3». Strallha i imm, i m, iz. unvji mi. XLVI1. Ml. .Slovenski Narod* velja v Lftvbllami na dom dostavljen: celo leto naprej • . . • K 24'— ool leta m i • • • • 12*— četrt leta „ • . • ■ , 6*— na mesec » ■ • * a m 2*— v upravništvu prejema«: celo leto naprej ■ R • • K 22*— pol leta „ ■ • B ■ • ll"— četrt leta m • • • • * 550 na mesec m • • • * . 1'90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova «11 ca it 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. Inn sveeer ne lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari i Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——^— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama" telefon it. Si. .Slovenski Narod* velja po posli: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta M «... četrt leta m m . . na mesec . - • . K 25*— . 13--, 650 . 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 36-za Ameriko in vse druge dežele; celo leto naprej .... K 35.- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlitvo (spodaj, dvorišče levo), Snaflova ulica it 5, telefon it M* 0 HUPiranju parlamenta. Dunaj, 11. februarja. Začetkom marca se zopet sestale državni zbor. Politični krogi se bavijo že danes z vprašanjem, v kakem razpoloženju da se vrnejo poslanci. Češke radikalne stranke so zapustile parlament z obljubo, da se vrnejo z vsem svojim orožjem in da bodo nadaljevale brezobziren boj za vspostavitev ustavnega stanja na Češkem. Geslo, s katerim so opravičevale svojo obstrukcijo proti proračunskem provizoriju, jih moralno veže tudi za bodočnost, ne glede na to. da so agrarni in radikalni voditelji opetovano proglašali, da hočejo boj usque ad finem, to je tako dolgo, dokler ne bo odpravljena upravna komisija in razpisane volitve za češki deželni zbor. Onemogočenje parlamentarne rešitve pror. provizorija pomenja le korak k temu cilju in s :em uspehom se Čehi gotovo ne morejo zadovoljiti. Nove spravne predloge, ki jih je izročila vlada Nemcem in Čehom, so izzvale v čeških narodnih krogih veliko nezadovoljnost in akoravno so češke stranke pripravljene o njih meritorično raz-avljati. se vendar ne da trditi, da mogle dati radikalnemu krilu če--ke delegacije povod za parlamentarno premirje. Najugodnejši moment za ostro parlamentarno taktiko povrh šele prihaja. Proračunski provizorij si je vlada preskrbela s pomočjo § 14. — novi brambni zakon, pooblastila za najetje novih posojil pa se ne dajo dobiti potom te komod-ne substitucije. Ako je bila češka ob-strukcija poštena in ako hočejo stranke definitivno ovreči obrekovanja nemških listov, ki so jih dolžili, da se bore le za ministrske mandate in mastne subvencije, potem moramo z gotovostjo pričakovati, da poteče tudi marčevo zasedanje parlamenta dokaj burno in kritično. Tega se zavedajo tudi Nemci in 'ada. Posebno vlada se trudi najti primerna sredstva, s pomočjo katerih bi mogla streti obstrukcijo, oziroma jo zadušiti že v kali. Niti eden dan ne počiva žurnalistična kampanja proti grdi, protidomovinski, brezvestni obstrukciji. kateri je potrebno zbrati vse »dostojne - parlamentarne stranke v močno četo bojevnikov za definitivno sanacijo avstrijskega parlamentarizma. Naš parlamentarizem je gotovo na žalostno - nizkem nivoju, toda oni. ki so poklicani, da ga zdravijo, ne vidijo, ali nočejo videti korenine vsega zla, temveč priporočajo sredstva, katera so že a priori nesprejemljiva. Danes podaja vlada v enem dunajskem listu delavoljnim« strankam cel arzenal na razpolago, kopico poslovniških natezalnic, vijakov, nagobčnikov in podobnih inštrumentov, s katerih pomočjo bi se naj poslovanje parlamenta zenostavilo in reformiralo, in sicer tako, da bi bila v bodoče vsaka ostrejša parlamentarna taktika izključena, oziroma dovoljena le takozvanim velikim strankam, ali pa, da se še preciznei-še izrazimo — Nemcem. Avstrijski parlamentarni poslovnik je gotovo reforme potreben in s preciznejšimi ter strožjimi predpisi bi se dali mnogi nedosiatki nekoliko zastarelega in okornega parlamentarnega poslovanja odpraviti. Kar pa se v našem parlamentu ne da izvesti, to je absolutno uveljavljenje rr.ajoritetnega principa, uvedenje načela, da imajo v našem državnem zboru le največje skupine poslancev vse parlamentarne pravice. Ta princip je v parlamentih, v katerih obstoia trdna večina in ki so narodno homogeni, gotovo pravilen — popolnoma napačen pa je v našem državnem zboru, ki je nacijonalno. gospodarsko, kulturno razbit na toliko skupin, da jih je težko prešteti. Male stranke in frakcije delegacije manjših narodov torej ne bedo mogle nikdar akceptirati omejitev najvažnejših debat, otezko-Čenje interpelačnega in predlagalne-ga prava, terminiranje zakonov političnega značaja i. p. — ker bi se s tem same obsodile k vlogi pravcatih parlamentarnih muteev. Zdravljenje našega parlamentarizma je treba pričeti z drugimi sredstvi. Iz državnega zbora mora izginiti narodnostno vprašanje n razmere se bodo takoj zenos* i le in korenito izboljšale. V to s vrh bi bilo seveda treba izvesti predv m zunaj izven parlamenta princu narodne enakopravnosti ter ta^ izbiti podlago narodnim sporom i bojem v državnem zboru. S poslovniškimi reformami se avstrijski parlament ne da ozdraviti in dokler se vlada 0 tem ne prepriča, bo morala, in naj jo vodi grof Stiirgkh aH pa kdo drugi, računati danes s češko, jutri pa z obstrukcijo kake druge narodne delegacije.___ Kranishi deželni zbor. (Seia dne 11. februarja 1914.) Napredni poslanci so vložili tele predloge in interpelacije: Interpelacija poslanca Julija M a z e 11 e t a in tovarišev na Njega ekscelenco dež. predsednika barona Schwarza radi občinskih revežev v Krškem. Krško mesto ima od Turnske graščine od grofa Auersperga ustanovljeno ustanovo, po kateri mora ista desetim krškim revežem dajati podporo, oziroma vso preskrbo. To podporo so dobivali ti nadarbinarii ali reveži dalje časa v naturalijah. Ko je bila graščina prodana Lenarčiču, so jo začeli dobivati v denarju in sicer po 6 K 50 v na mesec. zraven tega so dobili še kaka trohljiva drva za kurjavo in za večje praznike nekaj malega v denarju za priboijvšek, kakor je bilo zgovorjeno. 1 udi obleko bi imeli vso dobiti, kakor }e v tozadevni pogodbi navedeno, ali v tem oziru se jih je vedno prikrajšalo. Lenarčič pa je zopet prodal i graščino hrvaško-siavonski parce-lacijski banki, katera je za imenovano ustanovo založila denar, ter tako odkupila vknjižnino na graščinsko posestvo za to ustanovo. Obresti od te vsote bi se imele porabljati za mesečne podpore na-darbinarjem. Ta zadeva pa že celo leto trpi in še do danes ni rešena. Imenovani nadarbinarji dobivajo pri c. kr. okr. glavarstvu provizorično mesečno podporo. Ti reveži bi pa radi prišli do stalne mesečne podpore. Tudi naj se jim naknadno doplača dosedanji primankljaj. Od 14. marca 1913 je tudi še eno i - ' nadarbinarjev izpraznjeno — zdaj jih je samo še 9. — Prošnje za to novo mesto so že vložene od meseca aprila 1913, a rešitve ni nobene. Tudi glede stanovanja za te nadarbinarje ni še do sedaj nič preskrbljeno, dasi jim gre po ustanovnem pismu dobra hiša z zdravimi stanovanji. Le-ti stanujejo namreč še vedno v hiši, ki je bila že I. 1905. od sanitetne komisije za nesposobno spoznana. Tudi stanujejo v tej hiši samo 4, drugi pa morajo po drugih hišah stanovati. Dovoljujemo si Njega ekscelenco vprašati: 1. Ali so omenjene zadeve znane? 2. Ali hoče vse potrebno ukreniti, da se čimpreje prizadetim revežem v Krškem v smislu tozadevne ustanovne listine od 13. decembra 1770 dajo vse pravice? * Interpelacija poslanca Julija M a z e 11 e t a in tovarišev na gospoda dež. glavarja dr. Šusteršiča radi onesnaže-nja Save od Zagorja naprej. Kakor je splošno znano, priteče Sava do Zagorja kristalno čista ter se v njej še nahajajo dobre vrste rib, se more v njej kopati itd. V Zagorju pa že priteče v Savo popolnoma črna Medija, ki vsebuje različne odpadke pripeljane od premogovnika trboveljske premogokopne družbe v Zagorju.od apnenic te premogokopne družbe in nekaterih zasebnikov. Od pralnice premoea se zmeče vsakih 12 ur najmanj 30—40 vozov (huntov) ali 60—80 vozov na dan v Savo. Vrhutega pa ima premogokopna družba sama 9 apnenic. Mihelčič 2 in še drugi zasebniki »ekaj. V vsaki apnenici zgori vsake 14 dai do 3 tedne ena peč in od vsake peči gre najmanj 2 voza (hunta) nesnage in smeti v Savo. tako, da se zmeče v njo samo iz apnenic vsake 14 dni do 24 huntov nesnage. Že od Zagorja naprej postane vodovje Save radi tega umazano in nezdravo. Največ nesnage pride pa v Savo iz Trbovelj. Vsakih 12 ur se spušča najmanj 70 do 80 huntov odpadkov iz rudnika v Savo, tedaj na dan 140—160 huntov! Vrhutega pa pridejo v poštev tudi odpadki iz cementne tovarne, kjer se zmeče vsak teden tudi najmanj 15 vozov nesnage v Savo. Od Trbovelj 1 naprej teče Sava skoraj že popolnoma črna proti Hrastniku. V Hrastniku zmeče trboveljska premogokopna družba prilično enako nesnage v Savo, kakor v Zagorju t. j. 70—80 huntov na 24 ur. Najgršo nesnago pa spušča kemična tovarna v Hrastniku v Savo. Z odpadki iz te tovarne se voda v Savi popolnoma okuži, da ne more živeti na daleč nobena riba v savski vodi ter da savsko vodo še pri Krškem in Brežicah živina ne pije. Vrhutega pa se meče iz 3 Riiklo-vih apnenic vsake 14 dni najmanj 6 huntov odpadkov v Savo; tudi kemična tovarna ima svojo apnenico, iz katere spuščajo odpadke v Savo. Nadalje zmečejo v Savo iz hrastni-?ke steklarne vse odpadke. Končno pa gredo iz vseh treh velikih indu,-strijelnih krajev Zagorje, Trbovlje in Hrastnika vse fekalije v Savo. Pri tem položaju ni čudno, ako se vleče od Hrastnika naprej, mesto kristalno čiste Save, ki je tekla do Zagorja, le črna masa onesnaženega vodovja, v katerem se nahaja vse polno strupenih snovi. Radi tega so zamrle v Savi od Zagorja do Hrastnika in daleč naprej vse ribe; voda je tako okužena, da je živali piti nočejo, ter morajo kmetje pri tem, ko teče po savski dolini silna reka, goniti živino napajat na gorske potoke. Prati se ne da nobeno perilo, ker jo savska nesnaga le še bolj umaze. Vsi posavski kraji bi bili krasni leto« viščni kraji, ako bi bila Sava, ki dela sicer svojo dolino podobno renskim krajem, toliko Čista, da bi se moglo v njej kopati, ali se imelo veselje po njej voziti in jo gledati. Nesnaga Save sega noter do Zagreba. Po dolenjem Posavju, do /-agreba in Siska se dobijo ubožni ljudje, ki zbirajo še iz Save premogov pesek, kar spričuje, v koliki množini ga pride še do te daijave, da se tako delo izplača. Nasledki name-tavanja odpadkov premoga se poznajo baje do Belgrada. Celo Pc-savje trpi radi onesnaženja Save v h:gijeničnem in gospodarskem oziru silno škodo. Vsako leto utrpi celo Posavje radi tega ogromne tisoče škode, dočim pa premogokopna družba in druga industrijska podjetja pač izkoriščajo našo zemljo in jo bodo v 30.—40. letih — kakor se sliši LISTEK. Kristalni zamaftk. Roman. Francoski spisal M. L e b 1 a n c. (Dalje.) Lupin se ni ganil. Njegov obraz fe bil popolnoma miren. Zamislil se e. kakor človek, ki ima ves potrebni čas, da premotri težavno stvar od v^eh strani. Nahajal se je v enem tistih položajev, ki jih je imenoval naj-e trenotke življenja in ki edini da-jo življenju pomen in vrednost. V ta-kih položajih, in naj je bila nevarnost se tako velika, je vedno sam pri sebi štel: -ena ... dve ... tri... štiri... pet . . . šest . . .« toliko časa. da mu ie srce zopet mirno bilo. Šele tedaj ie začel razmišljevati. A kako ostro m s kako čudovito silo je premotril .se možnosti. Vse okolnosti so mu opjie pred oči. Pregledal je vse in ničesar ni spregledal. Potem se je od- 'čil, strogo logično in popolnoma ^igurno. Po tridesetih ali štiridesetih sekundah, med tem ko se je slišalo udarce po vratih in poskuse odpreti ključavnico, je rekel svojemu tova- ru: — Poidi z menoL Stopi! je v salon in previdno odprl okno ter odstranil zaveso. Mimo oken so prihajali in odhajali ljudje in ubeg je bil nemogoč. Tedaj je začel Lupin na ves glas in kakor bi bil brez sape kričati: — Semkaj I... Na pomoč ... Jaz jih imam... Semkaj! Vzel je svoj revolver in dvakrat ustrelil med vejevje dreves. Potem se je vrnil k Vaucheravu, se sklonil nad njega in si s krvjo iz njegove rane pomazaf obraz in roke. Končno se ie obrnil k Oilbertu, ga ljuto zagrabil za rameni in ga podrl na tla. — Kaj nameravate, patron? Kaj vendar mislite? — Pusti me delati, je zapovedujoče rekel Lupin ... odgovoren sem za vse ... tudi za vaju prevzamem odgovornost... Pusti me delati... Jaz vaju rešim iz zapora... A za ta namen je treba, da ostanem svoboden. Pri odprtem oknu so zadoneli vsakovrstni klici. — Semkaj, je zakričal... jaz jih držim... na pomoč. Popolnoma mirno je pa tiho dejal: — Preudari dobro... ali mi imaš kaj povedati... ali kaj veš, kar bi nam znalo koristiti? Oilbert se je ljuto branil in je bil veliko preveč razburjen, da bi nugel razumeti Lupinov načrt. Vaucherav, bolj prekanjen, in ki ie zaradi svoje upanje na rane itak izgubil vsako ubeg. je zarenčal: — Pusti ga vendar delati, tepec . . . Glavno je vendar, da se patron reši. Lupin se je zdaj naenkrat spomnil tiste stvari, ki jo je bil Oilbert vzel Vaucheravu in jo spravil v svoj žep. Hotel se je zdaj sam te stvari polastiti . .. — Oh, tega, nikdar, je siknil Gil-bert, ki se mu je bilo posrečilo, da je vstal. Lupin ga je novic vrgel na tla. V trenotku, ko sta se pa na oknu pojavila dva moža, se je Oilbert takoj udal in izročivši tisto stvar Lupinu, ki jo je vtaknil v žep, ne da bi jo pogledal, je rekel: — Tukaj, patron, vzemite . . . pojasnil vam bom vse . .. bodite zagotovljeni . . . Končati ni bilo časa. Dva redarja, katerima so sledili drugi in vojaki, so vdrli od vseh strani in prihiteli Lupinu na pomoč. Gilbert je bil prijet in hitro ukle-njen. Lupin je vstal. — Zadnji čas je bil, da ste prišli, je dejal, ta zlodej mi je dal dosti opraviti; onega sem ranil, a ta-le ... Policijski komisar ga je naglo vpi ašal: — Ali ste videli slugo? AH so ga ubili? — Ne vem, je odgovorit — Vi tega ne veste? — Ne: prišel sem z vami iz Enghiena, ko se je raznesla vest o umoru. A dočim ste šli vi proti levi strani hiše, sem šel jaz proti desni. Tu je bilo okno odprto. Splezal sem v hišo v trenotku, ko sta hotela ta dva razbojnika pobegniti. Na tega-le sem ustrelil — pokazal je na Vau-cherava — njegovega tovariša pa sem premagal. Kako bi bilo mogoče dvomiti? Ves je bil krvav. On je ukrotil morilce sluge. Deset oseb je videlo, kako junaško se je boril. Sicer pa je bil hrup prevelik, da bi bilo mogoče razmišljevati ali izgubljati čas z dvomi. V prvi zmešnjavi je polno ljudi vdrlo v vilo. Vse se je gnetlo. Ljudje so begali po vseh kotih, gor in dol in šli celo v kleti. Vpraševali so in kričali in nihče ni mislil kontrolirati tako verojetno pojasnilo Lupinovo. Ko so našli truplo umorjenega v mali sobi, je komisarja obšla zavest njegove odgovornosti. Izdal je razna povelja, ukazal izprazniti hišo in postaviti redarje k železni ograji, da bi nihče ne mogel ne ven. ne notri. Potem je, ne da bi se dalje zamujal, začel s pregledovanjem in preiskovanjem. Vaucheray je povedal svoje ime. Oilbert tega ni hotel storiti s pretvezo, da bo govoril samo vpričo advokata. A ko je bil obdolžen umora, je izdal Vaucheraya, ki se Je branil s tem. da je zopet njega napadal. Govorila sta oba obenem z očitnim namenom, zadržati komisarja. Ko se je ta obrnil proti Lupinu, da bi ga zaslišal kot pričo, je zapazil, da neznanca ni bilo več tu. Ne da bi kaj sumil, je rekel enemu redarjev: Obvestite vendar onega gospoda, da bi ga rad nekaj vprašal. Iskali so gospoda. Nekateri so ga videli na terasi, ko je užigal cigareto. Izvedelo se je potem, da je nekaterim vojakom ponudil cigarete in na to odšel proti jezeru, češ, da ga naj pokličejo, če bi ga potrebovali. Klicali so ga, a nihče ni odgovoril. Prihitel pa je vojak in je povedal, da je tuji gospod stopil v čoln in z vso naglostjo odveslal. Komisar je pogledal Gilberta in je spoznal, da je bil prevaran. — Aretirajte ga, je zakričal . . . Sreljajte nanj! Sokrivec je! V spremstvu dveh agentov je hitel iz sobe, dočim so drugi ostali pri aretovancih. Z obrežja je v razdalji kakih sto metrov videl gospoda, ki je iz poluteme pozdravljal s svojim klobukom. Zaman je eden agentov sprožil svoj revolver. Vetrec je prinesel šum besed. Gospod je, veslajoč neprestano pel: Beži, Čolnič mali — veter te podi... (Dalje prihodnjič.) — tako izkoristile, da se bodo končale, pustile pa v uboštvu domače prebivalstvo s stotinami m tisoči revnih rodbin, ki so postale v teh krajih pristojne. Drobtinice od dobička družbe, ki odpadejo na domače prebivalstvo so le te, da živi v teh krajih več ljudi, pri čemur je pa upoštevati, da se dobavlja trgovsko b»s-go za delavske konsume v največji množini iz tujih krajev. Ves dobiček ima le premogokopna družba. Pa brez tega ne bi se smelo ozirat! toliko na industrijo v enem samem kraju, da bi smela ta brezprimerno v<*č-jo Škodo povzročati celi savski dolini, kakor se dela koristi Zagorju, Trbovljam in Hrastniku, za kamere kraje pa je ta korist od industrije z ozi-rom na le še kratko dobo. ko bodo še ti premogovniki obstajali, tudi jako dvomljiva. Glede Trbovelj pride v poštev, da je trboveljska premogokopna družba šele pred kakimi 4.—R. leti napravila novo pralnico tik ob progi južne železnice in v veliko večji meri, kakor je bila napravljena stara pralnica v trboveljski dolini sami. Celjsko okrajno glavarstvo je dajalo seveda vedno vse koncesije, kakor bi bilo naravnost protivno interesu slovenskih krajev. Vse odpadke, ki se zmečejo v Savo, bi industrijska podjetja lahko izvažala v zato nalašč napravljene greznice, ali v nekatere popolnoma neplodovite jarke in doline, ki so celo last trboveljskega premogokopa. Najmanj pa bi se lahko to storilo, da bi se ta nesnaga pred svojim odtekanjem v Savo vsaj malo očistila. Kljub vsem tozadevnim urgencam se štajerske politične oblasti nikdar ne ganejo in očividno protežiralo industrijska podjetja. Z ozirom na to vprašamo gospoda dež. glavarja: 1. Je-li so mu opisane razmere znane? 2. Ali hoče čim preje ukreni:! vse potrebno, da se omenjeni nedosatki nemudoma odpravijo, kar zahtevajo gospodarski in zdravstveni oziri prebivalcev ob Savi? m « I Nujni predlog poslanca dr. R a v n i h a r j a in tovarišev v zadevi deželnega prispevka za napravo telefonske mreže na Gorenjskem. Na prošnjo trgovske in obrtniške Zbornice na Kranjskem je c. kr. brzojavno ravnateljstvo v Trstu, vpošte-vajoč sporočene želje, sestavilo nov projekt za telefonsko napravo na Gorenjskem. Glavna proga bi šla od Ljubljane preko Medvod, Škofje Loke. Kranja, Radovljice, Žirovnice, Mojstrane. Kranjske gore, do Bele peči. Stranske proge bi bile Ljubljana - Št Vid, Kranj - Tržič, Radovljica čez Lesce - Bled do Bohinjske Bistrice. V posameznih krajih bi se ustanovile javne govorilnice, odnosno v primeri zadostnega števila telefonskih naročnikov — zlasti na Bledu — pa lokalna telefonska omrežja, kakor v Ljubljani. Celokupni stroški za to napravo znašajo 201.500 K. 30% prispevek, ki odpada na interesente znaša okroglo 60.000 K. Poudarjamo, da brez zagotovitve prispevkov na strani interesentov ni misliti na izgraditev te pre-potrebne telefonske naprave. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko je v tej zadevi na visoki deželni zbor vojvodine Kranjske naslovila spomenico naslednje vsebine: Prizadevanje pridobiti Gorenjski ugodnosti telefonskega prometa sega daleč nazaj. Navzlic intenzivnemu mnogostranskemu prizadevanju ni bilo doslej mogoče rešiti to vprašanje zadovoljivo. Glavna in največja težkoča, na katero ie na-merjala predmetna akcija, obstoja v tem, da nI bilo mogoče zagotoviti zahtevanih prispevkov v krogu interesentov. Kakor pri drugih telefonskih projektih, zahteva poštna uprava tudi za zgraditev telefonske mreže po Gorenjskem 30%ni prispevek. Pred več leti je podpisana zbornica po trdem naporu zmogla doseči I0%ne prispevke, ali c. kr. trgovsko ministrstvo je izgraditev telefonske proge pod takimi pogoji odklonilo ter vstrajalo pri zahtevi 307^nih prispevkov. Projekt je bil tedaj v bistvu ta, da se telefonska črta zgradi tako, da bi dobili telefonske zveze vsi kraji, ležeči ob progi gorenjske železnice, vštevši Tržič in Bled. Ker je od tedaj, ko se je od strani poštne uprave izdelal prvi načrt, ki je služil za podlago zborničnemu prizadevanju ob zbiranju prispevkov na strani interesentov, preteklo dokaj časa in so se seveda v tem času cene za materijal in delo povišale, je podpisana zbornica v svoji seji z dne 20. junija 1913 sklenila, zaprositi c kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo, da izdela nov generalni načrt za te- lefonsko črto po Gorenjskem Pri tem je prihajalo v poštev tudi dejstvo, da so se tekom časa pokazale nove potrebe glede voditve telefonske trase. Treba je bilo računati tudi s potrebo, da se zagotovi telefonska zveza v Bohinju. Vsled svoje vloge z dne 16. Junija 1913. št 2615 je zbornica prejela dne 28. novembra 1913 sledeči dopis dne 22. novembra 1913, it. 20.630 c. kr. poštnega brzojavnega ravnateljstva v Trstu: »Upoštevaje z ondotnim dopisom od 16. junija t. 1. št 2615 naznanjene želje ter z ozirom na izid predmetne ustmene razprave z ondotnim odposlancem vzelo je c kr. ravnateljstvo načrt, tičoč se zgradbe medmestne telefonske črte Ljubljana-Bela peč zopet v pretres, ter so se na podlagi ta časobstojeČil cen izračunali stroški zato napravo. Projektovana medmestna črta. naj bi vodila iz Ljubljane čez Medvode. Škofjo Loko. Kranj, Radovljico. Žirovnico, Jesenice. Mojstrano, Kranjsko goro do Bele peči s stranskimi progami Ljubljana - St. Vid, Kranj - Tržič, Radovljica čez Lesce, Bled do Bohinjske Bistrice. V pojedinih imenovanih krajih — izvzemŠi Ljubljano in Tržič, kjer že obstojita krajevni telefonski omrežji, bi se ustanovile javne govorilnice in v slučaju priglasitve zadostnega števila telefonskih naročnikov krajevna telefonska omrežja. Radi visokega števila postaj, ki naj se potegnejo v to Črto. bi se moralo progo, kjer se. namreč kakor skušnja uči, v obratu medmestnih prog s preobilnimi postajami pojav-ia;o težkoče, v Jesenicah predeliti, kar pa ne bi oviralo pogovorov za Jesenicami ležečih krajev z onimi, ki leže proti Ljubljani, temveč bi bilo to izrabi obeh delov proge celo v nrospeh. Stroški proiektovane proge, v kolikor jih je vpoštevati pri odmeri prispevkov. zna?!e bi v celoti 201.500 kron in sicer 153.000 K za giavno progo in 4S.500 K za stranske proge: leti na pojedine dele proge razdrljeni znašajo in sicer: A. Glavne proge: 1. Ljubljana - Medvode IS. 700 K 2. Medvode - Škofja Loka 14.600 3. Škofja Loka - Kranj 16.000 4. Kranj - Radovljica 28.000 > Radovljica - Žirovnica 11.300 6. Žirovnica - Jesenice 11.900 7. Jesenice - Mojstrana 14.S00 S. Mojstrana - Kranjska gora 19.600 9. Kranjska gora - Bela peč 1S.200 B. Stranske proge: 1. Ljubljana - Št. Vid 3.800 K -> m* Kranj - Tržič 17.400 % 3. Radovljica - Lesce 2.000 t> 4. Lesce - Bled 4-300 3> 5. Bled - Bohinjska Bi- strica 21.000 s- K tem stroškom morajo interesent je prispevati 30/c. Tem povodom se pripominja, da na poštnih uradih Škofja Loka, Radovljica, Kranjska gora in Bel peč ni prostora za vzpostavo javni govorilnic V tej zadevi bi se rr rale potrebne poizvedbe svoj čas u esti, ali je možno obstoječe poštne pr -store razširiti, ali pa da bi se mora o za te poštne urade preskrbeti love prostore. V nobenem slučaju pa poštna uprava iz tega naslova ne bi mogla prevzeti kakršnih si bodi stroškov ter bi bila to stvar dotičnih županstev, da sporazumno s poštarji preskrbe primerne prostore oziroma, da nosijo zadevne stroške. Po slavni zbornici izrečene želje, naj se za to progo vporablja drogove ob železnici tekočih brzojavnih prog, se ni moglo vpoštevati, ker bi za slučaj pritrdbe telefonskih žic za tem drogovju. telefonska proga pa na glavnem drogovju cestovršečih se popravah obilokrat motena bila. ter se je tudi bati indukcije od brzojavnih prog. Iz tega razloga se je moralo za telefonsko progo voliti posebno ob železnici potekajoče d rogovje. Kakor je slavna zbornica v svojem dopisu pravilno poudarjala, se cene tvarin in delavnih moči vedno spreminjajo oziroma višajo, radi česar je v interesu stvari, da se predmetne razprave pospeši, ako naj v predstoječim navedenim podatkom siužijo kakor trdna podlaga tem razpravam. Pripominja se še, da c. kr. trgovinsko ministrstvo zgradbo telefonskih prog, kakor dokazano ie tedaj dovoljuje, ako je, brez ozira na zagotovitev prispevkov, ugotovljena primerna plodonosnost dotične proge. To se zgodi najbolj na ta način, da se v pojedinih krajih priglasi čim večje število telefonskih naročnikov. Tudi v tej smeri naj torej zbornica ooizveduje, ter naznani levilo naročnikov, Id nameravalo v vsakem kraju priglasiti se, da m na to pristopne izjave v podpis predloži. Tudi naj se poizve in semkaj naznani, na katero najnižje dnevno Število medmestnih pogovorov in v kateri smeri bi bilo z gotovostjo računati v vsakem pojedinem kraju proiektovane črte, toliko medsebojno ter v daljnem medmestnem prometu n. pr. z Dunajem, Trstom, Pok), Reko, Gorico itd. Kakor hitro bo ugledna zbornica sporočila potrebne podatke glede zagotovitve prispevkov, število naročnikov, itd., glede celotne proge ali tudi dela iste, odredilo se bode nemudoma izdelanje detajliranih proračunov, na kar se bo iste c. kr. trgovinskemu ministrstvu predložilo.« Iz navedenega dopisa c. kr. poštnega in državnega ravnateljstva je razvidno, da bi znašali stroški, za telefonsko mrežo, ki bi šla iz Ljubljane do Bele peči kot glavna proga ter za stranske proge Ljubljana - Št. Vid, Kranj - Tržič, Radovljica - Lesce, Lesce - Bled. Bled - Bohinjska Bistrica, skupaj 201.500 K. 30% prispevek interesentov bi torej znašal okroglo 60.000 K. Pri tem je pripomniti, da je podpisana zbornica prosila za navedbo stroškov za posamezne dele celotne proge v ta namen, da se omogoči začetkoma eventualno vsaj delno izdragitev Gorenjskega telefonskega omrežja, če bi morda od vseh krajih ne bilo mogoče dobiti primernih prispevkov na strani interesentov. Prispevna tandenta, ki odpade na interesente, znaša za naše razmere iako veliko vsoto. Po izkušnjah, ki jih je podpisana zbornica imela za enake naprave drugod in na Gorenjskem, je težko misliti, da bi bilo mogoče zbrati potrebno vsoto v krogu privatnih interesentov samih, ter potom županstev. Brez primernega prispevka od strani dežele Kranjske je m mnenju podpisane zbornice skoro izključeno zagotoviti potrebno vsoto. Pri tem ie odločno poudariti, da je z izgraditvijo telefonskega omrežja na Gorenjskem izključeno računati, če se ne zagotovi zahtevanih prispevkov. Prispevki na strani interesentov so absoluten predpogoj za graditev novih telefonskih prog. Brez prispevkov državne uprave ni pridobiti za gradnje, zakaj dejstvo je, da celo v takih krajih, v katerih šo interesenti izpolnili vse zahteve postne uprave glede prispevkov, ne pride dolgo do dejanskega uresničenja telefonskih črt. ker državi primanjkuje denarnih sredstev. Poudarjati in dokazovati potrebo telefonskega omrežja na Gorenjskem bi bilo pač odveč, vsaj država sama ne prereka resnične potrebe. Gorenjska stran naše dežele je gospodarsko najboli razvita dežele Kranjske. Na Gorenjskem je največ industrije. Obrtnost je na Gorenjskem čvrsto in lepo razvita. Živahna je v teh krajih trgovina, zlasti je po-memba kupčija z lesom in lesnimi izdelki ter s kmetijskimi pridelki. Vrhu tega je Gorenjska po svojih mnorih naravnih lepotah, kakor ustvarjena za ptujski promet, za letovišča in izletišča in za turistiko. Osobito za razvoj tujskega prometa na Gorenjskem je telefonsko občilo živo potrebno. Telefon je zlasti v krajih kakor sta Bled in Bohinj pre-potrebna prometna naprava. Električno razsvetljavo in telefon boljše občinstvo, ki prihaja na Bled. najtežje pogreša, in kakor se zatrjuje mno-gokateri letovišča r se samo zategadelj noče pomuditi delj časa v nasi deželi, ker mu letovišča ne nudijo komforta, ki je danes nepogrešno potreben. V takih razmerah je pač zatrdno pričakovati, da se visoki deželni zbor uvažujoč prometno zaostalost naše dežele in nujno potrebo njene gospodarske povzdige, odloči za žrtve in blagovoli dovoliti primeren. Čim izdatnejši prispevek za gradbene stroške telefonske naprave po Gorenjskem. Pri tem se usoja podpisana zbornica pripomniti, da je zgraditev telefonske naprave tudi za deželno upravo kot tako neposredne praktična pomembnosti, ker gradi dežela Kranjska električno napravo v Žirovnici. Za električne deželne centrale bode telefonski promet vsekako nepogrešno potreben. Pri tem bode na vsak način mogoče za specijalne potrebe, ki jih ima dežela Kranjska zaradi električnih naprav, pri poštni upravi doseči poseben aranžma, kateri bo zadovoljeval konkretne obratne potrebe. Tako bi bilo— primeroma omenjeno — mogoče doseči telefonsko naročniško zvezo z državno telefonsko centralo v Žirovnici proti plačilu posebnih prispevkov. Podpisani poslanci se torej u solarno staviti nujni predlog: Visoki deželni zbor skleni: Za izgrsdbo telefonske mreže po Gorenjskem po od c kr. poitnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu izdelanem projektu se k gradbenim stroškom v proračunanem znesku 201.500 K dovoli 20% deželni prispevek — okroglo 40.000 K. poslanca dr. Ravnikarja in tovarišev do g. deželnega glavarja dr. Šusterilča v zadevi predložitve zakonskega načrta o obrtnih nadaljevalnih šolah na Kranjskem, Razvoj kranjskega obrtno-nada-ljevalnega šolstva je še zelo nezadosten in nezadovoljiv. Na Kranjskem je še mnogo krajev, kjer bi se morale z ozirom na izdatno število vajencev ustanoviti s?}lošne obrtne nadaljevalne šole, trgovski tečaji k splošnim obrtnim nadaljevalnim Šolam in v Ljubljani je gotovo nekaka krajevna potreba, da se ustanovijo, tako kakor v drugih večjih avstrijskih mestih, še razne strokovne obrtno-nadaljevalne šole. Vsaj v zadnjem letniku naj se vajenci bolj po strokah ločijo. Krivda zaostalosti na tem polju leži največ na tem, da ni nobenih zakonitih določb, kdaj in pod katerimi pogoji se naj te šole ustanavljajo in kako naj se krijejo stroški vzdrževanja. Sedaj se na Kranjskem vzdržujejo obrtno-nadaljevalne šole le nekako iz prostovoljnih darov in je vsied tega tudi povsem umljivo, zakaj je ustanovitev takih Šol tako težavna. Sosebno na Kranjskem, kjer obrt in trgovina Še nista tako razvita, kakor v raznih drugih avstrijskih kronovinah, se s prostovoljnimi darovi ne da mnogo doseči. Treba je pač zakonitih predpisov, kako se naj šole vzdržujejo. V resnici sta tudi dve deželi, namreč Nižje Avstrijska in Solnograška sklenili take zakone. Občni zbor deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani v smislu sklepa na svojem rednem občnem zboru z dne 12. januarja 1914 predložil visokemu deželnemu odboru vojvodinie kranjske resolucijo te-Ie vsebine: Kranjski obrtniki uvidevajo uspešen svoj razvoj in procvit, ki jim omogočuje prenašati konkurenco drugih avstrijskih kronovin, v dobrih obrtnih nadaljevalnih šolah in tečajih. Takih šol in tečajev pa danes na Kranjskem ni mogoče ustanavljati, ker nimamo v tem oziru še nikakih zakonitih predpisov. Zato večinoma tudi nimajo že obstoječe obrtne nadaljevalne šole povsem povoljnega in zadovoljivega uspeha. Ker so vezane le na prostovoljne prispevke, se morejo vse te institucije boriti več ali manj s finančnimi težkočami. na drugi strani pa so ravno vsled finančnih težkoč preveč vezane in Dresplošne. Želeti pa bi bilo, da se obrtni vajenci vsaj v zadnjem letniku ločijo nekoliko bolj po strokah. Kranjski obrtniki so vsled tega mnenja, da je tem odnošajem mogoče od-pomoči edinole s posebnim deželnim zakonom, ki natančno določa, kdaj in kje se imajo ustanoviti splošne obrtne nadaljevalne šole. pod kakimi pogoji specijalne strokovne obrtne šole, oziroma tečaji in ki končno natančno ugotavlja ključ po katerem se določajo prispevki in doklade za vzdrževanje teh šol. Vsled tega naprošajo visoki deželni odbor vojvodine Kranjske, da tej zadevi posveti svojo pozornost in da čim preje predloži visokemu deželnemu zboru v svrho odobritve tozadevno zakonsko predlogo. Znano nam je tudi, da je c. kr. trgovinskega ministrstva zadružni instruktor v Ljubljani slavnemu deželnemu odboru predložil načrt zakona o obrtnih nadaljevalnih šolah in tečajih na Kranjskem. Zategadelj se usojam vprašati gospoda deželnega glavarja, jeli pripravljen povzročiti, da pride zakonska predloga o obrtnih nadaljevalnih šolah in tečajih na Kranjskem v razpravo in sklepanje Še v tem zasedanju deželnega zbora kranjskega. Hrvaški sabor. Včerajšnja seja se je pričela ob pol 11. Nadaljevala se je debata o sodnosti kolegijatnih sodišč. Prvi je govoril post dr. Aleksander Horvat Razpravljal je o zaostalosti hrvaških sodišč in o odvisnosti hrvaških sodnikov. Predleže-či zakonski načrt je samo krpanje. Sodnikom se mora zajamčiti svoboda. Leta 1907. je bil v saboru sprejet zakon o neodvisnosti sodnikov, toda ta zakon še do danes ni sankcijoni-ran. Od tistega časa so se razmere še poslabšale- Cemu ne da grof Tisza vsaj tega zakona iz svojih rok. Vsaj glede tega zakona se naj hrvaško - srbska koalicija potrudi, da mu izposiuje najvišjo sankcijo ter s tem sodnike osvobodi absolutistične odvisnosti od vsakokratne vlade. ..... V imenu Starčevičeve stranke prava je izjavil poslanec H r v o j, da bo njegova stranka glasovala za predlogo v nadi, da bo čim najpreje stopila v veljavo postava o neodvisnosti sodnikov in nov civilno-pravd-ni red. V stvarnem popravku se je nato poslanec hrvaške seljačke stranke Stjepan Radić branil pred očitanjem, da bi bil kdaj hlapec ali sužen bivšega bana dr. Tomašića. Ko je govoril v imenu koalicije še Svetozar P r i b i č e v i ć, je predsednik zaključil generalno debato. Po zaključnem govoru referenta dr. Rosica in po izjavi sekcijskega načelnika B r o s c h a n a, da ima vlada resno voljo uveljaviti zakon o neodvisnosti sodnikov, je sabor sprejel v prvem čitanju predlogo o kolegijatnih sodiščih. Nato sta poslanca HrvoJ in Radič utemeljevala svoje nujne predloge o ustanovitvi kreditnih zadrug za kmete. Oba predloga sta bila odkazana narodno - gospodarskemu odseku. Konec seje ob pol 3. popoldne. Blbanija. »Berliner Tageblatt poroča iz Rima: Neki merodajen italijanski državnik ie izjavil, da je prišel princ VVied v Rim in potuje na Dunaj samo, da se zahvali za podporo obeh vlad. Pozneje bo knez Viljem I. dobil tudi naslov kralja. Položaj v Albaniji sami se zdi onemu italijanskemu državniku zadovoljiv in on upa, da Grška ne bo delala nadaljnih zaprek. Albanski finančni problem ie v osnovnih potezah rešen in orijents.ka kriza skoraj končana. Mogoče je samo to, da se spusti Turčija še enkrat v vojno, pa tudi to je skoro izključeno prej, kakor jeseni. Kakor poročajo oficijozne albanske vesti, bo sprejel princ Wied albansko deputacijo med 18. in 20. februarjem na svojem gradu. Južnoalbanski delegati so že odpotovali v Berlin. V nemških krogih zatrjujejo, da bo princ VVied prišel v Albanijo v spremstvu svoje žene. V Nemčiji pa ostane njegov devet mesecev stari sin Karel Viktor, bodoči albanski prestolonaslednik in njegova petletna hčerka. Drač bo samo zimska rezidenca novega kneza, poleti se bo novi knez preselil v Tirano. Bolgari proti Avstriji. Bivši finančni minister v bolgarskem kabinetu Gešova in Daneva Teodor T e o d o r o v, ki je do konca s katonsko doslednostjo zastopal stališče, da se morajo vsi spori med balkanskimi zavezniki poravnati mirnim potom, je imel preteklo nedeljo v Plevnu sijajen shod, na katerem je obširno govoril o bolgarski zunanji politiki v preteklih letih ter dokazoval, da so razni neodgovorni elementi, ki so brez vednosti in proti volji odgovorne vlade izzvali vojno s Srbijo in Grško, povzročili katastrofo, ki je meseca julija lanskega leta zadela Bolgarsko. Svoj govor je zaključil tako - le: »Nas narodnjake dolže, da smo slepi rusofili«. Ne, mi nismo slepi, pač pa gremo in pazimo na resnične interese našega naroda. Kdor ne razume tega, naj položi roko na srce in se vpraša: Kakšne koristi smo imeli od Rusije in kakšne od Avstrije ? Spomenike v Plevnu zremo pred svojimi očmi. Naša vera v Rusijo temelji na velikih delih: na osvoboditvi, zedinjenju Bolgarske z Ru-melijo in na neodvisnosti 1. 1908.. ko je Rusija v svrho. da nas očuva vojne in katastrofe, plačala za nas 80 mili-ionov. In kakšno podporo in pomoč smo dobivali od Rusije v času vojne s Turčijo! Vsakomur je to še v živem spominu. Ostavila in zapustila je nas šele takrat, ko smo mi pričeli, tlirn ie nas zavarovala na vse strani proti vsem nevarnostim, vojno proti Srbiji in Grški in čim smo razbili Balkansko zvezo. Sedaj mi pa povejte, kakšne koristi smo imeli od Avstrije, kaj nam ie dobrega nudila ta država? Same nasvete, ki so merili na pogubo Bolgarske! Ne, mi nismo slepi, marveč slepi so tisti, ki brez vsakršnega povoda slepo poslušajo Avstrio in se ji pokore ! « Shoda se je udeležila silna množica ljudstva, ki je hrupno odobravala protiavstrijsko stališče, ki ga je zavzel odlični vodja narodne stranke Teodorov. Homerule. V angleški poslanski zbornici !e izjavil poslanec Long povodom adresne debate, da se zakon Homerule ne bo dal nikdar uveljaviti brez prelivanja krvi ali velikih nprairov. J£j- nistrski predsednik Asquith je nato naglašal, da je bil zakon Homerule ze dvakrat sprejet v zbornici in da bo v tretje uveljavljen. Za nove volitve ni povoda. Nobeden ne more želeti bolj iskreno, kakor on, da se spor poravna, zadeve pa tudi ni mogoče več delj odlašati- V nadaljni debati je vpraša! poslanec Ansten Cbamberlain. ali more ministrski predsednik izjaviti, da Homerule ne bo imela veljave za Ulster in da bo imela ta pokrajina enake pravice in predpravice. kakor drugi deli Angleške. Ce more to obljubiti, je odstra-mena nevarnost državljanske vojne, če tega ne more obljubiti, je revolucija v Ulstru gotova. — Predlog poslanca Longa. o katerem se še ni glasovalo, meri na to, da se poslanska zbornica razpusti in da se prepusti novi zbornici odločitev o Homerule. Štajersko. Deželni šolski svet je v svoji seji dne 7. februarja imenoval za naduči-telja pri Sv. Roku ob Sotli Jožefa Cenčiča. definitivnega učitelja isto-tam in def. učiteljico v Kapelah Ano Pfeifer za učiteljico na dekliški šoli v Hrastniku. Prestavil je def. učitclji-co v Majšpergu Marijo Kožuh v Dor-novo. Iz Trbovelj. V sredo, dne 11. svečana t. 1. je obhajal svojo sedemdesetletnico rojstva tukajšnji trgovec g. Josip Moli st Bil je soustanovitelj Gasilnega društva. Pevskega • n tamburaškega društva Zvon in Posojilnice v Trbovljah, kateri sedaj načeluje. On je marljiv član ^Električne zadruge in Avtomobilne družbe* v Trbovljah. S čilo marljivostjo deluje kot član občinskega za->pa in krajnega šolskega sveta v Trbovljah. katerega blagajničar in šolski ogleda je tudi obenem. Obče-Jslani mož je navzlic starosti in svo-:i neumorni delavnosti še vedno krepak in čil. Svoje slavje je obhajal skromno v krogu svoje rodbine. A mi Trbovci. ki poznamo njegove zasluge, kličemo njemu, kakor tudi ve-!eagledni rodbini njegovi slava m na mnoga leta! V Rajhenburgu je umri dne 11. t m. ob 5. zjutraj c. kr. poštar Fran Kacian. Bil je daleč po domovini ian kot vrl narodnjak. Bratje Soko-n tovariši gasilci ga spremijo k /udnjemu počitku v petek, dne 13. t. m. ob pol 4. popoldne. Večnaja mu pamjat! Iz Rajhenburga. (L mrl je) tu 12. februarja g. Franc Kacjan. c. kr. roštar in posestnik po dolgi, mučni bolezni na želodcu. Zapušča ženo z 2 otrokoma. Pokojnik je bil zaveden narodnjak in je užival splošno zaupanje. Bil je dolgo vrsto let občinski odbornik in svetovalec, načelnik krajnega šolskega sveta in priden društven debavec. Ko se je ustanovila narodna stranka, je takoj stopil v vr^te njenih somišljenikov in je bil vedno za njo delaven, četudi je zato pretrpel mnogo nasprotovanja in -ovraštva. Trg rajhenburški je zgubil z njim odličnega občana. Umrl je T najlepših letih, dočakal je komaj 40 let Ugledni rodbini naše iskreno sožalie! Zidanmoška podružnica ^Društva jugoslov. železniških uradnikov« ima svoj občni zbor v nedeljo, 15. svečana ob 5. popoldne v hotelu Ju-vančič na Zidanem mostu. Po obč-rem zboru se vrši v istih prostorih ob 8. zvečer družinski večer s ple- V Št. Petru pod Sv. gor. se vrše *ek, dne 19. februarja občinske e. Upati je, da ostane narodna a v tej veliki in ugledni občini lalje na krmilu. Racah pod Mariborom prire-nedeljo 14. februarja v gostilni pri postih schulvsreinski ples in va- ri nanj v Marb. Zeit." nemške te« od blizu re daleč. Kakor na Polzeli, tako je tudi v Racah le pe-j nemškutarjev, ki na tak način /živa slovensko prebivalstvo. Bilo umestno, da bi se v takih slovcn-kih krajih sklican shodi ali pa bi se riredile narodne veselice, na kate-bi se ljudstvih pojasnilo namene. Katerimi pribijajo medenj taki škutarski volilo v i v ovčjih kožu-Cim bolje neparni in popustljivi emo mi, tembolj nesramno se bo as a nemškuaarija. Iz malega ra-vcliko — iz ^nedolžnih« plesov n veselic se bodo razvijale nemšku-arske prireditve v politične manife-ije. Nismo hujskači, ali ničvredni z-jivci smo, ako se niti na doma-tleh ne branimo. Na Po'enšak« pri Ptuju so pri zadnjih občinskili volitvah zmagali r:aprednjaki. Suri klerikalni župan ni dolgo hotel sklicati seje, da bi se lahko novi občitski odbor konstituiral. Vsled posredovanja pri glavarstvu pa je dobi} nalog, da to stori in 14. februarja si novi občinski odbor konstituira. V ptujskem okraju treba živahnega političnega dela in klerikalcem ter nemškutarjem ne bo nikoli v njem cvetela pšenical Drobne novice. Poročil se je v Petrovčah zidanmoški posestnik in tovarnar Jožef Tabor z gdč. Justino Verk iz Šmarja pri Jelšah. — Zmrznjenega so našli v Za-bukovju kmečkega fanta Ivana Špana iz Gorice. — Ponesrečil se je mariborski sprevodnik Henrik Streicher v Trstu. Padel je s stopnjic pri železniškem vozu tako nesrečno, da ie dobil po obrazu in rokah prelije rane. — Srečo je imel si župan v Nemški Bistrici nad Gradcem. Zadel je v državni loteriji m dobitek v znesku 2■'m-mo k Piše se za VVagnerja in je uradnik grofi Palitvja v Stubingu. — V i; o n k u r z je prišel trgovec Marko Enis v Gradcu, Pestalozzi-strasse 63. Koroško. Koroški deželni zbor. V včerajšnji seji ie bilo vloženih 18 vlog. Po-ročila so bila odkazana odsekom. — Občini Vrba ob Vrbskem jezeru se |e Jovolilo pobirati v letih 1915, 1916 in 1917 od > občini stočenega piva naklado po 3 K od hektolitra. Dobiček je nam* njen za ureditev občinskega gospodarstva. — Zavrnjena je bila prošnja centralnega odbora za gradbo avstrijske zračne flotile. ki je prosil za podporo. Ravnotako je bila zavrnjena prošnja za podporo nemški mensi akademici na Dunaju, Sprejeti pa bili predlogi dr. Stein-\venderja proti poslovanju s hranilni- knjižicami v bankah, češ, da se i tem po deželi nabrani kapital, ki bi moral biti v hranilnicah, odtegne pra-\ emu namenu, namreč domačemu ^odarstvu, domači obrti in trgovini. — Prihodnja seja se vrši danes. Hud boj z divjimi lovci. Lov^c h an Pucher ie naletel v lovišču pri Mainici dva divja lovca ravno v trenutku, ko sta zaklala obstrelienega srnjaka. Nameril je na divja lovca puško in zahteval, da mu izročita orožje in srnjaka. Divja lovca sta se na videz udala, ko pa je lovec odmaknil puško od lica, sta skočila na njega in ga skušala pobiti. Vnel se je hud boj na življenje in smrt Med ruvanjem se je sprožila enemu divjemu lovcu puška. Strel ga je zadel v stegno, nakar je ta težko ranjen padel. V tem pa se je posrečilo Pucherju, da je zabodel parkrat drugega lovca v desno roko in ga tako ranil, da je tudi ta padel. Pa tudi Pucher je dobil pri tem precej nevarne poškodbe. Z veliko težavo je spravil lovec težko ranjena do prve vasi. Hodili so celo popoldne in celo noč. V vasi so jih naložili na voz in jih odpeljali na kolodvor in odtod v bolnišnico v Beljak. Divja lovca sta posestnikova sinova Anton Pacher in E. Bartusch. Drobne vesti. Prvo zasedanje celovške porote se otvori v ponedeljek, dne 2. marca. Porotniki so že izžrebani. — Na Milstatskem jezeru se ie udri led dvema dečkorr in eni deklici. Ponesrečence sta zadnjem trenutku s smrtno v stio l71etni sin nadpoštarja I in trgovski nastavlienec Se iz Spitala. :šila v 'arno-eneria r. oba Primorsko. Občinske volitve v Gorici se bodo vršile koncem meseca aprila. Ker že dve leti ni bilo rednih dopolnilnih volitev, se bo vršila sedaj volitev celega občinskega sveta. Volilni imenik je že izdelan in javno razpoložen. Imenik je izdelalo okrajno glavarstvo. Imenik bo razpoložen na javen vpogled do dne 7. marca. Opozarjamo Slovence, da se za volitev kolikor mogoče zanimajo z zavestjo, da bo to v prid njim in slovenskemu življu sploh. Te volitve se bodo udeležili tudi Slovenci in vsak mora gledati, da bo slovenski tabor močan in da bodo Slovenci pri volitvi častno zastopani, da pokažejo, da imajo tudi oni moč, katere pa do sedaj še niso izrabili in pokazali. Med goriškimi Slovenci vlada že sedaj precejšnje zanimanje za volitve in treba, da se to zanimanje še pomnoži in udejstvi z dejanji. Zopet Wieserjeva zasluga. Dne 6. t. m. ob pol 4. zjutraj je na drž. kolodvoru v Gorici pri premikanju podrl voz kontrolnega čuvaja Ivana Lubeja ter mu zmečkal popolnoma eno nogo v stopalu. Njegovi navzoči tovariši so takoj nesrečo opazili ter ga nesli na postajo, da bi ga za silo, dokler ne pride zdravnik obvezali, pa v veliko začudenje so zapazili, da niti obveze nimajo! To je največji škandal, da na tako velikem kolodvoru, kakor je Gorica, ne skrbi Wieser niti za potrebno obvezo, katera se dobi na vsakem manjšem kolodvoru. Telefonirati so morali v kurilnico in čakati, da so potem po- trebno dobili. Tačas došli zdravnik je dal ponesrečenca prenesti v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so revežu potem pod kolenom nogo odrezali. Nemški kremplji v Trstu. Nemci vedno bolj silijo na jug, posebno na Jadran. Njih grabežljivost ne pozna mej, njih sredstva so neizbirčna, vse jim pride prav, samo da jim služi v njihove namene. Zagospodariti hočejo ob Adriji, dasi so privandrani tujci in že so tako predrzni, da trkajo na nekake pravice in privilegije, češ, da so kulturonosci in rešitelji dežele. Posebno predrzni pa so postali, odkar so se očitni i zvezali z Lahi, katerih se jim sedaj ni treba bati, ker jih morajo Lahi, kot svoje zaveznike proti Slovanom ne samo ščititi, marveč celo podpirati. Kako intenzivno delajo sedaj v Trstu, nam kaže posebno delovanje zloglasne Sudmar-ke . Zadnji občni zbor tega nemške-ga bojnega društva je pokazal, da ima ženska podružnica ^Siidmarke« v Trstu 230 članic in je imela lansko leto 1234 K 10 vin. dohodkov, moška podružnica pa je imela 460 članov in 2078 K 54 vin. dohodkov. Slovenci, boj bo vedno hujši, nasproti imate dva huda in hinavska sovražnika, ki sta zmožna vsega. Uspehi nasprotnikov, ki gredo na vaš račun in na \ ašo kožo, naj vas bodre k novemu delu za našo pošteno slovensko stvar. Iz Livka. Umrla je dne 3. februarja ob 2. zjutraj na Ravnih 121 pri Livku g. Ana F a 1 e t i č v starosti 75 let. Pogreb pokojne se je vršil iz hiše žalosti na domače pokopališče k Sv. Petru. Ponesrečen železničar. Sprevodnik južne železnice Henrik Streicher iz Maribora je padel v Mirama-ru, pri skoku raz voz tako nesrečno, da se je nevarno poškodoval na hrbtu, na glavi in po rokah in so ga moraii odpeljati v tržaško bolnišnico. Drobne vesti. Na Llovdovem parniku • Salzburg. v Trstu je zgorelo veliko skladišče bombaža, ki je bil namenjen v Odeso. Kako ie ogenj nastal ni znano. Kljub temu. da par-nik ni veliko poškodovan, je škoda zelo velika, ker je zgorelo vse blago v skladišču. — Na pomorskem observatoriju so pokazali instrumenti potres in sicer v okrožju približno 50 km. Iz okolice so prišle vesti, da so čutili okoličani v istem času lahek potres, ki ni napravil nobene škode. Najmočnejši pa ie bil potres na Reki, od koder poročajo, da so čutili v istem 4 precej močne sunke in valovanje zemlje. Toda tudi tam ni bil potres tako močan, da bi napravil kako škodo. Dnevne vesti. + Presenečenje v deželnem zboru. Za včerajšnjo sejo deželnega zbora je bilo napovedano razveljavlje-nje mandatov poslancev Lavrenčiča in Mazelleta in pričakovati je bilo, da se vnamejo velike debate in nastanejo morda hudi viharji. A zgodilo se je drugače. Klerikalci so prišli s predlogom, ki so ga najbrže skuhali še'e v zadnji uri, naj se reformira v > deželni red in deželni volilni red. brž so se klerikalci hoteli s tem predlogom za enkrat ogniti konfliktu z vlado, ki je bil neizogiben. Če bi bila večina razveljavila Lavrenčičev in Mazelletov mandat. Odsek za reformo volilnega reda ie imel že včeraj svojo prvo sejo in je klerikalna stranka predlagala prav znatne premembe. Najbolj zanimiv je vsekakor predlog, naj se — tudi ženskam da volilna pravica za deželni zbor, ne vemo natančno, ali samo v splošni kuriji, ali tudi v mestni in v kmečki. Ker pride stvar že prihodnji teden v deželni zbor, nas čakajo prav zanimive debate. -!- Deželna posredovalnica za delo za obrtne in kmečke delavce. V včerajšni seji deželnega zbora je dr. Krek predlagal ustanovitev take posredovalnice. Pri njem se to ob sebi razume, da je nasul pred poslance cele golide fraz. ki jih je nabral po socijalističnih spisih in jih s svojim švadronstvom pošteno mučil. O stvari sami se da govoriti. Četudi je tudi pri najbolj važnih zadevah vedno pomisliti, da klerikalcem ni nikoli dosti za stvar, marveč vedno le za njihove postranske namene. No. pa o tej posredovalnici bo prilika govoriti, kadar pride stvar zopet iz odseka pred zbornico, za danes hočemo le pribiti, da Krek tudi pri tej socijalno - politični stvari ni mogel krotiti svoje surovosti. Psoval je, kakor takrat na Prtovču, ko so poredni turisti izpraševali, kako se kaj gospa imajo, in nesramen je bil tudi, kajti trdil je, da se pri nas nobena dobra stvar ne more spraviti v javnost da ne bi prišli politični govnjači, da ne bi prišel črni polž, da je ne bi oslinil. Kolikor je nam znano, lahko rečemo, da najde pri nas vsaka dobra stvar podporo in priznanje, če je res do- bra in služi vestno fn pravično svojemu namenu. Žal, da je tako malo takih stvari, kajti klerikalci imajo navado, da vidijo v vsaki javni napravi le korito in politično - strankarsko agenturo. Všeč jim pa seveda ni. Če resna in poštena kritika javnosti take stvari pojasnjuje in ker kritike ne morejo ovreči, pa psujejo po kra-\ arsko. -r Sokol pred križem. Prijatelj našega lista nam piše: Dovolite mi, da z ozirom na »Slovenčeve- nesramnosti, povem svoje mnenje o tej stvari. Pogreb se naroča pri pogrebnem zavodu, ki preskrbi vse in mora tudi skrbeti, da gre vse v pravem r.idu. kakor ga predpisuje cerkev. V ta namen je pri pogrebu vedno reditelj — samo iz bolnice vlačijo mrliče bolj po domače na pokopališče — in se spioh uporabljajo ljudje, ki imajo v pogrebnih stvareh prakso. Tudi mož, ki nosi križ, je v službi pogrebnega zavoda, je podrejen reditelju in mora delati po pogrebnih predpisih. Običajno gredo društva in deputacije z venci pred krsto. V takih slučajih morata pač reditelj in nosilec križa skrbeti, da gre vse prav ki če ne gre vse prav, sta pač kriva reditelj in nosilec križa. Mar je pogrebcem za take stvari! »Slovenec« pa obrača ta dogodek prav po farško in napada Sokole, čeprav dobro ve, da jih ne zadene prav nobena krivda. Sploh je pa skoro komično, da se za križ razvnemajo s tako silo ljudje, ki Še vredni niso, da bi se ozrli na križ. Ljudje, ki v stanju pijanosti — ki traja pri njih gotovo 16 ur na dan — govore take svinjske blasfemije, kakor jih je slišati pri Fajmoštru in v Unionu. so pa res poklicani učiti druge. Naj si ta klerikalna družba zapomni: Naprednjak respektira tudi cerkev in njene navade in predpise, naj je tega ali onega mišljenja, ker olikan človek vedno tako postopa. Klerikalci pa tega seveda ne pojmijo ker njim je vera Ie sredstvo, da love in hujskajo ljudi, med seboj pa govore o križu in o veri, o cerkvi in du-. hovnikih tako, da bi tega najhujši brezverec ne storil. f Katoliški duhovniki — povzročitelji »veleizdajniškega« procesa. Ko se je pričel zloglasni -veleiz-dainiški'< proces proti malortiskim kmetom v Marmaroškem Sihotu, smo v posebnem članku izrazili svoje mnenje, da je prava povzročiteljica tega procesa grško-katoliška duhovščina, ki se je vsled množečih se prestopov med ljudstvom v pra-vosiavje smatrala za ugroženo v svoji eksistenci. V tem članku smo tudi dokazovali, da je to prestopno gibanje zakrivila katoliška duhovščina sama. ki je ubogo malonusko ljudstvo izsesavala do krvi in je mučila z najneverjetnejšimi sekatura-mi. Vse to, kar smo v onem članku poudarjali, se je sedaj tudi sodno dognalo na obravnavi. Na razpravi se je med drugim dognalo, da so v vasi Izi, ki je bila središče prestopnega gibanja, orožniki ob nedeljah in praznikih hodili od hiše do hiše in z nasajenimi bajoneti tirali ljudi na povelje duhovščine v cerkev. Kdor ni prišel v cerkev, ta je bil od oblasti kaznovan, kakor je zaukazal ondot-ni župnik Andrej Azari, ki nastopa v procesu kot glavna obremenilna priča. V Izi je med drugimi prestopil v pravoslavje tudi kmet Ivan Pasulj-ka. Župnik je takoj spustil nanj vse beriče. Ni pretekel dan, da bi kmeti-ček ne dobil kakšne kazni ali globe. To je moža tako »ukrotilo-, da se je skesano vrnil v naročje grško-kato-liške cerkve. Da bi pa bil varen pred daljnimi kazni in globami, mu je župnik Azari izdal za oblasti to-Ie sve-dočbo: »Ivan Pasuljka mi je sporočil, da bodo on, žena in otroci odslej in v bodoče« pokorni otroci grško-katoiiške cerkve.« To svedočbo je zagovornik dr. Ronai predložil sodišču ter vprašal župnika, ako je on res pisal to svedočbo. Župnik Azari je priznal, da je pisal take svedočbe. Na nadaljno zagovornikovo vprašanje, v kakšno svrho je dajal take svedočbe, je župnik odvrnil, da na to vprašanje neče odgovoriti. Na to je predložil zagovornik dr. Ronai drug certifikat te-le vsebine: »Mihaela Hajdu oproščam provizorično z ozirom na njegovo bolezen od obiska cerkve. Radi njegove bolezni naj se ga ne kaznuje.« Takšne so bile razmere v Izi, zato se ni čuditi, ako so ljudje bežali v pravoslavje, to tem manj, ker se je božja služba opravljala v njim nerazumljivem madžarskem jeziku. Kaj pa je pravi v da se je pričelo z »veleizdajniškim« procesom, je razvidno iz tega-le dialoga, ki se je vršil na razpravi med zagovornikom in župnikom v Lip-čah. Zagovornik: »Koliko vernikov je v Lipčah prestopilo v pravoslavno cerkev?« Župnik: »Morda bi mi ostali samo še trije verniki. V moji župniji je zakonito prijavilo svoj prestop 168 rodbin,« Zagovornik: »Velečastiti gospod* ali ste. bili na svojih dohodkih oškodovani vsled prestopov v pravoslavje?« Župnik: »Vsako leto bi bil oškodovan za 30i mernikov koruze in za štolnino.« — Iz navedenega je pač jasno razvidno* kdo je vprizoril »veleizdajniški« proces v Marmaroškem Sihotu: bila je to katoliška duhovščina, ki se je bala za svoje dohodke! Tudi tu se je izkazala resnica one narodne prislovi-ce, ki pravi, da je vera — bera! + Celovški škof Kahn je sicer že mrtev, a pri »Slovencu« je Še vedno v dobrem spominu, ne vem, ali zaradi tega, ker je bil srdit nasprotnik Slovencev ali zaradi tega, ker se je tako dobro razumel na denarne stvari, da so ga odstavili, ga zaprli v klošter in ga proglasili za norca, samo da je utekel sodišču. Na vsak način je zelo značilno, da se »Slovenec^ poteguje celo za tako nevrednega človeka. — G. dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, jo odložil zastopstvo gdč. Kamile Theimer. — »Matice Slovenske« odborova seja bo v petek, dne 13. februarja t. L ob 6. zvečer. — Take moči — pa žive v temi. Profesor v Trstu, Josip Jenko, bo na stara leta promoviral za doktorja filozofije. Znan je na Kranjskem, ker Je služil v Kranju, v Novem mestu in v Ljubljani. Od tod so ga nekega lepega dne kar kratkim potom poslali v Seret v Bukovino, samo da so ga s Kranjskega proč spravili. Klerikalno glasilo je prof. Jenko povodom njegove promocije napisal tak slavo-spev, da se mora človek za glavo prijeti in reči: Take moči imamo — pa žive v temi! No, pa ni tako hudo, kakor piše r.Slovenec^. Prof. Jenko je prav skromen učenjak in »Slovenec - ga le zato kuje v nebesa, ker je — klerikalec. Kar je klerikalno, to je »Slovencu vse znamenito in tudi vsaka ničla se premeni pri njem v svetlo zvezdo. Kako tudi ne, saj nimajo ne enega človeka, ki bi res kaj pomenil. — Koncert Valborge Svard- strom. Iz občinstva nam prihajajo prošnje, da objavimo željo, da bi se pričel koncert .Valborge Svard-strom dne 19. februarja v dvorani hotela Union šele ob 8. in ne, kakor je bilo naznanjeno ob pol 8., da se morejo vsi sloji koncerta slavne pevke udeležiti. Če bo »Glasbena Matica^ ustregla tej želji, bomo o tem poročali. — Čehosiovani. Prof. g. dr. Ile-šiča smo doslej poznali ponajveč kot gojiteija jugoslovanske edinosti, sno-či se nam je pa razkril tudi za dobrega poznavalca Slovakov, najbližjih naših slovanskih bratov na severu — v marsičem sotrpinov naših. Na predavanju »Akademije« v Mestnem domu nam je ob prav številni udeležbi poljudno in zgovorno obrazložil pregled slovaškega kulturnega in splošnogospodarskega življenja, zlasti z ozirom na njega stik s sosednjimi brati Čehi. Kulturno visoko razviti češki narod seveda že ob sebi ni mogel znemar pustiti najbližjega si plemena, — rodu bednih Slovakov, ki jim je pod pezo madžarske samo-voljnosi nemogoče se kolikortoliko narodno razviti, — ustanovila se je zatorej organizacija (Češkoslovan-ska Jednota), ki naj med drugim same nase navezane Slovake moralno in materijalno podpira v njih stremljenju do samookrepitve. Nadarjen in krepak je narod slovaški, ali madžarska nasilnost je brezmejna. Vendar so preračunljivi ter v narodnostnem boju že z doma predobro izšolani Čehi našli pota, po katerih so že sedaj — in upajo v bodoče še bolj — stopili v stike s Slovaki, dajoč jim moralne vzpodbude, še bolj pa skušali jim pomagati — gospodarsko. V Luhačovicah, tem slovanskem letovišču na Moravskem, ob ogrski meji, tam pod visokimi Karpati, je g. predavatelj na lastne oči imel prilike proučevati Slovake pa tudi se spoznati s poglavitnimi pospeševalci če-škoslovanske zajednice, to je češkimi in slovaškimi domoljubi, ki preks vsega separatizma vidijo edini spas slovaškega plemena v edinstvu s Čehi, to je v enem edinem knjižnem jeziku med Čehi in Slovaki, v visoko razvitem jeziku — češkem, seveda pa tudi v gospodarski vzajemnosti. Po pravici je g. predavatelj grajal pri tem marsikje premajhno našo slovensko gospodarsko delavnost. Čehi poslednji čas mnogo store za kulturno in gospodarsko povzdigo Slovakov. Od njih naj bi se učili Slovenci, ki imamo mnogo bolj eksponirano stališče od Slovakov ter na-obraženejšega ter bogatejšega protivnika nego je Madžar,ki v primeri z našimi zatiralci spričo svoje skromnejše kulture ne more biti tako opa-sen. Zato velja tudi za nas: samo kulturna skupnost z našimi jezikovno sorodnimi brati nam bodi pred očmi. — VII, družabni večer Narodne čiiaoice se vrši v sredo 18. februarja Strmu 4. »SLOVENSKI NAROD«, dm 12. febraatja 1914, 34. štev. ob 9. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Izbrani dan gotovo ne bode niti najmanj oviral naše družbe na udeležbi, vsaj se po drugih mestih prirejajo slične zabave skoro izključno le med tednom, in Ljubljana noče biti zadnja med mesti! Živimo v dobi nepričakovanih prevratov, revolucij in prekucij, in tako se je tudi zgodilo, da so se nam že obljubljeni beli domini in drugi kostumi pred-pustno-prešerno spuntali, češ da so letos preveč vsestransko zaposleni. Družabni večer bode imel tedaj enak značaj kakor dosedanji, in ostane, ker ne bode mask, toaleta za dame m gospode ista kakor doslej navadno. Predpustno ozračje — predvečer veselega debelega Četrtka — nam je jamstvo, da bode večer, če mogoče, Še animiranejši od prejšnjih. Veselič-ni odbor — nikdar v zadregi — si tudi pridržuje vse pravice, da ustvari vsem posetnikom s prijetnimi presenečenji veselo razpoloženje in jih oškoduje za neizpolnjene obljube. Potres v Ložu. Dne 11. t. m. ob 1*25 zjutraj se je čutil v Ložu precejšnji, par sekund trajajoč potresni sunek. — 11. B i s t r i c a. V noči, dne 10. t m. se je čutil ob 122 močan potresni sunek, trajajoč nevzdržema 6 sekund v smeri vshod proti zahodu. Kinematograf »Ideal«. Samo danes in jutri se še predvaja veleza-nimiv vojni filem »S fotografičnim aparatom na bojišču*, ki nam predvaja krvave uničujoče boje med Bolgari in Grki. Danes predstave za šolsko mladino ob 3., 4., 5. z nekoliko okrajšanim filmom. V soboto krasna drama z divjega zapada »Nag-nenje srca«, vzor delo kinematogra-fične umetnosti. Izgotovila ista tvornica ko *Quo vadiš?« in »Kleo-patio< Zdravstveno stanje mestne občine ijubjanske. Od L februarja do 7. februarja je bilo 19 novorojenih, umrio jih je 15, izmed teh 10 domačinov. Umrli so 3 za jetiko (2 tujca). 1 vsied mrtvouda in 11 za različnimi boleznimi. Obolela sta 2 za ošpicami in dva za vratico. V mestni klavnici so zaklali od 25. jan. do 1. februarja 67 volov, 5 bikov, 10 krav. 285 prašičev. 92 telet, 24 koštrunov in 44 kozličev. Vpeljali so 401 kg mesa. 3 zaklane prašiče. 65 zaklanih telet in 7 kozličev. .Nezgodi. 21 lemi Franc Kobilca, sukač v Toenniesovi tovarni je obdeloval neko železo pri čemur mu je odletel košček železa v levo roko Moral je k zdravniku. — Delavec južni železnici, 221etni Avgust Korit-nik je imel opraviti z nekim železnim kolesom, kateri mu je padel na desno nogo in ga tako poškodoval, da je moral ostati doma. V restavraciji hotela »Llovd« se vrsi v soboto domaČi plesni venček. Več jutri v inseratu. Društvena naznanila. Napredno politično in gospodarsko društvo za Poljanski okraj ima danes ob 7. zvečer svoj redni letni občni zbor v gostilni pri Kozaku, Poljanska cesta št. 21. Seja tajniško - časnikarskega odseka za letošnji vsesokolski zlet se vrši jutri, v petek, dne 13. februarja ob pol 7. zvečer v Zvezni sobi v »Narodnem domu«. Predpustni ples priredi Sokol II. v soboto dne 14. t. m. v gostilniških prostorih br. Kavčiča na Privozu. — Vabi se vse članstvo, da se udeleži te predpustne zabave v polnem številu. Vstopnine ni nobene. Za razvedrilo je obilno preskrbljeno. — Na svidenje v soboto! Na zdar! Ples v maskah. Ples tango je prepovedan. La Furlana pa nasveto-van. Dasi je bilo nameravano pri ma-škaradi plesati tango, se je namen opustil in že se pripravlja novi moderni ples La Furlana. — V zgornjih prostorih Narodnega doma, kjer se bo vršila priljubljena predpustna veselica, bo torej — kakor upamo za gotovo — videti tudi oni ples, o katerem je celo sv. oče papež trdil, da je dostojen in priporočljiv. Za veliko veselico, kakor bo gotovo tudi »Ples v maskah«, 24. t m., ni skoraj želeti bolj udobnih prostorov, kakor jih nudi Narodni dom v prvem nadstropju. Velika plesna in mala dvorana, postranski prostori okoli te dvorane, vsi prostori brez prepiha in široki ter zračni mostovži v sijajni razsvetljavi poleg rastlinske dekoracije, vse to vpliva na pravo predpustno razpoloženje. Za »Slavcev« zaključni venček, ki se vrši v soboto 14. t. m. v mali dvorani Narodnega doma se ni razposlalo nobenih vabil ter imajo pristop gojenke in gojenci plesnih vaj, člani društva in po njih vpeljani gostje. Ker so ti venčki splošno priljubljeni vsled neprisiljene zabave, ?e upati, da tudi ta ne zaostane za Ciganka godba t Ooradtkega, katero le »Slavec« angažiral za svojo letošnjo maskarado, se pripelje na pustno nedeljo s popoldanskim vlakom v LJubljana Godba Je prvovrstna in je z dobrim uspehom igrala na mnogih krajih, že samo to Je porok, da se bo vsak cenj. obiskovalec lahko izborno zabaval, saj so ciganske godbe slavne po vsem svetu, v Ljubljani pa zelo redka prikazen. — Poleg tega bo sviral še ljubljanski društveni orkester same izbrane komade, da bo tudi za plesalce dobro preskrbljeno. Za zabavo neplesalcev bodo poskrbele razne lepe originalne skupine, različni klovni in pajaci, ter pristni Kranjci in Kranjice v narodnih nošah. Vse potrebno izveste iz lepakov, ter iz inseratov po vseh časopisih. Reduta mask avstrijskega mor-naričnega društva, krajevne skupine Ljubljana. — Za to prireditev, ki se vrši dne 14. t. m. v veliki dvorani Grand hotela Union, vlada veliko zanimanje in obeta postati ta večer vesela elitna veselica. Maskiranje ni obvezno, vendar so domino kostumi in druge lepe maske dobrodošle. — Gospodje so naprošeni, da pridejo v fraku ali smokingu. Telovadno društvo »Sokole v Štepanji vasi priredi v nedeljo, dne 15. februarja 1914 v gostilni br. Jos. AnžiČa p. d. Sorša v Štepanji vasi veselico s sledečim sporedom: 1. Runjanin Hruza: Lepa naša domovina. Proizvaja društveni tamburaški zbor. 2. Moški pevski zbor. 3. Kupleti: Fr. pl. Sladović. 4. S. Gregorčič: >-Kmečki hiši«. Deklamacija. 5. M. B.: »Jugoslovanski napevi«. Proizvaja društveni tamburaški zbor. 6. Pevski kvartet. 7. Muzikalni komik: Fr. pl. Sladović. S. Brati ne zna. Burka v enem dejanju. 9. Pevski kvartet. 10. šaljivi spevokomik: Fr. pl. Sladović. 11 Dolenjska. Proizvaja društveni * mburaški zbor. — Po sporedu prosta zabava in ples. Začetek točno ob & popoldne. — Vstopnina 50 vin. za osebo. Narodna čitalnica v Vipavi pri- *redi v soboto, dne 21. t m. v dvorani hotela »Adriia- maskarado. pri kateri svira godba na lok. Ako bi kdo pomotoma ne dobil vabila, naj se zglasi pri enem izmed odbornikov. Rožne stvori. Nov visinski rekord. Argentinski letalec Newbery je dosegel na :kem francoskem letalu pri Buenos-Airesu višino 6275 m in si je s tem pridobil svetovni višinski rekord. e Zastrupil se je z veronalom. katerega je jemal kot zdravilo, dunajski profesor Fritz Schneider. Našli so ga v stanovanju nezavestnega, odpeljali so ga v bolnico, kjer je včeraj umrl. * Laški kapital na Avstrijskem. Iz Inomosta poročajo, da je kupila znani Spretterjev nemški planinski hotel na prelazu Mendel. ki je prišel v konknrz. na javni dražbi zveza laških gostilničarjev za en in pol milijona kron. fe Slabi poHcijski zapori. 1 policijskih zaporov v Sarajevu je pobegnil nevarni vlomilec Kalam . katerega so aretirali pred kratk n v kleti avstrijsko-bosanske bank . Ka-lamut je potrgal vezi. s katerim ie bil zvezan na rokah in nogah in h 3odrl celo steno policijske ječe. Do sedaj nimajo o beguncu še nobene sledi. * Vlak povozil voz z otroci. — 3 mrtvi, 7 težko ranjenih. Pri Aranvos-Marosu je povozil osebni vlak voz, na katerem se je peljalo 10 otrok v Šolo. En učenec je skočil pravočasno raz voz in je ostal nepoškodovan. Trije otroci so bili na mestu mrtvi, 6 otrok in kočijaž pa so težko ranjeni. * Aretirana morilca. V Tuzli so areti-aii gozdarska delavca 181etnega Petroviča in 171etnega Lazareviča, k*r sta na sumu, da sta umorila za-vratno v začetku meseca decembra lanskega leta svojega tovariša Omana Mankiča in vrgla njegovo razmesarjeno truplo prašičem, ki so ga požrli. Aretiranca krivdo zanikata. "' Zločin obupanega vojaka. Prostak vojaškega brzojavnega oddelka v Šopronju Josip Blažek iz Češkega je ustrelil pred par dnevi ponoči vsled neprestanega šikaniranja narednika in desetnika, ki sta imela tisto noč službo, in samega sebe. Vsi trije so obležali mrtvi. Nekateri listi pišejo, da je izvršil Blažek zločin v hipni blaznosti. * Zopet zagonetni umor dečka* V Fastovu na Ruskem so našli umorjenega 131etnega dečka Žida Josipa Raškova. Deček je imel 13 sunkov z nožem v vratu. Dečka so po prvi preiskavi pokopali. Sedaj so na odredbo višjih oblasti truplo dečka zopet odkopali in ga poslali v Kijev. — Obenem so aretirali dečkovega očeta, ki je trgovec in njegovega trgovskega pomočnika, ker sta baje udeležena ori umoru. • Strataa mrt V Benetkah se Je pripetila včeraj strahovita nesreča. Torpedni rušiiec »Lampo« se Je imel odpeljati pod poveljništvom Ivana Marcunija iz mornariškega arzenala. Ko se je vozil rušiiec ravno pod nekim zaklopnim mostom je pritisnilo poveljujočega častnika tako med dimnik in železno konstrukcijo mostu, da ga je skoraj popolnoma zmečkalo. Kljub temu je nesrečnež živel še nekaj ur. • Eksplozija bencina na avtomobilu. — 40 oseb ranjenih. Med vožnjo iz Badna na Dunaj je začel goreti avtomobil dunajske avtomobilske družbe. Avtomobil je vodil šofer Hohen-auer. Šofer je voz ustavil in skočil zadnji trenutek iz voza, .ki je bil v kratkem ves v plamenu. Okrog gorečega voza se je nabralo naenkrat več kot 40 ljudi, šofer je silil ljudi, da naj se odstranijo, ker bo eksplodiral bencin. Toda radovedneži se niso odstranili. Kmalu nato je res eksplodiral bencin, bilo ga je čez 30 litrov. Vsied eksplozije so bili poškodovani več ali manj vsi navzoči. 1' so jih morali prepeljati v bolnico. • Tiger na trgu in v tobakarnl. V Bruslju je ušel vsled neprevidnosti čuvajev iz menežareji Hagenbekove velik tiger. Tekel je naravnost na trg, kjer je povzročil velikanski strah. Nato je tekel tiger, ne dr bi koga napadel, v sosednjo ulico in se je zaletel v neko tobakarno. Prodajalka, ki je bila v sosednji sobi. je priletela v tobakarno, da bi postregla kupca. Ko je zagledala zver, je zbežala in zaprla vrata za sabo. Med rem so že prišli čuvaji in policaji, ki so obstopili tobakarno. Vstopiti pa si ni upal nihče. Končno je prišel po daljšem mučnem čakanju krotitelj, ki je vstopil in odpeljal zver, ki ga je popolnoma ubogala, zopet nazaj v njeno celico. Kakšno volilno reformo bi radi imeli klerikalci? Kakor čujemo, nečejo klerikalci ničesar vedeti o uvedbi splošne in enake volilne pravice za volitve v deželni zbor, za katero so pred leti s takšno vnemo lomili kopje. Tudi proporcionalni sistem, ki so mu peli takšno čast in slavo pri občinski volilni reformi za Ljubljano, odklanjajo. Temu nasproti pa zahtevajo, da naj se število poslancev v kmetski skupini pomnoži za štiri, da bi torej imela ta skupina skupaj 20 mandatov. Volilnih okrajev bi naj bilo deset, ki bi naj bili istovetni z dr-žavnozborskimi volilnimi okraji. Vsap okraj bi naj volil 2 poslanca. V mestni skupini bi naj volili ne samo trgi in mesta, marveč tudi sosedne vasi, ki spadajo pod te trške in mestne politične občine. Tej mestni skupini bi se naj priklopili tudi razni industrijski kraji, kakor Jesenice, Zagorje itd. V trgovski in obrtni zbornici bi naj zastopniki veleobrti in veletr-go\ine volili enega zastopnika, male trgovine in male obrti pa drugega poslanca. Kaj pomenja ta klerikalni načrt nove deželnozborske volilne reforme? Da se klerikalci v resnici boje. da bi pri prihodnjih volitvah izgubili večino, vsled česar si hočejo večino zasigurati z novo njim prikladno volilno reformo. Ali se jim bo to posrečilo? Telefonska in brzojovna poročila. Deželni zbori. Line, 12. februarja. V gornjeav-strijskem deželnem zboru so bili občinski volilnoreformni načrti in statuta za mesti Line in Stever sprejeti. Sprejeta je bila tudi novela k deželnemu redu in deželnemu volilnemu redu. Prihodnja seja v petek. fnomost, 12. februarja. Italijanska obstrukcija v tirolskem deželnem zboru traja naprej. Upati je, da pride danes' v konferenci načelnikov stran do sporazuma. Opava, 12. februarja. V včerajšnji seji šleskega deželnega zbora je bil sprejet proračun deželnega fonda za leto 1914. Poštni uslužbenci In službena pragmatika. Dunaj, 12. februarja. Z ozirom na Številne pritožbe deželnoknežiih poštno-prometnih uradnikov, ki so napredovali iz kategorije ekspedijen-tov, z ozirom na določila službene pragmatike glede nevračunanja prejšnje službene dobe, so se obrnile poštnouradniške organizacije do grofa Stfirgkha. Ministrski predsednik Je obljubil, da se bo dal o zadevi informirati. Avđtjeace. Dunaj, 12. februarja. Cesar Je sprejel bolgarskega poslanika Sala-baieva. ki le bil odpoklican, v poslo- vilni avdHenci. Nato Je cesar sprejel zunanjega ministra Berchtolda, ki je poročal o zunanjem položaju. Nov armadni zbor. Dunaj, 12. februarja. *Reichs-post« priobčuje sledečo vest: Vojno ministrstvo se je odločilo ustanoviti v Vzhodni Galiciji nov armadni zbor s sedežem v mestu Stanislavi. Ob prihodnjem terminu bo povišanih več tisoč rezervnih praporščakov za poročnike v rezervi. Tako ogromno število povišanj se do sedaj v armadi še ni izvršilo. Brezposelni delavci. Dunaj, 12. februarja. Na Ringu so brezposelni delavci pod vodstvom socijalnodemokraticnih poslancev vprizorili demonstrativen sprevod z ženami in otroci. Nad 3000 delavcev se je pomikalo proti rotovžu. Ravnatelj Stabilimenta umorjen. Trst, 12. februarja. Delavec Za-nier je danes ustrelil nadinženerja Pichlerja, ravnatelja Stabilimenta tecnico italiano v Trstu, ker ga je bi! ta včeraj discipliniral. Ravnatelj Pichler je bil med delavstvom zaradi njegove strogosti splošne nepriljubljen. češki; nemška spravna pogajanja. Praga, 12. februarja. Včeraj se je vršilo pod predsedstvom načelnika agrarne stranke posvetovanje zastopnikov vseh čeških meščanskih strank glede skupne taktike in udeležbe strank na češko-nemških spravnih pogajanjih. Baje so stranke prišle do zaključka, da se bodo vse v bivšem deželnem zboru zastopane stranke udeležile pogajanj. Aretiran morilec. Praga, 12. februarja. Policija je aretirala nekega Sohova, ki je priznal da je morilec dunajske prostitutke Marice Schmidt, ki je bila pred meseci umorjena. Gališka volilna reforma. Lvov, 12. februarja. Volilnoreformni odsek je v svoji včerajšnji seji odobril § 3. deželnega reda z dostav-kom glede števila rusinskih volilnih okrožij. Lvov, 12. februarja. Volilnoreformni odsek je včeraj zopet pričel s svojimi posvetovanji ter končal vse volilnoreformno delo. Zagrebško gledališče. Zagreb, 12. februarja. Cesar je zvišal svojo letno subvencijo Narodnemu gledališču zagrebškemu od 20 tisoč kron na 40.000 kron. Afera ogrske igralnice. Budimpešta, 12. februarja. Opo-zicijonaini »Pesti Hirlap«, kateremu je grof Tisza dokazal, da je prejel od igralne banke nad 21.000 K. se maščuje sedaj s tem, da prinaša seznam vseh onih 82 budimpeštanskih listov, med njimi skoraj vse rstdne liste, ki so dobili skupaj 224.000 kron. Dunaj, 12. februarja. »Arbeiter-Zeitung' in nekateri drugi dunajski listi zahtevajo od ogrske vlade, da naj imenuje one dunajske liste in časnikarje, Ki so bili od ogrske igralne banke podkupljeni. Ruska duma. Petrograd. 12. februarja. V ruski dumi so interpelirali nacijonalisti vojnega in mornariškega ministrstva, če so vesti listov resnične, da se nahaja med nastavijenci Putilovih tova-ren tudi več nemških državljanov. Demisija ruskega ministrskega predsednika. Petrograd, 12. februarja. Ministrski predsednik Kokovcev je podal demisijo, ki jo je car sprejel. Njegov naslednik bo senator Ivan Lapinovic Goremvkin. Kokovcev je bil imenovan za ministrskega predsednika po Stolvpinovi smrti septembra 1911 ter je obenem imel tudi finančni portfelj. Goremvkin je 75 let star in je bil ministrski predsednik za časa carjevega ukaza o novem državnem temeljnem zakonu leta 1906. Vsled nasprotstvev, ki so nastala v dumi proti njemu, je odstopil. Goremvkin zastopa strogo konservativno smer ruske politike. Proti socijalnim demokratom. Berolln, 12. februarja. Pri včerajšnjem slavnostnem obedu pruskega gospodarskega sveta je državni kancelar Bethmann-Hollweg v svojem govoru naglašal potrebo brezobzirnega najostrejšega boja proti socijalnim demokratom, ki podirajo temelje države. Švedska. Berolln, 12. februarja. V Stock-holmu se ponavljajo demonstracije deloma za kralja, deloma proti njemu. Stockholm, 12. februarja. Tu so se vrSile včeraj velike protimonarhi-stične demonstracije. Ljudstvo le klicalo: Živela republika, doli s kraljem. Kraljevi pristaši so vprizorili proti demonstracije, MeUka. Lofldoo, 12. februaria. V Mehiki je položaj zelo resen zlasti zaradi vstaje Indijancev. Ekvador, Washington, 12. februaria. Mesto Esmeralda v Ekvadoru gori. Zažgali so mesto vstaši. • * • Dogodki na Balkanu. Balkanski državniki. Belgrad, 12. februarja. Včera! zvečer sta dospela sem ministrska predsednika Pašič* in Venizelos. Grški ministrski predsednik Venizelos bo dva dneva gost kralja. Izročil bo kralju in prestolonasledniku grške vojne medalje. Danes zvečer dospe tudi grški prestolonaslednik Juri v Belgrad ter ostane tam dva dneva. Dunaj, 12. februarja. Iz Petro-grada je dospel srbski prestolonaslednik Aleksander sem ter potuje se danes naprej v Belgrad. Belgrad, 12. februarja. Včeraj ob 11. zvečer sta dospela v Belgrad ministrska predsednika Pašič in Venizelos. Danes se nadaljujejo konference. Pašič bo še danes poročal kralju o uspehu svojega političnega potovanja. Budimpešta, 12. februarja. V ogrskih krogih vzbuja živo zanimanje izrek Pašiča, ki ga je storil baje včeraj, da je odvisno od Avstrije, če bo mir med Srbijo in Avstrijo tudi v naprej obstojal. O Bolgarski je spregovoril, da se kažejo tam tuji vplivi, in dokler bodo ti vladali, je vsako zbližanje nemogoče. Venizelos je obiskal grofa Tiszo, dočim Pašič oficijaino ni nikogar posetil. Albanija, Dunaj, 12. februarja. Program za bivanje princa VVieda na Dunaju je sledeči: Princ dospe v petek zjutraj na Dunaj. Ob 1. popoldne se vrši dejeuner pri zunanjem ministru. Ob 6. zvečer sprejeme cesar princa v av-dijenci v Schonbrunnu. V soboto dopoldne obišče princ nemškega poslanika. Zvečer se odpelje. Rim, 12. februarja. Princ Wied se je opolnoči odpeljal na Dunaj. Papeža na nasvet italijanske vlade ni posetil, vsled česar so klerikalni krogi silno ogorčeni. Črnogorska skupščina. Cetinje. 12. februarja. Kralj Nikolaj je otvoril redno zasedanje črnogorske skupščine s prestolnim govorom. Uvodoma se je kralj spominjal padlih črnogorskih junakov, ki so se v zvezi s srbskimi brati bojevali za svojo domovino. Srbija in Črna gora sta nerazdružno spojeni. Sveti ogenj srbskega edinstva preveva prekrasne zmage. Pridobitve so znatne, pokvarjene samo, ker je bil Črni gori iztrgan Skader. Ta rana žge srbska srca nezaceljivo. Kralj izraža nato hvaležnost za bratsko pomoč vsem ostalim Jugoslovanom in vsem slovanskim plemenom. Črna gora in Srbija ostaneta zvezani v prisrčni edinosti, ojačeni s tisoči osvobojenih Srbov. Kralj nadaljuje: Pred nami se odpira veliko polje težavnega kulturnega dela. Le svobodno tekmovanje in pravo rodoliubje nas bo privedlo do cilja. Treba je skrbeti za močno armado, da ohranimo svoje pridobitve in svojo domovino v bodoče še razširimo. Srbija. Belgrad, 12. februarja. Tu pravijo, da je izšla tajna naredba vojnega ministra, ki pridržuje odslužene vojake zadnjega letnika. Bolgarska. Sofija, 12. februaria. Organ soci-jalistov :>CambanaNarcdnega muzeja« v Belgradu. nam javlja, da je odložil mesto predsednika v slovenskem društvu »Triglav« v Belgradu. O vzrokih svojega odstopa nam ne poroča ničesar. — V Srbiji potrebujejo učiteljev vdasbe! Srbsko ministrstvo prosvete potrebuje tri ali štiri učitelje glasbe /a gimnazijo. Pogoji: 4 razrede kake srednje šole, diploma kakega glasbenega zavoda ali konservatorija. — Prošnje in dokumenti se naj naslovijo naravnost na kraljevsko srbsko ministrstvo prosvete v Belgradu. Prošnji mora biti priloženo priporočilo kakšne ugledne in znane osebe. — Tudi posledica bratomorne ojne? V sofijskem »Miruo čitamo: V bodoče se bo rabil v diplomatskem občevanju med Bolgarijo in Srbijo francoski jezik in ne kakor do edaj, srbski in bolgarski.« Ali je to udi posledica bratomorne vojne? zanimivo bi bilo izvedeti, ali je to remembo predlagala bolgarska ali :bska vlada? Zdi se nam, da je taksnega, naravnost smešnega dejanja, obna edino sedanja bolgarska ada, ki noče, kakor je znano, v svoji zaslepljenosti ničesar vedeti o Sfovanstvu. Gospodarstvo. — Razredna loterija. Pri včeraj-*njem srečkanju 4. razreda so zadele po 10.000 K srečke št. 95.067 in št 7.950, po 5000 K Št. 52.770. 60.745, -9.022 in 91.446. po 2000 kron št 5.436, 52 429. 90.6S6, 14.361. 15.6S6. ■3.763. 46.011. 92.030 in 94.S87. po 1000 K št. 1086. S456. 31.750. 52.059, -3.426. 58.100. 91 300. —.102. 1550, ^7.416, 19422. 24 - -714. 57.965. 6.283 in 92.040. Druga razredna lo- erija bo obsegala 160.000 srečk, t. j. ; a 60.000 več. kakor prva. Odgovar- aioc temu se je tudi število dobitkov /višalo od 50.000 na 80.000. Srečka- ije se vrši v sledečih terminih: prvo mečkanje dne 12. in 14. maja; drugo rečkanje dne 16. in 18. junija: tretje --ečkanje dne 14. in 16. julija; četrto mečkanje dne 11. in 13. avgusta: peto rečkanje od 9. septembra do 15. oktobra. — Eksport v Kanado. Pred par evi se je vršilo na Dunaju zboro- ie industrijalcev in eksporterjev, osiljajo blago s kanadsko paro-no družbo v Kanado. Kakor zna-. je nameravala družba Canadian ific ustaviti svoj osebni promet iz in februarski parnik je že iz-staL Od zborovanja izvoljena depu-a pod vodstvom poslanca Fried-i. je šla torej k trgovinskemu in notranjemu ministru ter ju opozo-na škodo, ki jo bo trpel v prihod-[osti avstrijski eksport. Baje ie trti ki minister izjavil, da upa. da kratkem promet zopet norma-fežkoče glede prevažanja ruskih encev pa so odstranjene. Današnji list obsega 8 strani Izdajatelj in odgovorni urednik: r. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec, 'a-tnina in tisk >Narodne tiskarne«. B*fiM9 ki m trafak ob kta, odstraijcK v ari sad u& Uspeh! čudovitega zdravila. Gospod Glaser piše: Ako bi mi bil kdo rekel, da se kronične bolečine tako hitro lahko odstranijo, bi tega ne bil nikdar verjel! 2e mnogo ict sem tako trpel težki ishias in revmatiz-mu, da sem vedno občutil bolečine. Rile so skoro neprenesljive. To trpljenje mi je pa popolnoma odstranilo sredstvo, ki bi ga z veseljem vsakemu rad sporočil. Zove se Kephaldol in se dobiva po vseh lekarnah. Ako vzamemo najprvo»dve tableti in vsako naslednjo uro eno, izginejo bolečine takoj! Moj domači zdravnik mi pravi, da Kephaldolove tablete pomagajo ravno tako hitro pri bolečinah v ledjih (Hexenschuss> ter v mišicah in členkih, kakor pri glavobolu in živčnih bolečinah. Videl sem tudi težak slučaj influence ozdravit se v mani nego štiriindvajsetih urah. Kolikor vem, rabijo to posebno sredstvo po vseh večjih boinicah Evrope, ker mu je glavna lastnost v tem, da hitro in zanesljivo učinkuje in je popolnoma neškodljivo. (590) en je in Obla: ! 40 let si v znana Scoftova emulzija iz fkm sila. V tei emulziji obseženo najfinejše ribje olje se na Scottov način razkroji v majhne kapljice in tako napravi lahko prebavno tudi za oslabljen organizem, da se tako vsak sestavni del tega bogatega živila dobro prebavi. Ako si 5e predučuiemo, da je Scottova emulzija smetanasto sladka, pa lahko razumemo, da ta izdelek rado zavživa staro in mlado. — Siti pa mora pristna Scottova emulzija. Cma or pnalni reVIeaici K. 2*5ob;ra m po trseh lekarn«!:, Pr^r v-pošl'-atn S1 v v r>:smeriih erotikah Hobi te od tvrd k- SCOTT * BOWXE, d s a c 1» Drmam VII ■»»h.evaje se na naS list »e po^ii.c :: poiikaln-a cd kake lekarne Mnenje gospoda dr. I. Nedelka Solun. Gospod J. Serravallo Trst. Veseli me, da Vam zamorem poslati svoje mnenje v Vašem Serra-vallovem kina - vinu z železom, ki ga rabim že dve leti. S kratkimi besedami: Vaš preparat pripisuiem vedno kot krepilo in proti mrzlici. Vsled dobrega okusa ga jemljejo radi tudi oni bolniki, ki nočejo uživati več nobenih zdravil, ker imajo od njih že ves povarjeu želodec. Ti bolniki so zadovoljni z njegovim okusom in tudi z uspehi, ki se dosežejo z njim. Podajam ga tudi rad svojim operirancem posebno žen-^kam v času rekonvalesvence in sicer z najboljšim uspehom. Tudi šibkim, doječim ženskam ie postalo e vino prepotrebno, ker ga lahko in uspešno uživajo. Solun, 12. iuniia 1909. Dr. Nedeiko. >izu vtfa m mti » M zdravilna veda : zapet *ie!»sh ieiotfca m Defetrja sijfotftjg prrperiti- :* £lawi zalaga f IjuMiasi: Mm Kastiter. !■ \m Vse ženttvo naših dežela W /dgh ima od narave lepo polt, ki (* £f?T?\ :e ra zelo občutna za upliv L ftT hudega mraza in vročega I v^vS.somca- ^a se preprečijo k J - -Xv\\ ffOtelost, razpok?, rde- j _/V-3iJ ,ut€ an cel° solnčne i ff! PeK*» i« rabiti za 1 T & / L- vsakodnevno toaleto 1 l x^ca^£X Creme Simtm, riJev ftra— Taa d puder in mUo 8*mom; ne zamenjati z drugimi mazili. I. SIMON, Pariz in v vseh lekarnah, parfumerijah in mirodilnicah. I Sftiajt m(al tlak 731 ViMn laa Mri« tir 11. ;2. pop 1U si. svzh. I oblačno —31 lb rezvetr.» megla 743 3 743*3 12. 7. ij. ! 741 6 I —34 [ sl.ssvzh. Srednja včerajšnja temperatura norm. —06* Padavina v 24 urah mm 0*0* iMrttitsii iprim če mogoče v večjem kraju. 593 Ponudbe pod »ti** Ptuj, poste resraate. Jugoslovanska zavarovalna dražita za življenje in požar iSče zanesljive hi agilne akviziterje. Or 'e je treba pr^hti na rt2s!ov: „ poslovan", poštni predal 50, Ljubljana, fino domače v sodčkih po 40 in 100 kg razpošilja vedno in v vsaki množini ter najceneje tvrdka 587 ]. Kušlan, Kranj, gorenjsko. Zahvala« Podpisano županstvo se prav toplo zaliv-Ijuje vsem darovalcem milodarov, kateri so več ali manj darovali za nesrečne rodbine ponesrečenih oremo-garjev dne 8. dec. 1913, v premogo-kogu »Adrija« v Fampljah (ne v Vr. Britofu kakor se je prvotno čitalo po časopisih) Posebna zahvala gre pa vsem spodaj navedenim darovalcem, ki so s svojim dobrim srcom ter trudom nabrali in darovali nesrečnim roobinam sledeče: Železničarji darovali 30 K. Mestnt magistrat v Trstu 2000 kro~> Ček Franc, živinozdravnik v Trstu 10 K, Stahilimento tehniko II Pccolo v Trstu 842 K 50 v.f Posestniki -udokopov v Ljubljani 500 K, Od nega ekselence deželnega predsed-sednika Teodora barona Sefcvvarza 200 K T^adjedelnice Cantire St. Marco v Trstu 58 K 87 v., in vsem tistim, kateri so darovali t nahiralnieo pri premog o-kopu vsoto 435 K 93 v. Županstvo obč. Faml|ef dne 10. februarja 1914. Matjažič, župan. Mi latakariie IM# mladenka iz boljše hiše. Ponudbe se prosi pod „BoljŠA MteM. pmštmm Užeče LiAblfana, #UT«a »aitau_ sso Izunitelli. Kdor želi svoj i/um i okoristi t;, naj se javi pod Šifro „Forluna 100 588>c na upravni?tvo »Slov. Naroda«. 588 službo premeniti in sicer aprila. Govorim slovensko, nemško in tudi hrvaško, sem izučen špecerije in delikatese, vojašč. prost, s prima referencami. Ponudbe pod: ,,Rauti02isff5h!g<4) Celovec, paste re stan te. 594 5? M N M M M N ^1*%- -^^f- -^^1 -^^-,11 p Rlazilo Varstvene znamka BCTOPIR napravi p. Ana Križaj v Sp. Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski u I. *t. 700 aH v trafiki pn cerkvi. V treh tednih zrastejo naj-lepši lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K PoSilja se tudi po poŠti, izborno sredstvo za rast las. Zrn eotovcat ata le*n£i. Spričevala! na razpolago. vyyvvvv*vvy x N M » 2 MA IZBZRO pošilja tudi na deželo: Krasne BLUZE plašče, kožohovind. krila, kostume, nočne halje, parila In vsaka modno blago. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Limbljana, Stari trg 9. Lastna hi&a. Neprekosliiva v otroških oblekcah u in krstni opravi, i: Razpošiljam gratis ,n franko vsakomur svoj glavni katalog o dobro idetih topnih arah modernih budilkah in stenskih urah, zlatnini in srebrnini, glasbenem, manufakturnem, jeklenem in usnjatem blagu, gospodinjskih, toaletnih predmetih, orožju itd. in je priporočati, da ga ob potrebi naročite po dopisnici. — C in kr. dvomi dobavitelf Jan Konrad, prva tvora, ar v Mostu 439 (Češko). Pristna švicarska nikljasta remontoarka na sidro sistem Roskopfpatent K 5—. 3 komadi K 14—. Registr. nikljasta remontoarka na sidro »Adler-Roskopf« K 7—. Pristna srebrna remontoarka odprta K 840. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj. "ojasnilno brofuro o hitrem in temeljitem ozdravljenju brez motenja poklica, brez ponovitve, brez živega srebra in drugih strupov, Drez vbrizgavanja, brez škod Ijivih postranskih učinkov razpošilja za 20 h za poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 83 (Lausitz) :: Presenetljivo prirodno :: ■ kakor sveže trgane cvetlice diši Dralleja iluzija u $uetilnilta Cvetlične kapljice brez alkohola. \fom zadostuje Smarnica, vrlnica, Španski bezeg, hc-liotrop, reseda K 4—, vijolic K 5-—. Po vseh lekarnah, drogerijab, parfumerijah, trgovinah z milom in boljših brivnicah. JURI DRALLE, BODENBACH n. L. I Meso Meso! razpošilja v 5 kg poštnih zavitkih: nrešut (Kaiserfleisch) po K 7—, povojena slanina ali gnjat K 6*—, sirova slanina ali kare K 5*50, vse franko po povzetju dobavlia Matrajr Armin, Szatmar M. 885. Stanovanje lepo. obstoječe iz 2 sob s pritikiinami, zlasti kopalno sobo, bližje justične palače, so iftce za iako| ali za majev termin. Pismene »ponudbe pod šifro „Dr. R. AS. 30 508" na upravn. »Slov. Naroda«. 508 izurjen v trgovini z me5. blagom, želi vstopiti v službo s 15. marcem t. L Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 483 Kupi se 5*f pes ali psica • ZS Čuvanje. Ponudbe s ceno, velikostjo hi starostjo na Ivana Pajduh, Sv« Jakobj p. Dol pri Lfnbljani. Stalni 404 zmožni nemščine ae sprejmajo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-vollenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20. 3abe>lenilt iz najboljših leg Štajerskega, čist, prirodno pristen, od 100 litrov naprej, liter po 20 vin. po povzetju razpošilja juri Jož. Stelzer, Wetzels9orf pri gra&cu Iščem službe 32 Imam tudi prakso v gačenfu divjačine. Ker sem do 15. marca t. L še v državni službi, mi je nastop mogoč L aprila t. L Ponudbe pod „Lovec" na upravništva tSIov. Naroda«. 592 Gospodična 2a trgovino z mešanim blagom, ki zna streci kakor tudi v nemščini voditi navadno knjigovodstvo in govori slovensko in nemško, se sprejme« Vstop lahko takoj. 581 Umetni mlin Weiss Bela, Belatlnei, Ogribo. r priporoča mn IlsbJjančanom is gostom z dežele najboljši zajtrk kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, kakao, čaj, rine likerje in najfinejše pecivo. L,_o 3 o. JU a. N CZ ca N cd > ra •n C as 3 rahle pot!« ttm 6\m blesk i kremo za čevlje. Ženini in neveste! ta CUaa arabra« Bualiao aafaaHa la aa|oaaa|t pri tvrttl F. ČUDEN 254 LJUBLJANA a^^alaHaMP aaa^aP^Wa^^^aPetti^L^^B7^al VealUai^^fla 1 11 00 Ćebelni med iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po b kg po povzetju za B S-50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Izvoz medu (Erster ung. Bienenhonig-Ex-port( BALATONFOKAJAR, vOgn>ko( Sprejema zavarovanja človeškega Žtv ljenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica, Zlasti je ugodno zavarovanja m doživetje in smrt z manjsajočiml se 12 vplačili. tendl ■ ee,Ta#*tae*ta — Izplačaso oeskeeoJe. ia kap I talil o B 129,965.304-25 ft velikosti draga vzajemna zavarovalni u naše države g vseskozi slovaaiko-narodno opravo. «——-———— »aa aajaaalla eelei —————- tatin lastustn i liniilai *&rayM i Hi oliri jim. m Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim §kodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj kula nt ne je. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji — Zahtevajte prospekte! 1 Velika o k azijska razprodaja ravno došlih pristnih perzijskih preprog se bo vršila dna 19., 20. Ia 21. februarja v skladiščih tvrdke „Balkaa", trgov. špedlcijske la komisijske del. dr. aa Daaa|§U etiti 33. Vpogled je dovoljen vsakemu brez obveznosti nakuoa. Cene zmerne. 533 10 do 20 ; popusta. Sprejmeta se takoj stara nad 30 let, vešča slov. ia nemškega jezika v govoru in pisavi trr knjigovodstva. Dalje ki zna dobro sekati in je vajen tudi kupčije. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ,,Stev. 582". in DROGERL parfumerija, fotografična manufaktura itd. ~ OblastvoĐO KoDcesiiODiraaa prodala stropov. Ustanovljena leta 1897. Snton r\ane Ljubljana, Židovska ulica i. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. •e Izdrt.ie iz sptciafa« rmesl Para-ffumi z B.jTttrleraejjtiBi pripomočki ftfcrz.fMrtf • e*rhi m ojefpre »el'te prtđr - *• velikanska stanovit-nont. izbama elastičnost, tofsa, Tirimrm. irvrstter t tem inou dokazane. p» - pri na kopo aa feeseiss mainko ..BERSO**'. BnrSOWWE»W!. DCKJU, VT1 3 li *blš Brand a Lbiillier Brao la Petan dobavlja lokomobile, parne stroje, kompresvrje in zračne črpalnike. kotle vseh sistetaov, cevovode, transmisije, ledne in hladilne stroje, izpiral-ne naprave pat Freygaag itd. Uredbe sladkornih tvornic, pivovarnic in sladarnic, itd. — Zastopnik za Koroško Kranjsko in Štajersko: Ifizanir I. Mik«! o I j ■ bi J on o, OtfjaJotovo ajflM t* Ji? J W Pozor! Pozor! r SAMATORIUM • EMONA ZA NOTRAT4JE IN KIRURG ICNE • BOLEZM1. •PORODNIŠNICA LtJUBLUANA KOMENBKEGA ULICA 4 ifc sef-žera-tm pRfiARkJ DR FRDERGANG1 Svete prav dobre 4022 vtak torek in petek. Vedno fino praško bla^o, kakor šunke, razne salame, hrenovke, prekatno meso in kranjske klobase priporoča laa Chalu?nlk, prekalalec, Stari trg itev. 19, Lfubijana. Za moške in ženske. Brez vbrizgavanja v nekaj malo dneh celo najbo j zanemarjene toke bolezni sećne cevi o^drav: Ursin - Tecf on. Ia BODOlao oidrivli stufeta a 4kat:» 13 192 h 14 32 »1 15 32 11 16 32 »j 17 16 11 18 274 iy 19 56 M 20 144 n 21 16 11 22 32 ji 23 128 H 24 128 »9 25 470 91 26 57 11 27 68 11 28 128 11 29 176 garn. 24 komad 31 57 »* 82 24 garn. 33 272 komad 34 21H ti 320 11 96 72 11 37 16 11 38 176 11 39 57 fl 40 462 99 41 544 91 42 32 H 43 1490 f» 14 35 11 45 104 11 47 176 11 48 16 11 49 96 11 50 182 n 51 136 t» 52 24 garn. 53 624 komad 54 44 n 56 16 ii 57 331 t* 58 152 t* 59 164 99 60 1408 rt 61 88 n 62 32 S Oznamenilo Cene so ponuditi za "o Število Oznamenilo -j— Cene so ponuditi za zatike pušice . blazine . .... I 8 cm M 5 osmerosedežne jermena............M 5 za poljske lafete ( kratke vzmetne za polj. lat z obr. 8 cm M 5/8 I dolge „ m „ „ „ „ 8 cm M 5/8 f ploč. za mazilo M 5 I m ii ii male razbasaici .......8 cm M 5 toki ... za polj. topi:, bat. stojala za opaz. lestvs .M 8 poljska kukala M 9 13 Z s skalo, prives. jerm. in tok s pasom steklenke.............za olje ploč. M 5 j za bat. naravnala M 5 I za stojala bat. nar vnal M 5 * * * j za dvodelna nar. stojala M 9 toki kavlji . dvigala ročke . kape . za bat. naravnala, 2 m r lični M 5 .....•..... azkovalni I M 86 , - • • -v - I M 63 I 237 cm dolga , . •......oljne ploč. M 5 žrelne 8 cm M 5 z jerm. prir. usnj. verižice....................vlečne odpiralci ............. stročnic S cm M 5 plašči............zakl. 8 cm M 5 noži...................zaskočni zamaški........... leseni, zapir. 8 cm M 5 črpajke........... kompl. glicer. ročne M 5 merilne latve................M 5 ključi.................laf. 8 cm M 5 # vlečne 1*16 m dlg. s spono in karab. vrvice privez, za merilne plošče I usnj. oves ne za temp. vilice I M 5 ključ svedrasti zav. cilindra 8 cm M o I za stroč. vžig. M 99 odvijači....................M5 vrvi .... V........i......vlačne kavlji S . . i......•..........M 5 stojala......•........naravnalna M 9 vrvi ...........privezovalne priprave........kompl. za ojesne Sine M 99 čistilci........».......dvodelni M 5 likala . * p % t *5 > *,* m.......okov. M 63 \ okov. za prednj. voz. M 5 • * " l okov. M 97 okov. M 99 brez M 11 varov. konj .........var. konj M 99 0 » . . za orodne zad. voz. M 5 za zad. voz. polj. topn. bat M 5 za proviantne voz. za man* dvokolnice 8 cm M 5/8 , sedežne za predne voz. 8 cm M 5 ključ k zad. voz. • •.....z veriž# in viJakom M 5 cokle...................dcaoe s 4 pritrd. in babicami M 5 kompl. žel. M 3 kompl za zad. vaz. M 99 ojesa a a a s dritlji vzmeti zavoj, rekviziti • • 9 plahte blazine . zavirala * «. 1 \ garnitura komad garnitura komad garnitura komad garnitura komad 64 488 komad 65 330 66 864 67 528 garn. 68 540 »» 69 164 komad 70 335 r» 71 72 1 11 72 40 1 M 73 272 11 75 48 11 76 368 11 rm M 7 i 40 11 78 32 5» 79 32 11 80 7488 11 81 576 91 82 496 11 83 1472 31 84 92 11 85 1808 par 86 28 87 2230 komad 88 2230 n 89 488 ii 90 424 M 91 168 11 92 16 91 94 • 731 11 95 » 818 99 1158 1 f9 100 96 11 101 397 11 102 92 11 103 2456 91 104 904 91 105 28 11 106 1920 107 2990 L 108 80 m 109 1824 it 110 2784 19 111 482 112 1081 i tv . 113 820 91 114 480 fl 116 1816 par 116 330 komad 117 320 ' s 118 32 * 119 3648 §9 120 397 tf 121 1806 fj 122 48 b 1» m flj Iti u a pritrdilna 2*6 cm sir. 68 cm dlg. „ 2*6 cm šir. 115 cm dlg. „ za konj. količke M 75 na i \ za zadnje vozove M 5 za prednj. vozove M 5 za vojnike M 63 .... r- j zimski stan. A ofcrocM zimski za M 88 trenska vozila konopci..............za plahtna ušesca vrvi . . ♦ ................za plahte zagozde . f * . za vel. št. 11 jekl. osi s 4 pritrd. vijaki { osniški M 5 i . ... j „ M 86 zeDl^.....■• ■ • •„ . M 5'8 za dvokolesnice I „ M 5 8 za : . . - - r I usnt. krožni za osne pušice M 5 koluti. / g „ „ „ M 86 zatikalci • « *."•«... . za osniške žeblje M 75 nastavki ......... V . stranskih listov M 8 / prsni M 99 *j polovica desnih parov listi . • • • f ađj. stranski*) . levili i adapt „ ) stremena . . M 8 (99) odeje .....• . . . . črne konjske r za treb. pasove dopolnilni kosi V .* « • . - . . » za sed. gor. pas. ' za križno jermenje varovalci nog jezdna brez podbr. vel. št. 3 * ■ • . » » 4 žvala ......... ^ za lahke brzde 1 brez podbr. deljena jezdna » za jahaške konje motvozna I M 68 za konjsko opravo pasovi....... . V . j dolgi J zaponski r proste trebušne rt„,c„. „ I M 99 sedelske gornje °Pasn,cc j M 68 spodnje I M 68 za težke vprežne konje sedelske spodnje .... . - - - - . ( h konjski opravi M 68 P°voaci......• • • • \ hlevski M 68 j podbradne vel. št. 1 verižice 77I????3?-?€ ! n " o i »» ii a «5 i za hlevske povodce blazine • • • Z • # . •* . . za hlevske komate zas. f s Winom in pušico, ogl. vtik. čoki i J 7 m ij. Z'i \ n n n »> polokr. „ I 9 „ n 2 puS., zadrž. uzde . T 7 V . 7 7 y . • . . ^.......klinaste oglavno jermenje . i ..... za Jezdne konje M 92 komati...............hlev. adj. M 13 vajeti dvojn, križ. M 96 z rokavicami h$*mim+ * * n f* n I gornje pasovne """^ • 4 t I a i.....• \ a4.pt gornje pas. komad garnitura komad par komad par komad Stran 8. .SLOVENSKI NAROD*, dat 11 februarji IflU 34 štev. Število eL ! M 125 | 416 komad 126 862 127 92 »» 128 1163 garn. 129 920 komad 130 904 99 131 920 11 ; 132 1894 11 133 2398 91 134 416 19 | 135 416 91 136 3688 19 137 888 91 138 416 91 139 554 99 \ 140 545 19 142 3648 91 143 3616 11 144 3160 11 : 145 624 11 1 146 6028 19 ? 147 1248 ji • 148 240 91 149 1816 91 150 16 99 151 936 n 152 904 11 153 1131 ji 154 4J9 f9 155 397 ji 156 1018 «, 157 1500 ji 158 1932 mj 159 192 162 1079 163 904 4 164 1016 f9 165 4- ti 166 1712 ti j 167 48 168 1549 169 920 170 448 99 11 171 2784 172 3047 H 173 1099 M • 174 2872 M 175 64 m 176 64 •t 177 168 1 tj 178 184 ji 179 16 ji j 180 16 f9 181 . 128 11 182 16 ti < 184 16 11 i 185 432 n 186 488 u 187 944 jj 188 256 u 189 56 u 190 8 ti 191 104 ii ii 192 48 193a 32 ti 194 192 n 195 32 196 8 11 ; 197 96 ti 198 8 91 199 68 19 200 64 11 201 18 11 202 57 n 203 11 n 204 24 19 205 36 99 206 32 11 207 24 11 20- 32 91 209 112 91 210 288 •• 211 40 garn. 212 246 komad 213 1360 ii 214 2970 ti 215 2630 ii 216 6858 n ! 217 9736 ti 218 10978 amtnllo jermeni r» —■ — m *1 m* . . • « • • obročki sedla zatikači adj. prsni pritrd. k vrečam za oves M 99 M 99 vratni M 99 pripenjalni M 68 križni za vnanje konje M 68 „ „ jezdne „ zadnji M 99 adj. hlevski uzdni M 99 stremenski M 68 obtečni zadrževalni dvojni z 2 privez, jermencema za križne jermene zadrževalni M 99 vel. št. I M 99 vel. št. II M 68 zadnji M 63 sprednji rn n m f i M 68 dolge vnn^np vrvi ~nn^~r,«~~ » M 68 adj. dolge \prezne vrvi ... M.......1 M 68 vozne ( M 68 adj. vozne vrvi .... V 7 "1 7 7 7 7 7 7 7 . adj. ojesne nosilne teiečnjaki ..............M 99 pripenjalni brzde A ........ . M 10 kompl. črne lahke IM 96 zunanje ročne M 68 znotranje , vajen.............] M 92 ojesne I M 92 lahke uzdne oprava 7 7 7 7 7 7 . ♦ . . sprednja za jezdne konje , . , . • I za oves tkanmaste vednce . . . ........ { za krmo vedrice........... . ;.....napajalne vrvi.......t.........za konje zvez krtače...........konjske z ročnimi jermeni speniala ..................M 99 . j M 84 vozni 1)101......i{ M 84 dolgi vozni m <* r j vel. okov. konjski količki . . . y........t M 75 okov. osnični obročki .........za privezovanje konj . - — f za oves 1*2 hI vreče . , . ,.....\ 1*2 hI za jezdila, adj. ovsne ključi ...»..............k štolam vrvi..........•.....krmske 8 m dlg. konjska česala............z roč. jermeni tornistre..................krmske vrvi . ................vodilne (lonže> biči.......a.............šolski brzde..............M 10 kompl. lahke vajeti..................vezalne mostovi . . . kompl. metalni M 8*) *) Model še nt določen zvitki.................železne vrvi j . k driteljnom l vozne 60 m dlg., 20 mm deb. opazovalne lestve...........kompl. M 8 sekirna kladiva................M 99 krampi..............M 77 z ročajem lopate ..............M 77 z ročajem lopate . • ..............za rezanje r J ploč. 8 cm M 5 f za res. zgošč. Pusice......{ za voščilo oprave (za 60 cm razlož. ročne sekirice za M 5 šotorne pole kasete . . V ..%.»...*.....bat za denar zabojčki ......za svinčeno streljivo torbice !.............. za zemljevide Skrinje...............M 5 za orodje obteževalni*) 8 cm M 5 ») c napoinuom okov. za službena pisma M 5 za živila okov. za cele puškine naboje okov. za konjake raedikan.ente 8 cm M 8 za rekvizite 8 cm M 3 za rez. rekviz. 8 cm M 5 za kljuČavn. orodje 60 kg za mažo 8 cm M 5 št. 1 za mažo 8 cm M 5 št 2 „ za ignalne svetiljke M 5 za telefon 8 cm M 5 za oskrbovalne potrebščine klini in zagozde..........8cmM5 vijaški vzmetni kavlji . . , , . . za M 99 hlevske uzd. jerm. št. 1 za jezdne konje vrvi zaboji podkve . uluiiii 2 3 3 4 5 vprežne Na DUNAJU, januarja 1914. Cene to ponuditi za komad garnitura komad garnitura komad I Število 819 109936 komad 220 222848 n 221 109920 •a 222 16000 fft 223 16000 rt 224 16000 19 225 40 rarn. 226 96 komad 227 528 ti 228 352 it 229 528 t* 230 528 ii 231 528 u 232 352 a 233 352 ii 234 352 19 235 120 ♦» 236 64 »1 237 24 H 238 29920 komad 239 10f>952 ii 240 29920 ii 241 105568 ii 242 12 243 12 komad 244 12 »i 245 12 »i 247 480 ii 24S 176 m 249 72 i* 250 160 klobčič 251 56 252 8416 m 253 208 kg 254 160 klobčič 255 288 komad 257 64 kg 258 16 ii 260 36 ii 261 7'2 u 262 1192 ti 263 108 fi 265 200 ii 267 272 n 269 224 ii 272 160 komad 273 160 ii 274 32 99 275 32 11 276 32 ii 277 3720 11 277a 1048 11 278 56 »1 279 16 a 280 16 281 32 91 282 32 91 283 160 11 284 400 11 285 400 11 286 400 * M 287 4<>0 ii 289 80 11 290 8 ii 291 48 »1 292 16 11 293 64 11 294 40 11 295 8 11 296 S 91 297 8 71 298 8 11 299 16 19 300 16 11 301 16 99 303 144 11 304 32 11 305 32 11 306 192 11 307 56 11 308 80 1» 309 576 91 310 544 11 311 32 11 313 288 11 316 400 11 317 1008 garn. 318 2016 komad 327 11 •i 328 22 i« 329 11 garn. a m e n i I o Cene so ponuditi za žeblji. obročki št. 2 za podkve • 3 „ ■ nav. robni sedlarski 30 mm dlg. nav. ključ. neti .7 7 7 . 7 7 7 7 7 7 ..... 8 cm 5 M res. za črne nos. vrvi k osem vdevni pocinj. majhni polokr. » uzdni št. 1 brez valjcev pocinj. 2 11 * t> 11 99 11 • ,, „ „ 2 z valje. „ ii o u ii u 4 11 11 it 19 za obtečne jermene za zadrževalne jermene .""7.7......30 mm deb. kvadr. za jezdne konje ostre z vijaki „ vprežne „ „ „ „ •) Ponuditi ■ JeZdne - - - - ne stok „ vprežne „ „ „ „ ne stole cin.................beli za lotanje t lahko črno svetlo • težko „ 1 lahko zapone gladilo stole*). usnje kravje platno j 96 cm šir. 80 cm dlg. domače 95 cm šir. gosto (Kiss-) I 96 cm šir. impr. olivnoz. jadrovina jt. ( 12 ere vezalne ...............* \ 30 ere šivalne konopec................5 mm debeli tulje................ fino konopljeno sukanec............močan surov sedlarski plamenice...........118 cm dlg. smolene dlaka...............kravja in telečja sveče.........stearinske za voz. svet. 8erke kolofonija................ navadna lim........•......mizarski olje...................za topove olje...................raf. ripsovo koiomaz...................... milo..............nesmolnato za mažo vaselina..................sirova g-ja J brez držaja 45 mm špagatna l ti ii 6o ,, svedri...........z ročajem 4 mm polžasti pile . ključi ■ ■ - >* ■■■■■■ r " ■ ■ "■■ j t rez roča;^ i " :rr *r: -. z ročajem 20 cm ploščate j M 30 h komatom l ii ii sekire ..............za drva s toporišči kladiva........, . . okovna M 99 z držajem klinje...............M 99 za sekanje ( Drez držaja ravni jerm. I u n zakr. „ / 11 cm pripenjalne 63 mm jermenarske sivanhc i i i a i t j OJ n » 36 „ sedlarske 40 rašplje 7 . . . 7 7 7 S » • • • • • • M 99 za kopita žage............. 60 cm razloži j. ročne potegovala............... zatik M 99 f M 5 minerzalni • #1 ,9/23 mm nav. M 99 kompl. nakovalno za polj. bat. kompl. sedlarsko „ „ , „ ključarsko kovaško „ m kolarsko f M 99 kovaške ščipalne • ' ' I M 9 nakovalne . . naravnalna M 99 odvijači orodje M 5 M 5 n n n za topn. sign. s preobl. j Zci lak 30 kg ploč. klešče 7 • šesti la . . štor je zastave . 7 steklenice.....• * • \ za olje za roč. svet. ploč. ročke ..... 7 7 7 V ..... M 86 ploč za olje plezalne vrvi * .... . z obročem f M 8 ročne svetiljke.... . . { ročne za jezd. z jerm. in podpono l ploč. sign. z oljn. lučjo za art. žoki..............ploč. za smolenice tkanina . . . . f.......za jezdne sign. zast. opreme..................sotome drogovi................šotorni M 5 Stacijske opreme s skupaj f kompl. telef. za jezdece samo 17 brzojavnimi bloki \ B „ „ nejezdece telefonski materijal . , . A • ^ • a • za P°*i' t)at> res* po 500 kom. po 100 kom. garnitura komad kg po 100 kom. kg po kg in kom. po metru klobčič meter klobčič komad kg komad garnitura 7. komad Telefon štev. 16. Leta 137a. ustanovljen* Mttlftfca Kranjski stavbiiska Inila i Lj i" Stavbno podjetništvo; pisarno mm arhitekturo in siavbno-tehniftka dolai tesarstvo in misarstvo s strojnim obratom aa stavbna in fina dela f opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viftu; kamnolomi v Pod peči in v Opatiji. — so mm stavbna dola vsako vrste. „' ,ii , ud,1; iliaaaik li.i