114 JAVNO ZDRAVSTVO, EPIDEMIOLOGIJA Zdrav Vestn | marec – april 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3372 Avtorske pravice (c) 2023 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco. Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke A methodological approach to the determination of predictive factors for the assessment of the degree of allergic reaction after an insect sting Nika Jutraž,1 Tanja Carli,1,2 Simona Perčič,3 Mitja Košnik,4,5 Andreja Kukec3,6 Izvleček Izhodišča: V svetu so opravili manjše število raziskav, ki opisujejo povezanost med dejavniki tveganja in stopnjo alergijske reakcije po piku žuželke. Metode: V epidemiološko presečno raziskavo, ki je potekala med oktobrom 2019 in majem 2020, smo vključili osebe, ki so bile zaradi pika žuželke v obdobju 2005 – 2015 (n=2100) obravnavane na Univerziteni kliniki Golnik (klinika Golnik). Izdelali smo poseben vprašalnik in ga po navadni pošti vročili osebam ciljne populacije. Iz vrnjenih vprašalnikov smo pripravili dve podatkovni bazi: prva – bolniki, obravnavani zaradi pika ose (n=237), druga – bolniki, obravnavani zaradi pika čebele (n=179). Za analizo povezanosti med opazovanimi pojavi smo uporabili Pearsonov hi-kvadrat test. Rezultati: Ocenjena prevalenca približno enake in blažje alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri osebah, ki so bile obravnavane zaradi pika čebele, je 95,1 %, pri 4,9 % je bila alergijska reakcija hujša. Pri teh se je kot statistično pomem- ben dejavnik tveganja za hujšo alergijsko reakcijo po piku žuželke izkazala pozitivna družinska anamneza. Pri osebah, ki so bile obravnavane zaradi pika ose, jih je 94,9 % ob ponovnem piku doživelo blažjo ali približno enako alergijsko reakcijo, 5,3 % pa hujšo. Nakazuje se višja prevalenca hujše alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri osebah ženskega spo- la, v starostnih skupinah 21–40 let ter ≥ 61 let. Prevalenca blažje reakcije po ponovnem piku čebele je višja pri osebah, ki se ukvarjajo s čebelarjenjem ali živijo v bližini čebelnjaka. Zaključek: Pri osebah, ki so doživeli pik čebele, je pozitivna družinska anamneza statistično pomemben dejavnik tveganja za hujšo alergijsko reakcijo po ponovnem piku. Zdravniški VestnikSlovenia Medical Journal 1 Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 2 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija 3 Center za zdravstveno ekologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija 4 Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Golnik, Slovenija 5 Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 6 Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija Korespondenca / Correspondence: Andreja Kukec, e: andreja.kukec@mf.uni-lj.si Ključne besede: kožekrilci; alergija; vprašalnik; klinična medicina; javno zdravje Key words: hymenoptera; allergy; questionnaire; clinical medicine; public health Prispelo / Received: 31. 5. 2022 | Sprejeto / Accepted: 20. 11. 2022 Citirajte kot/Cite as: Nika Jutraž N, Carli T, Perčič S, Košnik M, Kukec A. Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke. Zdrav Vestn. 2023;92(3–4):114–24. DOI: https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3372 eng slo element sl article-lang 10.6016/ZdravVestn.3372 doi 31.5.2022 date-received 20.11.2022 date-accepted Public health, epidemiology Javno zdravstvo, epidemiologija discipline Original scientific article Izvirni znanstveni članek article-type A methodological approach to the determina- tion of predictive factors for the assessment of the degree of allergic reaction after an insect sting Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke article-title A methodological approach to the determina- tion of predictive factors for the assessment of the degree of allergic reaction after an insect sting Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke alt-title hymenoptera, allergy, questionnaire, clinical medicine, public health kožekrilci, alergija, vprašalnik, klinična medicina, javno zdravje kwd-group The authors declare that there are no conflicts of interest present. Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni konkurenčni interesi. conflict year volume first month last month first page last page 2023 92 3 4 114 124 name surname aff email Andreja Kukec 3,6 andreja.kukec@mf.uni-lj.si name surname aff Nika Jutraž 1 Tanja Carli 1,2 Simona Perčič 3 Mitja Košnik 4,5 eng slo aff-id Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 1 National institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija 2 Centre of environmental health, National institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia Center za zdravstveno ekologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija 3 University clinic of respiratory and allergic diseases Golnik, Golnik, Slovenia Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Golnik, Slovenija 4 Department of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 5 Department of Public Health, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 6 115 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke 1 Uvod Alergija za pik žuželke sodi med najpogostejše ta- kojšnje preobčutljivostne reakcije tipa I, ki jih posredu- jejo protitelesa IgE, in je najpogostejši vzrok anafilaksije pri odraslih ter drugi najpogostejši vzrok anafilaksije pri otrocih (1-3). Kljub visoki prevalenci je smrtnost pri osebah z znano alergijo za pik žuželke ocenjena na manj kot 0,001 %. Tisti z že znano alergijo so v večji meri bolj ozaveščeni in imajo pri sebi zdravila za samo- pomoč. Približno 60 % smrtnih primerov zaradi pika žuželke naj bi bilo po prvi alergijski reakciji (3). Po oce- nah v Evropi zaradi pika žuželke umre okoli 200 ljudi na leto (4). Lokalna alergijska reakcija (velika lokalna reakcija, VLR) se kaže z oteklino na mestu pika s premerom nad 10 cm in traja več kot 24 ur, v povprečju 7 dni (1,2,5). Sistemske alergijske reakcije (SAR) posredujejo proti- telesa IgE (1,5,6). Kažejo se z urtikarijo, angioedemom ali anafilaksijo. Temelj diagnosticiranja po piku kožekrilca (v našem georafskem okolju so to predvsem čebele, ose in sršeni) je podrobna anamneza, senzibilizacijo pa potrdimo z vbodnimi ali intradermalnimi kožnimi testi, določa- njem specifičnih IgE (sIgE) v serumu ali s testom akti- viranja bazofilcev (angl. Basophile activation test, BAT) (1,7-9). Zdravljenje je odvisno od stopnje alergijske reak- cije. V osnovi je usmerjeno k stabiliziranju bolnika ter preprečevanju ponovnih težjih alergijskih reak- cij (1,2,6,10,11). Pri osebah, ki so imele težjo SAR, Abstract Background: A small number of studies have been conducted worldwide describing an association between risk factors and the degree of allergic reaction after an insect sting. Methods: A cross-sectional study was conducted using a questionnaire and sent to all individual patients treated at the University Clinic Golnik (Clinic Golnik) due to an insect sting in the period between 2005 and 2015 (n=2100). A final database (n=416) was prepared according to the exclusion criteria and divided into two smaller ones: a) patients treated for wasp stings (n=237), b) patients treated for bee stings (n=179). Pearson’s chi-squared test was used for the statistical analysis. Results: An estimated prevalence of approximately the same and milder allergic reaction after an insect re-sting was 95.1% in subjects treated for bee stings, while the prevalence of severe allergic reaction was 4.9%. A positive family history in individuals who were treated for bee stings represents a statistically significant risk factor (p≤0.05) for a severe allergic reaction after an insect re-sting. The prevalence of severe allergic reactions after an insect re – sting is higher in females, in the age groups 21–40 and ≥ 61 years.The prevalence of milder reactions after bee stings is higher in individuals engaged in beekeeping or living near an apiary. Conclusions: We determined that a positive family history in individuals who experienced bee stings was a statistically significant risk factor for a more severe allergic reaction after re-sting. ponovne reakcije preprečujemo s specifično imunote- rapijo s strupi kožekrilcev (SIT) (2,7,12-14). SIT s stru- pom žuželke popolno zaščiti pred SAR v 77–84 % za čebelji strup in v 91–96 % za osji strup (14). Poznani dejavniki tveganja za senzibilizacijo so: a. izpostavljenost: prevalenca SAR je večja tako pri čebelarjih in njihovih družinskih članih, vendar tu- di pri drugih populacijskih skupinah, ki so zaradi narave dela (npr. vrtnarji, kmetje, gasilci, delavci v zunanjem (naravnem) okolju) ali prostočasnih ak- tivnostih (npr. delo na vrtu, plavanje, kolesarjenje, igranje golfa, motoristi) (15) bolj izpostavljene pi- kom kožekrilcev. Pomemben dejavnik je tudi geo- grafska lega – na Švedskem so ljudje manj izpostav- ljeni kožekrilcem in je zato stopnja senzibilizacije nižja v primerjavi z drugimi evropskimi državami (16,17). b. pogostost pikov: raziskave so pokazale, da je pri čebelarjih tveganje za senzibilizacijo obratnosoraz- merno s številom pikov v enem letu; število pikov, manjše od 50, lahko poveča tveganje za SAR po po- novnem piku (18), medtem ko večje število pikov (> 50–100) lahko povzroči toleranco in deluje zaščitno (16,18-21). c. senzibilizacija brez simptomov: senzibilizacija za strup kožekrilcev, ki poteka brez simptomov, je de- javnik tveganja za prvo težjo SAR ali smrt po po- novnem piku kožekrilca; verjetnost za tak potek je 17 % (9,22). 116 JAVNO ZDRAVSTVO, EPIDEMIOLOGIJA Zdrav Vestn | marec – april 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3372 Poznani dejavniki tveganja, ki vplivajo na stopnjo alergijske reakcije po piku kožekrilca: a. etiologija pika: več avtorjev opisuje tveganje za huj- šo alergijsko reakcijo pri osebah z alergijo za strup ose kot pri tistih z alergijo za strup čebele (2,3). b. spol: večina raziskav sicer opisuje višjo prevalenco pikov žuželk pri moškem spolu, kar avtorji pripisu- jejo večji izpostavljenosti (2-4,16,17), čeprav se je v nekaterih raziskavah kot pomemben dejavnik tve- ganja za težo SAR izkazal ženski spol – domnevno zaradi vpliva spolnih hormonov (16,19,23). c. starost: starejši od 45 let večkrat reagirajo s SAR kot tisti, ki so stari med 20 in 45 let; pri slednjih je najverjetneje vzrok temu zmanjšana raven cIgE, pri starejših pa prisotnost pridruženih bolezni (3,4,16- 19,24,25); velja pa tudi, da mlajši od 20 let, predvsem moški, večkrat reagirajo s SAR v primerjavi s tistimi, starimi med 20 in 45 let. Te razlike avtorji pripisu- jejo drugačnemu imunskemu odzivu pri mlajših in večji izpostavljenosti pikom (16,18). d. antihipertenzivna zdravila in pridružene bolezni srca in ožilja: pojavnost resnejših alergijskih reak- cij se poveča ob sočasnem jemanju zaviralcev angi- otenzin pretvarjajočega encima (angl. Angiotensin – converting enzyme, ACE) ali blokatorjev recep- torjev beta in se ob kombinaciji še poveča; pri tem ostaja odprto vprašanje, ali je pravi dejavnik tvega- nja jemanje antihipertenzivnih zdravil ali so to v osnovi pridružene bolezni srca in ožilja. Za zdaj več raziskav predlaga povezanost med tovrstnimi bolez- nimi in preobčutljivostjo za pik žuželke (2,3,25). e. atopija: v eni od raziskav so ugotovili, da je atopija v pomembno večji meri prisotna pri ljudeh z anam- nezo SAR v primerjavi s tistimi z anamnezo VLR (26). Tveganje za SAR je 4-krat večje pri čebelarjih z atopijo kot pri tistih brez nje (22). f. sistemska mastocitoza: pri bolnikih s sistemsko mastocitozo je pogostejša alergija za pik žuželke, pri čemer je tveganje za SAR večje – kar 30–50 % bol- nikov z mastocitozo naj bi doživelo anafilaksijo po piku kožekrilca (3,4,14,27). g. koncentracija cIgE in sIgE: nižja koncentracija cIgE in višja koncentracija sIgE sta bili v več razi- skavah ovrednoteni kot dejavnika tveganja za težjo SAR (25,28). Povezanost zaenkrat ni dokazana, saj na rezultate lahko vpliva starost oseb. Koncentracije cIgE ali sIgE tako ne moremo vrednotiti kot samo- stojna dejavnika tveganja (3,25). h. anamneza VLR: osebe z VLR imajo po ponovnem piku največkrat enako težko alergijsko reakcijo; tve- ganje za SAR po ponovnem piku je 4–10 % (2,22). i. anamneza SAR: prebolela SAR je pomemben de- javnik tveganja za pojav ponovne SAR; v eni od ra- ziskav so ugotovili, da je ta verjetnost 40–60 % (25). Francuzik in sodelavci so v raziskavi na podlagi po- datkov EAR (angl. European Anaphylaxis Registry) ugotovili, da je bila v 10,2 % naslednja SAR hujša od prejšnje, v 72,9 % pa je bila le–ta njej podobna (25). j. čas od prejšnjega toleriranega pika do ponovnega pika: krajši časovni interval (krajši od dveh mese- cev) med dvema pikoma poveča tveganje za SAR po ponovnem piku (za 58 %) (16,18). Doslej so v svetu izvedli manjše število raziskav, ki so ocenjevale povezanost med dejavniki tveganja in stop- njo alergijske reakcije po piku žuželke. Od tega je bilo nekaj prospektivnih (8,9,22,25) in nekaj retrospektiv- nih raziskav (4,17-19). Namen naše raziskave je opre- deliti dejavnike tveganja za oceno resnosti ponovne alergijske reakcije na izbranem vzorcu oseb z alergijsko reakcijo po piku žuželke. Glede na namen smo si zas- tavili dva cilja: 1. oceniti prevalenco stopnje ponovne alergijske reakcije po piku žuželke in prevalenco opa- zovanih dejavnikov tveganja ter 2. oceniti povezanost med alergijsko reakcijo po piku žuželke in opazovanimi dejavniki tveganja. 2 Metode 2.1 Zasnova in obdobje raziskave Presečno raziskavo smo izvedli v obdobju od okto- bra 2019 do maja 2020 na geografskem območju Repu- blike Slovenije (RS). Ta raziskava je del večje raziska- ve, v katero so vljučeni vsi, ki so bili med letoma 1995 in 2015 obravnavani na kliniki Golnik zaradi SAR po piku kožekrilca. Protokol in metodologijo raziskave je odobrila Komisija za medicinsko etiko RS (številka 150/09/13, akademska raziskava). 2.2 Opazovana populacijska skupina V raziskavo smo vključili osebe z alergijo po piku žuželke, ki so bili obravnavani na kliniki Golnik v ob- dobju med letoma 2005 in 2015 (n=2100). Pri vključitvi smo upoštevali naslednja merila: pik žuželke (čebele ali ose) in starost (≥18 let). Izključili smo tiste (n=7), ki so ob prvi obravnavi na kliniki Golnik v anamnezi navedli tako pik ose kot čebele, ter tiste, ki so v obdobju opazo- vanja prejemali SIT za strup kožekrilcev. 117 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke 2.3 Zbiranje epidemioloških podatkov Za namen raziskave smo na podlagi znanstvene in strokovne literature pripravili poseben vprašalnik. Pri oblikovanju so sodelovali strokovnjaki s področja kli- nične medicine in javnega zdravja. Vsebinsko razum- ljivost vprašalnika smo preverili s pilotno raziskavo na manjšem vzorcu (n=24) zdravih prostovoljcev. Vse predloge oz. dopolnitve smo proučili in jih po preso- ji vključili v končni vprašalnik, ki ga je sestavljajo 15 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Vprašalnik smo po pošti vročili na domači naslov, skupaj s pojasnilom o raziskavi, obrazcem o zavestni in svobodni privolitvi po poučitvi in kuverto z naslovom pošiljatelja. Vrnjene in izpolnjene vprašalnike smo zbrali in pregledali na Na- cionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ter Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Lju- bljani (UL MF KJZ). Vsebinska veljavnost vprašalnika je opisana v članku Perčič s sodelavci (29). 2.4 Priprava podatkov V okviru pilotne analize podatkov smo v programu Microsoft Excel (verzija 2010) pripravili podatkov- no bazo, ki jo je sestavljajo 539 vrnjenih vprašalnikov. Manjkajoče podatke smo pridobili iz podatkovne baze BIRPIS ali po telefonskem pogovoru. Iz končne analize smo izključili vprašalnike z manjkajočimi odgovori, ka- terih ni bilo moč pridobiti v bazi BIRPIS ali po telefonu, in tiste, ki so v obdobju opazovanja prejemali SIT za strup kožekrilcev. Končna podatkovna baza, pripravlje- na za statistično analizo, je vsebovala 416 enot (oseb). Za potrebe le–te smo osnovno podatkovno bazo razde- lili na dve manjši: prva je vključevala osebe, ki so bile na kliniki Golnik obravnavane zaradi pika ose (n=237), druga pa tiste, ki so bili na kliniki Golnik obravnavani zaradi pika čebele (n=179). Za potrebe analize povezanosti med opazovanimi pojavi smo oblikovali naslednje spremenljivke: spol (ženski; moški), starost (pod 20 let; 21 do 40 let; 41 do 60 let; 61 let in več), zdravljenje z imunoterapijo (opisna spremenljivka iz vprašanja »Če vam je zdravnik predpi- sal imunoterapijo in niste prišli, vas prosimo, da napišete, zakaj niste prišli«), ponovni pik čebele (ne; da), ponovni pik ose (ne; da), število ponovnih pikov čebele (1 do 2 ponovna pika; več kot 2 ponovna pika), število ponov- nih pikov ose (1 do 2 ponovna pika; več kot 2 ponovna pika), samoocena alergijske reakcije po ponovnem pi- ku čebele (ni bilo reakcije; I. in II. stopnja SAR po piku kožekrilca, opredeljeni po Müllerju; III. in IV. stopnja SAR po piku kožekrilca, opredeljeni po Müllerju; VLR), samoocena alergijske reakcije po ponovnem piku ose (ni bilo reakcije; I. in II. stopnja SAR po piku kožekril- ca, opredeljeni po Müllerju; III. in IV. stopnja SAR po piku kožekrilca, opredeljeni po Müllerju; VLR), teža oz. stopnja reakcije po ponovnem piku (blažja; približno enaka; hujša), čas od pregleda na kliniki Golnik do po- novnega pika (manj kot 2 meseca; več kot dva meseca), uporaba tablete za samopomoč (ne; da), uporaba injek- cije adrenalina (ne; da), družinska anamneza – ali ima kdo v družini alergijo za pik ose, sršena ali čebele (ne, da), okolje (mesto; podeželje), čebelarjenje (ne; da), bli- žina čebelnjaka (ne; da), kmečka opravila (ne; da). 2.5 Statistična analiza Za opazovani izid smo opredelili težo alergijske re- akcije po ponovnem piku, pojasnjevalne dejavnike pa razdelili v naslednje skupine: piki in alergijske reakcije (ponovni pik ose, ponovni pik čebele, čas od pregleda na kliniki Golnik do ponovnega pika), lastnosti posa- meznika (spol, starost), družina in okoljski dejavniki (družinska anamneza, okolje, čebelarjenje, bližina če- belnjaka, kmečka opravila), terapija (uporaba tablete za samopomoč, uporaba injekcije adrenalina). Spremenljivke “zdravljenje s SIT”, “samoocena aler- gijske reakcije po ponovnem piku čebele/ose” in “čas od pregleda na kliniki Golnik do ponovnega pika” smo prikazali opisno. Za vsako opazovano spremenljivko smo izračunali deleže (prevalenčne deleže) in jih predstavili v obliki tabele. Vsako kategorijo spremenljivke smo delili z vso- to vrednosti vseh kategorij. Prevalenčni delež kategori- je smo označili z NKAT/NCEL in ga podali kot absolutno frekvenco ter kot delež (%). Za statistično analizo med opazovanimi pojavi smo uporabili univariatne metode, za testiranje razlik med opazovanimi spremenljivkami pa Pearsonov hi-kva- drat test (angl. Pearson’s Chi-squared test). Statistično značilnost rezultatov smo vrednotili pri p≤0,05. Anali- za je bila opravljena v statističnem programu IBM SPSS (verzija 25). 3 Rezultati 3.1 Opis vzorca in odzivnost na raziskavo Od 2100 opazovanih preiskovancev smo z vprašalni- ki pridobili podatke 539 oseb. Odzivnost na raziskavo je bila 25,67 % (n=539/2100). Za potrebe statistične ana- lize smo, ob upoštevanju izključitvenih meril, pripravili končno podatkovno bazo, ki je vključevala 416 oseb. 118 JAVNO ZDRAVSTVO, EPIDEMIOLOGIJA Zdrav Vestn | marec – april 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3372 3.2 Rezultati oseb, ki so bili na kliniki Golnik obravnavani zaradi pika ose 3.2.1 Opisna analiza Iz vprašalnika pridobljena samoocena ponovnega pika glede na stopnje alergijske reakcije po Müllerju je: od 237 oseb, ki so poročale o stopnji alergijske reakcije, jih je 133 (56,4 %) navedlo, da po ponovnem piku niso imeli alergijske reakcije, 37 (15,7 %) jih je poročalo o I. in II. stopnji, 20 (8,5 %) pa o III. in IV. stopnji alergijske reakcije. 46 (19,5 %) oseb je po piku navedlo VLR. 95 (34,8 %) oseb ni poročalo o ponovnem piku ose. Čas, ki je minil od pregleda na kliniki Golnik do po- novnega pika, smo za potrebe statistične analize obrav- navali podrobneje. Od 237 oseb, ki so poročale o prete- čenem času med pregledom in ponovnim pikom, jih je 88 (37,1 %) poročalo, da je minilo manj kot dva meseca, 5 (2,1 %) jih je ponovni pik doživelo dva meseca do eno leto po pregledu, 67 (28,3 %) eno do tri leta po pregle- du, 77 (32,4 %) pa več kot tri leta po pregledu. Tabela 1 prikazuje prevalenco stopnje alergijske reakcije in de- javnike tveganja za senzibilizacijo ter težo oz. stopnjo alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri tistih, Legenda: NKAT/NCEL (%) – delež pripadajoč posamezni kategoriji glede na celotni vzorec opazovancev. Opazovani izid Kategorije NCEL NKAT/NCEL (%) Teža oz. stopnja alergijske reakcije po ponovnem piku blažja približno enaka hujša 150 90/150 (60,0 %) 52/150 (34,7 %) 8/150 (5,3 %) Dejavniki tveganja za senzibilizacijo Okolje podeželje mesto 237 148/237 (62,4 %) 89/237 (37,6 %) Čebelarjenje ne da 237 232/237 (97,9 %) 5/237 (2,1 %) Bližina čebelnjaka ne da 236 213/236 (90,3 %) 23/236 (9,7 %) Kmečka opravila ne da 237 172/237 (72,6 %) 65/237 (27,4 %) Dejavniki tveganja za težo alergijske reakcije Ponovni pik ose 1 – 2 ponovna pika več kot 2 ponovna pika 142 99/142 (69,7 %) 43/142 (30,3 %) Spol ženski moški 237 141/237 (59,5 %) 96/237 (40,5 %) Starost 1 – 20 let 21 – 40 let 41 – 60 let 61 let in več 231 19/231 (8,2 %) 75/231 (32,5 %) 104/231 (45,0 %) 33/231 (14,3 %) Čas od pregleda na kliniki Golnik do ponovnega pika več kot 2 meseca manj kot 2 meseca 151 148/151 (98,0 %) 3/151 (2,0 %) Družinska anamneza ne da 236 185/236 (78,4 %) 51/236 /21,6 %) Uporaba tablete za samopomoč ne da 237 122/237 (51,5 %) 115/237 (48,5 %) Uporaba injekcije adrenalina ne da 237 229/237 (96,6 %) 8/237 (3,4 %) Tabela 1: Prevalenca stopnje alergijske reakcije in dejavniki tveganja za senzibilizacijo in stopnjo alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri tistih, ki so se na kliniki Golnik obravnavali zaradi prvega pika ose (n=237). 119 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke ki so bili na kliniki Golnik obravnavani zaradi prvega pika ose. Tabela 2 prikazuje analizo povezanosti med opazovanim izidom in opazovanimi pojasnjevalnimi dejavniki tveganja za oceno stopnje alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri tistih, ki so bili na klini- ki Golnik obravnavani zaradi prvega pika ose. 3.3 Rezultati pri osebah, ki so bile na kliniki Golnik obravnavane zaradi pika čebele 3.3.1 Opisna analiza Iz vprašalnika pridobljena samoocena ponovnega pika glede na stopnje alergijske reakcije po Müllerju je, kot sledi: od 177 oseb, ki so poročale o stopnji alergijske reakcije, jih je 83 (46,9 %) navajalo, da po ponovnem piku niso imeli alergijske reakcije, 29 (16,4 %) jih je po- ročalo o I. in II. stopnji, 16 (9,0 %) (27,7 %) pa o III. in IV. stopnji alergijske reakcije. 49 (27,7 %) oseb je po piku navedloVLR. 78 (34,6 %) oseb ni poročalo o po- novnem piku čebele. Čas, ki je minil od pregleda na kliniki Golnik do ponovnega pika, smo za potrebe statistične analize obravnavali podrobneje. Od 123 oseb, ki so poročale o pretečenem času med pregledom in ponovnim pikom, so 3 (2,4 %) navajale, da je minilo manj kot 2 meseca, Opazovani izid Kategorije Teža oz. stopnja alergijske reakcije po ponovnem piku p vrednost (Hi- kvadrat test) blažja približno enaka hujša Dejavniki tveganja za senzibilizacijo Okolje podeželje mesto 57/96 (59,4 %) 33/55 (60,0 %) 34/96 (35,4 %) 19/55 (34,5 %) 5/96 (5,2 %) 3/55 (5,5 %) 0,993 Čebelarjenje ne da 86/146 (58,9 %) 4/5 (80,0 %) 52/146 (35,6 %) 1/5 (20,0 %) 8/146 (5,5 %) 0/5 (0,0 %) 0,615 Bližina čebelnjaka ne da 79/135 (58,5 %) 11/16 (68,8 %) 48/135 (35,6 %) 5/16 (31,3 %) 8/135 (5,9 %) 0/16 (0,0 %) 0,529 Kmečka opravila ne da 62/102 (60,8 %) 28/49 (57,1 %) 34/102 (33,3 %) 19/49 (38,8 %) 6/102 (5,9 %) 2/49 (4,1 %) 0,757 Dejavniki tveganja za težo oz. stopnjo alergijske reakcije Ponovni pik ose 1 – 2 ponovna pika več kot 2 ponovna pika 58/99 (60,0 %) 28/43 (26,0 %) 33/99 (33,3 %) 15/43 (34,9 %) 8/99 (8,1 %) 0/43 (0,0 %) 0,157 Spol ženski moški 47/83 (56,6 %) 43/68 (63,2 %) 29/83 (34,9 %) 24/68 (35,3 %) 7/83 (8,4 %) 1/68 (1,5 %) 0,158 Starost 1 – 20 let 21 – 40 let 41 – 60 let 61 let in več 6/12 (50,0 %) 28/47 (59,6 %) 41/68 (60,3 %) 13/21 (61,9 %) 6/12 (50,0 %) 16/47 (34,0 %) 24/68 (35,3 %) 6/21 (28,6 %) 0/12 (0,0 %) 3/47 (6,4 %) 3/68 (4,4 %) 2/21 (9,5 %) 0,839 Čas od pregleda na kliniki Golnik do ponovnega pika več kot 2 meseca manj kot 2 meseca 89/148 (60,1 %) 1/3 (33,3 %) 51/148 (34,5 %) 2/3 (66,7 %) 8/148 (5,4 %) 0/3 (0,0 %) 0,500 Družinska anamneza ne da 70/114 (61,4 %) 20/37 (54,1 %) 38/114 (33,3 %) 15/37 (40,5 %) 6/114 (5,3 %) 2/37 (5,4 %) 0,716 Uporaba tablete za samopomoč ne da 26/36 (72,2 %) 64/115 (55,7 %) 8/36 (22,2 %) 45/115 (39,1 %) 2/36 (5,6 %) 6/115 (5,2 %) 0,174 Uporaba injekcije adrenalina ne da 90/143 (62,9 %) 0/8 (0,0 %) 48/143 (33,6 %) 5/8 (62,5 %) 5/143 (3,5 %) 3/8 (37,5 %) < 0,001 Tabela 2: Analiza povezanosti med opazovanim izidom in opazovanimi pojasnjevalnimi dejavniki tveganja za oceno stopnje alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri tistih, ki so se na kliniki Golnik obravnavali zaradi prvega pika ose (n=237). 120 JAVNO ZDRAVSTVO, EPIDEMIOLOGIJA Zdrav Vestn | marec – april 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3372 21 (17,1 %) jih je ponovni pik doživelo 2 meseca do 1 leto po pregledu, 45 (36,6 %) 1 do 3 leta po pregledu, 54 (43,9 %) pa več kot 3 leta po pregledu. Tabela 3 prika- zuje prevalenco stopnje alergijske reakcije in dejavnike tveganja za senzibilizacijo ter stopnjo alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri tistih, ki so se na kliniki Golnik obravnavali zaradi prvega pika čebele. Tabela 4 prikazuje analizo povezanosti med opazovanim izidom in opazovanimi pojasnjevalnimi dejavniki tveganja pri tistih, ki so se na kliniki Golnik obravnavali zaradi prvega pika čebele. 4 Razprava 4.1 Glavne ugotovitve in primerjava s podobnimi raziskavami Naša raziskava je kot prva v slovenskem prostoru ocenila prevalenco teže oz. stopnje ponovne alergij- ske reakcije po piku ose (blažja: 60 %, približno enaka: 34,9 %, hujša: 5,3 %) in čebele (blažja: 29,3 %, približno enaka: 65,9 %, hujša: 4,9 %). Pri tem je prevalenca teže oz. stopnje ponovne alergijske reakcije po piku čebele Legenda: NKAT/NCEL (%) – delež pripadajoč posamezni kategoriji glede na celotni vzorec opazovancev. Opazovani izid Kategorije NCEL NKAT/NCEL (%) Teža alergijske reakcije po ponovnem piku blažja približno enaka hujša 123 36/123 (29,3 %) 81/123 (65,8 %) 6/123 (4,9 %) Dejavniki tveganja za senzibilizacijo Okolje podeželje mesto 179 122/179 (68,2 %) 57/179 (31,8 %) Čebelarjenje ne da 178 132/178 (74,2 %) 46/178 (25,8 %) Bližina čebelnjaka ne da 179 117/179 (65,4 %) 62/179 (34,6 %) Kmečka opravila ne da 179 113/179 (63,1 %) 66/179 (36,9 %) Dejavniki tveganja za težo alergijske reakcije Ponovni pik čebele 1 – 2 ponovna pika več kot 2 ponovna pika 101 52/101 (51,5 %) 49/101 (48,5 %) Spol ženski moški 179 100/179 (55,9 %) 79/179 (44,1 %) Starost 1 – 20 let 21 – 40 let 41 – 60 let 61 let in več 172 10/172 (5,8 %) 58/172 (33,7 %) 79/172 (45,9 %) 25/172 (14,5 %) Čas od pregleda na kliniki Golnik do ponovnega pika več kot 2 meseca manj kot 2 meseca 123 120/123 (97,6 %) 3/123 (2,4 %) Družinska anamneza ne da 179 136/179 (76,0 %) 43/179 (24,0 %) Uporaba tablete za samopomoč ne da 179 98/179 (54,7 %) 81/179 (45,3 %) Uporaba injekcije adrenalina ne da 179 177/179 (98,9 %) 2/179 (1,1 %) Tabela 3: Prevalenca teže oz. stopnje alergijske reakcije in dejavniki tveganja za senzibilizacijo in težo oz. stopnjo alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri tistih, ki so se na kliniki Golnik obravnavali zaradi prvega pika čebele (n=179). 121 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke Opazovani izid Kategorije Teža oz. stopnja alergijske reakcije po ponovnem piku p vrednost (Hi- kvadrat test) blažja približno enaka hujša Dejavniki tveganja za senzibilizacijo Okolje podeželje mesto 30/91 (33 %) 6/32 (18,8 %) 57/91 (62,6 %) 24/32 (75,0 %) 4/91 (4,4 %) 2/32 (6,3 %) 0,309 Čebelarjenje ne da 25/84 (29,8 %) 11/39 (28,2 %) 54/84 (64,3 %) 27/39 (69,2 %) 5/84 (6,0 %) 1/39 (2,6 %) 0,688 Bližina čebelnjaka ne da 20/73 (27,4 %) 16/50 (32,0 %) 48/73 (65,8 %) 33/50 (66,0 %) 5/73 (6,8 %) 1/50 (2,0 %) 0,439 Kmečka opravila ne da 19/70 (27,1 %) 17/53 (32,1 %) 46/70 (65,7 %) 35/53 (66,0 %) 5/70 (7,1 %) 1/53 (1,9 %) 0,375 Dejavniki tveganja za težo oz. stopnjo alergijske reakcije Ponovni pik čebeče 1 – 2 ponovna pika več kot 2 ponovna pika 15/52 (28,8 %) 13/49 (26,5 %) 35/52 (67,3 %) 32/49 (65,3 %) 2/52 (3,8 %) 4/49 (8,2 %) 0,652 Spol ženski moški 20/71 (28,2 %) 16/52 (30,8 %) 46/71 (64,8 %) 35/52 (67,3 %) 5/71 (7,0 %) 1/52 (1,9 %) 0,425 Starost 1 – 20 let 21 – 40 let 41 – 60 let 61 let in več 3/6 (50,0 %) 12/40 (30 %) 19/59 (32,2 %) 2/14 (14,3 %) 3/6 (50,0 %) 24/40 (60,0 %) 39/59 (66,1 %) 11/14 (78,6 %) 0/6 (0,0 %) 4/40 (10,0 %) 1/59 (1,7 %) 1/14 (7,1 %) 0,371 Čas od pregleda na kliniki Golnik do ponovnega pika več kot 2 meseca manj kot 2 meseca 36/120 (30,0 %) 0/3 (0,0 %) 78/120 (65,0 %) 3/3 (100, 0 %) 6/120 (5,0 %) 0/3 (0,0 %) 0,451 Družinska anamneza ne da 23/92 (25,0 %) 13/31 (41,9 %) 66/92 (71,7 %) 15/31 (48,4 %) 3/92 (3,3 %) 3/31 (9,7 %) 0,046 Uporaba tablete za samopomoč ne da 8/44 (18,2 %) 28/79 (35,4 %) 36/44 (81,8 %) 45/79 (57,0 %) 0/44 (0,0 %) 6/79 (7,6 %) 0,012 Uporaba injekcije adrenalina ne da 35/121 (28,9 %) 1/2 (50,0 %) 81/121 (66,9 %) 0/2 (0,0 %) 5/121 (4,1 %) 1/2 (50,0 %) 0,006 Tabela 4: Analiza povezanosti med opazovanim izidom in opazovanimi pojasnjevalnimi dejavniki tveganja pri tistih, ki so se na kliniki Golnik obravnavali zaradi prvega pika čebele (n=179). podobna ugotovitvam raziskav za geografsko obmo- čje osrednje Evrope (približno enaka: 72,9 %, hujša: 10,2  %) (25), ki ima v večji meri podobne podnebne razmere kot Slovenija. Za razliko od izsledkov tujih ra- ziskav (2,22,25,26) je naša raziskava pokazala višji delež blažjih alergijskih reakcij in nižji delež približno enakih alergijskih reakcij po piku ose, kar pripisujemo samo- oceni teže oz. stopnje alergijske reakcije. Ocenjujemo tudi, da je nizka prevalenca hujše alergijske reakcije po piku žuželke posledica dejstva, da je bil delež oseb z dejansko hujšo alergijsko reakcijo izključen iz analize, saj so bili napoteni v nadaljnjo obravnavo - desenzibi- lizacijo s specifično imunoterapijo. Ocena prevalence ponovnih pikov žuželke iste vrste je nadalje pokazala, da je prevalenca več kot dveh ponovnih pikov višja pri tistih, ki so bili obravnavani zaradi pika čebele. Vzrok temu je verjetno delež oseb, ki se ukvarjajo s čebelarje- njem, za katere je značilna večja izpostavljenost pikom čebel v primerjavi s splošno populacijo (15). V naši raziskavi je izmed 46 oseb, ki se ukvarjajo s čebelarje- njem, 35 (76,1 %) poročalo o ponovnem piku čebele. Več raziskav (16,18-21) opisuje povezanost med večjim številom ponovnih pikov čebele in blažjo alergijsko reakcijo zaradi razvoja tolerance. Tega v naši raziska- vi nismo ugotovili, domnevno zaradi majhnega vzorca čebelarjev (n=39/123). Iz literature je nadalje znano, da je čas ponovnega pika, ki je krajši od dveh mesecev, dejavnik tveganja za 122 JAVNO ZDRAVSTVO, EPIDEMIOLOGIJA Zdrav Vestn | marec – april 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3372 hujšo alergijsko reakcijo po ponovnem piku (16,18). Tudi tega v naši raziskavi nismo potrdili, najverjetneje zaradi majhnosti opazovanega vzorca in s tem poveza- nega števila oseb, ki so doživeli ponovni pik v manj kot dveh mesecih (n=3). V skladu z izsledki tujih raziskav (16,19,23) smo po- trdili, da je ženski spol dejavnik tveganja za hujšo aler- gijsko reakcijo po ponovnem piku (8,4 % pri obravna- vanih zaradi pika ose, in 7,0 % pri obravnavanih zaradi pika čebele). Opredelitev ženskega spola kot dejavnika tveganja za SAR ne preseneča; iz literature je namreč znano, da je ženski spol dejavnik tveganja tudi za druge bolezni, ki potekajo po mehanizmu takojšnje preobčut- ljivostne reakcije tipa 1 (30). Na celični ravni to potrjuje prisotnost androgenih receptorjev na humanih masto- citih, pri čemer naj bi bili estrogeni zadolženi za spod- bujanje od IgE odvisnega aktiviranja mastocitov (31). Po starostni strukturi je bila prevalenca pikov in alergijskih reakcij najvišja pri osebah, starih 41 – 60 let, in osebah, starih 21 – 40 let, kar zrcali delovno aktivno populacijo, ki je z aktivnostimi zunaj bodisi poklicno bodisi prostočasno bolj izpostavljena pikom žuželk. Kot dejavnik tveganja za hujšo alergijsko reakcijo sta izstopali starostni skupini od 21 do 40 let ter 61 let in več. Več raziskav ugotavlja podobno za starostno sku- pino 61 let in več, kjer opisujejo hujše SAR pri starejših zaradi pridruženih bolezni in jemanja nekaterih zdravil (3,4,17,19,24,25). Tudi v tem primeru je v naši raziskavi vzorec oseb s hujšo alergijsko reakcijo po ponovnem piku premajhen za verodostojne zaključke. Za pomemben dejavnik tveganja za alergijsko reak- cijo po piku žuželke se je izkazala družinska anamneza alergije za pik ose, sršena ali čebele. Pri osebah, obrav- navanih zaradi pika čebele, je v 9,7 % dejavnik tveganja za hujšo alergijsko reakcijo po ponovnem piku, rezultat je statistično značilen (p≤0,05). Ta dejavnik je v tujih raziskavah slabo raziskan; med genetskimi dejavniki je največkrat omenjena atopija, za katero pa v naši raziska- vi nismo imeli podatka. Iz literature je znano, da je ato- pija dejavnik tveganja za hujšo SAR (8,16,17,20-22,26). Večina oseb iz obeh opazovanih skupin živi na po- deželju, kar je skladno s podatki iz literature, ki bivanje na podeželju povezuje z večjo izpostavljenostjo pikom (15). Čebelarjenje in bližina čebelnjaka sta dejavnika, ki sta opisana v literaturi in pomembno vplivata na izpo- stavljenost in s tem na prevalenco alergijske reakcije po piku čebele (15). Rezultati nakazujejo nižjo prevalen- co hujše alergijske reakcije pri tistih, ki se ukvarjajo s čebelarjenjem, in tistih z domom v bližini čebelnjaka. Podobno kažejo izsledki tujih raziskav, ki opisujejo ra- zvoj tolerance in blažje alergijske reakcije pri čebelarjih (18,20,32,33). Pomembno je poudariti, da je vzorec po- sameznikov s hujšo alergijsko reakcijo v naši raziskavi premajhen za verodostojnost zaključkov. Delež posameznikov, ki se ukvarjajo s kmečkimi opravili, je v obeh skupinah med 25 % in 40 %, kar po- trjuje, da je ukvarjanje s kmečkimi opravili dejavnik tveganja za višjo prevalenco pikov žuželk. Povezanost med izpostavljenostjo in prevalenco je opisana tudi v literaturi (15). Uporaba tablete za samopomoč je pri osebah, obravnavanih zaradi pika čebele, v 7,5 % povezana s hujšo alergijsko reakcijo po ponovnem piku; razlika je statistično značilna. Uporaba injekcije adrenalina je v 37,5 % pri osebah, obravnavanih zaradi pika ose, in v 50,0 % pri osebah, obravnavanih zaradi pika čebele, po- vezana s hujšo alergijsko reakcijo po ponovnem piku, razliki sta statistično značilni. Iz tega lahko sklepamo, da osebe s hujšo alergijsko reakcijo po ponovnem piku pogosteje vzamejo tablete za samopomoč ali uporabijo injekcijo adrenalina. Kljub statistično značilnih rezul- tatih je reprezentativni vzorec premajhen za podajanje verodostojnih zaključkov. 4.2 Prednosti in pomanjkljivosti naše raziskave Pomemben znanstveni prispevek naše raziskave je multidisciplinaren pristop, preko katerega smo s spe- cialisti javnega zdravja in alergologije zasnovali vpra- šalnik, ki zajema več pomembnih dejavnikov tveganja, povezanih s težo alergijske reakcije. Na drugi strani je večja pomanjkljivost naše raziskave osredinjenost na opazovanje bolnikov z blago izvorno reakcijo in su- bjektivnost pri izpoljnjevanju vprašalnika, kar nam preprečuje posploševanje in oblikovanje verodostojnih zaključkov. 4.3 Pomen raziskave za klinično in javnozdravstveno medicino Opredelitev dejavnikov tveganja za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke je lahko v pomoč zdravnikom v klinični praksi ter predstavlja priložnost za dopolnitev klinične obravnave in javnozdravstveno ozaveščanje oseb z alergijsko reakcijo po piku žuželke. Pri tem je ključno sodelovanje zdravnikov v klinični praksi s strokovnjaki s področja javnega zdravja. 123 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke 5 Zaključek Z raziskavo smo potrdili, da obstaja povezanost med družinsko anamnezo alergijske reakcije po piku ose, sr- šena ali čebele in težjo alergijsko reakcijo po ponovnem piku žuželke, nakazana je tudi povezanost med ženskim spolom ter hujšo alergijsko reakcijo po piku žuželke. Prav tako rezultati potrjujejo, da je v prihodnje smiselno razi- skavo nadaljevati na večjem vzorcu pacientov. Dodano vrednost k epidemiološkim podatkom bi pomenila tudi vključitev laboratorijskih podatkov, ki se rutinsko zbirajo na kliniki Golnik (npr. kožni testi, sIgE, cIgE, BAT). Izjava o navzkrižju interesov Avtorji nimamo navzkrižja interesov. Zahvala Avtorji se iskreno zahvaljujemo vsem osebam za so- delovanje v raziskavi. Uredniški komentar Članek je nastal na podlagi nagrajene študentske Pre- šernove raziskovalne naloge v letu 2020/2021. Literatura 1. Košnik M. Imunsko pogojene bolezni. In: Košnik M, Štajer D, Jug B, Kocjan T, Koželj M, eds. Interna medicina. 6th ed. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2022. pp. 1265-320. 2. Ruëff F. Natural history and long-term follow-up of Hymenoptera allergy. Curr Opin Allergy Clin Immunol. 2020;20(5):445-51. DOI: 10.1097/ ACI.0000000000000671 PMID: 32739977 3. Stoevesandt J, Sturm GJ, Bonadonna P, Oude Elberink JN, Trautmann A. Risk factors and indicators of severe systemic insect sting reactions. Allergy. 2020;75(3):535-45. DOI: 10.1111/all.13945 PMID: 31194889 4. Chapsa M, Roensch H, Langner M, Beissert S, Bauer A. Predictors of severe anaphylaxis in Hymenoptera venom allergy: the importance of absenceof urticaria and angioedema. Ann Allergy Asthma Immunol. 2020;125(1):72-7. DOI: 10.1016/j.anai.2020.03.007 PMID: 32199978 5. Helbling A, Müller UR. Allergic Reactions to Stinging and Biting Insects. In: Rich RR, Fleisher TA, Shearer WT, Schroeder HW, Frew AJ, Weyand CM, eds. Clinical Immunology: Principles and Practice. 5th ed. Amsterdam: Elsevier; 2019. pp. 601-10. 6. Košnik M, Marčun R, eds. Dogovor o obravnavi anafilaksije. Golnik: Bolnišnica Golnik: 2015. pp. 3-18. 7. Bilò MB, Tontini C, Martini M, Corsi A, Agolini S, Antonicelli L. Clinical aspects of hymenoptera venom allergy and venom immunotherapy. Eur Ann Allergy Clin Immunol. 2019;51(6):244-58. DOI: 10.23822/ EurAnnACI.1764-1489.113 PMID: 31594296 8. van der Linden PW, Hack CE, Struyvenberg A, van der Zwan JK. Insect- sting challenge in 324 subjects with a previous anaphylactic reaction: currentcriteria for insect-venom hypersensitivity do not predict the occurrence and the severityof anaphylaxis. J Allergy Clin Immunol. 1994;94(2 Pt 1):151-9. DOI: 10.1016/0091-6749(94)90034-5 DOI: 10.1053/ ai.1994.v94.a54889 PMID: 8064067 9. Sturm GJ, Kranzelbinder B, Schuster C, Sturm EM, Bokanovic D, Vollmann J, et al. Sensitization to Hymenoptera venoms is common, but systemic sting reactions are rare. J Allergy Clin Immunol. 2014;133(6):1635-43.e1. DOI: 10.1016/j.jaci.2013.10.046 PMID: 24365141 10. Biló BM, Rueff F, Mosbech H, Bonifazi F, Oude-Elberink JN; EAACI Interest Group on Insect Venom Hypersensitivity. Diagnosis of Hymenoptera venom allergy. Allergy. 2005;60(11):1339-49. DOI: 10.1111/j.1398- 9995.2005.00963.x PMID: 16197464 11. Australasian society of clinical immunlogy and allerga. Brookvale: ASCIA; 2021 [cited 2021 Mar 20]. Available from: https://allergy.org.au/ 12. Confino-Cohen R, Melamed S, Goldberg A. Debilitating beliefs, emotional distress and quality of life in patients given immunotherapyfor insect sting allergy. Clin Exp Allergy. 1999;29(12):1626-31. DOI: 10.1046/j.1365- 2222.1999.00656.x PMID: 10594538 13. Brzyski P, Cichocka-Jarosz E, Tobiasz-Adamczyk B. Theoretical validity and reliability of Vespide Quality of Life Questionnaire in Polishadolescents with Hymenoptera venom allergy. Postepy Dermatol Alergol. 2012;29(1):8-13. 14. Sahiner UM, Durham SR. Hymenoptera Venom Allergy: How Does Venom Immunotherapy Prevent Anaphylaxis From Beeand Wasp Stings? Front Immunol. 2019;10:1959. DOI: 10.3389/fimmu.2019.01959 PMID: 31497015 15. Ruëff F, Kroth J, Przybilla B. Risk factors in Hymenoptera venom allergy. Allergol Select. 2017;1(1):53-8. DOI: 10.5414/ALX01320E PMID: 30402602 16. Perčič S, Kukec A, Košnik M. Opredelitev napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku čebelein ose pri odraslih – sistematični pregled literature. Zdrav Vestn. 2020;89(9–10):485-97. DOI: 10.6016/ZdravVestn.2973 17. Björnsson E, Janson C, Plaschke P, Norrman E, Sjöberg O. Venom allergy in adult Swedes: a population study. Allergy. 1995;50(10):800-5. DOI: 10.1111/j.1398-9995.1995.tb05052.x PMID: 8607561 18. Pucci S, Antonicelli L, Bilò MB, Garritani MS, Bonifazi F. Shortness of interval between two stings as risk factor for developing Hymenopteravenom allergy. Allergy. 1994;49(10):894-6. DOI: 10.1111/j.1398-9995.1994. tb00796.x PMID: 7710003 19. Richter AG, Nightingale P, Huissoon AP, Krishna MT. Risk factors for systemic reactions to bee venom in British beekeepers. Ann Allergy Asthma Immunol. 2011;106(2):159-63. DOI: 10.1016/j.anai.2010.11.005 PMID: 21277518 20. Annila IT, Annila PA, Mörsky P. Risk assessment in determining systemic reactivity to honeybee stings in beekeepers. Ann Allergy Asthma Immunol. 1997;78(5):473-7. DOI: 10.1016/S1081-1206(10)63234-6 PMID: 9164360 21. Celikel S, Karakaya G, Yurtsever N, Sorkun K, Kalyoncu AF. Bee and bee products allergy in Turkish beekeepers: determination of risk factorsfor systemic reactions. Allergol Immunopathol (Madr). 2006;34(5):180-4. DOI: 10.1157/13094024 PMID: 17064646 22. Golden DB, Marsh DG, Freidhoff LR, Kwiterovich KA, Addison B, Kagey- Sobotka A, et al. Natural history of Hymenoptera venom sensitivity in adults. J Allergy Clin Immunol. 1997;100(6 Pt 1):760-6. DOI: 10.1016/ S0091-6749(97)70270-7 PMID: 9438483 23. Bokanovic D, Aberer W, Griesbacher A, Sturm GJ. Prevalence of hymenoptera venom allergy and poor adherence to immunotherapy in Austria. Allergy. 2011;66(10):1395-6. DOI: 10.1111/j.1398- 9995.2011.02659.x PMID: 21635267 24. Müller UR, Haeberli G. Use of beta-blockers during immunotherapy for Hymenoptera venom allergy. J Allergy Clin Immunol. 2005;115(3):606-10. DOI: 10.1016/j.jaci.2004.11.012 PMID: 15753911 124 JAVNO ZDRAVSTVO, EPIDEMIOLOGIJA Zdrav Vestn | marec – april 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3372 25. Francuzik W, Ruëff F, Bauer A, Bilò MB, Cardona V, Christoff G, et al. Phenotype and risk factors of venom-induced anaphylaxis: A case- control study of theEuropean Anaphylaxis Registry. J Allergy Clin Immunol. 2021;147(2):653-662.e9. DOI: 10.1016/j.jaci.2020.06.008 PMID: 32585173 26. Soyyigit S, Arslan S, Caliskaner AZ. Investigation of the factors that determine the severity of allergic reactions toHymenoptera venoms. Allergy Asthma Proc. 2019;40(2):116-22. DOI: 10.2500/aap.2019.40.4191 PMID: 30819281 27. Brockow K, Jofer C, Behrendt H, Ring J. Anaphylaxis in patients with mastocytosis: a study on history, clinical features andrisk factors in 120 patients. Allergy. 2008;63(2):226-32. DOI: 10.1111/j.1398- 9995.2007.01569.x PMID: 18186813 28. Blum S, Gunzinger A, Müller UR, Helbling A. Influence of total and specific IgE, serum tryptase, and age on severity of allergicreactions to Hymenoptera stings. Allergy. 2011;66(2):222-8. DOI: 10.1111/j.1398- 9995.2010.02470.x PMID: 20880144 29. Perčič S, Bojanić L, Košnik M, Kukec A. Natural History of the Hymenoptera Venom Sensitivity Reactions in Adults: study Design. Int J Environ Res Public Health. 2022;19(7):4319. DOI: 10.3390/ijerph19074319 PMID: 35409999 30. Chen W, Mempel M, Schober W, Behrendt H, Ring J. Gender difference, sex hormones, and immediate type hypersensitivity reactions. Allergy. 2008;63(11):1418-27. DOI: 10.1111/j.1398-9995.2008.01880.x PMID: 18925878 31. Chen W, Beck I, Schober W, Brockow K, Effner R, Buters JT, et al. Human mast cells express androgen receptors but treatment with testosterone exertsno influence on IgE-independent mast cell degranulation elicited by neuromuscularblocking agents. Exp Dermatol. 2010;19(3):302-4. DOI: 10.1111/j.1600-0625.2009.00969.x PMID: 19758318 32. de la Torre-Morin F, García-Robaina JC, Vázquez-Moncholí C, Fierro J, Bonnet-Moreno C. Epidemiology of allergic reactions in beekeepers: a lower prevalence in subjects withmore than 5 years exposure. Allergol Immunopathol (Madr). 1995;23(3):127-32. PMID: 7572542 33. Müller UR. Bee venom allergy in beekeepers and their family members. Curr Opin Allergy Clin Immunol. 2005;5(4):343-7. DOI: 10.1097/01. all.0000173783.42906.95 PMID: 15985817