doji življenje - človek mori za nične reči. * KRIK Obzidan glas sem. Sama, kot zrno v školjki, Ljubezen pasem. NAD BREZNI VKATOOMBI Gozd v Plavih gorah odvzema besedo in prebuja jyrastrah. in še iz slovenske skupnosti... NA SESTANKU ZDRUŽENJA SLOVENSKA BESEDA PRISOTEN TUDI ALJAŽ GOSNAR - ODPRAVNIK POSLOV SLOVENSKEGA VELEPOSLANIŠTVA IZ CANBERRE Melbourne, 10. oktober 1994 Na fotografiji: Lucija Srnec, tajnica združenja SLOVENSKA BESEDA in dolgoletna kulturna delavka ter učiteljica pri Slovenskem društvu Planica in pri Victorian School of Languages Sestanka združenja SLOVENSKA BESEDA, ki ga je sklicala predsednica Sasha Ceferin, vabila je poslala na vse slovenske organizacije in posameznikom v Viktoriji, se je razen nekaj predstavnikov slovenskih medijev, mladine, učiteljic in drugih rojakov, ki delujejo na polju ohranjanja slovenske besede v Viktoriji, udeležil tudi Aljaž Gosnar, odpravnik poslov RS iz Canberre. Razprava je potekala predvsem v smislu organiziranja Konference slovenske besede, ki naj bi jo pripravilo združenje naslednje leto ali leta 1996. Mnenja so bila različna: nekateri so menili, da bi bilo bolje za začetek organizirati viktorijsko ali avstralsko konferenco (za to je bil predvsem pater Tone) in šele potem pristopiti h Konferenci slovenske besede po svetu - se pravi h konferenci svetovnega značaja. Sasha Ceferin je med posredovanjem svojega videnja takega srečanja, o katerem je že prej govorila z našim odpravnikom poslov, poudarila pomembnost vključevanja mladine v tak projekt. Menila je, da bi se morali na konferenco pripravljati vsaj eno leto, zanjo pripraviti referate. Draga Gelt je bila mnenja, da naj bi bili ti referati izdani v posebnem Zborniku že na dan konference. Predsednica združenja je govorila tudi o glavnih ciljih konference: povezava med Slovenci po svetu in izmenjava idej ter gradiva, povezava z matično deželo za izboljšanje stikov in razumevanje medsebojnih potreb. S svojimi predlogi se je oglašala tudi slovenska mladina. Katarina Persic, letošnja maturantka in ena od urednic slovenskega radisjkega programa na radijski postaji 3 ZZZ, bi se rada srečala z mladimi iz drugih kontinentov, povedala je tudi, da bo naslednje leto odšla za leto dni na štuaij glasbe v Slovenijo. Ronald Mrak, ki tudi aktivno sodeluje pri slovenskih mladinskih oddajah na Radiu 3ZZZ, si je želel povezovanja z mladino iz rojtstne domovine njegovih staršev, predvsem pa boljšega informiranja iz Slovenije, ki naj bi bilo namenjeno tukajšnjim mladim. Slovenija v tem smislu ni storila kaj dosti ali pa nič. Lenti Lenko, predsednik skupine Slovenian Youth Group in že skoraj dveletni redni urednik večine slovenskih mladinskih "pet minut" na SBS radiu v Melbournu, je pravtako izrazil svoje ideje. G. Gosnar bo združenju nudil svojo pomoč. Za začetek ga bo skušal povezati z raznimi slovenskimi predstavništvi in institucijami na drugih kontinentih, ki se ukvarjajo s slovensko besedo, za podatke bo zaprosil tudi Slovensko izseljensko matico. Izrazil je zadovoljstvo in pohvalo nad delom avstralskih Slovencev, tistih, ki so v preteklih letih vlagali toliko truda v ohranjanje slovenske besede. Strinjal se je, da ne moremo biti prepuščeni samo svojim iniciativam, ampak je nujna tudi pomoč iz matične Slovenije. Zato bo poslal pismo na Ministrstvo za šolstvo RS. da bi izvedeli več o tem lcaj je bilo doslej narejenega na tem področju. Stanka Gregorič je dala predlog naj se napiše pismo na državnega sekretarja za Slovence po svetu, na slovensko zunanje ministrstvo torej, in na SIM s sporočilom da prosimo, da nas o večjih spremembah, do katerih prihaja znotraj teh institucij, sproti obveščajo preko Veleposlaništva RS v Canberri ali preko raznih slovenskih organizacij v Avstraliji, saj o zadnjih dveh velikih spremembah (glej Glas Slovenije št.36, 28. september 1994), razen Rodne grude in Glasu Slovenije ni nihče poročal (vsaj kolikor je piscu tega članka znano). Sestanek je predlagal, naj bi bil Ivo Leber še naprej predstavnik SIM in ker bo po novem sistem dela SIM drugačen, (glej Glas Slovenije, st.36, 28. september 1994) in bomo iz Avstralije lahko izvolili v Izseljenski svet 4 predstavnike (skoraj vsaka zvezna država svojega), naj bi Ivo, kar se tega Združenja tiče. zastopal viktorijske Slovence. Prisotni so menili tudi, da bi se morala Metka Čuk, predavateljica slovenščine na Macquarie univerzi v Sydneyu povezovati s slovensko skupnostjo, se posvetovati z rojaki, ki so v Avstraliji aktivno vključeni v delo na področju slovenskega šolstva in izobraževanja; tudi razni učbeniki se ne bi smeli pripravljati brez medsebojneg posvetovanja, saj bi učiteljice, ki imajo za seboj dolgoletno prakso pri poučevaniu v dopolnilnih šolah slovenskega jezika v Avstraliji, lahko posredovale marsikatero lastno izkušnjo pa tudi gradivo. Poučevanje slovenske mladine in učenje slovenskega jezika je na tem kontinentu, prav zaradi velike oddaljenosti od Slovenije in zaradi velikih razdalj v Avstraliji sami ter neštetih drugih razlogov, drugačno kot pri drugih Slovencih po svetu. Nekaj prisotnih, ki se je vpisalo na študij slovenščine na Macquarie univerzo je bilo mnenja, da so učni programi dosti pretežki in nerazumljivi. Zato bi bil morda nujen kak skupen sestanek z Metko Čuk. predstavniki iz Slovenije in z avstralskimi rojaki, ki delujejo na tem področju. V razpravi so sodelovali tudi drugi navzoči na tem sestanku, potekala je živahno in koristno. Upati je, da se bo, za ohranitev in negovanje slovenskega jezika, tako pomembnih sestankov v bodoče udeleževalo še vec rojakov. S.G. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO PLANINKA IZ QUEENSLANDA - NOVI ODBOR Piše Jože Vah V nedeljo, 16. oktobra je bil redni letni občni zbor pri najstarejšem slovenskem društvu v Avstraliji, pri Slovenskem društvu Planinka, katerega sedež je v Cornubiji, nekako na pol poti med Brisbanom in Zlato obalo. Udeležba na sestanku je bila zadovoljiva in tudi novih kandidatov, po razrešitvi starega odbora, ni manjkalo. Izgleda, da bo nežni spol prevladoval, kar je dober znak za Planinko. Če pogledamo v statistiko Planinke nekaj let nazaj, ko je vodil društvo izključno "nežni spol", bomo videli, da so bila to najuspešnješa leta te organizacije. Tako upamo tudi, da bo to novo vodstvo pripeljalo na Zeleni hribček - delček Slovenije v deželi sonca - lepo število novih in starih rojakov. Novi odbor: PREDSEDNiK: Vinko Čoper starejši PODPREDSEDNIK: Edi Andlovec TAJNICA: Albina Vah BLAGAJNICARKA: Ivica Tabor GOSPODAR: Albin Orel Odgovoren za balinanje: Andrej Kirn, zastopnik radio grupe: Marica Podobnik, članice upravnega odbora: Slava Maver in Pavla Pregelj. Lepa hvala staremu odboru, saj je za njim veliko dobrega dela, novemu odboru pa veliko uspenov. AFORIZMI Če bi imeli vedno prav le drugi, potem na tem svetu ne bi imeli kaj iskati. * Čar marsičesa je v njegovi nedorečenosti. * Avtoriteta še ni nujno tudi kvaliteta. Tomaž Petauer english page OUR SLOVENIAN COUNTRYMAN-SCULPTOR RON GOMBOC FROM PERTH WINS MANDORLA AWARD Sculptüre Through the Gate Our Slovenian countryman sculptor Ron Gomboc has won the 10.000 Mandorla award for religious art. Gomboc's winning bronze sculpture THROUGH THE GATE ( 2 m high) was on show with other finalists at the Moores Building in Henry Street, Fremantle, until October 16. The exhibition then moved to the New Norcia Gallery on October 20, where winning entries in the Mandorla prize are housed. It is the first time sculpure has won the prize since the competition was thrown open to the medium in 1992. Gomboc's prize includes air fares and accommodation for a two-month stay at an artist's studio at Siena in Italy with a total value of $ 10.000. There were 98 entrants this year from all over Australia, makin it the biggest since the prize was launched in 1988. SCHOLARSHIPS FOR SHORT TERM STUDIES Republic of Slovenia Ministry for Education and Sports Department for International co-operation Zupančičeva 6, Ljubljana 61000, Slovenia Tel.: 386 61 176 5467 Fax: 386 61 21 48 20 SCHOLARSHIPS FOR SHORT TERM STUDIES, TRAINING OR RESEARCH IN SLOVENIA IN THE ACADEMIC YEAR 1995/96 The Government of the Republic of Slovenia hereby announces a limited number of SCHOLARSHIPS for the academic year 1995/96. The majority of scholarships is applied for in global competition, while a few are reserved for citizens of countries which a bilateral agreement is signed with. The scholarships are open to foreign students/researches who wish to come to Slovenia as visiting students or researchers. NATIONALITY There are no national quotas. AGE The candidates must be born after January 1960. STUDY PERIOD The duration of the scholarship can range from 3 to 9 months. An extension of the scholarship period can be granted under exeptional circumstances only. FIELDS OF STUDY The scholarships are granted for all fields of study offered by the Slovene Universities. INSTITUTIONAL CONTACTS Priority will be given to the applicants who have already established a contact with a Slovene university institution/department which is willing to accept the applicant at the proposed term. STUDY LEVEL The scholarships are intended for students in higher education and for researchers. The scholarships cannot be granted for a complete course of study leading to a degree. The main purpose ot the scholarship is to support foreign students/researches who wish to take certain courses of training or study or perform research. LANGUAGES The candidates should speak Slovene or the language agreed upon with the instructions/supervisor. DEADLINE Complete application forms should reach the Slovenian Ministry of Education and Sport before 30. April 1995. The candidates will be notified before the endof June 1995. Application forms upon request at the Slovenian Embassy in Canben-a, phone: 06 243 4830. mi AUSTRALIA euro international ptyitd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213 KONCU SE NASMEJTE... Govornik na odru: "Vsi tisti, ki obljubite darovati deset dolarjev ali več v ta dobrodelni namen, prosim, da vstanete." Ker je le nekai ljudi vstalo, začne govornik vzpodbujati muzikante: "Hitro, zaigrajte himno!" Obiskovalka v zaporu: "Zakaj pa ste vi tukaj, nesrečnež?" "Veste, jgospa, jaz sem bil žrtev nesrečne številke 13." "Ali res? Kako pa to?" Dvanajst porotnikov in en sodnik." " Že spet si še ga nacukal! Kako sem bila včeraj, ko si prišel trezen domov!' _ "Morda si bila res. Ampak danes sem jaz na vrsti za srečo. qoDWNXKi VSE NAJBOLJŠE A GLAS SLOVENIJE , f JE ČASNIK ZA VSAKEGA SLOVENCA f GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan Lajovic, Alfred Brežnik, Štefan Merzel in Stanka Gregorič Upravni odbor Dušan Lajovic, Alfred Brežnik in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Gregorič, 2/15 Allandale rd. Boronia, Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Draga Gelt, Jožica Gerden, Lojze Košorok, Martha Magajna, Vinko Rizmal Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt; Ix>go: Frances Gelt Distribucija: SZ. Gregorič Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije -Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo, Primorske novice, Družina, Mladina, Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slovenia Weekly, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci BREZ IZJEME... Naročim GLAS SLOVENIJE Priložen ček za: letno naročnino $ 50 ali polletno $ 30 NASLOV: GLAS SLOVENIJE 2/15 Allandale rd. Boronia, VIC 3155 ri Podpisani(a) ...... ......... Ulica in kraj....... ................ Država..... ............ Poitnalt. J -L Podpis................... Datum Tisk: Bounty Print. 65 Heatherdale Road. Ringwood. Vic. 3134