Dr. K.C Morje, vir zdravja Naše naravno zdravje je v veliki ineri odvisno od podnebja. Zato ratli govorimo o zdravem in nezdravem podnebju. V Šoli prav 2«lo občulirao vremenske spreruembe. Kadar je soparno in se pripravlja It dežju, smo kar nekako ncmirni, ^g duh se ne more osredotočiti iia ptedmet, s katerim se bavimo. Šol-ske naluge izpadejo o takeiu vre- j nienu navadno slabo. V naših pri- I morskib krajih učitelj takrat, kadar ! piha vlažeu in soparen jugovzhodni ali južni široko iinenovani veter, ne I daje pisati aalog in t posebuo tež- " kifa slučajih tudi ne izprašujejo takih predraetov, ki zahtevajo iz-redno pazljivost. Ob deževoem mo-krem vremeuu pa se množč obole-oja v šolah, pisarnab, pa tucli po deželi pri delovuih ljudeh. Če pa zapiha mrzel, sub veter — v naših primorskih krajih je posebno zua-čilna burja — iu se nebo lepo zjasni, tedaj tudi človek oživi in postane Marija, čudofleloa guspa zdravja v Splitn. Teder in za vse vtisesprejemljiv.Tudi suho, vroče puscavsko podnebje, ki v naŠih skalovitih obmorskih. krajih veČ-krat zavlada, je zdravju koristno in utrdi človeka, da lahko prejnaša vroČinO tudi 30" C. Močno južno sonce ožge kožo, jo pobarva lepo temno-rjavo i» napravt odporno zoper bolezni. PoLeg lega ima ae posebno zdravilno moč morska voda. Te zdravilne moci so se posluževali od nekdaj oni narodi, ki so bivali ob morjih. Ob Jadranskem morju nahajamo se clanes po več kakor poldrugem tiso61etju povsod cloka7,c za to. Povsot! se Še dobe tik ob bregu umeiue kopeli, bazeni, • kamor so napeljavali mursko in sUdko vodo, da so se uajprej kopali v prijetni morski vodi, nato se pa Še umili in osvežili v hladni sladki vodi-Stari Rimljaiii. ki so pred mnogimi stoletji vladali tudi nad našim Jadra-uom. so bili v negi naravnega zdravja pravi umetniki, da jih mi še danes ne dfosegaino. Vendar tudi mi vedno bolj spoznavanio, kaksen važen vir paravnega zdravja nam je Božja Previdnost naklouila, ko nas je naprarila UC& dediČe RimJjanov ob Vzhodnem Jadrarm. Koliko tisočev in tisočev ble- FntHt, slal>okrvnih solarekov in dijakov je n. pr. leios uzivalo dobroio biva-nja ob morju. Tam v lepi Kfaljevici, ali na Krku. Rabu itd. so se solnčili v vroeein jnžnem solncuT se kopali v topii zdravilni morski vodi, se krepili v zdravtm, ožifljajočem mur&kem zraku in utijevali svoje slabotno ielo, da morejo se-daj kljubovali vsem nevarnostim mcgleaih in mokrotnili zim-akih jutcr in dni. Za spremembo morske vode v našeni morjn skrbi morski *"'.. ki vediio svežo morsko vodo dovaža k nam iz Sredozemskega raorja. 45 kamor pride tudi naravnost iz Atlantskega oceana, Iz ial ob naših mo^^H bregovih pa kipi ftladka voda nasih ponikalnic, ki tam zadaj kje v^^H IkraŠkih gorah poniknejo in dftloma po votlinah šele pod morsko gltf^H ^fcopet na dau pridejo. Nikjer torej voda nc zastaja, povsod teče in em^^H navlja. W sanio Jugoslovaui sanii ceniino te preduosti morja, ampafc ^^H tujci. Letosnje poletje je bilo ob morju vse živo doinaci.no v in tujtev, zln«M iz naših sosednjih držav. Poroeajo. da je letognje leto bilo glede t\ijskq|3 prouieta uajživahncjše, boljše kakor 1. 1930, ko je bilo dotlej najvt-č tujlfl (160.000 od teh 55% rnozemrev). "H \eč vredno kakor nara^iio je pa nravno zdravje naroda. Tt^B tu je morje veiikega pomena. Slovenci imamo !ep pregovor: Kclor mfJŽB ne zna, naj se na morje poda! Marijino svetišče na Trsaiu, pa ioliko n toliko cerkva in cerkvic vzdoJž naše jadraiiske obale je prav ioliko s^l tilnikov, h katerim mornar v stiski, ubupneui boju za življenje, obraca svo« oči in po rešitvi liotli zahvaljerat se. Po stenah teh cerkva vidimo sp« minske slike ladij v viharju, majhnc modele jadrnic, ali pa prepraan pismeoe zahvale za rešitev, Fo leli cerkvah molijo vdove ia siroie za pokaj dtiš svojih dra^ih, ki so postali žrtev morskih ne^rec. Ne-le mornar 8&a| se zaveda svoje slabosti in potrebe Božje pooioči na neizmerncm, silneS morju, ampak tudi ves uaroc!. ki prebiva ob morju se zaveda iepa. M Narndi ob morju zadobe posebno značiluo potezo. \ boju s stalno lUH varnostjo postanejo pogumni in oprozui. Navadijo se paziti na vsak naŠm maujsi pojav bližajoče «e nevihte. Id naše JarJransko inorje je še ]>osebiffl sa glasu, da nevarnosti prav iznenada nastopajo. Mirua je še morska gmk dina. Rihič v Kvarneru je ves zatopljeu v svoje delo. Tu pa razprostjfiH ViJa-VcJebiia nai) vrhovi svoj lenki sivkasti pajčolaii, znanilca burje. ^J Kipu se zavrtinfi zrak nad inorjem. silovit sunek, ogromeu kratek vaj vri&l ribiŠko ladjo in jo potopi. Še predeu se ribič zavt\ Dva mlacia ča^tnO^n Čeha, sta se sprehajalti 1. 1915 pozimi ob morju v Pulju. Mogočni valoffl 8o se zaganjali proti uizkemu bregu. Naenkrat plane tak val in zo^ra])Q enega sprehajalca in ga otlnese ter pokoplje v razburkaiiem inorju. | Zato je naš Primorec postal oprczeu. Sialno pazi kot inornar na vsdH znak. Postal je prvovrsten mornar. kot tak poznan daleč po svetu. Saanj friziški raornar, ki prebiva ob Severnem ali Nemškem morju. kjcr so mm -varnosti še veeje (inegla), ga prekaša. Ladja, «a kateri služijo samo n^ffl dalmatinski moniarji, ali pa Frizi, bo plačevaia nižjo zavarovalnino, kakon laclje. na katerih služijo slabši, raanj vestni in manj izkušeni mornarji. J Lepa viika poatava, zagorela polt, bistrc oči odlikujejo naše inurnarJM Trdno zaupanje v Boga, gluboka vernost. izraŽajoca se v lepih narocbuU obiCajili, ao dokazi nravnega zdravja našega naroda ob morju. T MakarBM1 8e vrSi ua Veliki petek zvečer križeva procesija samih moških. imenaj» se j-Mukaf. Sprcdaj nese zakrinkan bosonog raož težek križ. To Piori. dai izvrši poscbno pokoro. Najodličnejše osebe prevzamejo to pokoro nai^a Življenje ob morju ni lahko, iežak jc boj. zato je iam tndi pra~v nnugfl smisla za vellko skrivnost Odresenja. --^^H