RAVNATELJSKE BITKE OB SOTLI Stran 13 i UŽITEK V DOBRI KAVI 1 PRAŽARNA: 03/713-2666 S Najboljše iz klasja. EKO KURILNO OLJE NAJHITREJE IN ŠE CENEJE [TEL: 710 0 710 /y^Jm+i Želite da so vaša okna § A. bolj varna in hkrati vaš i j 1 ,A prostor prezračevan M /f* C I I C k° SO zaPrta? M/ wtLJ t ( prezračevalni sistem GECCO ) "NOVA" OKNA prednost je v kvaliteti oso 12 24 www. mik-ce.si ÍMCoIjeza okolje \ plačilo tudi do 12 obrokov rzses Oljefon: DOGODKI JANJA INTIHAR UVODNIK Zmerjanje, pljuvanje in laži Sindikalni boj na Slovenskem je na tovarniškem dvorišču Co-meta izgubil nedolžnost. Neprostovoljno. Proti storilcem je bilo sicer spisanih nekaj kazenskih ovadb in četudi jih bo sodišče spoznah za krive, po 1. aprilu sindi-kalizem ne bo več takšen, kot je bil prej. Mirni protesti na ulicah in rdeče nalepke na delovnih haljah bodo najbrž izgledali le še kot otroške igrice. Novokomponi-rani sindikalisti so namreč določili povsem drugačne razpoznavne znake stavke. Zmerjanje, pljuvanje, grožnje s prelivanjem krvi, predvsem pa veliko laži. Toliko populizma in primitivizma doslej ni še nihče zganjal na kakšnem tovarniškem dvorišču. In tudi do delavcev doslej ni bil še nihče tako grob. Stavkajoči so grozili tistim, ki so delali, njim pa so grozili stavkovni vodje, tako da se marsikdo, ki je imel sčasoma stavke že rahlo zadosti, ni upal vrniti na delo. Posebne vrste grobost pa je bila gladovna stavka. V Sloveniji še ni bilo tako množične gladovne stavke. Le kaj se je dogajab v glavah delavcev, da so se pustili nagovoriti k temu? So res verjeli parolam, da je tovarna njihova, da lahko zamenjajo upravo in da lastniki »sedijo« na bajnih dobičkih, ki so bili ustvarjeni na njihovih plečih? Očitno so. Drugače ne bi trideset dni prikimavali svojim vodjem, ki so zahtevali takšno zvišanje plač, ki bi, če bi uprava pristala nanj, dolgoročno ogrozilo njihova delovna mesta. Z minimalno plačo je res težko preživeti. V Cometu so v vsem preteklem letu izplačali 42 minimakev, prejelo pa jih je 23 delavcev, kar ni niti pol odstotka vseh zaposlenih Kaj bodo sedaj naredile množice zares slabo plačanih delavcev drugod po Sloveniji? Bodo vsi gladovno stavkali? Ker v Neodvisnosti pravijo, da so ostali sindikati nesposobni, ker ne dosežejo zvišanja plač, bo imel gospod Mesarič še veliko dela. Razen seveda, če je ocenil, da je s stavko v Cometu njegova popularnost že zadosti zrasla. Izbira tega podjetja je bila namreč zelo spretna. Comet je uspešen in si je torej lahko privoščil dvig plač, česar večina drugih podjetij ne bi mogla narediti. Zato doslej tudi niso bili tarča sindikalističnih povzpetnikov in njihovih političnih botrov iz ozadja. Pravila za spremljanje volilne kampanje za volitve v Evropski parlament V skladu z zakonom o volilni kampanji objavljata Novi tednik in Radio Celje pravila za izrabo časopisnega prostora in programskega časa za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. V časopisnih prispevkih in radijskih informativnih oddajah o predvolilnih dejavnostih bomo enakopravno obravnavali vse kandidate, politične stranke in druge predlagatelje kandidatov. Novi tednik in Radio Celje bosta svoje bralce in poslušalce seznanjala z volilnimi aktivnostmi za volitve v Evropski parlament po načelu nestrankarske opredelitve in po svojih zmožnostih spremljala predvolilne aktivnosti. Obe uredništvi si bosta skladno z veljavno zakonodajo in svojo uredniško politiko prizadevati enakopravno in uravnoteženo predstavljati liste in kandidate - vendar to ne pomeni, da bo vsaki listi kandidatov v Časopisu in radijskem programu odmerjeno enako prostora oziroma časa, pač pa bomo z objavo informacij in stališč do pomembnejših vprašanj in problemov bralcem in poslušalcem dali možnost, da sami presojajo posamezne kandidate in kandidatke. Novinarsko bomo spremljali predvolilno dogajanje v 32 občinah na Celjskem, pri objavi Pisem bralcev in drugih prispevkov v mnenj- skih rubrikah Novega tednika in Radia Celje pa bomo še posebej pozorni in ne bomo objavljati navijaško obarvanih, pristranskih prispevkov v korist posamezne kandidatne liste. V Novem tedniku in na Radiu Celje pa lahko kandidati, predlagatelji, politične stranke in drugi organizatorji volilne kampanje proti plačilu objavljajo volilna propagandna sporočila. Ta sporočila plačujejo naročniki po veljavnem ceniku oglasnih sporočil. V uredništvih jih bomo po lastni presoji razvrstili po časopisnih straneh in radijskem programskem času, pri čemer bodo v okviru možnosti upoštevane želje naročnikov. Objave v obeh medijih bodo označene kot naročene. Uredništvi Novega tednika in Radia Celje GAL ! ERI 1 OKVIR IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV Z» SLIKE Stanetova 18a. Celje Tele Ion: 03/5 485 028 Protest zaradi Nature Posebna varstvena območja v Sloveniji so opredelili brez sodelovanj^ lokalnih skupnosti Celjski mestni svetniki so na zadnji seji podprli pismo, s katerim je Združenje občin Slovenije protestiralo pri Ministrstvu za okolje in prostor zaradi programa Natura 2000. Ta program je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij v državah članicah Evropske unije, njegov osnovni cilj pa je ohranitev biot-ske raznovrstnosti, živalskih in rastlinskih vrst ter habita-tov, ki so redki ali ogroženi na evropski ravni. Sodelovanje v tem projektu je Slovenija sprejela kot pridružitve-no obveznost. Aprila je ministrstvo za okolje lokalnim skupnostim poslalo obvestilo o tem programu, ki ima velike posledice za območja, ki jih bodo vključili v program Natura 2000. Čeprav zasebna lastnina na teh območjih ni sporna, pa je njihova raba močno omejena s predpisanimi varstvenimi in razvojnimi ukrepi. Med pomembnejšimi omejitvami so predkupna pravica države do nakupa nepremičnin na tem območju, možnost razlastitve v interesu ohranjanja narave, obveznost označitve takšnih območij, pa upravičenost do odškodnin lastnikom naravnih vrednot in nepremičnin na zavarovanem območju, če so zaradi omejitev dejavnosti ali rabe bistveno oškodovani in podobno. V Sloveniji je ministrstvo za okolje in prostor v program Natura 2000 vključilo kar 38 odstotkov vsega državnega ozemlja. Pred tednom dni je uredbo o posebnih varstvenih območjih Natura 2000 in o ekološko pomembnih območjih kljub številnim protestom iz slovenskih občin sprejela tudi vlada. Združenje slovenskih občin (ZOS) se v protestu sklicuje na zakon o lokalni samoupravi in Vodomec je evropsko pomembna vrsta. Za njegov obstoj so pomembne tudi slovenske reke. na pravice, ki jih imajo pri urejanju prostora lokalne skupnosti. Zato v primeru, da bo vlada vztrajala pri tako oblikovanem programu, napoveduje celo ustavni spor oziroma presojo ustavnega sodišča. Zahtevajo celovito in javno razpravo glede uveljavitve območij Nature 2000, saj se bojijo, da takšna razglasitev omenjenih območij pomeni razvojno oviro. ZOS pa v protestu opozarja še vsaj na dvoje. Ne strinjajo se z velikostjo s programom zaščitenih območij, saj so ta, glede na evropsko prakso, bistveno prevelika. Vprašljivo je tudi, kakšne bodo finančne posledice tako široko zastavljenega programa. Kaj bomo varovali na Celjskem? Ob vsem tem je zanimivo, da je bila v procesu nastajanja Nature 2000 zelo obrobna tudi vloga Zavoda Republike Slovenije za vars- tvo narave in njegovih območnih enot. Kot je za Novi tednik povedala vodja celjske enote Mojca Tomažič, je zavod sodeloval le pri komunikacijah. Ljudi namreč seznanjajo z območji, predvidenimi za zaščito. Največ so postorili na območjih Boča in Boletine (rastišča veli-konočnice) in Ličence. Trenutno pa izvajajo seznanjanje s programom na območju Kamniško-Savinjskih Alp, Vzhodnih Karavank, Dravi-nje in Boštanja. V Mestni občini Celje so predvidena območja Nature 2000 porečje Voglajne od Tratne do izliva v Savinjo, ki je zaščiteno zaradi rib ter Volčeke, ki so zaščitene zaradi treh vrst metuljev, potočnega piškurja in dveh ha-bitatnih tipov. Zaščitena so tudi ostenja Posavskega hribovja in znotraj tega območje Grmada, zaradi sokola selca in pa Dobje ter znotraj tega območja Cero-vec, zaščiten zaradi dveh vrst metuljev. Izvajalci strokovnih osnov za ta območ- ja so bili slovenski zavod zi ribištvo, Znanstveno razi skovalni center SAZU, Bio; loški inštitut ter Društvo zi opazovanje in proučevanji ptic. Tomažičeva pojasnjuje tu' di razloge, zakaj je v Naturi 2000 vključenih kar 38 ođ stotkov slovenskega ozemlja »Območje je táko veliko za radi dobrega ohranjanja ná rave do sedaj, s tem pa je po vezana izjemna pestrost ži; valskih in rastlinskih vrst. N«! gre torej za postavljanje ob: močij na pamet.« Prav izva janje programa Natura 200(1 naj bi to varovanje narave za gotovilo tudi v prihodnje. Celjski mestni svet je pro testno pismo ZOS podprl, saj se ne strinja s kabinetnim po četjem ministrstva za okolje češ da je v občini mnogo vel območij (Šmartinsko jezero Hudičev graben), ki bi zah tevala zaščitne ukrepe, naj večji del celjskega dela pro grama Natura pa zajema eko loško že razvrednotena ob močja. BRANKO STAMEJČlť Kopač v pisarni Vlada Republike Slovenije je ugodno ocenila projekt ministrskih pisarn, ki so ga lani pilotno v Celju speljali ministri Gaber, Presečnik, Rihterjeva, Kovačeva in Di-movski. Že ob zaključku lanske sezone je predsednik vlade mag. Anton Rop napovedal začetek delovanja takšnih pisarn še po drugih slovenskih mestnih občinah in sodelovanje tudi drugih ministrov. Ministrske pisarne bodo tako letos delovale ob Celju še v Kranju, Kopru, Mariboru in v Murski Soboti. Ministrske pisarne bodo delovale enkrat mesečno, ob petkih. Že jutri prihaja v celjsko ministrsko pisarno minister za okolje, prostor in energijo, mag. Janez Kopač. V prostorih Mestne občine Celje bo minister uradoval od 11. do 14. ure. Zaradi razmeroma kratkega časa z ministrstva prosijo vse zainteresirane občane, da se za pogovor z njim dogovorijo preko njegovega kabineta, najkasneje do četrtka do 17. ure. BS Schengenska meja in kmetijstvo V Bistrici ob Sotli bosta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in občina Bistrica ob Sotli pripravila okroglo i. maj 2004 - mizo z naslovom Učinki Schengenske meje na kmetijstvo in podeželje ob meji, ki bo v petek, 7. maja, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma. Sodelovali bodo predsednik KGZ Slovenije Peter Vrisk, Ivan Obal z ministrstva za kmetijstvo, direktor KGZS Ervin Kuhar ter predstavnika Generalne policijske uprave in ministrstva za obrambo. TV Zdrave šole v Podčetrtku Z gibanjem in zdravo prehrano do zdravja mladostnikov je naslov četrtega srečanja Slovenske mreže zdravih šol, ki bo 10. maja v Termah Oli-mia v Podčetrtku. Srečanje se bo začelo z nastopom ple sne skupine Zvezdice in ni govorom Andreja Marušiij z Inštituta za varovanj zdravja RS. Dopoldne bo vej predavanj o zdravnem pr« hranjevanju mladih, popoj danski čas pa bo namenje delavnicam. S Celjskega bi do sodelovali Vrtnarska Celje (V ritmu glasbe 2 zdravje) in 1. gimnazija vC< lju (Sadje, kruh, čaj, mlek v našem življenju). Srečanj je omogočilo ministrstvo zdravje. 90,6 95.1 DOGODKI Novo vodstvo Mladinskega centra Svet zavoda Mladinskega centra Celje (MCC) je na ponedeljkovi seji imenoval Primoža Brvarja za v.d. di-rektorja MCC-ja. Na isti seji so končno potrdili tudi zaključni račun MCC-ja za lansko leto, kar je bil tudi pogoj za razrešitev direktorice Tanje Čajavec, ki je 30. marca dala odpoved. Ob potrjevanju zaključnega računa pa je bilo nekaj kritik ^rečenih prav na njen ra-iun. ř-MCC je lani posloval z 42 milijoni tolarjev prihodkov. Želj ko Cigler, vodja oddelka za družbene dejavnosti MOC, je dejal, da bi bil lahko program MCC-ja ob teh sredstvih bogatejši, da bi lahko v prostore MCC-ja pritegnili več mladih. Dodal je, da si želi, da bi MCC znova deloval tako kot se je to dogajalo, ko je bil ustanovljen: »Najprej je MCC vodil Primož Kristan, potem pa je bil pod kvalitetnim vodstvom Toneta Kregarja, ko je bila skoraj vsak dan in večer ena od dejavnosti in so se srečevali mladi iz Celja in okolice.« Tanja Čajavec je očitke popolnoma zavrnila: »Ne zdi se mi upravičeno, da nekdo s kritiko zavaruje lastno nedelo ali pa nepripravljenost delati. MCC je namreč delal, kolikor je v danih možnostih lahko. Imeli smo res 42 milijonov, ampak fiksnih stroškov je bilo 24 milijonov, 10 milijonov smo bili dolžni, skratka, za program nam je ostalo 10 milijonov. In če s tem denarjem izvedeš vse, poleg tega pa še opraviš še celotno obnovo MCC-ja, se mi to zdi v redu. Poleg tega prvič v štirih letih nismo bili v mi- nusu, ampak je imel center celo dobiček in to se mi zdi zelo uspešno.« Brvar se zaveda, da položaj MCC-ja ni rožnat: »predvsem zaradi nejasnosti statusa enega od soustanoviteljev.« To naj bi se sicer rešilo že ta teden. Že pred časom so se namreč na svetu zavoda dogovorili, da se pogodba o soustanoviteljs-tvu med Klubom študentov celjske regije in Mestno občino Celje (MOC) sporazumno razveže. Poleg tega je tako odločil tudi svet MOC na januarski seji. Do jutri naj bi zbrali vse potrebne podpise za sporazumno razvezo pogodbe, potem pa bodo MCC najverjetneje preoblikovali v javni zavod. Ta trenutek ima MCC približno milijon tolarjev. vendar še čakajo na sredstva iz nekaterih razpisov, na katere so se prijavili. Primož Brvar bo kot v.d. direktorja nadaljeval delo tako, kot je začrtan program in večjih sprememb ne načrtuje: »Treba bo racionalizirati delovanje MCC-ja, predvsem kar se tiče delovnega časa in pa delovanje na področju projektov. Prijavili smo projekt Poletje pod kostanji, ki naj bi bil med letošnjimi poletnimi počitnicami in upam, da bo čim bolj odmeven. Pripravljamo pa tudi športni projekt v mesecu juniju, to bo ulična olimpiada.« Brvar upa, da bo imel čim več pomoči mladih, ki sami najbolj vedo, kaj jim v MCC-ju manjka in kaj bi še lahko storili. ŠPELA OSET O Rimskih šele 31. maja Vlada je prejšnji teden rok za podpis glavne pogodbe za najem Zdravilišča Rimske Toplice po dveh nedokončanih sejah prestavila na 31. maj. Šele takrat bo končno znano, ali bo nov poskus oživitve Zdraviliš-ia uspel. Projekt, ki sta ga pripravila ljubljanski Barsos in Unior izZreč, finančno pa ga bo podprlo še sedem podjetij, znova ni dobil zelene luči, po kateri bi o njem odločala še vlada. »Težko je združit tolikšen kapital, saj je v igri večje število investitorjev. Zato prihaja do dolgotrajnih usklajevanj pri samih razvojnih pogledih kot 'pri obsegu investicijskih sredstev posameznih partnerjev,« prestavljen rok komentira ministrica za regionalni razvoj mag. Zdenka Kovač, ki v imenu vlade vodi pogajanja z bodočimi najemniki. »Zgolj iz teh razlogov smo se odloČili, da damo investitorjem za medsebojna dogovarjanja še mesec dni časa, potem pa zač- nemo s projektom, ki bo zdravo stal na svojih nogah.« Pred mesecem dni je s kampanjo za razpis referenduma, s katerim bi se Slovenci lahko odločili, ali naj gre zdravilišče v privatne roke ali pa naj še naprej ostane v lasti države, na dan prišla upokojenka Antonija Marinček iz Celja. Pred časom je namignila, da je na prestavitev odločitve o najemu zdravilišča s svojim obiskom pri ministrici Kovačevi najverjetneje vplivala tudi sama. »Prav je, da ljudje prihajajo z idejami, zato sem gospo Marinčkovo skušala povezati z izbranimi investitorji, saj se nenazadnje kakšen del njenih idej lahko uresniči tudi znotraj tega projekta,« je na vprašanje o vsebini obiska Marinčkove odgovorila mag. Zdenka Kovač. Vizija Antonije Marinček nam sicer ni najbolj znana, saj jo za naš časopis ni želela natančneje razkriti. Bolj se namreč na nas obrača z vprašanji in dejstvi, kot na primer, koliko časa že zdravilišče propada in koliko litrov zdravilne vode je na ta način šlo v nič. Kolikor pa je znano, naj bi zdravilišče želela urediti v center za razvoj in ohranjanje zdravja. To najverjetneje pomeni, da bi bilo center za učenje fizioterapev-tov in ostalih, ki se ukvarjajo z našim zdravjem. Neuradno pa smo izvedeli še, da se ji zdi kraj primeren tudi za po-čitnikovanja premožnejših upokojencev s svojimi vnuč-ki. »Nedvomno se moramo zavedati, da samo ideje za ta- ko velik finančni zalogaj kot so Rimske Toplice, ki potrebujejo približno šest milijard investicijskih sredstev, niso dovolj,« poudarja mag. Zdenka Kovač. »Potrebujemo tudi kapital, zato srčno upam, da bo ta naveza, ki je nastala med dvema strateškima investitorjema in sedmimi tako imenovanimi portfelj ski-mi investitorji, zaživela. Gospa Marinčkova pa bo lahko v navezi z njimi - seveda če bo konstruktivno naravnana - uresničila del svojih idej.« ROZMARI PETEK =M^lektro Mariborska c. 86 3000 Celje m « „ Tel: 03/42-88-000 ^^ T U R N S E K Fax: 03/42-88-115 ■ Izvedba elektroinstalacij in strelovodov ■ Projektiranje, nadzor in meritve ■ Prodaja svetil INFO: instalacije@turnsek.net E'OSOJA in NAJEM seh vrst dvižnih odrov in dvigal 1 Na področju Celja, kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem, vam nudimo priklop kabelskega interneta že od 5.900 SIT na mesec. Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih paketov. INFO: internet@turnsek.net Sejem frizerstva in kozmetike z novim imenom V soboto in nedeljo, 8. in 9. maja, bo v hali L Celjskega sejma 4. specializirani sejem frizerstva in kozmetike. Na sejmu, ki pomeni največji slovenski lepotni dogodek, se bo letos predstavilo 59 neposrednih razstavljavcev iz Slovenije, vseh sosednjih držav ter iz Nemčije in Poljske, sejemsko dogajanje pa bodo spremljale mnoge delavnice, tekmovanja in nastopi v živo. Družbi Celjski sejem in Hair Fashion iz Maribora sta sejmu poleg novega datuma, ki bo odslej stalni, določili tudi novo ime. New Look, s podnaslovom Hair&Beauty Slovenia, naj bi namreč sejem naredil bolj prepoznaven v tujini, od koder si organizatorja želita še več razstavljavcev. Kot je dejal direktor podjetja Hair Fashion Roman Hlep, je zanimanje med zahodnimi proizvajalci že sedaj veliko in prihodnje leto naj bi v Celje prišlo najmanj deset novincev. Poleg večjega razumevanja vsebine pa novo ime, še pravi Hlep, sejmu omogoča širitev tudi na druga področja, povezana z »novim videzom«. Na primer na področje mode. Sejem New Look bo letos vsak dan odprt od 11. do 20. ure, cena vstopnic pa bo 2.000 tolarjev. Organizatorja obljubljata, da bo sejem, ki naj bi letos privabil preko 5.000 obiskovalcev, še bogatejši in bolj zanimiv od dosedanjih. V frizerskem delu bo 28 razstavljavcev predstavilo lasno kozmetiko, frizersko orodje, opremo za salone in tudi različne možnosti strokovnega izobraževanja, v kozmetičnem delu, kjer bo med 31 razstavljavci še več tujcev kot lani, pa bodo na ogled profesionalna dekorativna in alternativna kozmetika ter oprema za kozmetične in pedikerske salone. Razstavni program bodo dopolnjevale številne spremljajoče prireditve, na velikem odru pa si bodo obiskovalci lahko v živo ogledali šest enotirnih frizerskih predstav. Letos se bodo prvič predstavili tudi dijaki vseh slovenskih frizerskih srednjih šol. V nedeljo bo tudi drugo mednarodno tekmovanje v oblikovanju nohtov. JI KJE SO NASI POSLANCI? Parlamentarni križi in težave zaradi EU poslancev sploh ne bodo potrjeni. Drugo vprašanje je, ali se morebitnim novopečenim poslancem sploh splača zapustiti svoje delovno mesto za nekajmesečno parlamentarno nadomeščanje. Jasnega odgovora seveda ni, je pa jasno, da gre za ljudi s političnimi ambicijami, ki so jih pokazali na prejšnjih volitvah, tudi samo štirimesečni poslanski staž pa lahko spreten politik izkoristi za zviševanje svoje prepoznavnosti tako v stranlti, ki ga bo morebiti spet uvrstila na kandidatno listo, kot v javnosti, ki jo potrebuje za izvoljen štiriletni mandat. Ne gre zanemariti niti finančnih ugodnosti nadomestnega aranžmaja. Novoimenovani poslanci bi prejemali polno plačo, čeprav se državni zbor do volitev najbrž skoraj ne bo več sestajal, tudi zaradi parlamentarnih volitev. Na to so opozarjali tudi v združeni listi in celo predlagali, da imenovanj nadomestnih sploh ne bi bilo, a niso dobili zadostne podpore poslanskih kolegov. Dodatna ugodnost za »počitniške« poslance je tudi določilo, da jim po prenehanju mandata (če ne bodo izvoljeni) pripada še pravica, da eno leto dobivajo nadomestilo dohodka. Kar pravzaprav pomeni, da bi dobili leto in pol zelo dobro plačanega dopusta. Evropske volitve pa napovedujejo še eno zadrego. Z morebitnim odhodom Boruta Pahorja se bi izpraznilo tudi pomembno mesto predsednika državnega zbora. Po besedah Mihele Verbič, vodje oddelka za volitve, imenovanja in administrativne zadeve v državnem zboru, bi morali v tem primeru poslanci opraviti volitve novega predsednika. Pojavljajo pa se tudi razlage, da naj bi morebitne seje vodil kar eden od treh podpredsednikov (Irma Pavlinič Krebs - LDS, Miha Brejc - SDS, Anton Pohorec - DeSUS), kar pa se znova zaplete pri Brejcu, saj je tudi on med zelo verjetnimi potniki v evroparlament. V združeni listi po tihem navijajo, da bi na predsedniško mesto imenovali eno od njihovih poslank, v najmočnejši stranki LDS pa bi radi stavili na izkušnje, zato namigujejo, da naj bi to mesto prevzela kar Krebsova. In ponavadi sila kole lomi. SEBASTIJAN KOPUŠAR Med bodočimi kandidati za volitve v evropski parlament se pojavlja kar nekaj slovenskih poslancev državnega zbora, ki bodo ob morebitni izvolitvi svoje mesto predali nadomestnim poslancem. Čeprav se uradni rok za vložitev kandidatur izteče šele 14. maja, pa so poslanci, ki bodo nabirali podporo volivcev, bolj ali manj že znani. Tako imata največ kandidatov - po tri - na listah liberalna demokracija in združena lista. Nosilec liste LDS je Jelko Kacin (če bo izvoljen, ga bo nadomestila Darja Lavtižar Bebler), na tretjem mestu je Roman Jakič (nadomestni poslanec bi bil Mirko Kaplja), petouvrščena pa je Majda Širca (Branko Lo-vrečič). Pri ZLSD nameravajo za evroparlament žrtvovati kar prvaka stranke in predsednika državnega zbora Boruta Pahorja (nadomestila bi ga Breda Pečan), tretja in četrta na listi pa sta Feri Horvat in Majda Potrata (nadomestila bi ju Marija Magdalene in Vojko Flis). Morebitni naslednik Lojza Peterleta, ki kraljuje na čelu liste kandidatov NSi, bi bil Matjaž Falkner, zadnjega kandidata z liste SLS Janeza Podobnika pa bi v bolj teoretičnem scenariju v slovenskih poslanskih klopeh zamenjal Vin-cencij Demšar. Bolj verjeten je bruseljski odhod Mihe Brejca, nosilca kandidatne liste SDS, kar pomeni parlamentarno službo za Sinišo Ger-movška, Bogomir Vnučec iz SMS, ki je na skupni listi z Zelenimi Slovenije na drugem mestu, pa bi svoje parlamentarno mesto prepustil Simonu Zoretu. Največ negotovosti je pri SNS, saj še vedno ni jasno, ah bo Sašo Peče resnično na čelu njihove liste. Nihče izmed naštetih »nadomestkov« ni iz naše regije, razlog pa je način izbiranja nadomestnih poslancev. Po besedah Marka Golobi-ča, tajnika Republiške volilne komisije, poslanca v skladu z zakonom o volitvah v državni zbor nadomesti naslednji najviše uvrščeni kandidat z iste liste v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen odhajajoči poslanec. Takšen scenarij smo v celjski peti volilni enoti lahko spremljali ob imenovanju Slavka Gabra za šolskega ministra ter ob smrti poslanca DeSUS Antona Delaka, ki ga je nadomestil Franc Lenko. Nadomestne poslance glede na izide volitev določi Republiška volilna komisija, potrdi pa jih državni zbor. Prav slednje pa bi lahko povzročilo precej težav, saj se je iz parlamenta slišati vse več glasov, da državni zbor od konca julijske seje pa vse do volitev ne bo več zasedal, kar pomeni, da mandati novih 90,6 95,1 imïïïïh 95,9 100,3 Celjske valilnice za nove ideje Savinjska regija je prva v Sloveniji zgradila razvojno, inovacijsko in tehnološko središče, ki naj bi na to območje pritegnilo čim več zanimivih programov in idej. Objekt ob Kidričevi ulici v Celju so odprli 30. aprila, kako pomemben je za regijo, pa je med drugim pokazala tudi dobro obiskana otvoritvena slovesnost, ki so se je poleg ministrov Mateja Lahovnika, Slavka Gabra in Zdenke Kovač udeležili še mnogi gospodarstveniki in župani. V tehnološkem središču, ki ima 5.000 kvadratnih metrov poslovnih in drugih prostorov, se bodo na enem mestu povezala vsa tista podjetja in institucije v regiji, ki so se že doslej ukvarjala z razvojem. Že pred odprtjem se je vanj vselilo 20 podjetij, tako da je ostalo prostora le še za kakšnih pet ali šest. Okrog tisoč kvadratov je namenjenih regijskemu podjetniškemu inkubatorju, v katerem bodo zagotovili podporno okolje za nastanek, razvoj in rast podjetij. Podjetja v inkubatorju bodo imela tudi posebne najemne pogoje, saj bodo prvo leto na mesec pla- Razvojno središče savinjske regije so odprli (z leve) direktor Emo Orodjarne Stanko Stepišnik, minister za šolstvo Slavko Gaber in celjski župan Bojan Šrot. čevala le 3 evre najemnine za kvadratni meter, četrto leto pa 7 evrov. Po štirih letih bodo lahko prestopila v osrednji regijski tehnološki park Tehnopolis Celje, ki naj bi na območju stare Cinkarne zrasel prihodnje leto. Pomemben del nove hiše znanja je tudi večnamensko izobraževalno središče s kongresno dvorano, v kateri naj bi se letno zvrstilo najmanj pet nacionalnih in mednarodnih simpozijev. Prvi bo že danes, v četrtek, in jutri, ko bodo domači strokovnjaki ter predstavniki gospodarstva, mest in vlade govorih o strategiji in prak- si trajnostnega razvoja. Predstavili bodo tri zelo pomembne dele tega področja: ekonomski vidik okoljske politike in trajnostnega razvoja, okoljske razmere v sedmih največjih slovenskih mestih ter ključne strategije razvoja. JI, foto: GK Avto Celje se bo odpeljal z bone Prihodnji ponedeljek se bodo na seji skupščine zbrajj lastniki podjetja Avto Celje. Odločali bodo o uporabi bilaig. nega dobička, ki skupaj z lanskim čistim dobičkom 2 536 milijonov tolarjev, sprejeli pa naj bi tudi sklep o ui delnic s prostega trga ljubljanske borze. Delnica je manj prometnimi, saj je podjetje že nekaj časa v večinski lasti Darka Zupanca oziroma njegovih podjetij Potrošnik in A Holding. V Avtu Celje niso imeli dividend že od leta 1998 in tako bo tud letos. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da vseh 62 milijo nov tolarjev lanskega čistega dobička razporedijo v rezerve. S| cer pa v podjetju ocenjujejo lansko poslovanje kot zelo uspešna čeprav so zaradi manjše razlike v ceni, ki je posledica nižjj| marž in akcijskih popustov, zaslužili nekoliko manj, kot so pij čakovali. Čiste prihodke od prodaje, ki so znašali 6,4 milijardi tolarjev, so v primerjavi s predlani povečali za skoraj 12 odstaj kov. Kot je povedal predsednik uprave Anton Guzej, je bit odločitev o prodaji avtomobilov Toyota zelo dobra, saj trž? delež te blagovne znamke strmo narašča, sicer pa po prodi novih vozil še vedno prevladuje znamka Peugeot. Letos nameravajo začeti s trženjem še nekaterih drugih govskih znamk, vendar o imenih še ne želijo govoriti. Guzi pravi, da želijo še bolj povečati konkurenčnost in prevze mesto vodilnega ponudnika vozil in storitev na domačei območju. Razvojni sklad zapustil Juteks V teh dneh so se zgodile večje lastniške spremembe žalskem Juteksu. Slovenski razvojni sklad SDCF je pro dal celotni 14,19-odstotni delež, ki ga je imel v tem podjet ju. Po tretjino delnic so kupili KD Grup, investicijska družb Triglav Steber 1 in dva Probankina sklada. V Juteksu pravijo da je bila sprememba pričakovana. Razvojni sklad, ki ga j poleg Evropske banke za obnovo in razvoj in Mednarodne finančnega združenja ustanovilo še nekaj slovenskih bai med njimi tudi Banka Celje, bo 31. maja prenehal z delova njem. Da želi čim prej prodati delež v žalskem podjetju, pa j razvojni sklad napovedal že lani, ko je iskal kupca tudi z nekaj več kot 10-odstotni delež, ki ga je imel v Termah 01 bJuBITEbcJI ME v urni Center Interspar Celje ponovno dokazuje svojo drugačnost. Do 15. maja bo namreč v osrednjem prostoru nakupovalnega središča na ogled atraktivna raz- 1 stava kač, prva tovrstna v Sloveniji. O biblijsko preganjanih plazilcih, ki marsikomu naježijo kožo, drugemu pa so tako I pri srcu, da jih ima kar doma, bo vsak delavnik ob 11., 14.30. in 17. uri ter v soboto ob 11. in 13. uri pripovedoval njihov lastnik, Jurgen Hergert, ki bo v soboto tudi v živo prikazal izsesavanje strupa kačam. Seveda se lahko obiskovalci predstavnice nestrupenih kač v Jiirgenovi prisotnosti tudi dotaknejo ali se z njo celo fotografirajo. Vzporedno z omenjeno razstavo pa so v centru Interspar v Celju pripravili tudi I različne prireditve ob vključitvi Slovenije v Evropsko unijo. Plesne skupine iz različnih držav (Madžarska, Bolgarija, Španija) so in še bodo v četrtek in petek ob 18. uri I prikazale zelo zanimive plesne točke. panna i najboljšim ukusom GOSPODARSTVO Stotak za delnico Krvavca Unior Zreče je v torek obil javno ponudbo za od-100-odstotnega deleža eacijsko turističnega a Krvavec oziroma za 155.734 delnic, lominalna vrednost ene lnice je 2.000 tolarjev, ior pa je delničarjem RTC Krvavec za delnico ponudil 100 tolarjev v gotovini. Nizka ponujena cena je najverjetneje posledica dolgotrajnega slabega poslovanja RTC Krvavec, ki ima številne dolgove, po drugi strani pa tudi nujne celovite obnove in posodobitve centra. Ponudba ve- lja do 31. maja. Unior, ki nima v lasti še nobene delnice RTC Krvavec, praga uspešnosti ponudbe ni navedel. Večina, 94,3 odstotka delnic je v lasti SKB banke. Skupščina RTC Krvavec je namreč februarja sprejela sklep, da SKB banka kot te-- Št. 18-6. danja 68-odstotna lastnica svoje terjatve do družbe v višini 1,9 milijarde tolarjev spremeni v lastniški delež. Unior, ki se je z banko začel pogajati že lani, teh terjatev ni bil pripravljen prevzeti. MBP Rajanje tudi za vlagatelje Indeks SBI20 je v preteklem tednu ponovno rasel. V četrtek je dosegel novi rekord pri 4.674 indeksnih točkah, kar je 0,9 odstotka višje od prejšnjega petka. Zanimivo je, da delnice prostega trga in pooblaščenih investicijskih družb ne sledijo slovenskim blue chipom. Indeks P1X je upadel za 0,7 odstotka in znaša trenutno 4.471 indeksnih točk, indeks IPT pa je izgubil kar odstotek petkove vrednosti. Za primerjavo vzemimo podatek o rasti obveznic: indeks BIO (borzni indeks obveznic) je v omenjenem obdobju zrasel za 0,7 odstotka. Dnevni porast 28. aprila za 0,77 odstotka pa je bil največji vse od lanskega novembra. Po prometu so prevladovale obveznice Republike Slovenije 57. izdaje. Vlagatelji so zamenjali za 2,24 milijarde tolarjev vrednostnih papirjev. Od delnic iz borzne kotacije tokrat niso bile v ospredju delnice Krke. Največ prometa je bilo namreč opravljenega z delnicami Merkurja (sveženj za 976 milijonov tolarjev), katerih tečaj se je znižal za 0,2 odstotka. Najdonosnejše delnice preteklega tedna so bile delnice družbe Emona Obala Koper, ki so pridobile 10 odstotkov vrednosti. Ceno je k višku pognala namera o prevzemu bla-govno-transportnega centra BTC Terminal Sežana, s čimer bi Emona Obala okrepila svojo dejavnost na področju logistike. Po rasti sta omenjenemu podjetju sledila Color Medvode in Delo. Delnice prvega so se ob nizkem prometu podražile za 7,8 odstotka in znašajo trenutno 3.200 tolarjev. Zgodba o rasti delnic Dela pa bi bila lahko povezana z zanimanjem britanskega časopisa Daily Mail za naš dnevnik. Črni oblaki so se pretekli teden še vedno zgrinjali nad podjetjem Comet, kjer je stavka še vedno trajala. Pristojni organi bodo preučili, če je bila mesec dni trajajoča stavka zakonita. Tečaj delnic je v tem tednu upadel za 2,8 odstotka. Med delnicami pooblaščenih investicijskih družb so se najbolj veselili vlagatelji Mercate PID-a. Delnice so porasle za 1,7 odstotka, četrtkov enotni tečaj pa je znašal 45,76 tolarja. Med tako imenovanimi PID-i je razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo Mercate najnižje in najbrž so to opazili tudi vlagatelji. Zrasle so tudi delnice Vipa Investa, ki imajo med primerljivimi delnicami ravno tako ugodno razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo. Pri ceni 2.100 tolarjev diskont znaša 17 odstotkov. Rajanju ljudi zaradi vstopa Slovenije v Evropsko Unijo se pridružujejo tudi vlagatelji na Ljubljanski borzi. Tečaji rastejo in zaenkrat razen večjega usmerjanja v obveznice ni znakov konca. Previdnost v prihodnosti ne bi bila odveč. Delnice izražajo tržno vrednost podjetja, ki praviloma ni enaka notranji vrednosti podjetja. Vlagatelji se morajo vprašati, katera podjetja so s poslovnimi rezultati opravičila rast delnic in pri katerih so tečaje vodile druge sile. GORAZD BELAVIČ ILIRIKA, Borzno posredniška hiša d.d. Gorazd.belavic@ilirika.si Stavka končana, škoda še ni znana Samo neposredne gospodarske škode je v Cometu za približno 100 milijonov tolarjev - Sindikat že zbira denar za delavce proizvodnja v zreškem Cometu, kjer je okrog 170 delavcev, članov sindikata Neodvisnost, stavkalo en mesec, je bila v ponedeljek v vseh enotah spet normalna. Vodstvo podjetja je takoj začelo pospešeno sprejemati ukrepe za ublažitev posledic stavke. Delo skušajo organizirati tako, da bi lahko izpolnili čim več naročil, s kupci pa se dogovarja za podaljšanje nekaterih dobavnih rokov. V Cometu podatkov o tem, koliko znaša škoda zaradi Kavke, še nimajo, je pa že zdaj jasno, da številka ne bo nizka. Že neposredna gospodarska škoda, nastala zaradi aprilskega izpada proizvodnje, znaša okrog 100 milijonov tolarjev. Kakšne bodo dolgoročne posledice na trgu in kolikšna bo cena omajanega ugleda podjetja, pa za zdaj |j! nihče ne upa oceniti. Kljub bojazni, kakšni bodo na prvi »normalni« delovni dan odnosi med stavkajočimi in tistimi, ki so ves čas delali, večjih zaostritev ni bito. Težko pa bo najverjetne-fc 18. maja, ko bodo v pod-etju delili aprilske plače. Tu-Í če bo delovno sodišče na oravnalnem naroku, ki naj à bil sredi maja, presodilo, 1 je bila stavka zakonita, bo idjetje stavkajočim v sklaní s kolektivno pogodbo pla-dalo največ štiri dni stavke i še to le v višini 70 odstotkov osnovne plače. Tega se čitno zavedajo tudi v sindi-atu Neodvisnost, kjer so si-ît prepričani, da jim bo us-elo dokazati zakonitost stav-, vendar so kljub temu že čeli zbirati denar za pomoč lavcem. Čeprav so si v Cometu in v celotni zreški občini, pa tu-S v večjem delu javnosti želeli, da bi se stavka čim prej ončala, je razplet, ki se je Igodil 30. aprila, marsikoga esenetil. Še dan prej je namreč stavkovni odbor odloč- 0 zavrnil zadnjo ponudbo prave, da bo osnovne plače «gnila na 105 tisočakov, na- 1 pa je na prav takšno »ce->« pristal"predsednik sindi-ita KNSS Neodvisnost Dra-I Lombar, ki se je v Ljub-ani sestal s predsednico Co-etovega nadzornega sveta atejo Režun in sklenil do-ivor o prenehanju stavke. Ob zaključku enomesečne stavke v Cometu je večina stavkajočih obhodila »častni krog« okoli podjetja. Seveda so s prekinitvijo stavke v Cometu končali tudi gladovno stavko, s katero so stavkovni vodje svoje zahteve zadnji teden stavke še zaostrili. Nove plače cometovcev Ob novem plačnem sistemu, ki od 1. maja že velja za vse, ki so aprila podpisali nove pogodbe o zaposlitvi, se je v Cometu osnovna plača zvišala za 2.000 tolarjev bruto, dodatki k bruto plači pa skupaj znašajo še 10.285 tolarjev. To pomeni, da odslej nobena bruto plača za poln delovni čas ne bo nižja od 105.000 tolar- jev, skupaj z dodatki k osnovni plači pa ne bo nižja od 125.000 tolarjev. V primerjavi z marčevskimi plačami bi toliko dobili le trije delavci, vsi ostali bi dobili več. JANJA INTIHAR Foto: ROZMAR1 PETEK Milan Mesarič ... o zaključku stavke: »Ne morem razumeti uprave, da ni popustila že na začetku in je pustila, da je stavka trajala tako dolgo in v takšnih razsežnostih, da smo morali štiri dni tudi gladovno stavkati. Za demokratično državo je to nesprejemljivo in kaj takšnega se v Sloveniji ne sme več ponoviti.« ... o zmagovalcu: »Od leta 2003 smo opozarjali upravo, naj vendar pristopi k pogajanjem, da bi rešili probleme na normalen, človeški in konstruktiven način, vendar z njihove strani ni bilo posluha. Žal smo bili prisiljeni izrabiti svojo pravico do stavke, ki je zapisana v 77. členu ustave. Osebno mi je zelo žal, da je do tega prišlo, saj v stavki ni zmagovalca, ampak bo treba zamujeno nadoknaditi. So pa nekatere stvari postale bolj jasne, tako da bo od- . slej delo v podjetju gotovo lažje. Odnosi se niso porušili zaradi stavke, ampak so bili porušeni že prej. Zdaj bodo nekatere stvari jasnejše, podjetje pa bo še bolj uspešno.« ... o zakonitosti stavke: »Stavka je bila napovedana v skladu z zakonom o stavki, čeprav vodstvo trdi, da naj bi bila nezakonita. V Sloveniji je tako, da ko delavec povzdigne svoj glas in želi višji osebni dohodek, to takoj proglasijo za nezakonito. Sicer pa bo o vsem odločilo sodišče.« RP bauffíax- Zgornji in spodnji Bo Mobitel kljub nasprotovanju krajanov v Zvodnem postavil bazno postajo? Kompromis v ponedeljek ni bil možen V ponedeljek so se v Zvodnem sestali tisti, ki antene v svojem okolju nočejo, in oni, ki pravijo, da se te investicije ne da ustaviti. Prvi živijo v strahu, da bi antena mobilne telefonije ogrožala njihovo zdravje, drugi pa, da bi z odstopom od namere izgubili preveč doslej porabljenega časa in denarja. Štirje predstavniki družbe Mobitel so se iz Ljubljane pripeljali v Zvodno, zaselek v zgornjem in hribovitem delu celjske KS Pod gradom, da bi tamkajšnje prebivalce prepričali, da je njihov strah odveč. Razlag za to so imeli kar nekaj. Na območju okrog bazne postaje, kjer živijo in se zadržujejo ljudje, so sevalne obremenitve precej nižje od najstrožjih mednarodnih standardov in priporočil, signali baznih postaj v bivalnem okolju pa so šibki, primerljivi z ravnmi signalov radijskih in televizijskih oddajnikov. Sploh pa doslej še ni bilo dokazano, da bi bilo se- vanje baznih postaj sistema mobilne telefonije zdravju škodljivo, so bili glavni argumenti mobitelovcev, s katerimi so prepričevali »prepričane«, ki so se v svojih proti argumentih oklepali dejstva, da doslej tudi ni dokazano, da bi bilo to sevanje za zdravje neškodljivo. Naš signal je v redu, mi tu zgoraj nimamo problemov s telefoniranjem, če jih imajo oni spodaj, pa naj imajo anteno na svojem območju, so se upirali prebivalci Zvodne-ga, gostje pa so jim postregli z rezultati računalniških meritev, ki so jih strokovnjaki opravili v Ljubljani in ki kažejo, da je optimalna točka postavitve antene prav na zem-ljišču, kjer so pred kratkim že začeli z gradbenimi deli in jih zaradi protestov krajanov začasno ustavili. Krajane najbolj jezi dejstvo, da jih o bazni postaji, ki naj bi jo imeli pred nosovi, ni nihče nič vprašal, da tudi na sedežu krajevne skupnosti o postavitvi antene niso bili obveščeni. Njihov sosed, ki je dal Mobitelu svojo posest v najem, sploh ne živi v njihovem kraju, pa mu je zato glede antene čisto vseeno, so se pridušali. Predstavniki Mobitela so jih sicer pozorno poslušali, jih v marsičem razumeli, a obljubiti jim niso mogli ničesar. O tem bodo odločali drugi in drugje. Odločitev pa je skorajda na dlani, povezana je s časom in denarjem. Kot so povedali gostje iz Ljubljane, strokovnjaki za različna področja, se na Mobitelu s to anteno in to lokacijo ukvarjajo že od leta 2001. Opravljene so bile meritve, inštitut za varovanje zdravja je izdelal strokovno mnenje glede sevalnih obremenitev in šele januarja letos jim je ministrstvo za okolje, prostor in energijo izdalo gradbeno dovoljenje. V ta projekt je Mobitel vložil nekaj deset milijonov tolarjev, z morebitnim iskanjem in določitvijo nove lokacije pa bi spet minila leta in bi bili porabljeni novi milijo- ni. Ekonomska logika pač, J ne prenese nekih (neutem< ljenih, izmišljenih?) straho» in dvomov, tudi če gre za po-čutje in zdravje ljudi. Mol» tel s svojimi meritvami da kazuje smotrnost lokacij« prav na določenem mestu, j strokovnim mnenjem vanj) hov zdravja pa tudi zdravi tveno neoporečnost. Zaskit ljeni krajani se sklicujejo u osnovne človekove pravic Mobitelova stran pa na zak( ne, ki so jih dosledno sp< štovali. Krajani so vztrajali vse dj konca sestanka, da antene j svoji bližini nočejo in da sa za to pripravljeni narediti marsikaj in iti marsikam Predstavniki Mobitela jim ni so ničesar obljubili, so pa vsaj dopustili možnost kakšni drugačne rešitve problem* Drugačna rešitev je za kraja! ne samo druga lokacija, pd možnosti tam spodaj, kjer» posamezniki pritožujejo za radi šibkosti signala mobill ne telefonije. MARJELA AGREJ V naš prodajni center v Celju vabimo k sodelovanju: prodajalce na oddelku s sanitarnim materialom Od kandidatov pričakujemo ustrezno strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, samostojnost, vestnost. Ponujamo zaposlitev za določen čas 3 mesece (poskusno delo en mesec) in z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Ponudbe z ustreznimi dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: bauMax d.o.o., Ljubljana, PC Celje, Mariborska 100, 3000 Celje IMega za MCC Mladinski center Celje (MCC) se že nekaj časa bori s težavami. Predvsem finanč-Smola je pač ta, da je eden od soustanoviteljev Klub študentov celjske regije, ki ima tudi sam kar nekaj težav. Sedaj že bivša direktorica Tanja Čajavec je 30. aprila tudi formalno obupala in dala odpoved. Svoje živce bo kot vršilec dolžnosti direktorja Mladinskega centra Celje preizkušal 29-letni diplomirani zdravstvenik, smer zdravstvena nega. V zdravstvu sicer ni delal prav dosti, saj je opravo bolniškega brata oblekel le ob obvezni praksi in pripravništvu. Kakršno koli »ozdravitveno« znanje pa mu bo zagotovo koristilo glede na to, da položaj v MCC-ju rožnat in da je vedno več mladih bolj ali manj apatičnih in se ne udejstvujejo več toliko v mladinskih dejavnostih. Kljub temu Primož Brvar ostaja optimist: »Kolikor imam izkušenj in kar sem tudi sam doživel, vem, da so vedno našli posamezniki, ki so imeli želje in ideje in so delali. Verjamem, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnje. Mlade je treba Ie motivirati, treba jim je nekaj ponuditi in jim pokazati, kakšne možnosti vse imajo v MCC-ju.« Brvar v MCC-ju vsekakor ni novinec. Tam je že od leta 2001, ko je MCC začel z mladinskimi delavnicami. Brvar je prišel v center preko javnih del, kljub temu pa da tako zaposlovanje ni najboljše: »MCC se srečuje s pomanjkanjem strokovnega kadra. Delavci, ki pridejo preko javnih del, po navadi nimajo znanja o tem, kaj bi morali početi. Potrebujejo tudi nekaj časa, da se uvedejo, potem pa je že leto naokrog in že odidejo, MCC pa mora spet na novo zaposlovati.« Zaenkrat bo Brvar v MCC-ju poskrbel za bolj razumno porabo časa. Pravi, da je v dveh letih, odkar je v centru, ugotovil, da je odprt tudi takrat, ko praktično ni nikogar: »Poleti je jasno, da je ob osmih prezgodaj, da bi bil odprt, saj do 10. ure ni praktično nikogar v MCC-ju. To sta že dve uri, kjer lahko veliko pridobimo. MCC je bil v času direktovanja Tanje Čajavec odprt do 22. ure in izkazalo se je, da kadar se ni nič dogajalo, je bil to stran vržen čas, tako da bomo najverjetneje skrajšali delovni čas, recimo do 21. ure oziroma do takrat, ko se bo kaj Dejstvo pa je, da MCC-ja ne bo rešil le krajši delovni čas oziroma boljši razpored ur. Brvar si je tako za svoj cilj razvoja centra zadal dva cilja: želi, da bi še naprej opravljal storitve za mlade, predvsem kulturne prireditve, koncerte, gledališke predstave, imel različne izobraževalne delavnice in skrbel za informiranje mladih. Drugi cilj, za katerega Brvar pravi, da je prav tako pomemben, pa je pomoč mladim, ki so pripravljeni delati, ki imajo ideje, voljo in znanje, ki bi ga radi predstavili. MCC naj bi jim pri tem pomagal, da bi lahko svoje projekte izpeljali. Brvarju se namreč zdi zelo pomembno, da mladi sodelujejo kot aktivni državljani: »T\i gre za razvoj mladinske dejavnosti, ki je na nek način tudi razvoj civilne družbe. Ta pa je temelj demokracije.« 1\idi Brvar je aktiven državljan. Kar se politike tiče. je celo zelo aktiven. Je mestni svetnik, član Združene liste socialnih demokratov in tudi predsednik njenega celjskega podmladka. Čeprav pravi, daje predsednik v odhajanju, saj je na tem mestu že štiri leta. Dejstvo, da je tako politično aktiven, se mu v povezavi z novo funkcijo v.d. direktorja nikakor ne zdi sporno: »Glede na trenutno situacijo v MCC-ju, glede na moje znanje in glede na moje poznavanje celotne mladinske sfere, sem mogoče v tem trenutku najbolj kompetentna oseba in tudi strokovno usposobljen za to delo. Tako, da se mi zdi popolnoma nepomembno, da se ukvarjam s politiko. Kljub temu pa je mogoče vedo, n politično opredeljen in tudi, kako sem opredeljen. Lahko namreč pričakujejo določen način razmišljanja in zaradi tega lahko z njimi lažje sodelujem. S tem pa dam tudi vedeti, da imam neke svoje nazore.« Za politiko Brvar pravi, da je njegov hobi, čeprav mu ne vzame vsega prostega časa. Tega namreč večinoma porabi za svojo družino. S partnerko Polono imata 20-meseč-nega Urha. Pravi, da bo tudi poroka prišla in sicer takoj, ko bo prišla tudi »eksistenčna preskrbljenost.« Sicer pa sta skupaj že 12 let in Brvar z nasmehom pravi, da to tudi kaže na neko stalnost. Ta pa je v MCC-ju zagotovo potrebna glede na to, da direktorji ' niso prav dolgo zdržali. Brvar je zaenkrat še poln elana. Je pa res, da si je mesto direk-toija MCC-ja že nekaj časa želel. Tako lahko namreč sklepamo iz dejstva, da je na zadnjem razpisu kandidiral za direktorja, vendar so na koncu izbrali Čajavčevo. Sedaj ima Brvar idealno priložnost, da se izkaže in pokaže, ali je bila prejšnja odločitev napačna. Zagotovo pa ne bo imel lahkega dela. ŠPELA OSET Potujoč živalski vrt v Planetu Tuš Celje Ob številnih ustvarjalnih delavnicah bodo v Tuševih centrih za obiskovalce potekale tudi različne animacije, sejem rabljenih koles in opreme, nagradna žrebanja, predstave ter zabavne in športne prireditve. Planet Tuš Celje, Planet Tuš Novo mesto in Trgovski center Tuš Kočevje bodo tudi v maju prizorišče pestrega dogajanja. V omenjenih centrih bodo ta mesec, ob sedaj že rednih ustvarjalnih delavnicah za otroke, potekale še različne animacije, predstave, nagradna žrebanja, sejem rabljenih koles in opreme ter zabavne in športne prireditve. Še posebej zanimiv in privlačen bo obisk družine Kolene, ki bo v Tuševe prireditvene prostore pripeljala svoj potujoči živalski vrt. Obiskovalci, predvsem otrc> ci, bodo lahko spoznavali različne vrste živih nevsakdanjih živali ter z njimi vzpostavili stik. Vsi gledalci bodo aktivno vključeni v predstavo. Navođenih delavnicah bodo lahko spoznali: kači (udav, rdeči ameriški gož), ježa, želvo, puščavskega skakača, krastačo, cvrčke, legvana, polha, grlico, paličnjake (indijske, avstralske), kunca ter največje kopenske polže (ahatnike). Družina Kolene bo Planet Tuš Celje obiskala 8. maja, med 10. in; 12. uro. V obeh Planetih bodo v maju tudi otroške glasbene prireditve, na katerih se bodo predstavili otroški in mladinski pevski zbori ter glasbene šole. Prireditev »Pesem pomladi« bo v Planetu Tuš Celje 6. maja ob 18. uri. Na njej bodo nastopili Otroški in. mladinski pevski zbor OŠ Slivnica pri Celju ter Otroški pevski zbor OŠ Hruševec iz Šentjurja. 7. maja, prav tako ob 18. uri, se bo obiskovalcem v okviru prireditve »Glasba pomladi« v Planetu Tuš Celje predstavil orkester kitaristov in harmonikarjev Glasbene šole Škladateljev Ipavcev Šentjur. Zadnje neevropske pice! Pa smo »potalali« zadnje neevropske pice - no, pravzaprav ni čisto tako, saj si jih prislužite s nenehnim poslušanjem Radia Celje in brezhibno napisanim ali izgovorjenim geslom. Drži pa, da ta teden pice mogoče ne bodo imele enakega okusa, saj smo že v Evropi! Kljub temu smo se pri podeljevanju pic prejšnji četrtek, dva dni pred vstopom v EU, obnašali zelo evropsko oziroma varčno (saj ne ve- mo, kaj nam bo Evropa prinesla ali odnesla). Simon iz Biro opreme v Celju je pico naročil za svojega sodelavca Robija, ki je ravno praznoval rojstni dan in na ta način (njemu ali sebi) prihranil kakšen tolar. Irena, simpatična tajnica samega laškega župana, pa je skupaj s sodelavkami poskrbela za brezplačno promocijo občine. Dekleta so se namreč slikala pred (in pod) občinsko, državno ter evropsko zastavo. RP Za droge tudi v seks Pri dvanajstih letih v droge, pri šestnajstih v prostitucijo - Želja po zdravljenju odvisnosti je, a doslej je potreba po drogi vedno zmagala - Je dekle prepuščeno samo sebi? V ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je testiranje na okužbo z virusom HIV vsak dan, razen petka, sobote in nedelje. Odvzem krvi za testiranje je brezplačen in anonimen. Za testiranje ni potrebna napotnica. Najkrajši čas, v katerem s preiskavo krvi lahko ugotovijo okužbo, je tri tedne po dogodku, ko je morda prišlo do prenosa virusa. Od odvzema krvi za test pa do izvida je treba v povprečju počakati dan ali dva, izvid pa testiranemu osebno izročijo v roke. Dodatne informacije posredujejo vsak dan med 8. in 12. uro po telefonu 42-51-122. Sedimo v gostinskem lokalu sredi Celja. Kavica, nekaj cigaret in pogovor, ki odkrije, kako močan je objem droge... Ko je poskusila marihuano, je imela 12 let, dve leti zatem ekstazi, kasneje Se heroin in kokain. Ve, da je odvisna in da mora dobiti denar za drogo. 1\idi s prodajanjem svojega telesa. Imena ne bomo izdali. Poimenovali jo bomo Ona. Zdaj je stara komaj 16 let. ? »Vedno sem bila v družbi starejših. Ponudili so mi drogo ... Zdaj mi bo kdo očital, vem, da bi lahko tekla ne. Toda želela sem poskusi-1 Vedno se tako začne. Najprej le poskusiš 7..V srednji šoh sem imela kolegico, s katero sva kadili marihuano. Vedela sem tudi, da uživa heroin. In ko mi je opisovala, kakšni so občutki, me je zanimalo. Bili sva kolegici in vse, kar je poskusila ona, sem tudi jaz ...« In kakšni so bili tvoji občutki? [ Noro! Bilo je drugače, zame novo ... kot da bi šla v nebesa ... Toda drogo in ta občutek rabiš Vedno znova. Ja, zame je občutek, ko vzamem kokain, kratek. Ko si vbrizgaš, traja le pet minut, potem pa mine in potrebuješ novo dozo. Drugače sem se počutila pri heroinu. Je v Celju težko priti do droge? Ne. V desetih minutah jo lahko dobiš. Kje dobiš denar? Znajdem se. Včasih kaj ukradem in nato prodam. Na primer? Grem mimo avtomobila in vidim mobilni telefon, kot zadnjič, sredi Celja. Ga pač vzamem, če lastnik ni zaklenil vrat. Vlomim pa nikoh ne. Če človeku že s tatvino naredim škodo, mu ne želim povzročiti še dodatnih stroškov z vlomom in poškodbami na avtu. Telefon gre pa takoj v promet. Kupcev je dovolj. Ukradem tisto, za kar vem, da lahko takoj prodam naprej. Srečna sem, če dobim pet tisočakov ... Včasih vzamem tudi denar, če je priložnost, toda nikoli velikih zneskov. So te policisti že dobili? Nekajkrat. A zadeve menda še vedno stojijo na sodišču. To si dejala tako, kot da bi želela, da se primer čimprej reši in da ti izrečejo kazen, ki je lahko tudi napotitev v vzgojni dom. Bi to zate pomenilo pomoč? Na nek način da, ko takole razmišljam. Toda bojim se, da bi tam prelahko prišla do droge ... Rada bi šla ven iz tega okolja. Da ne bi bila več v stiku s tem ... Nekam v naravo ... Zdaj si tudi na metadonu? Ja. Brez metadona me »meče«. Si kdaj razmišljala o komuni? To je ena izmed možnosti. Da, o tem sem se že pogovarjala, vendar sem odklonila. Takrat sem menila, da se drog lahko odvadim tudi v Celju, če bi se tako odločila. V ljubljanski Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog bi pa šla? Na detoksikacijo. Mislim, da bi mi ta pomagala, da bi se lahko rešila iz objema drog. Bila bi na zaprtem oddelku. Torej se želiš odvaditi? Da, a saj veste, lahko je govoriti: »Odvadil se bom.« Ko pa odvisnik potrebuje drogo, bi v tistem trenutku storil vse, da dobi odmerek ... Ampak, rada bi se tega rešila. Čeprav bo težko ... Toda zakaj si se odločila, da za denar, ki ga potrebuješ za drogo, prodajaš svoje telo? Razumite, da se mi to gnusi ... Takrat poskusim izklopiti možgane in pozabiti vsakdanje življenje. Nikoli ni bil užitek tisti, ki me je vlekel v prodajo svojega telesa, ampak potreba po drogi. Za koliko denarja greš z moškim? Od pet do deset tisoč tolarjev. Lahko bi dobila več, a nekateri me že poznajo in vedo, da denar potrebujem za drogo ... ... in te na tak način izkoristijo ... Lahko bi tako rekla. Kdo so sploh ti moški? Največkrat prihajajo iz srednjega sloja, večinoma so poročeni. A z mano nikoli ne ravnajo slabo, čeprav se je že zgodilo, da nekdo ni hotel plačati. Se ne bojiš bolezni? Poskrbiš vsaj za zaščito? Včasih da, včasih ne. Nekateri, denimo, ne želijo imeti spolnih odnosov s kondomom. Želela sem na testiranje na okužbo s HIV in prosila zdravnico za napotnico, pa mi je ni dala. Takrat nisem vedela, kako priti do testiranja. Stara si komaj 16 let. Se zavedaš, kaj vse zamujaš? (Molk) Da. Končano imam le osnovno šolo. Rada bi nadaljevala izobraževanje in si končiio uredila življenje. Ko sem se mislila vpisati v srednjo šolo, sem zamudila rok vpisa. Delala pa še nisem nikjer. Pa bi, če bi lahko? Da. Rada bi kje, priznam pa, da do zdaj nisem želela delati, ker nisem zaupala sama sebi. Strah me je bilo namreč, da bi vzela denar, če bi imela opravka z njim in če bi imela priložnost. Kaj pa družina? Očeta nimam več, pred leti je umrl. Mami pa mi finančno ne more pomagati ... Prijatelji? S starimi prijatelji, tistimi iz časov pred mojo zasvojenostjo, sem se oddaljila. Želeli so mi pomagati Prav to je lastnost dobrega prijatelja, da pomagaš osebi, ki je v krizi ... ... ja, ali pa potoneš skupaj z njo. Tega pa ne želim storiti nekomu, ki ga imam rada. SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN Na Celjskem lahko odvisniki poiščejo pomoč tudi v Viru - Zavodu za preprečevanje odvisnosti in rehabilitacijo uporabnikov drog, Vrunčeva 9, Celje. Njihov telefon je 548-42-46 ali 031/288-827. Dosegljivi so od ponedeljka do četrtka od 8. do 19. in v petek od 8. do 14. ure. V Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na Psihiatrični kliniki Ljubljana se lahko odvisniki, ki se trdno odločijo ta zdravljenje, naročijo po telefonu 01/587-49-75 ali osebno med 8. in 18. uro od ponedeljka do četrtka in v petek med 8. in 14. uro. Naslov centra je Zaloška 29, Ljubljana (vhod z Grablovičeve ulice, ob progi). Čakalna doba na prvi pregled je, če je le mogoče, manj kot teden ali največ do 10 dni. REKLI SO Andrej Kastelic, dr. med., iz Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na Psihiatrični kliniki v Ljubljani: »Pri nas program zdravljenja načrtujemo skupaj s pacientom. Zdravljenje je lahko tudi samo ambulantno v obliki individualnih pogovorov ali terapevtskih skupin. Vključuje lahko tudi delo s svojci ter partnersko ah družinsko terapijo. Pri tistih, za katere je ustreznejše bolnišnično zdravljenje, obsega osnovni program dva do tri mesece ambulantne priprave za sprejem v bolnišnico. V tem času pacienti in svojci obiskujejo pripravljalno skupino. Sledi sprejem na 6-tedensk'o zdravljenje na Oddelku za detoksikacijo, s kasnejšo možnostjo 8-tedenskega nadaljevalnega zdravljenja na Oddelku za intenzivno podaljšano zdravljenje. Zatem se lahko vključijo v Dnevni center, v katerem nadaljujejo zdravljenje dva- do trikrat tedensko še šest mesecev, lahko tudi manj ali več. Že v času zdravljenja v Dnevnem centru pa se je mogoče vključiti tudi v programe dodatnih terapevtskih skupin, kluba ali skupin za samopomoč.« Zaradi miši se Je odrekla orglam Od pluga do cerkvice, od dolgočasnega kozolca do muzeja Mimoidoči se ob okrašenem kozolcu Štefke Cajhen s Polzele radi ustavljajo, še posebej, ko razstavljenim starinam doda še cvetje v koritih. Najavljenim skupinam obiskovalcev pa rada pokaže tudi starinsko urejeno kmečko sobo. Pod kozolcem je mogoče najti vse mogoče staro kmečko orodje in pripomočke, celo staro ptičjo kletko je Štefka obdržala. »Domači so mi zbiranje starin sprva branili, češ, da se ne splača hraniti take stare reči,« pravi Štefka, »zdaj pa so se s tem nekako sprijaznili. Mož mi kakšen predmet celo malo popravi, zgodi pa se tudi, da mi kdo od domačih prinese starino.« Da pa je sploh odkrila svojo zbi-rateljsko žilico, je trajalo kar nekaj časa. »Sprva sem starine na veliko oddajala vsem, ki jih je to vsaj malo zanimalo,« se spominja in dodaja, »sem pač prepozno prišla k pameti.« Pred 15 leti, ko se je intenzivno lotila zbiranja, je namreč že veliko dragocenih starin, ki jih na stari kmetiji ni bilo malo, poromalo v druge roke. »Še danes mi je žal, imele so pravi hišni duh.« Kljub temu je večina Štef-kine zbirke, kar dobre tri če- trtine, že bilo pri hiši. Štefka ne hodi na bolšje sejme, zgodi pa se, da včasih kaj zak-šefta z drugim zbiralcem. Pogosto se ji tudi zgodi, da kakšne stvari posodi za razstave, vrnejo pa ji čisto nekaj drugega. »To me kar malo jezi, zato svojih predmetov ne bom več posojala.« Štefka namreč vestno skrbi za svoje predmete, lesene enkrat letno zaščiti z lesnim premazom, kovinske pa z wd 40. S tem ima nemalo težav, saj se je treba povzpeti na kozolec, pa tudi nekateri predmeti so že tako občutljivi, da se jih skorajda ne smeš dotikati. »Želim si, da bi lahko lesene predmete, ki zdaj krasijo kozolec, bolje zaščitila, saj tukaj niso dovolj pod streho. Vsaj, kadar močno dežuje.« Ko je Štefka začela z zbiranjem, ni namreč niti pomislila, da bo to preraslo v dolgoletno strast. Nekaj starih orodij je nabila na kozolec le zato, ker se ji je zdel preveč dolgočasen. »Najprej sem ga mislila okrasiti z rožami, vendar bi imela precej težav z zalivanjem, saj bi morala vsak dan lesti po kozolcu. Šele potem so mi na pamet prišle starine,« se je razgovorila Štefka in po- kazala droben, lično izrezljan okrasek z motivom vrtnice, ki ga je našla v stari omari. »To je moj prvi zbi-rateljski predmet. Začelo se je, ko smo doma gradili hlev in se je naš nadzornik gradnje navduševal nad vsem, kar je bilo staro. Ko sem mu ponudila podoben okrasek, me je vprašal, zakaj sama ne zbiram, če imam smisel,« pripoveduje. »Ko zdaj pomislim na vse predmete, ki so že šli v nič, mi postane kar slabo. Dandanes se jih ne da več dobiti.« Najbolj dragocen predmet, ki ga je Štefka podarila, so bile stare orgle, saj je na tej kmetiji pred davnimi leti živel orglar. »V njih sem našla miško, zato sem, mlada kot sem bila, mislila, da je bolje orgle spraviti stran. Zdaj na stvari gledam drugače. Prav za vsem starim mi je žal. Zadnjič mi je mož razbil majhen mlin, ampak vsaj iz ostankov mi je moral narediti ptičjo hišico.« Precej »ostankov« je videti tudi na kozolcu. Del soda, z napisom in žigom izdelovalca, deli sani, kolovratov ... nekaj pa celo takšnih, da je težko določiti, za kaj so se uporabljali. Še en zanimiv predmet, ki na prvi po- NENAVADNI ZBIRATELJI Štefka Ca gled izgleda kot miniaturna cerkvica in bi lahko dolgo ugibali, čemu je služil, ima Štefka shranjen v kuhinji. »To je pravzaprav hranilnik, ki je stal na pultu v gostilni, ključe za »spraznje-vanje« pa je imel le župnik. Majhna odprtina na turnu cerkvice pa je bila za rezanje cigar.« ROZMARI PETEK njeno zbirko. Pišite nam! V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiral in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predsta' li še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. Gasilska avtolestev za rojstni dan V PGD Socka v GZ Vojnik-Dobrna kar 18 članov s priimkom Božnik Viki Božnik iz Socke je gasilec že več kot 30 let, od tega je bil 12 let podpovelj-nik, zadnji dve leti pa je poveljnik v društvu, ki se ob drugih uspehov lahko pohvali tudi s pravo zbirko pokalov z najrazličnejših gasilskih tekmovanj. Pred tremi leti so gasilske enote na različnih tekmovanjih doma in v tujini osvojile 40 pokalov, predlani 58 in lani kar 59; večino za prva in druga mesta. Najbolj so ponosni na visoke uvrstitve z občinskih, medobčinskih ter državnih tekmovanj. Leta 2002 so bili na državnem prvenstvu člani A drugi in srebrni, še posebej pa so ponosni na drugo mesto na velikem mednarodnem tekmovanju, ki je bilo lani ob sejmu in dnevu požarne varnosti v Celju. »Prvo mesto in lepo nagrado - motorno briz-galno smo zgrešili za neverjetnih 32 stotink sekunde,« pojasnjuje smolo poveljnik Viki Božnik. Ker pri tem ni bilo vse »čisto«, so mnogi zaradi razočaranja celo opustili gasilska tekmovanja. V Socki je v društvu okoli 180 članov, od pionirjev do veteranov, med njimi 46 operativcev. Razveseljiv je podatek, da se v društvo vključujejo mladi in da so tudi v upravnem odboru mlajši od 30 let. Tako kot v drugih manjših krajih predstavljajo gasilci tudi v Socki srce krajevnega dogajanja in združe- Za »naj« desetino Ivan Buser, PGD Ponikva (581) Jože Gajšek, PGD Lokarje (478) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (422) Mirko Lešar, PGD Lopata (258) Olga Lešar. PGD Lopata (241) Ivan Zupane st., Šmarje pri Jelšah (222) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (136) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (107) David Krk, PGD Andraž (92) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (88) Med predlogi za »naj« desetino je še veliko imen gasilcev,! med tistimi, ki imajo več glasov, pa so: Martin Cmok, PGD Slivnica pri Celju, Edi Kovačič, PGD Dobje pri Planini, Viki Božnik, PGD Socka, Srečko Očko, PGD Rečica pri] Laškem, Vinko Jug, PGD Žalec, Martin Cmok st., PGD Gorica pri Slivnici, Dejan Brecl, PGD Ljubečna ... Nagrajeni bralec je tokrat Avgust Kokot iz Vrha pri Šmarju pri Jelšah. Za nagrado bo prejel hišno darilo NT&RC, ki gaj dobi na oglasne oddelku naše hiše. NASI GASILCI Glasujem za:...................... Stanuje:............................ Aktiven v gasilskem društvu: . kov društev, ki bi lahko moč ljo in stenčas z vsemi aktual gasilske avtocisterne opazo- nimi informacijami o gasil vali doma ali jo celo vozili s ski dejavnosti v društvu, seboj,« pove Viki Božnik, ki čini in državi. Res, pravi ima v kuhinji na steni gasil- silec. sko diplomo, srebrno meda- TONE VRABl dimo kar na cesti, to pa ni najbolj varno. Saj nas domačini razumejo in počakajo, vendar ni najbolj prijetno.« V Socki so veseli tudi sodelovanja z Maksom Korošcem, ki živi v Nemčiji in je velik podpornik slovenskih gasilcev. Pomaga pri nakupu sicer že rabljene gasilske opreme, ki pa z manjšo obnovo pride našim društvom še kako prav. Viki Božnik, ki je gasilski častnik prve stopnje in dobitnik mnogih občinskih in državnih odlikovanj, je ponosen na svoje člane, ki se radi odločajo za izobraževanje, da so potem še uspešnejši v različnih intervencijah. Tako imajo v društvu trenutno prijavljenih kar 28 kandidatov za osnovni tečaj gasilca. V Socki imajo gasilsko društvo že 73 let, med ustanovitelji pa so bili tudi Božnikovi starejši sorodniki. Ko so v OŠ Vojnik pred leti učenci s pomočjo mentorice Milene Jur-gec pripravili raziskovalno nalogo o gasilskih družinah, so Božnikovi prehiteli Jezerni-kove, oboji pa sodijo med najštevilnejše gasilske družine v Sloveniji. In kar je najbolj pomembno: Viki Božnik je vedno nasmejan in vesel človek, ki ob vsem domačem in drugem delu Še najde čas za odgovorno delo v gasilskem društvu. Najbolj je ponosen na gasilsko avtolestev, ki so mu jo domači letos podarili za 40. rojstni dan. »Ni veliko poveljni- NAŠI GASILCI vanja ljudi. Ob vsakoletni veliki gasilski veselici s tekmovanjem, ki bo letos na bin-koštno soboto, 29. maja, zadnjih šest let pripravljajo tudi salamiado. »Začelo se je tako, da so fantje po vrnitvi s tekmovanj od doma prinesli svoje mesne izdelke in kruh,« pojasnjuje Viki Božnik. »Prišel sem na idejo, da bi lahko pripravili tekmovanje in prvo leto smo v ocenjevanje dobili več kot 20 salam iz do- mačega kraja in okolice. Letos bo srečanje salamarjev že sedmič, popestrili pa ga bomo še s pokušino različnih vrst jabolčnika. Da bo res veselo, bo poskrbel ansambel Toneta Rusa. In če bomo z veselico dobili dovolj denarja, ga bomo porabili za obnovo strehe na gasilskem domu. Sicer pa potrebujemo tudi več paradnih in drugih oblek ter primerno vadišče za tekmovalne enote, saj zdaj va- t Živeti v blatu Dela ob komunalnem opremljanju novih gradbenih parcel ob Travniški ulici na celjskem Golovcu nerazumljivo zamujajo Še pred letom dni idilič-0o življenje stanovalcev ob Travniški ulici na Golovcu v Celju se počasi spreminja moro. Ne - nihče jih ne ustrahuje, tudi vlomilci ni-io stalni gostje ob tej, nekoč elitni celjski ulici, ki vodi do razvpitih faraonov. Sta-novalcem greni življenje lani začet, bolje zapisano načet program ureditve nove stanovanjske soseske, ki bo na še pred kratkim idiličen hrib, predviden za celjski zeleni pas, prinesel novo življenje, novih 26 hiš, ki bodo zrasle na hribčku nad opekarniško jamo, v neposredni soseščini nogometnega štadiona. Že ob pripravi zazidalnega načrta za to območje je bilo ob Travniški ulici kar nekaj negodovanj, pa tudi govoric. Za nakup celotnega področja naj bi se zanimal takratni podžupan Zdenko Pod-lesnik ... Občina naj bi pose-r zaščiteno območje, v zeleni pas, ki ga je sama zarisala v planske dokumente Vse se je izkazalo za neresnično. Zelo resnična in od-očna pa so bila lani, pozno jeseni začeta dela za parcelacijo zemljišča in njegovo komunalno opremljenost, kar je seveda pogoj za prodajo parcel. Podjetje Pluton gradnje je začelo graditi nolo kanalizacijo, prestaviti bi morali tudi vse ostale komunalne vode - elektriko, vodovod, telefon - da bi bilo mogoče cesto razširiti in jo tako usposobiti za prihodnji nočnejši promet. Do tu vse lepo in prav. A tišla je zima, delavci so odšli in za seboj pustili razkopan, močno ranjen hrib, iz katerega je ob zimskih odjugah in ob spomladanskem dežju dobesedno lila voda in na cesto ter dovoze do hiš prina-iala žitko blato. Zaradi ne-lokončane prestavitve komunalnih vodov se je Travniška ulica zavila v temo. Odstranili so namreč vso cestno razsvetljavo, ki jo bo mogoče ffiovič namestiti šele, ko bo »se nared za razširitev ceste. Že res, da so opravljena delà prinesla tudi nekaj dobrega. Večina stanovalcev bližjih ulic se je lahko priključila na novozgrajeno kanali- zacijo. In res je tudi, da morajo biti stanovalci ob večjih gradbenih delih potrpežljivi. In so tudi bili. V sredo so, po polletnem premoru, na Travniški spet začeli delati. Ker pa se na gradbišču že od lanskega decembra, skoraj pol leta, ni nič zgodilo, jim je prekipelo. Je res mogoče kar tako začetí neka dela, vedoč, da jih zaradi prihajajoče zime ne bo mogoče pravočasno zaključiti? Je res mogoče le zato, da se v tekočem letu porabi odmerjen proračunski denar, zagreniti življenje stanovalcem ob tej ulici, jih pustiti pol leta v temi in biatu? Očitno je. Kajti tudi prve dni maja, ko naj bi se dela slednjič nadaljevala, ostaja okolica idilično mirna, ogorčeni stanovalci pa, najbrž zaman in v prazno, pišejo protestno peticijo. In prav nič jim ne pomaga, da ob tej ulici živijo ministrica za kuhuro, direktor Nepremičnin, ugledni pravniki, zdravniki ... Na občinskem oddelku za okolje, prostor in komunalo se sicer zavedajo težav stanovalcev. »Že te dni se bodo dela nadaljevala,« pravi Jože Založnik. »Zima nas je pač prehitela in decembra smo morali dela ustaviti. Ker je Golovec na tem delu poln vode, tudi ureditev odvodnjavanja ni pomagala. Prav zaradi tega smo dela, ki bi se Uspešni mladi raziskovalci V Celju, kjer so bili med pionirji mladinskega raziskovalnega dela, se veselijo bere letošnjih nalog os-novno- in srednješolcev. Srednješolske naloge so predstavili včeraj, osnovnošolske bodo prihodnjo sredo. Delo mladih raziskovalcev bo ocenilo 80 članov v 27 ocenjevalnih komisijah, avtorji najboljših nalog pa bodo tudi letos nagrajeni s strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Učenci srednjih šol so svojih 83 pripravljenih nalog predstavih včeraj v Šolskem centru Celje. Naloge so razdeljene na 22 področij, ocenjevalo pa jih je 18 komisij s 53 člani. Največ nalog letos, skoraj polovica, je s področja tehnike. Osnovnošolci bodo svojih 36 nalog, ki so jih ustvarili 104 učenci ob pomoči 40 mentorjev, predstavih 12. maja v osnovni šoli Hudinja, ocenjevalo pa jih bo 9 komisij. Za razliko od srednješolcev je med osnovnošolci največ nalog z družboslovnega področja, sledijo pa naravoslovne. Letos bodo že petič vse naloge razstavili v osrednji knjižnici. Otvoritev razstave je napovedana za 20. maj, 9. junija pa bo v Narodnem domu v Celju še osrednja slovesnost, že 26. srečanje mladih celjskih raziskovalcev. BS SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA Iz ranjenega Golovca ob vsakem dežju lije blatna voda, razsvetljavo na Travniški ulici pa imajo le, kadar je na bližnjem nogometnem štadionu morala nadaljevati že aprila, prestavili še za mesec dni. Zaradi obilnih padavin v zadnjih mesecih bi namreč, če bi dela nadaljevali, vso ulico dobesedno zalili z blatom.« Skupaj z izvajalci načrtujejo, da bodo dela, ko se bodo ta slednjič le nadaljevala, zaključili v dobrih štirinajstih dneh. »Takrat blata ne bo več, hrib bo saniran, znova pa bomo ob cesti postavili tudi javno razsvetljavo,« pravi Založnik. BRST Za srečo je treba skrbeti EKOS CELJE d.o.o. Ribarjeva 3, 3000 Celje VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH _STORITEV_ (MosMASTNAK i RAJNI SISTEMI IVORIŠČNA VRATA Diagnostični center v Zdravilišču Laško Ambulanta za žilno kirurgijo -ultrazvočna diagnostika (neboleča, neagresivna, natančna) ambulantno zdravljenje krčnih žil Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4,3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-mail: jnfo@zdraviiisce-lasko.si Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti Najboljši v akciji! o ZANESLJIVO NAJNIŽJE ÇEKÎE! Od 19. aprila do 22. maja 2004 oz. do prodaje zalog. Možnost nakupa na 12 obrokovl v Merkurjeve trgovske « MERKUR St. 18 - 6. maj 2004 prebold Praznik v Taboru Svoj občinski praznik so slovesno praznovali v Občini Tabor. V tednu se je zvrstilo obilo športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. Še posebno slovesno je bilo na slavnostni seji občinskega sveta in ob 1. maju. ko so praznovanje sklenili s tradicionalnim Šentjurskim sejmom, izobešanjem evropske zastave in praznovanjem 105-letnice PGD Ka-pla-Pondor. O minulem delu je na slavnostni seji govoril župan Vilko Jazbinšek, ki je napovedal, da bodo junija začeli graditi novo šolo. Podelili so tudi občinska priznanja, ki so jih prejeli Franc Uranjek, PGD Ka-pla-Pondor in MePZ Pevskega društva Tabor, zlate plakete pa Dani Topovšek, Ivan Zorenč in Milan Blatnik. s- íVr.V m n Letošnji dobitniki priznanj Občine Tabor Priznanja župana so preje- smrtno pa so listino častnega delom na raznih področjih li Sabina Bec, Milan Kasest- občana podelili Alojzu Ra- pustil neizbrisen pečat kraju nik in Ivan Topovšek, po- ku, ki je s svojim aktivnim pod Krvavico. DN Svetlejši jutri v otroških očeh Ustvari svetlejši jutri je tematski naslov 16. mednarodnega likovnega natečaja za mirovni plakat v okviru Zveze lions klubov Slovenije, na katerem so sodelovali tudi mladi likovni ustvarjalci s Celjskega. Letos so na pobudo kluba LC Celje-Mozaik na natečaju sodelovali učenci osnovnih šol s Polzele in iz Petrovč, OŠ Glazije Celje ter mladi likovniki iz celjskega Ustvarjalnega pristana. Njihova likovna dela bodo našla svoje mesto na razstavi, ki jo bodo odprli v sredo, 12. maja, ob 17. uri v Muzeju novejše zgodovine v Celju, med razstavljenimi deli pa bo tudi delo učenke Barbare Miko iz OŠ Polzela, ki je bilo po oceni komisije najboljše in bo v Ameriki zastopalo Distrikt 129 - Slovenija. Razstava, ki bo tudi prodajna, bo na ogled do 26. maja, izkupiček od prodaje pa je namenjen slabovidnemu osnovnošolcu iz Šentjurja, za nakup računalnika. MA NAKRATKO Tek in hoja za življenje ŽALEC - Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije pripravlja prihodnji petek prireditev Tek - hoja za življenje. Druženje s številnimi prireditvami bo v športnem centru trajalo 24 ur, na prireditvi pa pričakujejo tiste, ki imajo izkušnje z boleznijo rak, njihove svojce in družine ter seveda tudi širšo javnost. Častni pokrovitelj prireditve, na kateri bodo zbirali tudi sredstva za potrebe rakavih bolnikov, je predsednik države dr. Janez Drnovšek. Mladi podjetniki pred predstavitvijo LJUBNO OB SAVINJI - Na torkovi novinarski konferenci sta direktorica podjetja "Hitela Mateja Dolar in županja Anka Rakun predstavili dogajanje na regionalnem podjetniškem forumu, ki bo jutri, v petek, v prostorih OŠ Ljubno. Program Podjetniški krožki za osnovnošolce že peto leto izvajajo v številnih šolah na širšem Celjskem. Sodelujejo učenci 7. in 8. razredov, ki izdelujejo svoje poslovne načrte. V načrtih predstavijo vse faze, od prve podjetniške ideje do končne realizacije, vključno s stroški. Svoje poslovne načrte nato tudi javno predstavijo, komisija pa bo na, jutrišnji predstavitvi izbrala najboljše, ki se bodo udeležili državnega podjetniškega foruma. US Med obešanjem zvonov Nova zvonova V zvonik žalske župnijske cerkve so botri potegnili dva nova zvonova, blagoslov mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja pa je bil namenjen tudi vstopu Slovenije v EU in 100-letni-ci sedanje cerkve v Žalcu. Večji zvon, ki tehta 2.474 kilogramov in so ga kot dva-tisočega vlili v livarni Feniks, je posvečen sv. Miklavžu, zavetniku žalske cerkve. Aprila so vlili še manjši zvon in ga posvetili sv. Dominiku, vsi štirje zvonovi v žalski cerkvi pa so uglašeni na melodijo Salve Regina. Slovesnosti se je udeležila velika množica vernikov, ki so jih pozdravili župnik Viktor Arh, član pastoralnega sveta Franjo Pasa-rič in žalski župan Lojze Posedel, škof Kramberger pa je poudaril, da imajo zvonovi v življenju cerkve posebej pomembno vlogo. Na slovesnosti so nastopili cerkveni mešani pevski zbor župnije Žalec, sopranistka Nataša Kranjc in godba Zabukovica. • robniki, ... TLAKOVCI CMCelje Gradimo za vas Z OBČINSKIH SVETOV Krožišče na žalski obvoznici? ŽALEC - Kljub avtocesti je na regionalni cesti med Arjo vasjo in Šempetrom vse več prometa, s tem pa prihaja do gneče tudi pri križišču na vpadnici v Žalec oziroma žalski obvoznici. Zato so v občini pristojnim službam v ministrstvu za promet predlagali, da bi v programe financiranja z leti 2005 in 2006 vključili tudi gradnjo krožišča na obvoj niči. Predlog utemeljujejo tudi z dejstvom, da se bo promi zaradi predvidenega nadaljevanja gradnje po zazidalnei načrtu Soseska V in Frenga v Žalcu še povečal. Prestavljene takse ŽALEC - V občini že dlje časa buri duhove odlok o komt nalnih taksah. Na zadnji seji naj bi odlok, po katerem " zaračunavali postavljanje reklamnih panojev in tabel, svet| niki končno sprejeli, vendar se je župan Lojze Posedel odločil za prestavitev točke na naslednjo sejo. Cene so sicet znižali za 30 odstotkov, v občinskih službah pa vztrajajo, da odlok velja tako za zasebna kot javna zemljišča, s tem pa se, vsaj po razpravi sodeč, nekateri svetniki ne strinjajo. Ti bodo do prihodnje seje pripravili amandma, nato pa bodo o odloku ponovno glasovali. Pozitivno mnenje za tri kandidatke ŽALEC - Na zadnji seji so svetniki potrjevali tudi veí kadrovskih zadev, saj je dosedanjim vodilnim v nekaterih javnih zavodih v žalski občini potekel mandat. Svetniki so izrekli pozitivno mnenje Lidiji Pavlovič za nadaljnje vodenje Žalskih lekarn ter se strinjali, da Tanja Cehnar ostane ravnateljica GŠ Rista Savina Žalec in Irena Kolar ravnatelji-, ca OŠ Petrovče. Od izgub do plač ŽALEC - Svetniki so obravnavali poslovna in finančna poročila javnih zavodov s področja negospodarstva. V poročilu za lani so poleg medobčinske matične knjižnice izgubo piv kazali tudi v šolah Griže, Petrovče in Šempeter. Do izgub jè prihajalo zaradi višjih stroškov, o pokrivanju le-teh pa se boJ do dogovorili po končanem revizijskem poročilu. Svetniki so ugotavljali, da so se povprečne bruto plače zaposlenih < javnih zavodih gibale od dobrih 230 tisoč tolarjev v vrtcu do skoraj 518 tisoč tolarjev v ljudski univerzi in so bile v večini primerov višje do republiškega povprečja. Med visokimi plačami, ki so pred časom razburjale javnost, se je znašla tudi ljudska univerza, kjer pa so pojasnili, da sta razloga visoka izobrazbena struktura in povečan obseg del. Priprave na samoprispevek MOZIRJE - Hkrati z volitvami v Evropski parlament bodo na območju krajevne skupnosti razpisali tudi referendum za uvedbo samoprispevka. Svetniki so sprejeli vse potrebne, dokumente, s pomočjo s samoprispevkom zbranega denarja pa bi lažje obnovili šolo, zgradili telovadnico ter uredili trško jedro. V Mozirju ocenjujejo, da bodo načrtovane! naložbe vredne približno milijardo tolarjev, s samoprispevkom pa bi zbrali okoli 300 milijonov tolarjevJ V posameznih zaselkih so pripravili več zborov krajanovi na katerih je župan Ivan Suhoveršnik s strokovnimi sodelavci podrobneje predstavil načrtovane naložbe in rešitve, hkrati pa so poudarjali, da bi se z uspelim referendumom bistveno lažje lotili novih gradenj. Samoprispevek bi uvedli 1. septembra za dobo petih let. Us. V Preboldu želijo okulistično ambulanto PREBOLD - Svetniki so na seji minuli četrtek sprejeli sklep, v katerem Zdravstvenemu domu Žalec predlagajo razširitev specialistične okulistične dejavnosti za območje! občine Prebold. Razlog je po besedah župana Vinka Debelaka' v tem, da so čakalne vrste tako v Žalcu kot Celju zelo dolge,! njihova zdravstvena postaja Prebold pa je do polovice prazna. Kljub temu do sedaj s to pobudo niso bili uspešni. Do sedaj namreč še niso dobili ustreznih dovoljenj za opravljanji dejavnosti v Preboldu. Sicer pa so svetniki sprejeli tudf programsko zasnovo Gaja, ki je bila v 30-dnevni javni| razpravi, čeprav v tem času niso prejeli nobenih dodatnih pripomb. Zagotovo pa bo Gaj še bolj zanimiv od 11. junija, ko naj bi tam odprli tudi kamp. ŠO 3BIBL Servis - prodaja motoijev in črpalk IMP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT. 3000 CEUE, LAVA 7, e-mail: se-ku@siol.net tel: 03/545 32 10, fax: 03/490 24 60, GSM: 041/681 780, 041/638 7U ČCMTIIIR Kaiser Franz Josef Bad pred 150 leti Terme Laško, kakršne bodo videti po zaključku 56 milijonov evrov vredne naložbe. Železničarji navrtali termalni vrelec Od Kaiser Franz Josef Bad preko Zdravilišča Laško do Term Laško Prav 1. maja je minilo 150 let, kar je bilo slovesno odprto termalno kopališče v Laškem. Takrat so ga poimenovali Kaiser Franz Josef Bad, danes je Zdravilišče Laško, po končani naložbi čez dobri dve leti pa se bo preimenovalo v Terme Laško. Leta 1852 so pri gradnji južne železnice delavci pri vrtanju naleteli na vrelec. Inženir Leopold Rodi je dal vrelec zajeti in v slabih 20 mesecih so postavili poslopje z bazenom, vodno črpalko in restavracijo s salonom. Kopališče je bilo slovesno odprto 1. maja 1854, v naslednjih letih pa je ob njem zraslo moderno letovišče, poimenovano po samem avstro-ogrskem cesarju Francu Jožefu I. Skozi zgodovino je zdravilišče menjavalo lastnike in doživljalo vzpone in padce. Večja prelomnica je bila oktobra 1953, ko je bilo zdravilišče registrirano v Zavod za medicinsko rehabilitacijo. Nadaljnji razvoj je sledil predvsem potrebam zdravstva in bil v veliki meri plod sodelovanja z ortopedsko, nevrološko, travma-tološko in nevrokirurško kliniko v Ljubljani ter regionalnimi bolnišnicami in zdravstvenimi domovi po vsej Sloveniji. Zdravilišče Laško je bilo še pred kratkim poznano zlasti kot center za medicinsko rehabilitacijo, danes postaja center zdravstvenega turizma; namenjen ljudem, ki imajo težave z gibanjem, in tistim, ki bi se takim tegobam želeli izogniti. Ker je sedanje vodstvo zdravilišča opazilo, da je v turistični dejavnosti tržna niša kongresni turizem, se bodo z naslednjo naložbo, vredno več kot 56 milijonov evrov, usmerili prav v ta segment. Do leta 2006 bodo pridobili šest seminarskih dvoran, 10.000 kvadratnih metrov hotelskih površin in velik gostinski del. Dve leti kasneje naj bi bili zgrajeni tudi že novi apartmaji, do leta 2010 pa bodo povečali zunanje kopalne površine, tako da bi dnevno dosegli 80 tisoč gostov. »Naš cilj je, da Laško postane osrednji turistični center v Sloveniji,« pravi direktor Zdravilišča Laško mag. Roman Matek. »Z naložbo si odpiramo več strateških možnosti: kongresni turizem, vvellnes programe in širše, turistično zasnovane programe. V ta del bi želeli vključiti tuje goste, ki bi iz Laškega hodili na turistične izlete po Sloveniji.« V zdravilišču pričakujejo, da bodo z novo naložbo v Laško privabili tudi tako imenovane aktivne goste. Veliko gostov, pa tudi domačinov, bodo v zdravilišče pritegnili ta konec tedna, ko bodo z vrsto prireditev obeležili praznovanje svoje 150-letnice. Jutri, v petek, bo v Kulturnem centru Laško slavnostna akademija, v soboto in nedeljo pripravljajo koncerte, delavnice, tekmovanja in razstave. Obiskovalci bodo lahko poskusili tudi posebej zato priložnost zvarjeno Termalno pivo, Slovenske železnice pa bodo obiskovalcem, ki se bodo v Laško odpravili vlakom, priznale 30-odstotni popust pri nakupu povratne vozovnice. ROZMARI PETEK Ë OBČINSKIH SVETOV Nova ureditev uprave ŠENTJUR - Kot je narekovala uskladitev s spremenjeno zakonodajo, so svetniki po skrajšanem postopku sprejeli odlok-o organiziranosti pn delovanju občinske uprave, maja pa mora župan Štefan Tisel sprejeti še akt o sistemizaciji delovnih mest v upravi, da bo nova organiziranost tudi v praksi zaživela «o l. julija. Bistvenih sprememb odlok ne prinaša, nekaj prerazporeditev pristojnosti in delovnih nalog bo le ®ed oddelkoma za gospodarstvo ter za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja. Nov odlok sam po sebi ne od-Pira vrat za dodatno zaposlovanje (zdaj je 30 zaposlenih), saj je po besedah direktorja Občinske uprave Jožeta Palč-jtika to odvisno od obsega na-"°g, ki jih morajo opraviti. Pregled poslovanja ŠENTJUR - V občini so lani prvič sprejeli dvoletni proračun in potem, ko so v novembru z rebalansom spreminjali lanske prihodke in odhodke iz občinske blagajne, so zdaj svetniki brez večjih pripomb potrdili tudi zaključni račun, ki kaže, da so lani gospodarili z nekaj več kot 2,2 milijardama tolarjev. Pozitivno mnenje k poslovanju občine so dali tudi v nadzornem odboru. Svetnik Marko Dia-ci pa je nadzornike pozval, naj potem, ko so pregledali razpolaganje z občinskim stvarnim premoženjem, zdaj podrobneje preverijo še, kako je bilo v preteklem letu z javnimi razpisi, saj bi prav slednje znalo najbolj zanimati tudi Računsko sodišče RS, ko bo pregledovalo poslovanje občine. IS Mednarodni turnir v Laškem Od 29. aprila do 2. maja je bil v dvorani Tri lilije v Laškem 1. mednarodni odprti turnir Zdravilišča Laško v namiznem tenisu za invalide. Iz 21 držav je sodelovalo kar 187 tekmovalcev, med njimi 12 slovenskih. V Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki je pripravilo turnir, so bih nad številom udeležencev navdušeni, naslednje leto pa jih pričakujejo še več. Odzivi tekmovalcev so bili namreč zelo pozitivni, predvsem pa so bih zadovoljni z nastanitvijo v Zdravilišču Laško, ki je blizu tekmovalne dvorane, zato tekmovalci niso imeli težav s prevozi. RP, foto: MM NAKRATKO Za turistični razvoj GORICA PRI SLIVNICI - TD bo ob Slivniškem jezeru 18. in 19. junija gostilo predstavnike objezerskih krajev iz vse Slovenije. Prvi dan se bodo v Gorici pri Slivnici zbrali mladi iz objezerskih krajev, dan zatem pa še predstavniki turističnih društev iz teh krajev, ki se na rednih letnih srečanjih družijo že deseto leto, ob tem pa vselej izmenjajo tudi izkušnje, kako čim bolj pospešiti razvoj turizma v svojem domačem okolju. Za avtobusna postajališča ŠENTJUR - Na območju KS Blagovna so si v delovni program zastavili postavitev avtobusnih postajališč v Primožu in Lokar-jah, dve bodo namestili na območju Goričice, peto na odseku ceste za Cerovec, šesto pa v Dolah, potem ko bo skozi naselje zgrajen pločnik. Ob tem bodo do konca leta ob rednem vzdrževanju posodobili še dva odseka krajevnih cest in lokalno pot ter sofinancirali gradnjo vaških kanalizacijskih omrežij. Predvidoma ob podružnični OŠ Blagovna in v Primožu ali Dolah bodo do konca leta uredili še dva ekološka otoka za ločeno odlaganje odpadkov. IS Socialna pomoč zlasti mladim LAŠKO - Lani je denarno socialno pomoč v občinah Laško in Radeče prejemalo 631 posameznikov in družin (471 iz Laškega, 160 iz Radeč), ki po veljavni zakonodaji s svojimi dohodki niso dosegali predpisane ravni socialne varnosti. Kot pravi direktorica centra za socialno delo Maksimiljana Pihler, je med prejemniki denarne socialne pomoči največ posameznikov (75 odstotkov), od tega jih je dobra polovica starih do 26 let, predvsem tistih, ki iščejo prvo zaposlitev. Kjer je poleg brezposelnosti še druga problematika, npr. odvisnost od alkohola, razne oblike duševnih motenj ali bolezni, je čas prejemanja denarne socialne pomoči bistveno daljši. BA ORODJORnni Bežigrajska 10, Celje FANTJE IN DEKLETA, KORAJŽA VELJA! Odbor 40. tradicionalne, turistične prireditve PIVO-CVETJE pri Turističnem društvu Laško Odbor za etno dejavnost MOZNAR pri ZKD Občine Laško pripravljata in organizirata OHCET PO STARI SEGI. Za izvedbo ohceti potrebujemo nov, 36. par, ki se bo smel poročiti na omenjeni prireditvi v nedeljo, 18. julija 2004, ob 10. url v Laškem. Pari, ki se nameravate poročiti, prijavite se! Zadnji rok za prijavo je 20. mai 2004. Par se prijavi na posebnem obrazcu, ki ga dobi osebno ali pa mu ga po pošti pošlje Turistično društvo Laško, telefon 733-89-50. Izpolnjenega odda v zaprti kuverti oz. pošlje na naslov: Turistično društvo Laško, Trg svobode 8, Laško, s pripisom »Za ohcet«. Darila mladoporočencema na lanski Ohceti so prispevali: Turistično društvo Laško, Pivovarna Laško d. d., Občina Laško,Občina Dobje, Občina Šentjur, Zdravilišče Laško d.d., Zlatarstvo Guček Laško, Kmetijska zadruga Laško, Kompas Celje, TIM Laško, Paron d. o. o. Laško, Sadeko d. o. o. Rimske Toplice, Trgovska družba Izbira Laško d. d., Prireditveni center Laško, Trgovina Ježek Laško, Trgovina z mešanim blagom Marica Arlič iz Šentruperta, Gostišče Kocman iz Šentruperta, Picerija Špica - Jože SADAR s.p. iz Laškega, Cvetličarna Cokan iz Laškega in Hotel Savinja- Gostinstvo Laznik in Odbor MOŽNAR. Organizatorji se vsem iskreno zahvaljujejo in jih k sodelovanju vabijo tudi letos. 12 SLKOMJICEl VOJNIK Evropi naproti Župani petih občin bodo kuhali golaž, ministrica Rihterjeva ga bo začinila Vstop Slovenije v družbo evropskih narodov bodo prebivalci konjiške, oplot-niške, vitanjske, vojniške in zreške občine slavnostno obeležili v soboto, 8. maja, v popoldnevu in večeru pred dnevom Evrope. Prireditev se bo ob 15. uri začela pod vrhom Konjiške gore, pri novi koči pri Štepihu. »Župani s sodelavci prh pravljamo prireditev, ki želi biti s slovesnim in družabnim programom dostojna dobrodošlica Evropi in popotnica na novo pot naši generaciji, ki bo ta zgodovinski dogodek še posebej doživljala,« so zapisali župani Vlado Globovnik (Oplotnica), Janez Jazbec (Slovenske Konjice), Slavko Vetrih (Vitanje), Beno Podergajs (Vojnik) in Jože Košir (Zreče). Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Andreja Rihter, zbrane pa bo nagovorilo tudi vseh pet županov, ki se bodo z udeleženci veselili ob kulturno zabavnem programu in glasbi pozno v noč. Vsak udeleženec bo dobil evrogolaž, ki ga bodo s konjiškimi lovci po posebnem receptu skuhali župani, ministrica pa bo zadolžena za začimbe. Organizatorji pričakujejo veliko ljudi, saj gre za prireditev, namenjeno skoraj 40 tisoč pre- Katoliško prosvetno društvo Slovenske Konjice je že v nedeljo pri cerkvi sv. Jurija pripravilo pestro razstavo in pokušino tradicionalnih slovenskih jedi. Dobro obiskano razstavo V Evropo z zakladnico slovenskih jedi so pospremili s kulturnim programom. bivalcem petih sosednjih občin. Praznovanje tik pod vrhom Stolpnika seveda vabi predvsem pohodnike. Za tiste, ki bodo želeli na praznovanje z avtobusom, bo prevoz brezplačen, odhodi pa od 13. do 14. ure izpred Športne dvorane v Slovenskih Konjicah. Z osebnimi vozili dostop do koče pri Štepihu ne bo mogoč. »Uspeh prireditve in zadovoljstvo udeležencev je v na- ših rokah,« pravijo organizatorji in v tem vidijo sporočilo ob vstopu v Evropo, kjer nam bo v veliki družbi lepo le toliko, kolikor si bomo sami zaslužili. MBP Nov muzej na Mlačah Za etnološko zbirko zmanjkalo prostora - Z novimi prostori več reda in nove dejavnosti Izjemna zavzetost krajanov Mlač, še posebej članov domačega turističnega društva, je že pred leti botrovala ureditvi Turističnega doma krajanov, kjer je našla prostor tudi bogata etnološka zbirka. Ker je zaradi skromnega prostora ni bilo mogoče primerno urediti, so se krajani skupaj s konjiško občino lotili gradnje novega muzeja. Prostor so našli nasproti starega muzeja, pred pol leta pa so krepko pljunili v roke. Vse, kar je bilo mogoče, so naredili sami. Če bodo nadaljevali z dosedanjo hitrostjo, bo dom dokončan še pred konjiškim občinskim praznikom konec junija. Hkrati z novimi prostori pa so se lotili tudi same vsebine. V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje so naredili popis razstavnih eksponatov, na terenske vaje pa so prišli tudi študenti etnologije pod vodstvom profesorjev dr. Janeza Bogataja in dr. Vita Hazlerja iz Ljubljane. Ob zaključku sta ugotavljala, da je bilo sicer doslej Ob etnološki zbirki si je mogoče ogledati tudi delo mojstrov starih obrti. vloženega veliko truda in en-tuziazma, da pa je očitno zbirka nastajala brez koncepta. Dr. Janez Bogataj je med drugim svetoval, kako strokovno narediti koncept in postavitev zbirke, pripo- ročil pa je tudi razne dejavnosti, ki naj bi se navezovale na letni in praznični ciklus leta. Dr. Vito Hazier je pogrešal predvsem poslovni načrt, iz katerega bi bilo razvidno, koliko zmo- rejo v društvu in v občini, pa tudi povezave z ljudmi v kraju ter z drugimi muzeji v bližini. Na Mlačah si zdaj prizadevajo uresničiti kar največ predlogov. Tanja Gobec, ki je v TD Mlače zaposlena preko javnih del, se je dela resno lotila. Nastale so že ponudbe za Poletni tabor na Mlačah, za Popoldan malo drugače, ko bi pripravljali tedenska srečanja gostov s turističnih kmetij in jim razen ogledov ponudili tudi različne delavnice, na primer pletenje iz šibja, rezbarje-nje, pečenje kruha ... K dogajanju želijo pritegniti kar največ vaščanov, ki so še ohranili stara znanja, pa tudi tiste, ki se ukvarjajo z glasbo. Okrepili bodo tudi sodelovanje z OŠ Loče, se povezali z okoliškimi turističnimi društvi ... Načrtov jim, skratka, ne manjka. Vse dosedanje so uresničili, tako da je kar verjeti, da bodo Mlače kmalu postale ena izmed bolje obiskanih slovenskih vasi. MILENA B. POKLIC Plače v javnih zavodih , V javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Občina Slovenske Konjice, so velike razlike v plačah direktorjev in ostalih zaposlenih. Od decembra 2003 do februarja 2004 je bila povprečna najvišja bruto plača izplačana v Zdravstvenem domu (1,514 milijona tolarjev), kjer je bila sicer povprečna plača 357 tisoč tolarjev. Z 1,097 milijona tolarjev sledijo Čeljske lekarne (povprečje 419 tisoč tolarjev) in Svetovalno izobraževalni center s 775 tisoč tolarjev najvišje plače in povprečjem 208 tisoč tolarjev. Na repu lestvice sta se znašli najvišji plači v Zavodu za šport s 360 tisočaki (170 tisoč tolarjev) in GIZ Dravinjske doline z 237 tisoč tolarji (177 tisoč tolaf jev). Pregled plač so v občini pripravili na zahtevo župana; Janeza Jazbeca in občinskih svetnikov. MBP Nova predstava na vojniškem odru Dramska sekcija KUD F. Prešeren iz Vojnika skrbi, da gledališko življenje v Vojniku ne zamre. Sokrajane želijo največkrat nasmejati s komedijami. Po zadnji zelo dobro obiskani in preko 20-krat ponovljeni komediji Vinka Moderndorferja Mama je umrla dvakrat, so se letos lotili komedije Marina Držiča Tripče de Utolče v režiji Igorja Žužka. Premiera bo 7. maja in ponovitev 9. maja v domačem kulturnem domu. Ansambel, ki skupaj z nekaterimi pomladitvami in premori deluje že preko 30 let, pogreša vključevanje mlajših. Pogoji za delo so zadnja leta odlični, saj je dvorana ogrevana, iz sredstev PHARE pa se je s sodelovanjem domačih strokovnjakov posodobila tudi odrska tehnika, predvsem pa razsvetljava in deloma tudi avdio oprema. Vseskozi jim ob strani stoji tudi občina Vojnik na čelu z župa- nom, ki jih s svojimi zamislil mi in podporo vseskozi vzpod buja, kar pa ni naključje, sa je bil dolga leta tudi předšed nik društva. Občina Vojnik u KUD F. Prešeren že dolgo ča sa prijateljujeta tudi z zamej ci in to s kulturnim društvon Pliberk. V načrtu imajo tudi pripra ve gledališkega projekta Kre sni večeri, ki nastaja na pod lagi podobnega festivala, ki st je v Vojniku že odvijal v ~ ih letih. Namen prireditve j pridobiti nove dramske sku pine, ki v zadnjih letih še nI so gostovale na vojnišket odru, vzpostaviti vzajemno sc delovanje, izmenjavanje izkii šenj in izboljševati kvaliteti predstav. S tem projektom že lijo povabiti v svoje vrste vi mladih članov, dijakov, štu dentov za igranje ali pomo pri organizaciji tovrstnih pri reditev, ob tem pa z raznoli ko ponudbo pridobiti tudi no ve obiskovalce gledališča. TOMO GORENŠE1 Cefetb 6.0.0 Baška, Emila OeUtUcha SO Celje, Kosovelova 14 TEL: 03 49 25 886, FAX: 03 54 82 950 RAZPIS za medicinsko osebje in vzgojitelje otrok, letujočih v koloniji v Baški Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za medicinsko in vzgoj-no-pedagoško osebje v Baški, morajo izpolnjevati sledeče pogoje: 1. medicinsko osebje: - najmanj srednja izobrazba medicinske smeri, - večletne delovne izkušnje, zaželene z delom z otroki, - izjemna odgovornost. 2. pedagoški vodja: - ustrezna izobrazba pedagoške smeri, - večletne izkušnje z delom z otroki, - priprava animacijskega programa, in animacijske sposobnosti, - izjemna odgovornost. 3. vzgojitelji: - ustrezna izobrazba pedagoške smeri (lahko tudi študentje višjih letnikov oz. absolventi), - izkušnje z delom z otroki, - priprava animacijskega programa, animacijske sposobnosti, - izjemna odgovornost. Vsi kandidati morajo ob vlogi na razp vzgojitelja priložiti plan dela v koloniji oz. dnevni animacijski program za otroke (10-dnevno letovanje), ki predvideva tudi program dela za primer slabega vri Zadnji rok za oddajo vlog je 17. 5. 2004. Vloge pošljite na naslov CELEIA D.O.O., Kosovelova 14, Celje. Vsi kandidati bodo o izboru pisno obveščeni. Ravnateljske bitke ob Sotli Ravnatelj rogaške šole prvič s protikanđidatko - Lani se je znašla med viški Zdrahe, ki so povezane {imenovanji ravnateljev po Sloveniji, niso redke, vendar v Rogatcu prednjačijo. Sedanji ravnatelj ni dobil pozitivnega mnenja občinskega sveta tokrat že drugič. Njegovi nasprotniki mu očitajo vse mogoče. To je še posebej izrazito v zadnjem času, ko občinski svet Rogatca ravnatelju Vili-jn Prevolšku na aprilski se ji po stari navadi ni dal so Jasja. Prevolšek, ki je pro ?sor telesne vzgoje, je bil doslej vedno edini kandidat ter zato vselej imenovan kljub negativnemu mnenju občinskega sveta. Letos je druga-£e, saj se je v bitko za ravnateljsko mesto vključila prva protikandidatka. To je profesorica Lavra Bukšek iz Ro-|aške Slatine, še lani Prevolš-lova sodelavka. Občinski svet je namenil Bukškovi osem glasov, sedanjemu ravnatelju le dva. Profesorica slovenščine in nemščine Lavra Bukšek ni kdorkoli; lani je postala v osnovni šoh v Rogatcu v čudnih okoliščinah zaposlitveni višek. Zato je takoj poiskala pravico na sodišču, ki je na prvi stopnji odločilo v njeno ko-Bukškova, ki zdaj pou-íuje v srednješolskem centru, tomentira: »Nisem smela izreči želje, da bi postala ravnateljica. Po vseh demokratičnih pravilih imam pravico kandidirati.« Protikandidatka sicer pravi, da ne žeh publicitete, sodelovanja v igricah. •Sedanji ravnatelj je nekate-le stvari tudi dobro opravil, imamo pluse in minuse,« je povedala med drugim. V uredništvu Novega tednika smo pred nekaj dnevi prejeli »Odprto pismo Občinskemu svetu Občine Rogatec«, ki kuje v zvezde sedanjega ravnatelja, o protikan-didatki pa med drugim navaja, da je učence hudo »maltretirala« (pri tem so omenjene različne podrobnosti). Pod pismo se je v imenu »rogaš-fch študentov« podpisal »Mi- Ravnateljska bitka za šolo v Rogatcu. Protikandidatka sedanjega ravnatelja, ki mu nasprotniki očitajo vse mogoče, je bila lani v tej zgradbi med nevsakdanjimi zaposlitvenimi viški. ha Kitak, Žahenberška cesta 45«, vendar omenjeni naslov sploh ne obstaja. »Pisma ne želim komentirati, saj ima namen nekoga diskreditirati,« pravi očmjena protikandidatka. »V primeru, da bi bile navedbe resnične, ne bi poučevala v Rogatcu 25 let, prejela naziva svetovalka ter vodila dva šolska aktiva.« V javnosti je znano, da je Bukškova zelo zahtevna profesorica, vendar njeni nekdanji učenci v srednji šoli z jeziki resnično nimajo težav. V vodstvu rogaške šole so lani po četrt stoletja njenega dela naenkrat ugotovili, da kot profesorica ni več potrebna. Na koncu šolskega leta so se pojavili v šoh vsega skupaj kar trije zaposlitveni viški, ki so jim jeseni sledile nove zaposlitve. Drugih kandidatov, seveda. Ravnatelj Prevolšek pravi drugače. »Nihče ni ostal brez službe.« Viški naj bi bih po njegovem posledica zmanjševanja števila otrok. »Tako sem Bukškovi ponudil, da bi prevzela oddelek podaljšanega bivanja, vključno z višjo plačo, vendar tega ni sprejela.« Za učenje nemščine so nato zaposlili učiteljico za določeni čas. Prevolškova »zaposhtvena politika« je njegovim nasprotnikom nasploh hud trn v peti, čudih naj bi se ji tudi v ministrstvu. Politično ozadje? Nasprotniki mu očitajo še marsikaj, med drugim izgubo Petrolovega denarnega darila. Ob odprtju novega rogaškega bencinskega servisa je naftna družba namenila vrtcu (deluje v okviru šole) za boljša igrala ček v vrednosti 200 tisoč tolarjev. Igrala v vrtcu resnično niso zavidanja vredna, vendar se ravnatelj naj ne bi strinjal, da bi Petrol namesto njega odločil, za kakšne potrebe naj nameni darilo. Prevolšek trdi drugače; da se mu je zdelo neprimerno zato, ker občina ni nikoli sama namenila dovolj denarja za boljša igrala. Med hudimi očitki nasprotnikov je prav tako izguba v vrtcu, prikazana v okviru zaključnega računa. Izguba, ki jo je vzel pod lupo občinski svet, naj bi znašala že bhzu dva milijona tolarjev, vendar so v šolskem računovodstvu čez nekaj dni ugotovili ter sporočili v občinsko stavbo, da izgube sploh ni. »Prišlo je do napake,« odgovarja ravnatelj Prevolšek. Med največjimi nasprotniki ponovnega imenovanja Prevolška za ravnatelja je občinski svetnik Anton Roškar, ki je član sveta zavoda rogaške šole ter podžupan. »O njegovem delu v šoh ne morem govoriti, saj nisem strokovnjak za to področje. Res pa je, da sodelovanja med šolo in občino, njeno ustanoviteljico, že dolgo časa sploh ni več,« trdi Roškar, ki mu pritrjuje večina občinskih svetnikov. Kar trije člani v svetu zavoda, ki so predstavniki usta novitelja, se sej v zadnjem ča su protestno niso udeleževa li. »Ko sem prišel na sejo sveta zavoda, sem tam videl nove ljudi. Po posvetu s pravnikom sem izvedel, da takšen svet zavoda ni sestavljen legalno,« pravi Roškar. Pri vsem skupaj Vih Prevolšek omenja, da mu je doslej največ pomenila prejeta uradna podpora kolektiva. Ta mu je na letošnjem glasovanju, za katerega poudarja, da je bilo tajno, namenil 39 glasov (12 glasov je bilo proti njemu). Nasprotovanje njemu, kot kandidatu za ravnatelja, ima po njegovem mnenju v veliki meri politično ozadje, nekaj je tudi osebne zamere. Pri tem omenja, da so Roškar ter večina občinskega sveta iz nasprotne politične opcije. Ravnatelj Prevolšek resnično ni kdorkoh, saj je predsednik občinskega odbora pomembne slovenske vladne politične stranke, ki je v Rogatcu v opoziciji. »Ne vem kaj ima pri vsem tem politika,« odgovarja na ravnatelje-vo trditev Roškar. Sicer pa je ponovni kandidat za ravnatelja rogaške šole prejel v ponedeljek še eno pozitivno soglasje, ki mu ga je dal svet zavoda (v prisotnosti dveh od treh predstavnikov ustanovitelja, ki sta glasovala proti). V soglasje ni zaradi razmerja moči v tem organu nihče dvomil. Na vrsti je zadnja beseda, ki jo bo imelo šolsko ministrstvo. BRANE JERANKO Šok na obroke V Rogaški Slatini bodo na- je odločil občinski svet na jemnine za neprofitna sta- zadnji seji o povišanju vrednovanja do konca leta po- nosti točke za izračun na-višali za blizu 37 odstotkov jemnin z 1,92 na 2,63 evra. 1er bodo povprečno višje za Pri tem so svetniki sogla-dobrih 4.800 tolarjev. Tako sno sprejeli predlog občin- www.novitednik.com Imamo prenovljeno internetno stran ske uprave o postopnem mesečnem poviševanju, ki se začenja s 1. majem. Uprava je namreč ocenila, da bi pomenilo enkratno povišanje za najemnike prehudo breme. Kot so povedah, jih sili k podražitvi obveza iz stanovanjskega zakona, pri čemer zaradi slabih gospodarskih razmer Rogaška Slatina točke doslej še ni povišala na zahtevano višino. Podražitev bo prizadela vsega skupaj 80 najemnikov, plačnikov subvencionirane najemnine pa se ne tiče. BRANE JERANKO Že petnajst Tuševih Bistrih kotičkov V maju obdarjamo tretjih pet knjižnic: Osrednjo knjižnico Celje, Knjižnico Mozirje, Mladinsko knjižnico Velenje, Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu in Knjižnico Brežice. Tušev Bisbni rtotiček bo tako najmlajšim v petnajstih knjižnicah po Sloveniji omogočil dostop do znanja, interneta in zabave. Kjer dobre stvari delamo vsi. OCENJUJEMO SLG Celje: Metamorfoze, režija Vinko Moderndorfer Za letošnjo sezono celjskih gledališčnikov lahko mirne duše rečemo, da je bila raziskovalna. Spogledovali so se s fizičnim gledališčem, prestopali meje besednega sveta, vstopali v čustven, mentalen prostor posameznikov - posebnežev, na koncu pa dodali piko na i s celotno plejado samoironiziranih podob človeške nemoči na velikem, od boga (bogov) nadzorovanem planetu. Planetu, ki mu bomo rekli kar teater. Toliko je namreč podobnosti med obema, da včasih tudi realen človek ne loči več gledališke igre na odru od tiste v zakuhsju. Metamorfoze, zadnja predstava SLG Celje, vse to povežejo v smiselno celoto, imenovano gledališka igra. Za stare Grke in Rimljane je bil namreč v gledališču zaobsežen ves planet, vse stvarstvo oziroma vse, kar udejanja človeka - igralca. Homo ludens takratnega časa je ponotranjil politično, družbeno in socialno ter jih na račun izjemne mimikrije doziral avditoriju, kakršen je pač bil. Takratni forumi so sprejeli tudi do deset tiso-čev obiskovalcev in pomen gledališča je bil mnogo večji kot danes. Ne i> smislu kakovostnega podajanja vsebine, ampak preprosto zaradi funkcij, ki jih je igralec v tistih časih poosebljal. Bil je provokator in amortizer, učitelj in padar, molčeč učenjak in karizmatični mesija ...Še danes se pošalimo, da je lahko le norec tudi igralec in da izraz homo ludens nikakor ni iz trte zvit. Pa Metamorfoze? Več kot 200 Ovidovih je Tina Kosizre-ducirala na 15. Ne zato, ker bi se bala pregnanstva kot dotični antični avtor, ko je nastavil zrcalo oblastem, ljudstvo pa vabil na intimna popotovanja v skrivne svetove. Enostavno je bilo 15 zgodb toliko, kot je še dopuščala gledališka zdrava pamet: igro konceptualno sestaviti, a ne dolgoveziti; biti odrsko učinkovit, a ne za ceno tehničnih napak; nenazadnje pa je sodobna odrska izpoved tudi fizično utrudljiva za člane ansambla. Homo ludens danes ni več Spartanski najemnik za boje z levi ali sužnji, ampak izobraženi, verbalno in motorično solidno izgrajeni najemnik za boje z režiserji, umetniškimi vodji in gledališkimi direktorji. Še ena metamorfoza gledališča samega. Metamorfoza na odru pomeni tudi prvo antično resnico, ki je ni še nihče ovrgel. Panta rei, vse teče, in ker je tako, je vše tudi v nenehnem gibanju in posledič- no v spreminjanju. Meta morfoza je nujna, da s, človeški rod sploh razvijaj naprej. Bogovi, ki so v antiki še živeli na Olimpu in se tu pa tam pomešali med ljudi, so namreč obupali že kmalu po tistem, ko so videli, kaj so ustvarili. Pohlep, napuh, sovraštvo do neznanega, drugačnega, tujega, nenavadnega. Kot bi gledali sebe. Jasno pač je, da Kosi-jeva ni hotela povedati nil drugega kot Ovid sam. Le rokavice si je nataknila, kerl sodobni časi zahtevajo no-j tančnost, prefinjenost, ie kar diplomatsko žilico. In /caj| vidimo? Ljudi kot male bogove, le z manj moči in i/efl frustracijami. Tudi bogovi današnjega časa si ne upajo kar tako pogledati v zrcalo. Tista zaušnica plebsa od zadnjič še vedno pekli... 1 Metamorfoza igre: igralke in igralce je vodil režiser Vinko Moderndorfer. Pa saj jih sploh ni bilo treba voditi, mogoče zgolj usmeriti, da se niso izgubili v kakem nevarnem predmestju. Nekateri s» tako iskreno »padli« v svojo vlogo, da so bih neprepoznaiA ni. Odlično za Dtovca (Vra\ na) in Umeka (Krokar) in skoraj odlično za bogovskol razsvetljeno Jagodo (JunonaŮ Sicer pa bi moral omenim praktično vsakega, ki je do življal »svojo« metamorfozo, bodisi na bogovski bodisi na človeški strani teatra. Metamorfoza tehnike: oa slogana »tehniko narodu« k novemu, pridruženemu sloganu »s tehniko v evropsko, vesolje«. Šalo nastran, končno se zdi, da so tudi s tehničnimi prijemi na odru začeli svojo metamorfozo. V predstavi smo deležni tudi malega jezera, polnega vode pa prave gozdne prsti, do figu-ralike svetlobe in zvoka (ki pa bi jo lahko še oplemenitili). Pazite le, dane boste sedeli v prvih vrstah parterja, ker je oder za popolno sliko\ preveč dvignjen. Še boljl upam, da so do zdaj, ko bel rete te vrstice, že zaprli vhodi na galerijo. Je namreč neprimerna za gledanje pričujof tih Metamorfoz. Metamorfoza teatra: je nesramno, če rečem kar Angelina Atlagić? Duša in srce scene ter kostumov. Nekateri ji očitajo ponovno »pandu-rizacijo« gledališča. A če bi vsak ustvarjalec čisto vse potegnil zgolj in samo iz svoje glave, koliko bi jih sploh ustvarjalo? Angelina prihaja kot celjski gledališki angel umirjenim smislom za estetiko, ki jo zna raztegniti v spektakel na točkah, ko je to potrebno. Če bi ji znali videti v srce vsi preostali činitelji Metamorfoz, kako veličast• ne bi bile šele takrat? Priporočam. Iskreno. TomaS 90,6 95,1 ■I 95,9 100,3 Mit kot inspiracija SLG Celje želo aplavz v Beogradu in Zrenjaninu Meje in pregrade je mogoče odstranjevati tudi na kulturen način, je minuli teden dokazalo Slovensko ljudsko gledališče Celje, ki je od 27. do 29. aprila gostovalo v Beogradu z dvema uspešnima predstavama iz te sezone: Metamor-fozami in Kožo. Slednjo je 29. aprila videlo in ji ploskalo občinstvo v Zrenja- Na srbski državni praznik, 27. april (ko je Slovenija slavila Dan boja proti okupatorju), so celjski gledališčniki, tehnična ekipa ter vodstvo hiše, ki je spremljalo gostovanje v Srbiji, s Kožo, avtorskim projektom Jerneja Lorenci-ja, Nebojše Pop Tasiča, Barbare Vidovič, Tjaše Železnik, Mihe Nemca in Branka Jordana, po motivih Strindber-gove Gospodične Julije v Beogradskom dramskom pozo-rištu ogreli srca in dlani. Gostitelji so poskrbeli za 20 dodatnih sedežev že pred predstavo, saj je za gostovanje Slo- Domače besede je bila v Beogradu vesela tudi prva sekretarka slovenske ambasade v Beogradu Tatjana Kovačič v pogovoru z upravnikom SLG Celje Borutom Alujevičem. vencev vladalo veliko zanimanje. Direktor tamkajšnjega, pred nekaj leti obnovljenega gledališča, v katerem je svojo bogato umetniško kariero začel in končal tudi med slovenskim občinstvom nekoč zelo priljubljeni igralec, znan kot Čkalja, Gregurić spet v glasbeni šoli Glasbena šola Celje v ponedeljek gosti hrvaškega pianista Damirja Greguri-ča, ki se bo na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje predstavil s klavirskim recitalom. Gregurič sodi med vidnejše in najobetavnejše hrvaške pianiste mlade generacije. Klavir je študiral v Sarajevu in Zagrebu, kjer je leta 1997 tudi diplomiral. Kot solist nastopa z Zagrebško filharmonijo, Orkestrom AG Zagreb, Simfoničnim orkestrom HRT in Dubrovniškim simfoničnim orkestrom, za njim pa je tudi že mnogo samostojnih recitalov na Hrvaškem in v tujini. Zanj je bilo napisano veliko skladb, ki jih je krstno izvedel, sodeluje pa tudi v raznih televizijskih in gledaliških projektih. Redno nastopa na Glasbenem bie-nalu v Zagrebu, Mednarodni glasbeni tribuni v Opatiji in Reki, veliko snema za HRT. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj, stalni član ansambla Cantus, dua Gitara-Klavir, asistent na oddelku za klavir in korepetitor oddelka za tolkala na zagrebški glasbeni akademiji, nekaj časa pa je kot pedagog deloval tudi v celjski glasbeni šoli. Za koncert si je pianist izbral izjemno zahteven, a privlačen program; Beethovnovo Sonato za klavir v c-mo-lu, Chopinovo Sonato za klavir v b-molu in slovite Slike z razstave skladatelja Musorg- Od 6. maja! Od 6. maja! CUDEZ V BERNU 118 min., (Das Wunder von Bern), komična drama Režija: Sfinke Wortmann Igrajo: Louis Klamroth, Peter Lohmeyer, Johanna Gastdorf, Mirko Lang sou® SOLINO 124 min., (Solino), drama Režija: Fatih Akin Igrajo: Christian Tasche, Barnaby Metschurat, Tiziana Lodato, Antonella Attili je z dobro obiskano konferenco za novinarje poskrbel, da so o gostovanju in medsebojnem sodelovanju poročali beograjski časopisi, televizija in radijske postaje. Tina Kosi, umetniška voditeljica SLG Celje in avtorica Metamorfoz, ki je bila glavna pobudnica za ponovno navezavo celjskega gledališča z beograjskim, je bila zato pogosta tarča novinarjev. V časopisu Danas (naslov članka Mit kao inspiracija) so namenili gostovanju precej prostora in se spomnili, da je celjsko gledališče nazadnje gostovalo v Beogradu, na Bitefu, davnega leta 1978. Zato to srečanje dokazuje, so pripisali na koncu, da so gledališča s prostora nekdanje Jugoslavije v Beogradu vedno dobrodošla, kar velja tudi obratno, so pritrdili Celjani. Zato sta se vodstvi obeh gledaliških hiš že dogovorili, da pride v goste v Celje tudi Beogradsko dramsko po-zorište, in sicer 16. maja z njihovo prav tako uspelo predstavo Zlatno runo, v režiji Nebojše Bradiča. Velika dvorana beograjskega gledališča, v katerem so gostovah Celjani, ima več kot 400 sedežev. Bila je polno zasedena tudi pri uprizoritvi Metamorfoz, ki so še posebej očarale občinstvo. Predstava zaradi mitov, po katerih je narejena po Ovidijevih Metamorfozah, v odlični režiji Vinka Moderndorferja in čarobnih kostumih Beograjčanke Angele Atlagič (ta čas v Sloveniji in drugod najbolj iskane mlade kostumograf-ke in scenografke) ni predstavljala prevelike jezikovne pregrade. Igralci (Janez Ber-mež, Jagoda, Rastko Krošl, Miro Podjed, Damjan Trbovc, Tina Gorenjak, Bojan Umek, David Čeh, Barbara Medveš-ček, Branko Jordan in Tjaša Železnik) pa so jemali občinstvu sapo skoraj do zadnjega diha. Na sprejemu po predstavi se je Celjanom za oba gledališča večera v Beogradu in enega v Zrenjaninu, kamor so bili gledališčniki povabljeni na pobudo slovenske ambasade v Beogradu in gibanja za Evropo, zahvalila prva sekretarka ambasade Tatjana Kovačič in izrazila zadovoljstvo za tovrstno »rušenje mej«. MATEJA PODJED Cvet v drugem desetletju ti. V skupino se je vključila tudi mlada Janja Brleč iz Laškega, ki pevke spremlja s citrami. Dijakinja I. gimnazije Celje je zmagala na državnem tekmovanju in na mednarodnem tekmovanju citrarjev. Poleg številnih nastopov doma, so letos gostovale tudi v Avstriji. Zdaj odhajajo še na prijateljski obisk pevskega zbora Canconetta v Vacu pri Budimpešti, z nastopom na prireditvi ob mednarodnem dnevu medicinskih sester 12. maja, ki jo Zbornica zdravstvene nege Slovenije skupaj z Društvom medicinskih sester in zdravstenih tehnikov Celje pripravlja v Célju, pa bodo zaključile letošnje dogajanje na pevskih odrih. BOJANA AVGUŠTINČIČ Vokalna skupina Cvet, ki so jo ustanovili pri Društvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje, te dni zaključuje svojo 11. sezono. Pevke so se v celjskem Narodnem domu sinoči predstavile z rednim letnim koncertom. Zahvalile so se Vidi Bukovac za dolgoletno delo v vokalni skupini, saj Cvet umetniško vodi že od ustanovitve. Ustanoviteljica in vodja skupine Olga Nezman je zadovoljna, da je za njimi še eno uspešno leto. Pevke so namreč izvedle pet samostojnih koncertov z odličnimi gosti in več nastopov, ki so bili povezani z visokimi jubileji strokovnih institucij in zavodov, društev, turističnih organizacij, zdravilišč in mestnih četr- V DALMACIJO Z LETALOM IZ LJUBLJANE IN MARIBORA PLAČA 1,POTUJETA 2 PUBROVNIK-VILA GRADAC LATALO-LETALO 27.6.3.7. 65.900. BREZPLAČEN PREVOZ BUS-AVIO 17./18.-25.6. OREBIČ-HOTEL K0M0D0R 39.900 ^ PLAÇAI POTUJETA2 ELAFITSKI OTOKI ■ ŠIPAN BUSLETALO 12./13.-20.6. 79.900* DUBROVNIK RULETA, 7 POLP, LETALO 49.900^ ODHOD 25.6. in 2.7. DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 __VRHNjKAO! 7506 170 Videti Beograd in živeti Kdor Beograda ni videl in doživel v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, ga lahko danes kot popotnik, turist ali poslovnež v državi Srbiji in Črni gori. Z občutkom, da se je tam čas ustavil nekje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. A mesto ima šarm in dušo! Omamni vonj po Balkanu jn Beograd, ki živi ponoči in podnevi, ustvarjajo ljudje, ki hodijo z dvignjeno glavo mimo ruševin v mestu in ameriške ambasade na Sarajevski ulici, ki se znajo še vedno nasmejati na svoj račun in uživati življenje kljub nizkemu standardu in skromnim plačam, če imajo srečo, da delajo. Cene pa so kar lepo po evropsko zaobljene in dinarji hitro drsijo iz žepa. Kljub temu na ulici zlepa ne srečate človeka s klobukom, obrnjenim navzgor. Zato pa je videti toliko policajev, da prišlek pomisli, da imajo morda kakšno srečanje ali zbor. »Kakšen zbor le, saj smo vendar policijska država!« se poroga taksist, ki vas za 120 do 220 dinarjev (za 'izračun v tolarjih množite s 4, menjalnice za evre so na vsakem koraku) popelje, kamor želite in še malo naokrog. Dvomilijonski Beograd velja začeti spoznavati na Ska-darliji, v starem delu mesta, ki z mogočnimi, a žal propadajočimi zgradbami, zděláními tramvaji, avtobusi in voznim parkom spominja na nekoč zlata šestdeseta. Po »kaldermi«, s kamni tlakovani ulici, vse poti vodijo »u gostione« in »kafane«. Med njimi so najbolj znane Kot tri šešira. Dva jelena in Ima dana, iz katerih se izza zaprtih oken slišijo že sredi belega dne (kaj šele ponoči) znane srbske narodne pesmi po želji in kar tako. Za petstotaka (tudi manj) vam bodo muzi-kantje prepevali in igrah dokler si ne boste obliznili vseh prstov za slastnim pečenjem, čevapčiči, pleskavicami, klo-basicami, kajmakom in vražje pikantnimi pečenimi papričkami in dokler v dobri družbi vsega skupaj ne boste zalili s tjkveškim vinom ah ružico. Stalo vas bo tisočaka ali malo manj, odvisno od jedca in pivca, in še bo morda ostalo kaj cvenka za žametno rdečo vrtnico za damo. Ob omamnih dobrotah se boste sicer naužili še veliko cigaretnega dima, ki tudi sodi v čar in žar Skadarlije, Ima dana... Tako je rojstni dan doživela celjska igralka Barbara Medvešček. Ade Ciganlije ... pa tudi bolj mondenih, po evropskih vzorih opremljenih bistrojčkov in kavarnic na Terazijah, kjer se meščani radi zbirajo, pa najsi gre za novoletna praznovanja, proteste, stavke ali zborovanja. Okus po Evropi je v tem delu najbolj prepoznaven. Čudili se boste viso- kim cenam tujih blagovnih znamk, tudi slovenskih, ki so v Beogradu še vedno zelo iskane in cenjene. Celo poli-vinilaste vrečke. Mesto na gričih Po noči na Skadarliji se pri-leže sprehod po največjem. znamenitem parku, nekoč mestni trdnjavi, po Kalemeg-danu. Velika mestna pljuča z zoološkim vrtom in spomeniki so tudi priljubljeno sprehajališče Beograjčanov. Kar ta čas najbolj pade v oči, je intenzivna obnova dela obzidja, kar mora biti za mesto, ki v samem središču ka- že rebra po Natovem bombardiranju, izdaten gmotni zalogaj. A videti je, da ljudje cenijo preteklost, hranjeno za obzidji in v stolpih Ka-lemegdana. Mesto, postavljeno na 29 gričih in razdeljeno na 16 občin, je zaradi specifične lege znano po posebni klimi in podaljšanem poletju. Močan vzhodni veter, košava, dobro prečiščuje zrak, zna pa tudi zlesti v kosti. Kakšna ruta, čepica in vetrovka popotniku na sprehodu ne bodo nikoli odveč. Beograd lahko prevozite tudi z avtobusi in tramvaji (za 20 ali celo 12 dinarjev za vozovnico, domačini se radi peljejo zastonj), ki pa so praviloma prenatrpani. A vozijo redno, pogosto in tudi ponoči! Beograjski vrabček Vrabček je maskota, simbol Beograda. Minuli teden, ko se je mesto kopalo v soncu in je po ulicah vrvelo življenje, jih je bilo ogromno. Kot vrabčki, ki se ne sehjo v tople kraje, ampak ostajajo zvesti domu, so tudi Beograjčani. Ponosni ostajajo doma in radi pripovedujejo o življenju v mestu, iz katerega so PU^L \mmi Ml vaše počitnice Jei P0TEPUH0VA POTEPANJA z zagotovljenimi odhodi Ob 150 J sin jej Zd/avillSŽa Ličku vas yablujL» na veliko zabavn o-glasben d prireditev, v soboto, 8.3n nedeljo, maja. Sobota: pričetek ob 10.00; v programu nastopajo Godba na pihala, Okrogli muzikantje. Iskrice, TOP-FIT, Folklorna skupina Rečica, Vigred in od 18.00 dalje nastop Simone Weiss. Vzporedne prireditve: od 13.00 do 20.00 kuhanje golaža lovskih družin, alternativna scena mladih, športne aktivnosti, otroške delavnice... Nede! - pričetek ob 10.00; v programu nastopajo: Godba na pihala, Glasbena šola, TOP-FIT, Laški Kvinton, Iskrice, Folklorna skupina Anton Tanc. 16.00 Ansambel Dori Vzporedne prireditve: otroške delavnice, od 11.00 do 14.00 tekma kočij dvovpreg za pokal Slovenije. ^yMf^T" Zdravilišče Laško d.d. ^ .. Zdraviliška c 4. 3270 Laško Tel.: 03 7345 122 ZDRAVILIŠČE E-pošta: mfb«zdravilisce-lasko.si LAŠKO Spletna stran: www.zdravilisce-lasko.si GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 25.-26.6.21.900 SIT - bus, polpenzion - M BENETKE "m BENEŠKE LAGUNE 25.6.9.500 SIT-bus+ladja na Murano I LEPOTE R - 24.-27.6.49.900 SIT-bos; v ceni vožnja z ladjo po Renu I LUCIANO PAVAROTTI-PulalArena 3.7. od 24.300 SIT-bus+vstopnina KRANJSKA GORA luksuzni app ob igrišču za golf; app 1/3 in 1/4-od 81.000 SIT/7 dni P0TEPUH0V0 POLETJE 2004: adran: Poreč od 23.200, Krk od 32.400, Rab od Žalec. Šlandro» trg 25. tel: 03Í71323 00,03/7132301; fax: 03/713 23 08 fISâ I s I LiiekovaS 1 P.P. 42.3000 Cel|e, Slovenja I Til.: 03 42 84 300. Fax: 03 42 84 322 1 e-mati: info@palna.51 S -a* \Sm CELJE. 03M2 84 300,03*42 84 302 ISO nekdaj radi in veliko potovali po svetu, neradi pa govorijo o Natovem bombardiranju Beograda leta 1999, pa tudi nekoč tako obiskana Hiša cvetja s Titovim grobom, se ne omenja prav na glas in je izginila tudi iz katalogov in turističnih vodnikov po Beogradu. Zato pa so Beograjčani zelo ponosni na številne pravoslavne cerkve. Med njimi je še posebej lepa cerkev sv. Marka. »Ko bo zgrajena, pa bo še lepša, mogočnejša, bolj obložena in okrašena cerkev sv. Save, ki so jo z marmorjem obložili Slovenci,« pripoveduje šef gradbišča. Pove, da bo cerkev, ki je skoraj že nared, največja v Evropi in je menda tako velika le še v Moskvi. Zares je impozantna, s kipom sv. Save na veliki ploščadi v ospredju, bo lahko sprejela več tisoč vernikov. V nekaj ali v nekoga je pač treba verjeti in upati. MATEJA PODJED 28.300, Pag-app od 40.500, Ugljan od 27.900, Vodice od 24.300, Vis od 28.300,.. Sredozemlje Grčija, Turčija, Tunizija, ...EgipL.KATALOGE VAM POŠLJEMO NA DOM mail: potepuhgsiol.net, www.mb-dolinar.sl : _.; in MA02AKM; BUDIMPEŠTA, 2 dni, 15.5., CK AVSTRUSKO ITALIJANSKA AVANTURA, 3dnl, 28.5., 45.600; ČEŠU; PRAGA, 3 dni, 14. In 28.5., 41.900, GRADOVI JUŽNE tESKE, 4 M, 13.5, 63.200, PRAGA IN GRADOVI JU2NE tESKE, 5 dni, 26.5, 58.800; GRADOVI L BAVARSKEGA, 3 dni, 14. In 28.5, 36.900; ŠVICA, 4 dni, 27.5, 49.200; 3 ail, 7.5, arid, 79.900; ÍK5TM*. 5 dni, 20.5, mM, 189.000; IRSKA, 5 dni, 26.5, MIO, 168.000; PARIZ 3, 5 dni. Dus, 23.6, 46.800, PR0VANSA In AŽURNA OBAIA, 4dnl, bus, 24.6, 53.900. NEBO NAD PARIZOM 2, 4 dni, MM, 20.5, 104.900. NEBO NAD PARIZOM 1, 3 dni, MM. 21.5,89.500; T0SKAHSW BISERI, 3 dni, 20.5, 59.800, TOSKANA In ELBA, 3 dni, 14. In 2a5, 40.800, VEÍNI RIM 4 dni, bus, 20.5,. 44.000, BENETKE, 1 dan, 22.5, 7.700, GARDA1AND, 1 dan, 29.5, od 9.500. BENETKE-RIMINI - SAN MARINO, 2 dni, 22.5, 22.100, SIQUJA Z AVTOBUSOM, 4 dni, 26.5, 76.800, BENETKKIMIN-SAN MARINO, 3 dni, 36.300; ŠPKIUA: BARCELONA, 3 dni, letalo, 7.5, i COSTA BRAVA In BARCELONA, 7 dni, bus, 17.05, 47.500; SKU»: GRÔJA S HITRO lADJO 1, 5 dni, ladla, 26.5, 64.800; VSE CENE SO V SIT! PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC. MATURANTSKI IZLETI 2004 m poglej in odpotuj! MURTER, Tisno 3* Borovnik. pomladna akcija, otrok do 12 let brezplačno! do 5-673 D/POL fa sa 10.470 UMAG 3* apartmaji, najem app/3 ali app/4 (pristojbine v ceni") do 30.572D/N i. a 11.780 TERME OLIMIA 4* Breza, kopanje. Sport, otrok do 12 let brezplačno! 313.-30.673D/POL 26.990 GRADOVI L BAVARSKEGA 2-dnevni avtobusni izlet, 5.6./2D/POL b « 28.340 ČRNA GORA. rafting na Tari 4-dnevni avtobusni izlet po čmi gori z raftingom. slov. vodenje! 20.5,10.674D 41.990 vesjunij/5D/POL 69.900 TURČIJA, Antalija 3* Artemis Princess, polet iz U, (14D samo 127.300 SIT) vesjunij/7D/AI 82.900 TUNIZIJA s safarijeir 6D A" Golden Beach (all in< + 2D safari (polni penzion) .„ju„pt> 114.600 »SONČEK Telefon: 03/425 46 40 ji TU I potovalni center Prehod Slovenije v Evropo pomeni za prebivalce ob hrvaški meji novo ločnico, saj bo tukaj potekala zunanja meja EU. V Rogatcu so zato pripravili kolesarjenje s prijatelji z druge strani meje po obeh bregovih Sotle. Zbralo se je 180 kolesarjev iz bližnje in daljne okolice. (JB) Kresovanje na Špici je bila gotovo ena najbolj obiskanih predprvomajskih celjskih prireditev, čeprav je ves čas rosilo. Očitno so Celjanom dovolj gostinska ponudba, velik kres in možnost druženje. (Foto: NM) Na celjski proslavi ob vstopu Slovenije v EU so sodelovali Pihalni orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Jureta Krajnca, vokalna skupina Cantemus pod vodstvom Matjaža Kača, Celjska folklorna skupina in plesalke Plesnega foruma Celje pod vodstvom Goge Stefanovič Erjavec. Ob polnoči je nebo nad Celjem razsvetlil ognjemet s Starega gradu. Celjanom je evropsko zastavo v dar prinesel nadžupan partnerskega mesta Singen Andreas Renner, ki je» zaželel tudi dobrodošlico v Evropi, iz rok župana Šrota pa je prejel ključ mesta Celja, ki bo odslej I Singenčanom vsa vrata v mesto. (Foto: GK) Celjski folkloristi niso samo imenitno odplesali spleta ljudskih plesov, med zbrane so iz pletenih košar delili tudi kruhke, domiselno oblikovane v podobo evra. (Foto: GK) - Št. 18-6. maj 2004 - V žalski občini so vstop v EU počastili z evro športnim dr igriščem ter razstavo znamk in stojnicami z gradivom o EU. Med pomembnejšimi dogodki je bilo tudi sajenje cepiča najstarejše vinske trte, ki ga je unalnem prvomajskem srečanju na Graški Gori sta številne zbrane nagovorila Metka Roksandič, koordinatorica Slovenskega sindikalnega Maribor podaril mestu Žalec. Cepič sta posadila vinogradnik Bogomir evropsko združevanje v ZSSS, ter župan MO Velenje Srečko Meh. Po besedah Roksandičeve naj bi v združeni Evropi, ki zagotavlja človekove Rotovnik in žalski župan Lojze Posedel, delo pa je nadzorovala vinska ° in odnos do dela in delavcev, bolje živeli mi in naši otroci, z vstopom na enotni trg pa si obeta večji napredek in večje zaposlitvene možnosti. (Jože Miklavc) kraljica Vesna Bajuk. (Tone Tavčar) |a slovesnost ob vstopu Slovenije v družbo evropskih dežel v Šaleški dolini je bila v KS Gorica. Zbrane voril poslanec Bojan Kontič, nato pa so ob zvokih evropske himne dvignili zastavo EU, velenjski župan Meh in »mali župan« KS Gorica Jože Kandolf pa sta prežagala simbolično mejno zapornico. Na n trgu v Velenju sta modro zastavo v soboto razvila glasbenica Gordana Hleb in rokometaš Gorazd Škof. (Jože Miklavc) Zastavo Evropske unije so v Zrečah dvignili ob evropski himni, ki jo je zapela Konjičanka Aleksandra Tehovnik. Spremljal jo je kvartet orkestra Akord. Prizorišče so obogatili taborniki rodu Zelena Rogla, ki so poleg plameníc prižgali tudi tradicionalni prvomajski kres. (MBP) ruštvo za razvedrilo Jagoče je tako kot prejšnja leta organiziralo tradicionalno pn agočah pri Laškem. Na kresovanju se navadno zberejo krajani okoliških zaselkov, letos župan občine Laško Jože Rajh. (Foto: Miran Tot) Naredili smo dobro delo S trenerjem košarkarjev Alposa Kemoplasta Matjažem Tovornikom po zaključku sezone Eden najboljših košarkarjev, kar jih je imela Slovenija, se je že dokazal tudi na trenerski klopi. Potem koje lani kot igralec-trener rešil ekipo Hopsov s Polzele pred izpadom iz lige, mu je to letos samo kot trenerju uspelo v Šentjurju z ekipo Alposa Kemoplasta. Zastavljeni cilj je dosegel po tem, ko so ga k sodelovanju povabili po novem letu. Šentjursko moštvo je bilo takrat povsem na dnu lestvice 1. A lige. Zanimivo je, da je Digl, kot ga kličejo prijatelji, istočasno še igral za drugoligaša Celje in mu pomagal do obstanka v ligi. Tovornik bi prav gotovo lahko ob ustrezni telesni pripravi kljub svojim 44 letom še uspešno igral v marsikateri ekipi prve lige. Vendar se je zdaj dokončno odločil za trenersko pot, in kot kaže začetek, je tudi tukaj zadel v polno. »Seveda sem zadovoljen s sezono v Šentjurju, kajti dober konec prinaša tudi vse ostalo dobro, tako je bilo tudi pri nas v klubu. Šentjur je ostal v ligi in to je bil tudi cilj.« Več dela kot z uigravanjem taktičnih variant, ste imeli s psihološko pripravo igralcev! To je res, a ne čudi ob rezultatih, kakršne so imeli ti igralci v ligi. Z vsakim porazom je namreč najbolj trpela psiha igralcev, padala je samozavest in res sem imel s tem največ dela. Vendar nam je to uspelo nekako sanirati, kar potrjuje tudi končni rezultat. Na voljo ste imeli velik fond igralcev. Ste ga izkoristili? V ekipi je bilo ob mojem prihodu kar 16 igralcev, kar je bilo takrat odločno preveč. Moja filozofija košarke je, da igra na tekmi manjše število igralcev, vendar ne isti na vsa- ki tekmi. V klubu smo temu podredili tudi delo na treningih in splačalo se je. Trenerji neradi omenjate posameznike. Bi vendar koga izpostavili? Vsi igralci so dah tisto ah vsaj približno tisto, kar sem od njih pričakoval. Na prvo mesto pa moram postaviti dva. Stanko Sebič je namreč odigral odlično, potem ko sem mu vcepil dovolj samo-zaupanja. Enako velja tudi za Daria Livajiča. Oba sta bila pozitivno presenečenje tako na treningih kot na tekmah, seveda pa si pohvale zaslužijo tudi vsi ostah, nekateri več, drugi manj. Jadralni teden pod celjskimi zvezdami Celjski jadralci, zbrani v Živaana sailing teamu, so v času od 24. aprila do 1. maja na območju zadarske-ga arhipelaga organizirali tradicionalne jadralne regate za potovalne jadrnice. V treh različnih tekmovanjih je svoje znanje in veščine preizkusilo 85 jadralcev. V navigacijski regati za pokal Živaana je po štirih plovih slavil skiper Gerič na jadrnici Na-jana, drugi je bil Sovič z Miško, tretje mesto pa je zasedla Ž. Kuntarič z jadrnico Banditi. V obvladovanju navtičnih veščin, disciplini, ki šteje za Celjski pokal, je bil najboljši ' Sovič (Miška) pred Geričem (Najana) in Kuntaričevo (Banditi). Za regato v dvobojih - match race je najbolj izkoristil veter Dolžan (Faloti), drugi je bil Ferderber (Moro-starji), že tradicionalno tretja pa je bila Kuntaričeva (Banditi). Regate so potekale v ugodnih vremenskih pogojih, vsi udeleženci pa so bili navdušeni nad novimi izkušnjami in korektno izpeljanim tek-movanjem. MA Kot v večini preostalih klubov, ste tudi v šentjurskem takoj po koncu prvenstva prenehali z delom. Je bila to vaša ali želja kluba? Moja želja to vsekakor ni bila, kajti vztrajam pri načelu, da se lahko z ekipo največ naredi prav v obdobju po prvenstvu, ko ni tekmovalnih razburjenj in se lahko trener dovolj posveti individualnemu delu. Kot v večini klubov pa je žal tudi v Kemoplastu navada, da ekipo nemudoma razpustijo in z njo ni več finančnih stroškov. Morda še ni vse izgubljeno. Če bom ostal trener v Šentjurju, bomo morda le pričeli z delom že Laščani sinoči v gosteh Zmaga Heliosa nad favorizirano Krko v četrtfinalu prvenstva je presenetila prav vso športno Slovenijo, tudi Laščane, ki so se že pripravljali na obračun z Novomeščani. Tako mora zdaj trener Aleš Pipan pripraviti ekipo na nevarne Domžalčane. Pivovarna Laško je sinoči gostovala pri Heliosu, povratno srečanje pa bo v Treh lilijah v soboto (19.30). Morebitni tretji obračun bo spet v Domžalah. JT zdaj, kajti priprave avgusta so bistveno premalo. Je o tem, ali boste ostali v Šentjurju, že kaj več znanega? Konkretnega še nič, pričakujem pa, da se bomo v kratkem sestali, vsaj za uspešen zaključek sezone. Ne vem še, kakšne načrte imajo v klubu za novo sezono. Od tega je odvisen tudi dogovor o nadaljnjem sodelovanju. Si želite ostati v Kemoplastu? Glede na stvari, ki sem jih doslej spoznal, vsekakor. Menim namreč, da je v Šentjurju mlada, perspektivna ekipa, ki lahko z dobrim delom in urejenimi odnosi v klubu naredi tudi dober rezultat. Kakšno je vaše mnenje o trenutnem stanju slovenske košarke? Žal menim, da košarka samo tone in to predvsem zaradi povsem napačnega vodenja tega športa s samega vrha, se pravi osrednje zveze. Če se stvari ne bodo kmalu premaknile na bolje in uredile, bodo šle le še navzdol, na žalost velikega števila ljudi, ki še imajo radi košarko. Stvari so povsem nedorečene, spreminjajo se med samo sezono, vse to pa vodi v anarhijo, ki je ta šport ne potrebuje in jo bo treba izkoreniniti. Medvedjo uslugo nam je napravila tudi Jadranska liga, ki je povsem zasenčila in izničila državno prvenstvo. Srečanja četrtfinala prvenstva so pokazala, da obstaja interes v manjših krajih, ko jih obiščejo boljše ekipe, pa tudi to, da razlika, kakršno so napovedovali nekateri strokovnjaki, med moštvi teh dveh lig le ni tako velika. Najboljši primer je domžalski Helios, ki ga je na primer Kemoplast dvakrat premagal, a se je uvrstil v Jadransko ligo. Veliko škodo slovenski košarki je povzročil tudi koledar sezone. Torej, stvari niso urejene v samem vrhu naše zveze. Kdo bo novi državni prvak? Nehvaležno je napovedovati, kajti prvo veliko presenečenje se je že zgodilo. V polfinalu so Laščani nedvomno favoriti proti Hehosu, a to je bila tudi Krka, zato pozornost vsekakor ne bo odveč. Škoda je, da ima Laško težave s poškodbami branilcev. Zaradi tega in ugleda ljubljanskega kluba dajem rahlo prednost za naslov Unionu Olimpiji. Če bodo seveda v Tivohju znali izkoristiti kakovost svojih košarkarjev. Dodal bi le, da Olimpiji ne bo lahko proti Slovanu v polfinalu! JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ PANORAMA NOGOMET Frangros 6, Živex 4, Zeus, Kobre 3, Telsim 0. 2. SL 26. krog: Aluminij - Dravinja 1:1 (1:0); Topolovec (15); Omeragič (62). Brda -Rudar 1:1 (0:0); Žnidarčič (58); Ibrahimovič (74). Vrstni red: Rudar 60, Bela krajina 53, Zagorje 52, Dravinja 47, Livar 42, Aluminij 38, Krško 29, Triglav, Izola 25, Svoboda 19, Brda 18, Tabor 14. 3. SL - sever 20. krog: Šoštanj - Pesnica 0:3, Središče - Šmarje pri Jelšah 1:1, Zreče - Paloma 0:4. Vrstni red: Šoštanj 42, Malečnik 41, Paloma 37, Šmarje pri Jelšah 35, Železničar 34, Bistrica 33, Stojn-ci 32, Hajdina 30, Pohorje, Ormož 29, Zreče 23, Pesnica 22, Središče 15, Kozjak 0. MALI NOGOMET 1. celjska liga, 5. krog: Kalimero - Frangros 4:2, Kompole - Kobre 1:3, Vigrad - Zeus 2:6, Marinero - Pelikan 2:7, Veflon - Kondor 1:3, Maček -Telsim 3:0, Fantasy - Živex 2:2. Vrstni red: Pelikan 12, Fantasy 11, Kompole 10, Vigrad, Veflon, Maček, Kalimero, Kondor 9, Marinero, ROKOMET POKAL SLOVENIJI Polfinale: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 38:20 (15:9); Rutenka, Vugrinec, Kozlina 6, Brumen, Kokšarov 5, Mi-losavljevič 3, Natek 2, Oštir, Bilbija, Bajram, Gorenšek, Zorman 1; J. Dobelšek, Mlakar, Sovič, Pučnik, Kovič 3, Gajšek, Šimon 2, Haliloviř 1. Tekma za tretje mesto: 'Hi-mo - Gorenje 35:38 (32:32, 27:27, 13:16); lic 9, Papež 7; Mlakar, Tamše 8, Sovič 7, J. in L. Dobelšek 6, Kovič 3. Finale: Prevent - Celje Pivovarna Laško 25:40 (11:19); Maksič 5, Sania, Lesjak 4; Rutenka 10, Vugrinec 8, Kokšarov 7, Milosavljevič 6, Zorman 3, Oštir, Natek 2, Bilbija, Kozlina, Gorenšek 1. | KOŠARKA 1. SL - ženske Finale, prva tekma: Merkur - Ježica 76:48 (53:36, 39:20,13:13); Jocič 21, Tem-nik 13, Čonkova 9, Ramšak 8, Jereb, Perlič 7, Markovič 6, Jurše 3, Erkič 2; Prevodnik, S. Piršič 15. NAKRATKO Šahovski dnevi Celje: V ponedeljek se bodo v Planetu Ti^S začeli šaha ski dnevi. Na petdnevnem turnirju se boďtr pomerili n; boljši šahisti Slovenije in Hrvaške, za zanimive dvoboje pa bodo poskrbeli tudi politiki, gospodarstveniki, umetniki, športniki in novinarji. Že od leta 1947 se v mesepa maju šahisti srečujejo na podobnih prireditvah (najprej! v počastitev dneva maršala Tita, kasneje so jih nadomestila državna tekmovanja v okviru festivalov ob dnevu mladosti). Ključne tekme bodo prihodnjo sredo, petek in soboto. (PŠ) Motokrosisti v Skednju Škedenj: Avto moto društvo Slovenske Konjice že peto leto zapored organizira dirko za Evropski pokal v razredu do 125 kubičnih centimetrov - junior, letos pa se je skupaj z Motokros klubom Gajser team odločilo izpeljati tudi dirko za Evropski pokal mladih upov v razredu do 65 kubičnih centimetrov. Na dirki, ki bo na poligonu v Škednju v nedeljo (kvalifikacije se bodo odvijale že v soboto), bo v razredu junior nastopilo 53 voznikov iz 15 držav, v kategoriji Mladi upi pa bo dirkalo 29 motokrosistov, starih od osem do enajst let, iz 8 držav. Na obeh dirkah bo skupaj nastopilo 20 Slovencev. (JŽ) ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA 8.5. NOGOMET MČL - Celje, 14. krog: Tristar - Oplotnica, Mons Claudius - Ljubno, Šentjur - Rogaška (17). KOŠARKA 1. SL - moški, polfinale, druga tekma: Pivovarna Laško - Hehos (19.30). 1. SL - ženske, finale, tretja tekma, Celje: Merkur - Ježica (18). 3. SL - sever, 21. krog: Ormož - Zreče, Šmarje pri Jelšah - Šoštanj (17). MČL - Celje, 14. krog: Vojnik - Vransko (10). ROKOMET Siol liga, četrtina finala, druga tekma: Celje Pivovarna Laško - Rudar (18.30) SREDA 12. S. NEDELJA 9.5. NOGOMET 2. SL, 28. krog: Slovenske Konjice: Dravinja - Krško, Sežana - Rudar (16.30). NOGOMET 2. SL, 29. krog, Velenje: Rudar - Aluminij, Bela krajina - Dravinja (17). liu-vii.nftTfl 95.9 100.3 NT* Perič dvignil drugi pokal! Celjani veliko lažje pokalni prvaki, kot je bilo pričakovati - Velenjčani osvojili tretje mesto po dveh podaljških Prvi dan pred polfinalnim obračunom z zdesetkanim Gorenjem večje treme pri celjskih rokome-taših ni bilo, že na začetku poti pa je za boljšo voljo poskrbel Ži-kica Milosavljevič, ki je v avtobusu vzel mikrofon v roko: »Vsem Slovencem čestitam za vstop v Evropsko unijo!« Pred tekmo se je Matjažu Brum-nu odlomil del zoba, a za kaj več kot nejevoljo ni šlo. Gorenja ni bilo Od odlične ekipe je ostal le »pla-menček«. Poškodbe so ga popolnoma uničile (manjkali so Kavtičnik, Štefanič, Bedekovič, Sirk) in evropskim prvakom je v polfinalu preostalo lahko delo. Vseeno bi lahko Velenjčani povedli za gol ali dva v uvodu, a je vmes znova posegel Dejan Perič. Na drugi strani je čimveč želel pokazati Gorazd Škof, a mu njegovi soigralci niso kaj prida pomagali: »V Celje ne prihajam kot zamenjava Periču, kajti takšnega vratarja ni moč nadomestiti. Storil pa bom vse, da bova v paru z Lorgerjem dobro čuvala vrata.« Požun je dal priložnost rezervistom, ki so se izkaza- li tudi v obrambi, saj 12 minut niso prejeli gola. Končni izid je bil 38:20. Drugi dan Za tretje mesto in vizo v evropskem tekmovanju sta se spopadla Gorenje in Trimo. Trebanjci so bili dolgo časa nemočni, a so presenetljivo izsilili podaljšek (27:27). V njem so prevladovali, a je Velenj-čanom le uspelo izenačiti za dodatnih 10 minut igre. Končalo se je z zmago varovancev Ivana Vajd-la, pri katerih sta Matjaž Mlakar in Branko Tamše dosegla po 8 golov, Jure Dobelšek pa 7. Prvi finalni obračun pokala RZS po osamosvojitvi so rokometaši Celja Pivovarne Laško proti Pomurki v dvorani Golovec dobili z 32:15. V Slovenj Gradcu pa so 12 let kasneje dosegli drugo najvišjo zmago v pokalnih finalih. Po dveh letih posta (Prule, Gorenje) so spet imetniki prestižne lovorike, skupno enajstič. Skoraj vse dvome o zmagovalcu so razrešili že po dobrih sedemnajstih minutah, ko so si po izjemni predstavi priigrali 11 golov prednosti (14:3). Med 7. in 18. minuto niso prejeli zadetka, dosegli pa so jih 10. Predvsem Sergej Dejan Perič je dvignil drugi pokal v tej sezoni, s soigralci pa si želi še tretjega. Rutenka, pa tudi Renato Vugrinec sta bila v tem obdobju neustavljiva. Pridružil se jima je še Edi Kokšarov. V 22. minuti je Marko Oštir ob igralcu manj zvišal na 16:4 in vse se je zdelo že odločeno. Domači se niso predali. Na čelu z Nena-dom Maksičem (njegova žena je imela v nedeljo napovedan rok za porod, a je v dvorani navijala za ježke) so se približali na 11:18, nato pa imeli protinapad. Maksičev strel je zaustavil Perič ... 1\idi v nadaljevanju je koroško moštvo pod vodstvom Čeljana Aleša Praznika (Celjan je tudi direktor kluba Dušan Robida, pa Tomaž Jeršič, pomemben člen vodstva RK Prevent) in podporo občinstva zmanjšalo zaostanek na -6, več pa ni uspelo. Evropski prvaki so še vedno v vrhunski formi. Svoje je s petimi goli v 2. polčasu dodal še hitronogi Žikica Milosavljevič. Najboljši igralec in" strelec zaključnega turnirja je bil Magic Ser-džo. Iz Španije so nam sporočili, da si ga Ciudad Real silno želi že za naslednjo sezono. Za najboljšega vratarja so seveda izbrali celjskega kapetana. Miro Požun je storil dva od željenih treh velikih korakov. Tri zvezdice v eni sezoni so popolnoma uresničljiv dosežek. Sinoči so pivovarji gostovali v Trbovljah, Rudarja pa bodo pričakali v soboto in se uvrstili v polfinale DP. Do finala Tajgi, Brumzi in Vugi so še vedno lačni zlata. napreduje boljši v dveh tekmah, prvak pa bo v zaključnem dejanju moral zmagati dvakrat. Za dostojen odpor Žalske in Krimove rokometaši-ce bodo v treh dnevih opravile s finalom državnega prvenstva. Prva tekma se bo drevi v žalski dvorani začela ob 19.00, druga pa v soboto ob isti uri na Galjevici. Prvotno predvidena termina sta se »pokrivala« s finalom lige prvakov, po katerem pa se začnejo pripra- ve ženske državne reprezentance. V Žalcu so sprejeli predlog Toneta Tislja, ki se bo v Žalec s svojimi varovankami pripeljal z Rogle, kjer se Krim mudi na pripravah. »Upam, da bodo tekmice čimbolj utrujene,« je željo izpostavil trener Žalčank Igor Razgor in nada Ijeval: »Zagotovo evropske prvakinje brusijo formo in ne bo nam lahko. Želim si le, da bi moje igralke nudile Krimovkam dostojen odpor.« DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Finale slovenskega pokala Prevent - Celje Pivovarna Laško 25:40 (11:19) SLOVENJ GRADEC - Športna dvorana, gledalcev 1000, sodnika Darko Repenšek (Nazarje) in Janko Požežnik (Celje). PREVENT: Krasavac 4 obrambe, Imperl 8; Kovač 1, Kavaš 1, Plešej 1, Lesjak 4, Gams, Maksič 5, Hartman 1, Špiler 3, Ošlak, Sania 4 (3), Konečnik 2, Jovičič 3. Trener Aleš Praznik. CEUE: Perič 16 obramb, Lorger 2; Rutenka 10 (4), Vugrinec 8, Oštir 2, Bilbija 1, Bajram, Kozlina 1, Milosavljevič 5, Gorenšek 1, Natek 2, Brumen, Kokšarov 7, Zorman 3. Trener Miro Požun. Sedemmetrovke: Prevent 6 (3), Celje 7 (4). Izključitve: Prevent 12, Celje 8 minut. Rdeči karton: Maksič (45). Bistveni potek rezultata: 0:1, 1:4, 3:4, 3:14, 4:16, 9:18, 11:19, 15:23, 17:23, 18:28, 20:30, 23:32, 23:37, 25:38, 25:40. Publikum je nazadnje točko osvojil z Doi Jani Zavri ni mogel računati i Lestvica 1. SNL: 1. Gorica 27 14 9 4 5023 51 2. Olimpija 27 14 6 7 49:34 48 3. Maribor 27 14 6 7 33:28 48 4. Primorje 27 11 10 6 5429 43 5. Koper 27 11 V 6 3425 43 6. Mura 27 11 6 10 45:46 39 7. Šmartno 27 8 9 10 34:39 33 8. Domžale 27 9 6 12 36:45 33 9. Publikum 26 9 5 12 48:42 32 10. Ljubljana 27 9 5 13 30:46 29 (-3) 11. Drava 27 5 6 16 27:54 21 12. Dravograd 26 5 4 17 26:56 181-1) ižalčani, včeraj pa v Dravogradu trener na šest svojih nogometašev. Izidi 27. kroga 1. SNL za uvrstitev od 7. do 12. mesta: Domžale - Kumho Drava 5:0, Ljubljana - Šmartno 1:0 (0:0); Tiganj (55), Dravograd - CMC Publikum (včeraj). Tekmi 28. kroga: Dravograd - Šmartno, Drava - CMC Publikum. Oba v varnih vodah V ligi za obstanek Celjani in Šmarčani brez strahu Nogometaši v 1. slovenski ligi navkljub praznikom, z izjemo CMC Publikuma in Dravograda, ki sta tekmo 27. kroga odigrala včeraj, tudi pretekli vikend niso počivali. V soboto je Šmartno gostovalo v Šiški in izgubilo z Ljubljano z 1:0. Domačini so se z zmago nad varovanci Boruta Jarca oddaljili od zadnje trojice na repu razpredelnice. Boljši ostal brez točk j Po slabem začetku so vajeti v svoje noge prevzeli Šmarčani in dvakrat nevarno streljali na vrata Ne-džada Botonjiča. Najprej je bil povsem blizu zadetku Boštjan Hodžar, le nekaj minut za tem pa je I poskušal še Goran Ristič. Ljubljančani si pravih priložnosti niso priigrali, streljali so zgolj s precejšnje razdalje. V drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila, dokler v 55. minuti domači niso prišli v vodstvo. Rok Hanžič je žogo poslal Senadu Tig-nju, ta pa jo je iz obrata potisnil v gol gostujočega vratarja Roberta Srage. Gostje so prevzeli pobudo na igrišču, ustvarili so si kar nekaj lepih priložnosti, í žoga ni hotela v nasprotnikov gol. Ostalo je pri končnih 1:0 in Šmarčani so se domov vrnili razočarani in brez točk. Borut Jarc se je pritoževal nad I 'gralci, ki pa so se uprli vodstvu kluba. Napisali so mu pismo, v katerem zahtevajo izplačilo zaostalega dolga. Predsednik Jože Krajne jim je odgovoril, da bodo skušali denar zbrati do petka. Kaj bodo štorih igralci, če jim ne bo uspelo? Vprašljiv je odhod na tekmo v Dravograd. Po drugi strani je malo verjetno, da bi moštvo, ki je vajeno zapoznelih izplačil, tvegalo s »štrajkom«. Remija naših Tlidi nogometaši v 2. slovenski ligi si niso privoščili počitka. Odigrali so tekme 26. kroga. Igralci Rudarja so v Vipolžah pri ekipi Brd iztržili le točko, končni rezultat je bil 1:1. Z golom Žnidaršiča so povedli domači, a je v 74. minuti izenačil Mirnes Ibrahimovič. Ekipa Brd bi v zadnjih minutah lahko znova povedla, a je na srečo vodilnih na lestvici zapravila lepo priložnost. Dravinja se je iz Kidričevega prav tako vrnila z osvojeno točko. Varovancem Marjana Marjanoviča jo je zagotovil Husnija Omeragič, potem ko so domači že vodih. Na lestvici še naprej vodi Rudar s 60 točkami, 7 manj jih ima Bela Krajina, še eno manj Zagorje, Dravinja pa s 47 točkami zaseda 4. mesto. JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Tri leta zapora za umor Barbaro Kovačič je senat prvostopenjskega sodišča za umor Zvonka Pratnekerja obsodil na 3 leta zapora in obvezno zdravljenje odvisnosti od drog Kajni Košil, Barbara Krap in Edis Nuhanovič Predrzna tatvina ali največji bančni rop? Zagovorniki obtoženih ropa Krekove banke menijo, da bi bilo potrebno dejanje prekvalificirati v »veliko predrzno« tatvino in predlagajo oprostilno razsodbo ali ponovno sojenje Barbara Kovačič, obtožena, da je 8. novembra lani na Mariborski cesti v Celju z nožem umorila Zvonka Pratnekerja, pri katerem je stanovala kot podnajemnica, je po izreku razsodbe v ponedeljek zajokala. Od veselja, saj ji je sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Milko Škoberne, izrekel kazen 3 leta zapora ter izrek obveznega zdravljenja odvisnosti od drog. Kovačičeva se ne bo zdravila v zaporu, temveč na centru za zdravljenje odvisnosti od drog v Ljubljani, kjer bo njena zdravnica še naprej Maja Rus Makovec, ki je med obravnavo sodišču predstavila tudi izjemno pozitivno izvedensko mnenje o osebnosti obtožene, in okoliščinah, zaradi katerih je prišlo do umora. Za izjemno nizko kazen je zaslužen predvsem okrožni državni tožilec Matjaž Guček, ki je po presojanju vseh okoliščin spremenil obtožnico in Ko-vačičevi namesto klasičnega umora očital umor v prekoračenem silobranu. »Sodišče je pri razsodbi upoštevalo vse olajševalne okoliščine, tudi dejstvo, da je do prekoračenega silobra-na prišlo zaradi stanja bistveno zmanjšane prištevno-sti. Čeprav vas je pokojni Pratneker davil, to ni primerljivo z dejstvom, da ste uporabili nož, saj je pri tem prišlo do povsem drugačne posledice. Verjamemo, da dejanje obžalujete, vendar ne moremo spremeniti dejstva. Dva tedna zatem, ko je o pritožbi tožilstva v zvezi z oprostilno razsodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi Tekačevo razpravljal senat Višjega sodišča v Celju ter 12 dni zatem, ko so srbski policisti v Beogradu aretirali Kristijana Kamenika, je postala uradno znana odločitev višjega sodišče v zadevi Tekačevo. Senat je sodbo razveljavil in jo vrnil v ponovno sojenje na prvostopenjsko sodišče pred popolnoma spremenjenim senatom. Glavni razlog za to so razhčna mnenja slovenskih, švicarskih in nemških forenzičnih strokovnjakov v zvezi z vprašanjem, ali so sledi v Tekačevem pustih copati, ki so jih policisti pozneje zasegli Kristijanu Kameniku ali ne. da je človek umrl,« je obrazložitev sodbe pojasnil sodnik Milko Škoberne in dodal, da je sodišče v celoti sledilo predlogu okrožnega državnega tožilstva in da kazenski zakonik RS za takšno dejanje predvideva najmanj 5 let zapora. »Ob kazni vam izrekamo ukrep obveznega zdravljenja odvisnosti. Le-to bo trajalo najmanj 2 leti, potekalo pa bo v zavodu in ne v zaporu, saj je tako več možnosti, da bo zdravljenje uspešno,« je povedal Milko Škoberne in dodal, da je izjemno pohvalno, da se je Kovačičeva v zaporu ponovno vključila v program izobraževanja in da so njeni urinski testi negativni. Senat je Kot je pojasnil predsednik Višjega sodišča v Celju Franc Dušej, je glavni razlog za pomisleke v pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča v vprašanju analize sledov, najdenih v Tekačevem. »Do razkoraka je prišlo, ker so švicarski izvedenci na tipkanem dopisu zaključili, da naj bi sled pustili copati iste znamke in proizvajalca, vendar manjše velikosti. Zato sledov niso analizirali podrobneje. Izvedenec iz Nemčije pa je zaključil, da je sled naredil zaseženi copat in da obstaja velika verjetnost, da gre za sled tega copata. Eni torej trdijo, da je velika verjetnost, da je sled naredil prav zaseženi copat, drugi pa, da ne. Da bi se stanje raziskalo, je potrebno an- Kovačičevo, ki nima dohodkov, oprostil vseh stroškov sodnega postopka, zaradi možnosti recidiva pa bo Kovačičeva do pravnomočnosti sodbe ostala v priporu, s čimer se je strinjala tudi njena zagovornica Nuša Maček. »Čeprav je šlo za splet nesrečnih okoliščin in dejanje obžalujete, žal ni mogoče spremeniti tega, kar ste štorih in dejstvo, da vam dajemo novo možnost, še ne pomeni, da niste odgovorni za umor,« je še dodal Škoberne in povedal, da je Barbara Kovačič prva slovenska ob-toženka, obsojena zaradi umora, odkar je Slovenija vstopila v EU. ALMA M. SEDLAR razsodbo v zadevi gažirati novega izvedenca, ki bo povedal, kdo ima prav. Zato smo zadevo vrnili na začetek,« je pojasnil Franc Dušej in dodal, da predstavlja sled copata edini materialni dokaz, ki bi lahko pomagal pri ugotovitvi, kdo naj bi zagrešil štirikratni umor - v Tekačevem. Franc Dušej ni mogel z gotovostjo potrditi, ali se bo ponovno sojenje nadaljevalo na Okrožnem sodišču v Celju, saj je znano, da naj bi bila večina celjskih sodnikov že okuženih s »primerom Tekačevo«. Obramba se na odločitev višjega sodišča ne more pritožiti, sojenje pa se bo na prvostopenjskem sodišču nadaljevalo šele, ko se bo Kristijan Kamenik vrnil iz Srbije. ALMA M. SEDLAR Senat Višjega sodišča v Celju je na torkovi seji obravnaval pritožbo skoraj vseh vpletenih v zvezi z razsodbo prvostopenjskega sodišča Edisu Nuhanoviču, Hajniju Koširju ter Barbari Knep, obtoženim, da naj bi sodelovali pri ropu Krekove banke 29. maja 2002, iz katere so roparji odnesli okoli 30 milijonov tolarjev. Medtem ko se je okrožni državni tožilec na razsodbo pritožil, ker zahteva višje kazni, so zagovorniki obtoženih prepričani, da je sodišče potem, ko je bilo prvotno sojenje na vrhovnem sodišču razveljavljeno, samovoljno spremenilo obtožnico, s čemer naj bi kršilo bistvena določila kazenskega zakonika. Na sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je v ponovljenem sojenju obtoženim izreklo nekoliko nižje kazni kot prvič, so se ob okrožnem državnem tožilcu pritožili Edis Nuhanovič in njegov zagovornik Jožko Gregorovič, Hajni Košir ter zagovornica Marjetica Nosan in zagovornik Barbare Knep Boris Kmet. Kot sta v pritožbi pojasnila Nuhanovič in njegov zagovornik, prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo dejstva, da naj bi bila vloga Edisa Nuhano-viča pri ropu izredno majhna. »Vse, kar je storil, je bilo, da je pritisnil na gumb in s tem zaprl vrata v banko,« je zapisal njegov zagovornik in dodal, da Nuhanovič pri ropu ne bi sodeloval, če bi vedel, da namerava Danijel Borojevič uporabiti silo oziroma grožnjo. »Res je, da je Nuhanovič v stanovanju videl plastično pištolo, vendar ni vedel, da jo namerava Borojevič uporabiti pri ropu, ravno tako pa je ni videl v banki čez pult,« je zatrdil zagovornik in dodal, da sodišče ni zaprosilo za mnenje izvedenca, ki bi zagotovo povedal, da je »Nuhanovič labilna osebnost, ki sledi močnejšim od sebe«. Kot je dodal, naj bi opravljal le »vlogo vratarja«. »Sodišče nima dokazov, kaj so se obtoženi pogovarjali v stanovanju pred ropom, vse je le ugibanje,« je povedal Gregorovič in dodal, da je kazen za njegovega klienta absolutno previsoka. Hidi Hajni Košir in njegova zagovornica Marjetica Nosan sta menila, da je sodišče ugotovilo zmotno stanje ter predlagala, da se sodba 1. stopnje razveljavi. Košir naj bi Borojeviča res klical dan pred ropom, vendar zato, ker naj bi nameraval slednji od njega kupiti BMW. V času ropa naj bi bil Košir v bližini Celjskega sejma, dejstvo, da je Borojeviča in Nu-hanoviča po ropu odpeljal v Košnico, pa še ne pomeni, da je pri izvedbi ropa kakorkoli sodeloval, je v pritožbi zapisala Marjetica Nosan, ki je prav tako zahtevala oprostilno razsodbo ali ponovno sojenje. Zagovornik nekdanje uslužbenke banke Barbare Knep, ki naj bi pri izvedbi ropa pomagala tako, da je dala svojemu tedanjemu partnerju Hajniju Koširju natančne informacije o načinu dela v banki ter mu po- ' vedala, da bosta na dan ropa v banki samo dve delavki, je menil, da dejstvo, da se je Knepova s Koširjem pogovarjala o delu v banki, še ne pomeni, da je pri ropu sodelovala oziroma, da je vedela zanj. »T\idi dejstvo, da je imela na dan ropa na blagajni večjo vsoto denarja, še ne pomeni, da je s tem omogočila izvedbo ropa, saj bi lahko roparja denar prav tako odnesla tudi iz trezorja.« Vloga Knepove pri ropu je j po mnenju odvetnika Kmeta torej zanemarljiva, prav tako naj bi veljalo za štiri fiktivne finančne transakcije, ki naj bi jih Knepova, misleč, da jih v banki ne bodo odkrili, opravila takoj po ropu. Zagovornika Edisa Nuha-noviča in Hajnija Koširja sta predlagala tudi odpravo pri- i pora, vendar se višji državni tožilec s predlogom ni strinjal. Podprl je le pritožni I predlog, naj sodišče da Barbaro Knep, ki je brezposelna, tako kot pred njo Nuha- i noviča, oprosti stroškov sod- I nega postopka. Odločitev višjega sodišča ali bo prvostopenjsko sodbo potrdilo ali . razveljavilo in vrnilo v po- I novno sojenje, bo predvido- J ma znana v prihodnjih dneh- I ALMA M. SEDLAR Foto: SHERPA Ponovno o Kamenikovih copatih Višje sodišče razveljavilo oprostilno Tekačevo POZOR, HUD PES Mladi raziskovalci Dragi moji, če ste v prejšnjem prispevku prebrali osnovne informacije o novi vedi »psihoavtologiji«, boste tokrat priča prvi analizi »v živo«. Na ta način boste lahko spremljali sam analitičen proces in se poglobljeno seznanili s tipi slovenskih avtoportretov. Tokrat bomo spregovorili o posebnostih lastnikov škode favorit, nekoliko starejšega modela Škode, avtomobila češke proizvodnje. Lastniki favorita so pretežno ljudje, katerih mesečna plača je nekoliko nižja od slovenskega povprečja. Osebno sem pričujoči portret izdelal na številnih opazovanjih lastnikov tega avtomobila. Predvsem me je zbodla v oči temeljna značilnost lastnikov, ki bi jo lahko poimenoval kot »smisel za praktično«. Lastniki se namreč zelo radi ukvarjajo s svojo škodo, radi jo preoblikujejo, raziščejo celoten organizem avtomobila, poskrbijo za barvitost in nenavadnost svojega vozila ... Nek moj bližnji sosed je bil tako očaran nad svojo povsem novo škodo, da jo je že prvi dan po nakupu v celoti razstavil na majhne prafak-torje, navkljub temu, da je poleg njega stala njegova zakonska družica, ki je komaj zadrževala solze skrajnega obupa. Na njenem skremženem obrazu si začutil prikrit strah pred bodočnostjo, strah, da ne bo favorit nikoli več, kar je bil kot predstava še v času, ko so zanj še šparali. Toda sosed se je lotil dela temeljito in sistematično, s strastjo, ki je bržkone izdajala njegovo leta in leta potlačeno željo, da končno preseže mejo zunanjega opazovalca avtomobilov in se seznani z ustrojem motorja, elektroinšta-lacij, pogonskega sistema, konstrukcije podvozja ... Ko je bil avtomobil razstavljen na prafaktorje, se je začelo drugo dejanje, s povsem enako strastjo kot ga je razstavil, se je lotil vnovičnega sestavljanja, kjer pa se je stvar že nekoliko bolj zapletla kot pri analizi. Kmalu so mu na pomoč pTiskočili preostali sosedje, ki so prav tako nekaj vedeli o konstrukciji MOHOR HUDEJ avtomobila in s skupnimi močmi so ga spet sestavili. Vmes so še spili kakšen pirček, špricerček, prav lepo so se imeli. Preostanek šraufov, matic, ležajev in podobnih zadev, ki so bili viška na avtomobilu, so lepo spravili v polivinil vrečko in shranili za kdaj drugič. No, ta obred se je nekajkrat ponovil, vse do dne, ko avto ni več vžgal. Takrat so spet priskočili na pomoč sosedje, ki so odš-lepali favorita do prvega škodinega servisa, saj je praktično crknil nov avtomobil, kar pa je seveda povsem nedopustno, še sreča, da je pod garancijo. Čez čas se je sosed pripeljal domov s popravljeno škodo; toda, naslednji dan jo je razstavil na prafaktorje, da bi videl, kako so jo popravili, če je vse O.K. Moram reči, da je sosed ves čas izgledal strašansko izmučen, preznojen, pod stresom, saj skrb za pravilno razstavitev avtomobila še zdaleč ni majhna, zato sem ga, ko sem prihajal ali odhajal mimo njega, pozdravljal zelo pritajeno, ščegoleče, da bi ga ne preobremenjeval z odzdravi, saj je bil toliko v stvari, da ga je vsako najmanjše vznemirjenje povsem iztirilo in lahko bi izbruhnil v neobvladljivo, kolerično stanje, ki pri ljudeh šibkejših živcev lahko izzove tudi fizični napad na karkoli v okolju, bodisi na stvari, predmete, lahko bi se spozabil celo nad svojo škodo ali nad svojci. Škoda favorit je avtomobil, ki ga poleg umetnikov, ki prezirajo materialno, vozijo ljudje z domišljijo, bralci Življenja in tehnike, ljudje, ki jih kot otroke niso nikoli silili v modelarstvo ali jim kupili elektropionirja. Obenem so to ljudje, ki jim avto pomeni več kot zgolj prevozno sredstvo, in sicer nedeljski hobi. PREJELI SMO Projekt Svetlobno gibanje II. Odgovor se neposredno nanaša na članek v Novem tedniku 29. aprila 2004, s katerim se nadaljuje sprenevedanje MOC in s katerim se sedaj še namerno poskuša diskreditirati Plesno gledališče Celje. Dovoljenje za uporabo javne površine je res samo del vloge, vendar je bil ta del za izpeljavo prireditve ključen. Zaradi odlašanja MOC s tem ključnim delom za izvedbo prireditve so sodelovanje odpovedali ključni soorganizatorji, brez katerih zamišljen obseg prireditve ni bil možen. Dodatna potrdila tako niso bila več aktualna. Dejstvo je, da MOC ni bila zainteresirana za sodelovanje s Plesnim gledališčem Čelje, saj od njih nismo prejeli nikakršnega uradnega odgovora na naše pozive, v katerih smo jih pozivali na srečanje, v okviru katerega bi se dogovorili o vseh vidikih sodelovanja (program, obseg sodelovanja ...). Po našem mnenju sodelovanje MOC pri projektu ne bi bilo »na slepo«, saj je našo prireditev že odobrila pristojna državna komisija in Urad vlade za informiranje. MOC takšne reference očitno ne pomenijo ničesar in očitno je, da pristojnim državnim institucijam (in s tem državi) ne zaupajo. Prireditev bi lahko izvedli brez sredstev MOC, vendar zaradi »zamude« pri izdaji dovoljenja to ni možno. »Pri-siljevanje MOC je tako izmišljeno, čeprav bi bilo prav, da pri prireditvah PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 15. maja na 8. spominski Šraufov pohod. Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. 16. maja vabi na 25. pohod Rastke - Bolnica - Travnik. Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 10. maja na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. izrednega nacionalnega pomena sodelujejo tudi občine. Očitno je, da Roman Rep-nik oz. MOC še naprej išče prazne izgovore za svoje sebično in arogantno obnašanje do nacionalnih projektov, ki se mu je pridružil še poskus diskreditacije Plesnega gledališča Celje. Na koncu lahko povemo, da je bilo z naše strani organizirano vse, kar je bilo za izvedbo prireditve potrebno in da smo predvsem imeli v mislih prireditev, ki bi bila v ponos Sloveniji, Celju ter vsem prebivalcem. Žal to zaradi nezainteresiranosti MOC ni bilo možno. Na poskuse diskreditacije Plesnega gledališča Celje s strani MOC naša organizacija ne bo več odgovarjala, saj je jasno, da je glavni krivec za odpoved zamišljene prireditve prav MOC. JURE LUKAŠČIK Plesno gledališče Celje Uresničene sanje Res, sanje mnogih uprav, trenerjev, kar nekaj generacij igralcev, predvsem pa tistih, zaradi katerih se tekme sploh igrajo: gledalcev, prijateljev športa, navijačev - so se prejšnjo soboto uresničile. Dosežek, ki ga verjetno ne bo možno kmalu ponoviti, čeprav... Imam navado, da spremljam tekme tudi na televiziji države, s katero igra reprezentanca ali klub, saj je ze- V četrtek, 6.5. ob 18. uri PESEM POMLADI Pr«d«Uvlt»v osnovnih loi v petek, 7,5. GLASBA POMLADI Nntop glisbeni Sol« Šentjur v soboto, 8. 5. ob 10. uri (S DRUŽINA K0LENC: ŽIVE ŽIVALI v sredo, 12.5. med 16. in 19. uro Slmultantka z velemojstroma Iz Slovenije In Hrvaške lo zanimivo spremljati komentarje »nasprotne« strani.Tako sem precejšnji del tega finalnega prenosa spremljal na programu ZDF-a. In ni mi bilo žal. Kljub temu, da sta se kluba samo v letošnji ligi prvakov srečala že četrtič in naj bi tako tudi nemško tv občinstvo o Sloveniji in Celju _bbvedelo že vse«, se je komentator tudi tokrat potrudil in še enkrat z zares lepimi besedami predstavil najprej lego Slovenije, nato mesto Celje ter končno še enkrat klub Celje Pivovarna Laško. Bil je - vsaj v besedah - sicer prepričan, da bo domači Flensburg končni zmagovalec. Ob polčasu je bil gost menežer domačih, ki je na vprašanje, če je še mogoč končni uspeh, odgovoril, da je to seveda možno ob pogoju, da moštvo doseže štiri zadetke, preostale tri pa bo prispevalo občinstvo. Sicer pa je že takrat nekako dal vedeti, da tudi če zmaga CPL, to ne bo nezasluženo. Neverjetno! Pohvale in priznanje nasprotniku že med polčasom. Ob tem se spomnim večkrat že kar žaljivih izrazov tv komentatorja HRT Draga Čo-siča s tekem Celja in Zagreba, odigranih v preteklosti. v četrtek, 13.5. ob 18. uri ntť^ Nagradno žrebanje Otroška glasbena animacija MOJ MEDVEDEK JAKA pet. 14.5. med 16. in 19. uro ft Odprto mladinsko šahovsko prvenstvo za pokal TUŠ sob. 15.5. med 10. In 19. uro ťr Šahovski dvoboj SLOVENIJA • HRVAŠKA Kako se je odvijal zlasti drugi polčas, vemo. Ob vodstvu domačih za štiri gole in njihovih protinapadih nekaj minut pred koncem, mi je enako kot sto tisočem drugim skoraj obstalo srce, potem pa ... kaj bi vam pravil ... pravljica je postala resničnost, enako kot tudi vse ostalo, kar je sledilo. ANDREJ POPRIJAN, Celje ZAHVALE, POHVALE Zahvala za prijaznost Ko se človek sreča z boleznijo, spozna, koliko mu pomeni prijaznost zdravstvenega osebja. Pred operacijo sem bila zelo prestrašena in negotova, medicinske sestre in gospod primarij pa so mi zelo pomagali prebroditi strah in težave pri operaciji. Iskreno se zahvaljujem pri-mariju Vučaju ter vsem medicinskim sestram za pomoč in prijaznost. STANISLAVA ČOKLC, Šentjur v četrtek, 20.5. ob 18. uri SPOZNAJMO DOBROTE KRASA § Nagradno 2rebanle s | podjetjem »WAS 3 In POLONO FURLAN 1 J v soboto, 22.5. : med 10. in 19. uro S SPRETEN KOLESAR, J SPRETNA KOLESARKA f I v četrtek, 27.5. s K0RAJŽA VELJA ((čÓéoiřúP) www.planet-tus.com Kjer so zvezde doma Za ultrazvok že 7,425 milijona tolarjev Na ginekološko-porodniškem oddelku celjske bolnišnice so vse bližje vsoti, potrebni za nakup ultrazvoka za novorojence v višini nekaj manj kot devet milijonov tolarjev. Do ponedeljka se je na posebnem računu zbralo že 7.425.446 tolarjev. Med zadnjimi darovalci so Patricija Korošec, pleskarstvo Martin Zagoričnik, Gamen Pristava pri Mestinju in Slovenska katoliška misija v Berlinu z župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem. Ob tem, da je nekaj denarja že obljubljenega in da poteka v Koloseju v kinematografih v Celju akcija 100 tolarjev od prodane vstopnice za ultrazvok, je pričakovati, da bi do konca maja želeno vsoto dosegli. TV I OTROŠKE PREDSTAVE P OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE v otroškem kotičku vsak petek, med 16. in 19. uro vsako soboto, med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro VARSTVO V IGRALNICI vsak dan v tednu MODRI TELEFON Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. 1 Vesolje v maju! Pomlad na Planetu Tuš Celje - od 1.5. do 31.5.2004 Aerobna HU vadba udarcev Utrinek s prvega dneva Les Millsovih programov IJSAMO Z NOVIM TEDNIKOM Tri, štiri -začenjamo! V Centru za zdravje in rekreacijo Top-Fit bo 10. maja 2. dan Les Millsovih programov. Dan, ko bosta predstavljena programa Body Pump in Body Attack, o katerih smo že pisali in ju v Top-Fitu Celjani lahko obiskujejo že vrsto let, tokrat pa bomo kot novost v našem centru predstavili Body Combat Sama vadba traja 50 minut. Je vnaprej načrtovana in traja, dokler se kombinacija ne spremeni. Strah pred preveč zapletenimi kombinacijami zato odpade. Da se lahko res vsega naučimo prav vsi in osvojimo vse elemente, imamo časa tri mesece. Body Combat je pravi »knockout«! Vadba ob izredno motivacijski glasbi združuje elemente različnih borilnih veščin, kot so karate, tai chi, kick-boxing in taekwondo, ter jih oblikuje v svojevrstno veščino obrambe in napada. Vrhunsko koreografirana vadba ob glasbi oblikuje pravo energetsko izkušnjo, ki se uspešno bori z odvečnimi kalorijami in holesterolom. Body Combat je priporočljiv za vse, ne glede na starost in stopnjo telesne vzdržljivosti. V dvoranah za skupinsko vadbo predstavlja energičen, športen trening, ki vadečim pomaga, da (p) ostanejo »borbeno fit«! Skratka vsi, ki imate radi gibanje ob glasbi, se radi naučite česa novega ter bi radi dolgoročno naredili kaj dobrega zase, vabljeni na dan Les Mill- sovih programov, v ponedeljek, 10. maja 2004, v Top-Fit v Ipavčevo 22 v Celju. Programe bodo predstavili vodilni slovenski inštruktorji Les Millsovih programov. Vstop bo prost, potrebujete le dobro voljo in športno opremo. Ob 18. uri bo predstavitev Body Attacka, ob 19. uri Body Pumpa in ob 20. uri Body Combat! Število se-tov za Body Pump je omejeno, zato, kdor prej pride... Podrobneje o programih na spletni strani www.top-fit.si NM Skeletne mišice se drugače imenujejo tudi prečno progaste, je pravilni odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna, ki je bil zaradi tipkarske napake nekoliko nerazumljiv (se opravičujemo), pa vendar je Armela Vodeb iz Celja vedela pravilni odgovor in bo kupon za 14-dnevno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici prejela po pošti. Težko nalogo smo imeli - izmed 97 kuponov izžrebati 15 kandidatov, od katerih si vsak želi podpore pri hujšanju. Na žalost ne moremo izoblikovati velike skupine, kljub temu pa smo se zaradi velikega zanimanja odločili za 20 naših bralcev in bralk, ki bodo v skupini. Z našo podporo (sicer le pisno na teh straneh) pa bodo lahko hujšali tudi vsi tisti, ki niso bili izžrebani. Na naših skupnih srečanjih na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in v fitnesu bomo namreč vsak teden govorili o težavah pri hujšanju, kako »prelisičiti« želodec in »lačne« oči, kako se upreti skušnjavam, kaj naj jemo, čemu se je dobro izogibati... Na prvem srečanju, ki bo že v torek, 11. maja ob 18. uri, boste dobili osnovna navodila zdravega in uspešnega hujšanja, priročno literaturo in napotke, kako se prehranjevati, da boste že do naslednjega srečanja izgubili nekaj odvečne teže. Spomnili se bomo na čim več razlogov, zakaj je dobro, da smo vsaj malo lažji (vsak kilogram Jana Govc Eržen, nacionalna koordinatorica za preventivo srčno žilnih bolezni, naša spremljevalka in strokovna pomoč pri hujšanju. je pomemben!), kakšen vpliv ima prevelika telesna teža na naše počutje, zdravje, zadovoljstvo. Še enkrat bomo preverili, koliko tehtate in izmerili telesno višino, saj bomo na ta način lahko določili vaš indeks telesne teže in ugotovili, kolikšna bi bila vaša idealna teža. Ta pa naj ne bo, vsaj v prvi fazi, vaša ciljna teža. Zapomnite si - vsak kilogram manj je zelo dobrodošel in bo štel tudi za pridobitev nagrade, ki jim bo najbolj vztrajnim »shujševalcem« podarila naša medijska hiša. Kdo so izžrebanci? Jana Govc Eržen, nacionalna koordinatorka za preventivo srčno žilnih bolezni, ki bo osem tednov bodrila skupino, je izžrebala 20 kandidatov in kandidatk. V skupini so: Ljudmila Šekoranja iz Velike Pirešice pri Žalcu, Vesna Marine iz Svetega Lovrenca pri Preboldu, Marija Lupšina iz Gorice pri Slivnici, Niko Vergilas iz Migoj-nic pri Grižah, Bojana Vozlič iz Zadobrove pri Celju, Karolina Kočevar iz Žalca, Vida Kolar iz Košnice, Majda Oblak iz Celja, Jože Ko-radej iz Šmartnega ob Paki, Vera Šibila iz Latkove vasi pri Preboldu, Mateja Mauer iz Dol pri Šentjurju, Mojca Hržica iz Celja, Klavdija Kač iz Šešč pri Preboldu, Klavdija Bezjak iz Andraža nad Polzelo, Marjanca Gaberšek iz Lutrja pri Ponikvi, Matějka Apotekar iz Šmartnega v Rožni dolini, Stane Vovk iz Štor, Boris Škraber iz Celja, Ana Robič iz Dramelj in Alenka Bajič iz Celja. ROZMAR1 PETEK Foto: GREGOR KATIČ Nagradno vprašanje Za katera dva Les Millsova programa ima licenco Top-Fit? KUPON TOP FIT REŠITEV:_______________, Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika kupona za 14-dnevno brezplačno vadbo v Senior klubu ah Fit-nosečnici v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju. novitednik www.novitednik.com Imamo prenovljeno internetno stran OD KOD PRAZNIKI? Ledeni možje in mokra Zofka Nič kaj posrečen naslov, boste rekli, zato naj si kar takoj umijem roke. To poimenovanje namreč ni zraslo na mojem zelniku, ampak temelji na stoletni izkušnji, da je v času od 12. do 15. maja nevarnost zadnjega spomladanskega mraza in pozebe, ki ogroža sadno drevje in trto. Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij godujejo ravno v tem času, zato jih je kmečko ljudstvo napravilo za t.i. ledene svetnike. Svoj čas so k njim prištevali tudi sv. Zofijo, ki nam je bolj poznana pod imenom »mokra Zofka«. V zvezi z njo še pogosteje uporabljamo pridevnik na u, ki pa ga bomo zaradi neprimernosti raje zamolčali. Pa kar lepo po vrsti. Prvi med nesrečniki, ki so odgovorni za slabo vreme, je sv. Pankracij, ki goduje 12. maja. Pankracij je bil sin premožnih staršev iz Frigije v Mali Aziji. Kot štirinajstleten deček je s stricem prišel v Rim, kjer je spoznal kristjane in se z vsem srcem oklenil vere. To je bilo v času najhujšega preganjanja kristjanov, ko je vladal cesar Dioklecijan. Pankracij se je seznanil s papežem Kajem, se dal krstiti ter vse svoje premoženje, ki ga je podedoval od pokojnih staršev, dal za pomoč preganjanim kristjanom. Ostal je trden in stanoviten v svoji veri, tudi ko ga je sam cesar skušal prepričati v nasprotno in mu grozil s smrtjo. Leta 304 so ga ob Avrelijski cesti v Rimu obglavili z mečem. Na tistem mestu so leta 500 pozidali baziliko, današnjo cerkev San Pancrazio. Pankracij je imel ob smrti komaj štirinajst let, zato je veljal za zgled ne- dolžnosti. Na belo nedeljo so v Rimu kasneje peljali novo-krščence v njegovo cerkev, da so na njegovem grobu oblekli krstno obleko in napravili krstno zaobljubo. Pankracij je zavetnik prvoobhajancev, otrok, mladih rastlin in cvetja, proti glavobolu in krčem ter proti krivi prisegi. Upodabljajo ga kot mladeniča z mučeniško krono ali s palmo v roki. Maja goduje naslednji v vrsti ledenih mož, to je sv. Servacij, škof v Tongernu v Belgiji. Njegovo ime pomeni v slovenščini Rešeni. Bog ga je baje večkrat rešil iz nevarnih situacij, ki jih je doživljal v svoji burni mladosti. Doma je bil iz Armenije, a je še mlad odšel v Sveto deželo, kjer se je dal posvetiti v duhovnika in šel misijonarit po svetu. Večino življenja je preživel v Belgiji. Umrl je v leta 384 Maastrichtu na Nizozemskem. Po legendi pozimi njegovega groba nikoh ni pokril sneg, četudi ga je bilo veliko povsod okoli. To naj bi bil dokaz njegove svetosti in zato so nad njegovim grobom sezidali cerkev, posvečeno njegovemu imenu. Sv. Serva-cija upodabljajo s škofovsko palico, z naočniki in s ključi. Častijo ga kot zavetnika zoper pozebo, mišim in podganam, zoper revmatizem in strah pred smrtjo, proti ohromelosti in bolečinam v nogah ter za srečo in uspeh. Sv. Bonifacij, tretji med ledenimi svetniki, je po poročilu umrl mučeniške smrti leta 290 v Tarzu (današnja Turčija). Preganjalci kristjanov naj bi ga vrgli v vrelo smolo. Natančnejših podatkov o njegovi osebnosti pa nimamo. God sv. Zofije, ki je med ljudmi zelo priljubljena, je nov rimski koledar opustil, ker o tej svetnici ni dovolj trdnih podatkov. Po legendi naj bi bila Zofija odlična kristjanka iz Milana, ki se je po moževi smrti s tremi hčerkami preselila v Rim. Njena želja, da bi trpela in umrla za Kristusa, se je izpolnila. Mati in vse tri hčerke so bile obtožene, da so kristjanke in po hudem mučenju so jih usmrtili. Zofijo upodabljajo kot mater s tremi otroki, s palmo in knjigo v rokah. Postala je poosebljenje pojma modrosti, saj že samo njeno ime v grščini pomeni modrost. Sveti modrosti je posvečena tudi znamenita cerkev Hagia Sofia v Carigradu. Naši predniki so dosti dati na ledene svetnike. V dnevih njihovih godov so kuriti Piše: PAVLA KL1NER po sadovnjakih in vinogradih, da bi jih obvaroval slane in pozebe. Ljudska modrost pra-, vi: Po svetem Servati ni mraza se bati. Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče. Ljudje so trepetali zlasti pred Zofijinim deževjem, ker bi ta utegnil pobrati vinsko letino. Sveta Zofija namreč vino popija. Na god sv. Zofije pa so smeli otroci tudi prvič bosi iz hiše. Kakorkoli, ko bodo ti dnevi mimo, bo konec tudi s slano in pozebo, kmetje pa si bodo, upajmo, za nekaj časa oddahnili. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih. 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde-zGordaoo in Dolores, 20.00 Na krilih ljubezni (love songs), 23.00 M.l.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 7. maja 5.00 Začetek jutranjega programa, S.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA. 8. maja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija " i, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 jutranja kronika RaSlo. 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 " ijnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 ice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli-Bte vKroniki RC, 17.00Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo Igpo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in (Cgionalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA. 9. maja 5.00 Začetekjutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, ,8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK. 10. maja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice;, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK. 11. maja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 12. maja S.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija lna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, ^tečajnica, 8.00 Poročíla;gá?5 Poročilo'PU Celje, B.45 Jack pó| 1.00 Novic^S 1.00 Podoba dneva, 5 Zeleni val, 12.0Q#Iovice, .15 Čebel® in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 igijske novice, 15.0uŠport danes, 15.30 Dogodki ihiodnievi RaSlo,'-16.15 Ne preslišite v Kroniki RGi'16.20 filmsko platno, 17.00 Éřonika, 17.45 Jack pot, 18.00Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program »kalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije V prvem planu Je univerzalna glasba Njegov svet se vrti okrog glasbe, medijske komunikacije, računalništva, športa, fotografije in še kakšna pomembnost je vmes ali znotraj teh področij njegove ustvarjalnosti. Celjan Andraž Purg je prisoten na različnih scenah slovenskega medijskega prizorišča, poslušalci Radia Celje pa ga poznajo predvsem kot avtorja in voditelja redne glasbene enourne oddaje z naslovom Dobra Godba, ki je na sporedu ob sredah ob 23. uri. Sodelavec Radia Celje je postal pred približno petimi leti, to je bil čas druženja in ustvarjanja s skupino enako mislečih prijateljev, ki jih je navduševala predvsem etno glasba, izvirna in »obdelana« z dosežki ter učinki sodobne elektronike. Iz tega druženja je kasneje nastal koncept radijske oddaje z naslovom Etno Break, ki je bila na sporedu Radia Celje ob sredah zvečer in katere glavni snovalec in voditelj je bil Andraž Purg. V tistem času je povabil v studio mnoga najbolj zveneča imena tovrstne glasbene scene, na primer Vlada Kreslina, Zorana Predina pa skupino Šukar ter še mnoge izvajalce romske in druge etno glasbe. Andraž je bil v tej oddaji tudi v vlogi informatorja in tako so bili poslušalci vedno na tekočem, kdaj in kje se na slovenskem glasbenem prizorišču kaj dobrega, zanimivega in zlasti kakovostnega dogaja. Svoj novi termin v nočnem programu je dobil pred približno tremi leti, ves ta čas pa se je razvijal in rasel z etno brea-kom, tako da je njegova Dobra Godba danes ena najbolj kakovostnih oddaj te zvrsti. Razvijal pa se je tudi na drugih področjih, tako je bil nekaj časa redni udeleženec igralskega laboratorija bratov Vajevec v Ljubljani, kjer se je preizkušal v drugačnih načinih igranja, nastopanja, to znanje pa je še kako s pridom izkoristil pri radijskem moderira-nju. Na svojo oddajo se pripravlja ves teden, ko se mu v glavi porajajo zamisli, ki si jih potem sproti zapisuje. Ker Dobra Godba poteka v živo, k sodelovanju pritegne tudi poslušalce, predvsem pa jih seznanja z glasbenimi novostmi in dogodki, zlasti tistimi, ki so povezani z etno glasbo. »V moji oddaji najde mesto vsa dobra glasba z vseh delov sveta in z domače glasbene scene, v prvem planu je to univerzalna glasba, ki se je ne da umestiti v predalčke,« pojasni Andraž Purg, ki v zadnjem času tesno sodeluje z ljubljanskim Cankarjevim domom, v oddaji Dobra Godba pa predstavlja njihov program. Se je I v vseh teh letih, odkar nastopa pred radijskim mikrofonom, že otresel treme? »Ostala je le še tista zdrava trema, ko me pred oddajo skrbi, kako bo šlo, tista trema, ko mi je vse migljalo pred očmi, pa je trajala le nekaj mesecev,« odgovori. V sklop njegove ustvarjalnosti sodi tudi snemanje reklam za različne medije, kjer sodeluje s skupino prijateljev, občasno pa sodeluje tudi z glasbeno skupino Elevators, ko se na njihovih koncertih pojavlja v vlogi didžeja. V zadnjem času se Andraž veliko druži z otroki, pred kratkim si je pridobil licenco za učitelja plavanja in tako ga lahko zdaj vsak dan srečamo na bazenu Golovec. »Na začetku mi je to delo jemalo kar precej energije, danes pa lahko rečem, da je to zame lepa in dobra izkušnja,« pravi Andraž Purg, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi s fotografiranjem, pa z računalništvom, kjer se spoprijema z grafičnim in glasbenim programiranjem, zadnji dve leti pa je tudi navdušen kolesar. MARJELA AGREŽ NE PRESLISITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 6. MAJA, OB 12.15: ODMEV KAMENIK PRED ROKO PRAVICE Medtem ko je Višje sodišče v Celju odločalo o pritožbi tožilcev v zadevi Tekačevo, so srbski policisti v Beogradu aretirali Kristijana Kamenika s pol kilograma heroina. O vseh sodnih postopkih, povezanih z družino Kamenik, in o tem, kako bo aretacija v Srbiji vplivala na postopke zoper Kamenikove v Sloveniji, bomo spregovorili v današnjem Odmevu. Pripravlja ga Alma Maruška Sedlar. PETEK, 7. MAJA, OB 12.15: BESEDNE __ NOROSTI_ NAJBOLJ IZVIRNO BESEDILO JE... Pred nami je nov sklop besednih norosti! Igrali se bomo s slovenskimi reki, rečenicami in pregovori. Če še ne veste od kod izvirajo in zakaj sploh rečemo, denimo, da je kdo odšel po gobe, nas poslušajte in skupaj bomo izvedeli Usto, kar mislimo, da že vemo. Hidi tokrat imamo pripravljene zanimive in odštekane nagrade, podelili pa bomo tudi - Št. 18 - 6. maj 2004 posebno nagrado za najbolj izvirno besedilo z vsemi narečnimi besedami, katerih pomen smo iskali marca in aprila. Naj spomnimo: začinkal je (zakinkal je), štamplni (podporniki), čuače (klada), je obrjetla (je našla), frkočiti (kodrati), sierka (koruza), čunik (čebelnjak). Pozor, besede so zapisane približno tako, kot se izgovorijo. NEDELJA, 9. MAJA, OB 10.15: ZNANCI PREDMIKROFONOM BOJAN UMEK: Z VLOGO OB KILOGRAME Gledališki igralec Bojan Umek je že 20 let član Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, eno sezono pa je igral tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Doslej je odigral okoli 70 različnih vlog, med najljubšimi pa omenja tiste v predstavah Hudičev učenec. Osvajalec, Prilika o doktorju Josefu Mengeleju, Chicago, Za narodov blagor. Na kmetih ... Vloge študira na vikendu, na sprehodih po gozdovih in ob Savinji. Je odličen pevec, kar je potrdil tudi v mjuziklu Chicago. V minulih dneh je izgubil kar nekaj kilogramov zaradi priprave na novo vlogo. Bojan Umek je velik ljubitelj živali in večkrat ga lahko srečamo, ko vodi na sprehod psa. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. SUN COMES OUT - PHATS& SMALL (4) 2. WHERE ARE WE RUNNIN7-LENNY KRAV1TZ (4) 3. THANK YOU-JAMELIA (7) 4. EVERYTHING IS EVERYTHING -PHOENIX (2) 5. SOMEONE LIKE ME - ATOMIC KITTEN (3) 6. LAST THING ON MY MIND-RONAN KEATING FEAT. LEANN RIMES (2) 7. UNDONE-PATRICKNUO (3) 8. SUMMER SUNSHINE-THEC0RRS (1) 9. BREATHE EASY-BLUE |6) 10. STOLEN CAR (TAKE ME DANCING) -STING (1) DOMAČA LESTVICA 1. DVIGNEŠ ME-NUDE (3) 2. DELAM KAR PAŠE Ml- ŠANK R0CK(5) 3. N.SS-NAIOSSAION (2) 4. 5MINUT-B.B.T. (6) 6. P0LETIVA DO NEBA - SOUND ATTACK FEAT. SAMUa LUCAS (4) 6. ZLOČIN IN KAZEN-ZEUS (5) 7. ZAKAJ IGRAŠ SE Z MENOJ-V.I.P. (2) 8. MODRI KLAVIR-ROK KOSMAČ (1) 9. MED DVEMA OGNJEMA-GAMEOVER (3) 10. POČASI POWER DANCERS (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: FUCKIT(I DONT WANT YOU BACK)-EAMON lAST DROP-KEVIN LYTTIE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NOVE ZVEZDE NAD EVROPO - ZVEZDE ALYA-ALYA Nagrajenca: Nika Vrabec, Lokarjeva 2c. Šentjur Metka Maroft, Čopova 23. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK I VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. VERJEMI IN ZAUPAJ -KVINTET D0RI 2. NESKONČNO ZAUUBUENA-MODRUANI 3. DANES TU. JUTRI TAM -ANS. BRATOV StATINEK 4. GREMO NA TRIGLAV -ANS.SREDENŠEK 5. LETOS JE EN LU ŠTN LET -ŠENTJURSKI MUZIKANTI Predlog za lestvico: BOM Z DRUGIM ZAPLESALA -ZAPELJIVKE SLOVENSKIH 5 plus 1. MNOGOZDRAVJA-POGUM 2. MAMINOBJEM-GAŠPERJI 3. POLJUB V SLOVO - SLOVENSKI MUZIKANTJE 4. TRIKRATTRI -TINE LESJAK IN PEVCI S POHORJA 5. MUZIKANTOVSVET-ANS. TONISOTOŠEK Greta Kmetec, Zagrad 140a, Celje Mihaela Jelen, Galicija 27, Žalec Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19,3000 Celje. V KAZK£>ŠjU ČASA Slowatch Celje, CELEIAPARK re: Omega, Rado, Longines, Gucci, Edox, Sector, Breil, R. Cavalli, Guess, S. Oliver, Benetton, Citizen, Casio. - nakit: Zlatarna Celje, Morellato, Breil. Velika izbira srebrnega nakita. • STflAO Zli NOVO • pSl MM 13-»Mi»! Bi mmm Srebrnimi, rosa trave...^ modni nakit ADAM AS za vsa srca.., A |-| A IW1 A ca Žalen Šlmjm trg SI -iUmIVIuO Celje, Ljubljanska II _ ul o Lir PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telelon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83 DEKORACIJE I Z BALONI Za poroke, obletnice, birme in druge priredile. JaniJo&ovc, l'elrovće 123 I 041 783 H4D hup: magicjam.com Pripravila: VLASTA CAň ŽEROVNIK Era Center Slovenske Konjice, 8.5. 2004, ob 10. uri - predstavitev izdelkov z zabavnim programom. sictyatcn Je koža ali je roza? R! OVA PRIJAZNA RIM Novi trendi se navdušujejo tudi nad svetlo rožnato poltjo in prav takšnimi barvami oblačil! Nekoč so romantični poeti opevali žensko kožo kot »roso jutranjo, belo kot porcelan« in še nekaj tovrstnih prispodob bi se našlo. In kje je zdaj svetla, nežna ženska polt? Zgolj v starih fotografskih albumih, saj pomeni biti svetle polti v tren-dovskem jeziku enako, kot biti popolnoma »out« ... Že nekaj let je namreč modno biti zagorel vse tja do čokoladno in bronasto rjave barve; poleti od sonca, pozimi pa pomaga solarij. Ampak stvari se očitno spreminjajo. Ste zadnjič videli na televiziji in v nekaterih tiskanih medijih igralko Nicole Kidman? Slavna in nebeško lepa diva ima po novem svetlo rožnato polt! Videti je celo, kot bi se skrivala pred soncem ... Seveda se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha, nekaj odtenkov zdrave zagorelosti je zagotovo bolje kot popolna bledica; še posebej zdaj, na pragu poletja. Zanimivo pa je pogledati, kaj si misli o tej ideji letošnja pomladno-poletna moda. Vse najlepše, ob tem pa predvsem uživa v resnično drugačnem videzu! Aleksander Mcqueen, Blumarine, Gucci, Givenchy, Moschino, Chloe, Alberta Ferretti ... in še vrsta zvenečih kreatorskih imen ima v najnovejših kolekcijah oblačila v nežnih, rožnato pudrastih barvah. In vanje je kajpada oblekla manekenke, ki nemara prav zaradi tega že nekaj časa niso videle sonca. Saj jo poznate; kožno barvo, ki sega vse od najsvetlejših odtenkov bresk-vinega pudra do puščavske- ga peska. Prav v to paleto, ki se med seboj niti ne razlikuje prav veliko, je odela nežno frfotava, polprosojna dnevna in večerna oblačila. Tako mojstrsko so se zlila z ženskim telesom, da včasih skoraj ne vemo, ah gledamo golo kožo ali le oblačilo v barvi kože. Sem ter tja gredo kreator-ji še dlje s tehniko barvanja in materiali, ki delujejo, kot bi jih predolgo pustili bledeti na soncu. Seveda je treba dodati, da naravno-kožni kontekst ne dovoljuje, da bi se vanj mešali še kakšni drugi barvni odtenki. Niti z najbolj skromnim detajlem ali modnim dodatkom. Roko na srce: prav v center naših vidnih čutil trend res ne bode, nekateri pa ob njem celo zavijajo z očmi in se sprašujejo, kje se je izgubila domišljija. A kakorkoli že; v kolikor se še niste, je prav, da se s tole modno muhico seznanite. Če jo boste sprejele, ne bo zgolj muha enodnevnica, a to je seveda čisto vaša izbira. PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM Ob otvoritvi pneumatic centra /prirejamo »elikojiagradnnligrn |zbogatimïnaggdâmi! DTVDRITEU CENTRA: 2E.GJ004 VULKfSNlZfiCIJfi MULE) DEJfiN s.p. UL TMttl tKM 17. 3230 l«t)r UMlIMtUOItQ D«.m .'rim : 2K.fi 200« Zadnji rok oddaii! Kupon.. V, Is .Ilir SO VASE PNEVMATIKE VARNE? PREVERITE! Vljudno vabljeni! Sava Tires d.o.o.. Škofjeloška 6, SI-4000 Kranj VISOKA NEMŠKA TEHNOLOGIJA Fulda vas vabi na brezplačne laserske meritve ustreznosti profila pnevmatik vašega osebnega vozila. Brezplačne preglede bomo opravljali na naslednji lokaciji: 11. 5.-15. 5.: Celje, nakupovalni center Planet Tuš delavnik: 16.00-19.30 sobota: 9.00-13.00 in 15.00-19.00 Konec leta novi discovery Land Rover, ki je v lasti ameriškega Forda, je že precej časa napovedoval novega discoveryja, zdaj pa naj bi se avto v novi podobi in ! vsebini na trgu pojavil še I pred koncem letošnjega le-[ta. * Novi discovery nima samo nove zunanje podobe, pač pa so precej spremeni-I U tudi podvozje, saj so kolesa po novem vpeta posamično. Veliko vlogo so namenili elektroniki, ki bo skr-I bela za oddaljenost dna vozila od tal, pogon, delovanje menjalnika ... V dolžino bo avtomobila za 484 centimetrov, visok pa bo 192 centimetrov, kar pomeni, da je daljši za 13 in nižji za tri centimetre. Najz-mogljivejši bo V8 bencinski motor, ki bo imel 300 KM, medtem ko bo za dizelski pogon skrbel V6 agregat. www.radiocelje.com KLIK NA PRENOVLJENO SPLETNO STRAN RADIA CEUE Caddy z novo obleko Volkswagnov caddy pri nas ni avto, ki ga ne bi dovolj dobro poznali. Zdaj je tovarna vozilo temeljito spremenila in prenovila, za podvozje pa si je vzela osnovo novega golfa. Novi (ali prenovljeni) caddy je precej večji in lahko predvsem zaradi kolut-nih zavor na vseh kolesih vle-če prikolico s skupno maso do 1.50Ú kilogramov. Po novem ponujajo kar štiri izvedenke; dva furgona (dva sedeža, brez zadnjih stranskih steklenih oken) in furgon s podaljšano kabino, pri čemer ima ta pet sedežev. Nosilnost je 750 kilogramov, kar je prav prijetna številka, zelo uporabna in koristna pa je tudi prostornina v zadnjem delu. Obe izvedenki sta homologirani kot tovorno vozilo in serijsko opremljeni le z enimi bočnimi drsnimi vrati, medtem ko je treba za druga doplačati. Ponujajo tudi potniško varianto, ki ima nekaj manjšo nosilnost (600 kilogramov) in seveda zastekljena okna. Letos naj bi v Sloveniji prodali vsaj 400 novih caddyjev, pri čemer bo najcenejši na voljo za 2,94, najdražji pa za 4,29 milijona tolarjev. Za pogon lahko skrbi šest bencinskih in dizelskih motorjev z gibno prostornino od 1,4 do 2,0 litra ter močjo od 70 do 105 KM. Najbolj izstopajoča v novi caddyjevi družini je izvedenka life, ki je opremljena z bočnimi vrati jo, se bo prodaja caddyja za- na vsaki strani, za doplačilo pa ponujajo še tretjo vrsto sedežev. Caddy life poganjajo štirje bencinski in dizelski motorji, ki ponujajo od 70 do 105 KM. Kot napoveduje- čela maja in očitno bo nekaj dražji od neposrednih konkurentov. Caddy ima po novem dveletno jamstvo pred prerjavenjem pločevine in enoletno splošno jamstvo. iN , mODfll if(Hl[Il". V) Mariborska Ii, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.avtodelireanemer.si mmmmmmmmmmmmmmmmmm RO+SO 0 SERVIS IN PRODAJA VOZIL d.o.o. Skoletova 13 (Hudinja), 3000 Celje. Tel: 425-40-80 Fa«: 425-40-88 TIP VOZILA_LETNIK CENA V SIT ŠKODA OCTAVIA COMBI 2,0 2000 1 890.000 ŠKODA FELICIA 1.3_L9?i_500,000 Prvi Saabov SUV Švedski Volvo, ki je v lasti General Motor-sa, predstavlja na newyorškem avtomobilskem salonu športnega terenca (SUV) z oznako 9-7X. '•j, Gre za njihov prvi avtomobil v tem razredu in tudi prvi s štirikolesnim pogonom, zanj pa velja, da naj bi šel dobro v promet na ameriškem trgu. Saab 9-7X bo meril v dolžino 491 centimetrov, njegova nosilnost pa bo kar 2.948 kilogramov. Avto bo opremljen s preklopljivim štirikolesnim pogonom, izbirati bo mogoče med dvema motorjema: 4,2-litrski šestvalj-nik bo ponujal 275 KM pri 8.000 vrtljajih v minuti, 5,3-Ktrski osemvaljnikpa 300 KM pri 5.200 vrtljajih v minuti. Zanimivo je, da bo pri obeh iiajvišja hitrost omejena na 191 km/h. Kot napovedujejo, se bo proizvodnja začela januarja prihodnje leto. je zunaj vse belo,... ... je čas, da naročite kurilno olje Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srećko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) S4 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 17.000 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, | za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si 1 Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, , Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk. Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 , MATERINSKI DOM I Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74 PETROL Nikar ne čakajte, da bo vaša cisterna povsem prazna. Z možnostjo plačila na kar 9 obrokov, lahko kurilno olje naročite takrat, ko vam to najbolj ustreza. Zato izkoristite ugodne pogoje plačila in že danes naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom. KURILNO OLJE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 m-s,-,a-6ma'2004 WWW.n0vitednik.C0mwww.radiocelje.com Imamo prenovljeno internetno stran KLIK NA PRENOVLJENO SPLETNO STRAN RADIA CEUE MALI OGLASI - INFORMACIJE % iZDePLSi Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure. so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberi.sl. kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Pre-jernova 19, Celje. Brezplačna objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. i mo-vc torna vozila prodam RENAULT 4 GTL, letnik 90, krem barve, solidno ohranjen, nove gume, reg. poteče 6. S. 04, prodam za 60.000 SIT. Telefon 041 451-426, Suzano. 2279 10V0RN0 vozilo TAM 75 kiper prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 265-012. Ž 260. OTCOEN xsara 1.9 D, prvi lastnik, servisna knjiga, garažiran, vreden ogleda, prodam. Informacije po telefonu 031 811-895.» 2295 15 bye-bye 1.4, letnik 1996, kovinske barve, lepa ohranjen, prodam. Telefon 041 521-843. 2307 OKI kadet 1.4 k, letnik 1991,123.000 km, kovinsko zelene barve, dobro ohranjen, prodam zo 180.000 SIT. Telefon 041 684-324.» 3 ub^ ž 262 OAsephia 1.5, letnik 2000,47.000 km, reg. 3/2005, prodam. Telefon 031 .. 751-760. 2327 SUZUKI morati, letnik 1993, zelo ugodno prodam. Telefon (03) 5739-284.L442 SOIF JXD, letnik 88, drugi lastnik, prvo bana, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 214-124. Š316 KNAULTtwingo 1,2, letnik 1999,40.200 km, rumene barve, airbag, prodam. Telefon 041 736-221. »3lztMri.ll 2391 i stroji prodam SAM0NAKLADALK0 Sip, 19 m1, prodam ali zamenjam za trosilec hlevskega gnoja. Telefon 031 566-563. S 306 PLETILNI stroj Passap prodom za 10.000 SIT. Telefon 031824-006. Ž261 PLUG za pripravo vrst pred sajenjem krompirja (ogrebalnik) prodam. Telefon 041 238-467. 2326 KOSILNICO Alpina prodam. Telefon (03) 5773-048,041 710-193. 2328 SEJALNIC0 Oh, dvoredno, obračalnik Sip 220, traktorsko škropilnico, traktor Imt 539 in Same 35 prodam, telefon 041 226-446. 2329 CIRKULAR, motor 380 V, prodam. Telefon 041 526-988. šsos ROTACIJSKO kosilnkoSip 135 in dvobrazdni plug prodam. Telefon 041 641-425. 2340 TV 420, plug, šrotar, prodam. Telefon 031 498-421. ž 268 SAM0NAKIADALK0 Sip Šempeter 19/6, staro 10 let, prodam. Telefon 5735-043, 041 593-589. L438 SKOBELJNI stroj poravnalka prodam. Telefon (03) 5730-794. 2003 MOTOR za BCS Akme, bencin petrolej, generalno obnovljen, ugodno prodam. Telefon 5798-352. Š311 STROJ z delom prodam zaradi upokojitve ali oddamo samo montažo. Telefon 041 664-098. p NAK1ADALK0 25 Sip Šempeter, trosilec za gnoj prodam. Telefon 5792-289. 2372 ROTACIJSKO kosilnko Sip, 135 cm, prodam. Telefon 041 541-773. 2374 kupim TRAKTOR 1er drug stroj, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1744 TRAKTORSKO rotacijsko kosilnico Sip 135, lepo ohranjeno in traktor Štajer, 18 konjskih moči, v lepem stanju, kupim. Telefon 5777-150. 23502351 OBRAČALNIK za traktor Tomo Vinkovič, 18 KS, kupim. Telefon 5798-269. S314 posest prodam V Pilštanju prodam manjšo hišo z malo zemlje. Telefon (03) 5805-330. 2286 V Arji vosi prodam starejšo hišo (20"5,8 m) in gospodarsko poslopje (P*l ) 23,5"10 m, parcela 72-12 m. Telefon 5708-177, 031 300-218. ž 258 CEUE, center. Prodam 1. nadstropje hiše, mansarda, vrt, garaža, mirna lokacija. Telefon 040 336-136. p NEPREMIČNINE 1'gl* THL 03 5451-006 iiv.pgp-nepremicnine.com KROŽNE brane, traktorsko škropilnico, tračni obračalnik Sip 220 in kosilnico BCS 127 prodam. Telefon 041 261-676, 5794-289. 2266 SAM0NAKIADALK0 Sip 20, Novi pionir, hidravlični dvig, malo rabljeno, prodam za 490.000 SIT. Telefon 041 919-690. ŠROTAR z motorjem in napravo za krivljenje železa prodam. Telefon 7810-560. 2285 ELEKTROMOTOR Elektrokovina, 5,5 Kw, 1460 obratov, prodam. Telefon 5708-177. 2258 NA lepi sončni legi v okolici Loke pri Žusmu vikend. Telefon 041 555-319. 2334 KMETUO s 100 m' veliko hišo in gospodarskim poslopjem, hiša takoj vseljiva, ima vse priključke, prodamo. Telefon 041 502-192. ž 266 HIŠO na Ostrožném prodam. Možna menjo-va za bivalni vikend ali večje stanovanje. Telefon 041 628-674. 2314 VINOGRAD z zidanko, 700 m2,400 trsov, v Kostrivnici, prodam. Telefon 041 742-990.» 3 uteri.,! 2323 GRADBENO parcelo, Celje-Oslrožno, 2649 m1, na atraktivni lokaciji, prodam. Telefon 031 765-333. 2330 VIRŠTANJ. Bivalno zidonico, vinograd, 5 arov, sadovnjak, 56 arov, asfalt, idilična lega, prodam. Telefon (03) 545-1189. rije, parkirni prostor, 100 m', ogrevanje, prodam. Trnoveljsko cesto 2, Celje, telefon 491-6050,031 608489. 2336 KMETUO, 53.000 m', kmečka hiša, z gospodarskim poslopjem, njive, travniki, gozd, na lepi sončni legi, prodam. Telefon 040 855-957. 2337 ŠMARJE pri Jelšah-Predel. Prodamo manjšo hišo, 23 let, na parceli 4516 m1, dodatno veliko garaža, cena 12.000.000 SIT. Telefon 041 791-857. »3lztori.il 2364 0BN0VUEN0 vrstno hišo, Hudinja, prodam, cena 21,5 mio SIT. Telefon 041 613-381. 2368 CEUE-Lopata. Stanovanjsko hišo z manjšo delavnico, za mimo obrt, približno 300 m2 stanovanjske površine, leto izgradnje 1980, adaptirano leta 1990, prodamo za 32.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbo-vacs. p.,Gorica pri Šmartnem57 c,Cel|e. 2370 ŽALEC. Stanovanjsko hišo, približno 2 km velikosti 210 m', leto izgradnje 1982, s približnog m2 funkcionalnega zem- fon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavoc s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c.Celje. 2370 POLZELA. Zazidljivo parcelo, v velikosti 912 m', v bližini železniške postaje, prodamo za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmailnem 57 c, Celje. 2370 HIŠO, na lepi legi, zelo ugodna prodam ali menjam za stanovanje. Telefon 041 649-549. 2274 STANOVANJSKO hišo v Drešinji vasi, lepa, mirna lokacijo, 130 m7 bivalne površine, parcele 750 m', leto izgradnje 1960, vsi priključki, prodamo za 15 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592. 2377 ZEMLJIŠČE, 25.000 m2, njiva, travnik in malo gozda, na Dobrovi (lepa lega), 2 km iz Celja, prodamo. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro DOBROVA 2386 ŽALEC Pri avtobusni postaji prodam poslovni prostor. Samo resni kupci, pokličite 041 619-791. p LAŠKO, okolico. Kmetijo, 10 ha, prodam za 10.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628-(03)492-4130. 2382 ŠEMPETER, center. Stanovanjsko hišo, staro 40 let, prodamo za 19.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628-(03) 492-4130. ZIDANICO, na parceli približna 1600 m2, v Šmartnem v Rožni dolini, prodamo za 6,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.2381 12 let staro hišo, na parceli približno 450 m2, na Ostrožném, prodamo za 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 2381 STANOVANJSKO hišo na Hudinji prodam. Telefon 051 321-128. 2356 ZAZIDLJIVO parcelo, 2736 m2, v Gotovljah, prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 238i 30 let staro hišo, 300 m2, parcela 600 m2, v Šentjurju, prodamo za 22 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 2381 HIŠO dvojček, približno 90 m2 stanovanjske površine, na parceli približno 400 m2, letnik 1950, v Novi vasi, prodamo za 15 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041727-301,548-2002. 2381 kupim HIŠO z nekaj zemlje kupim v bližini Loškega. Telefon 041 958-983. »3lztori.d L414 PARCELO, v Celju ali okolici, kupim Informacijo nagradim. Telefon 041 644-600. 2378 SAVINJSKA dolina. Stanovanjsko hišo do 18 mio Siï kupimo. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405428-(03) 492-4130. 2382 "oddam POSLOVNE prostore, velikost 77 m2 (proizvodno ali storitvena dejavnost) ter poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d. 0. 0., lokacija Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara), oddamo v najem. Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693-416, g. Germek. n POSLOVNE prostore oddam v nojem (gostinstvo, tudi druga obrt, Ljubečna). Telefon 5461-117, po 19. uri. 2092 POLOVICO hiše z vrtom, v Medlogu 5 v Celju, oddam Slovencu. Mora biti zaposlen in z avtomobilom. V najem dajem za eno leto z možnostjo podaljšanja. Telefon (01) 4318-041. 2194 IZLETNIK Celje d. d., Aškerčevo 20 odda v najem poslovni prostor na avtobusni postaji v Celju, v velikosti 25 m2, za gostinsko dejavnost. Informacije po telefonu 435-3451 ali 041 771-146, gospod Viktor Kukec, vsak dan od 7. do 11. ure. Vloge sprejemamo do 12.5.2004. V CENTRU Petrove dajem v najem poslovne prostore za različno dejavnost. Telefon (03)5716-376. Ž272 POSLOVNI prostor, 120 m2, oddamo na Mariborski cesti v Celju, nasproti planeta Tuš. Telefon 041 731-816. n POSLOVNI objekt na odlični lokaciji v Celju (Hudinjo-bivši salon gostinske opreme), v velikosti 450 m2,250 m2 parkirnega prostora, v odličnem stanju, popolno prenovljen, oddamo takoj za dobo 5 let, z možnostjo kasnejšega odkupa. Informacije po telefonu 5799-200,041 618-845, od 7. do 16. ure. p V CELJU oddam v najem lokal. Telefon 041 785-395. 2369 stanovanje prodam TRIINP0LS0BN0 meščansko stanovanje v središču Celja prodamo. Telefon (03) 5481-415, po 19. uri. KAKO DO GOTOVINE ? TAKOJ? ZAVRTI 03/492-29-63 IN PLAČAJ EN OBROK MANJ Í ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. _Slovenska c. 27. LJUBLJANA _ '-M l-Vi I ? ll ifl ITM11W? GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK ■ CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 {»„.vojni ,.nt.,| TEL.: 03/ 42 74 378 NOVO: HITREJE DO POSOJILA PREGLED VIDA ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10 Celje: 031 508326 ___delovni čas: vsak dan non-stop OBREMENITEV DO 50% ^^^^^^ ES3S obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit teL: 02/252 48 26 041 750-560 DVOSOBNO stanovanje v Trubarjevi 40 v Celju prodam. Telefon 041 720-666. APARTMAJI! Otok Krk, Gžiá (na Celjskem). Prodamo novozgrajen apartma s parkiriščem, klimo, pogledom na morje, oddaljen 50 m od urejene plaže. Ponudba na www.gamen.si, informacije po telefonu 041 646-909. p traîna, telefon, kabelska, takoj vseljivo, prodom. Telefon 040 627-107. Ž271 I NOVI vasi prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 71 m2,3/12, za 12,5 mio SIT. Telefon 031 891-280. 2365 5V0S0BN0 stanovanje v Celju, na Otoku, Trubarjeva ulica 52,1. nadstropje, 53 m2, vseljivo takoj, prodamo za 10,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 oli 031 $41-592. 2377 DVOSOBNO stanovanje, na Zelenid 3,2. nadstropje, 53,95 m2, balkon, vseljivo takoj, prodamo za 11 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592. 2377 TRISOBNO stanovanje na Hudinji, Podjo-vorškova ulica, 73 m2, 7. nadstropje, balkon, prodamo za 13 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 490(M)90 ali 031541-592. 2377 GARSONJERO na Otoku, JurSčeva ulica 23,5 m2, pritličje, prodamo za 23,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592. 2377 ŽALEC, mirna lokacija. Trisobno stanovanje v prvem nadstropju, 58 m2, prodamo za 10,5 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628-(03)492-4130. 2382 CEUE, center. Trisobno stanovanje v 1. nadstropju, 90 m2, prodamo zu 13.200.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628^03) 492-4130. 2382 NAZARJE. V pritličju prodamo dvosobno stanovanje, 59 m2, za 8.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405-628^03)492-4130. 2382 DVOSOBNO stanovanje, 64 m2, v 6. nadstropju, na Ljubljanski cesti, letnik 1980, iZDGPi.Si Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slov časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskati ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobn SODELUJEJO: DELO umft [mil Sfske VESTNIK TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE prodamo za 11,8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.priiaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 2381 kupim STANOVANJE, do 8 mio SIT, tudi potrebno obnove, kupim z gotovino. Telefon 041 710-477. 2189 ENOSOBNO oz. dvosobno stanovanje kupim v Celju. Gotovina takoj. Telefon 041644- 600. oddam STANOVANJE, 38 m7, opremljeno, oddam. Varščina 100.000. Informacije po telefo nu 031 319-534 ali 5453-094. 2298 SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice oddam. Telefon 041 976-162. 2331 OPREMLJENO stanovanje, 62 m1, z balkonom, oddam. Telefon 5414-209, 041 857-611. 2353 V PETR0VČAH oddam stanovanje, takoj vseljivo, potrebno manjše spremembe. Telefon (03) 5716-376. 2273 MIN T.I.: 03 42 63 122. Gsm: 031 342 118 Nova va 1955 :«lj< - Glatija. novogradnja, 1SS, 57,95 m Slovenske Konjice - novogradnja. 3SS. 70,18 n", 2/4 nadstr. -aiko novogradnja. 3 SS. 96.80 in 95.51, pritličje. Za naša 3 najam. Provizijo plača najamnik! Kupac na plača provizija! Kl„" M , ,",!_■ V DALMACIJI, Sukošon pri Zadru, oddamo turistične sobe, 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064,00385233-93129. 2360 TRISOBNO (dupleks) stanovanje, 120 m', v hiši no Jožefovem hribu, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 2381 NADSTANDARDNO, 100 m1 veliko dvoinpolsobno stanovanje v večstanovanjski hiši na Jožefovem hribu v Celju, oddam za 300 EUR/mesečno. Telefon 041 959-546. 2394 najamem ŽALEC, okolica. Najamem stanovanje, približno 50 m1, možen kasnejši odkup. Telefon 070 811-478. 2135 GARSONJERO v Celju ali enosobno stanovanje najamem. Zaposlen, sprotno plačilo. Telefon 041 757-553. 2291 STANOVANJE ali starejšo hišo v Celju ali okolici najamem. Možno tudi z adaptacijo. Telefon 031427-723. 2309 STANOVANJE ali stanovanjsko hišo najamem v Celju ali okolici. Telefon 041 727-301. 2381 prodam KOMBINIRAN štedilnik, štedilnik 2"2, štedilnik, 4 plin * 2 elektrika, trosed s fotelji, garderobne omare, mizo s stoli in jogi, 160~200/ prodam. Telefon 041 490-189. 2384 kupim RABLJENO pohištvo, belo tehniko odkupim po simbolični ceni. Telefon 041623-925. 2375 ODVEČNO rabljeno pohištvo, belo tehniko, kupim. Telefon 041415-412. 2384 gradi matei beni terial prodam OPAŽ, smrekov, ladijski pod, bruna, deske, kamen skrili, prodam. Telefon 041 637-202. 20192020 BUKOVA drva, metrska in rozžagana, 1 brezplačno dostavo, do 25 km, prodam. Telefon 041 574-703. Š310 živali NESNICE jarkke, rjave, črne in grahaste, prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telelon 5472-070,031461-798. 1586 KZ Laško, Kidričem 2, nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. l316 KOI krope, vame krape, prodam od 500 SIT naprej ter zlate ribke od 200 SIT naprej. Telefon 031 259-525. p TELIČKO simentalko prodam. Telefon (03) 5777-360. 2290 TEUCO simentalko, brejo 6 mesecev, prodamo. Telefon 5715-700. 2293 PAVA prodam. Telefon 5719-391. 2284 BURSKE koze, mladiče za »pripust«, s papirji o kontroli, prodam. Telefon 041 736-248. L 433 TtUCO simentalko, 350 kg, teli&o ciko, 90 kg, prodam ali menjam za bikca. Telefon 041 958-884. 2336 TELIČKO sivko, težko približno 470 kg, prodam. Telefon 5728-352. 2265 TELIČKE simentalke, težke 60 do 130 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 2345 KOBILO z žrebičko, mimo, prodam. Telefon 031 692-582. L439 TEUCO, sivo rjavo, brejo v 5. mesecu, A kontrola, prodam. Telefon 5799-236. Ô309 K0ZUČE in koze za zakol ali nadaljnjo rejo prodamo. Telefon (03) 5826-506. 2349 MLADO brejo kravo, kobilo z žrebetom in žrebico prodam. Stanislav Hrastnik, Razdelj 8, Nova Cerkev. 2359 NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnost-jo, možnost brezplačne dostave na dom, prodam. Telefon (02) 582-1401. p BURSKO kozo in burske kozliće za pleme in srnasto kozo z mladiči prodam. Telefon (03) 5797-202. Ô315 TEUCO, približno 130 kg, prodam. Telelon 041 541-773. 2374 PUJSKE, stare 8 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5709-015. 2392 oddam PSIČKA mešančka, stotega 4 mesece, kraški ovčar, zelo prijazen, podarim. Telefon 051 216-544. 2313 TRI ZLATE ribke oddam skupaj s 17-litrskim akvarijem in čistilcem vode. Telefon 491-07-40, po 20. uri. ic kmetijski | pridelki prodam SORTNO mešano rdeče in belo vino ter domačo slivovko ugodno prodam. Telefon (03) 5763-238. 2229 KOŠNJO, seno in otavo, v Dramljah, ugodno prodam. Telefon 041919-690. p DOBRO belo in rdeče vino prodam. Telefon (03) 5821-680. 2310 BALE, silažne, prodamo. Cena po dogovora. Telefon 041 820-370. S 307 SENO prodam. Telefon 541-9741. 2343 SENO prodam. Telefon zvečer, 5731-043. L 440 KORUZO, domačo, v zrnju, prodam. Telefon 041 271-340. 2384 SENO v kockah prodam. Telefon 051251- 123. 2391 ostalo prodam DEKLIŠKO gorsko kolo, za starost 5 do 8 let, prodam. Telefon 041 6104)92. 2288 MAGNETOFON Sonet, gramofon Phonola, radio RR Niš, projektor 8 mm Noriš, prodam za 40.000 SIT. Telefon 031 824-006. 2261 ZA ljubiteljico gobelinov prodam kovček svile vseh barv in odtenkov. Cena ugodna. Telefon 031824-006. 2261 REZERVNE dele za tam 170 T14 prodam. Telefon 041 668096. 2317 BARAKO, 3*8, primemo za zavetišče za živali, prodam. Telefon 031 646-377. 2319 KOMBINIRAN voziček, primeren od rojstvo naprej, prodam za 8.000 SIT. Telefon 041 984-961, Igor. 2320 BIRMANSKO dekliško obleko v marelični barvi ugodno prodam. Telefon 031 811-316 ali 041 544-292. 2315 TR0SILEC hlevskega gnoja Krpan 20, na-kladalko za krmo Pionir 17, traktor Ursus C 360, vse je v dobrem stanju in malo rabljeno in 700 litrov bio sadjevca, samo iz vinskih moštnic, prodam. Telefon 5739-140. 2263 TEUCK0, težko 150 kg in puhalnik Tajfun prodam. Telefon 5739-033. L434 ZVOČNIKE, 160 w, prodam. Telefon 031 622-050. L 437 VRTNI kozolec za rože in motamo kosilnico na nitko Jonsres prodam. Telefon 031 812-997. L 436 TEUCO, 220 kg (95.000 SIT) in suhe smrekove deske prodam. Telefon 031 756-022. 2346 OTROŠKO kolo, obutev številka 32-37 in otroška oblačila ugAdno prodam. Telefon (03) 490-2300, med 17. in 18. uro. 2347 KOSILNICO, rotacijsko, Sip 135, prikolico za traktor, 31, ni kiper, prodam. Telefon 051 314-883,577-2368. 2352 IZVENKRMNI motor Suzuki 30 QRL, 4-takt-ni, letnik 2002, dolga os, el. zagon, prodam. Telefon 031 259-257. 2355 KOSILNICO na laks Jonsered, 1,2 km, avtomatska glava, lesen sod, 9001 in škaf, 300 I, ugodno prodam. Telefon 031 264-680, (03) 749-3281. 2357 KORUZO v zrn ju, v vrečah in visokokalorične bukove brikete prodam. Telefon 051 318-590. Š312 KMEČKE vozove, mizarsko mizo, lončene izdelke, stiskalnico, pohištvo, stara 100 let, prodam. Telefon 031 654-642. 2269 P0Ú1NIŠK0 prikolico s štirimi ležišč ugodno prodam. Telefon 041 634-849,5453-640. 2371 FANTOVSKO kolo BMX, odlično ohranjeno, 16 col, prodam, cena 8.000 SIT. Telefon 041211-151. 2392 kupim ZA vile in gradove odkupim starine: pohištvo, oljne slike, ure, lesene kipe, porcelan, preproge, lestence itd. Telefon (03) 5482-288,041 681-412. 2172 STARINE: alt deutch mizi, 3 m» 130,90-60, divan, skrinje, omare, stare od 90 do 130 let, kredence, 1 »150 let, 1-90 let, lestenci, kolovrat ter veliko manjših predmetov prodam. Telefon 5410-198, 041541-165. 2241 TEUČK0 simentalko, težko od 200 do 300 kg in bukova drva, 4 m, kupim. Telefon 541-9709,031 889-826. 2366 i; zmenki FANT, 45 let, želim spoznati resno dekle ali mamko do 45 let. Tudi na deželi je lepo. Telefon 041 842-071. L441 VITKA, 38-ktno nezaposlena ženska prijetnega videza, iz Savinjske doline, želi spoznati moškega do 51 let. Preselila bi se tudi na deželo. Telefon 090 74-42, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 2354 CELJAN, z dobro službo, 45 let, urejen, želi prijateljico do 42 let. Lahko se preselim k tebi. Telefon 041 248-647. 2354 SKORAJ novo manjšo kuhinja, dnevno sobo, spalnico in pralni stroj prodam. Telefon 7817-004,041 924-866. 2300 PEČ Feroteim, z bojlerjem in gorilcem, ugodno prodam. Telefon 5702-228, 041 910-032. 2270 LIPINO kuhinjo, letnik 1996, velikost 530-210 cm, cena 388.000 SIT, prodam. Telefon 041539-394. 2362 SPALNICO (brez omare) prodam po simbolični ceni. Telefon 041750-205. 2361 STEKLENO klubsko mizico, trosed, blago, dvosed, 2 fotelja, klubsko mizico, 1 jogi 190x90 ter 9 rol stenskih tapet, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon (03) 5718424. 238/ Srednja strokovna in poklicna šola Celje Ljubljanska c. 17, 3000 Celje •razpisuje za naslednje šolsko leto 2004 / 2005 vpis v NOV PROGRAM: 1. REDNI program PTI (poklicno tehniško izobraževanje) za pridobitev strokovne izobrazbe PROMETNI TEHNIK. Če ste ali boste uspešno končali triletno šolo s področja strojništva (poklici -avtomehanik, avtoklepar, orodjar, strojni mehanik itn.), elektrotehnike ali pa ste končali triletni program izobraževanja strojnik gradbene mehanizacije, avtolicar, podjetniško poslovanje, trgovec in prodajalec in si želite pridobiti peto stopnjo izobrazbe vas vabimo, da se vpišete v omenjeni program. Šolanje traja 2 leti in se konca s poklicno maturo. Vašo izpolnjeno prijavnico za vpis (kupite jo lahko v knjigarni, obrazec DZS 1,20) pričakujemo na sedežu šole najkasneje do 24. maja 2004. 2. Poklicni tečaj za pridobitev strokovne izobrazbe PROMETNI TEHNIK Vpisni pogoji: uspešno končan četrti letnik gimnazije ali njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih. Šolanje traja 1 leto. Rok za prijavo: 2. september 2004. CDR d.o.o. LJUBLJANSKA 25, 3000 CEUE zaposlimo RAČUNOVODJO ALI KNJIGOVODJO Pogoji zaposlitve: - V. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri - najmanj tri leta delovnih izkušenj na delov, mestu računovodje ali knjigovodje - poznavanje osnovnih programskih orodij iz Windows okolja - nekaznovanost oziroma, da proti kandidatu ni uveden kazenski postopek PISNE VLOGE PRIČAKUJEMO NA SEDEŽU PODJETJA TAKOJ PO OBJAVI OZ. V ROKU 8 DNI. V redno delovno razmerje sprejmemo strokovno pomoč. Prijave na razgovor od 10. do 16. ure tel 02/420-20-26. Podjetje Zoro, Zdenko Vidovič s.p., Valvasorjeva 38, Maribor. ZAPOSLIMO SAMOSTOJNEGA MIZARJA za nedoločen čas Informacije: 041 /645 715 kac OSEBO ZA STREŽBO Pogoj: izkušnje Delavnik: nedelje in prazniki prosto Pisne vloge pošljite na naslov: KAC d.0.0., Sernčeva 10, Celje zaposlitev ČE imate veselje do dela v pizzeriji, vam ponu jamo prosto delovno mesto v strežbi. Informacije po telefonu 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kapna s. p., Levee 40,3301 Petrovce. 2222 PEKA z izkušnjami zaposlimo. Informacije po telefonu 041 608-319. Gratis d.0.0., Cerovec 3 o, Šmarje pri Jelšah. 2182 ŠPORT center Prodnik, Edvard Jurjevec s. p, Juvanje 1,3333 Ljubno ob Savinji zaposli natakarja. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon 041 752-111. KAVAbarBolero zaposli več deklet za delov šanku. Dobro plačilo in možnost stanovanja. Alibi d. 0.0., Rudnik 2/12,1000 Ljubljana. Telefon 031712-453. n TEREZUA SimatovK s. p., Bar Sladka gora 4 a, 3240 Šmarje pri Jelšah zaposli dekle za strežbo, možna redno zaposlitev. Telefon (03) 5824-828, ga, Simatovic" Terezija. 2269 NUDIMO delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Telefon 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. 2034 VOZNIKA avtomehanika, z izpitom C kate gorije, zaposlim. Telefon 041 754-860. Karli Lipovšek s. p., Medlog 60, Celje. 2296,2297 VOZNIKA kiper kamiona zaposlimo. Telefon 041 625-913, (03) 5648043, AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, laško. 2311 STROJNIKA gradbene mehanizadje zaposlim. Telefon 041 625-913, (03) 5648-043, AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško. 2311 ZA pomoč pri strežbi sprejmemo prijazno in simpatično dekle. Telefon 031454-132. Društvo ljubiteljev družabnih iger Škorpijon, Cesta 14. divizije 38, Štore. 2233,2234 SPECIALIZIRANO, delujoče trgovsko gostinsko podjetje išče resnega parlnerja za povečanje obsega posla v gostinstvu. Zaželene so resne ponudbe z željo po delu. Firma je delujoča s poslom in vsemi dokumenti, manjka jim ljudi. Ponudbe po telefonu 041614-519. FU HUA, Podjetje za trgovino, gostinstvo in turizem d.0.0., Ulica XIV. divizije 14,3000 Celje. PRILOŽNOST se rodi iz odgovorne neodvisnosti in v svetu prodajo so vaše možnosti neomejene. Res pa je, da morate biti delavni, organizirano, disciplinarni, navdušeni in polni močne volje. Osebni dohodek od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 041 677-467. Anistor, Anica Špofor s. p., Vojkova 7, Celje. n ZAPOSLIMO vodjo proda je magnetnih zaščit (nadposteljni vložki) s terapevtskim učinkom in radiesteziste. Telefon (02) 320-3079, od 7. do 15. ure ali 041 666-311. Tora, Rade Stamenkovičs. p., Borova vas 26,2000 Maribor. n IŠČEMO natakarico za strežbo v dnevnem baru Tiffany Celje. Telefon (03) 493-0533. GGM International d. 0.0., Kosovelova 16, Celje. 2359 UBRUS pub išče urejeno dekle za strežbo« lokalu. Nudimo dobro plačilo ter prosti sobote, nedelje in praznike. Šahovsko društvo Nova vas, Ul. mesta Grevenbroich 9, Celje, telefon 041 662-194. 2363 MOŠKEGA, do 30 let, z izkušnjami pri delu v komerciali, skladišču in terenu, zaposlimo. Pisne vloge pošljite na naslov: Magma poslovna darila d. 0.0., Mariborska cesta 105, Ceije, telefon 4905-200. n fiC*KK2f\ TRGOVINA ► KOŠARICA VELIKA IZBIRA VSEH VRST KRMIL. KRMNIH ŽIT, HRANE ZA PSE IN MUCE TER VRTNIH KOSILNIC. KDOR VARČUJE. V KOŠARICI KUPUJE I MALI OGLASI - INFORMACIJE posredovalnica SRČEK posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite Ofll/591-222 Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. DELOdenar-uspeh. Uspešno podjetje zaposli sodelavce za trženje in reklamiranje dobro vpeljanega programa. Ce želite delati in zaslužiti, pokličite (03) 5484-927. Jožica Vincefič s. p., Trend, Mariborska c 44, Celje. n ZAPOSLIMO delavca za pomožna dela v gradbeništvu. Telefon 041 699-197. Zaključna obrtno dela v gradbeništvu, Morjon Koštomaj s. p., Cesto na Ljubeč-no 45,3000 Celje. 2389 PRODAJALKO športnih oblačil, zo štiri ure dnevno, s statusom študentke, takoj zaposlimo. Telelon 041 636-629. Edra, trgovina z oblačili, Edvard Radučič s. p., Krekov trgi, Celje. 2385 i razno IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Som s. p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telelon 041 629-644,5414-311. 17681769 Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in LIV. Rado STRNAD s.p, Tremerje 6. Celje Tel : 03/548 82 14. gsm: 041/558 370 "Vedeževanje 24^ ► 090 44 17 KRČME ŽILE? Tel.: 05 640 02 33 HITRI kredHi. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d.o.o., Mariborska 7, Cel|e. n 6AGAT servis, prodaja šivalnih strojev in likolnikov (akcije v aprilu). Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144. Ž232 STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve strelovodov, popravila na starejših strehah, prelaganje opeke, montaža žlebov. Jože Kline s. p., Gledališki Irg 7, Celje. Telefon 041 736-229. 2012 MODI dimniki, sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže. Telefon (03) 5718-080,041736-160. Ž219 IŠČEM privatne instrukcije za učenje nemškega jezika. Telelon 041 654-264. 2319 RAČUNOVODSKE storitve za podjetja opravljamo kakovostno in ažurno. Telefon 4927-811. 2338 CENTRALNO ali vodovod vam hitro in kakovostno napeljemo. Milan Zbiljski, Pohorska 6,3000 Celje, telefon 041 221-367. 2344 IŠČEM delovno osebo za pomoč no kmetiji v zameno za hrano in stanovanje. Telelon 041 269-840. Š313 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenoh izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja drva, premog, olje. Garancija za peči 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, 3211 Škofja vos. Telefon 541 Mil. 2376 IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, hitro, kakovostno in strokovno. Novogradnje, sanacije, adaptacije, fasoderska dela in krovna dela. Inter invest, svetovalno storitvena družba d. 0.0., Cankarjeva 8, 3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 041 600-012. 2379 T1AK0VANJE, polaganje robnikov, kanali- gradnja opornih zidov. Jostss d. n. 0., Javorje 4,3000 Celje. Telefon 041 644- I ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 23. 4.: Polonca TERŠEK iz Laškega - deklico, Petra i PLESNIK iz Celja-dečka, Ta-ija LORGER iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Jožica FEUCI-JAN iz Dobrne - dečka, Danijela CUNJAK iz Celja - deklico. 24. 4.: Mojca GRADIČ iz Šentjurja - deklico, Ksenija DOŠLER iz Celja - deklico, Bernardka CESAR iz Rogatca - deklico, Andrejka MIKO-LA iz Celja - dečka. 25. 4.: Ingrid MASTNAK iz Celja - dečka, Angela ENCI iz Gornjega Grada - deklico, Mojca TAMŠE iz Prebolda -deklico, Sabina KRATIC iz Celja - deklico, Polona ČMER iz Celja - deklico, Mihaela SKALE iz Celja - deklico. 26. 4.: Simona LAKNER MEDVED iz Šmarja - dečka. Dragica MOVH iz Velenja -dečka. 27.4.: Katja KRANJC iz Celja - deklico, Dragica GODLER s Polzele - dečka, Klara TRNOVŠEK iz Dramelj - dečka. 29. 4.: Mateja VERDEL iz Zavrha nad Dobrno - deklico, Nina AŠENBERGER iz Žalca - deklico, Damjana ŽO-GAN iz Grobelna - deklico. i poroke Šmarje pri Jelšah ; Poročili so se: Marko JAN-ClČ iz Zgornjega Negonja in Natalija NOVAK iz Grdine, Andrej ŠKET iz Brestovca in Nataša SLUGA iz Rogaške Slatine, Robert KOVAČIČ iz Penoj in Polonca GOLOB iz Dolge Gore. Žalec Poročili so se: Marko STRNAD iz Žalca in Anja DIACCI iz Pariželj. Jubilejno 50. leto poroke sta ponovno potrdila zakonca Mihael in Kristina STER-GAR iz Prebolda. Šentjur pri Celju Poročili so se: Frančišek MALGAJ iz Šentjurja in Tanja KRIŽNIK iz Golobinjeka pri Planini, Matjaž ŽMAHAR iz Celja in Valentina ŽERJAV iz Arje vasi, Roman JAZBIN-ŠEK in Darja JAZBEC, oba iz Vrbnega, Jan JAKONČIČ iz Zagaja pri Ponikvi in Laura SENGER iz Celja. Benjamin BOŽIČ iz Cvena in Slavica ZDOVC iz Lažiš, Franc POLJANEC iz Visoč in Helena KRIŽNIK iz Laz pri Dramljah, Damir HUSINEC iz Šentjurja in Aleksandra ANTELJ iz Šentjurja. ■ smrti Celje Umrli so: Marija JAZBEC iz Lažiš, 81 let, Angela Marija ŠPENDL iz Celja, 73 let, Matevž LEŠNIK iz Hramš, 85 let, Frančiška PEČOVNIK iz Vranskega, 75 let, Ivan VO-DEB iz Celja, 73 let, Jožef ŠUHEL iz Laške vasi pri Što-rah, 72 let. Fina ČERNELIČ iz Celja, 83 let, Gregor BREZ-LAN iz Lindeka, 24 let, An- Ljubil si pomladansko cvetje, ženo, otroke, vnuke, žvrgolenje ptic in družinsko petje, noj prernili glas je onemel, i> naših srcih za vedno bo živel ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in tasta ANTONA DEBELAKA (31.12.1924-24.4.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Moškemu pevskemu zboru Sedraž za odpete žalostinke, govorniku Franciju Žoharju za poslovilne besede, g. župniku Stanku Domanjku za opravljen cerkveni obred in Komunali Laško. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žena Marija, sin Zvonko z družino ter hčerki Milena in Hedvika z družinama. V domu našem je praznina, v srcu našem bolečina, spomin nate pa živi, čeprav te več med nami ni. V SPOMIN 6. maja minevata dve leti, kar nas je zapustil dragi SLAVKO VETERNIK i, ki se ga spominjate ir svečko. Njegovi najdražji. V SPOMIN 12. maja mineva 10 let, kar je za vedno odšla draga ROZALIJA DEŽELAK iz Laškega Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni. ton POLAK iz Celja, 86 let, Silvan BOŽIČ iz Celja, 77 let. Žalec Umrli so: Kazimir ŠINKOVEC iz Pondorja, 74 let, Terezija TRŽAN iz Malih Bra-slovč, 86 let, Jožefa OCVIRK iz Petrovč, 80 let, Zofija POS-PEH iz Zabukovice, 75 let, Marija BLAGOTINŠEK iz Dobriča, 80 let, Safet HAD-ŽIČ iz Velenja, 67 let, Roza-lija ZEVNIK iz Dolenje vasi, 79 let, Marija KOK iz Marija Reke, 72 let, Ivana ZAGODE iz Ložnice pri Žalcu, 49 let, Stanislav ŠINKOVEC iz Ka-saz, 59 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Janez POTOČNIK iz Dobrine, 82 let, Katarina ZORKO iz Visoč, 90 let, Emil ANTLEJ iz Podvina, 60 let, Mihael MLINARIČ iz Dobrine, 67 let, Jožefa ČEPIN iz Planinske vasi, 91 let. - Št 18 -6. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Cecilija LORBER iz Senovice, 93 let, Janez BOŽIČEK iz Gostince, 92 let Ivan JESENEK iz Vrha, 69 let Vincenc CVETKO iz Sv. Flo rijana, 62 let, Viljem LOV RENČIČ iz Rogaške Slatine, 63 let, Frančišek KLOBASA iz Zdol, 80 let, Janez ŠKOR-JANC iz Olimja, 44 let, Ana STROPNIK iz Vojnika, 90 let, Marija ROMIH iz Gorjan, 85 let, Ivan MEDVED iz Rogaške Slatine, 60 let, Anton JA-VERŠEK iz Nezbiš, 52 let, Anton KRUŠIČ iz Tlak, 68 let. Velenje Umrli so: Hajrulah BEGIČ iz Ljubljane, 49 let, Ivan GRAČNER iz Dobja pri Planini, 75 let, Olga VIDMAR iz Plešivca, 54 let, Jožefa LAH iz Polzele, 84 let, Stjepan PAVIĆ iz Celja, 72 let, Lidija KEBER iz Ljubljane, 90 let. maj 2004 - Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN FRANC SOLINA iz Celja V žalosti: vsi njegovi najdražji. Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA HERMINO STRASEK (25.10.1944-28.4.2004) Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, bivšim sodelavkam in sodelavcem Cinkarne Celje, prijateljem, znancem, govorniku gospodu Lenartu Hor-vatiču, rokometnemu klubu Cimos Koper, rokometnemu klubu Celje Pivovarna Laško, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izražali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu spremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: mož Dani, sin Boštjan z ženo Lejlo, vnuk Denis, hčerka Lucija, brat Franjo, sestri Zorka in Frida ter tašča Vikica. Prazna sta dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zdaj rože le tvoj dom krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo. V SPOMIN 8. maja bo minilo leto bolečine, kar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče VIKTOR LEBAN Zelo te pogrešamo! Hvala vsem, ki se ga spominjate. Čeprav je hudo, da smo jo izgubili, bodimo veseli, da smo jo imeli. ZAHVALA Ob izgubi naše mame MARIJE KOŠTRIC iz Pečovnika 10 (21.1.1922-19.4.2004) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in našim sodelavcem, da ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi pevcem, govorniku in gospodu Hermanu. Žalujoči sinovi Slavko, Ignac, Ivan, Milan ter hčerka Marjana z družinami. Nagradna križanka HOROSKOP ž Srebrnina. rosa trave... WTOR PRVA PRVASL LETN. IDENT1Ć- j modni nakit & DAMAS 1 za vsa srca... CVETICA POSLOVI VETNOST "îif^f 3 i . AnAM ACS n 18 Celje, Ljubljanska 10 OJMWmA (NAREČNO) ■sraips' s ŠKř nm ISS 1 DRO»£ MDO) IF 12 voeuí ii REKE UNE KAMNIKU raaa 6 H1 S n JSt«j1rV Ss* sss: 2 »iiïSck 5 sit If "vSw? 8 J m 15 SOSED 1 TCN«â 17 OLMCA ina scgoSC ĆAĆKA KS m ES 21na^C 10 K 9 ZNEœK S 13 Sgï 4 R«TUNA VIŠINE « Srebrnina, rosa trave... 1 modni nakit ADAiviAS 1 za vsa srca... S" DRŽAVTO* 7 AnAMAC oeuiœv S Žalec, Šlandrov trg 32 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon Adamasa za 5.000 sit 2. nagrada: darilni bon Adamasa za 3.000 sit 3. nagrada: trije darilni boni Adamasa po 1.000 sit Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 13. maja 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 22. aprila. Prispelo je 1005 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 16 Vodoravno: PAERSON, OLTENIA, EVA, ASO, MAT, GES, LARISA, LA, OST, KAVČ, URATI, TA, ILEANA, NOTAR, JE, ORSON, IDI, MOKAR, NALET, VONJAVA, OAS, ATI, EMIL, OROZCO, VID, RON, JOLIE, ESKO, ZNAK, TJ, SKAT, AT, UDAV, ANITA, NADIA, IDE, PG, COMANECI, ERO, IMORALIZEM, ARAN, INDRI, MALIK, KAROL, ALAMO, ARADA Geslo: Olimpijske junakinje v gimnastiki Izid žrebanja: 1. nagrado - knjigo Draga Hribaija Ubežnice iz novinarske beležnice in majico NT&RC, prejme: Pavel Žurbi, Vransko 125,3305 Vransko 2. nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Štefanija Podbreznik, Pohlinova 4,3000 Celje 3. nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Obu Tanja, Rakovlje 2 a, 3314 Braslovče, Jožica Jelene, Keršova 7, 3212 Vojnik in Marija Vozlič, Laše 19 a, 3241 Podplat Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti. T—ř—Is—Is—P— -jn—tš—pz—b—is— KUPON ADAMAS Ime in priimek:_ Davčna številka: _ Ona: Nekdo vas bo z milimi pogledi kaj hitro omehčal in peljal na popolnoma druga pota, kot ste jih načrtovali. To vam bo popolnoma zmedlo ustaljene posle, po drugi strani pa prineslo neslutene avanture. On: Prispel bo odgovor na zastavljeno vprašanje, vendar pa ne bo vse tako, kot ste si predstavljali. A vseeno bo še kar v redu, saj se vam bodo odprla povsem nova obzorja, predvsem na ljubezenskem področju! Ona: Pri partnerju boste ugotovili, da ima veliko več dobrih lastrwsti, kot ste si predstavljali na začetku. Prijeten konec tedna v dvoje vaju bo znova zbližal in ni se bati, da bi ga lahko izgubili. On: Stari prijatelj vam bo omogočil, da boste izpeljali pomemben načrt. A nikar se ne zanašajte le nanj, potrudite se po svojih najboljših močeh Proti koncu tedna se nadejajte nepričakovanemu obisku. Ona: Nikar se ne otepajte ponujenega vabila, saj stega navsezadnje presneto dolgo čakali. Izkoristite ugoden trenutek, ki pa ni ugoden le za vas. Vseeno boste uspeli tekmece kaj hitro prelisičiti. Orv Najprej se boste sicer precej obotavljali, kasneje pa se boste vendarle odločili in naredili vse, kar je treba za osvojitev srca osebe, ki vam ne gre iz misli. Kar pogumno! Ona: Precej časa se boste ukvarjali z zadevami, ki ste jih zadnje čase malce zanemarjali. Tb velja predvsem za vaše ljubezensko življenje, kjer so možnosti za kakšno resno zvezo več kot odlične. On: Kose boste odločali med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, bo pretehtala poslovnost. Je že tako, da imate radi predvsem finančno stabilnost, za ostalo pa boste poskrbeli kdaj kasneje. Ona: Spremembe na delovnem mestu vas bodo zelo razveselile, saj se bo končno pokazalo, da ste imeli glede kočljive poslovne zadeve povsem prav vi in ne nekdo, ki vas stalno skuša postaviti v podrejeni položaj. On: Oprimite se malo resnejših stvari, pa vas bo tudi partnerka videla v povsem drugi luči. Splačalo se vam bo, pozitivne posledice pa se bodo pokazale tako v zasebnem kot tudi v poslovnem življenju. Ona: Sprejeli boste povabilo na prijeten sprehod in izvedeli tudi marsikaj takšnega, kar niste niti slutili. Poskusite dobljene informacije uporabiti v svoj prid, saj se bo priložnost ponujala kar sarna od sebe. On: Prišel je čas, da se spočijete in poberete sadove svojega\ dela. Nikar ne imejte zaradi te ga slabo vest, izkoristite prijeten teden za še bolj prijetim opnt vila. Prijetno stvar pa je še pri-jetneje početi v dvoje. iuy Ona: Še vedno boste imeli možnost, da osvojite srce osebe, kije bila doslej za vas vsaj navidezno nedostopna, a vam je le manjkalo poguma in odločnosti. Nikar se ne obotavljajte, saj je to zadnja možnost. On: Prijetna neznanka vam bo dodobra polepšala dolgočasen konec tedna. Poskusite iz iztržiti kar največ, saj se priložnost zlepa ne bo več ponovila in kaj lahko se zgodi, da boste na koncu ostali z dolgim Ona: Izvedeli boste novico o ljubljeni osebi, ki vas pogreša veliko bolj, kot pa ste si mislili. Naredite prvi korak k pomiritvi in ne bo vam žal. Nekdanji partner si želi isto kot vi. On: Malce se bo zatikalo prav tam, kjer ste bili prepričani, da vas ne more nič več ustaviti Treba se bo malce pogajati, sicer bodo šli sicer zanesljivi zaslužki po vodi. Tudi kompromis ne bo slaba rešitev. KOZOROG Ona: Nikar ne zaupajte člo- j veku, ki govori le o denarju. | Prav ta človek vas bo izdal že za peščico drobiža. Zanesite se raje na osebo, ki ima povsem drugačna načela, četudi le-ta niso materialnega značaja. On: Preživeli boste prijeten vikend v krogu družine in se posvetili predvsem zasebnim zadevam. S partnerko se boste pogovorili o načrtih za skupen dopust, ki siga boste tokrat privoščili bolj radodarno. Ona: Prejeli boste dolgo pri-čakovano vabilo na zabavo, od katere že nekaj časa precej pričakujete. Zdaj se bo treba na vse skupaj tudi temeljito pripraviti, saj ne smete ničesar pre pustiti naključju. Orv Nepričakovano boste sre čali starega prijatelja in pove dal vam bo novico, ki bo v liki meri vplivala na vas in prihodnje odločitve. Nekoč mu boste za to še hvaležni, vendar pa poskusite to pokazati že Ona: Povsem nepričakovano vam bo pot prekrižala oseba, ki ste jo že kar nekaj časa želeli spoznati, vendar doslej ni bilo priložnosti. Tokrat bodo karte povsem v vaših rokah, zato se nikar ne obirajte. On: Strah pred posledicami vam brani, da bi se zapletli v avanturo. Če boste dovolj diskretni, lahko to izpeljete brez večjih težav. Seveda je vse odvisno od tega, ali boste uspeli obdržati jezik za zobmi... Ona: Nepričakovana ponudba vam bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje, ali se vam vse to sploh splača. Ne bi vam škodilo malo več resnega pri' stopa pri reševanju obveznosti. On: Postorili boste še zadnje službene obveznosti, nato p" I se boste polni pričakovanjapo-dali na krajše potovanje, ki ste ga dolgo načrtovali. Konec koncev ste oddiha že pošteno po-1 trebni. novi tednik VODNIK 31 m^tmmmmmmmmmmm Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. In priila je Poly 13.00.15.00.17.00, 19.00.21.00.23.00 Zbiralec življenj 13.30.15.50,18.10. 20.30.22.50 Hidalgo 12.20. 15.10.18.00. 20.50,23.40 Količinski popust 11.00. 13.20. 15.30. 17.40.20.10, 22.20 , Čudež v Bemu 14.40. 17.50. 20.20.23.10 14-00. 17.30. 20.40. 23.20 12.00.16.00, 21.10.23.30 Hiia peska in megle 11.30. 14.30. 16.30 Skrivnostno okno 19.20. 21.20.23.50 LEGENDA: predstave so vsak dan predstava so v petek in soboto KOLOSEJ 13.10. 16.00.18.50, 21.40 Roža in vino 14.30.16.50.19.10. 21.30.23.50 Kuža Bud 14.10.16.10,18.10.20.10,22.10 Čudež v Berlinu 18.40 14.20.16.30. 21.10,23.20 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto NEDELJA 18.00 Časovna past 20.00 ljubezen je luitna stvar PETEK 18.00 Divji v sedlu 21.00 Umazana lep SOBOTA 19.00 in 21.00 Divji v : NEDELJA 19.00 Umazane lep 21.00 Divji v sedlu ČETRTEK P 20.30 Poiast PETEK Î 16.00 in 18.15 Šola ročka t ?n in Pni»« . mala dvorana I 20.15 in 22.30 Čudež v Bemu SOBOTA 116.00 in 18.15 Šola ročka 20.30 Hidalgo 23.00_ Pošast 19.00 Na robu strasti 21.15 Čudež v Bemu NEDELJA I 18.00 Šola ročka 20.30 Poiast I mala dvorana i 17.00 Šola ročka I 20.00 Čudež v Bemu PONEDELJEK 18.00 Šola ročka 20.00 Hidalgo [ mala dvorana I 20.00 Estrogenska brigada: Na robu strasti TOREK j 18.00 Hidalgo Poiast mala dvorana 20.30 Estrogenska brigada: Na robu strasti SREDA 18.00 Šola ročka 20.30 Hidalgo 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Medeno srce Hermanova ustvarjalnica 19.00 Osrednja knjižnica Celje 12 futurističnih sintez ob 60-letnici Marinettijeve smrti 19.00 Dom sv. Jožef_ Domoljubni večer gost Kajetan Gantar 19.00 Galerija Velenje predstavitev knjige Moj brat, gosta Rajko in Zlatko Šugman 19.00 OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice_ Indija potopisno predavanje Andreje Jer-nejtii 19.00 Knjižnica Rogaška Slatina Kilimandžaro potopisno predavanje 19.00 KD Slovenske Konjice Iskanja 19.30 Kulturni center Laško 19.00 Knjižnica Laško_ Poti v slovenske gore potopisno predavanje Andreja Stritarja 19.30 SLG Celje_ 19.30 KD Vojnik _ M. Držič: Tripčide utolče komedija v dveh dejanjih 15.00 Koča pri Štepihu pod Stolpnikom_ Občine simbolno skupaj v Evro- Revija odraslih pevskih zbo- J7 00 SLG Celje L. Barfuss: Seksualne nevroze naših staršev Oder pod odrom, abonmapopo-sebnem razporedu in izven 20.00 Knjižnica za odrasle Velenje S kolesom po Evropi; Provan- 16.30 MNZ Celje Demonstracija obrtnika: zla- 17.00 Grad Podsreda 19.00 Plesni Forum Celje Razstave Galerija Mik Celje razstava slikarskih del Janeza in Miša Kneza, do 20.5. Likovni atelje Mozirje: razstava nekaj sto ilustracij samorastnika Vlada Pa-režnika, ki so bile objavljene v tiskanih medijih, do 31.5. Galerija Borovo: razstava olj na platno Milana Rožmana, do 15.6. Razstavišče Barbara Velenje razstava likovnih del Jožeta Kumra, do 12.5. Celjski dom: jubilejna razstava likovnih del Anje Maček K., do 16.5. Etol Škofja vas: razstava olj na platno Vide Soklič iz Begunj, do 15.5. Galerija Otto Škofja vas: razstava fotografij celjskih motoristov Norberta Sa-lobirja, Marjana Zdovca in Krajnca, do 31.8. Likovni salon Celje: razstava del Iztoka Šmajsa-Munija, do 8.5. Gostišče Hochkraut Tremarje: stalna razstava olj na platno Vlada Geršaka. Velika avla KD Slovenske Konjice: razstavljajo člani Društva šaleških likov- Mala avla KD Slovenske Konjice fotografska razstava AndražaKomšca Skozi moje oči. Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca, avtorja mag. VladimirjaŠlibar-ja, do 31.10.; Cesarica Barbara: na novo oblikovani izdelki svetovno priznanega oblikovalca Oskarja Kogoja ter olja in grafike akademskega slikarja Rudija Španz-la, do 9.5.; Zgodovinski arhiv Celje: razstava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč... O porušenih celjskih cerkvah, do 30.6. Galerija likovnih del mladih. Stari grad Celje: razstava akvarelov in pa-stelov turške slikarke Mizyal Karabi-berNacaroglu, do 11.5.; prodajna raz- T. Kosi: Metamorfoze abonma Sobota popoldan in izven 19.45 Opatijska cerkev sv. Danijela MePZ KUD Zoranič iz Zadra koncert — 20.00 Narodni dom Celje potopisno predavanje Jureta Pia- 16.00 Grad Podsreda Koncert dijakov oddelka za harmoniko SGBŠ v Ljubljani Orkester Akord koncert, solista: Anja Bulcovec, violina in Valentin Enčev, bari- Podoba male svobode odprtje razstave fotografij Andreja Blatnika L. Barfuss: Seksualne nevroze naših staršev Oder pod odrom, abonma po posebnem razporedu in izven M. Držič: Tripči de utolče komedija v dveh dejanjih Naslikajmo sliko odpnje razstave 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Medeno srce Hermanova ustvarjalnica 17.30 Dom kulture Velenje_ R. Harword: Kvartet sentimentalna komedija. Drugi zeleni abonma 19.00 Knjigarna Antika Celje Antologija mlajše slovenske poezije 1990-2003 literarni večer 20.30 Dom kulture Velenje_ Ronald Harword: Kvartet sentimentalna komedija. Zeleni abonma 10.30 in 16.30 MNZ Celje_ Demonstracija obrtnika: mo-distinja 15.00 OŠ Hudinja_ Raziskovalne naloge osnovnošolcev javna predstavitev R. Dahl: Gregorjevo čudežno zdravilo abonma Čebelica in izven 16.00 MNZ Celje_ Demonstracija obrtnika: zlatar 17.00 KD Zreče_ Območna revija folklornih sku- 19.00 Narodni dom Celje Človek živi dokler se uči slavnostna akademija ob 104etniá Univerze za m. življenjsko obdobje stava slik slikarjev iz 15 držav, do 11. 5.: razstava nagrajenih likovnih del iz 38 držav 9. mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1.9. Občina Slovenske Konjice: razstavljata Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč. NLB Slovenske Konjice: razstavlja Zlatko Prah. ZD Slovenske Konjice: razstavlja Milan Lamovec-Didi Salon pohištva Slovenske Konjice: razstava del članov Društva konjiških likovnikov. Avla SB Celje: razstava Teden RK in mednarodni dan medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, slikovni material in besedila dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 17.5. Gostišče Urbanček Drami je: razstava olj na platno Draga Iliča, do 31.5. Osrednja knjižnica Celje: razstava Celjanke in Celjani 2004, avtorja Janka Germadnika, do 18.5.; razstava raziskovalnih nalog Raziskovalci znova vabijo na razstavo, do 16.6. Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstava aktov Vojka Kumra. Avla OŠ ob Dravinji: tematska razstava učencev ob 250-letnici rojstva Jurija Vege. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine. Vinoteka Slovenske Konjice: razstava del članov Društva konjiških likovnikov. Galerija Volk: razstava del Dragoti-na Vlasta Paniča, člana sekcije Svoboda Celje, do 29. 5. Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka. Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka. Ustvari svetlejši jutri odprtje razstave likovnih del otrok za Plakat miru 2003/2004 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku M. Simčič: Čarobni kombi pravljična ura 18.00 Velenjski grad_ Šaleška dolina 1941-1945 odprtje razstave 19.00 Dom sv. Jožef Zdravilna zelišča in zastrupitve predavanje Borisa Jagodiča Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonardo da Vinci, Modigliani, Cezanne, Klimi, Rodin, Velazquez, Jakopič, Kobilca, Tisnikar; bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol. iz Žičke kartuzije. 8. Knjižni teden v Mercator centra Celje ČETRTEK 16.00 Pogovor z ilustratorko Lilijano Praprotnik Zupančič, kreativna delavnica 16.45 Ciciklubova nagradna igra za otroke in mladino 17.00 Matjaž Kmecl: Od literarne teorije do drame PETEK 11.00 Mojca Pokrajculja, gledališka predstava 16.45 Ciciklubova nagradna igra za otroke in mladino 17.00 Ob izidu letošnje prve celjske literarne revije Vsesledje SOBOTA 11.00 Škrat Kuzma, avtorice Světlaně Makarovič, gledališka predstava 16.00 Srečanje s pesnico Nežo Mau- NEDELJA 13.00 Zaključek 8. Knjižnega tedna 150 let Zdravilišča Laško SOBOTA: od 11.00 do 18.00 NEDEIJA: od 10.30 do 17.50 ^ smoci i Jezikovni tečaji španščina: četrtek ob 18.00 italijanščina: sreda ob 17.00 Stalnice Meditacija: ponedeljek ob 19.30 pevske vaje: sobota ob 15.00 namizni tenis, šah, tarok: nedelja ob 16.00 NOVO!!! V ponedeljek od 18.00 do 19.30 brezplačno sproščanje in meditacija. Življenje naj bo eno samo veselje, ples in ditacija (OSHO). Jezikovne delavnice francoščina nadaljevalna: ponedeljek ob 17.00 italijanščina: torek ob 16.30 nemščina začetna: torek ob 19.30 španščina začetna: sreda ob 17.00 nemščina nadaljevalna: sreda ob 18.30 španščina nadaljevalna: petek ob 18.30 Slikarska delavnica Slikarska delavnica Mravljica vodi slikar Stane Petrovič, četrtek od 16.00 do 19.00 Stalnice Kreativne delavnice: po predhodni najavi brezplačno, od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 12.00, vodi Barbara Zupane, brezplačno, petek od 16.00 do 18.00 Za člane MCC kluba: še vedno nizke cene kino kart! nap www.skms.net- Ogled videozapisa brucovanja petek ob 20.30 v P2 Stalnice ŠKMŠ vadba tenzegritete: četrtek ob 19.00 v P2 vadba joge: petek ob 18.00 v P2 Klub ^ Smeh i*?? Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita: ponedeljek od 13.00 do 15.00 gledališke delavnice: sreda ob 13.45 pomoč pri učenju: četrtek Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj) ta 77 nnf četrtek ob 21.00 Študentski žur z glasba po izboru... sobota ob 21.30 Rekreacija: petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji badminton: od 18.00 do 19.00 odbojka: od 19.00 do 20.00 košarka: od 20.00 do 21.00 petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje: od 19.30 do 21.00 Ustvaijalni pristan - Prešernova II Likovna delavnica Predšolski in mlajši šolski otroci: ponedeljek od 17.00 do 18.00 Predšolski otroci: torek od 16.30 do 17.30 Starejši šolski otroci: torek od 18.00 do 19.30 Mlajši šolski otroci: sreda od 16.30 do 17.30 Oblikovanje gline Šolski otroci: ponedeljek od 18.00 do 19.30 vii'iHfmiiT^ Kakor za koga Celjski župan Bojan Šrot je svojega singenskega kolega Andreasa Rennerja sprejel po stari slovenski šegi - s kruhom, soljo in šilčkom žganega. Komentar prisotnih: »No, pa imamo Evropo! Oni bodo jedli in pih, mi pa gledali ...« Goli v Evropo Gostilna Teater Pub v Šmarju pri Jelšah je na dan vstopa Slovenije v EU za svoje goste pripravila posebno presenečenje, in si cer popolnoma golo latko Aisho, ki je moške mu delu občinstva prika zala zapeljevanje po afriš ko. Ker smo bili čisti blizu, nas je posebej navdušil zelo opazen uhanček, ki ga zaradi stroge evropske cenzure seveda ne bomo objavili. Bolje bo tako, saj bi lahko koga od naših bralcev zaradi prehude vročine zadela kap. Ženske, hvala »Vsem moževim ženskam se zahvaljujem, da so ga pustile zdravega in nepoškodovanega,« nam je zaupala simpatična, zgovorna in navihana Verica Leskovar, žena legendarnega pevca Lada Leskovar-ja, ki smo jo ujeli med obiskom Galerije likovnih del mladih na Starem gradu v Celju. »Vanj sem zaljubljena do ušes. Prvič v življenju pa sem zares srečna,« je še dodala temnolasa dama, ki je v roki nenehno vrtela mobilni telefon in prejemala čestitke za La-dovo sodelovanje pri projektu iskanja novih slovenskih zvezd. BS, IZTOK GARTNER Foto: IG, GREGOR KATIČ STE BILI POŠKODOVANI poravnava V PROMETNI \ I""/ NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? »E CELJE, Ljubljanska cesta 20 tel. Številka: 080 13 14 ,1} Celje PLESKARSTVO FASADERSTVO 041/651 056 in 03/490 0222 Neznana zastava Dogajanje na celjski proslavi ob vstopu v EU je popestril možak, ki je na prizorišču vihtel novo različico slovenske zastave - rdečo, s slovenskim grbom v desnem zgornjem kotu. Je šlo za novo prvomajsko slovensko zastavo, za različico partijske slovenske zastave ali za kaj tretjega? Poslednji kavboj Vedno bolj popularni velenjski kantavtor Andrej Kmetič, ki je z uspešnico Ritoliznik razkrinkal ozadje slovenskega lobira-nja, se je tokrat spravil na Evropo in pred kratkim predstavil svojo najnovejšo pesmico, v kateri je prepričan, da nam po prvem maju ne bo prav nič lepo. »Prepričan sem, da bo vse skupaj potekalo bolj po kavbojsko, zato sem začel okoli hoditi s čisto pravim klobukom z Divjega zahoda,« je povedal Andrej, ki se mu kmalu obeta glasbeni prvenec. Igor je nazaj Vsem tistim, ki ste se spraševali, kam za hudiča je izginil naš plesni pedagog Igor Jelen, moramo povedati, da si je gos-podič pač vzel malo dopusta in se na sceno vrnil poln energije, elana in z novo pompozno odrsko predstavo. Naš objektiv ga je ujel na svečani otvoritvi novega razvojnega, investicijskega in tehnološkega središča v Celju, kar pomeni, da se je spet znašel tam, kjer se znajdejo samo največji. VABI NA DNEVE ŠPARGLJEV I