FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1, 5–12, LJUBLJANA 2010 COBISS 1.01 PRV A NAJDBA MIOCENSKEGA SPONDILUSA NA DOLENJSKEM THE FIRST FIND OF MIOCENE THORNY OYSTER IN DOLENJSKA, SLOVENIA Vasja MIKUŽ 1 IZVLEČEK UDK: 564.1(118.2)(497.4) Prva najdba miocenskega spondilusa na Dolenjskem Na Dolenjskem izdanjajo miocenske kamnine pretežno na severnem in južnem obrobju Krške kotline. V miocenskih kamninah so najdeni številni mikro in makrofosilni ostanki. Med makrofavno prevladujejo ostanki mehkužcev. Pri Podgračenem je v srednjemiocenskih – badenijskih litotam- nijskih apnencih najdena školjka vrste Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819. Doslej ta miocenska spondilid- na vrsta na Dolenjskem ni bila najdena. Ključne besede: školjke, Spondylus, srednji miocen-bad- enij, Dolenjska, Slovenija ABSTRACT UDC: 564.1(118.2)(497.4) The first find of Miocene Thorny Oyster in Dolenjska, Slo- venia In Dolenjsko (Lower Carniola) the Miocene rocks are ex- posed prevailingly along northern and southern margins of the Krka basin. In Miocene rocks numerous micro- and mac- rofossil remains were found. Among the macrofauna predom- inate mollusc remains. At Podgračeno in Middle Miocene – Badenian lithothamnian limestones a bivalve of species Spon- dylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819, was found. Previously this Miocene spondylid species was not known in Dolenjsko. Key words: Bivalvia, Spondylidae, Thorny Oyster, Middle Miocene-Badenian, Dolenjska, Slovenia 1 Dr., Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija, va sja. mikuz@ntf.uni-lj.si 6 VASJA MIKUŽ: PRVA NAJDBA MIOCENSKEGA SPONDILUSA NA DOLENJSKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 UVOD Dolenjska je poznana po miocenskih fosilih, med nevre- tenčarsko makrofavno prav gotovo po polžu vrste Perei- raea gervaisi (Vézian), ki je v Sloveniji najden samo v širši okolici Šentjerneja in Šmarjete. Ta izredno lep fosil- ni ostanek je bil že večkrat predstavljan. V aprilu 2009 smo znova obiskali nekaj najdišč miocenske makrofav- ne na Dolenjskem in pregledovali okolico Šmarjete, Orešja, Zagrada, Goriške vasi, Zloganja, Podgračena, Kostanjevice na Krki, Griča in Šentjerneja z okolico. Najvzhodnejša točka je bilo najdišče Podgračeno (slika 1) na južnem robu Krške kotline, kjer smo pregledovali izdanke litotamnijskega apnenca, konglomerata in apnenčevega peščenjaka. Za omenjeno lokaliteto so zna- čilne številne debelolupinaste ostrige, kamena jedra drugih mehkužcev, zelo redki ostanki morskih ježkov in razmeroma pogostni ostanki ciripednih rakov – bala- nidov. Tokrat smo našli tudi prvi primerek školjke rodu Spondylus, ki ga predstavljamo v pričujočem prispevku. FOSILNI SPONDILUSI V SLOVENIJI Prve zanesljive podatke o najdbah terciarnih spondili- dnih školjk najdemo zapisane pri Lipoldu (1857: 223) kjer piše, da so našli vrsto Spondylus rarispina Lam. v eocenskih peščenjakih na ozemlju med Poljšico in Rov- tami. Seveda gre za oligocenske sklade in ne eocenske kot piše Lipold (1857). Omenjene podatke je našel v delu Necker-Saussureja iz leta 1829. Zanimivo je, da že navedene spondilidne vrste iz oligocenskih skladov iz okolice Poljšice ne omenja Oppenheim (1896), ki se je tamkajšnji favni še posebno posvetil. Sajovic (1909: 28) iz miocenskih skladov Tunjiškega gričevja omenja školj- ko Spondylus (spec. nova) najdeno v grapi potoka Do- blič. Rakovec (1933: 156) poroča, da se nedaleč od Ko- pišča v oligocenskih peščenih apnencih pojavljajo fora- minifere, korale, briozoji, zdrobljene lupine morskih ježkov, školjke in ribji zobje. Med školjkami je navedena tudi vrsta Spondylus cf. cisalpinus Brongniart. Tudi Ra- movš (1974: 98) piše, da je rod Spondylus ugotovljen v srednjeoligocenskih skladih doline Kamniške Bistrice. P a všič (2009: 261 ) omenja samo najdbo spondilusa iz enako starih kamnin, prav tako iz istega območja Slove- nije. PALEONTOLOŠKI DEL Sistematika po: Cox et al., 1969 Classis Bivalvia Linné, 1758 Subclassis Pteriomorphia Beurlen, 1944 Ordo Pterioida Newell, 1965 Superfamilia Pectinacea Rafinesque, 1815 Familia Spondylidae Gray, 1826 Genus Spondylus Linné, 1758 Subgenus Spondylus Linné, 1758 Cox et al. (1969: N378) pišejo, da so primerki dru- žine Spondylidae poznani od jure do danes. Danes živijo predvsem v zahodnem Pacifiku, Indopacifiku in Medi- teranu. Iz omenjene družine izpostavljajo samo rod Spondylus s tremi podrodovi: Spondylus, Corallospon- dylus in Eltopera. Ramovš (1974: 98) poroča, da živijo školjke rodu Spondylus od triasa do danes. Arduini & Teruzzi (1986: 55) pišeta, da je rod Spondylus razširjen od spodnje jure do danes v vseh morjih sveta. Ta školjka j e z n a č i l n a z a o b al n o o b m o č j e , t o p l o i n p r e z r a č e n o morje ter kamnito dno. Na 55. sliki prikazujeta 7 cm vi- soko lupino vrste Spondylus crassicosta iz pliocenskih plasti Italije. Milišić (1991: 51) opisuje recentno vrsto Spondylus gaederopus Linné, 1758, ki živi vzdolž obale Jadranskega morja. Školjka je čvrsto pritrjena na kamni- to podlago, navadno blizu obale in dotoka sladke vode. Pogostna je v plitvih in mirnih zalivih, na nekaj metr- skih globinah. Redko jo najdejo na globinah okrog 30m. Zei (1956: 192) piše, da školjko rodu Spondylus imeno- Slika 1. Geografski položaj najdišča školjke pri Podgračenem Figure 1. Geographical position of shell site at Podgračeno 7 VASJA MIKUŽ: PRVA NAJDBA MIOCENSKEGA SPONDILUSA NA DOLENJSKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 vano konjsko kopito, na morskem dnu težko ločimo od kamnite podlage. Njegova notranja stran lupine nas ne- koliko spominja na konjsko kopito. Abbot & Dance (1991: 316) sta družino Spondylidae poimenovala » Thor- ny Oysters« oziroma »bodičaste ostrige«, kar je bolje. Abbot & Dance (1991: 317) jo imenujeta tudi »evropska bodičasta ostriga«. Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819 Tab. 1, sl. 1a-1c 1870 Spondylus crassicosta Lam. – Hörnes, 429, Taf. 67, Figs. 7a-7d 1914 Spondylus Deshayesi Michelotti – Cossmann & Peyrot, 167, Pl. 18, Figs. 20-21 1936 Spondylus crassicosta Lam. – Friedberg, 205, Tab. 43, Figs. 2-3; Tab. 44, Fig. 1 1957 Spondylus crassicosta Lam. – Zbyszewski, 124, Pl. 4, Fig. 32 1959 Spondylus crassicosta Lam. – Eremija, Tab. 4, Sl. 3-3a 1960 Spondylus crassicosta var. vindobonensis Sacco 1898 – Kojumdžieva & Strašimirov, 76, Tabl. 26, Fig. 4 1971 Spondylus crassicosta vindobonensis Sacco – Ere- mija, 32, Tab. 1, sl. 1 1981 Spondylus crassicosta vindobonensis Sacco, 1898 – Švagrovský, 62, Taf. 17, Figs. 1-3 1981 Spondylus gaederopus L. 1758 – Krach, 35, Pl. 8, Fig. 9; Pl. 9, Fig. 2 1985 Spondylus crassicosta vindobonensis Sacco, 1898 – Atanacković, 44, Tab. 7, Fig. 1 1998 Spondylus (Spondylus) crassicosta Lamarck – Sc- hultz, 90, Taf. 39, Figs. 8a-8b 2001 Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819 – Schultz, 278, Taf. 43, Fig. 3; Taf. 44, Figs. 1a-1b, 7 Material: En razmeroma dobro ohranjen primerek spondilusa z obema lupinama. Primerek je najden 10. aprila 2009 v grapi nad zaselkom Podgračeno, najditelj je avtor prispevka. Najdišče: Podgračeno, kjer izdanjajo badenijski li- totamnijski apnenci, konglomerati in apnenčevi pešče- njaki. V vseh kamninah so številni mikro in makrofosi- li. Opis: Ohranjeni sta obe lupini, zgornja je ob vršnem delu močno poškodovana (tab. 1, sl. 1a-1c). Lupini sta ob sklepnem delu bolj izravnani z manjšimi ušesci, v vsem preostalem delu pa okrogli in precej izbočeni ter asime- trični. Desna ali spodnja lupina je za spoznanje večja in malce bolj izbočena kot zgornja leva lupina. Z desno lu- pino je bila pritrjena na podlago. Lupini sta zelo značil- no spondilidni in hitro razpoznavni. Ornamentirani sta z večjim številom radialnih in različno povdarjenih gre- benov. Štirje grebeni so zelo izraziti, na njih so bili na obeh lupinah dolgi izrastki oziroma trni. Vmes med glavnimi grebeni so še številna radialna tanka rebra in še tanjše radialne črte. Na površini obeh lupin so opazne tudi koncentrično potekajoče prirastnice. Na določenih površinah obeh lupin so pritrjeni številni fragmenti bodic regularnih morskih ježkov. Dimenzije v mm (Dimensions in mm): dolžina (Length) = 80 višina (Height) = 82 debelina (Thick) = 55 Opomba: Primerek iz Podgračena je tudi zelo pri- merljiv s primerkom vrste Spondylus deshayesi Miche- lotti, ki ga prikazujeta Cossmann & Peyrot (1914: Pl. 18, Fig. 21). Ista avtorja še pišeta, da so primerki te vrste najdeni v številnih najdiščih akvitanijskih in burdigalij- skih plasti Francije. Stratigrafska in geografska razširjenost: Hörnes (1870: 429-430) jo omenja iz številnih najdišč miocen- skih litotamnijskih apnencev v Avstriji, našli so jo tudi v miocenu Madžarske in mio-pliocenskih plasteh Italije. Friedberg (1936: 206) jo omenja iz srednjemiocenskih plasti Poljske in Francije. Stevanović & Petronijević (1951: 89) omenjata iz srednjemiocenskega litotamnij- skega horizonta vzhodne Srbije tudi vrsto Spondylus crassicostata Lam.. Zbyszewski ( 1957: 124) piše, da je vrsta Spondylus crassicosta na območju današnjega Me- diterana prisotna od akvitanija do pliocena. Eremija (1959: 186) omenja školjko vrste Spondylus crassicosta iz badenijskih plasti v vasi Prijeka na Hrvaškem. Na por- tugalskem so jo našli v burdigalijskih skladih. Kojumd- žieva & Strašimirov (1960: 76) pišeta, da je spondili- dna vrsta najdena v srednjemiocenskih skladih Bolgari- je, Avstrije ter Transilvanije v Romuniji. Eremija (1971: 32) opisuje podvrsto Spondylus crassicosta vindobonen- sis iz badenijskih skladov ozemlja severnozahodno od Doboja (Bosna). Švagrovský (1981: 62) prikazuje pod- vrsto Spondylus crassicosta vindobonensis iz zgornjeba- denijskih skladov Slovaške, omenja pa tudi, da so jih našli še v badenijskih plasteh Češke, Poljske, Madžarske in južnozahodne Ukrajine. Krach (1981: 35) opisuje vrsto Spondylus gaederopus iz badenijskih skladov Polj- ske. Ta vrsta je recentna in živi v Mediteranskem in Ja- dranskem morju. Vrabac (1987: 61) omenja iz badenij- skih plasti severne Bosne podvrsto Spondylus crassicosta 8 VASJA MIKUŽ: PRVA NAJDBA MIOCENSKEGA SPONDILUSA NA DOLENJSKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 vindobonensis Sacco. Atanacković (1985: 44) predsta- vlja podvrsto Spondylus crassicosta vindobonensis iz ba- denijskega litotamnijskega apnenca Bosne. Michalik & Z á g o r š e k ( 1 9 8 6 : 4 1 - 4 3 ) v r s t o Spondylus crassicosta omenjata iz badenijskih skladov Slovaške in Moravske na Češkem. V večini najdišč je redka, le ponekod je po- gostnejša. Schultz (1998: 90) omenja že opisano spon- dilidno vrsto iz badenijskih plasti najdišča Grinzing v Avstriji. Nadalje Schultz (2001: 280) poroča, da so vrsto Spondylus (S.) crassicostatus Lamarck, 1819 našli v Av- striji, izključno v badenijskih skladih. Isti avtor (Schul- tz 2001: 281) še piše, da so jo zunaj Avstrije našli še v ottnangijskih plasteh Madžarske in Poljske. Na Madžar- skem so jo ugotovili tudi v karpatijskih skladih. Najpo- gosteje pa je najdena v badenijskih skladih Madžarske, Poljske, Bolgarije, Češke, Slovaške in severne Bosne. Omenjena vrsta je najdena še v številnih najdiščih atlantske province (Portugalska, Francija) in mediteran- ske province (Italija, Francija, Grčija, Sirija, Libanon, Alžirija). ZAKLJUČKI V Podgračenem izdanjajo različne srednjemiocenske – badenijske kamnine. Zanje so značilne številne velike lepo ohranjene ostrige, velikokrat z obema lupinama. Razen ostrig so pogostni še ostanki drugih mehkužcev, foraminifer, rodoidov, redki so stožci ciripednih rakov in zelo redke so korone nepravilnih morskih ježkov. V letu 2009 smo našli tudi školjko z obema lupina- ma vrste Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819 (tab. 1, sl. 1a-1c). Doslej je bila pri nas registrirana le ena najdba miocenskega spondilusa v Tunjiškem gričev- ju. Primerek je sestavni del zbirke S. Robiča, ki naj bi bila shranjena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljublja- ni. Miocenski spondilusi na Dolenjskem še niso bili naj- deni, vsekakor pa jih lahko pričakujemo še na vseh pre- ostalih lokacijah na Dolenjskem in drugod v Sloveniji, kjerkoli izdanjajo miocenski litotamnijski apnenci, kon- glomerati, biokalkruditi in biokalkareniti. Izvedeli smo, da je bil najden velik primerek spondilusa tudi v mio- censkih kamninah v okolici Šentilja v Slovenskih gori- cah. CONCLUSIONS The first find of Miocene Thorny Oyster in Do- lenjska, Slovenia At Podgračeno are exposed various Middle Miocene – Badenian rocks. Characteristical for them are numerous larger oysters that are well preserved, often with both valves. Next to oysters occur abundant remains of other molluscs, foraminifers, rhodoids, and rare cones of ciri- ped crabs as well as very rare coronas of irregular sea urchins. In 2009 al s o b o th v al v es o f th e b i v al v e s p e c i es Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819 (pl. 1, fig. 1a-1c) were found. Previously in Slovenia only a single find of Miocene spondylus was recorded in the Tunjiško gričevje (Tunjice hills). The specimen is a part of S. Robič's collections that is reportedly kept in the Natural Science Museum of Slovenia at Ljubljana. The Miocene spondyli (Thorny Oysters) in Dolenjska (Lower Carniola) have not yet been recorded although they can be expected to occur also in all remaining lo- calities in Dolenjska and elsewhere in Slovenia where outcrop the Miocene lithothamnian limestones, con- glomerates, biocalcrudites and biocalcarenites. We heard that a large specimen of spondylus was found also in Miocene rocks in surroundings of Šentilj in the Slovenske gorice area. ZAHV ALE Za prevode v angleščino se zahvaljujemo zaslužemu profesorju Dr. Simonu Pircu, za fotografsko in tehniško pomoč pa sodelavcu Marijanu Grmu. 9 VASJA MIKUŽ: PRVA NAJDBA MIOCENSKEGA SPONDILUSA NA DOLENJSKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 LITERATURA – REFERENCES Abbot, R. T. & S. P. Dance, 1991: Compendium of Seashells. A Color Guide to More than 4,200 of the World`s Marine Shells. Charles Letts & Co. Ltd. (London): IX + 1-411. Arduini, P. & G. Teruzzi, 1986: Fossili. Arnoldo Mondadori Editore (Milano): 1-319. Atanacković, M. A., 1985: Mekušci morskog miocena Bosne. (Mollusques du Miocene marin de la Bosnie.) Geologija Bosne i Hercegovine, Fosilna fauna i flora, Knj. 1. »Geoinženjering« Sarajevo (Sarajevo): 1-305 + (Tab. 1-42). Cossmann, M. & A. Peyrot, 1914: Conchologie Néogénique de l` Aquitaine. Anisomyaria. Actes Soc. Linn. Bordeaux (Bordeaux) 68: 5-210 + Pl. 11-22. Cox, L. R., N. D. Newell, C. C. Branson, R. Casey, A. Chavan, A. H. Coogan, C. Deschaseaux, C. A. Fleming, F. Haas, L. G. Hertlein, A. Keen Myra, A. La Rocque, A. L. Mc Alester, B. F. Perkins, H. S. Puri, L. A. Smith, T. Soot-Ryen, H. B. Stenzel, R. D. Turner,. & J. Weir, 1969: Systematic Descriptions. – In: R. C. Moore (Editor), Treatise on Invertebrate Paleontology, Part N, 1/3, Mollusca 6, Bivalvia. The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas (Lawrence): N225-N489. Eremija, M., 1959: Paleontološke prinove iz neogenih terena južno od varoši Gline. (Paläontologische Neuigkeiten aus Neogenschichten südlich von der Stadt Glina (Croatien). Geol. anali balk. poluostrva (Beograd) 26: 185-193 + Tab. 1-4. Eremija, M., 1971: Paleontološki prikaz faune iz drugomediteranskih naslaga severozapadno od Doboja. Glasnik pri- rod. muzeja, ser. A (Beograd) knj. 26: 17-81 + (Tab. 1-16). Friedberg, W., 1934-1936: Mieczaki miocenskie ziem Polskich. (Mollusca miocaenica Poloniae). Pars II, Lamelli- branchiata. (Kraków ):1-283 + Tab. 1-56. Hörnes, M., 1870: Die Fossilen Mollusken des Tertiaer-Beckens von Wien. II. Band, Bivalven. Abh. Geol. R. A. (Wien) 4: 1-479 + Atlas, Taf. 1-85. Kojumdžieva, E. & B. Strašimirov, 1960: Fosilite na B`lgarija, VII, T orton. Izdanie na B`lgarskata akademija na naukite (Sofija): 1-317 + Tabl. 1-59. Krach, W., 1981: Badeńskie utwory rafowe na Roztoczu Lubelskim. Prace geologiczne, (Warszawa) 121: 5-115 + Pl. 1-24. Lipold, M. V., 1857: Bericht über die geologischen Aufnahmen in Ober-Krain im Jahre 1856. Jb. Geol. R. A. (Wien) 8: 205-234. Michalik, J. & K. Zágoršek, 1986: Biostratigraphy, lizhofacial Development and Fauna of Badenian Sediments in the Devín-Záhradky Section (Bratislava). Západné Karpaty, sér. paleont. (Bratislava) 11: 35-55. Milišić, N., 1991: Školjke i puževi Jadrana. Logos (Split: 1-302. Oppenheim, P., 1896: Die oligocäne Fauna von Polschitza in Krain. Bericht Senckenberg. Naturforsch. Ges., Jg. 1896 (Frankfurt am Main): 259-283. Pavšič, J., 2009: Paleontologija. Paleobotanika in nevretenčarji. Druga dopolnjena in popravljena izdaja. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo (Ljubljana): 1-460 + Tab. A-K. Rakovec, I., 1933 : Geološko-paleontološki oddelek. V: Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani. Prirodop- isni del. Narodni muzej v Ljubljani (Ljubljana):119-185. Ramovš, A., 1974: Paleontologija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Ljubljana): XIII, 1-304 + ilustr. 1-155. Sajovic, G., 1909: Ein Beitrag zur Geschichte der Steiner Alpen. Carniola, 2, Jg. 1909, (Laibach): 24-29. Schultz, O., 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Goldschneck- Verlag (Korb): 1-159 + (Taf. 1-65). Schultz, O., 2001: Bivalvia neogenica (Nuculacea – Unionacea). – In: W. E. Piller (Edit.), Catalogus Fossilium Aus- triae. Ein systematisches V erzeichnis aller auf österreichischem Gebiet festgestellten Fossilien, Band 1, T eil 1. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Wien): XLVIII, 1-379 + Taf. 1-56. Stevanović, P. & Ž. Petronijević, 1951: Novi podaci za poznavanje srednjeg miocena iz okoline Donjeg Milanovca (istočna Srbija). Geol. anali balk. poluostrva (Beograd) 19: 89-95. Švagrovský, J., 1981: Lithofazielle Entwicklung und Molluskenfauna des oberen Badeniens (Miozän M4d) in dem Gebiet Bratislava – Devinska Nová Ves. Západné Karpaty, sér. paleont. (Bratislava) 7: 5-204 + Taf. 1-53. Vrabac, S., 1987: Paleogeografija sjeverne Bosne u badenskom vijeku. Geološki glasnik (Sarajevo) 31/32: 38-68. Zbyszewski, G., 1957: Le Burdigalien de Lisbonne. Comun. Serv. Geol. Portugal (Lisboa) 38/1: 91-215 + Pl. 1-19. Zei, M., 1956: Morski svet. – Mladinska knjiga (Ljubljana): 1-245. (Knjižnica priroda in ljudje, Iz življenja živali). 10 VASJA MIKUŽ: PRVA NAJDBA MIOCENSKEGA SPONDILUSA NA DOLENJSKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1a Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819; desna lupina, srednji miocen – badenij, Podgračeno, x 1 Fig. 1a Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819; right valve, Middle Miocene – Badenian, Podgračeno, x 1 Sl. 1b Isti primerek s strani, x 1 Fig. 1b The same specimen from lateral side, x 1 Sl. 1c Leva lupina istega primerka s poškodovanim dorzalnim delom, x 1 Fig. 1c Left valve of the same specimen with damaged dorsal part, x 1 Fotografije (Photos): Marijan Grm 11 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 1a 1b 1c TABLA 1 – PLATE 1