—	—. —.	POŠTNINA	PLAČANA	V	GOTOVINI
MLADI BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 26 DIN, PODPORNA VSAJ 30 DIN. — POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR.
—	UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ŠT. 16.078.
LETO D.	LJUBLJANA,	PETEK,	12.	NOVEMBRA	1937.	ŠTEV.	9.
DVAJSET LET SOVJETSKE VLADE MS UČI:
Komunizem je sovražnik
svobode
Ne gre, da bi šli molče mimo črne obletnice, ki jo obhaja največji, a danes najbolj nesrečni slovanski narod. Ne gre da bi ob tej obletnici prezrli svarilne nauke, ki po dvajsetih letih gorja in nesreč ruskega naroda vstajajo v opomin vsej Evropi in vsemu svetu.
7. novembra 1937 je sovjetska Rusija obhajala dvajsetletnico svojega obstoja.
7. novembra 1917 je Lenin skupaj s svojim tovarišem Trockim zagrabil vajeti ruske države. Prejšnji izgnanec je stopil na carjev prestol.
DEJSTVA
Požgane in porušene cerkve, umorjeni verniki in duhovniki nam glasno dovolj pričajo, kaj je s svobodo ruskega naroda.
Lačno ljudstvo, umiranje od lakote v množicah, sramotno nizke mezde, dolge vrste čakajočih pred trgovinami, zapuščena mladina, vse to nam priča o položaju te nesrečne dežele.
Goljufije, podkupovanja in sabotaže so v Rusiji na dnevnem redu. Vse to so znamenje nujne gnilobe komunističnih režimov.
Vso hinavščino komunističnih gesel nam je pokazalo tudi delo boljševikov v evropski politiki, ko ruski zastopniki mečejo svetovni javnosti pesek v oči s svojimi mirovnimi frazami, obenem pa pripravljajo tla svetovni revoluciji in hočejo s svojimi lažmi o nevmešavanju prihraniti vmešavanje le samim sebi.
Vso propalost in globoko nič vrednost bolj-ševiške vlade nam je pokazal pokolj velikih boljševikov Leninove garde. Prejeli so po zasluže-
nju! — »Kdor ima ušesa, naj sliši. Če kdo odvaja v jetništvo, pride v jetništvo; če kdo z mečem mori, mora biti z mečem umorjen. Tukaj je potrpljenje in vera svetih.« (Razodetje sv. Janeza, 13, 9—10).
NAUKI
Vsa ta dejstva zadnjih dvajsetih let nas uče. Njihov nauk je jasen:
Komunizem je tiran, je sovražnik svobode — sovražnik verske svobode, sovražnik politične svobode, sovražnik najosnovnejših pravic človeške osebe.
Krinka o »komunistični svobodi« je padla. Zdaj ve ves svet:
Komunizem je največji sovražnik demokracije.
Boljševiška Rusija stoji danes pred vsem svetom s svojim pravim obrazom: država, kjer je ljudstvo suženj pod srpom in kladivom rdečih tiranov.
*
Dvajset let sovjetske vlade je za ruski narod dvajset let suženjstva, vse hujšega, kot je bilo pod biči Mongolov.
Dvajset let sovjetske vlade je za ves svet svarilo pred imperialističnim komunizmom. On se ne zadovoljuje s tem, da je spravil v nesrečo Rusijo, pahniti hoče v enako nesrečo vse narode sveta.
Komunizem je velika laž, največje zlo, ki je moglo priti nad človeštvo. Temu je priča kri, ki jo ruski narod že dvajset let preliva pod mečem boljševiških rabljev.
Kadar milost pojema v vas, potema v mnogih, M se na vas opirajo (Sv. Ignacij)
URADNA FRANCOSKA ŠTUDIJSKA KOMISIJA NE SME V SOVJE I IJO
RAZOČARANI OČIVIDCI
V	zadnjem času so razni obiskovalci Sovjetije kar po vrsti objavljali svoje porazne sodbe o boljše-viškem gospodarstvu, kulturi in svobodi. Najbolj zagrizene pristaše komunizma je spreletela groza, ko so zagledali z lastnimi očmi Rusijo, kakršna je v resnici. Drug za drugim so potrti in razočarani odhajali nazaj v »buržujske« dežele kulturne Evrope. Njihove izjave so seveda silno škodovale boljševiški propagandi, ker so neizpodbitno razkrinkavale vse gorostasne laži o boljševiškem raju.
Ti fanatični občudovalci komunizma so v resnici iskreno verjeli boljševiški hvali o silnem napredku sovjetske Rusije. Vrnili so se razočarani. Mnogi med njimi so bili tako pošteni, da so svoje razočaranje javno priznali in boljševiško sleparsko propagando pred vsem svetom brezobzirno postavili na laž.
Zdaj so bili zopet boljševiški poglavarji Rusije razočarani. Pričakovali so, da bodo ti obiskovalci lagali, kakor lažejo oni. Toda ti tega niso hoteli storiti. Stvar je postajala nevarna, zadeva z obiski je začela postajati kočljiva. Ruske meje so itak že dvajset let zaprte za vsakega razen za »najbolj zanesljive«, to se pravd za tiste, ki bi bili pripravljeni lagati, kakor lažejo ruski boljševiki sami. Teh so si zadnji čas iskali zlasti v krogih velikih intelektualcev.
Zato je razumljivo, da so pogla- ■ varji v Rusiji sedaj trdno odločeni, da bodo vse bodoče obiskovalce preden jih spuste v svoj raj, dodobra premotrili, ali so v svojem fanatizmu dovolj slep«, da ne bodo videli' tega, kar vidijo, ampak slepo ponavljali fraze, ki jih izdelujejo sovjetske propagandne pisarne.
Tako se je moglo zgoditi nekaj, kar je za kulturne države naravnost nepojmljivo. Bivši predsednik in sedanji član pariškega mestnega sveta Raymond Laurent bi moral iti z dvema tovarišema na uradno študijsko potovanje v Rusijo. Zadeva je bila že popolnoma urejena, samo rusko poslaništvo ni na noben način hotelo Raymondu izdati potnega lista. Na določeni dan kljub vsemu posredovanju francoske oblasti njegovi dokumenti niso prišli. Dva njegova tovariša sta potne liste prejela, toda sta ostala doma, v znak solidarnosti in v znak protesta proti takim metodam. Bivši predsednik pariškega mestnega sveta Rajmond Laurent pa je pisal ruskemu poslaniku v Parizu dolgo odprto pismo, ki ga je objavil v časopisju.
ODPRTO PISMO SOVJETSKEMU POSLANIŠTVU:
VI	SE BOJITE NEPRISTRANSKE SODBE!
V pismu dobro izprašuje vest sovjetskim oblastnikom:
»Če bi vi mogli biti - kar hočete biti — ponosni na to, kar ste ustvarili v SSSR, bi vsa vrata v Rusijo odprli tujim opazovalcem na stežaj. S tem, da ijih zapirate, pa priznavate, da se bojite njihove nepristranske sodbe.«
V RUSIJI MORA BITI RES
HUDO!
»Zagotavljajo me, da si vaše poslaništvo doslej še nikdar ni upalo zadrževati potnih listov politikom, ki imajo vam nasprotno mišljenje.
Iz tega sklepam, da vas mora sedanje stanje v sovjetski Rusiji izredno vznemirjati... Če so se občudovalci vašega režima kot Andrč Gide in tovariši, ki so odpotovali polni navdušenja, vrnili grenko prevarani, kakšno bo šele moje duševno stanje - ste si mislili - ko se vrnem iz SSSR!«
DOKAZ, DA RUSIJA NI TISTA OBLJUBLJENA DEŽELA!
»Sicer pa vedite idobro, da mi s svoje strani ni žal za to študijsko potovanje. Najprej zato, ker bi bilo odslej nepotrebno: ali ni vaša predhodna odklonitev najboljši dokaz, da bi se mi SSSR nikakor ne zdela obljubljena dežela, in da bi se jaz vrnil iz Rusije bolj odločen kot kdajkoli prej, da se bom boril za to, da se Francija reši komunističnega gospodstva. Drugič pa vaše zavrnitve niti od daleč ne smatram za osebno žalitev, nasprotno, to mi je v čast. Očivildno vidite vi v meni sposobnega nasprotnika, katerega se vam ne zdi primemo oborožiti z dejstvi in z razlogi proti sovjetskemu režimu .. . Toda ta odklonitev je nezaupnica komisiji, ki je mene uradno določila za svojega predsednika, mene notoričnega komunista, župana velikega industrijskega okraja v pariškem predmestju.
Ne boste torej presenečeni, da obravim to pismo v tisku in ga dam prebrati na tribuni v prihodnjem zasedanju generalnega sveta. Radoveden sem, če se bo našel en sam komunistični poslanec, ki bi skušal opravičiti neotesanost, s katero ste hoteli zadeti enega izmed njihovih kolegov.
Sprejmite, g. poslanik, moje pozdrave. Raymond Laurent conseiller gčnčral de la Seine, član in bivši predsednik pariškega mest. sveta.«
Ce bodo sovjetske oblasti še v naprej tako previdne, kmalu ne bomo več brali raznih »Retour de 1’ URSS«, ampak brali bomo samo takale odprta pisma sovjetskim poslaništvom.
Zgovorna so pa taka pisma ravno tako kot one brošure zaročevanj.
PAPEŠKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN NEMŠKI UČENJAKI
V	nemškem časopisju se je nedavno raznesla vest, da je tajni svetnik Planck, največji živeči nemški fizik, utemeljitelj kvantne teorije, odložil predsedstvo akademije cesarja Viljema. Odstop je prišel čisto nenadno in je vzbudil splošno presenečenje. Vzrok pa je bil kmalu jasen, kajti velikega učenjaka je imenoval sveti oče za člana novoustanovljene papeške akademije znanosti. V to akademijo znanosti je imenoval papež najboljše znanstvenike vsega sveta ne glede na narodnost in vero. Tako so v tej akademiji poleg katoličanov protestanti in judje, poleg Italijanov Amerikanci, Francozi, Nemci, Danci, Holandci. Papeška akademija obsega v resnici cvet sodobne pozitivne znanosti, o kaki »politiki« v kakršnemkoli pomenu besede pri taki ustanovi seveda ni govora.
In vendar je narodnosocialistična vlada v Nemčiji tudi to visoko znanstveno ustanovo na svoj način počastila. Nekaj dni pred slovesno otvoritvijo akademije v Rimu se je izvedelo, da nemški učenjaki na otvoritev ne morejo, ker jim je nemška vlada prepovedala iti v Rim. Med učenjaki, ki jih je ta prepoved zadela, je bil tudi prej omenjeni slavni nemški fizik Planck. Edini, ki je mogel priti iz Nemčije k otvoritvi papeške akademije, je bil berlinski fizik in nagrajenec z Noblovo nagrado Debye. Debye je Holandec in ima zato nekaj več svobode.
Planck je nato odložil svoje predsedstvo Viljemove akademije, a tudi papež je obsodil tako nekulturno in sovražno ravnanje hitlerjanskih oblasti. Tik pred otvoritvijo se je umaknil in sporočil, da so nekaterim njegovih sinov onemogočili udeležbo in zato tudi on ne pride k otvoritvi svoje sicer tako ljubljene ustanove. Papeško akademijo je nato namesto sv. očeta slovesno odprl državni tajnik kardinal Pacelli. ..
KAKOR V NERONOVIH ČASIH
španska predstojnica karmeličank s. Pilar je v Malagi rešila življenje 18 duhovnikom. To se ji je posrečilo tako, da se je preoblekla v miličnika in je obiskovala ječo, kjer so rdeči imeli zaprte duhovnike. Vselej je enega izmed njih »tirala« s seiboo' iz ječe in nikomur se ni zdela sumljiva kajti rdeči miličnik lahko dela, kar hoče.
Na isti način služijo v milici tudi druge redovnice. Med seboj se razumejo s pomočjo skrivne govorice. Njihov posel je vsekakor nevaren, dokazuje pa požrtvovalnost in junaštvo pravega krščanstva. Obiskovat hodijo bolnike in celo Najsvetejše nosijo umirajočim v ječe, seveda popolnoma tajno.
Španski škofje
0 KOMUNISTIČNEM PREVRATU
Ko gre komunistični prevrat svojo pot, je primerno ugotoviti njegove značilnosti.
Omejili se bomo na naslednje trditve, ki izvirajo iz proučevanja popolnoma dokazanih dejstev.
*
V	celoti presojajoč izgrede španskega komunističnega prevrata, trdimo, da v zgodovini zahodnih narodov ni znan enak pojav kolektivne divjosti; tudi ne vemo, da bi se napadi na temeljne božje pravice, pravice družbe in človeške osebnosti, kdaj v tako malo tednih podobno nagrmadili.
*
Pristavljamo, da je klanje ljudi in uničevanje tvarnih dobrin po komunističnem prevratu bilo premišljeno.
Malo pred preobratom je bilo prišlo iz Rusije 79 strokovnjaško izvežbanih agitatorjev.
Uničevanje cerkva ali vsaj njihove odprave je bilo načrtno in kar v skupinah. V kratki dobi enega meseca so bila vsa svetišča za službo božjo neporabna.
Ze leta 1931 je brezbožniška zveza imela v svojem programu člen, ki se je glasil: »Ljudsko glasovanje o tem, kaj naj se zgodi s cerkvami in župnišči«. Eden izmed njenih pokrajinskih odborov je dal tole navodilo: »Prostor ali prostori, namenjeni doslej bogoslužju, bodo določeni za skupna skladišča, za javna tržišča, za ljudske knjižnice, za kopališča in javne zdravstvene ustanove itd., primerno potrebam vsakega kraja«.
Za odstranitev vidnejših ljudi, ki so bili zapisani kot nasprotniki revolucije, so že vnaprej sestavili »črne sezname«. V nekaterih je bil škof, in to na prvem mestu. Ljudstvu, ki je hotelo rešiti svojega župnika, je neki komunistični voditelj dejal o duhovnikih: »Imamo ukaz, vse to seme spraviti s poti.«
NAŠA POT XIV.
Dr. A. Odar: TEMELJI ORGANIZACIJ
112 str.
knjigolrška cena 12. din, dlj. 9 din ZA DIJAKE NAROČNIKE 6 din
CHESTERTON O SPOVEDI
V nekem londonskem katoliškem listu je izšel dnevnik pisatelja in konvertita Chestertona; v njem je zapisano tudi to-le: »Vprašali so me, zakaj sem postal katoličan. Odgovoril sem jim: Da se rešim greha. Nobene druge vere ni, ki bi toliko poudarjala svojo božjo oblast, da more odpuščati grehe. Logika Cerkve nam potrjuje ta čudežni nauk, da je namreč greh, ki se ga enkrat iskreno skesamo in izpovemo, spravljen s sveta in ida grešnik lahko začne živeti novo življenje, kakor bi ne bil nikoli grešil. Katoličan, ki pride od spovedi, v polnem pomenu besede spet svoboden stopi v jasno jutro svoje mladosti, ker pač trdno veruje, da je Bog v ozkem in temnem prostoru spovednice obnovil v njem svojo podobo in sličnost. Preteklost ga več ne straši, čeprav je že ves osivel. On je prerojen in kakor da je šele pravkar začel živeti, kakor da šele pet minut živi.«
IMENIK
Imamo imenike mož, odličnih po rodu in službi, po duhu in srcu, ki so se kljub vsem predsodkom proti katoliški veri in vzgoji uklonili resnici in se vrnili' v naročje katoliške Cerkve. A poskušajte napisati imena tistih, ki so zapustili katoliško Cerkev; našli boste sploh brezumne glave, razuzdane in propadle ljudi.
Grof de Maistre.
NOV »LETEČI BRREZBOŽNIK«
Zveza brezbožnikov v vzhodni in zapadni Sibiriji je za dvajsetletnico revolucije sklenila napraviti vlak, ki bo nosil ime »Leteči brez-božnik«. O letalu z istim imenom smo že poročali v letošnji 5. številki. Vlak bo služil brezbožniški propagandi v daljnih sibirskih pokrajinah. Imel bo tiskamo, oddajno radijsko postajo, brezbožniško knjižnico, čitalnico in razstavo, ki bo prikazovala vse »grozote Cerkve«. Poseben voz z dvesto sedeži bo ki-no-gledališče za breizbožniške filme.
PISMO IZ KITAJSKE
žosistovska organizacija je prodrla tudi že na Kitajsko. Takole pišejo Kitajci mladim francoskim žo-sistom:
ANGLIKANEC O CHESTERTONU
Kot v mnogih mestih Velike Britanije so tudi v Glasgovvu ustanovili v čast rajnkega konvertita in pisatelja G. K. Chestertona Chester-tonov klub. Predsedstvo je sprejel anglikanski župnik. Pri ustanovnem slavju je med drugim dejal: »Zame je nebistveno, da je bil G. K. Che-sterton zasidran v rimski Cerkvi. Bistveno je samo, da je bil vernik krščanskega evangelija in krščanskega svetovnega naziranja. Iz mnogiih virov je pil, dokler ni prišel do najstardjšega. In ugotovil je, da je najboljši. V tem odkritju nikakor ni osamljen ...«
KATOLIŠKI ESKIM IN KOMUNIST
Kdo vas je ustvaril?
Stalin nas je ustvaril.
Kdo je naredil vesoljstvo?
Stalin.
Kdo je naredil nebo, luno, zvezde? Stalin.
Kdo je ustvaril velike kite?
Stalfin, Stalin je ustvaril vse in on nas vzdržuje.
Ali so vaši predniki imeli kite in ribe ?
Naravno, — odgovori Rus.
Koliko je star Stalin?
Okoli 45 let.
Dobro, reče zmagoslavno katoliški Eskim, — kako je mogel Stalin ustvariti kite, preden je bil rojen?
To je bilo za moskovskega agitatorja preveč, zato se je umaknil.
»Bratom, združenim na kongresu ob desetletnici — žosistovska sekcija v Badfongu. Vsem in vsakemu pozdrav!«
To pismo so podpisali tovariši: Sias Kuang čung, Song Kda Un, Yang Car Per, K’iavin ts’in, Tu Siju fang.
VALENCIJSKA VERSKA SVOBODA
»Verske svobode«, ki jo je zadnji čas oznanila valencijska vlada, niti sami ne (Vzamejo resno, oziroma jo kritizirajo. V nekem socialističnem glasilu stoji tole: »Na srečo je Cerkev v Španiji skoraj popolnoma izginila. Ne trpimo, da bi zdaj spet vstala.« Komunistični list »Mundo Obrero« je objavil: »Upamo, da v današnjih okoliščinah ne bodo dovolili, da se cerkve odpro za ljudstvo.«
KONGRES FRANCOSKIH KATOLIŠKIH PRAVNIKOV
Ob koncu oktobra se je vršil v Parizu 54. letni kongres francoskih katoliških pravnikov. Na tem kongresu so obravnavali vprašanje marksizem in svoboda. Francoski katoliški pravniki so ugotovili, »da samo krščanska načela zagotavljajo spoštovanje naravnih pravic človeške osebe.« To svoje prepričanje so izrazili tudi v brzojavki, ki so jo ob otvoritvi svojega kongresa poslali sv. očetu.
Podajamo kratko vsebino govora, ki ga je imel p. Yves de la Briere:
DIKTATURA MARKSIZMA
NAJBOLJ NEUSMILJENA
Pravi razum, podprt od luči krščanstva — to je krščansko pravo . . .
Najbolj neusmiljena od vseh sodobnih diktatur je diktatura marksizma, naj bo socialističen ali komunističen. Ta marksistična diktatura je še posebno nevarna radi svojega vesoljnega in mednarodnega značaja in ker vesoljna akcija marksizma prepoji vsak narod prav v njegovo notranjost samo.
LIBERALIZEM ODPIRA POT ANARHIJI
Sledeč ponovnim in jasnim papeškim naukom, zavrača p. de la Briere tudi liberalizem in ideologijo o »človečanskih pravicah«, ki odpirata pot anarhiji. V resnici vidi liberalizem v svobodi najvišji smoter; Revolucija je s tem, da je napravila svobodo za malika, opravičila najbolj neusmiljeno tiranijo.
AVTORITETI SVOJE IN SVOBODI SVOJE!
Pravi temelj pravične svobode je v zdravi in objektivni lilozo-liji naravnega Drava, ki priznava upravičen delež tako avtoriteti kakor tudi svobodi. Javna oblast mora spoštovati svobodo posameznikov in zasebnih združenj, dokler se ta svoboda unorablja pošteno in v mejah moralnega reda in splošne koristi.
Katoliški pravniki soglasno zahtevajo, da se spoštuje, upravičena svoboda in da se pravično in postavno prepreči njeno zlorabljanje.
Dobesedno pravi govornik:
»V sredi med zmotami liberalizma in zmotami totalitarizma, združuje Cerkev potrebno svobodo osebe in zahteve občega blagostanja družbe«.
ZNMKS KMTOMŠKE AKCf JE
Da moremo potegniti jasno črto med Katoliško akcijo in verskimi ter katoliškimi organizacijami, si moramo na kratko ogledati znake Katoliške akcije. Iz papeških izjav razberemo, da so njeni znaki naslednji:
1. Katoliška akcija je apostolska, to se pravi po svojem bistvu osvojevalna. Ostale organizacije tudi delujejo apostolsko, vendar ni to njih prvi in glavni namen.
2. Katoliška akcija je univerzalna, tako kot Cerkev sama. Ne izvzema nobene osebe in nobenega področja. Druge organizacije imajo partikularne namene in niso določene za vse katoličane.
3. Katoliška akcija je duhovna, ni politična, socialna, gospodarska, marveč tako duhovna, kot je Cerkev duhovna.
4. Katoliška akcija je laiška; to pomeni, da ima laiško vodstvo, medtem ko imajo verske organizacije navadno duhovniško vodstvo.
5. Katoliška akcija je oficielna; druge organizacije v Cerkvi nimajo tega značaja. Ker je oficielna, ima med organizacijami prvenstvo.
6. Katoliška akcija je hierarhično zgrajena; organizirana je v »vertikalni smeri« kot Cerkev sama. Verske organizacije ostanejo v »horicontalni smeri«. To se pravi: med društvi iste verske organizacije ni nadrejenosti in podrejenosti, med seboj sploh nimajo pravne zveze (prim. kan. 722, § 2 v cerkv. zak.).
7. Katoliška akcija upošteva okolje. »Delavec bodi prvi apostol delavca, kmet kmeta«. Okolje je različno: stanovsko, krajevno, jezikovno, narodno, državno. Pri grajenju Katoliške akcije je treba po možnosti vsa okolja upoštevati.
Ako hočemo Katoliško akcijo pravilno doumeti, je treba vse naštete znake hkratu imeti pred očmi.
Iz Naše Poii XII).; Bv. Odar, Temelji organizacij
HITLERJANSKE NAGRADE
Podložniki narodnosocialistične Nemčije ne smejo več sprejemati Noblovih nagrad, pri katerih tekmujejo, vsi kulturni narodi na svetu.
Namesto Noblovih nagrad je država razpisala nove nemške narodne nagrade za najboljša znanstvena in umetniška dela na nemških tleh.
Ob zadnjem milijonskem kongresu narodnosocialistične stranke v Niirnbergu, so prvič razdelili nove nagrade za znanost in umetnost.
Kdo j« dobil v Hitlerjevem kraljestvu narodno nagrado za najpomembnejše in najboljše znanstveno delo?
To nagrado je prejel pisatelj razvpite knjige »Mythus des XX. Jahrhunderts« Alfred Rosenberg, z utemeljitvijo, da je on s svojimi deli dal znanstveno osnovo nemškemu narodnemu socializmu. Nagrada zanša 100.000 mark ali 1,300.000 din. Nepristranska znanost, ki je ocenjevala Rosenbergovo delo, je dokazala, da je znanstveno popolnoma neresno, saj mrgoli v njem vse polno primitivnih napak, in da se pisatelj ni ukvarjal z resničnim študijem virov. Delo spada mnogo bolj v vrsto propagandnih pamfletov kot pa v znanstveno književnost. To je sodba resne znanosti.
Da je znanstveno nagrado dobilo v Nemčiji neznanstveno delo, nas ne začudUje, saj je znano, da vsemogočna roka hitlenjanske države torezprizivno odločuje tudi o tem, kaj je znanost in umetnost.
Važnejše pri tej nemški nagradi pa je to, da je tak pisatelj, kot je Rosenberg, dobil uradno priznanje s tem, da je bil imenovan za znanstvenega utemeljitelja narodnega socializma. Rosenberg je namreč tisti', ki je od vseh narodnih socialistov prišel prvi na indeks katoliške Cerkve. Rosenberg je tisti, ki ga ni bilo sram zapisati, da je bil veliki sv. Avguštin mešanec, tisti ki je z neizmernim pomilovanjem ocenjeval sredozemske narode, češ da so manj vredni', ker niso čiste rase. Ta mož je torej postal znanstveni utemeljitelj narodnega socializma in s tem prvi učitelj nemškega naroda.
Naj bodo Hitlerjevi govori še tako previdni, kadar govori o Cerkvi, naj uradne nemške izjave še tako taije poganstvo narodnega socializma - državna nagrada Alfredu Ro-senbergu je zgovorna dovolj.
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje-Damžale (Jože Godina).