Etnolog 17 (2007)
O OTRO[TVU V SREDNJEM VEKU (TRST, KOPER, IZOLA, PIRAN)
Darja Miheli~
17
IZVLECEK
Prispevek obravnava zgodovino otrok v srednjeve{kih mestih Trst, Koper, Izola in Piran. Temelji
na listinah, notarskih in vicedominskih knjigah Pokrajinskega arhiva Koper, podru`nica Piran
za obdobje do srede 14. stoletja in na ohranjenih srednjeve{kih mestnih zakonikih - statutih
iz 14. in 15. stoletja. Najprej na osnovi statutarnih dolo~il za omenjena mesta obravnava
polo`aj otroka in razmere v dru`ini, dedovanje in delitve premo`enja, polo`aj sirot, doseganje
polnoletnosti in pravne sposobnosti, kazensko odgovornost otrok, otroke kot prestopnike in
`rtve kaznivih dejanj, nato pa spoznanja soo~i z dokumentirano piransko prakso, ki se v veliki
meri ujema z zakonodajo.
Kljucne besede: otroci, srednji vek, Istra, Trst, Koper, Izola, Piran
ABSTRACT
The article deals with the history of children in the medieval towns of Trieste, Koper, Izola,
and Piran. It is based on documents, notarial and vicedominus records from the Piran branch
offi ce of the Regional Archives of Koper, covering the period up to the mid 14th century, and
preserved medieval town codes of law, called statutes from the 14th and 15th centuries. Based
on the provisions of the statutes, the article fi rst describes the position of children and family
relationships, inheritance and property division, the position of orphans, coming of age, legal
capacity and criminal liability of children, children as delinquents and as victims of criminal
offences; it then confronts these provisions with the documented practices in Piran and establishes
that they were largely in line with the legislation.
Key words: children, Middle Ages, Istria, Trieste, Koper, Izola, Piran
Stanje raziskav in virov o zgodovini otrok
Zgodovina otrok v srednjem veku je v svetu `e ve~ desetletij predmet podrobnih raziskovanj (npr.: Ariès 1960; Ariès 1962: obe deli s {tevilnimi ponatisi in prevodi; Arnold 1980; Herlihy 1985; Shahar 1991; Schultz 1995; Lett 1997; Mason 1997; Heywood 2001; Orme 2003).
Ni naklju~je, da se te teme ve~krat lotevajo raziskovalci, ki se posve~ajo tudi zgodovini dru`ine in `ene. Otrok je bil tisti, ki je osmi{ljal dru`ino, v kateri je bila v srednjem veku `enina klju~na vloga rojevanje in biti mati in vzgojiteljica. Otrok je `eno
Darja Miheli~
opredeljeval v enem njenih najpomembnej{ih poslanstev – materinstvu. V slovenskem
zgodovinopisju pa so ciljane raziskave o zgodovini otrok1 – kot do pred kratkim
zgodovina `ena2 – v srednjem veku zaenkrat {e v povojih.
Arhivskih zapisov, ki bi neposredno slikali vsakdanje `ivljenje otrok v dru`ini in
njihov polo`aj v dru`bi srednjega veka pri nas, je malo, ~eprav je otrokom na tedanji
dru`inski hierarhi~ni lestvici pripadalo posebno mesto. Verjamemo lahko, da so bili
vselej dele`ni materinske ljubezni in topline ter pozornosti starej{ih ~lanov dru`inske
skupnosti, vendar poro~il “iz prve roke” o tovrstnih pristnih stikih prakti~no nimamo.
Po drugi strani je znano, da je srednjeve{ka dru`ba temeljila na patriarhalnih na~elih
– da sta bila torej `ena in otrok v skrbstvu in pod oblastjo mo{ke “glave” dru`ine.
V virih najve~krat zasledimo le imena otrok, ki so se rodili v dru`ini, v~asih {e 18
njihove rojstne in smrtne datume. Za vladarske in plemi{ke rodbine so tovrstni podatki
dovolj natan~ni, da omogo~ajo natan~ni genealo{ki vpogled v generacije potomstva, za
me{~anstvo in kme~ki stan pa so sorodstvene vezi te`ko sledljive.
Za obalna istrska mesta z dolgo notarsko in samoupravno-zakonodajno tradicijo,
ki sta zapustili zapisana pri~evanja o poslovanju in urejanju razmer v mestih, je mogo~e
izbrskati iz arhivskega gradiva ve~ podatkov o otrocih kot iz ohranjenih pisnih pri~evanj
iz preteklosti “celinskega” slovenskega prostora.
Obravnavani prostor in viri
Drobec, ki ga `elim prispevati k poznavanju zgodovine otrok v srednjem veku, je prostorsko omejen: zadeva severozahodna istrska mesta Trst, Koper, Izolo in Piran. Raziskava temelji na pisnem arhivskem gradivu: listinah, notarskih in vicedominskih knjigah Pokrajinskega arhiva Koper, podru`nica Piran (SI PAK PI) za omejeno obdobje srednjega veka (do srede 14. stoletja) in na ohranjenih srednjeve{kih mestnih zakonikih – statutih iz 14. in 15. stoletja za Trst, Koper, Izolo in Piran, ki so bili tudi `e ve~krat objavljeni.3 ^eprav nekatere med objavami s stali{~a znanstveno-kriti~nih objav virov ne ustrezajo vsem zahtevanim merilom, so za vpra{anje polo`aja otrok dovolj zgovorne in uporabne.4 Omenjene piranske listine ter notarski in vicedominski se{itki razkrivajo objektivna dejstva nekdanjega mestnega vsakdana, ki jih smemo sprejeti brez pridr`kov.
1 Miheli~ 1999; nekaj malega o tej temi tudi v Miheli~ 1978.
2 Polo`aj se glede raziskovanja zgodovine `ena v zadnjem ~asu precej popravlja. Temu vpra{anju je bilo posve~eno 32. zborovanje zgodovinarjev 2004 v Celju z zbornikom @enske skozi zgodovino 2004; v zadnjem ~asu se z zgodovino `ene v srednjem veku poglobljeno ukvarja Mojca Kova~i~: v magisteriju (Kova~i~ 2004) je osvetlila srednjeve{ko me{~anko na Slovenskem, v doktorski nalogi (Kova~i~ 2007) pa je raziskala plemkinje v srednjem veku pri nas. Svoja spoznanja je objavila tudi v ve~ ~lankih.
3 Objave tr`a{kega statuta so Cagnaroni 1665, Kandler 1849, Szhombathely 1935; koprskega Bar-badicus 1668, Margeti} 1993; izolskega Morteani 1888, 1889, Kos 2006; piranskega Franceschi 1960, Pahor, [umrada 1987.
4 V pretres so pritegnjene objave tr`a{kih statutov Szhombathely 1935 (v nadaljevanju: statut TS); objava obsega drugo in tretjo knjigo statutov iz leta 1421 (o kazenskem in civilnem pravu), ki sta ohranjeni v izvirniku, vklju~uje pa tudi povzetke prve in ~etrte knjige starej{ih ina~ic tr`a{kih statutov (o javnih uslu`bencih in o fi nan~ni plati mestne uprave). Uporabljena objava koprskih statutov je: Margeti} 1993 (v nadaljevanju: statut KP), pritegnjena objava izolskih statutov je: Kos 2006 (v nadaljevanju: statut IZ), piranski statuti pa so raz~lenjeni po objavah: Franceschi 1960 (v nadaljevanju za statut iz 1307: statut PI, pri kasnej{ih redakcijah statuta sledi {e letnica) in Pahor, [umrada 1987.
O otro{tvu v srednjem veku
Po drugi strani pa se moramo ob pritegnitvi statutov kot vira za preu~evanje zavedati dejstva, da gre pri njih za akt pozitivne zakonodaje: ne popisujejo namre~ dejanskega stanja, ampak predpisujejo, kak{no naj bi le-to bilo glede na obstoje~i (ne)red. Statutarne uredbe omenjajo ravnanjska in vedenjska pravila, ki naj bi bila v veljavi v mestu. Izra`ajo `elje oz. zahteve oblasti, za njihovimi dolo~ili pa je mogo~e slutiti druga~no prakso. Ti viri po svoji naravi ne nudijo opisov med~love{kih vezi, ki so se spletale med otroki in njihovo okolico. Najprej si bomo pogledali otroka skozi dolo~ila statutarne zakonodaje, nato pa le-to preverili po piranski praksi.
Srednjeve{ki mestni statuti za Trst, Koper, Izolo in Piran pogosto omenjajo otroke v dru`ini, sirote in mladoletnike obeh spolov. Od omenjenih mest ima najpodrobnej{i statut5 habsbur{ki Trst, sledi mu statut bene{kega Kopra. Osnovno ogrodje izvajanja je zato zasnovano na njunih dolo~ilih, statuta bene{kih Izole in Pirana pa podobo dopolnjujeta.
Polo`aj otroka v dru`ini
V obravnavanju otrok statutarna dolo~ila v splo{nem niso lo~evala deklet(c) in fant(k)ov. Otroci, ki so imeli star{e in so z njimi `iveli v dru`ini pod skupno streho, so bili pod njihovo oblastjo.
Tr`a{ki statut v tem smislu zlasti poudarja oblast o~eta nad dru`inskimi ~lani. Koprski statut pa oblasti nad otrokom v dru`ini ne omejuje samo na o~eta; omenja namre~, da morajo sinovi ubogati mater (!), da so otroci pod oblastjo o~eta in (!) matere, medtem ko je dekle ali `ena (puella ali mulier) lahko v skrbstvu in oblasti o~eta, matere, brata ali koga od sorodnikov (statut KP, knjiga I, ~lena 2, 19). Tudi izolski in piranski statut uveljavljata oblast o~eta in (!) matere nad otrokom (statut IZ, knjiga II, ~len 54; statut PI, knjiga VII, ~lena 1, 23). Koprski in izolski statut poznata celo vpliv tasta in ta{~e (!) (statut KP, knjiga II, ~len 43; statut IZ, knjiga II, ~len 54).
Znotraj dru`ine naj bi bili tr`a{ki otroci po mnenju sestavljalcev statutov ubogljivi, poni`ni in ne`ni s star{i (obedientes, humiles et gratiosi parentibus suis, statut TS, knjiga II, dodatek k ~lenu 47). Piranski in izolski statut pa sta predpisovala, da naj bi sinovi ali (v Piranu) ovdovele h~erke skrbele za oslabelega o~eta ali mater, ki ne bi imela od ~esa `iveti (statut PI, knjiga VI, ~len 33; statut IZ, knjiga II, ~len 87).
Dru`inska nesoglasja
Statuti so predvideli mo`ne napetosti za hi{nimi zidovi. Da je v tr`a{kih dru`inah v~asih {kripalo in v njih ni vselej vladalo zgledno so`itje, ka`ejo statutarna dolo~ila, ki omenjajo spore in nesoglasja med sorodniki obeh spolov: med o~eti in otroki obeh spolov, med materami in otroki obeh spolov, med dedi in vnuki, med brati in sestrami, med vnuki obeh spolov, med bratranci in sestri~nami, med tetami po o~etovi in materini strani ter ne~aki in ne~akinjami, med strici po o~etovi in materini strani ter ne~aki in ne~akinjami (statut TS, knjiga II, ~len 23). V takih primerih tr`a{ka oblast
5 Latinski izvirniki uporabljajo mno`insko obliko (srednji spol) statuta, sodobna oznaka pa se uporablja v edninski obliki (slovensko: statut).
Darja Miheli~
ni bila pristojna za re{evanje nesoglasij, ampak naj bi te re{evali izbrani razsodniki. Statut omenja tudi primere `alitev in `aljivih dejanj med star{i ter sinovi in vnuki obeh spolov, dalje pretepanja `ene, sinov in h~era, vnukov in vnukinj ali drugih podrejenih dru`inskih ~lanov, ki `ivijo v hi{i, s strani dru`inskega o~eta. Tudi od tovrstnih primerov se je javna oblast ogradila; obto`bo bi sprejela edino v primeru, da bi spor pod doma~o streho prerasel v prelivanje krvi: ~e bi pri{lo do uboja, pohabe ali pokve~enja udov (si quis alium occiderit vel ei membrum aliquod amputaverit vel ei manchum fecerit, statut TS, knjiga III, ~len 1).
Odurne spore (abhominabilis lis) med sorodniki: med o~etom in sinom ali h~erko, med bratoma, bratom in sestro ali med sestrama pozna tudi koprski statut. Mestni
poglavar – podestat ali kapitan je imel pravico sprte strani z visoko globo ali telesno
20
kaznijo prisiliti k medsebojni poravnavi. O sporu naj bi odlo~ala dva izbrana razsodnika,
~e pa ne bi bila slo`na, {e dodatni trije (statut KP, knjiga III, ~len 13).
Konfl ikte med sorodniki podrobno obravnava tudi piranski statut. Zasledimo jih med razlogi, zaradi katerih bi mogel o~e razdediniti sina in obratno. V medosebnih odnosih je o~e mogel razdediniti sina, ~e je ta nadenj dvignil roko ali mu celo stregel po `ivljenju, ~e ga je hudo u`alil, ~e je postal gluma~ brez o~etovega soglasja, ~e je pre{u{tvoval z ma~eho ali o~etovo prile`nico, ~e je o~eta zapletel v spor in mu s tem povzro~il {kodo, ~e ga je po krivem obdol`il kaznivega dejanja, ~e ni hotel jam~iti za o~eta v zaporu, ~e ga ni hotel odkupiti, ko so ga zajeli piranski sovra`niki, ~e je zanemarjal du{evno prizadetega o~eta ali mu branil napisati testament, ~e je bil o~e katolik, sin pa heretik. Razdedinjena je bila lahko tudi h~erka, ki se ni strinjala z o~etom, ki jo je `elel po{teno poro~iti (!). Po drugi strani je tudi sin mogel odre~i o~etu pravico do dedovanja, ~e je ta s strupom ali druga~e ogro`al njegovo `ivljenje, ~e je pre{u{tvoval s snaho ali sinovo prile`nico, ~e je sina po krivem obdol`il kaznivega dejanja, ~e ga ni hotel odkupiti, ko so ga zajeli piranski sovra`niki, ~e je bil sin du{evno prizadet in ga je o~e zanemarjal ali mu branil napisati testament, ~e je bil sin katolik in o~e heretik. Na{teti razlogi naj bi opravi~evali tudi razdedinjenja s strani matere, deda, babice, sina, h~ere, vnuka in vnukinje.
Dopolnilo iz leta 1532 k piranskemu statutu omenja tudi spore med o~eti in sinovi ter materami in h~erami, ko so star{i, ki so sinovom izpla~ali doto, obubo`ali, sinovi pa so jih pod vplivom svojih `ena (!) na stara leta zanemarili, da so morali bera~iti. To je bil razlog, da so bile odtlej dote `eninov ukinjene (statut PI 1384, knjiga VII, ~len 5; Pahor, [umrada 1987: 488–490).
Vse se za~ne in kon~a pri denarju
Glede imovinskih vpra{anj, ki so bila nedvomno pogost razlog za dru`inske razprtije, je tr`a{ki statut kar se da natan~en. ^e se bratje in sestre v Trstu niso mogli sporazumeti o delitvi dedi{~ine, sta o njej odlo~ala dva bli`nja sorodnika (statut TS, knjiga II, ~len 54). Glede oporok je statut dolo~al, da smeta Tr`a~an ali Tr`a~anka svojim odraslim otrokom po lastni `elji zapustiti razli~no velika volila. Zapustiti in darovati za `iva sta mogla vsakemu potomcu ali potomki, tudi nezakonskemu (fi lius bastardus, statut TS, knjiga II, ~len 47). Kadar pa star{i niso dali zapisati oporoke in so zapustili
O otro{tvu v srednjem veku
zakonske in nezakonske sinove (fi lii naturales) in neporo~ene h~erke, so vsi dedovali enake dele`e. ^e je kdo od potomcev `e umrl, se je njegov dele` dedi{~ine enakomerno razdelil med njegove otroke. ^e je bila katera od dedinj `e poro~ena, sta vi{ino njenega dele`a dedi{~ine, zni`anega zaradi `e prejete dote, dolo~ila dva najbli`ja sorodnika. Le v primeru, da je umrl brez potomcev, je smela v Trstu za mo`em dedovati `ena (statut TS, knjiga II, ~len 52). Na drugi strani pa je smel v primeru, da je bil Tr`a~an zadol`en, upnik za povra~ilo dolga zase~i tudi imetje njegove `ene, pri ~emer je moral njej in otrokom pustiti dovolj za hrano in obleko ter za stro{ke obdelave posesti (statut TS, knjiga II, ~len 58).
V Kopru se je v primeru smrti brez oporoke imetje enakomerno razdelilo med
potomstvo. ^e mati ni ve~ `ivela, so bili dedi~i njenega dela njeni otroci (statut KP,
21 knjiga II, ~len 16). Potomec, ki je `e dobil doto ali odpravnino, pa je `elel biti udele`en
pri dedovanju, je moral `e prejeto razdeliti z brati in sestrami (statut KP, knjiga II, ~len
17). Glede potomcev, ki so z odpravnino `e od{li od hi{e na svoje, je bilo podobno
tudi dolo~ilo piranskega statuta (statut PI, knjiga VII, ~len 2). ^e sin ali h~i v oporoki
nista bila omenjena, sta se lahko – ~e sta `elela dedovati – v mesecu dni priglasila k
dedovanju, morala pa sta vrniti vse darove, ki sta jih prej prejela od pokojne matere
ali o~eta (statut PI, knjiga VII, ~len 14). Pa~ pa je bil v Izoli v primeru smrti enega od
star{ev, ki ni napisal oporoke, otrok, ki je `e prejel doto, iz dedovanja izlo~en (statut IZ,
knjiga II, ~len 14). Za poroko in doto otroka je moral Izolan pridobiti `enino soglasje,
sicer ji ni bilo potrebno participirati pri pla~ilu dote (statut IZ, knjiga II, ~len 11).
Ko star{ev ni ve~
Tr`a{ki statut podrobno obravnava osirotele otroke, pri ~emer ne izpostavlja njihovega spola, ampak skupaj obravnava dekleta in fante. Mladoletne sirote so praviloma dobile varuhe – skrbnike. Imenoval jih je pisec oporoke ali tr`a{ka oblast. Z imetjem sirot, ki jim je bilo zaupano, so morali preudarno gospodariti (statut TS, knjiga II, ~lena 49), imeli pa so tudi pomembno besedo pri krojenju `ivljenja osirotelih varovancev: primerno naj bi jih hranili in obla~ili.
^e sta fantku ali pun~ki v Trstu umrla o~e ali mati in je bil otrok mlaj{i od sedem let, je v primeru spora glede njegove oskrbe odlo~ala tr`a{ka oblast. Ta je presojala tudi, kadar so sorodniki `eleli mladoletno siroto poro~iti in je varuh nasprotoval poroki.
Za varu{tvo premo`nih mal~kov in skrbni{tvo njihovega imetja se je ob~asno potegovalo ve~ sorodnikov. Oblast jim je prepustila skrbni{tvo glede na to, koliko so bili pripravljeni zastaviti za korist otroka. Skrbnik je mogel postati otrokov sorodnik do tretjega kolena, ki si je skrbni{tvo (in polnomo~je nad otrokovim imetjem) izboril pred drugimi tekmeci – sorodniki na dra`bi (!). Upravljalec premo`enja se s skrbni{tvom ne bi smel okori{~ati, kar pa je bilo verjetno te`ko zagotoviti.
Mati skrbnica je v Trstu z imetjem lahko gospodarila po svoje, na noben na~in pa ni smela sinov ali h~era odtujiti o~etu (prepovedi odtujitve otrok materi s strani o~eta statut ne omenja). O~etu ni smel nih~e zastavljati vpra{anj, ~e je skrbel za korist otrok ali je vzdr`eval njihovo imetje v dobrem stanju (statut TS, knjiga II, ~len 49).
Darja Miheli~
V Kopru, Izoli in Piranu je postal skrbnik otrok pre`iveli zakonec, ~e ni pokojnik v testamentu dolo~il druga~e. Mati je mogla biti skrbnica ali upravljalka ali izvr{iteljica oporoke za mladoletne otroke s pogostim pridr`kom, da mora ~astno `iveti kot vdova (donec caste vixerit viduata). Tovrstnega pridr`ka za mo{ke statuti ne poznajo. ^e ne bi bila vzdr`na in bi na~enjala otrokovo imetje, naj bi se ji skrbni{tvo odvzelo (statut KP, knjiga II, ~len 55; statut IZ, knjiga II, ~len 25; statut PI, knjiga VII, ~len 23).
Sirota brez star{ev je v Kopru dobila za varuha sorodnika, ki je polo`il kavcijo. ^e se je izkazalo, da ni primeren, je bil imenovan nov skrbnik, ki je moral polo`iti enako visoko kavcijo (statut KP, knjiga II, ~lena 54, 55). V Piranu je v primeru, da je otrok ostal brez obeh star{ev, varuha dolo~il podestat (statut PI, knjiga VII, ~len 23). Skrbniki
so bili dol`ni skrbeti za imetje (mo{kih in `enskih) sirot, ki ga je bilo potrebno popisati
22
(statut KP, knjiga II, ~len 57; statut PI, knjiga VII, ~len 25; statut IZ, knjiga II, ~len 27),
pri tem pa v Kopru – podobno kot v Trstu – o~eta ni bilo mogo~e klicati na zagovor
glede o{kodovanja otrokovega imetja.
V Kopru je skrbnik zastopal otroka, do katerega je imel kdo dol`ni{ki zahtevek. Koprski otrok, ki je postal polnoleten, je imel deset let ~asa, da je od tutorja zahteval svoje imetje. V Piranu naj bi skrbnik ali skrbnica v dveh mesecih po tem, ko je sirota dosegla polnoletnost, predlo`il(a) obra~un svojega poslovanja z otrokovim imetjem. Skrbniki naj bi predali premo`enje polnoletnim sirotam neokrnjeno, v stanju, kakor so ga prejeli (statut KP, knjiga II, ~len 57; statut PI, knjiga VII, ~len 24; statut PI 1332, knjiga IX, ~len 40; statut IZ, knjiga II, ~len 26).
Polnoletnost in pravna sposobnost
Proste roke pri poslovanju s premo`enjem, mo`nost poroke ter pravno sposobnost in odgovornost so mladi prebivalci obravnavanih mest pridobili z dosegom polnoletnosti oz. “zakonite starosti” (aetas legitima) ter z “osamosvojitvijo” (emancipatio). Sirotam je bila priznana prej kot otrokom, ki so `iveli pri star{ih.
Tr`a{ki otroci, ki so odra{~ali v krogu dru`ine, so dosegli “zakonito starost” {ele s 25 leti. Ne glede na stan – tudi ~e so {e `iveli pod okriljem o~eta – so tedaj postali pravno polno odgovorni. Sirote v Trstu – tudi ~e so bile razgla{ene za polnoletne – do 18. leta niso smele odtujiti premo`enja, se zadol`iti ali sklepati dogovorov, razen v oporoki, ali ~e je bil upnik njihov skrbnik in starej{i od 18 let, ali ~e je dovoljenje za odtujitev imetja dala tr`a{ka oblast. Tudi glede poravnav in darov so bile sirote in (dru`insko) odvisni mladoletniki do 25. leta omejeni v dejavnosti. Nad njimi je bedela tr`a{ka oblast; njihovemu sklepanju poslov sta morala prisostvovati dva sorodnika, ki sta morala prise~i, da bo posel koristil mladoletniku. Le izjemoma je tak posel smel prese~i vrednost 25 liber (statut TS, knjiga II, ~len 32). Sirota ali odvisna oseba, ki {e ni dopolnila 25 let, v Trstu ni smela prevzeti poro{tva za dolg druge osebe, razen z opisanimi omejitvami (statut TS, knjiga II, dodatek k ~lenu 32).
Koprski in izolski statut postavljata starostno mejo, ko sme otrok svobodno razpolagati z imetjem oz. nastopiti uradni{ko slu`bo, v dopolnjeno 20. leto (statut KP, knjiga II, ~len 57; statut IZ, knjiga III, ~len 7). Koprski statut ohranja to mejo tudi za samostojno poslovanje sirot. Sirote v Izoli ter mo{ke sirote v Piranu pa so smele odtujiti
O otro{tvu v srednjem veku
premo`enje – tako kot tr`a{ke – z dopolnjenim 18. letom. Piranska dekleta brez star{ev naj bi po ~rki statuta hitreje dosegla zrelost, saj so smela z imetjem ravnati po svoje `e z dopolnjenim 15. letom (statut IZ, knjiga II, ~len 28; statut PI, knjiga VII, ~len 26). V Piranu se noben otrok, ki je bil v oblasti o~eta, tudi ~e mu je pripadala dedi{~ina, ni smel zadol`evati brez o~etovega soglasja, razen v primeru poroke in testamenta (statut PI 1332, knjiga VIII, ~len 33).
V Kopru je bilo treba pri zadol`nicah, ki so bile sklenjene kot vzajemne (insolidum obligare), pa je glavni dol`nik umrl, pri sirotah po~akati na izvr{bo {e polnih pet let po tem, ko so otroci postali polnoletni (statut KP, knjiga II, ~len 23).
V Kopru in Izoli je osiroteli fant ostal v skrbni{tvu do 15. leta, osirotelo dekle do 14.,
~e sta bila bolna, sta smela s 14 leti napisati oporoko. S soglasjem skrbnikov, sorodnikov
23 ali podestata sta se smela poro~iti: v Izoli pri 14 letih, v Kopru fant pri 14, dekle pa `e
leto prej. S poroko sta mladoletna koprska fant in dekle postala samostojna. Pri 13 letih
je smela poro~ena Kopr~anka napisati oporoko. ^e se je `elela 15-letna Kopr~anka, ki je
`ivela v okrilju dru`ine, poro~iti, pa ni imela soglasja svojih sorodnikov – skrbnikov, je
morala za dovoljenje prositi podestata in dobiti soglasje dveh ali treh sorodnikov (statut
KP, knjiga I, ~len 19; knjiga II, ~len 57; statut IZ, knjiga II, ~len 28). V Piranu se je smel
s soglasjem sorodnikov osiroteli fant poro~iti pri 14 letih, dekle pa pri 12 letih. Pri tej
starosti sta smela napisati veljaven testament (statut PI, knjiga VII, ~len 26).
Samostojnost deklet in `ena je bila omejena: v rosnih letih so `ivele v varstvu
o~eta ali skrbnika, ko pa so se poro~ile, so bile podrejene mo`u; osamosvojile so se {ele
kot vdove. Statuti so sku{ali zavarovati materialne interese deklet tik pred poroko in
`ena (ter njihovih sorodnikov) po poroki. V Trstu so obveze bodo~i nevesti bile pravno
veljavne, tudi ~e niso bile vpisane v vicedominsko knjigo. ^e se je kdo dogovarjal o
poroki sina ali h~erke in se zavezal ali izro~il partnerju doto, je moral dogovor spo{tovati
in ni smel dote zahtevati nazaj, tudi ~e je potem pri{lo do poroke z drugo osebo (statut
TS, knjiga II, ~lena 16, 55).
V primeru, da je Izolan umrl v komunalni slu`bi, sta bila njegova najstarej{i sin ali h~i v hi{i prosta komunalnih dajatev in obveznosti do dopolnjenega 12. leta (statut IZ, knjiga II, ~len 107). Mo{ki Izolani so pri 14 letih prisegli zvestobo do`u, leto kasneje pa so patricijski sinovi postali ~lani velikega sveta. Za pridobitev komunalne slu`be so morali po~akati {e pet let (statut IZ, knjiga I, ~len 92; knjiga III, ~len 7). Tudi piranski fantje so pri 14 letih polo`ili prisego zvestobe (sacramentum sequiti, statut PI, knjiga I, ~len 2). V Piranu so ob zapiranju velikega sveta upo{tevali tudi `ensko sorodstveno linijo: pravico do ~lanstva v velikem svetu je imel tisti, katerega ded po o~etovi ali materini (!) strani je bil ~lan sveta, medtem ko je bila v Izoli za vstop v veliki svet upravi~ena le sorodstvena linija po mo{kih prednikih (statut PI, knjiga I, ~len 17; statut IZ, knjiga III, ~len 1).
V Trstu je fant dobil pravico do pri~anja (v pravdi) z dopolnjenim 14. letom. @e leto kasneje je – ~e ni `ivel pod o~etovo oblastjo – dosegel “zakonito starost” in je smel samostojno nastopati na sodi{~u. Statut je predvideval, da dekleta zorijo hitreje: polnoletnost in pravico do pri~anja jim je priznaval `e z 12. letom starosti, samostojnih nastopov pred sodi{~em pa zanje ni predvidel. Pa~ pa je lahko Tr`a~anka pri~ala glede
Darja Miheli~
delikta ali zlo~ina, ~e je bila starej{a od 15 let. Le v posebnih primerih so bili k pri~evanju pritegnjeni tudi mlaj{i otroci (statut TS, knjiga III, ~len 2).
Fant ali dekle “zakonite starosti” sta veljala za samostojna (statut TS, knjiga II, ~len 53). Kopr~an(ka) in Izolan(ka)6 sta bila/bili sodno odgovorna/i in jima je bila priznana polnoletnost tudi v primeru, ~e sta imela/i stare, (duhovno) oslabele star{e (statut KP, knjiga II, ~len 43; statut IZ, knjiga II, ~len 54).
Kazenska odgovornost otrok
Tr`a{ki otroci v rani mladosti se v pasivni vlogi omenjajo v zvezi s prekr{ki mater – branjevk (venderigola, tricola) na trgu. Bile naj bi mirne in se posve~ale samo prodaji. 24 Pri svojem delu naj ne bi vile ali predle. Tudi naj ne bi imele ob sebi otrok mlaj{ih od dveh let; branjevke o~itno pogosto niso bile mirne; posve~ale so se tudi drugim opravilom, ne nazadnje dojen~kom, ki jih najverjetneje niso imele kje pustiti. Kr{ilka dolo~ila bi morala za kazen obhoditi mestno pala~o in pri tem nositi okrog vratu 12 kilogramov te`ak kamen (25 liber po slabega pol kilograma, statut TS, knjiga I, ~len 56).
Tr`a{ki statut v zvezi s pravno odgovornostjo otroke deli po razli~nih starostnih stopnjah. Podrobno opredeljuje kazensko odgovornost otrok za po{kodbe in `alitve oseb mlaj{ih od 15 let ter mentalno prizadetih ljudi. ^e so jih zagre{ili fantje ali dekleta, ki {e niso dopolnili sedem let starosti, so ostali nekaznovani, celo ~e je bil izid smrten. Fant v starosti od sedmega do desetega leta in pol, dekle od sedmega do devetega (!) leta in pol sta bila za tovrsten delikt `e dol`na pla~ati denarno kazen, ki pa je bila ni`ja kot za odrasle, ali pa ju je doletela telesna kazen – vendar ne pohabljenje in usmrtitev, ki sta bila za tovrstne delikte predpisana za odrasle, polno odgovorne osebe. ^e sta fant ali dekle v obdobju od prej omenjene zgornje starostne meje do 15. leta koga ranila ali `alila, sta bila kaznovana s kaznijo od 10 liber navzgor, ki jo je od primera do primera dolo~il tr`a{ki kapitan. ^e pa sta koga pohabila ali ubila, ju je doletela enaka kazen kot odrasle (statut TS, knjiga III, ~len 7). Tudi kazen za tatvino je bila – z vzgojnim namenom? – predpisana `e za fanta ali dekle med sedmim in 15. letom starosti (statut TS, knjiga III, ~len 43).
V Trstu ni bilo dovoljeno, da bi mo{ki nad 15. letom ob veselici, kjer je bil ples ali kolo, povabil na ples dekle ali `eno, najsi je stala ali sedela (statut TS, knjiga III, ~len 77). Kaznivo je bilo, ~e se je kak Tr`a~an bahal, da se je brez dovoljenja star{ev ali skrbnikov poro~il ali ob~eval z dekletom. Skrivna poroka brez dovoljenja o~eta ali matere ali skrbnikov je bila prepovedana, zagro`ena kazen za mo{kega je bilo obglavljenje (statut TS, knjiga III, ~len 59). ^e se je `enska starej{a od 14 let bahala, da se je poro~ila ali spala z mo`em proti volji njegovih star{ev in skrbnikov, bi morala pla~ati 100 zlatih dukatov in odsedeti leto dni v je~i. Za pridobitev priznanja krivde je bilo v takem primeru dovoljeno tudi mu~enje (statut TS, knjiga III, ~len 59).
Te`ji moralni prekr{ek, kjer so mogle biti udele`ene neodrasle osebe, sta bili skrivna poroka in pre{u{tvo. Kopr~anka, ki se je na skrivaj poro~ila, je izgubila pravico
6 Domnevam, da razliko spolov v izolskem statutu ponazarja izraz homo vel persona = “~lovek ali oseba”.
O otro{tvu v srednjem veku
do dote, medtem ko je kazen za mo{kega zna{ala 200 liber (statut KP, knjiga I, ~len 20). ^e sta se v Kopru brez dovoljenja sorodnikov (o~eta, matere, brata) poro~ili dekle ali `ena, ki sta {e `iveli v okrilju sorodstva, ali ~e sta pre{u{tvovali, sta izgubili pravico do dela dru`inskega imetja, ki bi jima sicer pripadel (statut KP, knjiga I, ~len 19).
Nekaj odlokov prepoveduje o{kodovanje zasebne lastnine in zasebnih interesov s strani otrok. Osebe obeh spolov od sedmega leta starosti dalje se v tr`a{kem statutu omenjajo v zvezi z rabutanjem sadja in z manj{o ali ve~jo krajo (statut TS, knjiga III, ~lena 43, 35).
Od fi zi~nega ogro`anja some{~anov tr`a{ki statut konkretno omenja dekle pod
15 leti, ki bi ranila, udarila ali druga~e podnevi ali pono~i prizadela Tr`a~ana ali tujca.
Doletela naj bi jo zmanj{ana kazen (statut TS, knjiga III, ~len 7).
25
Otroci kot prestopniki in `rtve deliktov
Mladoletni Kopr~ani, ki so bili pod okriljem bli`njih sorodnikov, niso mogli pravno delovati in nastopati na sodi{~u, razen kadar so bili njihovi star{i obnemogli. Za koprskega delinkventa, ki je bil {e v skrbstvu o~eta ali matere, so v primeru prekr{ka zoper skupnost odgovarjali star{i, ki so zanj poravnali {kodo ali pa prisegli, da mu ne bodo izro~ili pripadajo~ega imetja, dokler ne bi bilo skupnosti zado{~eno (statut KP, knjiga II, ~lena 43, 44). Tudi v Piranu je bila v veljavi podobna praksa (statut PI, knjiga VII, ~len 1).
Kazni nad mladoletnimi otroki, ki so se pretepali, lasali ali obmetavali s kamenjem, celo ~e so koga ranili, je v Piranu in Izoli izrekel podestat (statut PI, knjiga II, ~leni 8, 9, 10, 11, 12, 13; statut IZ, knjiga I, ~leni 2, 10, 17, 40), vendar so piranski pretepa~i nad 15 leti `e odgovarjali za svoja dejanja (statut PI, knjiga II, ~len 13).
Nedoletni otroci pod 15. letom so v tr`a{kem statutu – ne glede na spol – v primeru, da je bil nad njimi izvr{en delikt, postavljeni v isto vrsto kot bebci, slaboumni, blazne`i, du{evno prizadeti. Pa~ pa prizadetih oseb (spol pri njih ni omenjen) – za razliko od (normalnih) otrok – v Trstu ni doletela kazen za {e tako te`ak zlo~in. Presoja, ~e se morda ne pretvarjajo in nepri{tevnosti ne hlinijo, je bila prepu{~ena sodniku. Sorodniki so morali imeti du{evno prizadete delinkvente zaprte, da niso ogro`ali okolice. ^e tega niso storili, je prestopnike ~akala je~a, kjer so jih po potrebi zvezali in vkovali v verige (statut TS, knjiga III, ~len 7). Tr`a{ki otroci pod 15. letom se omenjajo kot mo`ne `rtve `alitev, po{kodb, izgube uda ali umora (statut TS, knjiga III, ~lena 7).
V Trstu se posebej omenjajo nedoletna – ali bolje: spolno nedorasla dekletca (puella non adhuc viri potens) v zvezi z zlo~inom sodomije (crimen sodomitticum). Tisti, ki se je v javnosti7 pregre{il nad takim dekli~em, bi naj bil po dolo~ilu statuta javno se`gan. ^e ga niso ujeli, so ga za vekomaj izgnali. Ta kazen ni zastarala: ~e bi se vrnil, bi ga se`gali (statut TS, knjiga III, ~len 18).
7 O~itno se je tu statut distanciral od zasebnega `ivljenja in je skrbel le za neomade`evano obli~je javnosti.
Darja Miheli~
Piranska praksa
Podrobni pregled gradiva piranskega mestnega arhiva nudi skromnej{i izplen podatkov kot mestni statuti, so pa ti podatki konkretni: za njimi stojijo poimensko znani ljudje. Dokumentirana piranska praksa ne odstopa od statutarnih predpisov, ~eprav jih v nekaterih pogledih vsebinsko presega.
Zapisi v nekaj primerih omenjajo mlade Piran~ane, ki jih star{i dajejo v uk ali slu`bo, otroci nastopajo v testamentih, popisih premo`enja sirot, omenjeni so, kadar varuhi zanje sklepajo pogodbe ali se v njihovem imenu pojavljajo pred podestatom, da razsoja o njihovem imetju.
Redki so zapisi, ki pri~ajo o postopanju star{ev ali varuhov z otroki. Zdi se, da so sorodniki z otroki precej svobodno razpolagali: lahko so jih dajali v najem kot delovno silo,8 fante so dajali v uk za obrtnike.9 Nekaj je tudi primerov, ko so bili star{i zadol`eni u~itelju (doctor gramatice), ki je u~il njihovega sina.10
Fantje in dekleta so dedovali premi~nine in nepremi~nine.11 Pri konkretnih zapu{~inah star{ev ni zaslediti izrazitih prednostnih pravic bratov pred sestrami. Po umrlem roditelju so dedovali oboji. Testamenti v~asih kot dedi~e dela premo`enja omenjajo sinove in h~ere.12 Druga~no sliko glede razpolaganja z zapu{~ino ka`e osamljeni primer oporoke Artuica, sina Alberica de Artuico iz 26. januarja 1287.13 Del besedila dokumenta enakovredno upo{teva vse otroke: ob smrti koga med njimi pred polnoletnostjo naj bi se njegov del zapu{~ine – po tedanji navadi – razdelil med ostale otroke ne glede na spol. Testament pa vsebuje {e posebno dolo~ilo: “^e bi se moje h~erke omo`ile, naj tedaj omenjeno imetje preide na mojega sina Alberika” (Sic dicte fi lie mee nuberent, tunc dicta bona deveniant in fi lio meo Alberico). V tem primeru so h~erke s poroko izgubile pravico do dedi{~ine v korist brata.
V ~asu mladoletnosti so sirote obeh spolov, ki jim je umrl eden od star{ev, v skladu z dolo~ili statuta dobile varuhe, ki so skrbeli zanje in za njihovo imetje. Varuh je bil obi~ajno pre`iveli roditelj, ~e ni pokojni v testamentu dolo~il druga~e.14
8 Zapis iz 11. septembra 1328 (SI PAK PI, vicedominska knjiga {t. 2, list 120) omenja, da je mati prejela polovico pla~ila za najemnino za svojega sina (nomine pensionis fi lii sui); 17. septembra 1291 (SI PAK PI, notarska knjiga {t. 6, list 73; Miheli~ 2002, {t. 571) pa sre~amo primer strica, ki daje za {est let v najem ne~akinjo, h~erko svojega brata, za hrano in obleko.
9 Znan je primer star{ev, ki sta dala sina v uk za ~evljarja (SI PAK PI, listina, 2. oktober, 1288), 40 let kasneje, 17. decembra 1328, je dala sina v uk za ~evljarja Marincha Sclava iz Ka{tinjola (SI PAK PI, vicedominska knjiga {t. 2, list 179 verso–180); 22. novembra 1339 pa je dala mati sina v uk za kroja~a (SI PAK PI, vicedominska knjiga {t. 8, list 220 verso).
10 Primer iz 12. julija 1328 (SI PAK PI, vicedominska knjiga {t. 2, list 84 verso).
11 Primer dedovanja dekleta je zabele`en v testamentu Petra Petenarija iz 28. julija1290, kjer razen volil, ki jih podrobno navaja, zapu{~a premi~nine in nepremi~nine h~erki Boni (SI PAK PI, notarska knjga {t. 6, list 29 verso; Miheli~ 2002, {t. 197). Oporoka Sophyje, `ene gospoda Riçota iz Pirana iz 22. januarja 1320 prepu{~a h~erki Suriani hi{o s pritiklinami do morja (SI PAK PI, notarska knjiga {t. 15, list 3–3 verso).
12 Npr. testament Iohanesa Ausilline iz 8. julija 1285 (SI PAK PI, notarska knjiga {t. 2, list 19–19 verso; Miheli~ 1986, {t. 216); testament Leonarda Sclava iz 3. februarja 1301 (SI PAK PI, notarska knjiga 15, list 5–5 verso).
13 SI PAK PI, notarska knjiga 2, list 43 verso; Miheli~ 1986, {t. 545.
14 Omenjeni testament Artuica, sina Alberica de Artuico je za varuha in izvr{ilca oporoke imenoval testatorjeva star{a.
O otro{tvu v srednjem veku
O deliktih otrok ali deliktih nad njimi, o katerih so se na {iroko razpisali sestavljalci statutov obavnavanih mest, pa v doslej znanih zapisih piranskega vsakdana ni sledu.
LITERATURA
ARIÈS, Philippe
1960   L’enfant et la vie familiale : sous l’ancien régime. Paris : Plon.
1962   Centuries of childhood : a social history of family life. New York :  Random house.
ARNOLD, Klaus
1980 Kind und Gesellschaft in Mittelalter und Renaissance. Paderborn, Schöningh, München : Martin Lurz.
BARBADICUS, Augustinus
1668   Statuta Justinopolis metropolis Istriae. Venetiis : apud Franciscum Salerni, & Ioannem Cagnolini.
CAGNARONI, Cesare
1665   Statuta inclytae ciuitatis Tergesti ... [etc.]. Tergesti : apud Antonium Turrinum.
FRANCESCHI, Camillo de
1960   Gli statuti del comune di Pirano del 1307 confrontati con quelli del 1332 e del 1358. Monumenti
storici. Padova : Deputazione di storia patria per le Venezie. (Deputazione di storia patria per le
Venezie ; 16).
HERLIHY, David
1985   Medieval households. London : Harvard University Press.
HEYWOOD, Colin
2001   A history of childhood : children and childhood in the West from medieval to modern times. Cambridge : Polity ; Malden : Blackwell.
KANDLER, Pietro
1849 Statuti municipali del Comune di Trieste che portano in fronte l’anno 1150 : con prefazione storica ed indici. Trieste : Lloyd Austriaco.
KOS, Du{an
2006   Statut izolskega komuna od 14. do 18. stoletja. Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raz-iskovalno sredi{~e, Zalo`ba Annales : Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko ; Rijeka : Dr`avni arhiv.
KOVA^I^, Mojca
2004 @enska v srednjem veku na Slovenskem : magistrska naloga. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino.
2007   @enska v plemi{kem kontekstu v srednjem veku na Slovenskem : doktorska disertacija. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino.
LETT, Dider
1997   L’enfant des miracles : enfance et société au moyen age : (XIIe-XIIIe siecle). Paris : Auber.
MARGETI], Lujo
1993 Statut koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki do leta 1668. Koper : Pokrajinski arhiv ; Rovigno : Centro di ricerche storiche.
MASON, Antony
1997   If you were there : medieval times. London : Marshall.
MIHELI^, Darja
1978   @ena v piranskem obmo~ju do srede 14. stoletja. Zgodovinski ~asopis 32, {t. 1-2, str. 23-36.
1986   Piranska notarska knjiga. Zv. 2, (1284-1288). Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski in{titut Milka Kosa.
1999 Odnos oblastnih ustanov do `ensk in otrok v srednjeve{kih mestih severozahodne Istre. Acta Histriae, {t. 7, str. 329-348.
2002   Piranska notarska knjiga. Zv. 3, (1289-1292). Ljubljana : Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU.
MORTEANI, Luigi
1888-1889 Isola ed i suoi statuti. Gli statuti d’Isola. Atti e memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria 4, str. 349-421; 5, str. 155-193.
ORME, Nicholas
2003   Medieval children. New Haven, London : Yale University Press.
Darja Miheli~
PAHOR, Miroslav; [UMRADA, Janez
1987  Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski in{titut Milka Kosa.
SCHULZ, James Alfred
1995  The knowledge of childhood in the German Middle Ages : 1100–1350. Philadelphia : University of Pennsylvania Press.
SHAHAR, Shulamith
1991  Kindheit im Mittelalter. München, Zürich : Artemis & Winkler.
SZOMBATHELY, Marino de
1935  Statuti di Trieste del 1421. Archeografo Triestino 20=48, 3. vrsta.
28
BESEDA O AVTORICI
Darja Miheli~ (r. Grafenauer), dr., redna profesorica, predstojnica na Zgodovinskem in{titutu Milka Kosa (ZRC) SAZU in predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2001 predava tudi na Fakulteti za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem v Kopru. Je izvoljena slovenska predstavnica v Commission internationale pour l’histoire des villes, od leta 2002 ~lanica njenega izvr{nega odbora. Je ~lanica izvr{nega odbora v Association internationale pour l’histoire des Alpes. Njene raziskave zajemajo objave in analize latinskih in latinsko-italijanskih izvirnikov severnoistrskih mest srednjega in prvih stoletij novega veka in historiografi jo 15. do 18. stoletja o slovenskem prostoru. Preu~uje vpra{anja gospodarske in dru`bene zgodovine ter zgodovine vsakdanjega `ivljenja.
ABOUT THE AUTHOR
Darja Miheli~ (b. Grafenauer), Ph. D., is a full professor and head of the Milko Kos Historical Institute (Scientifi c Research Centre, Slovene Academy of Sciences and Arts) and lecturer at the Faculty of Arts, Ljubljana. She has been lecturing at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper, since 2001. She is the elected Slovene representative in the Commission internationale pour l’histoire des villes, and has been a member of its executive Bureau since 2002. She is also a member of the executive committee of Association internationale pour l’histoire des Alpes. Her research includes publications and analyses of Latin and Latin-Italian originals from the north-Istrian towns dating from the Middle Ages and the fi rst centuries of the modern age, and the historiography of the 15th to 18th centuries in the Slovene territory. She researches issues of economic and social history and the history of everyday life.
O otro{tvu v srednjem veku
SUMMARY
ON CHILDHOOD IN THE MIDDLE AGES (Trieste, Koper, Izola, Piran)
The history of children in the Middle Ages has been the subject of detailed research around the world for several decades, but in Slovenia targeted research of this type has yet to unfold. Archive records, which would directly describe the everyday life of children in the family and their position in medieval society, are scarce, even though children had a special place in the family’s hierarchy in the Middle Ages. The coastal towns of Istria have long notarial and legislative traditions, which left behind written documents on business operations and the regulation of conditions in the towns; their archives therefore yield some information on children. The article deals with the West Istrian towns of Trieste, Koper, Izola and Piran in the Middle Ages. It is based on preserved medieval urban statutes from the 14th and 15th centuries from these towns and original written archive material: documents, notarial and vicedominus registers from the town archives of Piran, a branch of the Regional Archives of Koper. The provisions of the statutes defi ne the rules of conduct and behaviour in the towns. They refer to children in families, orphans, and minors of both sexes. Among the mentioned towns, the most detailed statute is that of the Habsburg town of Trieste, followed by the statutes of the Venetian town of Koper. The body of the article draws on the provisions of these two statutes and is complemented by the statutes of the Venetian towns of Izola and Piran.
The provisions of the statutes in general make no difference in the treatment of girls and boys. Children who had parents and lived with them under the same roof were subjected to their authority. The statutes anticipated possible tensions within families. Frequent causes of family disputes were property issues. Many provisions in the statutes deal with the issue of the inheritance of children. Major attention is also dedicated to orphans. The legislation defi ned the conditions for coming of age, legal capacity, and penal liability of children. The provisions treated children, on the one hand, as active perpetrators of misdemeanours, violations, and criminal offences, and as their victims on the other hand. A detailed survey of the material of the Piran town archives yielded much less data than the town statutes, but the data are of a concrete nature and refer to people by name. The documented practices in Piran do not diverge from the provisions of the statutes, but in some aspects exceed them in their essence.