GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Vsi na volitve ! Dnevi volitev so pred nami. Volili bo- mo predstavnike vseh slojev delovnega ljudstva, ki nas bodo prihodnja štiri leta zastopali v ljudskih odborih in zborih proizvajalcev. Njihova štiriletna man- datna doba predstavlja čas, ki bo veliko pomenil za razvoj naših občin in okra- jev ter naše celotne jugoslovanske skup- nosti. Državljani so na zborih volivcev, kjer so izbirali kandidate, veliko razpravlja- li o vseh mogočih problemih, sprožili vrsto koristnih iin vzpodbudnih misli, vmes so tudi kritizirali in opozarjali na napake. Vsa predvolilna dejavnost je bi- la pravzaprav en velik razgovor delov- nih ljudi, ki želijo, da bi stvari v bodoče še bolje uspevale, da bi bila naša pot k boljšim odnosom in lepšim življenjskim pogojem čim hitrejša in uspešnejša. Vendar bi se pred volitvami, ko bomo dali glasove najzaslužnejšim kandida- tom, bilo treba še enkrat temeljito po- globiti v pomen tega važnega dogodka. Zlasti tam, kjer so volivci izbrali več kandidatov, bi volivci morali še enkrat pretehtati vse kvalitete kandidatov, jih vzporediti z nalogami, ki jih bodo ča- kale kot ljudske odbornike v obeh zbo- rih. Treba se je trdno odločiti, kdo iz- med njih je najbolj sposoben in najbolj delaven, napredku naše domovine naj- bolj predan, kdo bo imel največ uspeha, da bo lahko izvajal postavljene naloge in kdo največ moralnopolitičnih pogo- jev, da bo predstavljal svoje volivce v ergaiüh ljudske oblasti. Kljub temu, da lahko predvolilno de- javnost ocenimo za dobro, da smo z iz- biro kandidatov na splošno zadovoljni, je sem in tja vendar bilo tudi nekaj spo- drsljajev, nekaj prenagljenih odločitev, sem in tja pa tudi nekaj površnosti in hitrice. Ponekod je na kandidatnih listah zelo malo mladih ljudi, na katerih pleča bo naša družba morala naložiti vedno več bremen družbene odgovornosti. Tudi s številom žena v vrsti kandidatov ne moremo biti zadovoljni. Na zborih vo- livcev smo morda le prepovršno gledali na te probleme, mnogokje pa so na pred- volilnih zborovanjih te pomanjkljivosti opazili. Zato bomo vsaj zdaj, ko bomo dejansko glasovali za kandidate, s svoji- mi volilnimi listki podprli izvolitev tistih redkih žena, ki nam bodo pri delu ob- činskih odborov tako zelo potrebne. Velik del državljanov bo letos dvakrat volil. Proizvajalci industrijske in kme- tijske skupine bodo volili v nedeljo od- bornike občinskih ljudskih odborov, ne- kaj dni pozneje pa svoje zastopnike v zbore proizvajalcev. S tem stopamo v novo obdobje našega družbenega življe- nja, v obdobje, ko postaja naš komunal- ni sistem osnovno področje našega ce- lotnega družbenega delovanja. Občina je osnovna enota, kjer bodo delovni ljud- je z vsestransko udeležbo v upravljanju vseh važnih družbenih dejavnosti raz- vijali iniciativo za razvoj komunske skupnosti in z njo prispevali k utrditvi in moči vse naše socialistične domovine. V okviru občine so problemi na dlani, na dlani pa so tudi pota, po katerih je treba vse te probleme reševati. Nov za- kon o delitvi dobička pa je močan pri- spevek k še večjemu razvoju teh ko- munskih skupnosti. Na drugi strani pa bomo ob volitvah odstranili zadnje razpoke, ki so bile med občinami in podjetji, kajti v bodoče bo težko najti problem, za katerega bi ne bil zainteresiran občinski odbor in zbor pro- izvajalcev v občini hkrati. Občina bo te- meljito zainteresirana, da podjetja de- iajo uspešno, podjetja pa bodo stremela, da bodo njihovi prispevki, ki jih dajejo skupnosti, najbolj koristno uporabljeni. Te volitve so morda najvažnejše po osvoboditvi. Njihova važnost je ravno v tem, da bo bodoči razvoj v naši sociali- stični domovini močno odvisen od dela občinskih ljudskih odborov in zborov proizvajalcev, da bo od njihovih uspehov odvisna tudi rast življenjskih pogojev ljudi in rast družbenega standarda na splošno. Na volitve bomo šli v času, ko svet niha med mirom in vojnimi pustolovšči- nami, v času, ko so tehnična sredstva do- segla takšno moč, da so lahko v pogubo človeštva ali pa v njegovo sijajno brez- skrbno bodočnost. In ker polagamo delu občinskih skupnosti tolikšno važnost za našo gospodarsko krepitev in ker bodo ti naši uspehi, če bomo prav delali, vzpodbuda tudi navzven naših meja, po- tem ne bo pretirano, če trdimo, da ima- jo te volitve mnogo širši značaj, kot bi ga od teritorialnega obsega pričakovali. Na bližnjih volitvah ne bomo glasova- li samo za uspeh občine in boljše delo občinskih odborov, glasovali bomo tudi za procvit vse naše domovine, za ugled naše države in za mir na svetu. Zato naj ne bo v dneh 20., 26. in 27. oktobra nobenega poštenega državljana, ki bi ne izvršil svoje državljanske dolž- nosti s polno preudarnostjo in zavest- nim zaupanjem v lepšo prihodnost vseh delovnih ljudi. Volite najboljše izmed vas, ki so z delom pokazali odločno voljo, sposobnost In znanje Bežna primerjava predvojne občine z dan^njo najbolj zgovorno priča, da smo na pravi poti izgradnje resnične demo- kratičnih odnosov, ki jih z vso pravico imenujemo, da so socialistični. Nekda- nji, le redko kdaj izvoljeni, po navadi od režimskih vlad postavljeni občinski od- bori, so imeli dolžnost in pravico v glav- nem skrbeti le za občinske reveže, za občinske poti, za manjše vodovode, izda- jali so živinske potne liste in nadzorovali pasji kontumac. Državljani so na občini lahko le ponižano prosili. Takrat je bilo že protidržavno dejanje, če je državljan želel vedeti, kako se gospodari z držav- nim premoženjem, ali pa, če je kritiziral korupcijo, ki je bila v režimski državni upravi. Praktično takrat javnega življe- nja niti ni bilo. Šele, če ob tedanje občine postavimo pristojnosti današnje, se nam naš notra- nji politični razvoj pokaže v svoji realni širini in vsebini, ki mu tudi naši nas- protniki in pesimisti ne morejo opore- kati resnično demokratičnega značaja. Pravice in dolžnosti naših občinskih ljudskih odborov so sestavni del našega demokratičnega razvoja, čeprav so te pristojnosti tolikšne in tako težavne ter odgovorne, da jih često le s težavo rešu- jemo. V nedeljo bodo vsi polnoletni držav- ljani opravili pomembno državljansko dolžnost, ko bodo izvolili nove ljudske odbore, ko bodo volili svoje predstavni- ke v ornovno enoto našega družbenega življenja — v komuno. Že v obdobju svojega dveletnega obstoja je postala ko- muna realizator vseh pobud državljanov in odgovorna pred našo ter pred bodo- čimi generacijami za pravilen, hiter in Na slavnosti, ko so v Velenju zaključili prostovoljna dela, je govoril tudi pred- sednik okraja tovariš Riko Jerman. Ta slovesnost je bila združena s predvolil-j nim zborovanjem. Kje v okraju so tako zborovanje lahko združili s takšno de-! lovno zmago? siguren socialistični razvoj. V bodoče se bo morala komuna še močneje utrditi kot nosilec vsega našega javnega življe- nja. V sistemu naše ljudske demokracije mora postati občina temeljna ia samo- upravna celica ljudske oblasti,, v kater! naj si državljani po svojih odbornikli ter še posebej s svojim neposrednim so- delovanjem urejujejo skupno življenje. Od nas samih, od zavesti socialističnih sil je odvisno, ali bomo uspeli dati po- trebno vsebino in vztrajno pobudo vse- mu javnemu življenju, ki ga bo usmer- jala naša občina. V občinah se povezuje sicer samostoj- no delovanje gospodarskih organizacij. V bodoče bo morala občina preko zbora proizvajalcev še posebej skrbeti za splo- šen gospodarski razvoj. Nujnd bo, da bo njena posebna skrb veljala tistim gospo- darskim področjem, ki zaostajajo za rast- Tojem. To je predvsem kmetijstvo. Le z vsestransko preudarjenimi ukrepi bo- sta občina in kmetijska zadruga uspeli opraviti odgovorno nalogo, od katere т veliki meri zavisijo naši življenjski po- goji pa tudi razvoj .socialističnih odno- sov na vasi. Občina pa povezuje tudi vse delovanje samoupravnih organov na področju ko- munalnih del in služb, na področju kul- ture in prosvete, zdravstva in socialnih problemov. Z občino je končno povezano vse politično življenje od volitev do zbo- rov volivcev. Celota vsega tega novega dogajanja, ki stremi k čim večji vsebin- ski popolnosti, ustvarja nova razmerja med ljudmi in občino. V občini bodo pri- šle vedno jasneje do izraza tudi pravice in dolžnosti državljanov, v njej se mora zagotoviti enakopravnost vseh in odkla- njati slepa podrejenost. Kajti za naš na- daljnji socialistični napredek potrebuje- mo samozavestnega in ponosnega držav- ljana. In končno, kar je najpomembnej- še v občini: pospeševati mora blaginjo kot končni cilj in smoter vseh naših naporov. Vse to občina mora postati. Zato, ko boste volili svoje predstavnike v tako pomemben organ ljudske oblasti, pre- udarite in volite tiste najboljše izmed vas, ki so že z delom pokazali odločno voljo, sposobnost in znanje, da bodo lah- ko nosili koristno breme te velike odgo- vornosti. (Izvleček iz govora predsednika OLO Celje tov. Rika Jermana na predvolilnem zborovanju oh za- ključku prostovoljnih del pri re- gulaciji Pake v Velenju, dne 13. oktobra 1957.) S SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS V CELJU Obsežne naloee v kmetiistvu Pred dnevi je bila v Celju pod vodstvom sekretarja tov. Franca Si- moniča seja Okrajnega komiteja ZKS, na kateri so bili navzoči tudi pred- sedniki občin celjskega okraja. Poleg osrednje točke dnevnega reda — razvoj kmetijstva v okraju — so obravnavali še priprave za volitve v ob- činske odbore, osnutek zakona o novi razdelitvi dohodka, ideološko delo v organizacijah Zveze komunistov tei nekatera organizacijska vprašanja. Ta seja je bila izredno važna, saj so na njej obširno obravnavali enega naj- važnejših problemov v okraju in to je naloge v zvezi s pospeševanjem kmetij- stva ter utrjevanje socialističnih odno- sov na vasi, skladno resoluciji Zvezne ljudske skupščine o .pospeševanju kme- tijstva. Kakor obširno in bogato poročilo, ki ga je podal tov. Franc Lubej, tako je tudi razprava kritično analizirala dose- danje delo na področju kmetijstva in zadružništva, pokazala na dosedanje uspehe in pomanjkljivosti ter nakazala bodoče naloge v zvezi s perspektivnim načrtom razvoja kmetijstva v celjskem okraju. Sklenili so, da bodo zaključki te seje čimprej seznanili merodajne in za kme- tijstvo odgovorne ljudi v občinah in po- slovnih zvezah. Predvsem bo treba skr- beti za večje sodelovanje med občina- mi in kmetijskimi zadrugami ter držav- nimi posestvi. Občine se bodo morale bolj kot doslej poglabljati v kmetijske probleme ter usmerjati kmetijstvo, saj je končno od občin najbolj odvisno, kakšni bodo perspektivni plani za razvoj kmetijstva in kako bodo realizirani. Ob- čina bo morala usmerjati kmetijsko po- litiko, kmetijske zadruge in poslovne zveze pa bodo morale s pomočjo stro- kovnjakov praktično in konkretno reše- vati stvari na terenu. Zaradi tega bo moralo biti sodelovanje občine z zadru- go bolj tesno kot doslej, vendar ne ta- ko, da bi občine v zadružnih organiza- cijah dušile iniciativo za delo. Treba bo iti predvsem bolj odločno v akcijo, da kmetovalcem dopovemo, za kaj pravzaprav gre. Odkrito je treba pove- dati, da ne moremo venomer podpirati zaostalost v kmetijstvu. Družba daje iz leta v leto večja sredstva, da bi kmetij- stvo čimprej izboljšali. Zato je tudi dolž- nost vsakega posameznega kmetovalca, da se vključi v obnovo ter da upošteva nasvete strokovnjakov, da bi dosegel čim večje donose. To je naš cilj, da poma- gamo kmetu iz zaostalosti, da ne bo več životaril, temveč da bo bolje živel kot doslej. Kmet sam pa ni v stanju, da bi brez pomoči družbe lahko dosegal po- membnejše uspehe. Zato je nujno, da preko raznih oblik sodelovanja z zadru- go, preko raznih obnovitvenih skupnosti in načrtnih akcij kmetijski proizvajalci iztisnejo iz zemlje vse, kar se da. V vseh naprednih deželah v kmetijstvu daleč prednjačijo in zadnji čas je, da se tudi naš kmetovalec oprime sodobnejše in bolj racionalne obdelave zemlje. Brez teh naporov bo težko izboljšati življenj- ske pogoje delavca in kmeta. To so bile v glavnem osnovne misli, ki so prišle do izraza v poročilu in raz- pravi na tej važni seji. Ker je bilo poro- čilo zelo tehtno, konkretno in važno, hkrati pa zelo obširno, saj zajema glav- ne naloge in perspektivni načrt kmetij- stva v celjskem okraju za dve leti, ga bomo v izvlečkih objavili v naslednjih številkah našega lista. V tem sestavku pa naj navedemo le še nekaj važnejših misli iz razprave. Tov. Hlastec iz Šentjurja je bil mnenja, da bi bilo potrebno za uspešno kooperacijo na- baviti več lažjih kmetijskih strojev. Da- lje je omenil, da je premalo strokovnja- kov, ki bi izdelali potrebne elaborate za ustanovitev raznih skupnosti. Ce tega vprašanja ne bomo kmalu rešili, bomo z organizacijo teh skupnosti eno leto v zaostanku. íNadaljevaлje na 6. strani) ŠE LETOS - GRADNJA ŠOLEj NA HUDINJI J Načrti za novo osemletno osnovno šolo na Hudinji pri Celju so odobreni. Pri- prave za gradnjo so se z načrti vred zavlekle zaradi tega, ker je bilo treba prvotni načrt za nižjo gimnazijo in osnovno šolo prilagoditi zahtevam šol- ske reforme, ki predvideva namesto nižjih gimnazij enotne osemletne osnov- ne šole. Dvonadstropna šolska stavba bo stala na meji med Sp. in Zg. Hudinjo na za- hodni strani ceste Celje—Maribor. V treh etažah od pritličja do drugega nad- stropja bo v njej prostora za 15 učilnic Sola bo imela kuhinjo za gospodinjski pouk, knjižnico in čitalnico, učilnice za ročno delo, upravne prostore iin primer- no število kabinetov. Sestoji iz dveh traktov, ki sta povezana z dvema pro- stornima vežama ali halama za zbiranje učencev in staršev ob roditeljskih se- stankih. Primerni pa bosta tudi za dru- ge prireditve. Med glavnim objektom in telovadnico bo tudi stanovanje za šolske- ga služitelja. Prostori v nadzidku nad obema halama so namenjeni za risalnico in pevsko sobo s kabinetoma. Vsi prosto- ri so do skrajnosti praktično izrabljeni. Ves projekt je izdelal Spi. projektivni biro v Ljubljani, glavni načrt pa pri- znani strokovnjak za šolske zgradbe inž. arh. Emil Navinšek. Gradbena dela so že razpisana. V kratkem bodo začeli graditi osemletno šolo na Spodnji Hudinji, ki bo močno razbremenila celjske šole, saj bo zajela ves severovzhodni del mesta. Nova šola bo moderno urejena po najsodobnejših principih tovrstne gradnje. Na sliki vi- dimo maketo bodoče šole. Pred občnimi zbori sindikalnih organizacij Te dni se bodo pričeli letni občni zbo- ri sindikalnih organizacij v našem okra- ju. Dobro pripravljeni delovni načrti or- ganizacij bodo stvarno pomenili osnovo za razpravo na občnem zboru. Zato sve- tuje Okrajni sindikalni svet vsem orga- nizacijam na področju okraja, da nasto- pijo z enotnim programom, se pravi, z enotnimi delovnimi načrti, ki morajo biti stvarni, zasnovani na dejanskih proble- mih, s katerimi se ukvarjajo delavci v kolektivih in komunalni skupnosti. Po sklepu plenuma Okrajnega sveta Celje se morajo občni zbori sindikalnih organizacij izvršiti do meseca novembra t. 1., občinskih sindikalnih svetov v me- secu decembru, občni zbor okrajnega sveta pa v mesecu januarju 1958. (Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobneje "o organizacijskih in drugih nalogah v zvezi z občnimi zbori sindi- kalnih podružnic poročali v prihodnji številki našega lista.) Investicije v icmetijstvu v letu 1958 bodo v celjskem okraju iz- redno visoke — okoli 3,5 milijarde di- narjev, kar je več kot ena tretjina vseh kmetijskih investicij v Sloveniji. Naj- več sredstev bo šlo za hmelj ske sušilni- ce in žičnice, ki morajo v kar se le da veliki meri zamenjati hmeljevke. stran 18. OtKTOBRA — STEV. 40 ecu Sii! Ameriški strokovnjak za geopolitika —■ v prvevi tednu viedplanetarne ere je ta stroka še vedno aktualna — pro- fesor dr. Spykman je po drugi svetovni vojni izdal knjigo »Ameriška strategija v svetovni politiki« in tu zapisal: »Dr- žavnik, ki vodi zunanjo politiko, lahko upošteva načela pravičnosti, poštenosti in strpnosti samo toliko, kolikor mu pomagajo doseči smoter državne poli- tike ali ga pri tem vsaj ne ovirajo. Te vrednote lahko uporabljamo kot mo- ralno opravičilo za to, kar skuša država doseči, zavreči pa jih je treba, kakor hitro bi njihova uporaba oslabila drža- vo. Zelja po oblasti ne skuša uresničiti moralnih vrednot; narobe moralne Vedno bolj v ospredju — maršal G. K. 2UKOV vrednote uporabljamo, da bi nam olaj- šale pot do oblasti.« Ali je treba še kaj reči? Pametnemu zadostuje, sapienti sat! Ne delajmo to- rej velikih oči, kadar presojamo poli- tiko ZDA in SZ, dveh hegemonov člo- veštva v sedanjosti in bližnji prihod- nosti. Lahko si mislimo, da sta se imela Gromiko in Dulles, zunanja ministra obeh veledržav, kaj pogovoriti o Bliž- njem vzhodu, o razorožitvi, o Nemčiji, o Evropi in o medsebojnih odnosih sploh. Stiri ure sta govorila na ameri- ško pobudo, o njunem razgovoru pa ni izšlo nobeno poročilo. Medtem se je na obzorju prikazal glasnik nove dobe, ki jo imenujemo medplanetarno. Sovjetski znanstveniki so dosegli kozmično hi- trost, za,7. november bodo izstrelili še en izstrelek, ki bo imel večjo brzino in bo dosegel večjo višino. Svet je zastr- mel, se poklonil, pokazala se je tudi bleda zavist, strah, grožnje in poziv na korajžo, češ, kmalu pridemo za vami. Važnejši za človeštvo kot pozivi na korajžo pa so besede prvega človeka SZ Hrušeeva, ki je dejal, da SZ med- celinske artilerije ne bo iLporabila za vojne namene iti da bo dala vse podat- ke prvega satelita Amerikancem na razpolago. Bombniki in lovska letala pa so za »staro šaro«, je dejal. To je rtendarle nekaj popolnoma drugega ka- kor, na priliko, ljubosumni ameriški zakon o skrivanju jedrskih skrivnosti, ki so ga nedavno kritizirali angleški konservativci Lloyd in Sandys. Rekli so, da bo zapadni svet še bolj zaostal za vzhodnim, če ne bo Amerika sodelo- vala z Veliko Britanijo in če ne bo v ZDA samih enotne državne volje pri proizvajanju medcelinskih baterij. Tega je zdaj že 28 let, kar je Win- ston Churchill, potem ko je moral pri- znati, da s funti in dolarji, z najemni- škimi vojskami, z belogardističnimi grozodejstvi ni mogoče uničiti sovjet- ske države, napisal takole: »Te bridke zgodbe je konec. Iz nje se lahko na- učimo marsičesa, da bomo bolje razume- li prihodnost. Videli smo. kakšno п'.'.- sorazmerje je med spori narodov in trpljenjem, ki ga terja boj zaradi teh sporov; iñdeli smo, kako revne, jalo2)e so nagrade, ki naj bi plačale veličastne napore na bojiščih; videli, kako bežno je zmagoslavje vojne, kako dolga in počasng^ je obnova; spoznali smo stra- hotne nevarnosti, ki smo jih tako drzno tviegali; sprevideli smo pogubo, ki smo ji ušli za las, saj nas je rešilo golo naključje; zaradi vsega tega bi morala biti glavna naloga človeštva skrbeti za to, da ne bo nikoli več izbruhnila voj- na, ki bi zajela svet.« Ali je bil iskren"? Po njegovem rav- nanju že ne, še manj pa yijegovi brat- ranci onstran Atlantika. Zato ne glede na nauke prve in druge sïietovne vojne pripravljajo nove armade s povračil- nim, maščevalnim duhom. Prav ta te- den smo brali, da se bodo zahodno nem- ški vojaki v ZDA učili medcelinske »strategije«. Druga pošiljka ameriškega orožja je prišla v Jordan, čeprav SZ temu protestira, češ na meji Bližnjega vzhoda, Turčije, Irana, Iraka in končno tudi Sirije smo vendarle prej Rusi kot Amerikanci. Atlaiitski general Speidel, ameriški satelit iz Zahodne Nemčije, je morda simbol notranje šibkosti »svo- bodnega sveta«, ki tudi nekaterim na- šim ljudem pomeni višek človeškega sožitja. V Londonu ga je sprejela poli- cija, v skandinavskih državah pa de- monstranti, ki ne morejo pozabiti, da so po naključju fašistični zveri. Ti ne morejo pozabiti, ker so okusili ta strah bolj neposredno kakor mogotci, ki danes pričakujejo, da jih bo iiemški general popeljal k zmagi nad komuniz- mom, o kateri sanjarijo in jo planirajo v svojih štabih. Ali, vojna je čuden kuhar, ki uničuje načrte zmagovalcem kakor premagancem. Obe svetovni voj- ni sta tudi Churchillu, Howerju in nje- govim naslednikom skuhali tisto, kar so si najmanj želeli. Pred 40 leti Okto- brsko revolucijo, pred 12 leti pa je bil postavljen na dneimi red našega pla- neta socializem. Henri Malraux morebiti v svojem »Viharju« izraža, vsem sporom, težavam in nasprotjem navkljub, to veliko re- snico prihodnosti: »Ni ga dostojanstva, pravi Malraux,, ni ga pravega življenja za človeka, ki dela v težkih okoliščinah, ne da bi vedel, čemu dela. Delo mora postati smiselno, postati mora domo- i'ina.« Socializem in njegova teorija torej ni samo nauk, marveč volja, dia zmaga delovni človek in na nov pametnejši in pravičnejši način prekvasi sožitje med lastjo, častjo in oblastjo. Tudi to si velja zapomniti pri preso- janju sveta in življenja. T. O. Osfittfeli zakona o deiitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij daje jasno in vabljivo perspelitivo vsaliomur, l!i je voijan delati Osnutek zakona o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij ureja nove odnose pri razdelitvi dohodka pod- jetij. Ta nova ureditev naj bi v večji me- ri kot doslej ustrezala doseženemu sta- nju v proizvodnji in še jasneje začrtala naš nadaljnji socialistični razvoj. O tem osnutku je v zadnjem času mnogo raz- prav, med katerimi so bile nekatere omejene samo na predvidevanja o nje- govi tehnični izvedbi, dostikrat pa so bile tudi otroško naivne, ker nekateri pričakujejo, da bo sam zakon ustvaril boljše življenjske pogoje. V čem je prava vrednost tega novega zakonskega osnutka? V prvi vrsti je zelo važno, da novi na- črt razdelitve dohodka zelo konkretno dopolnjuje vsebino delavskega samo- upravljanja. Organi upravljanja v pod- jetjih bodo odločali o bistvenem dela do- hodka, ki ga bodo ustvarili. Sami bodo razmejevali sredstva med lastne sklade in osebne dohodke. Organi delavskega upravljanja bodo morali razpravljati o nadaljnji razvojni poti podjetja, o nje- govi izgradnji in modernizaciji, kakor tudi o položaju na tržišču, krati pa tudi o osebni blaginji zaposlenih. Po vsem tem je razumljivo, da bomo lahko samo od dobrega gospodarjenja pričakovali več materialne vzpodbude za kolektiv in za posameznika. Pa ne le to. Materialni položaj bo prav tako odvisen od gospo- darskega stanja v podjetjih. Ker pa tudi občina, okraj in drugi organi ljudske oblasti po svoje pospešujejo delovanje podjetij, je razumljivo, da bo tudi pod- jetje v enaki meri zainteresirano za do- bro delovanje svojih predstavniških or- ganov. Bolj kot kdaj koli doslej bo pri- šla do izraza povezanost vseh življenj- sko važnih problemov znotraj samo- upravnih enot, jasneje kot kdaj koli pa bo tudi nakazana pot in oblika njihove- ga reševanja. Novi zakonski načrt o delitvi celotne- ga dohodka gospodarskih organizacij nam torej zagotavlja, da se bodo krepile oblike socialističnega upravljanja, da bo skladno na splošne gospodarske razmere dana v najvišji možni meri materialna stimulacija posameznikom, kolektivom, občini in celotni skupnosti, seveda z edi- nim pogojem, da se bo dohodek večal le z boljšo organizacijo dela ter ob skrbnej- šem gospodarjenju. Ta zakon pa glede na trenutno stanje ne bo enako dober za vsa podjetja, pač zato, ker žal v vseh podjetjih ni najboljšega gospodarjenja, ker ni povsod dovolj potrebne skrbi in uspešnih prizadevanj za večjo produk- tivnost. Novi zakon bo uveljavil enotna merila za vse naše gospodarstvo in ne bo več priznaval specifičnih izjem. Zato se tu in tam v naših delovnih kolektivih čuti tudi bojazen pred njim. V teh ko- lektivih pa skušajo v svoji kratkovidno- sti najti rešitev v tem, da bi načela za- kona omilili, namesto da bi odpravili slabosti in se uveljavili z dobrim gospo- darjenjem. Prav to načelo dosledne družbene rentabilnosti in enakih pogo- jev za vse, je težko pričakovana prido- bitev novega gospodarskega sistema. Napak bi bilo pričakovati, da bomo že s to spremembo v delitvi dohodka med gospodarskimi organizacijami in skup- nostjo rešili kar vse probleme hkrati. V^sak tak radikalen prehod mora biti iz- veden postopoma. Ne smemo pozabiti na znaten vpliv sedanjega stanja, posebno še na nujnost, da moramo veliko aku- mulirati za splošne družbene potrebe itd. Ta zakonski osnutek daje jasno in vabljivo perspektivo vsakemu, ki je voljan delati in ki je sposoben gospodar- sko upravljati proizvodnjo, dokončno pa podira vsa pričakovanja, da bi se z ne- delovanjem dalo izb^jšati življenjske pogoje. (Iz povora tov. Jermana v Velenju) V velenjskem rudniku po- zdravljajo osnutek zakona o novi razdelitvi dohodka v velenjskem rudniku so razpravljali o zakonskem osnutku o delitvi dohodk« ter so ugotovili, da bodo z novo delitvi- jo dohodka po tem osnutku na boljšem. Napravili so primerjavo po podatkih iz prvega polletja z dnevno produkcijo 4в00 ton v primerjavi z istim obdobjem, če bi bila dnevna produkcija 6400 ton. Res je, da v tem primeru odvajajo tudi več- ja sredstva za družbene dajatve, vendar ostane tudi več sredstev v kolektivu. Sklad za plače s socialnim zavarovanjem in stanovanjskim prispevkom se v tem primeru poveča od 411,370.000 din na 518,045.000 din. Sklad za samostojno raz- polaganje pa se poveča od 64,047.000 di- narjev na 84,939.000 din. V velenjskem rudniku so z osnutkom o novi razdelitvi dohodka zadovoljni, saj bodo pri dviganju učinka dela temu primerno tudi stimulirani. VELIKO PREDVOLILNO ZBOROVANJE V VELENJU ZDRUŽENO S SLAV- NOSTNIM ZAKLJUČKOM PROSTOVOLJNIH DEL PRI REGULACIJI PAKE Oüravlieno i e veliko delo v nedeljo je bilo na novem mostu preko regulirane Pake v Velenju veliko predvolilno zborovanje, združeno s slavnostnim zaključkom pro- stovoljnih del pri regulaciji Pake. Zborovanja se je udeležilo blizu 3000 ljudi, med gosti pa tudi predsednik OLO Celje tovariš Riko Jerman. Slavnost je otvoril tajnik štaba prosto- voljnih delovnih akcij tovariš Rudi Ši- lih, ki je v svojem govoru .poudaril, da so Velenjčani s prostovoljnim delom iz- vršili veliko delo, saj bo regulacija Pake v veliko korist Novemu Velenju, ki ga bodo zgradili na doslej močvirnatem te- renu ob Paki, Prvo pobudo za to veliiko prostovoljno delovno akcijo je dal član Zveznega izvršnega sveta tovariš Franc Leskošek. Velika zasluga za uspeh ieh koristnih akcij pa gre tudi direktorju Velenjskega rudnika tovarišu Nestlu Žganku, ki je bil iniciator in organizator teh velikih del. Levji delež i>ri teh delih gre predvsem velenjskim rudarjem, ki so množično sodelovali v tej akciji, kljub temu, da so nekateri omahljivci menili, da bo zaradi tega proizvodnja v i4idniku padla. To se ni zgodilo, ampak nasprotno, proizvodnja je narasla V23poredno z izgradnjo teme- ljev Novega Velenja. Poleg materialiniiih koristi, ki so jih s to delovno akcijo do- segli, so dosegli še večjo moralno korist, saj so se pri tem delu vzgajali ljudje za nesebična skupna dela v korist boljšega življenja delovnih ljudi. In ravno zato, ker je bila v teh ljudeh velika zavest in čvrsta povezanost rudarjev z ostalimi ljudmi v Velenju, so tudi to velilto alr- nosti. Kljub temu, da smo Slovenci na- preden narod, način našega življenja ni vedno pravilen. (Prehrana, število ne- sreč pri delu. življenje žena pred in po porodu, nega zobovja, zračenje prosto- rov, kašljanje v roko, poljubovanje otrok itd.) Polje dela je ogromno in z veseljem moramo potrditi, da se na tem polju mnogo dela. Ni pa koordinacije v tem delu. niti telesa ali organa, ki bi imel nad tem. pregled in usmerjal delo. IMnogo de- lajo komisije HTZ. zdravniki, socialni delavci. Toda to delo bi moralo biti mno- žično in intenzivnejše. Potrebno bo napraviti realne plane dela in jih izvajati. OHZ in občinski IjO se bosta morala za to nalogo bolj zani- mati. Dragocene napotke za to delo je pred kratkim podal Celjanom dr. Dušan Reja, načelnilk zdravstveno-prosvetne vzgoje pri SHZ v Ljubljani. Skoda le, da je bila udeležba zastopnikov družbe- nih in političnih organizacij na tem se- stanku tako neznatna. F R. , DRUŠTVO SLEPIH IZ LJUBLJANE JE GOSTOVALO V NAZARJIH V uspela predvolilna zborovanja, ki so bile to nedeljo v mozirski občini, je vpadel tudi koncert, ki ga je priredilo Društvo slepih iz Ljubljane v dvorani nazarskega Lesno-industrijskega podjet- ja. Domačini, predvsem pa Nazarčani, Rečičani in Mozirjani so se koncerta udeležili v prav lepem številu. Se predno so slepi pevci stopili na na- zarški odei-, so prebivalci za njihovo društvo nabrali 25.400 din prostovoljnih prispevkov. Pobudo za nabiralno akcijo je dal občinski odbor RK. Podjetja so za to akcijo pokazala izredno razume- vanje in so omenjeno vsoto nabrali sa- mo v Mozirju. Rečici in Nazarju. lt. OKTOBRA — STEV. 40 STRAN Velika predvolilna zborovanja po vsem okraju ZDül ]E TUDI KOZ]ilNSHO Hil ilRSTI PRAVI TOV. JOŠKO LOJEN Pretekla nedelja je bila v predvolilnih pripravah ena najživahnejših nedelj. V številnih krajih so imeli predvolilna ;4borovanja in sesstanke na katerih so go- vorili ljudski poslanci, i>redstavniki okrajnih in občinskih forumov ter ljud- ski odborniki. V Dobrni je govoril poslanec Vinko ^umrada, v Vojniku in 2alcu podpred- sednik republiškega izvršnega sveta Viktor Avbelj, v Velenju poslanec in predsednik celjskega okraja Riko Jer- man, v Mozirju poslanec Franc Lubej, v Rečici ob Savinji poslanec Jakob 2en, v Kozjem in Bistrici ob Sotli pa zvezni poslanec in predsednik OO SZDL v Celju Franc Simonie. Bpbz strokovnjakov v kmetijstvu пв gre JAKOB ZEN MED VOLIVCI V RECICI OB SAVINJI Na ipredvolilnem zborovanju v Rečici (Л) Savinji je v nedeljo govoril ljudski poslanec in podpredsednik Okrajnega odbora SZDL Celje, tovariš Jakob 2en. Govornik je zbranim volavcem predočil pomen in vlogo novih občin, potrebo množičnega sodelovanja državljanov pri krepitvi materialnih osnov občine, spre- membe, ki nastajajo v občinah, nova de- litev dohodka v gospodarskih organiza- cijah itd. Spričo vedno večjih funkcij in nalog, ki jih dobivajo ljudski odbori, je tovariš Žen zbrane volivce opozoril, ka- ko nujno je, da bomo v nedeljo volili najprimernejše, najboljše in najsiposob- nejše kandidate. Nadalje se je v svojem govoru tovariš Zen zadržal še pri nekaterih gospodar- skih vprašanjih (ki pa ne zadevajo samo mozirske občine) ter vprašanjiii s ipo- dročja kmetijstva. Poudaril je, da so pri nas povprečni heiktarski donosi ipri raz- nih kulturah napram drugim razvitim državam dokaj borni. To velja tudi za gornjo Savinjsko dolino, čeprav so po- samezniki dosegli že prav lepe uspehe. Rezultati bi bili lah'ko mnogo boljši, če bi imela Savinjska dolina več sposobnih kmetijskih strokovnjakov. Ne samo ob- čina, tudi zadruga in iposamezniki bi se morali resneje zavzeti za vzgojo kmetij- skega kadra, ker brez teh strokovnjakov občutnega napredka v kmetijstvu ne bo- mo mogli doseči. Izgleda, da to vpraša- nje marsikje podcenjujejo. Za gornjo Savinjsko dolino se postav- lja vprašanje mlekarne. Stanje živinore- je v teh krajih še ni zadovoljivo glede na površine. Ce bi ljudje mleko in mleč- ne izdelke laže vnovčili, ibi imeli večji interes za živinorejo. Zato bo moeirska občina morala resno misliti na skorajš- njo gradnjo nove mlekarne. Zbranim volivcem je nato zastopnik krajevnega odbora Rečica še pojasnil lanski in letošnji proračun ter v kakšne svrhe so ibili porabljeni ra -.ni skladi. Vo- livci so priix)mnili, da je gozdni sklad n. pr imel dosti sredstev, pri tem pa so nekatere ceste ihudo zanemarjene in niti nimajo cestarja. Pritoževali so se pred- vsem Pobrežani in ugotavljali, da bi v takih bogatih gozdnih predelih občina, odnosno gozdna uprava vendarle morala urediti dovozno cesto. Tovariš Zen je s tem v zA^ezi volivcem ipojasnil, da v bo- doče do takih morebitnih zapostavljanj gotovo ne ibo prišlo, ker bo Gozdarska poslovna zveza, ki so jo v Mozirju usta- novili pred dobrim letom, v sporazumu z zadrugo sredstva gozdnega sklada smotrneje uporabljala. Prebivalci Poljane in Negojnice so po- slancu tovarišu Zenu tudi .potožili, da bi radi dosegli dostavo pošte v svoje raz- treseno naselje. Tako so pravzaprav povsem odrezani od sveta in lahko časo- pise in pošto dvignejo samo ob nedeljah, ko prihajajo v trg Rečico. Potegujejo se za to, da bi jih poštar obiskal vsaj dva- krat töiensko in pustil pošto pri prvem kmetu. Obrnili so se že s prošnjo na Okrajno poštno upravo Celje in dobUi negativen odgovor. Ali jim s:kromne in upravičene želje poštna uprava res ne bi mogla izpolniti?! Rečiškii volivci so ob zaključku zboro- vanja iznesli še željo, da bi hoteli imeti v trgu še eno konkurenčno trgovino. Ze- ljo so nedavno prenesli tudi v sklepe nmožičnih oo^anizacáj ter na zbor voliv- cev, vendar pristojni ljudje še oklevajo ^ odločitvijo. PREDVOLIVNA ZBOROVANJA V MOZIRSKI OBCINI Največ sestankov in predvolilnih zbo- rovanj je bilo v nedeljo. V Mozirju je bilo največje predvolilno zborovanje, združeno s kmečkim praznikom. Pred- volilni sestanki so bili še v Rečici ob Sa- vinji, Šmihelu nad Mozirjem, Kokarju, Novi Štifti, Radmirju, Ljubnem ob Sa- vinji, Lučah in Solčavi. Na zborovanjih in sestankih so govorili ljudski poslanci, vidni politični in javni delavci v občini in kandidati. Nekaj dni pred volitvami bodo predstavniki krajevnih xx)litičnih organizacij obiskali vse volivce in jim ob tej priliki izročili pismen proglas ob- činskega odbora SZDL Mozirje, ki ga je naslovil na vse volivce v občini, na ka- terem bo naveden tudi kraj volišča. S tem bodo volivci še bolj seznanjeni z vo- litvami novih občinskih ljudskih odbo- rov. Celjske žene hočejo opravičiti zaupanje volivcev Z neprikritim nemirom pričakujejo predlagane kandidatke lotošnji 20. in 26. oktober, ko bo padla odločitev, kdo bo v prihodnjih letih kot odbornik v ob- činskem zboru in ziboru proizvajalcev od- ločal o mnogih važnih in perečih proble- mih celjske občine in okraja. Istočasno pa predlagane žene, saj jih je malo, že zdaj razmišljajo, kako bodo upravičile ; zaupanje svojih volivcev, če bodo izvo- ljene. Prepričani smo, da bodo volivci 20. in 26. oiktobra volili te redke kan- didatke, predvsem pa pričakujemo, da bodo žene pri volitvah enotno nastopale m volile kandidatke, kjer pač kandidi- rajo. Iz kratkega razgovora z nekaterimi našimi kandidatkami smo posneli, da se le-te dobro zavedajo, kakšno odgovor- liost so prevzele s tem, ko so pristale na kandidaturo. MARUA PLETERSEK kandidira v zbor proizvajalcev v 14. vo- lilni enoti (Tiskarna, Aero, Kristalija, Manufaktura, Hotel Pošta in Savinja). Sama pravi, da nima dosti upanja, da bi bala izvoljena, ker poleg nje kandidira še en kandidat. Vendar pa bi bilo prav, da bi zbor proizvajalcev v tej volilni eno- ti zastopala žena, ker je v imenovanih podjetjih zaposlena v pret^iná meri žen- ä»ka delovria sila. Na vprašanje, za katere probleme Ш se kot bodoča odbornica najibolj zani- mala, je odgovorila: »Problemov je pre- več, da bi jih lahko naštevala. To lahko trdim že samo za našo tovarno »Aero«, kje pa so potem še problemi drugih pod- jetij, ki jih združuje naša voluna enota! Izvoljeni odbornik se bo moral zagristi v problematiko vseh teh jxxijetij, dihati z njihovimi kolektivi in delavskim svetom, če bo hotel pravilno in pra- vično zastopati interese vseh. In to prav gotovo ni lahka naloga!« Tovarišica Marija Pleteršek dela že tretje leto v tovarni Aero pri impregna- ciji pisalnih trakov. Pred tem je bila v Lòuibdjani v predsedstvu Okrajne zadruž- ne zveze ter v oblastvenem odboru (po- verjeništvo za kmetijstvo). Absolvirala je tudi šolo za zadružne fimkcionarje. Vsekakor pa jo je privlačevala bolj to- varna kot pisarna in pravi, da se kot delavka naj.bolj€ počuti. Kot zelo agikio tovarišico, jo je kolektiv v letošnji po- nüa4i ijdaral za predsednico aktiva žena. PAVLOVIC MILA kandidira v občinski zbor za gabrsko četrt. Predlagane tovarišice prebivalci Gaberja pravzaprav še ne poznajo mno- go, toda na predlog ondotnih volivcev so brez dvoma vplivale laskave pripom- be, ki jih je bilo slišati na IV. četrti, kjer je kandidatkinja prejšnja leta delovala kot zelo odločna in požrtvovalna akti- vistka in socialna delavka. Vsako nalogo je izpolnila, četudi se je bilo treba več- krat boriti z mnogimi zaprekami. V zvezi s svojo kandidaturo nam je povedala naslednje: »Zelo rada delam in živim v Gaberju, ki je središče proletariata. Ce mi bodo volivci na dan volitev izkazali zaupanje aLi ne, bom z veseljem storila za Gabrča-. ne vse, kar bo v moji moči. Najbolj pe- reča na tem področju se mi zdi stano- vanjska problematika in problem so- cialnega skrbstva. Na vseh sejah so na dnevnem redu predvsem stanovanjska vprašanja. Dolžnost ljudskega od^bomi- ka bo poleg drugih nalog predvsem tudi ta, da delovni ljudje ne bodo več sta- novali v nezdravih kletnih stanovanjih in da bodo delovne žene in matere čim bolj razbremenjene drobnih gospodinj- skih skrbi. Menim, da so v našem mestu malokje socialni problemi tako pereči kot ravno v Gaberju. In nikakor ne bi hotela delati zase reklame, če iznesem mišljenje, da so za reševanje socialnih problemov predvsem poklicane žene.« Tovarišica Pavlovičeva sedaj trenutno opravlja posle vodje katastra pri občin- skem ljudskem odboru. 2AGAR TILCKA V 10. volilni enoti (Savingrad, Gradi- telj in Stavbenik) kandidira med 5 kan- didati v zbor proizvajalcev tudi tovarir sica Tilöka Žagar, ki vodi posle blagaj- nika pri gradbenem podjetju »Stavbe- nik« že od ustanovitve dalje. Pretekli dve leti je bila tudi član upwravnega od- bora in delavskega sveta pri istem pod- jetju. Poleg vestnega dela na svojem delovnem mestu, najde tov. Zagarjeva še vedno dovolj časa, da poprime tudi za delo v množičnih organizacijah (ZB in SZDL Dolgo polje) »Kako si zamišljate delo odibomika v zboru proizvajalcev?« »Predvsem bi hotela pripomniti to, da gradbeno delo ni za žene in da bomo prej ali slej morali odstraniti vse žene, ki so zaposlene pri težjih delih na grad- biščih. Vedno me nekako zaboli srce, če vidim šibko ženo, ki se muči s samokol- nico, krampom ali lopato. Prav tako tež- ko gledam tudi naše gradbene delavce, ki še danes žive v neprimernih barakah in se slabo hranijo. Skrajni čas bi tudi že bil, da bi v Celju ustanovili dobre delavske menze. Kot član Plenuma ob- činskega sindikalnega sveta se skupno z drugimi tovariši že dalje časa zavze- mam za organizacijo takšne menze (s samopostrežbo), ki bi bila dostopna de- lavcem. V MOZIRSKI OBČINI 79 VOLISC Za oba zbora je področje občine raz- deljeno na 79 volišč, od tega za občinski zbor 39, za zbor proizvajalcev pa na 40 volišč. Na vsako volišče pride povprečno od 80 do 500 volivcev. V vseh volilnih od- borih bo sodelovalo blizu 500 volivcev. Z. S predsednikom dosedanjega občin- skega ljudskega odbora, tov. Joškom Lojenom sva se pogovarjala kar spoto- ma, ko je raznašal volilni material in pripravljal vse potrebno za čim uspe- šnejše predvolilno zborovanja, ki je bilo v nedeljo na Kozjanskem. »Je že tako, je pripovedoval tov. Lo- jen, tisto kar je bilo med vojno zelo ugodno, nam v miru in v času izgradnje hodi v napoto. Mislim na odmaknjenost in slabo povezanost občine s svetom. Ta oddaljenost od večjih centrov, od sodobnejše urejenih kmetijskih podro- čij, je v preteklosti zapustila pečat za- ostalosti, ki se je še vedno moramo krepko otresati...« NASA REŠITEV JE — SODOBNEJ- ŠE KMETOVANJE... »Kozjanska občina ni enolična. Poleg hribovitih in zaostalih predelov ima tudi polja z sodobnejšim kmetijstvom, vinogradniške površine in seveda pre- cej gozdov, je razlagal tov. Lojen dalje. Da pa bi lahko začeli temeljiteje dvi- gati kmetijsko proizvodnjo, moramo najprej izvesti rajonizacijo. Kmetje so s tem že seznanjeni, naprednejši med njimi pa se popolnoma strinjajo, da bo treba tudi na Kozjanskem začeti pa- metneje gospodariti. Tako bodo s po- močjo strokovnjakov določili področja, ki so najprimernejša za posamezne kmetijske dejavnosti: poljedelstvo, sad- jarstvo, živinoreja itd. Toda določitev teh področij še ne bo vse. Veliko težje bo delo potem, kajti poleg težav mate- rialnega značaja bodo gotovo zelo ve- like težave z zaostalostjo. Tu bo pač treba začeti z vzorom najnaprednejših, kmetov in z dodeljevanjem kreditov za dvig zvrsti kmetijske proizvodnje, ki je v posameznih krajih določena. HMELJ IN LAN NA KOZJANSKEM Tov. Lojen je povedal, da bodo nasa- dili 4 ha površin s hmeljem. Polovico državno posestvo, polovico privatni kmetje. Pozneje se bo verjetno hmelj še hitreje širil po občini. Edini industrijski obrat »Kozjanka« pa naj bi v bodoče dobival surovine doma. Začeli bi gojiti lan, ki bi ga v »Kozjanki« predelali in tkali, poleg te- ga pa bi začeli uvajati sporedno tudi domačo umetno obrt, izdelovali bi iz lanenega platna razne prte in podobno. To bi dalo zaposlitve tistim, ki bi dru- gače morali za delom kam drugam, predvsem pa ženam, ki bi tako delo lahko opravljale doma. OBSOTELJSKA VODNA SKUPNOST IN MELIORACIJE... Z regulacijo Sotle, predvsem pa z melioracijo zamočvirjenih površin, bi dobili precej dobrih kmetijskih zem- lijšč. Predvideno je, da bi v kratkem izsušili okoli 70 ha zemlje in to v Pod- sredi, v Polju ob Sotli in Bistrici ob Sotli. Predvidene so tudi razširitve kme- tijskih površin na račun gozdov, zlasti tam, kjer so se gozdovi nanovo zarastli. Veliko se bo dalo narediti z nasadi ja- godičevja, pa tudi vinogradniške povr- šine bo mogoče razširiti. OBRT IN KOMUNALNO DEJAV- NOST JE TREBA POŽIVETI... Pomanjkanje obrtnikov je v občini, predvsem pa v Kozjem in drugih nase- ljih zelo občutno. Toda obrtniki so tu, samo nimajo obrti. Deloma zaradi ne- pravilne davčne politike. Nekaj smo v zadnjem času uspeli urediti, nov ob- činski odbor pa bo moral temu vpra- šanju posvetiti skrb. S pametno gospo- darsko politiko bo mogoče obrtništvo razširiti in postaviti na noge. Komunalna dejavnost, je nadaljeval tov. Lojen, bo v bodoče morala biti bolj upoštevana. Marsikaj bomo lahko sami uredili, so pa tudi problemi, ob katerih upravičeno pričakujemo pomoč družbe. Na primer na cesti Lesično—Virštanj— Imeno manjka samo še kilometer ceste, pa bi bili povezani z novo železniško progo. Ta cesta se res po polževo gradi že 15 let. Enako je na cesti Podsreda— Bistrica. En sam kilometer še, pa bi imeli lepo cesto. V Kozjem bi bilo treba urediti javno razsvetljavo, asfaltirati cesto skozi trg, v vseh večjih naseljih pa graditi stanovanja. Stanovanjska kriza za Kozjansko ni neznana bese- da, navkljub odmaknjenosti od mest, kjer je seveda še večja. BOLJŠE PROMETNE ZVEZE — SODIŠČE IN KATASTER... Kozjansko je odmaknjeno tudi zaradi tega, ker nima dobrih zvez z ostalim svetom. Enkrat dnevno vozi avtobus v Celje. To je premalo. To vprašanje bo treba resneje obravnavati, istočasno pa misliti tudi na nekatere lokalne proge. Da bi v Kozjem imeli končno tudi sodišče in katastrski urad, to je že sta- ra želja občanov, ki bi jo bilo treba bolj upoštevati... O vsem tem in še o marsičem sva govorila s tov. Lojem, tudi o dose- danjih uspehih, o tem, da so tudi v tej občini imeli lepe uspehe pri tekmo- vanju z žiti in krompirjem. Ljudje so dosegli zelo visoke donose, predvsem pa kmet Stadler Jože iz Bistrice, ki se je postavil z žitom in krompirjem. Tov. Lojen, ki je doslej uspešno vodil občinski ljudski odbor, je prepričan, da je naposled prišla tudi vrsta na Koz- jansko. No izrecno za Kozjansko, tem- več za kmetijstvo sploh. Ker pa je Koz- jansko navezano le na zemljo, je treba dobro izkoristiti pomoč, ki jo nudi in jo bo še nekaj let nudila družba za razvoj kmetijstva. Zdaj je čas, da si Kozjansko pomaga. To bo moral imeti pred očmi občinski odbor v Kozjem. K. „Alpos*' še letos v novo tovarniško poslopje... Podjetju, ki je naglo pridobilo tržišče za nove izdelke — aluminijasto pohištvo, je naenkrat postalo pretesno v prostorih nekdanje tovarne poljedelskih strojev. Nova proizvodnja je zahtevala vedno več ljudi in več prostora. Občinski ljudski odbor je imel hkrati, ko se je veselil ra- sti tega industrijskega podjetja, tudi ogromno skrbi, kam »vtaknit« vse te de- lavnice, ki so rastle kot gobe po dežju. Tovarni so dali začasne prostore v naj- različnejših stavbah, tako da današnje podjetje »Alix>s« dela kar na sedmih krajih v Šentjurju. Trenutno izgleda, da je Šentjur ena sama tovarna. Tudi podjetje nima malo sitnosti in skrbi s temi raztresenimi delavnicami. Ne samo, da je težko vsklajevati proiz- vodnjo, tudi režija je poskočila. Preva- žanje izdelkov sem in tja, to ni šala. Toda tako stanje ne bo več dolgo tra- jalo. Ob glavni cesti gradijo prvo veliko halo tovarne »Alpos«. Cez nekaj tednov, pravijo, pa da še gotovo to leto, bo pre- težni del proizvodnje aluminijastega po- hištva že prestavljen v nove tovarniške prostore. Potem bodo začeli graditi tudi dnjgo halo. Izdelki tovarne »Alpos« so v razmero- ma kratkem času dosegli velik sloves. Dandanes ni več vprašanje, ali se bo nekdanja tovarna poljedelskih strojev obdržala. Danes so tu nove skrbi. Bo kos naročilom in ali bo mogla izkoristiti prednost, ki jo ima zdaj kot edini to- vrstni proizvajalec? Ni še dolgo od tega, ko so v delavnicah v Šentjurju izdelali prve aluminijaste stole. Danes izdelujejo že kompletne vrtne garniture, sobne komfortne garniture, pisarniško opremo od stolov, miz pa do omar itd. Nadalje so v izdelavi tudi hotelske in internatske garniture iz aluminija. Postelje, mize, stoli itd. V eni od sedmih delavnic je proizvod, ki bo verjetno v kratkem dosegel prven- stveno vlogo. To je aluminijasto stavbno ■pohištvo. Vrata, okna, morda kdaj cedo lahke strešne konstrukcije, stopnišone ograje itd. Aluminij je gradbeni mate- rial, ki se tudi pri nas vse ibolj uveljav- lja. Trenutno je dražji kot les, toda po trpežnosti, lahkoti, elegantnosti in konč- no, če odračunamo stroške vzdrževanja, mnogo cenejši. Brez dvoma so v Šentjurju zadeli v črno, ko so začeli proizvajati aluminija- ste izdelke. To je predmet široke potroš- nje, ki dobiva vedno večjo veljavo. Zato bo tovarnda »Alpos« brez dvoma že v kratkem času postala zelo pomembno in tudi veliko i)odjetje. V najkrajšem času bodo zaposlovali okoli 400 ljudi. Največ težav bo seveda s kadri, ki jih spričo na- glega razvoja ni mogoče sproti vzgojiti. Pomislimo, da še ni dolgo od tega, ko smo zaskrbljeno gledali na šentjursko tovarno poljedelskih strojeл^ Danes pa v Šentjurju že razpravljajo o tem, da bodo poljedelske stroje, seveda modernejše in cenejše proizvajali tam, kjer so jih že, medtem ko bo proizvodnja aluminijastih izdelkov nadaljevala samostojno pot v samostojni tovarni. Namesto, da bi pro- padla edina tovarna v Šentjurju, bosta nastali dve. Upajmo, da bosta obe uspeš- ni. Vsekakor je ta šentjurski primer do- kaz, da kolektiv in občina lahko veliko storita, če je iniciativa pri ljudeh široko razvita, če je delovni elan na svojem me- stu. C. k. Ob glavni cesti v Šentjurju gradijo novo industrijsko poslopje za podjetje »A 1 p o s«, kamor se bodo v kratkem času vselili delavci iz delavnic, ki so se- daj raztresene po vsem trgu. V CELJU SO ODPRLI ZELEZNISKO ,л. ^>-AMBULANTO Železničarji celjskega okraja so zelo pogrešali zobozdravstvene in splošne am- bulante, zato so se za to pridobitev pote- govali že od lanskega junija. Tako jim je končno uspelo z adaptacijo starih pro- storov v levem traktu postajnega poslop- ja urediti novo, sodobno splošno in zobno ordinacijo. Ob navzočnosti celjskih zdravstvenih delavcev ter organov »Zdravstvenega doma železničarjev Ma- ribor« (ki so nosili večino stroškov) so jo to nedeljo dopoldne svečano odprli. Obe ambulanti že poslujeta v splošno zadovoljstvo vseh železničarjev v celj- skem okraju. Med novimi izdelki šentjurske tovarne »Alpos« so tudi lepe ograje za gostilni- ške vrtove z n(№ilci za cvetlične lončke, dalje modemi salonski naslonjači, mize itd. Čeprav na hitro sestavljen, takle kotiček prijetno deluje. Mar ne ...? stran 18. OKTOBRA — Stev. 4f Iz razgovora s predsednikom žalske občine tovarišenn Ivanom Rančigajem Pomemben uspeh na vseh področjih Pogled nazaj in naprej ^'edsedíTtika žalske občine tovariša l¥ana Rančigaja je težko dobiti. Občina je obsežna in zlasti sedaj pred volitvami je bil dokaj zavzet. Sestanki po vaseh BO se vrstili in skoraj ni bilo dneva, da ae bi obiskal volivcev v nekem kraju. Dobil sem ga v pisarni ravno v času, ko je imel posvet z nekaterimi vodilnimi ljudmi v občinskem ljudskem odboru. Pogovor je stekel predvsem o komunai- »ih, šolskih iin zdravstvenih problemih. Pač o tem, o čemer so volivci na zborih volivcev največ razpravljali. Čeprav je žalska občina izrazito kmetijsko-indu- ■trijska ter je v zvezi z obnovo zastarelih ■aprav v tovarnah in s pospeševanjem kmetijske proizvodnje veliko aktualnih problemov, ki jih bo moral občinski ljudski odbor v bodoče še bolj načrtno reševati, so volivci na zborih volivcev ugotavljali predvsem uspehe in pomanj- kljivosti ter dajali predloge novemu ljudskemu odboru o drobnih stvareh, s katerimi so najbolj živo povezani v vsak- danjem življenjiu. VZORNO VZDRŽEVANJE CEST LAHKO SLUŽI ZA ZGLED OSTALIM OBČINAM V žalski občini so dosegli v zadnjih dveh letih zavidljive uspehe na polju komunalne dejavnosti. Zlasti odkar je prevzel vodstvo cestno komunalne upra- ve pri občini nadvse požrtvovalni tor. Franc Tržan, ki sodi med najbolj priza- devne lislužbence občine, se je stanje na občinskih in krajevnih cestah v krat- kem času zelo izboljšalo. Ceste, iki niso bdle vzdrževane že deset let, so sedaj v žalski občini tako urejene, da lahko slu- žijo za zgled marsikateri občini. To je predvsem zaradi neumornega prizade- vanja tov. Tržana, ki zna stopiti tudi med ljudi in jih prepričati, da tudi oni sodelujejo s prostovoljnim delom pri popravilu cest. Tako so s skupnimi na- pori občine in delavoljnih ljudi v krat- kem času popravili vse ceste na področ- ju občine. Tudi krajevni odbori so pri tem pokazali veliko iniciativo zlasti lani, ko so bila sredstva občine pičla ter so organizirali dokaj drobnih prostovolj- nih del. V zadnjih dveh letih so popravili okoH 485 km krajevnih in občinskih cest, vsa ta dela so pa stala občino komaj 13 milijonov din, kar pomeni, da levji de- lež pri tem nosijo prebivalci sami. Kritika glede slabih cest, ki je bila v prejšnjih letih na vseh sestankih skoraj na dnevnem redu, je sedaj odpadla. V Braslovčah je asfaltirala cesto okrajna cestna uprava, sami prebivalci Braslovč pa so izvršili za preko milijon din pro- stovoljnih del pri napeljavi vodovoda. Sedaj urejujejo v trgu tudi kcuializaci- jo. Komunalna dela so v teku tudi v Ta- boru, Gomilskem, Vinski gori in Andra- žu. Občinski odbor je skoraj v celoti zgra- dil tudi novo cesto od mostu v Seščah do Šempetra. Težava pa je nastopila, ker posestnik Kmovšek doslej še ni dovolil, da bi cesta tekla po njegovem zemljišču, •eprav bi dobil primemo odškodnin« ali pa enakovredno eernljišče т drugeen kraj«. v nekaj letih ne bo nobene vasi veC brez vodovoda V izgradnji je tudi savinjski vodovod, ki zajema celotno ip>odročje žalske obči- ne. Dela potekajo v etapah, tako da bo letos speljan glavni vod od Sešč do Žal- ca, v naslednjem letu pa bo vod podalj- šan do Petrovč in Arje vasi ter urejeni tudi vsi priključki na glavni vod. V ne- kaj letih ne 'bo več nobene vasi v žalski občini, ki bi bila brez vodovoda. Sedaj polagajo cevi v Roj ah. V Braslovčah so vodovod tudi že zgradili, v največjem področju občine, ki šteje 3.400 prebival- cev, v bivši preboldski občini, pa že ima- jo vodovod v hišah. OBCINA skrbi tudi za elektri- fikacijo vasi Sedaj so v teku elektrifikacijska dela v Lokah, Smiklavžu, Brdnici nad Liibo- jami ter v nekaterih naseljih okoli Griž in Zabukovce. Elektrike nimajo tudi še nekatere hiše v Dobrovlj ah. Poleg sred- stev, ki jih je dala za elektrifikacijo ob- čina, bi potrebovali še okoli 15 milijo- nov din, da bi vsa ta področja dokončno elektriñciraU. V Mariji Reki je izvedena elektrifikacija 70% in računajo, da bo 29. novembra posvetila luč na vsem tem področju. Tu so prispevali prebivalci s prostovoljnim delom in materialom oko- li 700.000 din, pa tudi drugod prebivalci radi prispevajo svoj delež za elektrifi- kacijo. Problem za občino predstavlja elektrifikacija Letuša, saj bi stala okoli 11,5 milijona din. Vendar na občini me- nijo, da .bo tudi ta problem še letos re- šen, in sicer deloma s sredstvi iz prora- čuna občine, deloma bo prispeval DEIS, nekaj pa tudi prebivalci sami. 110 milijonov din za stanovanja Za stanovanjsko izgradnjo je bilo le- tos uporabljenih 110 milijonov din iz stanovanjskega sklada občine. Tovarna nogavic na Polzeli gradi stanovanjski blok, rudnik Zabukovca je že zgradil 12 stanovanjski blok, sedaj bodo začeli gra- diti še en četvorček. Tekstilna tovarna v Preboldu, Juteks v Žalcu in stanovanj- ska skupnost gradijo skupno šestnajst stanovanjski blok. Razen tega gradi še Kmetijska poslovna zveza v Žalcu iz svojih sredstev osemnajstanovanjsko zgradbo. Seststanovanjska stavba stano- vanjske skupnosti pa je v Žalcu že do- grajena. Iz stanovanjskega sklada je ob- čina dodelila kredit tudi 41 zasebnikom, ki gradijo lastne hiše. Žalec še nima urejene kanalizacije. Načrt je že pripravljen in računajo, da bo občina prihodnje leto začela urejevati kanalizacijo, saj je to osnova т^. ves na- daljnji urbanistični načrt trga. Prihod- nje leto bodo obnovili v Žalcu cestno razsvetljavo, staro napeljavo pa bodo odstopili nekaterim vasem, ki jih sedaj elektrificirajo. V ŠOLSTVU NI PREVEČ ROŽNATO STANJE V vseh šolah imajo mlečne kuhinje, čeprav povsod še nimajo za kuhinje svo- jih prostorov. Na osemletki v Žalcu so urejeni prostori za kuhinjo in jedilnico, sedaj gradijo prostore za šolsko kuhinjo na Polzeli, v Šempetru je kmetijska za- druga prispevala 1,5 milijona dinarjev za ureditev šolske kuhinje. V Galiciji tudi urejujejo prostore za šolsko kuhi- njo, medtem ko na šoli v Braslovčah in Lokah kiihinje že imajo. Z novo reformo o šolstvu so tudi v žalski občini reorganizirali šolstvo. Usta- novili so 9 osemletk, in sicer štiri popolne ter 5 nepopolnih. Razen tega je še 11 šti- rirazrednih šol. Skupno na teh šolah po- učuje 133 učnih moči, primanjkuje pa še vedno predmetnih učiteljev in profesor- jev za osemletke. POMANJKANJE ŠOLSKIH PRO- STOROV V Žalcu obnavljajo zgradbo, kjer bo- do prostori vajenske šole. V teh prosto- rih bodo združili vse tri vajenske šole y Žalcu pod eno streho, kar bo omogočilo ibolj sistematičen f)ouk. Sola bo imela tri učilnice, delavnico in kabinet. Razen te- ga je začela letos s poukom tudi glasibe- na šola, v katero je vpisanih nad 100 obiskovalcev. Zaenkrat gostuje ta šola v Tukaj je živel in ustvarjal skladatelj Risto Savin. prostorih drugih šol. Občina predvideva, da bo v kratkem obnovila poslopje pri sedanjem šolskem vrtcu v Žalcu, kjer bodo prostori za glasbeno šolo, knjižnico in lutkovno gledališče. Hmeljarska šola pa je za dve leti prenehala s poukom, ker se bodo tu šolali traktoristi in vodje traiktorskih postaj. V žalski občini sita tudi dva otroška vrtca, in sicer eden v Zalxni, drugi pa v Grižah. OtroSki vrtec ustanavljajo tudi v Libojah, kjer bo dala keramična tovarna na razpolago prosto- re, ki jih bo uredila občina. SLABA ŠOLSKA OPREMA Šolska oprema in učila so kot po osta- lih občinah v slabem stanju. Zato je le- tos dala občina za nakup šolske opreme tri milijone dinarjev. S tem denarjem bodo sodobno opremili 14 učilnic še v le- tošnjem letu. Zaradi vedno večjega pri- liva učencev primanjkuje tudi učnih prostorov zlasti na osemletkah. Letos so morali odpreti pet novih oddelkov. Sa- mo v treh šolah imajo pouk v eni izmeni, v vseh ostalih pa zaradi pomanjkanja prostora v dveh izmenah. ŠOLSKI ODBORI SE POGLABLJAJO V VZGOJNO PROBLEMATIKO Družbeno upravljanje v šolstvu je že prebrodilo začetne težave. Medtem ko so se šolsM odbori v začetku bavili pred- vsem z materialnimi vprašanji po šolah, saj so bili v začetku na dnevnem redu večinoma prostori in sredstva, se sedaj odbori že poglabljajo v vzgojno proble- matiko. Hvale vredna je pa predvsem pobuda šolskega odbora v Taboru, ki je ustanovil gradbeni odbor za gradnjo stanovanj učiteljstvu, ki se zaradi po- manjkanja stanovanj mora voziti v službo od drugod. TUDI VZGOJI KADROV POSVEČA OBCiNA VELIKO SKRB Občina štipendira 42 štipendistov za prosvetne in zdravstvene ustanove ter za upravno službo. Letos je za štipendije izdala 2,700.000 dinarjev, razen tega pa še nad 3 milijone dinarjev za šolanje otrok padlih borcev. Svet za šolstvo v žalski občini je zelo delaven, saj se vsak mesec redno sestaja in v okviru možnosti uspešno rešuje šol- ske probleme. PREVENTIVI V ZDRAVSTVU POSVEČAJO VEDNO VECJO SKRB Na polju zdravstva posvečajo v žal- ska občini vedno večjo pozornost pre- ventivni službi. Zato bodo v Žalcu usta- novili, čim bodo prilike dopuščale, higi- ensko zdravstveno postajo. Vodil jo bo zdravnik, ki se bo posvečal izključno preventivni službi v občini. Zdravstve- ni dom v Žalcu ne odgovarja več ix>tre- ibam, saj so prostori pretesni. Število za- varovancev se je znatno dvignilo in ipo- slovanje v tako tesnih prostorih je sko- rajda že nemogoče. Ena bodočih nalog občine bo, da bo v .ijrihodnjih letih pri- čela z gradnjo novega zdravstvenega doma, ki je za center Savinjske doline več kot potreben. Zdravstveni dom na Polzeli, ki ga je okraj pričel že pred tremi leti graditi, še vedno ni pod streho. Da bi nedograjene poslopje vsaj zaščitili ,pred propadanjem, bi ga bilo poitrebno spraviti vsaj pod streho, za kar je letos na razpolago 10 milijonov dinarjev. Prihodnje leto, ko bo več sredstev, bodo dom dogradili v etapah, kakor bodo pač sredstva doteka- la. Najprej bodo zgradili in opremili splošno ambulanto, nato zobno in šele potem ostale zdravstvene prostore. Do- kler dom ne bo zgrajen pa ne bo druge- ga izhoda, kakor da bo ambulanta še na- dalje v zasebni hiši, kjer je sedaj. To so v kratkih obrisih komunalni, šolski in zdravstveni problemi v žalski občini, o katerih so volivci razpravljali na svojih zborih in dali sugestije občin- skemu odboru, ki ga bodo v prihodnjih dneh izvolili, da bo na teh področjih za- oral še bolj globoko brazde, kot jih je do sedaj. V tej stavbi je občinski ljudski odbor. Gradnja stanovanjskega bloka Poslovne zveze. Samo stolp je še ostal v spomin na čase turških napadov Zaradi pospešene gradbene dejavnosti se Žalec naglo širi. Realizirajo se osnovni cilji naše družbe je dejal zvezni ljudski poslanec in podpredsednik republiškega Izvršnega sveta itovariš Viktor Avbelj na nedeljskem predvolilnem zborova- nju v Žalcu. V nedeljo dopoldne je bilo v Žalcu veliko predvolilno zborovanje, na kate- rem je govoril tov. Viktor Avhelj. Zbo- rovanja so se udeležili številni predstav- niki političnih in gospodarskih organi- zacij iz velikega dela Savinjske doline in množica domačinov. Predstavnik ob- činskega ljudskega odbora je v kratkih besedah orisal volilni program žalske komune in poudaril velik pomen tega predvolilnega zborovanja. Nato je spregovoril tov. Viktor Avbelj in v uvodnih besedah opozoril na naj- važnejše probleme, ki zaslužijo vso na- šo pozornost: «-Zo uso republiko in Ju- goslavijo vel ja,-» je dejal tov. Avbelj, »da ima letošnja predvolilna kampanja povsem drug značaj in pomen, kot prejš- nje. To pa predvsem zaradi večje vloge bodočih občinskih organov v našem po- litičnem in gospodarskem življenju. Ve- seli nas in prav je, da se volivci tega v polni meri zavedajo.« Nato je govoril o ugodnih posledicah povečanja industrijske proizvodnje v Sloveniji, o sredstvih za investicije, od- nosih med republiškimi, okrajnimi in občinskimi organi, o najrazličnejših pro- blemih kmetijske in obrtniške dejavno- sti in novem osnutku zakona o delitvi dohodkov. V proizvodnji beležimo v prvih osmih letošnjih mesecih porast za 16 % v pri- merjavi z enakim obdobjem v lanskem ^etu. Ta uspeh pripišemo lahko pred- vsem povečani delovni storilnosti. Ce namreč primerjamo povečanje delovne sile in povečanje proizvodnje, pridemo nujno do zaključka, da je samo delov- *^a storilnost tisti element, ki najodlo- čilneje vpliva na dvig življenjske ravni delovnega človeka, saj se je število de- lavcev v primerjavi z lanskim letom zvečalo za 4 %, proizvodnja pa za 16 %. Ko je govoril o osnutku zakona o de- litvi dohodka, je tov. Avbelj povedal, da bo ta zakon najbolj revolucionarno de- janje v naši delavski samoupravi. Omo- gočil bo vsem podjetjem, da se razvi- jejo T mejah realnih zmožnosti in po- treb, gospodarsko neupravičena pa be- do nujno morala propasti. Tako b« speljan vodovod v žalski občini. Dela v prvi etapi so označena z debelo črto in bodo v glavnem zaključena že letos. Cei nekaj let ше bo več vasi v Savinjski dolini, ki ne bi imela vodovoda. 18. OKTOBRA — STEV. 40 STRAM 5 Življenje na naši vasi In večno sunne gozdovi Kozjansko pred volitvami v občinske odbore Kozjanska občina leži med Bohorjem in Sotto. Vasi leže skrite v globokih dolinah, med travniki in njivami v okrilju gozdov, le na vzhodu, kjer se hribovita pokrajina umiri v ravnini, se tudi vasi razširijo in zadihajo bolj sproščeno. Ljudje so veseli. To ni težko, če živiš brez skrbi, če si dobre volje zato, ker nimaš vzroka, da bi bil slabe volje, toda s temi ljudmi je drugače. 2e v avtobusu sem opazil spremembo. Vsi prostori so bili zasedeni. Po prehodih jned sedeži so se drenjali ljudje. Spom- nil sem se na sardine: te vsaj leže! Vroče je bilo tako, da sem komaj dihal. Najraje bi klel, pa začuda nisem. Na- lezel sem se vsesplošne veselosti, da še sam nisem vedel kdaj in se smejal in pozabil, da pravzaprav stojim samo na eni nogi. Dovtipi in veseli pomenki so se kar »gnetli« v tistem malem koščku prostora, kar ga je še ostalo med gla- vami. Pri vratih je stal možak nedo- ločljive starosti in kar naprej z nare- jeno šegavim glasom prepeval vesele viže, ki so bile tu in tam pošteno za- bel j ene, da so dekleta (menda bolj za- radi lepšega) zardevala in povešala oči. Po vsem videzu ga ni motilo niti to, da je v vsaki roki držal po eno težko torbo in da mu je klobuk zaradi moč- nega tresenja avtobusa venomer lezel ma oči. Ti preklemani smeh! Cesta je slaba, ozka in izvožena. Zdi se, kakor bi jo delala bežeča kača, tako зе Trste ovinki drug za drugim. Maj- ^hen klanec, ovinek, klanec in kaj je tam — seveda spet ovinek. Na cesti stoji velik voz, poln sena. Toliko, da se prerinemo mimo; jarek je za vsak primer bolj majhen. Za naslednjim ovinkom se iz oblakov prahu izvije ka- mion, pa je spet težava tukaj. Šoferju je Tideti, kakor bi ga vse skupaj prav nič ne prizadejalo, seveda, navajen je, še takrat, ko bi skoraj podrl neprevid- nega mopedista, se samo ozre in na- smehne, češ: ste videli? Ob Sotli sem. V daljavi vstajajo iz meglic Gorjanci. Tam nekje mora biti Sava. Na levo je valovito hrvatsko Za- gorje, posejano z gradovi in vasmi, ki se prav nič ne razlikujejo od teh na lej strani. Človeku se kar čudno zdi, rtiunizmom, jih bo treba od- straniti iz ZK. Sindikalne organizacije čestokrat vi- dijo samo ožje probleme svojega kolek- tiva in ozke materialne koristi. Zato bo- do morale ibolj kot doslej skrbeti za splošno vzgojo članov, jim širiti ob- zorje in jih strokovno vzgajati, da se bo na ta način povečala delovna storilnost. Naše politične organizacije bodo morale imeti tudi več medsebojnega stika, tako da bodo člani sindikata in ZK v podjet- jih politično aktivno delali tudi na te- renu. Posebej važno pa bo, da bodo vse naše organizacije, od političnih do stro- kovnih in drugih obravnavale na svojih sestankih gospodarsko problematiko Ce- lja, kulturna, socialna in dnjga vpra- šanja in s tem doprinesle veliki delež k nadaljnjemu razvoju našega mesta. Pionirski svet - sicrben gospodar v Nalgajevi ulici v zadnjih dveh blokih v Malgajevi uli- ci lahko človek že na zunaj opazi nekaj novega. Novi bloki? Da. Toda še nekaj več. Vzoren red pred hišami — in otroci (saj jih kar mrgoli) so tako nekam vne- seno živahni. Ce jih opazuješ, lahko ugo- toviš tudi discipliniranost. Kljub prešer- ni igri — disciplinarana mladež! Pa saj se ne iboste čudili, če vam po- vem, da tu že od letošnje spomladi ob- staja prvi in edini hišni pionirski svet v našem mestu, ki združuje 32 otrok in do- mala vsak ima svojo dolžnost. Branko pazi na šipe, da se inladi tovariš iz hiše ali okolice morda ne bi slučajno s fračo spozabil.Olgica in Metka odgovarjata za lepe travne gredice, Miško, Tanja pre- ganjata »tatove« na vrtu, Janez, Meta mirita razgrajače, Jože si dobro zapomni nepridiprava, ki bi hotel čečkati po ste- nah hiš ali vežah — na sestamku bo kli- can na odgovornost. Da. Prav resno. Tu se ne da šaliti. Vsak odgovarja zsi svoje »delovno podrqcje« — in če naloge ne opravlja dovolj vestno, izgubi »funkcijo«. Cim vestni pionir za- sledi krivca, ga opomni, tudi pošteno okrega in — zapiše. Na prvem sestanku pa bo poročal pionirskemu svetu. In rezultati tega vzornega pionirskega sveta so že tu: nobena šipa od spomladi v teh blokih ni bila razbita (pač, neki delavec jo je po nesreči razbil — in mali Branko kar ni mogel spati, dokler ni zasledil »krivca«). Pročelja hiš, stene hodnikov in stopnice so čiste, pred hiša- mi ni opaziti nikakih odpadkov in smeti, zelene gredice so vzorno negovane, mla- dež je disciplinirana v vsakem pogledu in divjaško razgrajanje ji je tuje. Naj- bolj pa nas more čuditi dejstvo: toliko otrok, toliko strank — in tako malo ali nič prepirov! Znano je, da se stranke najčešče prepirajo zaradi otrok. Tu so otroci disciplinirani, za kaj drugega pa se stranke (spričo prav tako vzornega hišnega sveta) skoro že nimajo prepirati. Ko se pionirski svet v kletni sobi (ka- tero bo te dni stanovanjska skupnost uredila v lično, prijazno otroško sobo) mesečno ali po potrebi sestane, predsed- nik sveta, 13 letni Jože Flajs iX)roča o delu in novih nalogah. Prav kritično obravnavajo tudi napake posameznih članov in kličejo krivce na zagovor, če so od zadnjega sestanka slučajno spre- gledali kakšno pomanjkljivost. Na vsajc svoj sestanek povabijo tudi člana hišne- ga sveta, kateremu mladi Jože »referira«. Hišni svet smatrajo za svoj »nadrejeni forum« in se ob vsaki priliki obračajo nanj po napotke in nasvete. Razumljivo je, da jim hišni svet nudi vso podporo. Ko bodo imeli mladi stanovalci teh blokov urejeno še lastno društveno sobo, bodo začeli sebi in staršem v razvedrilo in zabavo uprizarjati tudi razne otroške igre. Da bodo tudi tej nalogi kos, so že dokazali z nekaj posrečenimi nastopi, ki so že vrgli nekaj stotakov v njihovo bla- gajno. Ali ne bi kazalo, da bi zgledu celjskih »Malgajevcev« sledili tudi drugi otroci! SPOROCmO o PRICETKU CEP- LJENJA PROTI POLIOMYELITISU Ker epidemija gripe v Celju in oko- lici polagoma ponehuje, je pričakovati, da se bo pričelo zaščitno cepljenje proti otroški ohromelosti v pričetku novem- bra t. 1. Cepivo je dospelo 15. t. m. v Ljubljano. Točen datiim pričetka cepljenja bo objavljen s posebno objavo. Komisija za borbo proti poliomyelitisu za OLO Celje Predsednik: Dr. Janko Lešničar BABICE CELJSKEGA OKRAJA SO ZBOROVALE Pred kratkim je bil v Celju drugi eno- dnevni seminar za strokovno izpopolni- tev babic. Poleg strokovne inštruktaže, ki sta jo podala pediater dr. Stegnar in ginekolog dr. Marinko, so pregledali tudi delo babic. Na jxxUagi prikazanih dnev- nikov je bilo ugotovljeno, da se je sto- rilnost dela povečala, do neke mere pa tudi strokovnost. Vsekakor je opaziti razveseljivo prelomnico v babišfci služ- bi, odkar je organiziran pri nas center za inštruktažno službo. Seveda pa mar- sikje babiška služba še ni zadovoljiva. Delo v materinskih posvetovalnicah še ne poteka povsod ,tako, kot bi moralo. Tudi prehrani dojenčkov in nosečnic je posvečeno premalo pozornosti. Na mno- ge pomanjkljivosti sta opozorila ugledna specialista, iznesle ipa so napake tudi babice same. R. F. CELJSKI TRG V TEM TEDNU je proti pričakovanju v teh jesenskih dneh še vedno izredno dobro založen z vsakovrstno zelenjavo, sadjem in dru- gimi živili. Zal pa smo potrošniki spričo visokih cen, predvsem sadju, nemalo zaskrbljeni, posebno še, ker cene iz dne- va v dan naraščajo. Pri povrtnini in drugi zelenjavi pa so cene še kar zmer- ne in tudi izbira dokaj dobra. V veliko zadovoljstvo celjskih gospo- dinj so se ta teden na celjskem trgu po dolgem času spet pojavile ribe. Kako željni smo za spremembo Celjani rib, je dokazala dolga vrsta pred ribjo stojnico. Privlačna pa je bila tudi razmeroma nizka cena (160 din za kilogram) in nič čudnega ni, da je rib že kar v zgodnjih dopoldanskih urah zmanjkalo. Anton Podmenišek iz Ljubnega je de- lal s cirkularko, ki mu je odrezala prst na desni roki Pri lîadcu si je zlomil nogo Gregor Ro- žanc iz Šmarja pri Jelšah. Z gobami se je zastrupil Lado Vasle iz Šempetra. Pri delu v gozdu si je zlomila nogo Neža Kveder iz Bmice pri Žalcu. Devetletna Sonja Dolinšek iz Dolenje vasi pri Preboldu si je z vrelo vodo poparila nogo. F^i mletju sadja je sadni mlin poško- doval prste Stanku Spiljaku iz Lise. Pri padcu si je poškodovala nogo Jo- žefa Dobrotinšek iz Smartnega v Rožni dolini. V časa od ?. do 12. oktobra 1957 je bilo rojenih: 18 dečkov in 34 deklic. Poročili so se: Franc Keblič, šofer in Stanislava Fits, skladi- ščna delavka, oha iz Celja. Jožet ätnklek. vodo- vodni instalater iz Celja in Terezija Tržan, pomož. delavka iz Prožinske vasi. Ivan Hojnik, poljski delavec iz Zadobrove in Marija Antloga, polj. delavka iz Ostrožnega. Umrli so: Sonja Pantner, otrok iz Drobinskega, star« 1 leto. Antonija Kmecl, upokojenka iz Celja, stara 79 let. Martin Zdolšek, invalid, npokojnec iz Celja, star 57 let. Amalija Videčnik, gospodi- nja iz Celja, stara 75 let. Milan Vinkovič, dela- vec iz Pavlovca, star 51 let. Neža Pišek. soc. podpiranka iz Pongraca, stara 73 let. Ana Matjaž, lolarka iz Sp. Rečice, stara U let. Marija Krajne, podpiranka soc. skrbstva, etara S4 let. Marija Ivanič. podpiranka soc. skrbstva iz Celja, stara 7* let. »VESELI VEČER« V ZAGRADU Dne 12. in 13. X. je priredilo Delavsko prosvetno društvo Zagrad »Veseli večer« s pestrim sporedom. Posamezne točke so obsegale po ve- čini sodobna dogajanja, ki so vzbujala pri gledalcih neprisiljen smeh in zado-*' voljstvo. Prav posebno je ugajal »Vaso- valec« s spremljavo orkestra in prizor »Zamenjava stanovanja«. Društvu želimo še mnogo lepih uspe- hov tudi pri resnejšemu delu na odru. A. S. MILOŠ BOBEK — OSEMDESETLETNIK Rodil se je pred 80 leti v Gostinci pri Virštanju, kjer je preživljal svoja otro- ška leta. Imel je veliko veselje za šola- nje, toda vkljub nadarjenosti ni bilo ni- kogar, ki bi se zavzel za revnega šolar- čka. Jubilant je star Celjan, saj se je prišel sem učit že v prejšnjem stoletju. Kakor je bila pred 60 leti navada, je kot obrtni pomočnik prepotoval lep del kontinenta in se seznanil s šegami raznih narodov, s čemer si je razširil tudi svoje obzorje. Z letom 1905 se je tovariš Bobek stalno naselil v Celju. Kot zaveden Slovenec je sodeloval v slovenskih društvih, naj- več v Gaberju. Komaj si je kot zastop- nik tvrdke Singer priboril boljši položaj, mu ga je ugonobila prva svetovna voj- na. Posebno se je zanimal za esperant- ski jezik in tovariš Bobek je bil prvi, ki je leta 1925 uvedel v Celju tečaj med- narodnega jezika. Prirejal je tudi te- čaje v drugih krajih in še danes rad pripoveduje o svojih tečajnikih, od ka- terih jih je dalo 30 življenje za svobodo. Jubilantu želimo še mnogo zdravih let. HRASTNISKI PEVCI SO SE S PESMI- JO POKLONILI PADLIM RECICANOM Rečičani ob Savinji kar ne morejo po- zabiti, da so jih preteklo nedeljo za kra- jevni praznik Rečice nepričakovano obi- skali člani pevskega zbora društva Par- tizan iz Hrastnika. K vrsti proslav je nastop pevskega zbora dal krajevnemu prazniku posebno simbolično obeležje, ko so gostje — pevci pred veličastnim sîxwnenikom zapeli padlim borcem gan- ljive žalostinke. Rečičani, predvsem pa še svojci padlih, se pevcem iz Hrastnika iz srca zahvaljujejo. V zadnjem Času se je število plemenjakov v celjskem okraju zmanjšalo za 52 % v primerjavi z lanskim letom, kar je predvsem posle- dica uspešne uveljavitve umetnega ose- menjevanja živine. Vseh plemenjakov je še 125. 70-tetni svetovni in 504etni jugoslovanski iuhitei esperanta Ob koncu leta bo preteklo 50 let, od- kar so prvi pionirji po prvem svetov- nem esperantskem kongresu v Bologne sur Mer leta 1907 začeli tudi na teri- toriju sedanje Jugoslavije ustanavljati esperantske krožke in društva. Esperanto se je od prve svetovne vojne precej razvil. Zlasti so bili nje- govi centri Zagreb, Beograd, Sarajevo in Ljubljana. Prva svetovna vojna je razširitev močno zavrla. Ponovno esperantsko gibanje se je začelo po prvi svetovni vojni. V Ljub- ljani je bil leta 1921 ustanovljen espe- rantski klub, ki se je razvil leta 1939 v esperantsko društvo. V Zagrebu pa je bila leta 1922 usta- novi j ena esperantska-j ugoslovanska zveza, ki je prevzela vodstvo v vsej Jugoslaviji. Delovanje esperantskoga gibanja je napredovalo povsod, dokler ni izbruh- nila druga svetovna vojna. Mnogi espe- rantisti so v narodnoosvobodilni vojni izgubili življenje. Med njimi iz Celjr, znani heroj Slavko Slander. Po drugi svetovni vojni se je šele po vsej Jugoslaviji razvilo pravo espe- rantsko gibanje. Ustanovljeni so tudi klubi in društva ter esperantska zveza za Slovenijo, Hrvatsko, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo in Novi Sad. Vse te vodi Federacija jugoslovan- skih esperantistov. V času priprav za proslavo 50-letnice obstoja esperanta v Jugoslaviji bodo izvršili anketo vseh esperantistov v Ju- goslaviji. Izdana bo tudi »Zlata jubi- lejna knjižica«, s kratko zgodovino in razvojem esperanta v Jugoslaviji. Za izvedbo ankete naj se javijo vsi esperantisti pri svojih organizacijah, organizacije pa pri svojih okrajnih or- ganizacijah v Celju, Mariboru in Ljub- ljani, kjer poslujejo anketne komisije. Za okraj Celje je einketna komisija v prostorih društva na Slandrovem trgu. PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI POPRAVILO OBČINSKIH CEST Občinski ljudski odbor Mozirje je na- menil v letošnjem letu za popravilo ob- činskih cest nad 2 mUijona dinarjev ali za milijon din več kot lani. S sredstvi v celoti razpolagajo krajevni odbori, ki jih. znajo tudi bolje izkoristiti kotpa bi jih koristila občina. Pri popravilu občinskih cest sodelujejo tudi državljani. Kljub povečanemu znesku pa sred- stva ne ibodo zadostovala za kritje stro- škov pri vzdrževanju in popravilu cest zlcisti še, ker je dobil ObLO v letošnjem letu nekatere ceste, ki so bue xxjprej okrajne. Zato bo morala občina v pri- hodnjem letu preskrbeti za občinske ce- ste še več sredstev kot letos. Z. ZA ZIDANJE HIŠ V MOZIRSKI OBCINI Stanovanjski sklad mozirske občine pričakuje letos nad 33 milijonov din do- hodkov. Ta znesek bo vsekakor realizi- ran, saj je bilo že do 1. oktobra vplača- nih 27,5 milijona din. Do 1. oktobra je bilo izkoriščenih že bli2ai 19 milijonov din Od tega so izkoristile največ gospo- darske organizacije, zavodi in ObLO Mozirje. Sredstva, ki se bodo stekla so že v celoti razdeljena. ZA SOCIALNO IN ZDRAVSTVENO ZAŠČITO BLIZU TRETJINA LETNEGA PRORAČUNA Občinski ljudski odbor Mozirje je na- menil v letošnjem proračunu za socialno in zdravstveno zaščito nad 27 milijonov dinarjev, kar znese skoraj eno tretjino letnega proračuna. Za socialne .podpore je namenjeno nad 7 milijonov dinarjev. Največ sredstev pa je namenjeno za zdravljenja, saj znašajo nad 10 milijo- nov dinarjev. Z. ODDVOJITEV TRGOVIN OD KMETIJ- SKIH ZADRUG V mozirski občini v zadnjem času pre- cej razpravljajo o reorganiz^aciji trgov- ske mreže v zvezi z oddvojitvijo trgovin od kmetijskih 2:adrug. O tem so obširno razpravljali tudi na nedavni konferenci poslovodij trgovin splošnodružbenega sektorja. Do konca letošnjega leta se bo oddvojilo od kmetijskih zadrug 7 trgovin. Samostojni trgovini bosta v Lučah in Ljubnem ob Savinji. V Rečici ob Savinji, Mozirju, Radmirju, Kokarju in Gornjem gradu pa bodo ustanovili poslovalnice v okviru obstoječih trgovin splošnodruž- benega sektorja. V večjih krajih, kot so Mozirje, Ljubno ob Savinji in Gorn.ii grad pa nameravajo nekatere trgovine specializirati. Tako nameravajo v Ljub- nem ob Savinji odpreti trgovino čevljev. Na ta način bodo imeli potrošniki večjo izbiro PREDVOLILNO ZBOROVANJE NA PREVORJU y To nedeljo je bilo na Prevorju politič- no zborovanje, na katerem je govoril predsednik šentjurske občine tov. Ша- stec Peter. Volivci so se pogovorili o raznih itežavah, zlasti še nedokončani elektrifikaciji nekaterih vasi na Prevor- ju. STARA ŽENICA NAŠLA SMRT V PLAMENIH Petinsedemdesetletna Lenčka Juvan iz Radmirja ob Savinji je bila pretekli sobotni popoldan sama doma. Ker je bi- la bolehna in precej nadložna, jo je kljub toplemu jesenskemu dnevu mra- zilo, i>a sd je zakurila v štedilniku. Pri vžiganju vžigalic se ji je vnela obleka in v hipu je bila ženica v plamenih. Vsa v strahu, ko so goreči zublji segali že po obrazu, je reva verjetno hotela zbežati k sosedom, vendar je na pragu kuhinje omahnila in se nezavestna zgrudila. Vsa obleka na njej je zgorela do zadnjega vlakna, šibko telo pa je bilo ena sama opeklina. V silnih bolečinah je 2 uri za- tem izdihnila. Vaščane je tragični dogodek zelo pre- stmil, zlasti še, ker je bua stara Lenčka, nekoč tako marljiva delavka, med do- mačini zelo priljubljena. To je bil v Rad- mirju že drugi primer, da je stara ženica zgorela pri štedilniku. ENA SAMA TRGOVINA RECICANOM NE ZADOSTUJE Prebivalci Rečice ob Savinji so že na. več mestih sprožili vprašanje, kako nuj- no bi bilo v njihovem trgu odpreti še eno trgovino Ce so imeli jxred vojno pri zmanjšanem številu prebivalstva tri trgovine, bi hoteli kmeti zdaj vsaj dve^ da bi konkurirale med sabo v pestri iz- biri in kulturni postrežbi. Obsežne П(з1оде v kmetijstvu (Nadaljevanje s 1. strani) Tov. Jost iz Vojnika je bil mnenja, da se bodo kmetij, zadruge z odd va jan jem nekmetijskih dejavnosti veliko bolj lah- ko posvetile kmetijstvu. Nastopila pa bo druga težava, ker bodo kmetijske zadru- ge izgubile pri tem nekaj kadrov, ki jih že tako primanjkuje. Brez kadrov pa bo zadruga težko opravljala svoje poslan- stvo. Tov. Zupan iz Mozirja je govoril o upravnikih, ki marsikje niso dorasli svo- ji nalogi. Ponekod se bavijo le s trgovi- no, v kmetijske probleme se pa sploh ne spuščajo. Nekateri so celo bolj za- ostali od povprečnih kmetovalcev, name- sto da bi ravno oni bili nosilci napredne miselnosti na vasi. Upravniki bi morali biti predvsem politično in strokovno razgledani ljudje. Da je tako, nam kaže primer gozdarske poslovne zveze v Mo- zirju, ki se pretežno bavi s trgovino z lesom, ostale probleme pa zanemarja. Le dva kmetijska tehnika pa ne obvla- data obširnega terena, zato so v Mozirju slabši uspehi v kmetijstvu in tudi akti- vi mladih zadružnikov ne delajo tako kot bi morali. Tov. Zupan je bil mne- nja, da bi vsaj za dve zadrugi moral biti en kmetijski tehnik, saj danes kme- tovalci radi iščejo nasvete pri strokov- njakih. Tov. Tavčar iz Slov. Konjic je dodal, da bi morale občine in okraj štipendira- ti več kmetijskih kadrov, za upravnike zadrug pa bi morali prirejati več teča- jev. Dalje je omenil, da se je zadnje ča- se fronta investicijskih kreditov v kme- tijstvu na široko odprla, zaradi slabo sestavljenih elaboratov pa kreditov ni moč dobiti pri denarnih zavodih. Tova- riš Tavčar je poudaril, da bo morala mehanizacija napraviti preobrat v ob- delavi zemlje kljub razdrobljenim po- sestvom. V konjiški občini je okoli 2300 hektarov močvirnatih površin ter bo imela dravinjska vodna skupnost veliko dela pri izsuševanju teh površin. Tov. Svetek iz Celja je poudaril, da je tudi v celjski občini dokaj kmetijskih površin, ki ibodo morale biti z ozi rom na bližino celjskega trga še bolj obde- lane kot doslej, zlasti bo treba skrbeti za zelenjavo in povrtnine, ki jih na celj- skem trgu večkrat primanjkuje. Dalje je omenil, da je borba proti raznim škodljivcem zaradi malomarnosti neka- terih kmetovalcev neuspešna, zato bi naj občine proti takim bolj ostro ukre- pale. Tov. Lojen iz Kozjega je omenil, da težki traktorji na Kozjanskem ne more- jo koristiti kmetijstvu, razen za prevoze po cestah. Zato bodo v bodoče nabavlja- li samo manjše stroje. Dalje je omenil, da je v Obsotelju dosti močvirnate zem- lje, kar zavira uspešen razvoj živinore- je. Zato bo naloga obsoteljske vodne skupnosti, da bo v prihodnjih letih izvr- šila vsaj najnujnejše melioracije. Tov. Jerman iz Celja je priporočal, da bi občine pristopile k regulaciji drobnih del, zlasti pritokov Dravinje in Sotle. Kajti sredstev za večje regulacije ni in taka dela so zaenkrat perspektivno zelo daleč. Zato se morajo vodne skupnosti predvsem usmeriti na kratkoročne in- vesticije, ki bodo v najkrajšem času pri- nesle koristi. Dalje je omenil, da že ne- kaj let ugotavljamo deficitarnost travni- kov, čeprav je od njih odvisen uspešen razvoj živinoreje. Izboljšati pašnike je najbolj donosna investicija, saj z nekate- remi agrotehničnimi ukrepi lahko tako izboljšamo kvaliteto pašnikov, da bodo milijonske koristi v živinoreji. Dalje je tov. Jerman govoril o odno- sih občine do kmetijstva ter poudaril, da je zanimanje občine za kmetijske probleme bilo doslej najbolj rahlo, če- prav je kmetijstvo, razen v celjski ob- čini, povsod najbolj donosna panoga, s katero bi se morala občina baviti. S to prakso bo treba odločno prekiniti. Dalje se je tov. Jerman zavzel za obvez- no zdravstveno zavarovanje kmetoval- cev, saj je to osnovna pravica vsakega državljana. V tem pogledu bo treba več iniciative od spodaj, da bi se ta sploš- no koristen ukrep čimprej uzakonil. Tov. Lubej iz Celja je govoril o osnut- ku zakona o racionalnem obdelovanju kmetijskih površin. Dejal je, da bo ta zakon okrepil vlogo občin na področju kmetijstva in zagotovil, da bo vsa zem- lja pravilno obdelana. V razpravi so sodelovali še tovariši: Cvenk iz Celja, Anderluh iz Šmarja, Mlinaric iz Slov. Konjic ter Kovač iz Polzele. 18. OKTOBRA — STEV 40 Šport isoko priznanje celjski atletiki Zaisrebški »Narodni sport« je v eni /adnjih številk objavil lestvico najboljših jogoslovan- «kib atletov v letošnji tekmovalni sezoni. Na lestvici desetorice najboljših atletov pri nas, sta tudi dva člana AD Kladivarja in to STANKO LORtJER ter ROMAN LE.SKK. Lestvica pa izgleda takole: 1. Mihalič (mara- ton). 2. LORGER (110 m) Bezjak (kladivo), 4. Marjanovič (skok v višino). Miler (skok v daljino), 6. LESEK (skok s palico), 7. I.ukman ^кок ob palici), 8. ^kriujar (maraton). 9. Račič (kladivo) in 10. MuRoša (ISOO m). Ko list utemeljuje naslednjo razvristitev naj- boljših jugoslovanskih atletov, piše med drugim j# l.orgerja naslednje: Hil je nenndkriljiv iij zmagovalec na neštetih velikih nastopih, kot v Moskvi, Parizu, Atenah, Pragi, Beogradu itd. Tudi Larger predstavlja izdvojen razred v naši atletiki — tisto visoko kvaliteto, ki je v Evropi zelo redka. Uvrstitev Leska na šesto mesto pred trenut- nim državnim rekorderjem Lukraanom, pa je utemeljena naslednje: Lešek jc i)Obtavljen pred Lukmanom predvsem zaradi tega, ker je dosegel večje uspehe na mednarodnih tekmovanjih in ker je dvakrat izboljšal državni rekord. Sicer pa je zanesljiv tekmovalec posebnega talenta, /aradi katerega lahko že v najbližji prihodnjosti doseže vrh evropske kvalitete. V Rimu pfvo mesto za Lorgerja Stanko Lorger je tudi v zadnji letošnji veliki preizkušnji postavil celega moža. Na velikem mednarodnem atletskem tekmovanju v Italiji, T Rimu, je v močni zasedbi evropskih tekačev čez ovire, pobral zasluženo zmago. V pred teku je hil težak boj s Francozom Dolienom, kjer sta oba dosegla čas 14,2 in je bil le za širino prs l/orgcr pred Francozom. V finalnem teku je Lorger — tokrat nekoliko drugače. Namesto v teku čez visoko zapreke smo ga ujeli v krogu družinice. Lorger ponovil svoj veliki tek in jc prepričeval- no premagal vse svoje tekmece — Doena, Mazzo. 'Hildreta, Zambronija in Rudničko. to je dva Francoza, dva Italijana in Angleža. Tudi v fi- nalnem teku je I.oreer pretekel progo v času 14.2 in tako kar dvakrat izenačil jugoslovanski državni rekord na visokih ovirah. — Letošnje leto je za Lorgerja brez dvoma najuspešnejše v HJegovi atletski karieri, saj je zmagal na vseh velikih mednaro "> в O 11:0 6 2. Olimp 1 1 1 1:4 ■> 5. Celje -> I e 2 4:4 2 4. Kovinar ■; O 1 2 0:8 1 Mali rokomet PORAZ NA DOMAČIH TLEH Celjski rokometaši niso bili kos prvaku conske lige moštvu Saniteta iz Maribora. V prvem pol- času so se Celjani žilavo upirali boljšemu na- sprotniku, v drugem delu pa so gostje povečali razliko in si tako zasigurali naslov prvaka con- ske lige. Rezultat 17:11 (6:5) za Sanitet. Naj- uspešnejša strelca za Celje sta bila Milinovič î in Seško ?. Odbojka MARIBOR - ZMAGOVALEC Poleg zmag v nogometu in malem rokometu so bili Mariborčani v nedeljo zmagoviti na celjskih tleh tudi v odbojki. V propagandnem turnirju ženskih ekip Betona, Maribora in Fnžinarja iz Raven so Mariborčanke slavile zasluženo zmago. Kar poglejmo si izide tekem: Beton : Fužinar ■J:0 (15:3, 15:7, 15:0), Maribor : Beton 3:1 (16:14, 15:7. 13:15, 15:10) ini Maribor : Fužinar 3:0 (15:7. 15:6, 15:9). Celjanke so se uvrstile na dru^o mesto povsem zasluženo, saj so prepričljivo premagale igralke iz Raven in nudile dokajšen odpor Mariboru. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE. TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN e20-305-T-l-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN. ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU V nekaj vrstah Dober pridelek krompirja v Zg. Savinjski d. TEKMOVALNA SKUPINA KZ KOKARJE JE PRIDELALA 36.900 KG KROM- PIRJA NA HA Na področju mozirske občine je tek- movalo za večje hektarske donose v pri- delovanju krompirja 9 kmetijskih za- drug. V tekmovanje je bilo vključenih skupno 219 kmetovalcev. Vsi ti kmeto- valci so tekmovali na površini 77 hek- tarjev krompirjevih posevkov. Kmetje so v ogromni večini primerov posadili sorto Merkur, najboljši pridelek pa je dal Bähmov srednje rani krompir. Uspe- hi tekmovanja so na splošno zelo zado- voljivi. Posamezne tekmovalne skupine sa dosegle pri tekmovanju donos od 26.900 kg do 36.900 kg na hektar. V tek- movanju pridelovalcev mozirske občine je prvo mesto odnesla tekmovalna sku- pina KZ Kokarje s 36.900 kg krompirja na hektar. Drugo mesto je zasedla sku- pina KZ Radmirje s 33.800 kilogramskim povprečnim donosom na ha, tretje mesto tekmovalna skupina KZ Bočna s 32.700 kilogramskim povprečnim donosom na ha. Sledijo KZ Smihel nad Mozirjem z 32.000 kg na ha, KZ Šmartno ob Dreti z 31.500 kg na ha itd. V celoti so vse tek- movalne skupine pridelale nad 2,500.000 kilogramov krompirja. CBLJSKI T£DJVIK ▼ TSAKO Ш801 DENAR STANOVANJSKEGA SKLADA DOBRO UPORABLJEN Iz stanovanjskega sklada občane Šo- štanj so letos razdelili sto milijonov din- Polovico te vsote je dobil velenjski rud- nik. Tovarna usnja v Šoštanju sedem milijonov in podjetje LIK en in pol milijona. Za novogradnji šol v Paki in Belih vodah je namenjeno vsaki po osem milijonov ter za stanovanjski blok v Ve- lenju dvanajst milijonov. Prispevek za bolnišnico v Slovenj Gradcu znaša dva in pol milijona, med tem ko je za vzdr- ževanje in popravilo zgradb splošnega ljudskega premoženja namenjenih devet milijonov. Privatniki pa so iz tega skla- da prejeli dva milijona dinarjev poso- jila. DOHODKI OBCINE ŠOŠTANJ BODO REALIZIRANI Dosedaj je bilo za tretje tromesečje vplačanih okoli 70% davka iz kmetijske dejavnosti, medtem ko je iz obrti in osta- lih poklicev davek realiziran komaj do polovice. Da davek iz kmetijstva ni v celoti poravnan, se ni čuditi, kajti kmet- je v nižinskih predelih poravnajo davek takrat, ko prejmejo denar za prodani hmelj, v višinskih predelih pa tedaj, ko jeseni prodajo svoj les. Sabljanje SABLJACI KLADIVARJA PRED BRANIKOM! Skorajda neopazno brez zanimanja javnosti se je v nedeljo v Celju odvijalo veliko sabljaško tekmovanje — Hanžičev memorial, na katerem so nastopili izbrani tekmovalci iz vse Slovenije. Zal. da je ekipa Kladivarja bila močno oslablje- na, saj so nastopili I*" trije tekmovalci, ženska pa nobena (zaradi višje sile — gripe!). Na pro- gramu je bilo kar 72 moških in 15 ženskih borb v floretu, ki so jih nastopajoči opravili v 7 in pol urah! - V ženski konkurenci so bile zma- govite zastopnice Branika, pri moških pa so pre- senetili tekmovalci Odreda in Kladivarja. ki so povsem odrinili v predtekmovanjih zastopnike Branika iz finala! Tako sta odlična sabljača z mednarodno rutino Oblat in Papež iz Maribora le gledala zaključni del tekmovanja. Zastopniki Kladivarja Jug, Jonak in Peperko so dosegli velik uspeh že z uvrstitvijo v finalni del tekmo- vanja. V finalu so Celjani odpovedali zaradi pomanjkanja kondicije ¡n se niso uvrstili na vid- nejša mesta. Baumgartner, Grahor in Simoniti so bili zmagovalci v finalu. V ekipnem tekmo- vanju preseneča uvrstitev Kladivarja pred Bra- nikom in to v moški konkurenci, kjer je Branik poslal v borbo kar 8 svojih tekmovalcev. Odred je namreč zbral 18, Kladivar 4 in Branik 2 točki. Naj bi nedeljski uspeh Kladivarjevih sabljačet služil kot spodbuda pri njihovem nadaljnjem delu. Po dvoletnem presledku so prehodni pokal SZS zi^et osvojili Odredovci. Trgovsko podjetje »PRI CINKARNI« Celje sprejme takoj trgovskega pomočnika-co. Izvršni odbor OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOC. ZAVAROVANJE v Celju razpisuje 3 štipendije za študij na pravni fakulteti 1 štipendijo za študij na ekonom¡ski fakulteti Pravice in dolžnosti štipendista bodo določene s posebno pogodbo v skladu s temeljnim zakonom o štipendijah. — Prosilci naj za štipendijo pismeno zaprosijo do 31. X. 1957. BIRO ZA POSREDOVANJE DELA OLO CELJE razpisuje DELOVNO MESTO ZA: REFERENTA ZA USMERJANJE MLADINE V POKLICE z naslednjimi pogoji: a) popolna srednja šola ali njej enaka, b) nepo- polna srednja šola (najmanj 4 razrede gimnazije) in 5-letno prakso v upravni službi. Zaželena jc moška oseba in da je vojaščine prosta. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osnovna in dopolnilna plača po Uredbi. Interesenti naj se zglasijo osebno v Biroju za posredovanje dela OLO Celje — Celje, Slandrov trg št. 5. Ce imate denar, potem pohitite z nakupom pravkar prispelih avtomobilov »FIAT 600« pri Trgovskem podjetju AVTOMOTOR, Lestikova 12 v Celju. Na zalogi imajo tudi motorje TOMOS-PUCH, raznovrstna kolesa in rezerv- ne dele Ml vse vrste matornih vozil. POHITITE Z NAKUPOM. OPOZORILO Opozarjamo volilne upravičence, da volijo na volitvah v občinski ljudski od- bor vsi oni upravičenci, KI STALNO PREBVIVAJO na področju občine. Vsi oni, ki so LE ZAČASNO PRIJAV- LJENI, niso vpisani v volilni imenik na- še občine. Taki upravičenci lahko volijo le v kraju stalnega bivališča, to je tam, kjer so stalno prijavljeni. Vsi oni, ki so se preselili v Celje PO 16. SEPTEMBRU in so od pristojnega matičnega urada dobili potrdilo o izbri- su iz stalnega volilnega imenika, bodo vpisani v stalni volilni imenik naše ob- čine šele po 20. oktobru. Praviloma vo- lijo take osebe pri volitvah 20. oktobra v kraju dosedanjega stalnega bivališča, ker jih pristojni matični uradi v smislu zakonitih določil ne bi smeli izbrisati iz volilnega imenika. Komisija za volilne imenike Občine Celje Vse lastnike in voznike motornih voz.il iz okra- ja Celje obveščamo, da je na prometnem nradu Tajništva za notranje zadeve OLO Celje uradni dan za stranke samo vsak četrtek od 8. do 12. ure in v sobotah od 8. do 12. ure. Registracije vozil novih in starih, ki so vezane na tehnični pregled vozila, bodo samo ob četrtkih, ob sobo- tah pa bodo tehnični pregledi motornih vozil za prevoz oseb s tovornimi avtomobili. Tehnični pregledi bodo v navedenih dneh pri garažah avtobusnega podjetja v Celju, Kersnikova ulica. Vse vloge za registracijo vozil, prijave spre- memb pri motornih vozilih, prepis lastništva, prijave sprememb prebivališča lastnikov motor- nih vozil, prošnje za polaganje šoferskih izpitov, prošnje za prevoz oseb s tovornimi avtomobili in ostalo, je vlagati pri pristojnih državnih ma- tičarjih, pri katerih dobite tudi vsa navodila in tiskovine. Ravno tako bodo pristojni državni matičarji podaljševali veljavnost vozniških do- voljenj za voznike amaterje. Osebe na območju celjske občine naj vlagajo vloge neposredno \ vložišču TajnLštva za notra- nje zadeve Celje. Iz pisarne tajništva za notranje zadeve Celje. ^ OBVESTILO Trgovinska zbornica za okraj Celje in Sekcija knjigovodij pri Društvu ekonomistov Celje va- bita vse, ki so se prijavili za obiskovanje knjigo- vodskih tečajev, na skupni sestanek, ki bo v ponedeljek 21. oktobra ob 9. uri na Trgovinski zbornici Celje, Miklošičeva 3. Na sestanku boste obveščeni glede urnika in začetka tečajev. PRODAJA Bolnišnica z« tuberkulozo Novo Celje prodaj* zaradi opustitve ekonomije naslednja osnovna sredstva: 1 par težkih konj 1 voz, zapravljivček 1 težki tovorni voz 1 lovski voz 1 lahke sani ter lahko in težko konjsko . vprego. Interesenti se lahko zglasijo dnevno v dopol- danskih urah v upravi bolnišnice. SADJARJI, VRTICKARJI! 2e jeseni si nabavite potrebna sadna drevesca za vaš vrt. Pri nas do- bite: slive, češpije, jablane, hruške, breskve, marelice, črni ribez. JELEN ANTON, drevesnica, Šentilj pri Velenju. REŠEVALNA POSTAJA CELJE sprejme v službo ŠOFERJA (poklicnega voznika motor, vozil) POGOJI: strokovni izpit za D ali C kategorijo, po možnosti izpit iz avtomehanične stroke, od- služen vojaški rok in veselje do tega poklica. Temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača in pavšalni dodatek po pravilniku. Nastop službe takoj, ali 1. novembra 1957. Pismene prijave s potrdili o strokovni izobraa- bi je poslati najkasneje do 28. oktobra 1957. Upravni odbor GOSPODINJSKO pomočnico z lepimi spričevali, starejšo za Celje, sprejmem. Plača din 4.500. Naslov v upravi lista. SI1REJMEM pomočnika elektro-ioištaJaterja z vsaj dvoletno prakso. Plača i>o dogovoru. Na- stop službe takoj! PRODAM posestvo, sesloječe iz njiv, travnika, sadonosnika in gozda, približno 5 ha v Šmarju pri Jelšah, vas PreJoge štev. 26. Poja^sndla daje najemnik Matevž Lipnik in Kari Pon- delak iz Zadrž. PRODAM lep lesen kovček. Naslov v upravi lista. PRODAM tînostanovanjsko hd-^o z vrtom v Te- harjih. Naslov v uprav ilista. PRODAM malo posestvo v Trnovljah pri Celju Naslov v upravi lista. PRODAM dve enostanovanjski hiši v Teharjih in TrnovljaJi. Informacije: Vovk. Celje, Sta- netova ulica 20. PRODA.Vl zemljišče na sončnem kraju v Sp. Hudinji. .Naslov v upravi usta. PRODA.M nov, globok, moderen otroéki vo'zičok. Celje, Dečkova cesta, Cinkarni.ški blok, 11. nadstropje desno. VETERLNARSÌ4.1 ZAVOD CELJE odkupuje prvo- vrstno sladko seno. peso in korenje po dnev- nih cenah. KUPIM dobru ohranjen pogrezljiv ženski šivalni sitroj. Naslov v upravi lista. LEPO sobico oddam mlajši šivilji. Naslov v upra- vi lista. UPOKOJENEC išče opremljeno sobo pri vljudaai družini. Vprašati na upravj lista. DAM 10.000 dinarjev tistemu, ki mi preskrbi prazno vseLjivo sofbo. Naslov v upravi lista. SI UDE.N TKA Darinka je pretekli petek na celj- skih uLicah zgubila denarnico. .Najditelja na- proša, da vrne po pošti osebno izkaznico in obdrži denar. V)-letni fant, mehanik, vojai invalid .\'OV žeJi spoznati čedno dekb; od 33 do 28 let. Lahko tudi upokojenka ali vdova lepe preteklosti. Naslov v upravi lista. 1'REK.HCÜJEM žaljive bpsee 13.00 Prenos sportHla RL 17.00 Domača kronika 17,15 Obisk pri J. StranssM 17,33 Po sledovih PIV metode ^ naših lovoruah (reportaža) 17.43 Zabavna glasba, vmes reklame in objave ČETRTEK. 24. oktobra 14,35 Želeli ste poslušajte! 14.^» Zabavna glasba, vmes objax- 15,И Prenos sportdo RL 17,M Domača kronik« 17,Í5 Priredil H. Stolz: Otfcnba(ho\a fantazija 17,40 Gospodinjske Ix-lezke 17.45 Zabavna gla.sba. vmes reklame in objave PETEK. 25. oktobra 14,33 Želeli ste poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave I5.*e Prenos sporede RL i7,M Domača kronika 17.13 Igra tamburaški zbor S\ob<)(la (>ljc p. v. Ferda Piliha 17,35 To bo zanimalo Indi vas . . . 17.45 Zobavna glasba, vmes reklame in objave SOBOTA. 26. oktobra 14.35 Želeli ste poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vme« obja\e 15,00 Prenos sporedu RL I7.M Domača kronik« 17.13 Zabavnu glasba. \mes reklame in objnve 17.23 Za \sakogor nekaj SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V t ELJU Sobota, dne 19. oktobra ob 20 - Pluton: Poslednji dnevi Sokratu. Gostovanje Lojzeta Potokurja. Premierski obonma in izven. Nedelj«, dne 20. oktobra ob 15.3« — Platon: Po- slednji dnevi Sokrata. Gostovanje Lojzetu Po- tokurja. Nedeljski popoldanski abojima in izven. Torek, dne 22. oktobra ob 20 Platon: Poslednji dnevi Sokratu. Gostovanje Lojzetu Potokurja. Abonma torek in izven. Vse ostale predstave so do nodaljnegu zaradi bolezni \ ansamblu odpovedane. KINO UNION. CELJE OH 13. do 19. 10.: »Ne čakaj na maj«. slovenski film Od 20. do 24. 10.: »Slab denar«, jugoslovanski file Dne 20. 10. matineja ob 10. uri: «Abot in CoBtel* \ tujski legiji«, ameriški film KINO METROPOL. CELJE Od 16. do 19. 10.: »Heroji šipke«, sovjetski filM Od 3*. d« 23. I«.: Prf»ti pričam«, ameriški file OBISK v VIBORSKEM PREDMESTJU LeniD -- posledDjič kot ilegalec Severovzhodni del Leningrada se že od davnih dni sem imenuje Viborg. To je star delavski predel in kraj slavnih revolucionarnih tradicij. Marsi- kateri kotiček živo spominja na Veliki oktober in na življenje in delo Vladimirja Iljiča Lenina. Eden od takih zgodovinskih krajev, ki jim ljudstvo posveča vso skrb in ljubezen, je stanovanje — muzej V. I. Lenina v hiši št. 1/92 v Serdoboljski ulici. Spominska iplošča na fasadi opekaste hiše se vidi že od daleč. Spo- minja na dneve, ko se je Lenin zatekel sem pred preganjanjem kontrare- volucionarne buržoazne Začasne vlade. V času Oktobrske revolucije je bilo stanovanje, v katerem je sedaj muzej, last stare komunistke Margarite Vasi- Ijevne Fofanove, ki živi še sedaj in je tak© EDINA ŽIVA PRICA med starinskimi predmeti, ki so jih po njenih nasvetih namestili prav tako, ka- kor so bili v času Leninovega ibivanja. Vse je prav tako kot takrat, še celo star, izlizan zemljevid retrograda je tukaj. Večkrat se primeri, da Margarita Va- sil jevna zamenja vodiča in sama popelje obiskovalce v četrto nadstropje, kjer je na vratih št. 20 pribita tabla: LENINGRAJSKA FILIALA MUZEJA V. I. LENINA, STANOVANJE V. I. LENINA PRED ŠTIRIDESETIMI LETI Tiste dni je Partija pod vodstvom V. I. Lenina pripravljala ljudi na oborože- no vstajo proti Začasni vladi. Lenin je bU že skoraj tri mesece v ilegali. Nazad- nje je živel pod tujim imenom v Vibor- gu, kamor je prišel iz Helsinkov, da bi bil čim bliže Petrogradu. Centralni ko- mite Partije mu je pripravil varno sta- novanje v Serdoboljski ulici, tretjega oktobra (po našem koledarju šestnaj- stega) pa mu je dovolil, da pride v Piter (ljudski naziv za Petrograd), da bi lahko vodil priprave za vstajo. Toda agenti Začasne vlade so se z vsemi slami vrgli v lov za njim, pa je moral biti zelo pre- viden in se je raje vrnil v Viborg. Izstopil je na železniški izletniški xx)- staji Lanskaja. Nosil je lasuljo in visoke ruske škornje, da bi bil kar najibolj po- doben delavcu Konstantinu Petroviču Ivanovu, kakor se je »uradno« imeno- val. Neovirano je prišel do znane hiše v Serdoboljski vilici in se povzpel do sta- novanja v četrtem nadstropju. NJEGOVA SOBA je bila zelo udobna in pazljivo urejena. Pri oknu je miza s petrolejko iz zelene- ga steMa, nato polica s knjigami in dva navadna stola. Tudi ostali predmeti so še vedno na svojih prostorih: otomana, ponikljana postelja z belim prtom, umi- valnik, vrč za vodo. . na omarici je steklenica, kozarec in majhno ogledalce, pred katerim se je Lenin vedno pazljivo maskiral, preden je odšel z doma. Tukaj je prebil sedemnajst dni. Biva- nje v »skrivališču« ga ni motilo, saj je vedel za vse važnejše dogodke. Vsako jutro mu je Margarita Vasiljevna pri- nesla vse petrograjske časopise. Poseben kurir pa je skrbel za zvezo z vodstvom Partije in največjimi tovarnami. Iz svo- je sobe je Lenin vodil delo Centralnega komiteja in urejeval »Delavsko pot«, pi- sal članke in pisma, katerih fotokopije so še danes razstavljene v stanovanju — muzeju. Med njimi je tudi znano »Pismo članom CK«: »Tovariši! Te vrstice pišem štirindvajsetega zve- čer. Položaj je zelo kritičen. Več kot jasno je, da vsako oklevanje v vstaji po- meni smrt...« Napisal ga je zadnji dan bivanja v Serdoboljski ulici. V mestu so se že za- čeli prvi spopadi rdečearmejcev s polici- jo in vojsko Začasne vlade. Lenin je na vsak način hotel priti v Smolni, ker je uvidel, da je pri organizaciji vstaje vsa- ka ura dragocena in da Kerenski za no- (beno ceno ne sme ostati na oblasti do 25. oktobra (7. novembra). Ker pa je bil zvest partijski disciplini, ni hotel zapu- stiti stanovanja brez privoljenja Cen- tralnega komiteja. Margarita Vasiljevna je odnesla njegovo pismo, toda odgovor CK je bil negativen: preveč nevarno! Lenin je poslal še dve pismi. Pri zad- njem je dejal Margariti: »Čakal te bom do enajste ure zvečer.« Fof anova se je vrnila deset minut pred rokom, toda Lenina ni bilo več. Na mizi je stala nedotaknjena večerja. Na lističu je bilo v naglici napisano: »Odšel sem tja, kamor me vi niste ho- tela pustiti. Nasvidenje. Iljič.« Medtem se je Lenin v spremstvu tova- riša že pripeljal v Smolni, kjer je bil štab oktobrskih revolucionarjev. Njegovega zadnjega ilegalstva je bilo konec. Nič več se mu ni bilo treba skrivati, kajti Revo- lucija se je že razlila po petrograjskih ulicah in se kmalu v zmagovitem naletu razširila proti Moskvi, Kavkazu in sibir- skim stepam. NA OKOPIH Motor brni, motor mrmra in je izvor nemira. Motor hrumi, motor drdra od jutra do večera. Kdo le je vneti motorist, ki nikdar se ne utrudi? To je nekakšen penzionist, ki nanj ljudje so hudi! Odpelje se le malokdaj, a rad doma posluša motorja divji direndaj, ko glas mu preizkuša. Otroka jok ves dan duši, o kje si, spanec zlati? Bolnik ušesa si maši, ne dá se mu zaspati. Tam na Okopih pa motor brni, drdra, razsaja. O kdaj, motor, greš na odmor? Izhruj se že do kraja! NEMIRNE NOCI \ Nad Golovcem že globoka je noč.] Nemirno šumijo ciprese. j Cez kamne gre veter zavijajoč, ■ ko mrtvi v grobovih bude se. ' t Kaj v poznem času ne najde miruì še staro to pokopališče? I Kaj ni pokoja še niti tu, ] ki človek v življenju ga išče? ] Počivajte v miru! — bilo nekoč ] pokojnim je naše voščilo. \ A zdi se, kadar nad Celjem je noč,] da to se jim ni izpolnilo. i Po Drapšina ulici in po vsej i še Dečkovi k Novi vasi , odmevajo skozi temo naprej < mogočni vriski in glasi. j 1 Domov se vračajo tu ljudje \ in s jruškogorcem naliti \ pogumno si krepka grla sprosté ] kot levi razboriti. Bude pa se tudi živi ljudje, i po hišah iz sna pognani. ¡ Se zvezde z neba nervozno blešče ' in mesec drži se po strani... ■] Resna vprašanja in resni odgovori! Vprašanje: O sovjetskem umetnem satelitu se v zadnjem času veliko piše. Zanima me, če se ga res lahko vidi s prostim očesom. Doslej sem opazoval nebo vsak večer, pa brez uspeha. (J. E.) Odgovor: Hodite z duhom časa in re- cite, da ste ga videli. Pa še nekaj, pf\ vsakem astronomskem opazovanju spij- te vroč čaj, da ne »ujagate« azijske gripe. Vprašanje: Naši časopisi večkrat ob- javljajo »vozni red« umetnega satelita. Rad bi vedel, če je ta točen in ga sate- lit »upošteva«. Iv. H. — M. Odgovor: »Vozni red« je vsekakor do potankosti izdelan, vprašanje je le, če se satelit ravna po njem, kadar prileti nad Jugoslavijo. Verjetno ima večkrat zamudo, ker se preda splošni psihozi prometnih sredstev. Vprašanje: Pred kratkim sem bral, da je v Argentini nek profesor videl Marsovce in celo govoril z njimi. Kak- šen jezik govore? Veste, navsezadnje se lahko še meni primeri kakšno po- dobno srečanje. T. T. Odgovor: Bodite brez skrbi. Upošte- vati morate, da argentinski profesor očividno ni bil povsem pri »ta pravi«. Je že tako, pri nas pošiljamo norce v norišnico, v inozemstvu jih pa najprej intervju va j o. Vprašanje: Kadar kupujem žemlje v I celjskih pekarnah, se vprašujem, kdaj P bodo prodajalci posvečali higieni več 1 pozornosti. Ne gre, da bi delili pecivo Kin sprejemali denar kar z isto roko. Kdaj bo drugače? Odgovor: Ko bodo žemlje zastonj in prodajalec ne bo imel z denarjem no- benega opravka. Pozriie radijsko postajo, prosim! Ce boste (kdaj v bližnji prihodnosti) imeli težave s prebavo in šli k zdravniku, se nikar ne začudite, če vam ibo prijazno velel: »Požrite tale radijski oddajnik, pro- Ne, nobena šala ni v tem, kar posne- mamo v poročilih nekega zdravnika iz New Yorka. Tam so namreč izdelali majčkeno »radijsko postajo« v obliki ne- koliko večje tablete. Le-ta je dolga dva in pol centimetra, njen obseg pa znaša 12 milimetrov. Izdelana je iz plastične materije. Na eni strani ima gumijasto diafragmo, jedro »tablete« pa je mali tranzistor. Zdaj pa ipoglejmo, kako ta čudež medi- cinske tehnike sporoča zdravniku o vsem, kar »opazi« v drobovju pacienta: Bolnik požre tableto. Le-ta potuje sko- zi požiralnik v želodec, od tu dalje skozi dvanajsternik v črevesje. Le majhna sprememba pritiska na gumijasto dia- fragmo pripravi drobcen tranzitor, da začenja emitirati rahle signale. Te signa- le sprejema antena, ki je podobna zdrav- niškemu slušnemu aparatu, katerega »uho« zdravnik nastavi na želodec ali trebuh bolnika. Preko sprejemnega apa- rata zdravnik lahko točno ugotovi, kje jev bolnikovi notranjosti nekaj narobe. Mala »radijska postaja«, ki potuje po prebavnih organih, lahko pošilja znake tudi nekaj desetin centimetrov daleč. Na sliki vidimo v vogalu omenjeno tableto med prsti roke odraslega. Vidi- mo pa tudi bolnico, ki je ix>žrla tableto, medtem ko sestra z anteno spremlja nje- no pot, zdravnik pri velikem sprejemni- ku posluša »poročilo« te nenavadne »ra- dijske postaje«. ^ FILMSKI BAROMETER PREPOVEDANO SADJE Kako ganljivo in tenkočutno! Latinski Amerikanci so res mojstri za »smešno žalostne zgodbe«. NE ČAKAJ NA MAJ — VESNA II Tehnično, igralsko in režijsko je film presenetljivo dober in precej nad jugo- slovanskim povrečjem. Mladina pa je v zadregi. »Smo to mi?« se sprašujejo. Naj bo odgovor tak ali tak, eno bo menda res: kdor je tako mlad kot »-Vesnovci-«, je v resnici že zelo zelo star (samo, ta starost je bolezen). »Ko je pa vse tako smešno, da se moram smejati!« pravi marsikateri. Zanima me, koliko ljudi bi se še smejalo, če bi pomislili, komu se v resnici smejejo. Kako je končat „znameniti^* Guzej Kozjansko hrani marsikatero zanimi- vost, o čemer stari ludje spregovorijo, kadar mlajši le predolgo silijo vanje, češ, povejte nam, stric, še to in ono. Voj- na leta so tem krajem prinesla veliko razburljivega, veliko snovi za pripove- dovanje, kako so se tukaj borili naši partizani. Tega se živo spominjajo tudi mlajši ljudje in bodo nekoč prav tako skrivnostno pripovedovali o teh dogod- kih mlajšim, kot danes pripovedujejo stari ljudje o roparju Guzeju, o tem kako so ljudje hodili v daljno Ameriko za kruhom in podobno. Med vožnjo po klancih proti Košnici in Prevorju na Kozjanskem sem se spomnil, da smo med vojno pri neki hiši mlajši partizani močno napenjali ušesa, ko je nek star očanec pripovedoval o znamenitem roparju Guzeju. Povedal sem kolegu in sklenila sva, da poiščeva kraj, kjer je ta človek, ki še danes živi v spominu tukajšnjih ljudi, končal. Nedaleč od ceste v Košnici sva hišo našla Tu so zdaj menda že tretji lastni- ki. V nekdanji zidanici, v kateri je Gu- zej končal, so dandanes krave in svinje. Kljub dobri volji nama gospodinja ni mogla postreči s podrobnostmi, zato na- ju je poslala k sosedu. Pa sva šla. Po domače se reče pri njih pri Cempeljnu. Gospodar, Zalokar Jože je klepal koso, pa se ni obotavljal, ko sva ga prosila, da bi nama kaj pove- dal... »Škoda, da se nista kakšno leto po- prej spomnila,« je dejal gospodar. »Naš oče bi vama vedeli veliko več ix)vedati, saj so bili takrat zraven . .« No lahko si mislite, da sva nategnila ušesa, on pa je nadaljeval. »Oče so lani umrli. Takrat pa so bili stari sedem ali osem let. No, kakih šti- riinšestdeset 1^ bo od tistega časa ... Pri sosedu je bila takrat gostilna. Ču- dite se, da tako daleč od ceste. Ja veste, ceste takrat še ni büo.. No, oče so ta- krat pasli krave na travniku bhzu te- danje gostilne. Naenkrat pa jih pokliče eden od treh ali štirih žandarjev s Pla- nine k sebi. Nič čudnega sluteč, je mali Janezek, tako je bilo očetu ime, poslušal žandar j evo naročilo...« »Tu imaš nekaj drobiža, fantek. Pojdi v gostilno in kupi nekaj kruha in cigaret. O, le počakaj še. Nisem ti še vsega naro- čil... V gostilni poglej, če je kak tujec med pivci.« »Janezek je šel, kupil, kar mu je bilo naročeno, potem pa se o^edal po zida- nici. Poznal je vse, samo enega ne. Jadr- no se je vrnil na travnik, kjer so žan- dar j i namesto njega čuvali krave. Janezek se je nemalo začudil, ko žan- darji sploh niso hoteli jesti kruha, pač pa so se začeli previdno pomikati proti gostilni. Radoveden je gledal za njimi. Tedaj so iz zidanice prišli gostje. Toda ne vsi. Eden je bil manj. Žandarji ©• klicali : »Guzej! Vemo, da si notri. Predaj se!« Guzej, ki se je dal zakleniti v zidasiio» se ni okrasil. Zandarji so bili pred vrati in začeli razbijati po njih Potem so začeli strelja- ti. Guzej :tudi ni ostal dolžan. Nekega žandarja je celo ranil. Pokalo je, da je bila groza. Sele z zadnjim nabojem so žandarji zadeli Guzeja, ki si je v zadjaji steni že kopal luknjo v zid, da bi pobeg- nil...« Gospodar Zalokar, sin- tega Janeza, je povedal še marsikaj. Tudi to, da je Guzej umrl šele nekaj časa pozneje, k« so ga že izvlekli iz zidanice. Pravil je, da ga tukajšnji ljudje ne bi izdali, kajti Guzej ni bil slab človek. Naropano blag» je delil ubogim. Pravijo, da je bil šolan človek. Zaradi hudobije nekih žensk bi moral biti po krivem sojen. Ker pa »i verjel pravičnosti avstrijskega sodstTa, se je podal na žalostno pot roparja. Pri Cemplju pa sva slišala še marsi- kaj drugega. Tisti Janezek je pozneje moral v Ameriko, da bi odplačal dolgo- ve. Sel je in se vrnil. Današnjega gospo- darja je vojna pognala f>o svetu. Vmil se je in se vbada po teh hribih. Težko je tukaj pridelati kaj več kot za domače potrebe. Hm, morda bo sin, ki se s take vnemo opleta okoli čebelnjaka, katerega je na njihovem postavil nek čebelar iz Šentjurja, morda bo ta uspel v teh reb- rih iztisniti kaj več iz skope zemlje. Ce bo pameten in priden, bo ... Kdaj bo v teh krajih mladina z raz- prtimi očmi poslušala o tem, kako je bilo takrat, ko so ljudje morali v Ameriko, ko tu še ni bilo elektrike, ko je bilo v hlevih le nekaj krav, ko so ljudje težko, zelo težko živeli? Bo prav gotovo takrat tisti čas, ko bo- do na teh rebrih mulile pašo črede prvo- vrstnih krav, ko bodo sadovnjaki dajali vagone sadja. Takrat bo sedanja zaosta- lost prav tako zanimiv predmet pogo- vora ob večerih, kot dandanes usoda Guzeja. Morda bo takrat Cempeljnov naj- mlajši imel kakih .petdeset panjev ceb¿, v hlevu veliko prvovrstnih frizik in p» rebrih bodo stale v vrstah jablane, oblo- žene s prvovrstnim sadjem .. Ce bo takrat tako, bo pravil otrokom: »Veste, jaz in moj oče se dobro spo- minjava časov, ko je bila zaostalcxst v teh krajih hujši ropar kot kak Guzej in pomanjkanje najzanesljivejši žandar. V tej stavbi, ki je pred šestdesetimi leti bila še zidanica, se je zgodila drama z Guzejem... Oglašuj v Celjskem tedniku ^''''"""^.Ä"'"'"""*" NESMRTNO SE JE ZALJUBIL Royd Booth, ameriški veletekstilec, se je pred časom nesmrtno zaljubil v neko Florence, ki ga pa ni marala uslišati. Domiselni bogataš je namestil na svoje poslovno poslopje dva metra visoke ne- onske črke: I love you, Florence! Dva meseca že sveti ta napis nad mestom, a Florenci v srce še vedno ni prisvetfl. ČASOPIS NA 382 STRANEH New York Timesova nedeljska šte- vilka dosega zadnje čase močno pove- čan obseg. Pred kratkim je izšla na 382 straneh. Raznašalci so se pritožili: y Ce ho šlo tako naprej, bo kmalu vsak izmed nas lahko raznesel samo po en izvod!« NADREALISTIČNI slikar Salvadore Dali slika na svojevrsten način. Najprej postavi desko ob zid, potem jo pa ob- streljuje s pištolo. Naboji so seveda obarvani.