GLAS
Leto XLVII ■ št. 68 - CENA 80 SIT
Kranj, torek, 30. avgusta 1994
rrazniK v LesKovici
Zdaj imajo cesto in vodo
V nedeljo je na slovesnosti v Lesko vici minister za notranje zadeve Andrej Šter odprl novo cesto, predsednik občinske skupščine Škofja Loka Igor Draksler pa vodovod.
Leskovica, 29. avgusta -Potem ko so pred štirimi leti začeli graditi vodovod Leskovica - Studor - Debe-ni - Srednje Brdo, letos, po odločitvi za samoprispevek, pa spomladi tudi cesto Kopacnica - Leskovica, so v nedeljo proslavili dokončanje obeh pomembnih del iz komunalne infrastrukture v tem delu krajevne skupnosti Gorenja vas in škofjeloške občine.
Slovesnosti so se poleg domačinov, predstavnikov občine in krajevne skupnosti udeležili tudi minister za zunanje zadeve Lojze Peteric, poslanec državnega zbora Ivan Oman, predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, pa tudi nekdanja predsednika občine Roman Albreht in Viktor Žakelj. Čestitke in priznanje govornikov in gostov so veljale krajanom in gradbeni-
ma odbora, pa tudi vodstvu krajevne skupnosti in izvajalcem. Slovesnost, ki so jo domačini prav tako skrbno pripravili, kot je bilo njihovo delo pri akciji, so podprli SGP Primorje Ajdovščina, kot glavni izvajalec del, Rudnik Žirovski vrh, Marmor Hotavlje in Izvršni svet občine Škofja Loka.
Več na 4. strani.
A. Žal
ar
Na svečanosti so reklt-
Igor Draksler, predsednik občinske skupščine Škofja Loka: "Največ so prispevali krajani, ker imajo svoje kraje radi."
Andrej Šter, minister za notranje zadeve: "Kjer je volja, je pot. Vam se je na tej poti uspelo izločiti iz takšnih ali drugačnih preštevanj. "
Vincencij Demšar, predsednik IS Škofja Loka:
"Veselim se, da Leskovica in zaselki niso več bogu za hrbtom."
Lojze Peterle, minister za zunanje zadeve: "Obeta se nam kar dobra gospodarska rast in država bo lažje pomagala pri razvoju infrastrukture."
Jože Bogataj, predsednik KS Gorenja vas: "Občina skrbi za policentrični razvoj. Ves čas pa nas je spremljalo grenko spoznanje, da mlada država Slovenija posveča premalo pozornosti podeželju,"
Marjan Podobnik, predsednik SLS: "Tudi sam si želim, da bi bila prihodnost podeželju bolj naklonjena."
Negotova usoda zapuškega Sukna
Med stečajem in prodajo
Kranj, 29. avgusta - V tem tednu naj bi bilo mano, kakšna bo usoda zapuškega Sukna, Mi se bo na Skladu za r**voJ odvilo več sestankov, Predviden je tudi pogovor z nvm£kim podjetjem Clam-r, ki ie zanima za nakup tovarne.
Agonija zapuSkega Sukna traja žc nekaj časa, tako r<-'koč vsi finančni pokazatelji narekujejo stečaj, odločitev pa *e ni padla, ker se za nakup tovarne zanima nemško podjetje Clawcr, ki tam kupuje
odeje, v igri pa je tudi italijansko podjetje Tttanus. Pogajanja še potekajo, v četrtek, 1. septembra, je na Skladu za razvoj, v čigar lasti je zdaj Sukno, predviden pogovor z nemškim kupcem. Danes je po tekal sestanek s predstavniki tovarniškega sindikata, jutri pa direktorju Sukna TomaŽu Gašperlinu poteče trimesečna pogodba in na Skladu za razvoj bodo v pogovoru z njim odločali o podaljšanju njegovega mandata. • M. V.
Marjan Zupančič zma-R<*1 na jubilejnem triatlonu jeklenih -Minulo soboto je bil v Bohinju ["Kluionali 10. triatlon Ifkelnih, na katerem je kartalo 86 tekmovalcev.
njimi tudi tri Unske.
('kleni so najprej veslali P" Bohinjskem jezeru, so se s kolesi odpel-)a" do Rudnega polja m koncu še tekli do vodnikove koče pod Tri fjgvom. Prvi je bil na cJtJU 23-letni Marjan /u Ptnčtt i: Posavca, ki je v *°dnji disciplini, gorskem
Ufel m prehitel Jo'c
1(1 Roglja (na diki), ki ima
S'"'' rekord triatlona, 2 JJ 33 minut. Več o e«movanjU V Bohinju v
*totinki na 19. strani,
V. Stanovnik
Gorenjska^ Banka
9 W d.d. Kranj
Banka d posluhom
Pojutrišnjem spet pouk
Kranj, 30. avgusta - Še dva dni in poletnih počitnic bo konec. 1. septembra se spet nepreklicno začne pouk. Šolarji so sicer pričakovali, da bo začetek šole v ponedeljek, 5. septembra, vendar se bo tedaj začel samo tam, kjer so se zakasnili z obnovo šolskih stavb. Na Gorenjskem, kjer imamo ta čas dvoje večjih tovrstnih naložb, namreč obnovo jeseniške Gimnazije m adaptacijo in prizidek k Srednji gostinsko-turistični šoli v Radovljici, pa bodo s poukom kljub vsemu začeli v četrtek, 1. septembra. Prvi šolski teden bo tako dolg le dva dni. In še ena dobra novica: čez dva meseca bodo že prve enotedenske počitnice. • D. Ž.
Preddvor, 27. avgusta - Vreme je bilo v soboto kot naročeno za potepanje po hribih, česar so bili na moč veseli organizatorji tradicionalnega, šestega, družinskega pohoda na Jakoba, in seveda številne družine, ki so se v sobotnem Jutru povzpeli na priljubljeno izletniško točko nad Preddvorom. Prvi so zagrizli v hrib že zarana, ob 7. uri, nato pa so se vse dopoldne vrstili novi in novi izletniki iz bližnje in daljne okolice. Dopoldne so jim v cerkvici sv. Jakoba pripravili mašo, popoldne pa v dolini družabno srečanje pri hotelu Bor. Takole prešerni so se vračali sobotni pohodniki, najbolj veseli seveda tisti, ki so v žrebanju srečk potegnili katero od bogatih nagrad, ki so jih prispevali sponzorji. • Foto: L. Je ras
Javorje - Pravijo, da se je gobarska sezona začela, in da je gob dovolj. Med njimi je prav gotovo nekaj zelo velikih. Tako so v nedeljo popoldne na travniku Jaka, Tina, Jure in Simon našli dve prašnici velikanki. Večja skoraj štirikilogramska in manjša dobra ava kilograma bosta pravšnja južina za vse štiri, pa še ostalo bo. dobi sta zdravi in užitni so zatrdili. Vsi štirje so navdušeni gobarji, najraje pa nabirajo jurčke, lisičke, marele. Te najbolj poznajo in tudi jedo jih radi. Kljub temu da se za vse štiri kmalu začne pouk, pravijo, da bodo Imeli čas in voljo za izlet v gozd in na bližnje travnike. Besedilo in slika: (iorazd Sini k
		R1	7;	IN	n		
Z AS TA VLJALNICA Koroška c. 41 Kranj, tel.:064/211256							
MAKLER BLED d.o.o.
PRODAJA NEPREMIČNIN
V petek, 2. septembra 1994, v Gorenjskem glasu.
■mokol
SLOVENIJA IN SVET
Na Slovaškem so praznovali obletnico upora proti fašizmu
V soboto se je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan mudil na enodnevnem obisku na Slovaškem, kjer se je na povabilo slovaškega predsednika Mihaela Kovacha, skupaj še s 25 državniki udeležil proslave v Banjski Bistrici ob 50. obletnici slovaškega narodnega upora proti fašizmu. Predsednika Kučana je sprejel slovaški zunanji minister Edvard Kukan, v Banjski Bistrici pa se je srečal s slovaškim predsednikom Michaelom Kovachem, premierom Jožefom Moravčikom in predsednikom parlamenta Janom Gašparovičem. Na spomenik slovaškega upora proti fašizmu je predsednik Kučan položil venec, nato pa si ogledal muzej slovaškega upora in se udeležil podelitve odlikovanj udeležencem upora. Med tujimi državniki, s katerimi se je srečal naš predsednik, omenimo tudi amreiško veleposlanico pri OZN Madelaine Allbright, s katero se je pogovarjal o načrtu Parnerstvo za mir, zanimala pa jo je tudi pošiljka slovenske vojaške opreme, ki jo je nedavno zaplenila avstrijska carina.
Predstavitev kandidature za zimske olimpijske igre
Konec preteklega tedna je v Pariz na sestanek mednarodnega Olimpijskega komiteja odpotoval, skupaj s predsednikom slovenskega Olimpijskega komisteja mag. Janezom Kocjančičem in jeseniškim Županom dr. Božidarjem Brudarjem slovenski minister za zunanje zadeve in podpredsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Skupaj z Avstrijo in Italijo naj bi predstavili kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger treh dežel leta 2002 oz. 2006, kar naj bi bila tudi priložnost, kot je izjavil Lojze Peterle, tudi če kandidatura ne bo uspešna, za promocijo naše lržave. Po teh predstavitvah o kandidaturah še ne bodo odločali, iač pa naj bi bila ena od številnih ponudb (skupaj je bilo vloženih lcvet) sprejeta šele pomladi prihodnje leto.
v
tirje ministri o sodelovanju pri varstvu okolja
V sosednjem avstrijskem Gradcu so se v nedeljo na vodnevnem neformalnem srečanju sestali avstrijski, slovaški,
madžarski in slovenski minister za okolje. Na pobudo avstrijske linistrice za okolje Marie Rauch- Kallat bodo obravnavali
nednarodne pravne akte o okolju in nacionalne programe arstva okolja, so sporočili iz slovenskega ministrstva za okolje
in prostor, v imenu katerega se je srečanja udeležil minister dr. Pavle Gantar.
Sporazum o grobiščih nemških vojakov
V ponedeljek in torek v Ljubljani potekajo pogajanja za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne Republike Nemčije o urejanju vojnih grobišč nemških vojakov v Sloveniji in slovenskih žrtev vojne v Nemčiji. Nosilca tega sporazuma, ki ga bosta podpisali vladi obeh držav, sta na slovenski strani ministrstvo za delo, družino in socialnezadeve, na nemški strani pa ministrstvo za zunanje zadeve. Slovensko delegacijo na razgovorih vodi Janko S. Stušek, državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, nemško delegacijo pa dr. Klas Platz, odposlanik ministrstva za zunanje zadeve ZR Nemčije. • Š. Ž.
Vaša hišna številka in Gorenjski glas
Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ
še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, Če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki družini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna Številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pđ je možno, da je hišna številka npr. na večdružinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti tisti, ki prvi najde svojo hišno številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado.
Po sledeh predloga za spremembo zakona o denacionalizaciji
Država z denacionalizacijo jemlje že drugič
Vračanje delov podjetij denacioanlizacijskim upravičencem v nekaterih primerih bistveno krni možnost nadaljnjega gospodarjenja, zato naj bi v takih primerih lastnino vrnili z državnimi odškodninskimi obveznicami.
Poročali smo že, da se nam v prihodnje očitno obeta cela vrsta pobud za spremembo obstoječe zakonodaje, ki naj bi bila uveljavljena na podlagi referendumov. Sedaj, ko imamo sprejet nov zakon o referendumu in ljudski iniciativi, je namreč pot in postopek za to pravnoformalno urejen, in le vprašanje časa je bilo, kdo bo prvi to uporabil. Začetek je nedavno najavil predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik, ki je obvestil volivce, da je mogoče po 22. avgustu v knjigarnah DZS dobiti obrazce za podpisovanje zahteve o pobudi Jožefa Šketa za spremembo zakona o denacionalizaciji, rok za zbiranje podpisov pa se izteče 21. oktobra. Zakaj pri tej pobudi pravzaprav gre?
Jožef Šket, predsednik Konzorcija zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja v dokaj zahtevnem gradivu (takega očitno zahteva parlamentarni postopek) ob predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji opozarja, da so bile že ob sprejemu tega zakona izraženi številni strokovni pomisleki, ki pa so bili zavrnjeni s pojasnilom, da se bo zakon lahko kasneje dopolnjeval in glede na izkušnje prilagajal. Praktično uresničevanje zakona je pokazalo, trdi, da ima dejansko zakon mnoge slabosti, zato je potrebna njegova sprememba. Kot najpomembnejša slaba izkušnja uveljavljanja zakona se je po Šketovem mnenju pokazalo dejstvo, da vračanje posameznih delov podjetjih v naravi (v fizični obliki) denacionalizacijskim upravičencem ogroža možnosti podjetij za nadaljnje poslovanje in gospodarjenje, izrazita naravnanost zakona v tak način popravljanja krivic pa neustrezne in negotovo odškodnine še pospešujejo. S
tem nastaja velika gospodarska škoda, zmanjšuje se obseg gospodarjenja in vse več ljudi postaja tudi višek.
Druga plat teh denacionaliza-cijskih procesov je po oceni Jožefa Šketa v vse bolj razvidnem dejstvu, da je država s takim načinom vračanja odvzetega premoženja preložila svoje obveznosti na ramena tistih podjetij, ki po naključju imajo oz. posedujejo v preteklosti nacionalizirane nepremičnine, kar z drugimi besedami pomeni, da razpolaga s premoženjem, ki je sicer res v pretežni meri še družbena lastnina, posameznih podjetij. Ta so v dobri veri, da so poslovna sredstva njihova last, zaposlovala delavce, organizirala poslovanje in nenavse-zadnje tudi sklepala posle, finančne in druge odnose s številnimi partnerji, sedaj pa je vse to ogroženo, saj jim grozi brezplačen odvzem dela te lastnine. S tem se krši tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah, saj je lastništvo postala standardna pravica sodobnega
sveta. Nobena od držav, ki so v zadnjih letih stopile na pot ponovne privatizacije, si ni privoščila krnitve obstoječih podjetij, pač pa je povsod vračanje v naravi le redka izjema. Nič čudnega torej, še poudarja predlagatelj zagonskih sprememb, če se denacionalizacija uresničuje z veliko počasnostjo, spori, zapleti, pa tudi na strani denacionalizacijs-kih upravičencev nastajajo prav nedopustne razlike. Namesto velike narodnogospodarske škode bi drugačen pristop lahko pomenil pospešitev gospodarskega razvoja, kar bi bilo v današnjih slovenskih razmerah vsekakor dobrodošlo.
Pri predlogu sprememb zakona o denacionalizaciji Jožef Šket izhaja iz predpostavke, da upravičenci do vrnitve odvzetega premoženja ne smejo biti prikrajšani, pač pa izenačeni in posebej spodbujeni za novi pristop, ki ne bo povzročal gospodarske škode. Bistvena novost zakonskih sprememb je v tem, da naj bi država izdala odškodninske obveznice, za katere bi jamčila, in bi torej to postala najkakovostnejša oblika vračanja kapitala, ki bi oškodovancem: denacionalizacijskim upravičencem in tistim podjetjem, ki so del svojega premoženja že vrnila, omogočila gospodarske naložbe po lastni izbiri. Predlagane so naslednje možnosti: pridobivanje kapi-
talskih deležev pri Skladu Republike Slovenije za razvoj, prednostni nakup zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ali pa za najetje kredita pri Skladu za razvoj za katerokoli lastno gospodarsko dejavnost ali kapitalsko naložbo. S tem bi naj se torej razširilo zakonske možnosti poravnavanja krivic povzročenih z nacionalizacijo, vračanje v last in posest pa naj bi postalo mogoče le s soglasjem zavezanca.
Po tem predlogu naj bi se s tem prekinila tudi praksa, da se denacionalizacija izvaja na račun nove nacionalizacije (krnitve lastnine podjetij), saj naj bi odškodnino za vrnjeno lastnino dobila tudi podjetja, ki so že lastnino vrnila. Hkrati je s tem tudi presežen dvom, kaj storiti z že zaključenimi postopki denacionalizacije. Predlagatelj zagotavlja, da naj bi bila pravna varnost že zaključenih
riostopkov popoma s tem, da se ahko udeleženci, če za to obstaja soglasje na obeh straneh, sporazumejo tudi za spremembe, ki jih ta predlog sprememb zakona ponuja. Najpomembnejša pridobitev pri tem pa bi bila, da bi se zaustavil proces krnitve podjetij, ki da ogroža poslovanje, z odškodninskimi obveznicami pa bi se odprle možnosti za nove naložbe, s tem pa pospešile gospodarske aktivnosti oz. razvoj.. • Š. Žargi
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Slovenski krščanski demokrati
S predvolilno koalicijo se ne mudi
Slovenski krščanski demokrati ne bodo pristali na položaj pridruženega člana, niti na izsiljevanje z datumom podpisa sporazuma o novi koaliciji pred lokalnimi volitvami, so opozorili na zadnji tiskovni konferenci te stranke. Predsednik Lojze Peterle je povedal, da si bodo prizadevali za to, da bi bile te volitve še letos, pred odločitvijo o povezavah z desno usmerjenimi strankami pa bo predsednik obiskal vse regijske odbore in tako ugotovil mnenja in razpoloženja. Pri SKD jih v ponujenem sporazumu zlasti moti, da vsebuje številne teme iz državne pristojnosti, kar bi bilo mogoče razlagati tudi tako, da se ustanavlja nova politična koalicija, ki naj ne bi bila le predvolilna, manjkajo pa poudarki na lokalnih zadevah. Skeptični so do tega, da bi bilo možno sporazum v nekaj dneh, ki ostajajo do napovedanega podpisa 1. septembra, dovolj uskladiti, zato vztrajanje in pogojevanje s tem rokom diši
Eo izsiljevanju. Še naprej si bodo prizadevali za dvostrankarsko oalicijo SKD - LDS, o čemer naj bi se LDS odločala v prihodnjem mesecu, kot enega od razlogov pa je Peterle navedel tudi nezanesljivost Združene liste kot partnerja v vladi.
Narodni demokrati Slovenije
Nam naši državljani beže?
Množično vlaganje prošenj naših državljanov, ki živijo na ozemljih, ki so med svetovnima vojnama pripadale Italiji, za pridobitev italijanskega (dvojnega) državljanstva je mogoče razumeti tudi kot administrativni beg naših državljanov v tujo državo, menijo pri Narodnih demokratih Slovenije, to pa pomeni sramoto, ob kateri bi morala oblast ukrepati. Očitno je, da so
odgovorni na dopustu, medtem pa lahko samo čakamo na to, da se nekaj podobnega začne tudi na Štajerskem, je menil predsednik te stranke Marjan Vidmar, in primerjal ta pojav z begom Kubancev pred Castrom. Predsednik sveta Narodnih demokratov Slovenije Florjan Bulovec pa je povedal, da je bilo razmišljanje o skupnem nastopu s SDSS in SLS na lokalnih volitvah prisotno šc, ko so bili krilo SKD, in to je bil tudi eden od poglavitnih razlogov za razcep. Sedanje postavljanje nesprejemljivih pogojev za sporazum med strankami desnice s strani SKD je ocenil kot poskus, da si vodstvo opere obraz pred članstvom, v resnici pa gre le za sprenevedanje.
Združena lista socialnih demokratov
Proti monopolu ene vere
Tudi javnomnenjske raziskave kažejo na to, da v Sloveniji ne bi bil sprejemljiv pouk o verstvih, ki bi ga izvajali le predstavniki rimskokatoliške Cerkve, opozarjajo pri Združeni listi socialnih demokratov, ne nasprotujejo papouku o verstvih kot izbirnem predmetu. Ne nasprotujejo temu, da se Cerkev kot civilna ustanova ukvarja s socialno, zdravstveno, vzgojno in človekoljubno dejavnostjo, ne bi bilo pa prav, da bi sredstva iz proračuna za take dejavnosti dobivala le ena samo, privilegirana ustanova. Enakopravni položaj naj velja tudi v pogledu pridobitnih dejavnosti in pri vračanju odvzetega premoženja.
Na tiskovni konferenci po dopustih so se dotaknili tudi v zadnjem času aktualnih pobud za spremembo zakonodaje (z referendumom), pri čemer so opozorili, da podpirajo pobudo Jožefa Šketa za spremembo zakona o denacionalizaciji (svojim članom bodo svetovali, da pobudo podprejo), za predlog SLS o spremembi zakona o lastninjenju, pa so ocenili, da pomeni strankarsko licemerstvo. • Š. Z.
Nagrajenci v naročniškem žrebanju "501 nagrada" (nadaljevanje Iz prejšnjih dveh številk)
V nagradnem naročniškem žrebanju v nedeljo, 21. avgusta, ob 21. uri na Gorenjskem sejmu, smo upoštevali vse prispele kupone iz štirih sejemskih številk Gorenjskega glasa v avgustu 1994 (oddane neposredno v boben za žrebanje na sejmu ali poslane po pošti). Kot pravilni odgovor na vprašanje v nagradni igri sta bila upoštevana odgovora "1944" - ko so izšle prve tri številke Gorenjskega glasa - ali "1947", koje začel Gorenjski glas redno izhajati. Ker je bil kupon z nagradnim vprašanjem objavljen štirikrat, je lahko vsak naročnik v žrebanju udeležen z več kuponi (4). Žrebala sta Alenka in Peter Pusar iz Kranja, ki sta izžrebala:
112. - 125. nagrada (gostinske storitve v vrednosti 4.000 tolarjev v HOTELU R1BNO, Bkd): Francka KI IN AR, Rodine 30, Žirovnica; Lojze DERLING, Sorska 29, Škofja Loka; Lojze KOPAČ, Tavčarjeva 8, Žiri; Ciril
II KAM, Podlubnik 157, Škofi« Loka; Ludvik VONČINA, Ul. XXXI. divizije 50, Kranj; Janez K1RN, Sveteljeva 19, Šenčur, Viljem TAVČAR, Spodnja Luša 5, Selca; Alojz AŽ-IVfAN, Maistrova 6, Radovljica; Mateja ŽUN, Fužine 5, Gorenja vas; Ivan DRACOS, Crad-nikova 3, Kranj; Veronika KOTNIK, Posavec 9, Podnart; Slavko M1LER, Zupančičeva 2/c, Bled; Branko BUČAN, Britof 24», Kranj; Ivanka PERČ, Podbrezje 213, Duplje;
126. - 145. nagrada (nakup po izbiri v vrednosti 4.000 SIT v Kovinotehni, BLAGOVNICA FUŽINAH Jesenice): Marica ŠOLAR, Njivica 5, Zg. Besnica; Jože PINTAR, Riklijcva 12, Bled; Andrej TIŠI.F.K, Čadovljc 13, Tržič; Branko OBLAK, Dobračevska 20, Žiri; Jane/ TRI BAR, Bcnedikova 40, Kranj;!Irban DOLENC, Log 58, Železniki ; Milena KOPAČ, Kunavcrjcva 8, Ljubljana; Peter PRISTOV, Na
Trati 6, Lesce; Ivan BORŠIČ, Ul. XXXI. divizije 7, Kranj; Ada ŠTAMCAR, Um 77, Tržič, Kranj; I »vm JI I A K, Sp. Duplje 106, Duplje; /Jata IT TAl, J. Gabrovška 21, Kranj; Meri MARINŠFK, Partizanska 45, Škofja Loka; Slavko ŠINK, Stara Loka 145, Šk. Loka; Bernarda DEMŠAR, Rudno 45, Železniki; Tončka MOKOREL, Illadnikova 42, Km;,; Angela BFNFDIK, Knape 18, Selca; Jože ŽITNIK, Krvavška 17, Vodice; Janez EKAK, Zgornja Bela 47, Preddvor, Breda STARE, Svetinova 8/b, Jesenice;
146. • 165. nagrada (gostinske storitve po izbiri v RIBJI RESTAVRACIJI TABOR PODBKFZJE): Rozalka GOUA, Kres 19, Železniki; Jože KRALJ, Kurirska pot 5, Jesenice; Cveto KOTNIK, Zg. Brnik 107, Cerklje; Dora GRA1SER, Jezerska 52, Kranj, Rajko OKORN, Sp. Besnica 188, Zg. Besnica,
Milan ZUPAN, Senično 59, Križe; Darko TORKAR, Ravne 9, Tržič; Avgust KRISTAN, Lroiaricva 52, Kranj; Henrik CICLIČ, štefeto va 28/1», Šenčur; Franc IIACE, Valjavčeva 12, Kranj; Rudolf TOLAR, Podlonk 7, Železniki; Brane MLADENOVIČ, Jaka Platiše II, Kranj, Frane IIACIN, Češnjevck 21, Cerklje; Bojan BI K K, Javorniški rovt 2 l/d, Jesenice; Anini 1I1KEL, Za Žago 8, Bled; Milka BURNIK, Sovodcnj 32; Jožica FIŠFR, Žale 2, Radovljica; Rajko MULI J, Sludcnčicc 1571», Lesce; Milan GKDFN, Ul. XXXI. divizije 1, Kranj; Jože FKAKFIJ, Dražgoše 56, Železniki;
O prt-v/i-mu nagrade bomo vse nagrajenke in nagrajence še posebej obvestili po pošti. Objavo izžrebancev za 501 Glasovo nagrado v vrednosti več kol poldrugi milijon tolarjev bomo nadaljevali v petkovem Gorenjskem glasu.
j     /"'I A C UrednUka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na (iorenjskem I Prednednik časopisnega svela: Ivan Hi/jak / Direktor In glavni urednik: Mark<'
V»L</\iJ Valjavec / Odgovorna urednica: leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Jot« Kosnjck, I ca Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedci, Vilma Stanovnik. Manja Volčjak. < 'veto /aplotnik.
..     .  . .    .. Danica Zavrl/lebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vo/lič / Fotogranla: (iora/d Sinik / Priprava m Itak: Mcdia Art, Kranj K K, 1 isk C i opisov in icvij, I jubljan*
Ustanovitelj in iztiajatelj: / UrednHlvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 223-111, telefat: 222-917 / Mali oglasi: iclclon V » 144  sprejemamo iicpickinjc.no 24 ur dnevno na avtomatskem od/muku. m idM ure
Časopisno podjetje GORENJSKI (»LAS vsak dan od 7 do IS ure / Časopis i/haia ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun   individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 140 1)1 M Oglasne storitve p"
ceniku Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje K MI M .'' '*.') ( I NA I/VODA KO.Oii Sil KRANJ ^
Mladi Francozi na obisku pri Tržičanih
Zvečer ples, drugi dan pa planinska tura
Vzpon na Kriško goro so vseeno zmogli vsi, dve dekleti pa si bosta posebno zapomnili nevsakdanjo vrnitev v dolino.
Kriška gora, 27. avgusta - Francozinjo in Slovenko sta z jadralnim padalom popeljala v nižave člana Jadralno-padalskega kluba Kriška gora iz Tržiča. To je bilo le eno od mogih doživetij iz pestrega programa, ki so ga Tržičani pripravili za 12 mladih iz pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš. Kot je za Gorenjski glas izjavil vodja skupine Djamel Gagueche, se tukaj počutijo zelo domače, zato bo slovo zadnji avgustovski dan kar težko.
večino prvi dvatisočak, tudi rafting nas je navdušil, še posebej pa smo uživali ob obisku picerije in diskoteke. Glasba in ples sta podobna kot v Franciji, Življenje pa je nekoliko drugačno tudi zaradi navad prehranje-
Kljub utrujenosti zadovoljni ob koči na Kriški gori
Mladi iz tržiške občine, ki so lani obiskali francosko mesto Ste Marie aux Mineš, letos gostijo francoske vrstnike na svojih domovih. Da bi jim ostal obisk v lepem spominu, so za dneve med 21. in 31. avgustom pripravili pester program dejavnosti. Ob prihodu prek Ljubelja so si ogledali ostanke podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, po sprejemu pri tržiškem županu so spoznali nekaj znamenitosti Tržiča in se kopali v tržiSkem bazenu, sledil je planinski izlet na Kofce in Veliki vrh, od koder so se vrnili v dolino skozi Dolžanovo sotesko, ogledali pa so si tudi Ljubljano in Bled. Po petkovi dopoldanski vožnji po Savi z
gumijastim čolnom so si privoščili večerni obisk diskoteke, ki se je ob plesu končal v jutranjih urah. Zato so sobotni vzpon na Kriško goro premaknili na zgodnji popoldan, ko so se zbrali v Gozdu.
Hvaležni za lep sprejem
"V naši skupim je šest deklet in pet fantov iz doline Ste Marie aux Mineš. Vsi smo prvič tukaj, zato smo si vse ogledali z zanimanjem. Bled je pravi raj na zemlji, stara Ljubljana -majhna in ljubka - kaže podobo in značaj Slovenije, pa tudi Tržič ima kaj pokazati. Žal je časa premalo, da bi spoznali vse, saj je program nadvse bogat. Veliki vrh je bil za
vanja. Kljub jezikovnim razlikam je razumevanje vsak ,*Jt dan boljše, stiki pa so vse bolj prij ateljski. Moja posebna zahvala gre županu, ki mi je Čestital za rojstni dan na sprejemu. Rad bi, da bi se vezi med mladimi iz Slovenije in Francije ohranile in v prihodnje še utrdile," je izrazil upanje vodja skupine Djamel Gagueche.
Potem ko je v slovenščini izrekel "hvala" za pogovor, se je skupaj z mladimi Francozi in Tržičani podal na pot h koči na
Djamel Gagueche
Gor peš, dol pa z jadralnim padalom
Kriški gori. Čeprav je bila prejšnja noč kratka, so vsi zmogli dobro uro hoda na goro. Tam jih je nagradil prelep razgled v dolino, posebno nagrado pa so ponudili tržiški jadralni padalci. Med več kandidati so izžrebali Sonjo iz Tržiča in Virginijo iz Francije, da sta smeli s pilotom na tandemu zajadrati s Kriško gore v dolino.
"Ob pomoči raznih organizacij nam je uspelo pripraviti zanimivpro-gram, ki ga do-Slavka Zupan polnjuje^ tudi
neorganizirana srečanja med mladimi. Izmenjava obiskov se je pokazala kot zelo koristna, saj na tej osnovi nastajajo nova prijateljstva," je ocenila Slavka Zupan iz tržiške občine, zadolžena za organizacijo programa ob obisku Francozov. Kot je še ugotovil Tine Tomazin, ki od vsega začetka sodeluje pri povezavi pobratenih mest, je to edino možen način za ohranjanje stikov pri mlajših rodovih.
Stojan Saje
• tt
Večno mladi fantje dvajsetič na Stolu
Zmagujemo, življenje kujemo
Stol, 27. avgustu - Prelep dan je bil v soboto in tudi tisti večno mladi fantje, ki so bili že dvajsetkrat na pohodu na Stol, priznajo, da tako lepega razgleda v vseh leh letih te niso imeli. Videla se je ysu Savska dolin«, od šmarne gore do Rateč, vsi vrhovi pa kot na dlani. Sicer so si pa za ta svoj lep jubilej radovljiški fantje to tudi zaslužili. Posebno še, ker so organizatorji, kakršnih zlepa ne najdeš. Potem ko je ves pohod tekel kot po maslu in so na vrh prinesli letošnji simbol, veliko bakreno situlo z vdelanimi vsemi dosedanjimi simboli ter na novo krstili kar 32 novih članov, se je spodaj v Radovljiei pod ogromnim šotorom začela veselica, kakršne tod ne pomnijo. Ljudi se v mestu še nikoli ni tako na goslo Irto. Saj je bilo tudi kaj videti in slišati! "Pleh muska", brhke niar/orelke, postavna Serbi, na koncu pa še ognjemet, ki se lahko kosa z blejskim. Ja, kdor zna pa zna!
Od Valvasorja se je blizu dvesto "mladcev" povzpelo na Stol, Wl po navadi, po strmi poti. Oo enajstih, ko je Knifičcv Zdrave s Posavca razvil lepi SVi<i ;■; zeleni klubski prapor, •0 luli vsi na vrhu in pohiteli 80 s krstom, ki je seveda prednja točka dneva "Jan. / Krstmk" je bil tudi tokrat •'ižciiov Lado / vrsto pomaga Udarec / vrvjo po zadnji Plati in poliv DO glavi m /a vi.it, kl P<< tu nikoli m opravljen / v<h!o [);, Sl oddahne od vsega nudeča, y.\ kišeeni seveda po lcrn lahko nagne, kohkoi mu du*a da In daljši p- "cug". glasnejše mljciijc )<  slišati ok
r°B Prele rnove kom < teli vrati "ilonarjev ie jc spustila tisto
l'r<» s Siola in obarvali zeleno l,"lnio j>,,(| nami  Kmalu pa so
J* njimi (>n "mul.iu m krenili v ''"'"i" tudi fantje  Hiteti so "j"'.ili. k.ijii v t [rajskem dvom w i<* čakalo kosilo, pod lotoi pi dekleti i Zlitorogovim
l'lv,"n  in  muzika  in pesem Menjavali so se Icščanska god
Krst je iiii moker in glasan
Kamnika s kitaro in orglicami, vmes pa sta Črnctov z jeseniš-
Tudi letos je Katcžov Marjan /a na Stol spletci nov koš. Že devetnajstega!
ba na pihala pod vodstvom lamja Kuma, ki je tako igrala, da |c k.u šotor dvigovalo, mešam pevski /bor A.T Lin-haita i/ Radovljice poti vodst v o m M 11 e t a I) o h i a v e a , sproščene in igrive jeseniške maizoietkc,   lane/  Stegen i/
Najstarejši udeleženec, 83-letni Šusteršičev Lojze s Črnivca.
kega radia in ljudski pesnik Jože Pavhč iz Ljubnega obdelala vso dvajsetletno zgodovino kluba. Dva sta bila med njimi, ki sta bila na vseh dvajsetih pohodih in prejela posebno priznanje: Jože Kveder iz Vrbcnj in Stane Jereb iz Lesc.
Veselje pod šotorom se je nadaljevalo po mogočnem ognjemetu pred Grajskim dvorom. Tudi ognjeni slap ni manjkal! Nak, česa takšnega Radovljica še ni doživela. Bil je pravi pravcati občinski praznik. Da je prireditev tako zelo uspela, gre vsa pohvala organizatorjem in darovalcem. Preko 4(K) pod jetij in zasebnikov je prispevalo k prireditvi, k bogatemu sreče-lovu, glavni sponzor pa je bilo tokrat Mizarstvo Hrman, ki jc omogočilo tudi izdajo zbornika kluba.
D. Dolenc
KS Ljubno
Priznanja ob krajevnem prazniku
Ljubno, 29. avgusta - V TVD Partizanu v Ljubnem je bila v soboto zvečer svečanost ob krajevnem prazniku KS Ljubno, na kateri so podelili priznanja zaslužnim krajanom in organizacijam za minulo leto. Slovesnosti, kjer so v kulturnem programu nastopili šolarji, učenci glasbene šole na različnih inštrumentih iz KS, otroci iz vrtca, folklorna skupina z Bleda in pevski zbor Slavke Praprotnik, se je udeležil tudi predsednik IS občine Radovljica Jože Resman. Predsednik KS Mirko Ambrožič je na slovesnosti podelil priznanji KS Slavki Praprotnik za prizadevno delo na področju glasbene vzgoje in vodenje otroškega pevskega zbora ter Ženski gasilski desetini GD Ljubno za uspehe oziroma dosežene rezultate v minulih letih ter za izjemen dosežek na letošnjem gasilskem prvenstvu članic. A.Ž.
Krajevna skupnost Javornik -Koroška Bela praznuje
Javornik, 29. avgusta - Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela, ki je največja krajevna skupnost v jeseniški občini,
Eraznuje v teh dneh svoj krajevni praznik. Minulo nedeljo je il že balinarski turnir, v četrtek, 1. septembra, bo ob 19. uri slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, v petek, 2. septembra, pa ob 18. uri komemoracija v parku talcev. Uro kasneje bodo v razstavnem salonu odprli razstavo del slikarja Franceta Kreuzerja, v soboto, 3. septembra, pa bo ob 8. uri na balinišču Društva upokojencev Javornik - Koroška Bela balinarski turnir. Gasilci s Koroške Bele in Javorniškega Rovta bodo v soboto ob 17. uri ob Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Javorniškem Rovtu izvedli mokro gasilsko vajo. • D. S.
Žegnanje in krajevni praznik v Dvorjan
Posvetili so obnovljeno cerkev
Dvorje, 28. avgusta - Zadnjo nedeljo v avgustu je v Dvorjah pri Cerkljah žegnanje, hkrati pa tudi krajevni praznik (krajevne skupnosti Grad). Letos je cerkveni in posvetni praznik združilo slavje ob posvetitvi obnovljene cerkve sv. Miklavža.
Staro in mlado se je v nedeljo ob 10. uri zgrnilo k slovesni maši, ki jo je daroval kanonik Melhior Golob, ki je tudi posvetil obnovljeno cerkev. K slovesnosti so domačini povabili tudi predstavnike krajevne skupnosti in kranjske občine, njihov gost pa je bil tudi državni sekretar v zunanjem ministrstvu dr. Peter Vencelj. Po maši so goste postregli s kozarcem vina in krofi, gradbeni odbor pa se je zahvalil vsem vaščanom, ki so z delom 10 denarjem pripomogli k obnovi vaške cerkve.
Cerkev sv. Miklavža je že kazala sledi neusmiljenega zoba časa, zato so začeli pred dvema letoma tehtati možnosti za obnovo. Lani so obnovili streho na cerkveni ladji, streho so obdali z bakreno pločevino, zvonik je dobil novo fasado, uredili so električno zvonjenje. Letos so dela nadaljevali z obnovo cerkvenega pročelja in oken, okoli stavbe so izkopali jarek in vgradili drenažne cevi za odvodnjavanje. Najtežja in najdražja je bila vezava cerkve zaradi razpok na ladji. Obnovili so tudi mežnarijo.
Na žegnano nedeljo so se vaščani, ki so za obnovo prispevali precej denarja in dela, dobili pa tudi pomoč občine, lahko veselili pomlajene cerkve, sicer stare več kot dvesto let. V krajevni skupnosti so od leta 1991 do danes poleg dvorjanske obnovili še pet cerkva in kapelic. • D. Z. Žlebir
Asfalt do križišča za smetišče
Tržič, 30. avgusta - Tržiški izvršni svet se je na seji pred tednom dni seznanil s poročilom o izvedbi del na lokalni cesti Kovor - Brdo, odsek do odcepa za smetišče. V njem je SGP Tržič naštelo opravljena pogodbena dela, katerih vrednost je ocenjena na dobrih 1! milijon™ tolarjev. Opisalo je tudi s projektom nepredvidena, vendar nujna dodatna deia, ki naj bi stala približno 3 milijone tolarjev. Ker vodstvo krajevne skupnosti Kovor zahteva še podaljšanje asfalta do križišča z odcepi proti Brdu in smetišču, so izračunali, da bi ta dela stala še blizu 2,4 milijona tolarjev. Čeprav zaenkrat s proračunom nimajo zagotovljene niti polovice potrebnega denarja, se je izvršni svet odloČil, da zaradi izjemne problematike na tej cesti poišče manjkajoča sredstva in zagotovi asfaltiranje do konca odseka ceste. Po eni strani bo podaljšanje ureditve ceste omogočilo rešitev problemov pri odvodnjavanju s ceste, po drugi strani pa mora občina končno poravnati dolg do Kovorjanov, ki so leta prenašali prevoz odpadkov na občinsko deponijo po prašni cesti, so svojo odločitev utemeljili na izvršnem svetu. • S. Saje
SEJEMSKI POPUSTI IN
Pokličite
fl^iMC^H
■r Koeita
^TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnica 6T
UGODNOSTI DO KONCA AVGUSTA
064/403-871
Praznovanje v Leskovici • V
Nic vec bogu za hrbtom
V Leskovici sta v nedeljo popoldne minister za notranje zadeve Andrej Šter in predsednik škofjeloške občinske skupščine Igor Draksler odprla cesto in vodovod.
Leskovica, 29. avgusta - Že zdaj, zaradi številnih akcij v zadnjih letih v škofjeloški občini, bogat mozaik na področju komunalne infrastrukture, so v krajevni skupnosti Gorenja vas z dvema velikima akcija še bolj obogatili. V nedeljo so pri šoli v Leskovici slovesno odprli novo asfaltirano cesto Kopačnica • Leskovica in vodovod Leskovica - Studor- Debeni- Srednje Brdo. V zvezi z obema infrastrukturnima pridobitvama, ki so jo ob finančnem sodelovanju občine in krajevne skupnosti z delom in denarjem zgradili krajani na tem območju, je predsednik KS Gorenja vas Jože Bogataj primerjal dosežek z obogatitvijo mozaika, predsednik IS občine Škofja Loka pa poudaril, da Leskovica z okoliškimi kraji tako ni več bogu za hrbtom.
Slovesno otvoritev, ki so se je državni predstavniki z zunan-
poleg domačinov, vodstva KS in jim ministrom Lojzetom Peter-
predstavnikov občine Škofja letom, notranjim ministrom
Loka udeležili tudi visoki Andrejem Šterom, državnim
poslancem Ivanom Omanom, predsednikom SLS Marjanom Podobnikom in tudi oba nekdanja škofjeloška predsednika občinske skupščine Roman Albreht in Viktor Žakelj, so domačini pripravili enako skrbno, kot so sodelovali pri gradnji vodovoda in ceste. Z godbo, pevci in programom ter pogostitvijo so pripravili sprejem in praznično srečanje, potem ko je 2300 metrov dolgo asfaltirano cesto odprl notranji minister Andrej Šter, 8000 metrov dolg vodovod predsednik škofjeloške občinske skupščine Igor Draksler, oboje pa blago-
slovil župnik iz Leskovice Božidar Slabšak.
Ob ugotovitvi, da so za cesto prispevali 1,7 milijona tolarjev in opravili 1680 ur, se je predsednica gradbenega Marinka Biček zahvalila vsem- občini, krajevni skupnosti, župniku in še posebej tajniku KS Ivu Petrovčiču, tajnik glavnega gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Janko Homec pa še posebej Alojzu Štremflju. Poudaril je, da finančni obračun še ni končan, da pa je vrednost vodovoda ocenjena na 300 tisoč mark, 207 krajanov v 65 gospodinjstvih pa je v
Največja prodajalna obutve
v Sloveniji
•Deteljica ■ Bistrica pri Tržiču
- bogata ponudba ženske, moške in otroške modne obutve iz pravega usnja,
- usnjena galanterija,
- velika izbira športnih copat svetovno priznanih blagovnih znamk: NIKE, REEBOK, ADIDAS, MIZUNO, ACTIV,...
novo
- velika ponudba obutve po izredno ugodnih cenah,
- razstavljeno več kot 5.000 parov obutve,
- samopostrežni način izbire.
•DISKONT PEKO
Oba gradbena odbora sta podelila priznanje Valentinu Jurčiču za strokovno opravljena dela, SGP Primorje Ajdovščina za dela na cesti, Braneta Žiberni za nadzor, Stavku Kreku za dela pri vodovodu, Jožetu Bogataju predsedniku KS, Ivu Petrovčiču tajniku KS in IS občine Škofja Loka,
4Š k
Gradbena odbora sta podelila tudi priznanja.
štirih letih opravilo 14.500 ur. Oba pa sta izrazila upanje, da bodo prihodnje leto na cesti nadaljevali na 1700 metrov dolgem odseku proti Robid-niškemu brdu, pri vodovodu, kjer morajo razrešiti še upravljanje, (in tudi v prihodnje pri cesti) pa da bo občina pomagala z denarjem.
Predsedniku KS Jožetu Bogataju, ki je ob ugotovitvi, da je s 57 kvadratnimi kilometri in 2581 prebivalci v 24 vaseh KS Gorenja vas druga največja v občini in da je v zadnjih letih ob podpori občine, predvsem pa krajanov, uredila okrog 20
od 85 kilometrov cest, so čestitali tudi gostje Lojze Peterle, Andrej Šter, Marjan Podobnik in predsednik občine Igor Draksler ter predsednikIS Vin-cencij Demšar. Ob čestitki pa so podprli in se tudi zavzeli za uresničitev nadaljnjega programa na tem območju. Nedeljska otvoritev je bila tako za Lesko-vico in okoliške krajane velik praznik, njegova prava vrednost pa je ob lastnem delu in prizadevanjih primerljiva s prispodobo, da od zdaj, čeprav živijo v demografsko ogroženih krajih, niso več bogu za hrbtom.
A. Žalar
Največ so prispevali krajani
Alojz Stremfclj: Končano je veliko delo. Spomladi jc bilo,
pred štirimi leti, ko smo se v župnišču v Leskovici dogovorili za gradnjo vodovoda. Inž. Kc-
Marinka Biček, predsednica gradbenega odbora za gradnjo
eeste: "S cesto od Kopačnice do Leskovice in vodovodom za 27 gospodinjstev v Leskovici so se nam uresničile dolgoletne sanic ki jih začel uresničevati pred dobrimi petnajstimi leti Franc Jelovčan Takrat je bilo nareic nih 6(XX) ur in zbranega dve tretjine denarja za prvo fazo ceste. Mi smo januarja letos z referendumsko odločitvijo za-CetO nadaljevali. Hvaležni smo KS, IS, župniku, izvajalcem in Ivu Petrovčiču."
pic ie takrat zagotovil, da bo izdelal načrt < iradbeni odbor je
opravil veliko delo in uspeh,
čeprav, kot smo slišali, bo potreben še finančni obračUĆ ni majhen: suša nas ne more več ogroziti s pomanjkanjem vode. Voda in cesta pa sla osnovno, da ti kraji ostanejo "živi" še naprej."
Janko Homer, tajnik glavnega gradbenega odboru /a izgradnjo vodovoda: "Obračun za 8 tisoč metrov dolg zgrajen vodovod, ki oskrbuje z vodo 65 gospodinjstev o/uorna 207 prebivalcev, še ni končan Ob 14 S(K) opravljenih prostovolj nih delovnih urah v zadnjih štirih letih naj bi veljal oki>n> u u i tisoč nemških mark Mis lim, da bi morala občina prima kmti še nekaj denarja. Čaka pa nas tudi še odločitev glede upravljanja / vodovodom "
Ivo Petrovcu, tajnik KS Gorenja vas: "Na cesti nas čaka zdaj še druga faza pioti Kobidniškemu brdu in upam, tla bomo uspeli / giadnjo nadaljevati s takšno dinamiko, kot smo v prvem delu Želeli bi si vsi skupaj tudi vsaj takšno, <V ne večjo materialno pomot občine, kot smo jo imeli pn tej gradnji Pn vodovodu pa obra čun še ni končan, pogovoriti pa se bomo morali tudi se o upravljanju "
Vozna karta - eden večjih izdatkov za šolo
Dijaške in študentske migracije se začenjajo
Prevoze dijakov in študentov si na Gorenjskem delijo štiri prevozniška podjetja, a glavnino nedvomno pobere Alpetour.
Kranj, 30. avgusta • Dober teden dni so že v prodaji dijaške mesečne in letne vozovnice, študentje pa bodo nanje zaceli misliti konec septembra. Včasih je kar polovico cene vozne karte dijaku in študentu pokrivala država, danes je ta delež le še petinski. Kljub raznim popustom, ki ga šolajočim ponujajo prevozniška podjetja, je vozna karta eden večjih izdatkov, povezanih s šolo. Konkurenca med prevozniki dela v prid vozačem, saj jim eni in drugi ponujajo vrsto ugodnosti.
j a v Škof j o Loko znaša 3.700 tolarjev, letna 33.750, letna na dva obroka 34.876, letna na dva obroka z enomesečnim odlogom 35.626 in letna na pet obrokov 37.500 tolarjev. Mesečna karta iz Kranja v Ljubljano stane 6.000 tolarjev, letna s
letno karto dajejo na več obrokov, tudi pri mesečni karti je 10-odstotni popust v zimskih in novoletnih počitnicah, za zveste vozače, ki se vse leto vozijo le z njihovimi avtobusi, v maju in juniju ponujajo 40-odstotni popust. Letošnja no-
Konkurenčni prevozniki vabijo šolarje
Že ta teden se bo po dvomesečnem premoru spet začelo veliko "preseljevanje" . Osnovnošolci, ki imajo do šole nekaj kilometrov, dijaki, ki se vozijo v šolo v mala in velika mesta, čez mesec dni pa še študentje, bodo znova zasedli avtobuse na relaciji dom - šola - dom. Po Gorenjskem in proti Ljubljani krožijo avtobusi štirih prevozniških podjetij, tako da imajo zlasti dijaki in študentje vsaj načeloma dovolj veliko izbiro, s kom se bodo vozili v šolo in iz nje. Vendar pa imajo ta podjetja svoj "interesni prostor" na Gorenjskem in proti Ljubljani tako razdeljen, da si ne hodijo preveč v zebe: Integral Jesenice se pojavlja zlasti na relacijah od Rateč do Kranja ter od Jesenic
f>roti Radovljici in Bledu, tržiški ntegral "pokriva" dijaške relacije iz tržiškega konca, SAP Ljubljana je "močnejši " predvsem proti Jesenicam in Bohinju, vendar večidel v nasprotni smeri ob urah, ko šolarji potujejo proti Ljubljani. Alpetour je doma na vseh relacijah po Gorenjski in proti Ljubljani, proti Skofji Loki pa tako rekoč nima konkurence. Pri dijaških prevozih gre nedvomno za množico, ki jc ne gre podcenjevati. Pri Alpctouru denimo govorijo o 10 tisoč mladih, ki se vozijo z njihovimi voznimi kartami.
Ravno zato si pred začetkom šolskega leta vsi prizadevajo pridobiti to klientelo. O tem pričajo reklamni oglasi, ki jih objavljajo ob koncu počitnic, obljubljajo popuste in ugodnosti, ob tem pa skrbno prikrivajo Številke, ki bi jih utegnili (zlo)rabiti konkurentje.
Skupne karte
kot pred leti ni več
Konkurenčnosti ni kaj očitati. Nasprotno, vozačem nedvomno pnnesc precej koristi. Veliko konsti pn so imeli tudi vozači Izpred nekaj let, ko so se imeli možnost s karto enega prevoznika voziti tudi na avtobusih drugega. Tako jc bilo laže usklajevati vozne rede z urni-
kom, zlasti še tistim vozačem, ki so na poti v šolo in iz šole zamenjali več relacij. Gorenjski prevozniki se tega obdobja, ko so delali po načelu "skupnega prihodka", dobro spominjajo; "Španovija" pa se očitno ni najbolje obnesla: težko je bilo ugotavljati deleže v skupnem prihodku, nekateri so na račun skupnega prihodka izgubljali, drugi dobivali. Tako so šli vsaksebi in zdaj sodelujejo le še pri klubskih (kuponskih) vozovnicah, kjer se na podlagi "kupljenih" kilometrov lažje ugotavljajo deleži, ali pa na določenih relacijah. S klubsko vozovnico denimo sodelujeta Integral Jesenice in SAP Ljubljana. Vozač ima izkaznico, s katero lahko kupuje na avtobusu vozovnice s 30-odstotnim popustom, veljajo pa le na relaciji dom - šola - dom. Gre za vozovnico z znamkico "jolly", ki jih lahko kupijo tudi poln blokec, po deset. Največ jih prodajo na relaciji Jesenice -Ljubljana, in sicer predvsem študentom, ki si jih kupijo toliko, kolikokrat pač morajo v Ljubljano, saj niso nujno vezani na vsakodnevni prevoz tako kot dijaki. Na Alpetouru pa so nam povedali, da imajo dve kooperantski liniji, in sicer z Integralom na relaciji Jesenice - Kropa - Lipnica, z Ljubljanskim potniškim prometom pa Brnik -
Ljubljana.
Koliko za vozno karto?
Koliko bodo letošnji vozači odšteli za svoj prevoz? Prevozniki imajo večinoma zelo podobne cene, razlikujejo se bolj pri plačilnih pogojih in ugodnostih, ki jih nudijo svojim klientom. Zato smo se obrnili na kranjsko podjetje za avtobusni prevoz Alpetour, ki je na področju dijaških prevozov s približno K) tisoč mladimi vozači nedvomno gorenjski monopolist. Ivanka Gaber iz oddelka za marketing nam jc povedala, da so potencialnim vozačem letos obvestila o pogojih in izračunih za posamezne relacije pošiljali na dom. In kolikšne so cene na treh najpogostejših relacijah? Mesečna karta za avtobus iz k ran-
Je vozna karta predraga?
Miha Peternel: "Nabavil sem si mesečno vozovnico za relacijo Kranj -Ljubljana. Sem namreč dijak srednje kemijske šole v Ljubljani. Mesečna vozovnica se mi ne zdi pretirano draga. Tudi sicer mi ustrezajo vozni redi, saj se kolikor toliko ujemajo s šolskim urnikom. Na relaciji Kranj -Ljubljana sem vozač, v Ljubljani pa bom do šole hodil peš."
Dragana Pavlovski: "Obiskujem četrti letnik gimnazije v Škofji Loki in sem že ves čas vozač. Letos sem si vzela letno karto, da pozneje vsaj s prevozom ni več izdatkov. Stane me 33.700 tolarjev, kar ni tako malo." Njena mama Zora Pavlovski je dodala, da je hči za vozno karto vse počitnice delala. Tudi njena plača pri zasebniku je nižja, kot je pred začetkom šolskega leta odrinila le za prevoz.
"Lani je bilo še težje, saj sta bili v družini dve srednješolki. Starejša, ki je obiskovala srednjo medicinsko, se je vozila v Ljubljano (zanjo smo dali 38.000 tolarjev za letno vozovnico), mlajša v Škofjo Loko (za 21.000 tolarjev letno). Se dobro, da je letos en sam izdatek. Je pa karta eden večjih stroškov za šolo, ki že tako niso prav majhni."
Tomaž Čebokli: "Tri leta se že vozim na relaciji Bela - Kranj. V Kranju obiskujem srednjo ekonomsko šolo. Vzel sem kar letno karto, k> stane 33.000 tolarjev. Ob takojšnjem plačilu priznajo popust. S prevozi v šolo imam doslej dobre izkušnje. Na avtobuse ni treba dosti čakati, zveze so dobre, čeprav avtobus vozi le vsako uro. Pouk (hodim le na popoldansko izmeno) se mi začenja ob 13. uri, od doma grem ob 12.30. V šoli končamo ob 19. uri, 19.30 imam že ovtobus proti domu."
takojšnjim plačilom 54.000, na dva obroka 55.800, na dva obroka z odlogom 57.000 in na ne obrokov 60.000 tolarjev. Iz Škofje Loke v Ljubljano pa bo mesečna karta stala 5.000 tolarjev, letna s takojšnjim plačilom 45.000, na dva obroka 46.500, na dva obroka z odlogom 74.500 in letna na pet obrokov 50.000 tolarjev. Že po teh številkah vidimo, da so ponudili vrsto ugodnosti pri plačilu,
vost je še ena nagrada za zvestobo: vsi, ki so se vsaj pet mesecev vozili z njihovimi avtobusi, se bodo lahko julija in avgusta vozili po polovični ceni na nekaterih relacijah v obmorske kraje in turistične kraje na Gorenjskem. Razmišljajo tudi, da bi vozna karta veljala tudi kot kreditna kartica ob nakupih, naštevajo pa še več za mlade privlačnih novosti. • D. Z. Žlebir, foto: L. Jeras
Deli za invalidske vozičke iz Mojstrane
Deli za vozičke iz mojstranškega K00P-a
Izum našega izumitelja - izboljšan invalidski voziček visoko ocenjen.
je bila na svetovni razstavi na Eureki
Mojstrana, 30. avgusta - In-
v-ilidski voziček bodo začeli »delovati ŽC letos oktobra. Posamezne elemente pa bo izdeloval tudi KO-OP v Moj-slr»ni, ki naj bi letno izdelal 70 ,ls<^ vozičkov.
''red časom so v Mojstrani Podpisali družbeno pogodbo za ttdelavo invalidskih vo/ičkov,
Mterih izumitelj je Vladimii M.ukovič, ki jc'prcd dvema Jctoma na bruseljskem seimtl "•umov, na luircki, dobil najviš
Jo nagrado, Pogodbo je podpi«
mtt tudi nekaj manjših podjetij, •J so združene v jeseniškem ()niksu.
Vlad imir Markovič jc i/.delal '»vahdski voziček, za katerega So na Burek i dejali, da jc pravo revolucionarno odkritje leh n'čna komisija je izum ocenila na 2b() milijonov nemških mark
Njegov voziček ima nov pogonski mehanizem, imenovan
handmaster. Ima za skoraj šestkrat boljše izkoristke od klasičnih invalidskih vozičkov, med drugim je omogočeno vzvratno obračanje kolesa. Z menjalnikom je lahko voziti po Strmem terenu, na slabših cestah. Voziček je odličen pripomoček za tiste invalide, ki ne morejo hoditi, imajo pa ohranjeno vsaj 20 odstotno funkcionalno delovanje rok.
V podjetju, ki jo je izumitelj ustanovil, in ki se imenuje Handmaster, predvidevajo, da bodo njihovi kupci postali oioizvajalci standardnih invalidskih vozičkov, ki bodo kupovali le pogonske mehanizme, lastniki klasičnih vozičkov, ki bodo kupili nove pogonske mehanizme za svoja stara vozila in tisti, ki bodo kupovali povsem nove izumiteljeve invalidske vozičke
1'ri Vgradnji novih delov nimajo konkurence, pri proiz-
vodnji kompletnih vozičkov pa se bodo srečali s konkurenco proizvajalcev, ki bodo na standardne vozičke vgrajevali handmaster pogonske mehanizme.
Novi invalidski vozički ne bodo tako dragi, kot so vozički na zahodu. Direktor podjetja Handmaster, izumitelj Vladimir Markovič ima že 70 tisoč naročil. Podpisniki, med katerimi so omenjena jeseniška podjetja, Ntertrade Ljubljana, Mvcvcle, Izumi, republiški sklad za tehnološki razvoj in tri invalidske organizacije: Zveza mišično prizadetih Slovenije, Birografika Bori Ljubljana in Dom dva topola Izola, pričakujejo, da se jim bo kasneje pridružil še Unior Zreče, ki naj bi izdeloval med 30 in 40 odstotkov delov za pogonske mehanizme
Podpisniki so v projekt vložili dva milijona nemških mark, finančno pa bo projekt pokri-
vala tudi Nova banka Creditan-stalt. Prve vozičke bodo izvozili že oktobra in pričakujejo, da bodo prihodnje leto izvozili na zahodno tržišče za 150 milijonov mark s precejšnjim dobičkom. Po dveh letih pa naj bi izvoz porasel na 400 milijonov mark. Tedaj naj bi bilo pri izdelovanju novih vozičkov zaposlenih 300 delavcev.V tem
Iirojcktu sodeluje tudi nekdan-i KOOP Mojstrana. Direktor Sašo Piber ie dejal:
"V projektu bomo udeleženi z izdelovanjem posameznih elementov za gonila in sicer za pet vrst invalidskih vozičkov: tako za navadne, športne, enoročne, luksuzne.. Pričakujemo, da bomo letno proizvedli 70 tisoč vozičkov, kar naj bi predstavljalo pomemben in pretežen del našega prihodnjega poslovanja. Tehnologija za te vrste izdelavo imamo, delavci pa so tudi usposobljeni." • D. Sedcj
Počitniško doživetje za begunske otroke
En teden s taborniki
v
na planini Sija
Večina od 49 udeležencev tabora je utrdila medsebojne prijateljske vezi, obenem pa je spoznala marsikaj koristnega.
Planina Šija pod Košuto, 26. avgusta - Taborniško planinski center na Šiji je imel ves prejšnji teden nevsakdanje obiskovalce. Tam je namreč taborniški rod Kriške gore iz Križev gostil begunske otroke, ki so se spoznali s taborniško dejavnostjo in naravnimi lepotami. Prvi tabor za mladino iz Bosne je pomagala izpeljati tržiškemu odboru Rdečega križa mednarodna federacija RK in Rdečega polmeseca, v izvedbo programa pa se je vključilo tudi pet italijanskih prostovoljcev.
V tržiški občini prebiva približno 250 ljudi, ki jih je vojna pregnala iz Bosne m Hercegovine. V Gradbinče-vem domu na Loki v Tržiču je nastanjenih 65 beguncev, v nekdanji stražnici v Medvodju jih živi 50, vsi drugi pa so pri družinah. Ker je med njimi precej otrok, so zanje najdaljši prosti dnevi med poletnimi počitnicami. V Tržiču so jim sicer priskrbeli nekaj kart za kopanje, a povabilo na enotedenski tabor je zajelo še več otrok.
so se mladi spoznavali v gozdni šoli s taborniškimi veščinami, kot so osnove preživetja v naravi, priprava taborniških ognjev, postavljanje šotora, orientacija, lokostrelstvo in podobno, popoldan pa so se marsičesa naučili skozi igro. Kot je naštel vodja programa Gorazd Srečnik, so organizirali tekmovanja v taborniški olimpiadi, četrtkov večer so preživeli ob taborniških porokah, za petek pa so pripravili poslovilni večer. Pri igrah so sodelovali tudi Paolo, Nicola, Sabrina, Anna in Ariana, prostovoljci italijanske humanitarne organizacije.
Bojan Žnidaršič (levo) in Gorazd Srečnik (desno)
"Tabora na Šiji se je udeležilo 49 otrok, od tega 25 iz tržiške občine, drugi pa so iz škofjeloške, kranjske in radovljiške občine. Letos smo prvič uspeli organizirati tako počitniško dejavnost za begunske otroke ob finančni pomoči mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, taborjenje pa sta poleg našega odbora podprla tudi zbirni center za begunce in trgovina K&G iz Tržiča. Tako smo omogočili mladim iz Bosne, da so vsaj v tednu od 20. do 27. avgusta pozabili na vsakdanje tegobe življenja v izgnanstvu. Naša organizacija je pripravila zanje 4-dnevni tečaj prve medicinske pomoči, taborniki iz Križev pa so izvajali svoj program," je opisal dogajanje na Siji Bojan Žnidaršič, sekretar OO RK iz Tržiča.
Zaradi pisane sestave udeležencev - med njimi so bili otroci od 7. do 27. leta starosti - je šest članov taborniškega roda Kriške gore razdelilo delo po skupinah. Dopoldan
Šah je priljubljena igra begunskih otrok.
"Bilo je zelo zanimivo, zame predvsem lokostrelstvo. Tudi okolje je tako lepo, da bi kar živel tukaj. Imeli smo dosti časa za druženje, tako da smo še poglobili dosedanja znanst-va. Tabornikom smo se pridružili tudi pri delu; danes sem bil med petimi, ki smo pomagali pri kuhanju kosila. Imeli smo se res dobro, zato se zahvaljujem vsem organizatorjem tabora," je med drugim izjavil Mato Jurie iz loškega begunskega centra.Popoldanski počitek sta Ivo iz Škofje Loke in Ante iz Kranja izkoristila za partijo šaha, pri kateri so se kot opazovalci pridružili Miro, Dragan, Sedin, Edin, Edina, Alma in Alen iz Škofje Loke, Medvodja, Kranja in Lesc. Kot so povedali, so skupaj preživeli lep teden, vendar se radi vračajo k staršem in znancem v zbirnih centrih. • Stojan Saje
Sejem rabljenih šolskih knjig
Kranj, 30. avgusta - Občinska zveza prijateljev mladine in Center za socialno delo Kranj spet prirejata sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo v petek, 2. septembra, od 12. do 17. in v soboto, 3. septembra, od 9. do 16. ure v avli kranjske občine. Prva dva dni šole bodo učencem in dijakom povedali, kaj v novem šolskem letu še potrebujejo in to bodo lahko poiskali tudi na sejmu rabljenih učbenikov. Sejem, na katerem je zagotovljeno tudi svetovanje strokovnjakov pri izbiri in nakupu šolskih knjig (z ustreznimi katalogi), je v Kranju že tradicionalen. Letos ga prirejajo že drugič, prvikrat so z rabljenimi učbeniki kupčevali junija, ob koncu minulega šolskega leta. • D. Ž.
Ob mednarodnem letu družine in turizma
V Slovenskem šopku Koroška Gorenjski
Kranj, 30. avgusta - Prvo nedeljo v septembru, 4. septembra, na Gorenjsko spet prihaja Slovenski šopek. Gre za projekt druženja slovenskih mest ob glasbi, ki so ga organizatorji namenili mednarodnemu letu družine in turizma. Že nedeljsko jutro bodo začeli s pesmijo: ob 8. uri bo z vrha razgledne terase zadonela pesem jutranjica Prešernovemu mestu. Uro zatem bodo gostje deležni dobrodošlice gorenjskih županov na Glavnem trgu v Kranju, nato pa pojdejo na krožni ogled skritih kotičkov Gorenjske. Dan bodo zaokrožili s popoldanskim glasbenim srečanjem "Koroška Gorenjski" ob 17. un na Šmarjetni. • D. Ž.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Galeriji v Prešernove hiše je ob umetnikovi sedemdeset letnici na ogled pregledna razstava akad. slikarja Albina Polajnarja Krajine 1956 -1994. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava akad. slikarjev Janeza Kneza in Henrika Marchela, ki ju je pripravil Loški muzej. V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Joieta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmm je na ogled samostojna razstava Matjala Arnola,
JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava starih grafičnih listov z naslovom Promet. V razstavnem salonu Dotik je na oled spominska razstava likovnih del soustanovitelja likovnega kluba Toneta Tomazina. V bistroju Želva si lahko ogledate razglednice Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Vid Černe z barvnimi fotografijami iz kolekcije Tu smo doma.
MOJSTRANA - V prostorih Planinske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. V pizzeriji Bistr'ca pa si lahko ogledate lesoreze na riževem papirju iz Nepala.
DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta.
VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. m 16. uro.
RADOVLJICA - Galerija je od 1. julija dalje v popoldanskem času odprta od 17. do 19. uri, dopoldan pa od 10. do 12. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Mesto Radovljica.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik akad slikarja Franceta Slane.
BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj. V hotelu Toplice je na ogled razstava akad. slikarja in grafika Lojzeta Spacala iz.Trsta.
ŠKOFJA LOKA ■ V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Janez Justin slike na temo Narava. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled razstava ročno izrezljanih lesenih modelov za loški kruhek, delo Petre Plestenjak -Podlogar. V Mali galeriji Žigonova hiša si lahko ogledate prisrčne kreacije mladih ustvarjalcev počitniške likovne delavnice pod mentorskim vodstvom Jasne Vastl. V galeriji Loškega gradu razstavlja akad slikar Dušan Filipčič. V okroglem stolpu je na ogled razstava Oblačilna kultura na Slovenskem. V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava ob 100-letnici prve javne električne razsvetljave v Šk. Loki. Člani fotokluba LTH se v menzi LTH predstavljajo z novimi fotografijami na temo Utrip *94 V kava baru Ami v Dorfarjah razstavlja fotograf Janez Pipan.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. V Paviljonu NOB pa so
razstavljeni obnovljeni gasilski predmeti.
Aljaževi dnevi na Dovjem in v Mojstrani
JAKOB ALJAŽ ■ ALI GA POZNAMO DOVOLJ?
Od 26. do 28. avgusta so potekali tretji Aljaževi dnevi, v sklopu katerih smo lahko prisostvovali tudi okrogli mizi o tem znamenitem Slovencu.
V kulturno ■umetniškem domu na Dovjem so na okrogli mizi sodelovali nekateri ugledni Slovenci, med njimi tudi domačini. Okroglo mizo je vodil profesor Stanko Klinar z župnikom Francem Urbanijo in Jožetom Urbanijo, ki sta predstavila Jakoba Aljaža kot duhovnika, ljubitelja planin, glasbenika, skratka kot vsestranskega človeka, ki je svoj čas - ob koncu prejšnjega stoletja in ob začetku tega stoletja, močno zaznamoval, ne samo na gorenjskem koncu, ampak tudi na širšem slovenskem prostoru. Veliko zanimivega smo izvedeli iz ust Avgusta Delavca, ki je veliko pripomogel k ustanovitvi in delovanju edinega slovenskega Planinskega muzeja v Mojstrani, in prav tako tudi od Franca Voga, ki je napisal etnografsko delo Spomin na Dovje, v katerem je zbranih mnogo anekdot o Jakobu Aljažu. Predstavnik Mohorjeve družbe je bil Matija Remše, ta družba je namreč prva izdala Aljaževi Slovenski pesmarici že v njegovem času. V teh dneh so Jakobu Aljažu posvetili tudi koncert pevskih zborov z baritonistom Jakom Jerašo, sveto mašo v Vratih, obenem pa je bila na ogled slikarska ter fotografska razstava.
Kdo je bil Jakob Aljaž? Le duhovnik, glasbenik, planinec? Mnogo več. Vse njegovo delo je bilo široko zasnovano, pa vendar popolnoma prepleteno med seboj. Bil je človek, ki je ljubil neokrnjeno naravo, njene lepote, predvsem zelene hribe in bele gore svoje ožje domovine. V dovško župnijsko kroniko je sam zapisal: "Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga." Kot duhovnik je imel veliko avtoriteto in mogoče je bil ravno zato tudi tako uspešen in zagrizen bojevnik proti nemštvu.
V njegovih pesmaricah, izdanih ob prelomu stoletja, najdemo stare pesmi, Že precej pozabljene, posvečene domovini. Skozi glasbo, pesmi je oznanjal veličino božje dobrote in lepoto slovenske pokrajine. «Bil je resnicoljuben, tankočuten, dobrosrčen, pa vendar trden v svojih odločitvah. Bil je pomagalec v stiskah, kulturnik in tako velik izvedenec v ranocelskih zadevah, da so bili mnogo prepričani, da ni študiral bogoslovja, temveč medicino... V vsakem oziru je šel Jakob Aljaž v korak s časom, vedno v smislu pomagati ljudem v poznavanju in občudovanju narave.
Poglejmo še malce v podrobnosti njegovega plodnega in ustvarjalnega življenja. Kjer je bil, povsod se je obnašal neprisiljeno, prej bolj kmečko kot gosposko. Njegovi govori so bih vedno posebnost. Tudi pisni prispevki so imeli njegov slog. Če je šel v Ljubljano na Slovensko planinsko društvo zaradi propagande planinstva, gradenj ali drugega, je bil njegov govor na seji odbora osrednja točka dnevnega reda. Hodil je naokrog, tudi na izlete in po gorah z veljavnimi in vplivnimi ljudmi. Z-velikimi Častmi so ga radi pozdravih v Zagrebu in v Mariboru.
Takrat je bil mogoče Jakob Aljaž že korak pred drugimi, kajti znal se je tudi braniti pred tujimi vsiljevalci na pravi in koristen način. Pa vendar, kakobi danes večkrat, v mnogih zadevah, potrebovali take ljudi, kot je bil Jakob Aljaž, za stari, za katere se je treba boriti s srcem, trdovratnostjo, podjetnostjo, kakršno je posedoval ta veliki mož! • Špela Vldic
Tomaž Kukovica, manager kulture:
DENARJA JE DOVOLJ
O tem, zakaj se na področju kulturne politike že nekaj časa nič ne dogaja, zakaj vsi tožijo, da ni denarja in kaj storiti, da ga bo za vse dovolj, smo se pogovarjali s sociologom in filozofom Tomažem Kukovico, ki je trenutno zaposlen kot manager na
področju kulture pri ZKO Kranj.
V enem svojih komentarjev ste zapisali, da je naša kulturna politika tik pred razpadom. Da gre za popolno krizo sistema, za katero pa so še najmanj krivi zaposleni v kulturi.
"Ministrstvo za kulturo sicer napoveduje, da krovni zakon za kulturo lahko pričakujemo s prvim januarjem prihodnjega leta, kar je po mojem mnenju glede na procese, ki se trenutno odvijajo, vprašljivo. Predvsem zato, ker je tudi zakonodaja s področja kulture vezana na procese lastninjenja, sem prepričan, da ga do januarja 1995 še ne bomo dočakali. Stanje pa je nevzdržno. Že nekaj let se tako rekoč nahajamo v mrtvem teku. V času socializma so bile na primer institucije finansirane iz proračuna, seveda so tudi tam stvari škripale, toda s prehodom v nekakšno demokracijo se je zrušil stari sistem finansiranja, novega pa v štirih letih niso uspeli zgraditi. Tako vse postane odvisno od posameznikov, ki se angažirajo za to, da institucije obstanejo; ali pa ne... ker so prevelike v primerjavi z v zasebnimi podjetji, ki so na tem področju že nastala in dobro funkcionirajo. Zaradi nevzdržnega položaja zaposlenih v državnih institucijah so sposobni kadri začeli odhajati tja, kjer normalno zaslužijo, za njimi pa ostaja velika praznina."
Kako si torej zamišljate kulturno politiko Slovenije, prenos kapitalističnega vzorca na naša tla?
"Prenos vzorca je nemogoč. Zahodni trg je močno vezan na kupno moč, ki jo zagotavlja milijonska populacija. Slovencev je šestkrat manj kot Ix>ndonča-nov, potem ni čudno, da Drama ne more preživeti od prodanih vstopnic. Vrabcem z veje je jasno, da bo potrebno izdelati sistem, ki bo pisan na kožo značilnostim našega trga, ki so maloštevilna populacija, velika kapaciteta dvoran na nepravih lokacijah, mala kupna moč. Ministrstvo mora priti do izračuna, kakšna so minimalna sredstva, ki si jih lahko kulturne ustanove pridobijo z vstopnino in od sponzorjev in k temu sorazmerno vbrizgati ustrezno finančno injekcijo. Če ie pot obratna, imate namreč 100.000 DEM za izvedbo sezone, če hočete še kaj več, sc znajdite sami - pride do katastrofe, kakršni smo priča. Dokler bodo državni sekretarji za
kulturo bivši sindikalisti in razni barski pisateljčki, še zdaleč ne bomo ugotovili značilnosti našega trga."
Kako torej priti do mreie, ki bo zagotavljala dovolj denarja za vse?
"Menim, da je denarja za kulturo sorazmerno dovolj, samo nepravilno je razporejen. Če bi državni proračun nekoliko povečali in se znebili določenih področij znotraj kulturnega ministrstva, ki spadajo dejansko v resorvarstva okolja ali turizma, čc bi zreducirali število birokratov, ki dejansko ne vedo, o čem sploh odločajo in čc bi vedeli, kaj zahteva trg, potem smo blizu končnega vzorca."
Toda temeljno vprašanje je vendarle denar, ki ga nikoli in nikjer ni dovolj?
"Gotovo. Še bolj pa maksimalni izkoristek. Ali denar poje sistem in njegovi birokrati ali umetniki, ki bi radi pokazali, kar pač imajo. In, ne da umetniški projekt dočaka okrnjeno uprizoritev, ker del denarja izgine v sistemu."
Kaj pa občinstvo?
"Tega jc več vrst. Bolj zahtevnega jc malo. Prevladuje pa povprečno, ki sc v
Divji Lovec F. S. Finžgarja:
GLEDALIŠČE V NARAVI
Vikrče, 27. avgusta • Finžgarjevo ljudsko igro s petjem si je pretekli konec tedna ogledalo približno dva tisoč ljudi. Pri predstavi na prostem, ki jo režira Peter Militarov, sodeluje več kot sto ljudi.
priznanimi slovenskimi igralci (Andrej Kurent, Bine Matoh, Urška Hlebec, Vojko Zidar in Kondi Pižon) nastopilo v Divjem Lovcu. Turne, gledališče v naravi pod šmarno goro jc čudovit, srednje velik akustičen prostor, ki so ga domačini uredili, da /družijo svojo privrženost naravi in gledališču. "Če bomo tudi v prihodnje šc kaj pripravili, bo tudi to raziskovanje mitov, legend, ter pozabljene ali zanemarjene ljudske dramatike, izhajajoče i/, narave," je povedal umetniški vodja in režiser Peter Militarov.
Domačini so prostor pod tremi skalami sami spremenili v gledališče. V uporabo ga je prijazno odstopila družina Trojanšelc, pot pa Božičevi. Konec tedna jc tja prišlo veliko ljudi, največ, okoli tisoč, v soboto. Sicer pa bo igra, za katero jc glasbeno opremo prispeval Jani Golob, scenografijo Milan Hiasta, pevec. Lovski pevski /bor i/. Medvod pa vodi Jane/ Čadcž, na sporedu tudi prvi konec tedna v septembru. V petek, 2. septembra, v soboto in nedeljo se bodo predstave začele ob 20.30. uri, vstopnice pa so v nredprodaji na voljo v Loka centru v Medvodah. • M.A., foto: I ea Jeras
Kar sedemdeset igralcev, pevcev in plesalcev iz Pirnič, Medvod, Sore, Smlednika, Senicc in Tacna jc skupaj s
kulturnih institucijah hoče sprostiti. Težko je govoriti, da je katarza razlog gledalčevega odhoda v hram kulture. Zadnja leta se kaže, da privlači zabava in glamour poziranja obiskovalcev med odmori. To, čemur Hollywood pravi entertainment - show bussiness višjih slojev."
Kaj to pomeni?
"To pomeni, da se bodo začela razvijati močna subkulturna gibanja in neinstitucionalizirana kultura. Nacionalna, državotvorna kultura pa lahko postane svojevrstna farsa, namreč prireditve kot priložnost razkazovanja novih oblek... Problem subkulture je problem margine. Na zahodu na tisto, kar se dogaja na obrobju, gledajo kot na nekaj nekulturnega, prostaškega."
In zakaj subkulturi ne priznajo, če drugega ne, njene prvinskosti in pristnosti?
"To vprašanje bi veljalo zastaviti političnim veljakom, ki so prišli iz subkulturnih vrst, pa so na to pozabili. Zamenjali usnjeno jakno s svilenim suknjičem in začeli misliti drugače."
V starem sistemu je imel tako rekoč vsak moinost, da se ukvarja s kulturo. Kako naj bi po vašem to reševala nova kulturna politika?
"Priznati moramo, da je bila to dobra plat socializma. Posledica dejstva, da se
te v socializmu čisto vsak lahko šel culturo, so bile številne veselice in odročne dvorane v najbolj odmaknjenih krajevnih skupnostih. Te zdaj postajajo poslovni prostori in zraven gostijo vse prireditve folklornega značaja. Slednje se odvijajo po principu: vsak nekaj da in vsi skupaj bomo nekaj imeli. Vendar to ni sistemska rešitev. To vidim le v drugačni distribuciji denarja. Normalna distribucija pa je možna le, ko se ve, čigava je lastnina. Za kapitalistični načina je zasebna lastnina osnova, iz katere izhaja graditev sistema. Zato se sistem lahko gradi le, ko so znana lastninska razmerja in jasni cilji. Pri nas ni ne enega ne drugega. Zato se lahko zgodi, da tudi nov zakon o kulturi dobimo v nekem vmesnem obdobju, za krpanje nekakšnih lukenj. In ko se bodo razmere uredile, ne bo več funkcioniral."
Poudarjate slabo vrednotenje zaposlenih v kulturi.
"To ni vrednotenje, to je žalitev. Čemu umetniki delajo akademije. Mogoče zato, da bodo za trdo delo prejeli peldeset lisočakovmcsečno. To ne samo, da ni ničemur podobno, to je kriminal. V kulturi je celo možno, da neki človek / osnovnošolsko izobrazbo dobi službo, ki naj bi jo formalno opravljal diplomant. In prvi jc po dvajsetih letih izkušenj izobrazbeno kai i/.cnačen / diplomantom fakultete ali akademije. To je nekaj takega, kot če bi mesarja spustili za operacijsko mizo. V času kulturne revolucije na Kitajskem je bila to splošna praks.i m vsi smo bili /gioženi, cla je k;i) takega mogoče. Ko pa se te stvari vsak dan dogajajo v demokratični Sloveniji, nikomur mar. Komunizma v Sloveniji še ni konec. Ni čudno,« da potem najboljši umetniki delajo tajši v zasebnih podjetjih, kjer so plačani dostojno delu, ki ga opravljajo. Ne račem, da bi motali plače povečali /;i desetkrat ali večkrat, (ire preprosto za to, da bi ljudje zaslužili noitnalno lako prebat vam komunisti iztrebljajo kulturnike kot garjave pse in sicer s tem, da jih plačujejo kot največje izmečke. Kaj to pomeni, je pisno: nacionalna identiteta je Slovencem preveč nevarna.
M. A., foto: I (II Jem«.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Zasnove nove industrijske politike izločajo izvoznike
Alpina bi bila lahko v delavski lasti
Zelene zime so žirovski Alpini že pred leti narekovale poslovne poteze, ki jo danes postavljajo na vrh slovenske čevljarske industrije
Žiri, 26. avgusta - V žirovski Alpini so zaključili zbiranje lastninskih certifikatov, izdali bodo 2.093 delnic z nominalno vrednostjo deset tisoč tolarjev in prodajno ceno 5.624 tolarjev, saj so uspeli uveljaviti bistveno nižjo, ocenjeno vrednost podjetja. Sedanji in nekdanji zaposleni pa so lahko uveljavili le 56 odstotkov vrednosti svojih certifikatov, če ne bi bilo obveznega prenosa 40 odstotkov vrednosti podjetja na sklade, bi bila Alpina lahko v celoti v delavski lasti. Ob zaključku zbiranja certifikatov in pred jesensko-zimsko sezono, ko Alpina doseže prodajno konico, smo se pogovarjali z direktorjem BOJANOM STARMANOM, ki tovarno vodi že sedmo leto.
"Z zbiranjem lastninskih certifikatov ste lahko zadovoljni?*'
"Certifikate je prineslo 2.093 ljudi, prinesli so jih praktično vsi, zaposleni in upokojenci, saj je v Alpini zdaj zaposlenih 1.511 ljudi. S certifikati smo fako lahko v celoti pokrili interno razdelitev in notranji odkup in 60 odstotkov delnic je v lasti sedanjih in bivših zaposlenih ter upokojencev, 40 odstotkov pa jih moramo prenesti na sklade. Ker bi lahko z zbranimi certifikati skoraj v celoti pokrili vrednost podjetja, je za nas toliko manj razumljiv obvezni prenos delnic na sklade, od katerih naj bi jih nekoč odkupili. Mislim, da bi zakon moral vsebovati možnost izpustitve tc vmesne faze."
"Uveljavili ste ocenjeno vrednost podjetja, koliko nižja jc bila?"
"Alpina je bila v otvoritveni bilanci vredna 26,5 milijona mark, ocenjenja vrednost podjetja pa jc znašala 15 milijonov mark."
"S certifikati ste v celoti pokrili tudi notranji odkup, kako kljub temu ocenjujete zamisel o obveznem vračanju kupnine v gospodarstvo?"
"V delovno intenzivni industriji sc stvari res pokrijejo, drugod pa sc bodo ubadali z odkupovanjem, namesto z m vestiranjem v posodobitev Proizvodnje. Celoten proces lastninjenja prinaša več slabih kot dobrih stvari, lastnino je kot osnovno ekonomsko kategorijo seveda potrebno definirati, toda vse, kar se pri tem dogaja izven gospodarstva, pomeni dodaten odliv iz ze tako podkapiiahzn anega gospodarstva. Vse jr preveč naravnano na odliv kapitala, namesto tla bi v pod jetjl prinašal nov kapital "
"Kakšno dividendo obljubljate?"
"Nobene, delali pa bomo seveda t.iko, da jo bomo ustvarili Visok i verjetno ne bo, saj jc konkurenca huda in z izvozom W /ahod je v delovno intenzivni industriji težko ustvarjati dobiček Vsekakor pa bo veliko bolj zanesljiva kakor v investicijskih skladih, saj mi
Vi''ii<>. kaj )<• možno."
"Žiri so zanimive za investicijske sklade, saj je vašim •Jadam ostalo 44 odstotkov prednosti certifikata, kaj mis->N <• lah skladih?"
"Poleg tega so ostali tudi njihovi družinski člani. Skladi bodo splačali, čc bi imel Kapital, bi ga takoj ustanovil, saj nimaš kaj zgrešiti Zbereš certifikate, zaračunaš 3 odlike stroškov, pri 10 milipu dah /branih certifikatov je to ^(X> milijonov tolarjev Kakšna "° njihova realna vrednost,
ljudi pretirano ne zanima, s še tako nizko bodo zadovoljni. Če bi namesto certifikatov, ki jih ljudje nekam morajo dati, zbirali denar, bi bila stvar seveda povsem drugačna. Tako pa bo nekaj ljudi obogatelo, sistem jim omogoča, da na lahek način postanejo kapitalisti."
"Alpina bo v 60-odstotni delavski lasti, kakšna bo vloga novih lastnikov?"
"Pri pisanju 'rdeče' in 'zelene' knjige bi morali poskrbeti vsaj za usklajenost, zakon o delavskem soupravljanju in zakon o gospodarskih družbah veljata, vendar si nasprotujeta vsaj v štirih točkah."
"V katerih?"
"V enem zakonu piše, da svet delavcev postavi skupščina delničarjev, kar je logično. V drugem pa, da ga v podjetjih, ki imajo več kot tisoč zaposlenih, polovico postavijo delavci, verjetno najprej potrdi tudi skupščina. Delavski direktor mora biti v družbah, ki imajo več kot 500 zaposlenih, član uprave, kar pomeni, da mora biti uprava v takšnih podjetjih kolektivna in zastavlja se vprašanje, koliko jih bo odgovornih za vodenje.
V praksi zdaj stvari rešuje vsak po svoje, kar po privedlo do zanimivega kaosa. Delavci, ki so hkrati delničarji, seveda morajo imeti soupravljalske pravice, zlasti na področjih, ki jih zadevajo, vendar pa mislim, daje vsaj pri nas sedanji sistem sodelovanja med vodstvom in sindikatom dobro funkcioniral, problemov ni bilo. Potrebni smo eden drugemu, čc direktor dela normalno, jc prvi sindikalist v hiši, saj mora poskrbeti, da so delavci zadovoljni, ker sicer slabo delajo. Razlika je le v tem, da sindikat včasih želi izplačati več, kot je možno, direktor pa mora to preprečevati po svoji službeni dolžnosti, saj mota skrbeti tudi za laz.voj podjetja."
"Poletje se izteka, kakšni so prodajni obeti za novo jesensko-zimsko sezono?"
"Letos bomo prodali dobra 2 milijona parov čevljev, od tega 700 tisoč parov športne in 1,3 miljona parov modne obutve, vrednostno pa sta si športni in modni program približno enaka. Trenutno imamo v Efjognfl materiala m izdelkov angažiranega največ kapitala, saj je 70 odstotkov obutve za jesen in zimo že izdelane, ostalo pa še v delu oziroma v pripravi. Jesen in zima je pri nas prodajno Se vedno bistveno močnejša kot pomlad, zaradi deleža športne obutvre in njihove cene.'
"Delež športne obutve je potemtakem spet večji'.'"
"Zaradi slabih zim je pn
športnem programu po letu 1986 proizvodnja s 1,1 miljona padla na 300 tisoč parov, vendar smo se odločili za selekcijo športnega programa in intenzivni razvoj, v zadnjih treh letih pa spet izdelujemo planinsko obutev, ki predstavlja poletni del športnega programa. Z razvojnimi rezultati smo zadovoljni, investicije se že vračajo z večjo prodajo,letos bomo prodali 430 tisoč parov smučarske tekaške obutve, 99-odstotno na ameriškem, japonskem, skandinavskem in srednjeevropske trgu. To bo predstavljalo kar 40 odstotkov svetovne proizvodnje in vse kaže, da smo pri smučarski tekaški obutvi trdno na prvem mestu. Smučarskih pancerjev bo letos 180 tisoč, kar je sicer bistveno manj kot predleti, ko smo jih izdelali 340 tisoč parov, vendar je bilo v tej v tej številko veliko izvoza na vzhod. Pri planinski obvutvi želimo doseči 250 tisoč parov letno, za kar bomo potrebovali še dve leti, saj jih zdaj izdelamo 130 tisoč parov, odločili pa smo se za izdelavo kvalitetnejše obutve, najcenejšega segmenta ne pokrivamo."
"Zelene zimo so Alpini že pred leti narekovale poslovne poteze, ki jih v drugih tovarnah vlečejo šele zdaj, zategadelj je razumljivo, da je po poslovnih rezultatih med prvimi v panogi, če pogledamo samo velike čevljarske tovarne, pa prva?"
"Racionaliziramo poslovne
t>rocese, stalno delamo na se-ekciji programov in prodoru v višje cenovne razrede, že dolgo se mučimo z lastnimi blagovnimi znamkami, pri celotnem športnem in pri pretežnem delu modne obutve, skratka gradimo lastno identiteto doma in v svetu. V teh težkih časih je lažje vzeti dodelavni posel, saj ti cena kapitala in vse drugo pobere željo po boljšem zaslužku, vendar menimo, da to ni dolgoročni koncept, preživetje pa si moramo zagotoviti za naslednjih deset, dvajset let. Zato smo se programsko utrdili na trgu, zgradili distribucijsko mrežo v svetu, ki omogoča stalno prodajo, ločeno za športni in modni program. Izvozimo 85 odstotkov izdelkov, s športnim programom smo prisotni v vseh pomembnih državah sveta, pri modnem so trgi tako veliki, da zadošča osredotočenje na dve, tri."
"Kakšni so poslovni rezultati, plače?"
"Povprečna plača je julija znašala 45.830 tolarjev, za 12 do 14 odstotkov zaostajamo za povprečjem gospodarstva, saj je sestava zaposlenih slabša. V
branži pa so naše plače 15 odstotkov nad povprečjem. V zadnjih letih smo zadržali obseg proizvodnje, nismo zmanjšali števila zaposlenih, temveč stalno zaposlujemo. Naš obseg montažnih zmogljivosti je premajhen, še vedno iščemo kombinacijo, ki ne bi zahtevala investicije, za stalno pa bi zaposlila približno 300 ljudi, trenutno se zanimamo za Cici: ban. Precej kooperantov potrebujemo, veliko zgornjih delov uvažamo s Hrvaške, kar je povezano z dodatnimi stroški, carino, negotovostjo, delovna sila pa tam z vsemi stroški ni cenejša kot pri nas.
Pri poslovnem rezultatu se vrtimo pri ničli, ob koncu leta pričakujemo nekaj profita, razmere pa so slabše, kot smo pričakovali, saj se je med letom pokazalo veliko negativnih stvari, ki jim bomo morali absorbirati. Tečaj zaostaja za inflacijo, obresti so še vedno visoke, računali smo, da bodo realne 13-odstotne, vendar so z vsemi dodatki še vedo 15-od-stotne itd. Zaradi kratkoročne-
fa presežka deviz bo industriji, i je na robu preživetja, natakn-jena še zadnja zanka in marsikaterega tovarna bo še šla v stečaj, od države pa je nato odvisno, kaj rešuje in kaj pusti propasti. V naši branži se jev zadnjih petih letih število zapo-selnih s 16 tisoč zmanjšalo na 8 tisoč, proizvodnja se je zmanjšala, saj je šlo v stečaj več tovarn. Alpina je imela ob koncu lanskega leta simboličen dobiček, vendar je 7 milijonov tolarjev dobička glede na druge odličen rezultat, saj je imela celotna branža le 30 milijonov tolarjev dobička, izguba pa je znašala približno milijardo tolarjev."
"V pripravi je nova industrijska politika, s katero naj bi država povedali, komu bo pomagala in komu ne, vlada je sicer še ni obravnavala, vsebina pa je že znana, kako jo ocenjujete?"
"Ne vem, kakšna vlaganja predvidevajo, če bodo podpirali podjetja, ki bodo ustvarjala 30 tisoč ekujev dodatne vrednosti, kar je približno 55 tisoč mark na delavca. Če bi v Alpini želeli to doseči, bi morali cene za trikrat povečati, čevelj, ki ga prodamo za 30 mark, bi moral stati 80 mark. Nobenih možnosti torej nimamo, večina izvoznikov tega ne more doseči, razen izjem. Saj tudi pri nas na * nekaterih programih to dosegamo, globalno pa ne. Bo torej izločena izvozna proizvodnja?" • M. Volčjak
Gradbeno podjetje Grosuplje javno prodaja petino delnic
Naprodaj tudi gradbeniki
Ljubljana, 26. avgusta - Gradbeno podjetje Grosuplje je pred dvema letoma celoten družbeni kapital preneslo na sklad za razvoj, skupaj z njim pa se je odločilo za javno prodajo petine delnic, posrednik je l lih banka, kije doslej prodala 38 odstotkov teh delnic.
Gradbeno podjetje Grousuplje je prvi korak pri lastninjenju napravilo z ustanovitvijo 18 hčerinskih družb, ki so v popolni ali večinski lasti matične družbe, v nekaterih pa prevladuje zasebni kapital. Naslednji korak jc privatizacija matične družbe, ki se je maja letos registriralo kot delniška družba, katere osnovni kapital jc 1.994.110 tisoč tolarjev.
Osnovni kapital so razdelili na 26-odstotni delež prednostnih in 74- odstotni delež navadnih delnic, nominalna vrednost obojih je 10 tisoč tolarjev.
Javno nameravajo prodati 42.546 navadnih delnic in tako olastniniti 21,3 odstotka delniškega kapitala. Za ostale navadne delnice in za 80 odstotkov prednostnih delnic pa bodo iskali strateške investitorje.
Posrednik javne prodaje delnic je UBK banka, ki je s prodajo začela šestega avgusta letos, trajala pa bo 45 dni. Doslej so prodali 38 odstotkov teh delnic; 25 odstotkov so jih kupile štiri borzno posredniške hiše, deset odstotkov jih je banka prodala svojim strankam, dva odstotka sta kupili dve kemični podjetji, posamezniki pa so doslej kupili le 80 delnic. Banka naj bi v javni prodaji delnice čimbolj razpršila med delničarje in tako zadostila zahtevam Ljubljanske borze. Gradbeno podjetje Grosuplje je namreč 10. avgusta letos vložilo zahtevo za kotacijo na Ljubljanski borzi. • M.V.
Anketa - kaj je prinesla poletna sezona nekaterim blejskim trgovcem!
Prodaja ni nikoli dovolj velika
Bled, 26. avgusta - Med tujci so prevladovali Italijani, veliko pa je bilo na dopustu na Bledu domačih gostov, vsaj kolikor lahko sklepamo po izjavah nekaterih trgovcev.
Danijela Ulčar, Mini golf: "Tukaj poleg igranja mini golfa ponujamo še okrepčilo s pijačo, jedačo, sladoledom. Prodaja je bila letos kar v redu, le sladoleda smo prodali manj. Domačih gostov je precej, zapravljajo pa v glavnem tujci, največ Italijani, tudi Čehov je bilo precej. Vendar prav zapravljivi niso nobeni. Problemi na Bledu pa nastajajo predvsem zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov, pa tudi komunalna služba je slabo opravljala svoje delo - smeti so po ves dan stale na pločniku, pobrali so jih šele zvečer ali celo naslednji dan."
Mojmir Smolej, Optika Orešnik: "Prodajava predvsem očala, prodaja pa je bila kar zadovoljiva, le struktura gostov je bolj slaba. Med temi tujci je bilo največ Avstrijcev, Nemcev, Italijani pa so v primerjavi z lanskim letom manj kupovali. Od domačih je bilo veliko Primorcev. Prito-
žim se lahko nad blejskim vodstvom, ki se ukvarja s turizmom, parkirnine so astronomsko visoke, pa tudi gostinska ponudba ni ravno pohvalna.
Klemen Križan, prodajalna Kolo:" Sprodajo smo zadovoljni. Od tujcev so veliko koles
[>okupili Italijani, ki so lansko eto bolj gledali, letos pa že kaj kupili. So zelo zahtevni kupci, najprej vse dobro pregledajo. Na Bledu bi pa lahko bolje uredili parkirne prostore, da bi kupci imeli boljše in lažje dostope do določenih trgovin."
Maks Mašilo, stojnica Turističnega društva: "Prodaja je bila malo boljša kot lani. Domačih gostov je dovolj. Največ pa je Nemcev, Italijanov, kupovali pa so predvsem nujne stvari - razglednice, znamke in druge malenkosti. Kvaliteta gostov je povprečna. Glede na prejšnja leta lahko rečem, da pač ni več agencijski gostov, struktura gostov se je zamenjala. Kaj bi bilo treba spremeniti na Bledu? Pravzaprav nič, saj je vse urejeno. Ponudba je, cene so zmerne, okolje krasno." • Špela Vidic
BANČNI NASVET
Miro B. s Kokrice nam je poslal naslednje vprašanje: Gradim hišo in bi pri banki vzel posojilo. Kaj se zgodi, če posojila ne bom zmožen odplačati? Svetovali smo mu, naj se o
vseh podrobnostih v zvezi z najemanjem kreditov oglasi v referatu kreditiranja na Bleiweisovi 1, tel.: 221-446. Ker pa je šlo bolj za splošno vprašanje je naša pravna pisarna odgovorila takole:
Iz vašega vprašanja ne izhaja, pri kateri banki boste vzeli posojilo za gradnjo hiše. Menimo pa, da vas bo banka z internimi pravili o odobravanju posojil za zgoraj opisani namen, ob sklenitvi pogodbe ustrezno informirala o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za odobritev posojila, to je tudi o pogojih glede ustreznega zavarovanja takšnega posojila. Ker je možnosti zavarovanja več, npr. zavarovanje pri zavarovalnici, s plačilno sposobnimi poroki, z zastavo premičnin in nepremičnin, z zastavo denarnih sredstev..., bo banka že v sami posojilni pogodbi z vašim soglasjem določila način zavarovanja in v primeru vaše nezmožnosti poplačila terjatve uveljavila s pogodbo določeno zavarovanje, to je odstopila izterjavo terjatve zavarovalnici, pozvala k plačilu terjatev vaše poroke, prek sodišča uveljavlja cenitev in prodajo vaše premičnine ali nepremičnine in poplačilo svoje terjatve iz tega naslova itd.
Gorenjska y Banka
Banka posluhom
Nagradno vprašanje ob tržiški tekmi na rolkah
Kje bo cilj najdaljše dirke?
V soboto, 3. septembra, *bo Trtic gostitelj mednarodne tekaške tekme na rolkah. To bo pravi trtiški športni praznik, organizatorji pa bralkam in bralcem Gorenjskega glasa zastavljajo nagradno vprašanje: V kateri gorski vasici v hl Hini Trtica bo cilj najdaljše, 8,5 kilometra dolge dirke smučarjev tekačev na rolkah 3. septembra?Odgovor napišite na dopisnico in jo pošljite do vključno petka, 2. septembra, na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Med tiste, ki boste pravilno odgovorili (v pomoč Vam bo torkova Stotinka), bomo z trebom razdelili 8 ekskluzivnih spominskih kompletov trliike rolkarske tekme (kapa + majica).^
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
*M NA ŠTIRIH KOLESIH
Test: Opel Ornega 2.0i-16V GL caravan
DRUGAČNA GENERACIJA
Pri Oplu so se po lanski obnovi najmanjšega hišnega avtomobila corse, v začetku letošnjega leta z velikim korakom lotili največjega modela omege. Druga generacija omege je od predhodne podedovala vse, kar je pomenilo velikost, udobje in prestiž. Novi omegi so dodali še varnost, ekologijo in kopico elektronike in nastal je predvsem svež in zelo sodoben avtomobil.
Družinsko je naravnana vsa omegina notranjost. Sedeži so udobni in primerno čvrsti, prostora za kolena je dovolj in v celem je počutje v tem avtomobilu prijetno. Voznikov delovni
Erostor je dokaz Oplove obli-ovalske domišljije, ki jo poudarjajo veliki merilniki na armaturni plošči, že iz manjših modelov znana sredinska konzola in pripravna stikala ter obvolanske ročice. Testna ornega je imela oznako GL, kar sicer pomeni osnovni paket opreme, vendar pa vsebuje elektrificirani prednji stekli, osrednjo ključavnico z daljinskim odklepanjem, volan s servoojačevalnikom, dve zračni vreči, električno strešno okno, zavorni sistem ABS in še kopico drugih dodatkov za
Erijetno vožnjo, vključno s ka-ovostnim radiokasetofonom.
je v pretežni meri podedovano iz prejšnje generacije. To pomeni pogon nazadnji kolesi in vrsto modifikacij na obeh premah, tako da je ta avtomobil v skoraj vseh pogojih vožnje zanesljiv, razen pn pretiravanju na mokri cesti.
CENA do registracije: 55.269 DEM (Avtotehna VIS, Ljubljana)
Za zaključek: (novi) Opel ornega je uspešno prestal preobrazbo in ie znanilec novih drugačnih avtomobilov, za drugo tisočletje, zato pri Oplu s ponosom pravijo: Look at Opel now. • M. Gregorič, slike Le a Jeras
Opel ornega caravan 2.0i 16V G L: druga generacija
Že kar prvi pogled je dovolj, da je jasno, da nova ornega presega okvire svojega avtomobilskega razreda. Avtomobil je po novem oblejši, in na pogled večji, čeprav zunanje mere bistveno ne odstopajo od prejšnjega modela. Skoraj športno klinasti sprednji del z veliko masko hladilnika, okroglo prišite bočne linije in širopk kombi-jevski zadek še dodatno poudarjajo prestiž in zato je tudi jasno, da so se pri Oplu odločili, da ornega je in ostane največji hišni avtomobil.
Notranjost tega avtomobila vtisne v spomin vsaj tri dobre lastnosti: veliko prostra, udobje in dobra opremljenost. Priznam, da so mi bolj pri srcu karavanske karoserijske izvedbe in to velja tudi za novo omego, čeprav je z novo generacijo tudi limuzina postala dosti bolj
atraktivna. In ker je pri karava-nih (ali pa bolj učeno pri kombijih) bistvo v zadku, sem novo omego začel odpirati pri petih vratih. Karavanski zadek pomeni 530 litrov uporabnega prostora, ki ga je mogoče s podiranjem naslonjal zadnje klopi povečati na celih 1,80 kubičnega metra, v serijski opremi pa je poleg žaluzije, ki skriva prtljažnik tudi mreža, ki ločuje potniški prostor od prostora za štirinožnega družinskega člana.
Dvolitrski šestnajst ventilski motor je iz nove generacije ECOTEC. Po razvrstitvi ome-gine motorne palete sodi na drugo mesto od spodaj, vendar je s svojimi 136 konjskimi močmi dovolj odločen tudi v tem več kot tono in pol težkem avtu. Sicer ne nudi športnih užitkov je pa skoraj v vseh
HVALIMO: velikost, prostornost, udobje - serijska oprema - ekonomičnost; GRAJAMO: preglednost bočno in nazaj - hrup motorja
TEHNIČNI PODATKI: zasnova: kombi s petimi vrati in spredaj nameščenim motorjem ter pogonom na zadnji kolesi. Motor: štirivaljni, štiritakmi, 16 ventilov, 1998 ccm, 100 KVV/136 KM, večtočkovni vbrizg go -riva katalizator. Mere: d. 4819 mm, š. 1786 mm, v. 1505 mm. Najvišja hitrost: 210 km/h (tovarna), 207 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: lis. Poraba goriva po ECE: 6,6/8,0/10,8 l neosvin-čenega 95 okt. goriva. Po -raba na testu: 10,9 l.
območjih vrtljajev dovolj elastičen in tudi končna hitrost je
povsem zadovoljiva. Podvozje
GLAS
ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM
TRGOM
MEŠETAR
Kmetijski pridelki na tržnici
Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 55 tolarjev za kilogram, kotenje po 120 tolarjev in solato po 140 tolarjev. Za kilogram paprike je treba odšteti 200 tolarjev in za kilogram jabolk 150 tolarjev. Jajca so po 14 tolarjev, čebula po 130 tolarjev, česen po 350, paradižnik po 140, fižol po 260, zelje po 70 in pesa po 120 tolarjev.
Cene na telefonskem odzivniku
Na telefonskem odzivniku 98-23 se "vrtijo" tudi cene sadja in vrtnin, ki veljajo pri prodaji na debelo. Breskve so po 90 do 120 tolarjev, hruške po 100 do 110 tolarjev, jabolka po 50 do 90 tolarjev in krompir po 15 do 20 tolarjev. Paradižnik stane 60 do 100 tolarjev za kilogram, čebula 60 do 80, paprika 60 do 100, kumare 70 do 90, endivija 80 do 100, slive 100 do 130, stročji fižol 20... Trg je zasičen z breskvami, papriko, jabolkami in krompirjem. V zadnjem času je zaradi velike ponudbe zelo padla cena jabolk.
Gozdno gospodarstvo BledBled, Ljubljanska c. 19
ODKUPNE CENE GOZDNIH SORTIMENTOV
Les iglavcev v lubju, dostavljen do kamionske ceste (v SIT/m3)
A        B       C E
hlodi smreke 12.700   9.800   7.800 4.300
hlodi jelke 10.700  8.200  5.400 4.000
hlodi macesna 12.700   9.600   6.800 4.000
hlodi ostalih iglavcev       9.630  7.380  4.860 3.600 tehnični les iglavcev: celulozni les iglavcev:
* I. (premer 12 do 18 cm) 4.000 * I. 2.500
* II. premer 8 do 12 cm) 2.700 * II. 1.300
Les listavcev, dostavljen do kamionske ceste (v SLT/m3)
(drva)
hlodi:	L	I	II	III
				
* bukev	10.000	6.500	6.000	3.000
* javor	10.000	6.500	6.000	3.000
* brest	10.000	5.000	4.000	3.000
* lipa	8.00Q	3.100	3.000	3.000
* hrast	13.000	6.500	6.000	3.000
* češnja * oreh	13.000	6.500	6.000	3.000
	15.000	11.000	8.000	3.000
* jesen	13.000	5.500	5.000	3.000
* ostali listavci	7.200	2.790	2.700	3.000
Za dostavo na skladišče Rečica ali Bohinj plačamo prevoz po naslednjih cenah:
* razdalja do 5 km 500 SIT/m3 z davkom
* razdalja nad 5 km 550 SIT/m3 z davkom
Prometni davek od lesa plača G G Bled, zato so navedene cene neto (toliko dobi lastnik). Plačilo za prodani les jel4 dni po zaključku obračunskega obdobja, ki traja en teden (od ponedeljka do petka).
V nujnih primerih akontacije za že posekan les.
Odkupujemo tudi les na panju, opravljamo storitve za vsa dela v gozdu in prevzemamo gozdne površine v upravljanje ali v zakup. Naročila sprejemamo po telefonu 741-800 ali na upravi podjetja.
Cenik velja od 1. junija 1994 dalje.
ilev jutri v sredo 31.8/94 ob 8.00 h!
adidas^.-
To<h Performance:
najlonski copati za jogging s popolnoma nedrsecim podplatom Beli/ćrni/modri. m Velikost 3946     > *
Ročk: fantovski salonarji iz najboljšega telečjega usnja z zalego Črni Velikost 33 40
2750.-
OTVORITVENA CINA
Texas: zelo moderni "ingenere ,       iz krepkega mafiienega usnja, usnjeno podlogo, usnjenim vloJkom in krepkim prolilnim podplatom Rjavi/zeleni Velikost 32 39
H*jftl*s*-«rr*^oo
4500.
OTVORITVENA CENA
DOStl" VlljAVNl I^RSOCtNl
2500.
OTVORITVENA CEN
Martina: /elo sodobni "ploteoupumps" i/ najboljšega nubuka s thunil" podplatom Crni. Velikost 3641
Fashion: zelo modei čevlji z vezalkami iz najkakovostnejšega nubuka z močnim prolilnim podplatom Zeleni/naravni Velikost 40-45
Brezplačna parkirišča
Kranj, Mm^pumm Mirka Vadnova 7 MODNO IN UGODNO
VREME
Za danes nam vremenoslovd napovedujejo se neka) dežja, jutri pa naj ot se razjasnilo in bilo pretežno sončno.
LUNINE SPREMEMBE
Ker je včeraj ob 8. 41 nastopil zadnji krajec, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem kljocu vreme spremenljivo.
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
Po kupu dopisnic, na katerih ste nam poslali odgovore na vprašanje iz prejšnjega torka, so Tunjice in cerkev sv. Ane znane po vsej Gorenjski. Cerkev je zgradil eden prvih slovenskih piscev o gospodarstvu Peter Pavel Glavar v spomin na svojo mater. Leta 1930 je požar, ki ga je zanetil cigaretni ogorek razpihal pa veter, uničil ostrešje, seveda je bila cerkev kasneje lepo obnovljena. Tokratni žreb pa je nagrade razdelil takole: 1. Mirni Teran, Ghnje 15, Cerklje; 2.Vinko Gubane, Šorlijeva 3, Kranj; 3. Janez Prosen, Sp. Duplje 8; 4. Marija Gril, Cankarjeva 15, Radovljica; 5. Franc nograšek, Tunjiška Mlaka 24, Kamnik. Čestitamo!
Tokrat pa se naša stara razglednica, ki pa je za razliko od drugih stara le 17 let, navezuje spet na neko prireditev. Gora, ki je na sliki, je namreč nedaleč od nekega gorenjskega mesta, ki bo v kratkem v središču goreniske pozornosti. No, katera je gora in katero je mesto in zakaj sprašujemo ravno po njem, to morate ugotoviti vi in odgovore poslati na Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, do petka, 2. septembra, pet izžrebanih odgovorov pa bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
Marjana Deržaj,
prva dama slovenske popevke
Na eni zadnjih poletnih prireditev na Gorenjskem je, tudi tokrat številno občinstvo, navduševala prva dama slovenske popevke Marjana Deržaj. Njena Poletna noč je postala sinonim slovenske popevke, saj jo prepeva že trideset let in pravi, da jo občinstvo vedno znova zeli slišati. Sicer pa je preteklo nedeljo ob spremljavi tria Boruta Lesjaka v Preddvoru nastopila skupaj z Ladom Leskovarjem in Rafkom Irgoličem.
Pogosto pojete na Gorenj skem?
Še vedno veliko nastopam. Z Borutom Lesjakom precej koncertiram, priložnostno po vsej Sloveniji. Zelo sem vesela, ker so me tokrat povabili sem, v Preddvor. Sicer pa ta čas pripravljam novo kaseto in CD ploščo, ki bo predvidoma izšla ob koncu septembra ali v začetku oktobra. Na njej bodo seveda najbolj upešne pesmi iz vse moje glasbene kariere, občinstvo jih vedno znova želi poslušati in jaz jih rada pojem. Seveda ne bo manjkala Poletna noč, ki jo pojem že trideset let. Nekaj pa bo na tej kaseti tudi novih skladb.
Kakšna se vam zdi gorenj ska publika?
Na Gorenjskem sem veliko nastopala. V kranjskem kinu, pa v gledališču na Jesenicah. To so bili lepi nastopi in včasih jih je bilo zelo veliko. Občinstvo me je vedno zelo prijazno sprejelo. Sicer pa je bilo tako povsod po Sloveniji. Meni se nasploh naša dežela zdi premajhna, da bi jo ločeval še na pokrajine.Vsi ljudje so enaki pa vendar vsak po svoje drugačen. Važno je, da jim od srca zapojem in vem, da bom v zameno vedno deležna prijaznosti in pozornosti, ne glede na to, kje nastopam.
Se vam zdi pomembno, v kakšnem okolju nastopate -je to velika koncertna dvorana, majhen oder v lokalu ali zunaj, na prostem?
Različni ambicnti so mi všeč. Rada imam plesne pri -reditve. Škoda, ker jih dandanašnji ni več toliko kot včasih.
Izpodrinili so jih disko klubi. Vendar imam občutek, da živa glasba prihaja nazaj. In skladbe, ki smo jih prepevali
()red dvajsetimi, tridesetimi eti, tudi. Mislim, da je to dobro, ker bi sicer marsikatera od teh pesmi izginila v pozabo. Veseli me, da so pesmi, ki sem jih pela dese t letja nazaj, všeč tudi mlajši generaciji, da jih cenijo in morda celo posnamejo.
Kje pa vas je v zadnjem času sicer moč slišati?
Stalno ne pojem nikjer, priložnostno pa vsepovod. Včasih sem veliko pela v tujini, zdaj bolj po Sloveniji, tudi ta je dovolj velika. Nazadnje sem prepevala šansone v Rogaški Slatini, sredi septembra bom gostja oddaje Nedeljskih šestdeset, veliko pa nastopam tudi v raznih radijskih oddajah. • M.A., foto: Lea Jeras
Včasih je te kar mučno opazovati, kako ignorantsko, v ljudskem reku pišmeuharsko, se obnaia naša oblast do nekaterih javnih zadev.
Ob vseh tistih aferah, ki se neposredno ne tičejo kakšnega njenega ministra, je enostavno - tiho Ne bev ne mev v zadevah, ki so kristalno jasne in ki dobesedno tolčejo po lepih vseh davkoplačevalcev. Da se kakina moralna plat zadeve sploh ne omenja Recimo
Nesrečni fant razvpite Kranjske noči! Ni prijetno, res ne, talostno in tragično je, pa vendar je kar nekaj časa trajalo, da je enemu izmed ministrov uspelo javno ohtalovati smrt mladega fanta. Vsi drugi, s strokovnimi institucijami vred, ki tO potem bodisi branili svoje dobro ime in čast bodisi pojas-nevali okoliščine, niso našli trohico sotalne ali obtalovalne pietete Ne! šele tedaj, ko se je sem in tja v medijskih komentarjih slišalo, kako da niti skromnega soialja ali obžalovanja ne premorejo, so jeli obžalovati Opravičil se razumljivo ni nihče, saj nihče ne avomi o spletu nesrečnih okoliščin, o usodi, po domače, ki ji sem in tja ni kos še tako visoko m stroko\no 1t$potoblJlltš delur-ekijhi nni bO :<lni\ stvena ali policijska.
Prtu op k takim stvarem /e pri nas pravi obup' /e v začetku od nikoder in od nikjer nobenega dvoma, nobenega obžalovanja, le nastop v pozi ja kuj pa zilaj vi mi\liie m zakaj se sploh vtikale? Mi nismo nič krivi' Kol bi hoteli samo fr reči m tudi ne bomo, da vam je jasno! Z.ato je brez vsakega smisla ustanavljati neke komisije' l.e čemu' /a mladega fanta je prepozno, karkoli le kakina strašna komisiju ugolo-vi Kaj pa bo, razen zdravniške-
ga izvida, novega ugotovila? Kar pa se novinarjev tiče, ki so primer bojda prenapihnili, se pa nikomur še sanja ne, kakšen hrup in vik in krik bi nagnala kakšna tuja sredstva javnega obveščanja. Pa ne le puhli senzacionalizem, ampak bi primer osvetlila tudi z neprijetne pravne in kakšne druge plati in prikazala vso bedo in revo, rti imo, zakonodaje s tega področja.
niti ene tuje radijske ali TV postaje. Če pa te znamo kaj šprehati, bomo pa tako domoljubno verjeli, da avstrijska stran Zganja neko špijonalo in nas s takimi odkritji zanalašč potiska v politično neprijetno situaci-jolNevzdrien le postaja ta vseobsegajoč in nesramno podcenjujoč odnos do domače jav-nostUNaslednji primer je jako svet in takisto ne bo vseboval nobenega domoljublja!
Tema tedna
Zdrav duh v zdravem telesu
Kaj, ko bi nam kdo povedal, kakšen bo v resnici profit, če nam olimpiada treh dežel "rata"? Kaj, ko bi nam kdo zagotovil, da nam soorganizatorji v primeru olimpiade ne bi porinili na naš teren samih "levih" športov?
Popolnoma enako se nutn oblast obnaša tedaj, ko gre za
kiikšcn donottn pii$tl \'ojaški.
Mar spet'' Sjtoroćcno nam /< bilo, da to, kar so Avstrijci zaplenili, ni vojaška oprema, ampak sumo neka visoka tehno logija, ki se lahko uporablja tudi v vojski Sele nazadnje nam je bilo dano izvedeli, da so to "rdpetini" za čisto določene iranske tanke Kot da smo eni Rutah i, ki v podalpskem zapUm karstvu ne znamo niti enega (edfjl jezika in ne poslušamo
Snet nam je bilo, raji, kot strela z jasnega javno sporočeno, da gremo v kandidaturo za otimi>m<lo treh detel. Kolikokrat te? Večkrat V svinčenih časih enoumja smo morali tako bili liho in smo nekritično kimali. Krasno' Juhuhu, da bi bila pri nas zimska olimpiada!
In lako kot te neštetokrat doslej, gremo v ponovno kandi daluro! Nam, davkoplačevalcem, je bilo le post feslum le sporočeno, da kandidiramo - pa mirna Bosna!
Čeprav smo padli pod demokracijo, se tem nonšalanlnim kandidatorjem ni zdelo vredno, da bi plačali vsaj eno spodobno in za silo strokovno anketo javnega mnenja o tem, ali bi sploh šli ali ne bi šli. Prav nič ne dvomim, da narod ne bi v ogromnem odstotku glasoval ZA. A obenem ludi ne dvomim, da se ne bi našel kdo, ki bi bil PROTI.
Lop po lopovu, ki je proti olimpiadi, ali kaj?
Dajte no! Že zdaj se mi slikajo vsi argumenti, ki bi jih kandidalorji našteli ZA olimpiado: grozna promocija Slovenije, vsi Slovenci, ki nimamo ravno slo let, smo po malem zimski športniki, saj vsi smučamo ali drsamo, če pa ne, pa smučarje in skakalce radi gledamo. Samo potihem bi se potem šušljalo, da so nam soorganizatorji na naš teren porinili kakšne "leve" in mani promocijske športe in da nas bo olimpiada več koštala kot bi dobili. A res mislite, da bi Podklošter in Trbil izpustila iz rok disciplino, ki bi prinesla profil? Da ne govorim o ekologiji, zaradi katere je bilo na Norveškem pravo predolimpijs-ko gibanje, odločno proti olimpijskemu showu.
Mi pa kar gremo fantje, olimpiada je ja ena svetovna promocija! In bognedaj, da kdo skruni naša plodna zaganjanja za olimpiado! In kakšen fiskul-turni zgled bo to šele za nate otročke! Od takih promocij, kjer je v resnici profit v oblakih, čeprav gre za šport, bi nas morala boleti glava Naivno je misliti, da gre pri vrhunskem športu za zarav duh v zdravem telesu, še bolj neumno pa je, da nas za morebitne nove davko-plačevalske stroške nihče niti ne vprala ne. • I). Sedej
<
2
mod
31
IUROM ■ MDBIL
JUJ
UST 1994
<
N
OTVORITEV SAL IN STAN O VAN
PROMOCIJSKE CENE
SALON PRIMSKOVO - V K 8.00 do 19.00, sc'
ONA POHIŠTVA JSKE OPREME
IN DARILA ZA KUPCE
3ANJU, TEL: 064/242-233 b. 8.00 do 12.00
Modemi interieri ponovno odprti v novi preobleki.
Vabimo vas, da si ogledate povečan razstavni salon z novimi uvoženimi programi pohištva v nadstropju. Ob otvoritvi veljajo posebni popusti, vsak kupec prejme poeevno darilo. \/aWjer\\\
Ne zamudite, v sredo, 31.8.94,ob 8. uri v Modemih interierih
ZADETEK V PETEK
Kot vedno je bilo tudi to pot na Radiu ŽIRI zelo veselo. Razlog je bila seveda oddaja Zadetek v petek od A do Ž. Polna polja so zadeli in tako postali nagrajenci petkove oddaje:
1. KMETIJSKA TRGOVINA MAKUM: Janez Štanta, Puštal 92, Škofja Loka; 2. ELEKTRO INŠTALACIJE BOGDAN PRIMOŽIČ: Luka Rener, Sorska cesta 3, Kranj; 3. AVTO MARKOVIČ: Martina Šturm, Gorenja vas 139 a, Gorenja vas; 4. TRGOVINA ARO: Miran Pavšer, Hotemaže 65, Preddvor; 5. ZELIŠČNA PRODAJALNA IN DROGERIJA SIVKA: Dragica Habjan, Zminec 78, Škofja Loka; 6. BEAUTY d.o.o. - KOZMETIKA: Janez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, Škofja Loka; 7. SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV OGS: Miran Pavšer, Hotemaže 65, Preddvor; 8. GORENJSKI GLAS: Tomaž Jurjevič, Novo-vaška 133, Žiri; Marička Mavec, Šorlijeva 31, Kranj; Štefka Poljanec, Sp. Senica 16 a, Medvode; Jožica Jurjevič, Novovaška 133, Žiri Čestitamo - in lepo povabljeni na naslednji ZADETEK V PETEK OD A DO Ž, ki bo na sporedu Radia Žiri natanko 9. septembra, od 19.30 do 22. ure.
ZADETEK V PETEK bo seveda tudi ta petek, ki bo ponovno na sporedu družinski kviz. S terenskim reporterjem bomo gostovali pri eni od prijaznih družin, zastavljali bolj ali manj težka vprašanja in družino povabili na VSE ALI NIČ, kjer eno od sodelujočih družin čaka najnovejši Gorenje v pralni stroj, ki ga podarja generalni pokrovitelj VVECO COMMERCE Lesce. V petek zvečer od 19. do 22. ure na Vašem radijskem sprejemniku poiščite frekvenco RADIA ŽIRI /91,2 ; 89,8 ali 96,4 MHz/.
radio žiri	(MMMM GLAS ®@mm$sm glas TOmS3WEIGLAS
FM  S T E R E O : 91,2MHz,89,8MHz,96,4MHz	
KMETIJSKA TRGOVINA -^^M A K U M MRTJRŽ KUMCA HOTAVUE lOTiL 064/6ai«6B7	CICKTftO DCMODMlDCi VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV
	BOGDAN PRIMOŽIČ ™            TREBI JA 52 OM/aai-aao 64224 GORENJA VAS
AVTO MARKOVIČ d o.o
trgovina spodnji trg 40, Škofja loka telefon: 0641620-647 fax. 622-031
J&ibfea zmun* prodajalne In draperiji
Nina Frelih
DELOVNI ČAS
GLAS
vmm: \r,:t glas
( >    j   '\   >u j( GLAS GM^WJ0C GLAS
Od.o.o J    Skorja Loka
lMtOWKASWtAMOM -     / SHfDSTV) ZA Mf QO DOMAĆM ŽIVAL)
\SS PHOOAJA MALIH »VALI. OKRASMM MB
XT * (ZDCLAVA AKVANJEV
PHOBTVODNJA ■ TNOOVMA Spodnji trg K>, Šk uf]i Loka  (M trn: ej I - » Iti : 0*4/420 (JI toboU od t - 12
A.P.- BEAUTY d.o.o.
KOZMETIKA
Poslovno hita, titov trg 3. §k. Loko del. čas od 8 • 19 ure »obe•!o  9 - 12 ure
»•^064/623 373
Tel.: 0M/Z11-140
MoMtet: 0609/615*16
SERVIS GOSPODINJSKIH STRO] EV
Ta mesec na vrtu     Pripravimo se na zimo Poskusimo še mi
Biokoledar za september
Tilen (Egidij, 1.) meglen, grda jesen.
Kakršno vreme prvi dan kane, rado ves mesec tako ostane.
Na Mateja (21.) vreme ugodno, ostane tako štiri tedne prihodno.
Če ptice selivke pred Mihelom (29.) ne lete, se pred božičem ni bati
zime trde.
Grom in tresk o Miheli hude vetrove pomeni.
1. in 2. septembra plevemo, zalivamo, poberemo lečo, fižol, kumare, buče, paradižnik in semena. 3. in 4. rahljamo prst, plevemo, nabiramo zdravilne rastline (plodove in korenine), kosimo, če želimo, da trava ne raste hitro. 5. zastiramo prazne grede, škropimo, rahljamo prst, plevemo, gnojimo. 6. ne sejemo in ne sadimo. 7. in 8. zalivamo, nabiramo zdravilne rastline. 9. in 10. zalivamo, sejemo ozimi-no, presajamo dišavnice, end-ivijo, rabarbaro, sejemo solato, motovileč, špinačo in rastline za zeleno gnojenje. (Za zeleno gnojenje sejemo gorčico in enoletne detelje, da bodo rahljale, pokrile in izboljšale tla do pomladi.) 11. sejemo ozimino, zalivamo, presajamo in sejemo ter gnojimo. 12. in 13. poreže-mo dišavnice, nabiramo zdravilne rastline. 14. in 15. presajamo rožmarin v za-bojčke, kosimo, če želimo hitro rast trave, posadimo zimski česen. 16. in 17. si na vrtu ne dajemo posebnega opravka. 18. zalivamo, 19. in 20. zalivamo in gnojimo. 21. in 22. rahljamo prst, škropimo, pobiramo pridelke, porežemo dišavnice, nabiramo zdravilne rastline. 23. in 24. kopljemo krompir, gnojimo prazne grede s kompostom. 25. po praznih gredah trosimo
kompost. 26. in 27. uničujemo škodljivce, poberemo fižol, lečo, kumare, buče, paradižnik in semena. 28. in 29. zalivamo in gnojimo. 30. nabiramo zdravilne rastline, plevemo, škropimo, rahljamo in zastiramo prazne grede. Pobiramo pridelke, skopljemo krompir, če tega še nismo storili.
Pa še to: Da nam zeljnate glave ne počijo, pred močnim deževjem zarežemo stebla do polovice. S tem zmanjšamo nagel dvig soka v glave in zelje nepoškodovano ohranimo tudi za zimo.
Septembra tudi sadimo ma -line. Primeren je prostor ob robu zelenjavnega vrta, kjer ne delajo poleti sence. Zemlji damo grob kompost in pepel. Na dolžinski meter vsadimo 5 močnih sadik, palic, ki jih privežemo na 3 žice, napete med koli. Za pokrivanje tal so najboljši volneni odpadki in žaganje. Stalna vlaga je zelo važna, saj so maline gozdne rastline.
Če so nam od lani ostali čaji, jih ne vrzimo proč, temveč jih kompostiramo. Prav tako kompostiramo posušena stara zelišča. Vedeti moramo, da se tako zelišča kotčaji uporabljajo le eno leto, ko nasušimo nova, starih ne uporabljamo več.
AKtt MAJA
SALON POHIŠTVA
Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031
Vložena paprika z gorčico
30 rdečin paprik, 3 feferoni, 3 čebule, 1 glava česna, 2 dag gorčice, 2 del olja, sol
Paprike, feferone, čebulo in česen tenko narežemo in vse skupaj skuhamo v slani, nekoliko okisani vodi 5 minut. Dobro odcedimo in predvsem dobro ohladimo. Nato zmešamo z gorčico in oljem ter takoj zapremo v kozarce.
Solata iz paprike
6 paprik (zelenih, rdečih, rumenih), $ glavice čebule, 8 dl belega vinskega kisa, 2 žlički soli, 1 žličko sladkorja, 1 žličko popra v zrnju
Oprane paprike prerežemo, odstranimo semenje in spet operemo, odcedimo in zreže-mo na rezance. Olupimo čebulo, jo operemo i narežemo. Pokusimo kis, če ga je treba zaliti, da bi ne bil prekisel, dodamo sol, poper in sladkor ter pristavimo. Ko kis zavre, usujemo vanj narezane paprike in čebulo. Čim spet zavre,
[)oberite iz kisa paprike s čebu-o, dajte jo v steklene kozarce, zalijte z vrelim kisom, v katerem se je kuhalo in zaprite kozarce.
Kisle kumarice na tri načine
Kisle kumarice: 2 kg kumaric, dolgih 10 cm, 1 žličko koprovega semena, koren hrena, 2 žlički semen gorčice, 2 I razredčenega kisa za vlaganje, 2 Žlički soli, po želji malo sladkorja
Narezane kumarice: 4 kumare, sol, vez nasekljanega peteriilja, 2 žlički popra, 1 l razredčenega kisa
Kumarice z gorčico: 1 kg kumaric, 4 dl razredčenega kisa, S žličk gorčice, poper, sol, malo sladkorja
Vse kumarice dobro operemo s ščetko, osušimo in ne lupimo. Pustimo jih čez noč v
osoljeni vodi. Za prvi recept zložimo cele, za drugi narezane kumarice in ostale sestavine v kozarce in zalijemo z vrelim, začinjenim kisom. Zapremo in čez dva dni odlijemo kis, ga zavremo in z njim spet zalijemo kumarice. Ponovimo še enkrat čez dva dni (narezane ne) in kozarce dokončno zavežemo. Za tretji recept prekuhamo skupaj kis, gorčico in začimbe, v vrel kis spustimo narezane kumarice in vse skupaj vlijemo vroče v kozarce in zavežemo.
Stročji fižol v kozarcih
1 kg fižola, 1 liter vode, 1 Žlico soli, dobre pol žlice sladkorja, 1 dl vinskega kisa
Vodo zavremo, vanjo stresc-mo opran in očiščen fižol, sol in sladkor. Pustimo vreti 20 minut, ko je skuhan pa dodamo 1 dl vinskega kisa. Fižol naj zatem vre le še malo (če ga pustimo predolgo, postane pretrd), potem damo stroke v vroče kozarce, zalijemo z vrelo vodo, v kateri se je kuhal fižol, in zapremo s pločevinastimi pokrovčki. Tako pripravljen fižol zdrži vse leto in Še dlje. Ko ga hočemo uporabiti, ga le strese-mo iz kozarca in pripravimo v solati.
Sadno zelenjavna žolča
1 jogurtov lonček kuhanega graha, 1 jogurtov lonček kuhanega na koščke narezanega korenja, 1 jogurtov lonček na koščke narezanih Jabolk ali drugega sadja, 2 drobno narezani kisli kumarici, 1 l vode, sesekljan drobnjak ali peteršilj, sok limone ali kis, 3 trdo kuhana jajca, 8 listov želatine, sol, poper
V enem litru slane vode skuhamo na koščke narezano zelenjavo in sadje ter cel poper.
Nato juho odcedimo in vanjo primešamo želatino, ki smo jo Že prej 20 minut namakali v mrzli vodi in oželi. Nato juho z želatino dobro ohladimo, da se začne nekoliko strjevati. Primešamo še vse ostalo. Jajca na -režemo na rezine, z njimi obložimo dno posode, tako da se vidijo, ko žolco obrnemo na krožnik. Tako pripravljeno žolco postavimo za nekaj ur v hladilnik, nato jo obrnemo na krožnik in po želji okrasimo z majonezo iz tube.
Pet minut za lepši videz
Vaja za krepitev trebušnih mišic
Verjetno smo šele v kopalkah opazile, kako nam izstopa in se poveša trebuh. Nikoli ni prepozno! To telesno hibo lahko popravimo z redno telovadbo, še posebej s pritegovanjem trebušnih mišic.
Sedemo na tla, kolena imamo skrčena in rahlo pritegnjena. Roke iztegnemo čez kolena in proti gležnjem. Počasi sc nagibamo nazaj, dokler niso roke v ravnini s sredino stegen. Roke so iztegnjene. V tem položaju vztrajamo, dokler se nam ne začnejo tresti napete trebušne mišice. Potem sc vrnemo v prvotni položaj. Ponovimo 10-krat. Ko sc trebušne mišice čez nekaj tednov okrepijo, potem vztrajamo v tem položaju tudi dlje. Poskusimo se nagniti dlje nazaj, nc da bi se z glavo dotaknili tal.
Iz
lh klopi
Nagrajeni spis
Moja prva pot na Triglav
V torek smo se zgodaj zjutraj odpravili proti Mojstrani. /. avtom smo se peljali v dolino Kot do Biščakovcga Rovta. Od'tu smo pešačili s
Eolnimi nahrbtniki oblačil, rane in pijače. Kmalu smo po strmi poti prispeli do doma Valentina Staniča. Tam smo se odpočili, popili topel čaj ter kupili in napisali nekaj razglednic. Nato smo pot nada -Ijevali preko Rži do Kredarice. V koči smo se najprej odpočili in pomalicali. Veseli smo bili, da smo dobili še prosto sobo za prenočitev. Napotili smo se proti Malemu, od tam pa do Velikega Triglava. Pot je bila strma in zelo nevarna, plc/ali smo po klinih in ob žični vrvi.
Končno smo prispeli do Aljaževega stolpa. Tam sem se kar malo oddahnil. Bil sem srečen, ker sem dosegel svoj cilj. l/polnila se mi je velika želja, priti na najvišjo slovensko goro Triglav, ki je visoka 2864 metrov. Na vrhu Triglava smo se nekajkrat slikali. Te slike mi bodo lep spomin na mojo prvo pot na Triglav.
Ko smo sc vračali, smo hitreje plezali. Imeli smo že več izkušenj Ko smo se vrnili na Kredarico, smo si ogledali okolico. Opazoval sem Triglavski ledenik in gore, ki obdajajo Triglav. Iz različnih strani so prihajali planinci. Konji so iz doline Krme pritovorili hrano in pijačo. Po malici smo se pogovarjali s planinci. Pričelo se je mračiti. Takrat se je ob koči zbrala velika množica ljudi, vsi smo
zapeli pesem Glejte, že sonce zahaja, skoraj za goro bo šlo.
Kmalu smo zaspali v prijetni sobi. Vso noč je pihljal prijetno hladen vetrič.
Naslednje jutro so nas zbudili zvonovi ob bližnji kapeli. Vpisali smo se v knjigo obiskovalcev koče. Bili smo pri slavnostni maši, ki jo je ob množici duhovnikov vodil škof Lojze Uran. Po končani slovesnosti smo vsi zapeli slovensko himno. Nato smo odšli na pot prek Konjskega Sedla proti velemu Polju m Vodnikovemu domu. Spet se je prilegel počitek. Med potjo smo srečali otovorjena konja, ki s hrano in pijačo oskrbujeta Vodnikov dom.
Med hojo sem opazoval gorske cvetice. Lepe so. Videl sem tudi nekaj planink, vse planince so prijazno poz dravljale. Nikogar nisem vi del, 01 bi jih trgal.
Hodili smo po stezi nad planino Konjščica. Paslo se je veliko krav Kmalu smo prispeli do Rudnega Polja Opazoval sem Viševnik, pod katerim sem pozimi smučal.
Bili smo utrujeni. Sedli smo v avto in se odpeljali domov Bilo je zelo lepo.
Spoznal sem, da v planine hodijo prijazni ljudje Radi se pogovarjajo in prijazno pozdravljajo. Na poti skoraj ni sem videl smeti in odpadkov Tega sem bil zelo vesel
Naše gore so res lepe. Se jih bom obiskal.
• Žiga Svete, Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled.
Naš avtobus, ki bo konec šolskega leta popeljal naše sodelavce na nagradni izlet, je spet dobil novega potnika. Tokrat je za svoj spis o pohodu na Triglav nagrajen Žiga Svete z Bleda.
ŽIGA SVETE
i i  I I
Naš današnji nagrajenec Žiga nam je v dokaz, da je nM osvojil vrh Triglava in še nekaj drugih gorskih postojank, kar s petih planinskih točk poslal razglednice. Na razglednico : motivom Aljaževega stolpa je napisal: "Oh, dosegel sem svoj cilj! Bil sem na vrhu Triglava. Srečen sem."
Gromihtna črnoč
Zatonce. Za gromihtnim crnjakom
Na mojem oknu... meglesa.
Skoznjo vidim... srhoza!
Pod njim ... zelenovo...
Srečno.
Veselo.
Pravkar razcveteno.
Kljub gromihti.
In lepita, rdečica.
Obsijana od rdečele.
Poldan.
Črnoč.
Gromihtna
Vzbuiaj
Spet kot prei.
Svečno. Topiečno.
Sreča je vendar nepotečna.
Lc spremenjiva.
• Nika Koijak v glasilu In piku-.
Literarnem obešalniku pokljuškemu taboru
Spomin na šolo v naravi
Kaj so učenci iz Bukovice /.upisali ob koncu letošnje šole v iniruvi:
"Preden sem pred tednom odšel od doma, mi jc bilo hudo, a sem se premagal. Na ta teden, ki sem ga preživel s sošolci, prijatelji, tovarišicami in drugimi udeleženci šole v naravi, ne bom nikoli pozabil. Primož Bcrgunt
"Jaz sem bila že večkrat v šoli v naravi, zato letos nisem imela težav. Najbolj razburljivo zame je bilo tedaj, ko jc prijateljico nosila luna." Petru Bogutuj
"Prvič sem bil na morju bic/ staršev in bratca. Všeč mi jc bilo, da sem bil v bungalovu s prijatelji, s katerimi sem sc dobro razumel " Dumjun Tolar
"Tudi midva z bratcem sva bila prvič na morju. Ko sem v pOMtMjOk stopil v slano vodo, sem občutil, da jc drugačna od naše Sore." Klemen Bernik
"Prvič sem bil na morju in morje sem si predstavljal bolj toplo in manj slano. Doma bom o vsem priletnem poročal ses trid Mojci. Mislil sem, da bom
imel težave s hrano. Ker je bila tako dobra, sc v imenu mojih sošolcev in sebe zahvaljujem kuharjem." Luku Potočnik
"Po ogledu lanske šole v naravi z video kasete sem si predstavljal bivalni okoliš bolj urejen in plažo tudi. V sredo smo sc s čolnom peljali gledat soline in to jc bil zame velik doživljaj, saj sem se prvič vozil po morju. Domov sc bom vrnil s polno glavo lepih vtisov." Simon Šifrar
"Sla sem na izbor za mis. Nisem vedela, kaj bi žiriji in gledalcem Sc pokazala. Ko sem izvedela, da sem med prvimi desetimi, sem sc zelo razveselila " Andreju Tuvčur
"V šoli v naravi sem imel nesrečo. Razbil sem steklo v vratih. Na srečo sem jo odnesel / nekaj praskami N.neilil sem bronastega dclfinčka in pono sen sem nanj    IVlulej I uvtur
"V Soli v Fazani mi je bilo lepo. Všeč mi je bil red, ki smo Ka bili deležni vseh sedem dni." I)umjuiiu Bergunt
Kakšen dojenček sem bil
Zelo sc mi jc mudilo na svet, zato sem sc rodil žc v zdravstvenem domu Železniki. Dr. Možgan je žc ob rojstvu rekel, da imam bujno frizuro, ker sem imel tako dolge in črne lase. Po mojem rojstvu naju jc rešilec odpeljal v kranjsko porodnišnico.
Mama jc rekla, da sem bil zelo priden dojenček Rad sem jedel in veliko spal. Ko sem bil star en mesec, sem prespal žc celo noč. Ko sem žc sedel, so mc posadili v voziček Za igračo pa sem imel najraje polivinilasto vrečko ali pisan celofan, ker je lepo šumelo /elo rad sem sedel na kahlici Na moj prvi rojstni dan sem naredil prve samostojne korake. • Mohor Kejžar, 2. r. OmOVM Kole So rit u
OD RATEČ DO RODIN
Priloga Gorenjskega glasa o jeseniški občini (7).
Tomaž Banovec, predsednik sveta TNP
Park ničesar ne zavira in ne zapleta
Tomaž Banovec, dolgoletni predsednik Planinske zveze Slovenije in sedanji predsednik sveta Triglavskega narodnega parka pravu "Moti me, ker se pri raznih lokacijah mnenje Triglavskega parka pojavlja kot ekskluzivno,češ, park zavira in komplicira, kar ni res."
V Triglavskem narodnem parku je, po nekaterih ocenah, tisoč ali pa še več vikendov. V teh vikendih so ljudje tudi za stalno prijavljeni in zatorej postajajo neke vrste domorodci, domačini. Kako v svetu Triglavskega narodnega parka gledate na to to novo populacijo? Kako jo obravnavate?
"Koliko je v parku v resnici vikendov, se še ne ve. Ocene so različne, tisoč vikendov je približno število. Problem pa je v tem, da imajo slovenske občine različne davčne stopnje za vikende. Toliko novih ljudi v parku spreminja demografsko strukturo, definicije domačina pa mi nimamo. Kdo ie domačin? Tisti, ki ni turist? Tisti, ki je prijavljen za stalno? In tam, kjer ni natančne definicije, so vedno problemi."
Probleme s Triglavskim narodnim parkom občutijo tudi domačini. Kako vi vidite te težave, s katerimi se srečujejo ljudje, ki živijo v parku?
"Ljudje so zelo odprti. Njihovi problemi pa nikakor niso le problemi parka, so tudi socialni problemi, problemi z zaposlovanjem, s storitvami. Občutno največ problemov pa je z lokacijami. Pri tem me zelo moti, da se prav pri lokacijah mnenje Triglavskega parka večkrat prikazuje kot ekskluzivno; češ, park zavira, park komplicira! Kar seveda nikakor ni res, saj park daje le mnenje."
Vsako jezero
v resnici ni jezero
Režim, ki ga uvaja park, naleti v Sloveniji na ra/lična ninenja. So vaša stališča vedno obruvnuvana kot pravilna in Pretehtana?
"Sploh ne. Uprava parka je, denimo, sklenila, da v skladu s konvencijo na okoli 8 tisoč hektarih prepove lov, se pravi, nič več komercialnega lova. Takoj se pojavijo umestna vprašanja: prihodek bo nedvomno manjši, kaj bo z lovsko infrastrukturo, kaj bo, ko bodo poti zanemarjene. Ta problem moramo vsekakor še preučiti. Poleg tega pa opažamo, da ministrstva pri določenih zadevah nimajo še izoblikovane politike, svojih trdnih stališč in vse premalo je ljudi, ki bi mislili univerzalno. In tako se pojavljajo konflikti, stvari pa ostajajo nedorečene."
Kaj je po vašem mnenju problem številka ena Triglavskega narodnega parka?
"Vsekakor je to vprašanje, kako in v kakšnih količinahg-nojiti. Osebno pa se mi ne zdi, da bi predvsem planinske koče in planinske postojanke park hudo onesnaževale. To je pavšalna in vsesplošna ocena, brez skupih podatkov in pravih ocen. Sam sem bil letos prav prijetno presenečen, ko sem vsepovsod opažal, da odpadkov, ki naj bi menda v kupih ležali ob planinskih postojankah, ni. Odnos do okolja se korenito spreminja.
Naslednje vprašanje, o katerem se veliko razpravlja, je onesnaženje planinskih jezer, predvsem Bohinjskega in Krnskega. Letos smo v parku dosegli, da so na Krnsko jezero ukinili vsaj kopalni avtobus, saj je bilo poleti tam kot na portoroški rivieri, da niti ne omenjam, da so v jezero vložili neavtohtone ribe in tako dalje. Nasploh pa je z jezeri takole: vsa jezera, tudi naša, čaka naravna usoda izginotja. Kakor se pojavljajo, tako po določenem času tudi sama
izginejo, pa naj jih človek onesnažuje ali pa ne. Onesnažuje pa jih bolj kot turisti industrija. Zmeniti bi se tudi morali, kaj je jezero: ni vsaka mlaka jezero. Kar je do 30 metrov, v sosednji Avstriji ne imenujejo jezero, ampak je to zanje navadno močilo."
Načelno proti gradnji na Vrtaški planini
Park je sprejel vrsto prepovedi, ki učinkujejo ali pa tudi ne.
"Vsaka prepoved je toliko vredna, kolikor jo lahko sankcioniraš. Če v svetu postavijo tablo, da je prepovedana vožnja s kolesi, je voznikom osebnih avtomobilov samoumevno, da prepoved velja tudi zanje. Tudi pri takih in podobnih
prepovedih velja namreč neka hierarhija. Mislim, pa, da se prepovedi v parku kar dovolj
upoštevajo, vsaj večina obiskovalcev ne onesnažuje ali kako drugače dela škode v parku. Nimamo pa dovolj represivnega aparata - premalo imamo čuvajev, ki imajo tudi premalo
gristojnosli za resne sankcije, .azmišljali smo že, da bi naši
čuvaji postali pomožni policisti in imeli večja pooblastila."
V zadnjem času smo doživeli veliko polemik o gradnji žičnic na Vrtaški planini nad Mojstrano, žičnic, ki naj bi pomagale k turističnemu razcvetu kraja.
"Pred več leti, ko sem bil kot planinec sam večkrat na Vrtaški planini, sem že sam risal tam gor žičnice, a zamisel opustil, ko so mi dejali, da je teren plazovit. Svet Triglavskega narodnega parka je načelno proti gradnji žičnic na Vrtaški
filanini. Obenem pa tudi mis-imo, da ima Mojstrana idealne možnosti kot kraj, ki je izhodišče za številne planinske ture. Trenutno si bomo predvsem prizadevali, a bi rešili Planinski muzej, ki je v Mojstrani, sicer ga Slovenci nikoli ne bomo imeli, razmišlja pa se tudi o gradnji kampa."
Kaj je za vas osebno, ki ste navdušen planinec, Triglavski narodni park?
"Najlepši park v Evopi in teh lepot se moraš navaditi. V parku ima vsak svoj interes. Zame je to čustven odnos, ki ga vedno doživljam "k nogam", se pravi, peš. A truditi se bomo morali, da se nam te površine ne zarastejo, kot se je v preteklosti že zaraslo veliko trentarskih in drugih lovskih in pastirskih poti ter priraslo rušje in gozd. Zmeniti se bomo morali, kakšen park želimo: takega, ki ie bil pred prvo svetovno vojno ali med obema vojnama? Kaj je grob poseg v hrib? Zame je to lahko tudi planinska koča. Kje je danes, recimo, tista mala prava bohinjska krava, kje njen genetski potencial? Ni treba, da se nazadnje, ko razpravljamo b
Earku, vedno ustavimo pri išnih oknih, ki morajo obvezno biti majhna! Veliko resnejših in bolj usodnih vprašanj je, ki jih bo v prihodnje treba resno preučiti in rešiti." • D.Sedej
Telovadni dom bodo obnovili
mm
90 let telovadnega društva - Med ki se je pO drugi svetovni vojni preime-nrvimi v Sloveniji jc bilo leta 1904 na novalo v TVD Partizan. Vseskozi je Jesenicah ustanovljeno sokolsko društvo,  gojilo narodno zavest in iz jeseniških
Color Medvode je ie prispeval za obnovitev fasade TVD Partizan na Jesenicah.
telovadnic v TVD Partizan so izšli številni odlični šporniki - tako v ekipnih kot v posameznih športih.
Danes šteje društvo okoli 400 članov, predvsem pa se vanj vključujejo dekleta, kar je še posebej pomembno za Jesenice, kjer prevladujejo moški ekipni športi. Ob pomembnem jubileju, 90-lctnici, pripravljajo oktobra slovesnost in prireditev, na kateri bo nastopila moška in ženska slovenska gimnastična vrsta, več tekmovanj bo pripravila judo sekcija, odprli pa bodo tudi nov fitnes center.
Dom Partizana so pred nedavnim začeli obnavljati, predvsem fasado, saj jc zanjo prispevala barvo firma Color iz Medvod. Dom jc zelo dotrajan, saj je treba obnoviti okna, streho in sanitarije, za kar pa iščejo sponzorje. Za pomoč pri obnovi so zaprosili tudi jeseniški izvršni svet. Dobro bi zato bilo, ko bi dom v resnici obnovili, saj bo nesprejemljivo, predvsem pa ne bo lepo, da bodo na tem delu Jesenic obnovljene vse bližnje stavbe - od gimnazije do gledališča -podobo pa bi ka/ila le neurejena zunanjost TVD Partizan • D.S., Foto: J. Pelko
Vrnili že Vitranc, Belcijan..
Gorenjka izgubila deset lokalov
Hotelsko turistično podjetje Gorenjka, ki ima sedež v Kranjski Gori, svoje lokale in hotele pa po vsej zgornjesavski dolini, bo z denacionalizacijo izgubila, deset lokalov.
Zakon o denacionalizaciji je med hotelsko-turističnimi podjetji zelo prizadel predvsem kranjskogorsko Gorenjko, ki je na Jesenicah, v Kranjski Gori in v zgornjesavski doiini morala vrniti ali pa še vrača deset lokalov oziroma hotelov Tudi zato je morala zmanjšati zaposlenost od 280 zaposlenih na današnjih 170, saj se je občutno zmanjšal obseg poslovanja.
Med prvimi hoteli, ki so bili vrnjeni v naravi, je bil lastniku vrnjen tudi hotel Belcijan v Planini pod Golico..
S toliko zaposlenimi bodo v hotelih in gostiščih, ki so jim Še ostali, kar zadovoljivo zaključili letošnjo sezono. V prvem polletju so imeli 49 tisoč nočitev, prevladovali pa so tuji gostje, ki so ustvarili 27 tisoč nočitev. Vendar pa je to še vedno precej slabše kot leta 1990, ko so v prvem polletju ustvarili za 77 tisoč nočitev. Tudi napovedi za zimo so zadovljive, saj pričakujejo precej več tujih in domačih gostov kot lani.
Gorenj ki so ostali še hoteli Larbt, Prisank, Garni hotel, apartmaji Razor in restavracija TGC v Kranjski Gori. Zadnja investicija je bila v hotel Prisank, kjer so v celoti obnovili in preuredili kuhinjo, restavracijo in teraso ter sobe, obenem pa se bodo tudi gostje v Garni hotelu bolje počutili, saj so v njem obnovili 50 sob.
Med hoteli, ki so bili predmet denacionalizacijskih zahtevkov, Gorenjka nima več v lasti hotela Belcijan v Planini pod Golico, ki so ga 1. avgusta letos vrnili denacionalizacijskemu upravičencu Janezu Belcijanu iz Medvod. Tudi hotel Vitranc v Podkorenu je dobil nekdanji lastnik Janez Gregori, ki so mu hotel vrnili v naravi. Nepremičnine se namreč vračajo v naravi v primerih, če lastninski upavičenci dokažejo, da v nepremičnino ni bilo vloženih več kot 30 odstotkov od vrednosti nacionaliziranega premoženja.
Denacionalizacijski postopek za hotel Razor v Kranjski Gori je v teku, prav tako za hotel Slavec. Enako velja za gostišče Kepa na Belci in za dva hotela na Jesenicah: za hotel PoŠta in za hotel Korotan. Denacionalizacijski zahtevek poteka za Majolko na Jesenicah. Stavbo, v kateri je bilo gostišče lanca r, so vrnili Že prej, prav tako so lastniku že vrnili Krmo v Mojstrani, medtem ko za hotel Erika v Kranjski Gori, ki je bil menda last hrvaških državljanov, ni denacionalizacijskega zahtevka.
Gorenjka je zaradi zakona o denacionalizaciji že izgubila ali pa še bodeset hotelov in lokalov. • D.Sedej Foto: J. Pelko
VAS VABI NA ŠTIRIDNEVNI IZLET V RIM od 30.9. do 3.10.1994 Prijave sprejemamo po tel.:064/53-280
9264
Stroške energije plačuje občina
Jesenice - Sredstva občinskega proračuna, ki so namenjena športni dejavnosti v jeseniški občini, so se letos v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 15 odstotkov. Za investicije v športne objekte so namenili 9 milijonov tolarjev - predvsem za košarkarske garderobe v športnem parku Podmežakla in za telovadnico pri jeseniški gimnaziji. Letos so se največ povečala sredstva za pokrivanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov športnih objektov in športnega parka Podmežakla, kjer je stroške energije prej poravnavala Železarna, zdaj jih mora pa občina. Precej večja sredstva so tudi za osnovno dejavnost klubov in društev ter sredstva za nagrajevanje pogodbenih trenerjev, saj je pogodbeno delo bolj obdavčeno. Pri vrhunskem športu so se dotacije najbolj povečale pri moški odbojki iz Žirovnice, saj se jim je uspelo uvrstiti med najboljših osem slovenskih ekip.
Kaj bo s planinsko zbirko?
Mojstrana - Krajevna skupnost Dovje - Mojstrana je že pred časom zahtevala, da se jeseniška občina zavzame za to, da bi v Mojstrani ustanovili slovenski planinski muzej in za ustanovitev tudi prispevala finančna sredstva. Planinsko društvo Dovje - Mojstrana si namreč že dolga leta prizadeva za ustrezno predstavitev bogate slovenske planinske dejavnosti. Leta 1984 so že ustanovili Triglavsko muzejsko zbirko. Na osnovi odločitve Planinske zveze Slovenije, da sedanja zbirka pomeni solidno osnovo za nastanek slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, so se pred dvema letoma začele aktivnosti: zamisel je dobila podporo tako v kraju kot v občini, ki je v ta namen predvidela tudi sredstva v proračunu za leto 1992 in 1993.
A pojavile so se hude zapreke, saj poteka denacionalizacijski postopek za stavbo, v kateri je bogata zbirka, ki je edinstvena v vsej Sloveniji. Z adaptacijo stavbe torej niso mogli nadaljevati in tako tudi ne širiti zbirke v osrednji slovenski planinski muzej. Planinsko društvo je zato sredstva iz proračuna porabilo predvsem za zbiranje in odkup muzejskega gradiva ter za pokrivanje stroškov s pripravo gradiva za predstavitev. Pričakujejo torej, da bo denacionalizacijski postopek rešen letos in da bodo vedeli, kako in kaj.
Ko smo se o tem pozanimali na jeseniški občini, so dejali, da poteka cenitev v okviru denacionalizacijskega zahtevka in šele nato se bodo z lastnikom pogovarjali o pogojih, da bi ohranili zbirko. Verjetno bodo upravičencu v postopku ponudili nadomestno zemljišče, saj so zainteresirani, da se zbirka ohrani in širi ter postane vseslovenski planinski muzej.
Obnovili mestni bazen v Ukovi
Jesenice - Pred dvema letoma bi zaradi dotrajanosti in neurejenosti skoraj morali zapreti kopališče Ukova. S pomočjo jeseniške občinske skupščine je Športno društvo Jesenice kot upravljavec objekta pripravilo dokumentacijo za ureditev ogrevanja bazenske vode in kloriranje, tako da bi objekt lahko služil svojemu namenu in obenem izpolnjeval vse sanitarno - tehnične pogoje. Predvidena investicijska vrednost vseh del je znašala - brez obnove bazenske školjke -15 milijonov tolarjev. Lani maja in junija so kopališče uredili in ker so morali obnoviti tudi bazensko školjko, je znašala celotna vrednost obnovitvenih del 19 milijonov tolarjev.
Tako so s smelim pristopom vendarle rešili mestni bazen in ohranili pomemben športno - rekreativni objekt, ki je zaradi posodobitve ob ugodnih vremenskih razmerah uporaben vse od maja do septembra. Oživilo pa je tudi delo Plavalnega kluba Jesenice, ki šteje okoli 100 novih Članov.
Zdaj bo v zdravstveni šoli vsaj - voda
Jesenke -Medtem ko bo jeseniška gimnazija adaptirana do začetka letošnjega šolskega leta in bodo dijaki v gimnaziji sedli v popolnoma obnovljene prostore, bodo z gradnjo telovadnice pri gimnaziji Še nadaljevali. Za obnovo jeseniške gimnazije je prispevalo sredstva Ministrstvo za Šolstvo in šport ter deloma tudi nekdanji gimnazijci, ki so se udeležili številnih podpornih akcij za obnovo gimnazije. Za telovadnico, ki bo nekoliko večja, kot so prvotno načrtovali, pa bo prispeval tudi občinski proračun.
A na Jesenicah ne obnavljajo le gimnazije: adaptirajo tudi srednjo zdravstveno šolo, ki ima kot edma gorenjska zdravstvena šola izredno slabe in sanitarno oporečne prostore v prostorih Železarsko izobraževalnega centra. Nedopustljivo je namreč bilo, da si dijakinje zdravstvene šole pri praktičnem pouku sploh niso mogle umiti rok, saj kabineti niso bili tako opremljeni - higiena pa je vendar osnova vsakega pouka v zdravstveni šoli. Najprej so za obnovo prostorov šole predvidevali 23 milijonov tolarjev, zdaj pa imajozagotovljcnih le 6 milijonov tolarjev. Čeprav nimajo denarja za obnovo oken in nekatera druga popravila, bodo vendarle dobili vsaj lepe kabinete s sanitarijami in vodo, specialno učilnico..
V pričakovanju dobre zimske sezone
Ravnatelj Srednje šole Jesenice
razpisuje prosto delovno mesto:
- UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA Z OSNOVNIM POKLICEM KLJUČAVNIČAR-VARILEC
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji za sprejem:
Poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon o srednjem šolstvu mora kandidat imeti višjo izobrazbo ustrezne smeri z osnovnim poklicem, ključavničar -varilec in tri leta delovnih izkušenj. Nastop dela takoj.
Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Ravnatelj Srednje šole Jesenice, Ul. bratov Rupar 2, Jesenice.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
Madžari imajo radi sneg in gore
udi k nam prihaja gorski turizem s turami, za katere tuji gostje odštejejo več kot 3 tisoč mark.
Turistična agencija Globtour poleg Kompasove agencije v Kranjsko Goro pripelje največ tujih gostov, vendar je v turizmu novih tujih gostov, ki bi bili prvič pri nas, malo. Agencijo v Kranjski Gori vodi izkušeni Brane Justin, ki si tako kot drugi prizadeva, da bi po vojni za osamosvojitev Slovenije, ko je število gostov drastično padlo, znova privabil v naše kraje tuje turiste. Pred vojno je z Globtourjem prišlo v kraj poleti in pozimi kar 400 tujcev tedensko, zdaj pa...
" Zdaj pa je še vedno prisoten strah, predvsem angleških postov, ki so prepričani, da je pn nas vojna. Saj te še na Dunaju vprašajo: "Ali je pri vas še vojna?" Tisti tuji gostje, ki zdaj letujejo, so bili že večkrat pri nas in presneto dobro poznajo našo ponudbo. Zato, ker so si marsikatere zanimi- obiskujejo sami, zato bi bilo vosti že ogledali, tudi malo zelo dobro, ko bi počasi ven-manj trosijo, kraje pa raje  darle pritegnili nove goste.
Za nas so zanimive vzhodne dežele, a tudi Italija, Avstrija in Nemčija. Za Madžare je zanimiva naša zima, saj je bilo lansko zimo pri nas že tisoč Madžarov, letos pa jih pičaku-jemo 1.500. Mislim, da bodo Madžari, ki so izjemno dobri plačniki, od decembra do marca za Kranjsko Goro kar močan partner.
Kranjsko Goro želimo promovirati tudi skozi tromejo -naša agencija ima smučarske vozovnice za Arnoldstein in za Dobrač, zagotavljamo pa takšne cene, ki so približno enake cenam kranjskogorskih smučišč.
Turisti, ki so v Kranjski Gori, se še vedno najraje odločajo za izletniško klasiko: za izlet v Lipico, Postojno, Bled, za izlet v Triglavski park, ki je obenem tudi najbolj obiskan.
Globtourju pa je letos prvič uspelo, da smo prišli v ekskluzivno ponudbo revije Hauser,
kar pomeni, da bo 20 gostov prišlo na 15-dnevno planinsko turo v Triglavski park. Tura sploh ni poceni, saj bodo tuji turisti zanjo odšteli krepko več kot 3 tisoč mark, zato mora biti naša storitev odlična v vseh ozirih. Vodiči morajo govoriti tuje jezike, imajo prenosni telefon, pohodniki, ki morajo imeti s seboj vso predpisano opremo pa bodo prehodili Špik, Tamar, Trento, Krnsko jezero, Triglav, Savico, Pokljuko in končali v Vintgarju. Nov val gorskega pohodništva z zahtevnimi gosti, ki tudi dobro plačajo, se začenja tudi pri nas.
Mislim, da je ena izmed največjih hib našega turizma v tem, da se mi sami med seboj še ne zmoremo dobro dogovarjati in enotno nastopati. Vsak zase prav dobro in profesionalno opravlja svoje delo, takšnega povezovanja, ki ga imajo Avstrijci, pa je še vse premalo." • D.S.
Vrhunsko izdelani rateški prti
Redki narodni motivi na domačem platnu
o stare narodne motive,
o s st
Ratečanka Olga Slivnik že peto leto vodi skupino štirinajstih Ratečank, ki se ukvarjajo z ročnimi deli. Od jeseni do pomladi se enkrat tedensko zberejo in se pogovorijo o svojem delu: številne pletejo, največ pa se jih ukvarja z vezenjem, narodnim vbodom.
Ratečanke so svoja ročna dela prikazale na zelo odmevnem vaškem dnevu, ki ga je organiziralo Turistično društvo Rateče. Največ pozornosti na tisoče obiskovalcev, predvsem Italijanov in Avstrijcev, so pritegnili prav njihovi izjemno lepi prti z narodnimi motivi. Okoli razstavljenih ročnih del je bila vse popoldne in ves večer takšna gneča, da so komaj odgovarjale na vsa vprašanja radovednih obiskovalk.
"Delamo zato, ker rade ple-temo ali vezemo," pravi Olga Slivnikova, ki jo je za vezenje navdušila njena mama. Obrtna
zbornica je Olgi podelila priznanje za domačo obrt, saj je ocenila, da so "njeni prti vrhunsko izdelani in redki na Slovenskem".
"Največ motivov je s slovenskimi nageljni, ki jih dobimo in prerišemo bodisi s starih koledarjev ali razglednic in so tako res pristni. Delamo velikonočne ali božične prte pa pisane prte,
Sredvsem pa je največ nadprtov. lovenskemu narodnemu vbodu se je letos pridružil še izjemno lep italijanski vbod, za katerega so se nekatere odločile zato, ker je prav impresiven, saj se z njim vzorci precej povečajo.
Motive vezemo na domača platna, če jc le mogoče. A domače platno je zelo težko dobiti. Če ga imamo, ga imamo samo v starih skrinjah kot zapuščino naših mam ali babic.
Vesele smo, da se nam vsako leto pridružijo mlade, ki jih
vsaka, kar hoče: tudi gobeline, igrače ali kaj drugega. Razstavljamo vsako leto na materinski dan v Ratečah in mislim, da je razstava kar zanimiva.
Razstava na vaškem dnevu je bila tudi prodajna, a obiskovalci so si le bolj ogledovali in malo kupili. Sicer pa nobena nc veze za prodajo - večinoma le za lastno veselje. Prti ali zavese z narodnimi motivi v prodaji niti niso tako zaželeni kot bi si mislili, saj so naša stanovanja drugače opremljena kot nekoč in le malo stanovanjske opreme je takšne, ki bi sc lahko skladala z narodnimi vzorci..."
Kakorkoli že - Ratečanke vezejo v lastno veselje in ohranjajo narodni vbod. Njihovi prti pa niso le motivno izjemno lepi, ampak tudi zelo kvalitetni. • D.S.
starejše in izkušene veliko naučijo. Letos so prišla k nam štiri dekleta, ki so izjemno vestna in
Eridna in kažejo veliko veselja, »rugače pa v naši skupini dela
>MERKUR
KOLESARSKA SEZONA šE NI KONČANA!
Čas prijetnih jesenskih izletov šele prihaja...
10% ZNIŽANJE CEN posameznih modelov koles!
CmJtFtF EBGDČB
Gorska, otroška, športna, dirkalna, trekking. klasična kolesa v Merkurjevih prodajalnah!
r
^o0W kakovog
X
Q
W5M
o o.
Popust velja za takojSnja plačila In pri plačilu s potroSniSklm posojilomi
Z Morkurjovo kartico zaupanja še najmanj 4% In največ 8% cenejel
SREDNJA ŠOLA JESENICE
Oddelek za izobraževanje ob delu C. bratov Rupar 2, Jesenice
RAZPISUJE
NASLEDNJE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA za šolsko leto 1994/95
1. IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA
. diferencialni program (5. stopnja)
- STROJNI TEHNIK
srednji program (4. stopnja)
- OBLIKOVALEC KOVIN
- PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN
- STROJNI MEHANIK
- POSLOVNI TAJNIK 3. stopnja
- ZDRAVSTVENO VARSTVO - BOLNIČAR
. 2. stopnja
- PRIDOBIVANJE, PREDELAVA IN OBDELAVA KOVIN
2. STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA
3. SEMINARJI ZA VARILCE
4. SEMINARJI IN PREIZKUSI IZ VARSTVA PRI DELU
5. VOZNIK VILIČARJEV
6. JEZIKOVNI TEČAJI
V sodelovanju s Centrom za tuje jezike organiziramo naslednjo tečaje:
- NEMŠKI JEZIK 1., 2., 3., 4. in 5 stopnja
7. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Organiziramo tečaje za delo na osebnih računalnikih. UVODNI TEČAJ, VVORDSTAR, DBASt, OUAriHO VVINDOVVS, VVINVVORD
PRO,
Prijave sprejemamo na naslov:
SREDNJA ŠOLA JESENICE Oddelek /a i/obra/evanje ob delu C. bratov Rupar 2, Jesenice tel./fax: 82 185
Denacionalizacijski zapleti
Hočemo samo to, kar je bilo odvzeto
I denacionalizacijski upravičenci za Lasanovo hišo in klet in pri tem pravi, da je lokal je bilo naše!" O Lasanovem
9ostilno Dalmacija se ne strinjajo s cenitvijo in post- razširila - kar pa po našem primeru smo se pozanimali
opkom, po katerem poteka vračanje odvzetega premo- mnenju ni res. Trdi tudi, da je tudi pri direktorju Gorenjke.
2ery'a. upravičena za plačilo neamorti- Stanislav Pem takole pravi:
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ziranih vlaganj, ki po našem "Del lokala pri Lasanu ali v
Po vojni so bile na Jesenicah I bi znane gostilne: kolodvorska t restavracij a, Triglav in gostilna Dalmacija, ki je bila last znanega gostilničarja, Jureta Lasana. j Leta 1958 pa je tudi Lasano-Po hišo doletela nacionalizacija. v celoti je bilo lastniku odvzeto Pritličje, ki meri 278 kvadratnih jnetrov, drvarnica in del kleti ter prizidek. Vsaj tako pravi ; odločba iz tega časa, kot dokumenti govorijo tudi o tem, da je Pjud na prošnjo gospodarja nato !yrnjeno zgornje nadstropje, ki Je stanovanjski del hiše. I V gostilniških prostorih ima p danes lokal hotelsko turistično podjetje Gorenjka, ki je Prostore dalo v najem.
Milena Vovk, ki je vložila i denacionalizacijski zahtevek za vrnitev nacionaliziranega premoženja, pa ima v postopku Jjude težave in je prepričana, da se postopek vse predolgo j2aviaCuje in nekorektno vodi. Njene zahteve so povsem drugačne kot meni Gorenjka.
Takole pravi denacionaliza-tijska upravičenka:
"Začudena sem, čemu je v Postopku kar naenkrat izpuhtel Prizidek k hiši. Darilna pogodba, ki jc bila v preteklosti členjena med očetom in si-norn ne velja na delu hiše, ki J« nanaša na prizidek. Mislim, "a bi upravni organ moral raziskati in odločiti o tej zadevi tako kot jc prav, nc pa da je po •nojem mnenju pristranski.
Nc strinjam se tudi z vrednotenjem in cenitvijo, ki je bila opravljena in zahtevam, da sc vrne vse tako, kot je bilo odvzeto. Kar je Gorenjka pred
V nacionalizirani Lasanovi hiši ima prostore hotelsko podjetje Gorenjka, ki zahteva 95 tisoč nemških mark, kolikor je po mnenju cenilca vložila v lokal...
leti kupila, naj uveljavlja pri tistih, s katerimi je ta posel sklenila.
Ali na kratko, kajti zadeve so v tem postopku zapletene, a ne nerazrešljive: Gorenjka nam je pripravljena spodnje prostore prodati! Se pravi, da bi morali plačati nekaj več kot 95 tisoč nemških mark, da bi nacionalizirano premoženje spet postalo naše. V to pa ne pristanemo, kot nc pristanemo na to, da je spodnji del nedeljiva celota in da se nam vrne le proti plačilu. Gorenjka si namreč lasti tudi
mnenju tudi niso realno ocenjena. Zahtevamo torej 278 kvadratnih metrov odvzetega lokala • to pač, kar je bilo v resnici odvzeto v času nacionalizacije. Vzeto je bilo očetu in kar je bilo odvzeto, naj se dedičem tudi pošteno vme! Če že velja zakon o denacionalizaciji, naj se ga tudi upošteva, ne pa da se v denacionalizacijskih postopkih vse skupaj zapleta in onemogoča, da bi upravičenci dobili nazaj tisto, kar so izgubili. Saj ne zahtevamo nekaj tujega, zahtevamo le tisto, kar
Preša, d. o. o., Renault, Cerklje
Novi salon vozil renault
ZMW.
V petek, 26. avgusta 1994, je podjetje ^re§a, d. o. o., Renault v Cerkljah odprlo 2*V salon avtomobilov. V pritličju sodobne stavbe je na 150 kvadratnih metrih razstavnega prostora na ogled le nekaj vozil iz Proizvodnega programa tovarne Renault, v Ustavnem skladišču v kleti pa so kupcem
a voljo že pripravljeni avtomobili za
av?da'° Tam ima'° na izbiro več kot 30 sat    0d naJmanjSo petke do največjega a>rana. V tednu po odprtju pa ni privlačna arn° bogata ponudba vozil, ampak bodo * marsikoga zanimive tudi posebne 9odnosti pri nakupu avtomobilov renault. n-. Se ^formacije o vozilih in pogojih ob *ipa D°d° na^' prodajalci radi dali °iskovalcem vsak delovnik med 7. in 16. jfj ter ob sobotah med 8. in 12. uro. Kdor 1 dodatno opremljeno vozilo, mu lahko Posebnem naročilu dobavimo avto v 30
Pot aiveč 45 dnoh Naša že'Ja I6, da bi se •robam strank čimbolj približali in jim
ponudili kvalitetne storitve od prodaje do servisiranja vozila. S prodajo vozil se ukvarjamo že več kot tri leta, v servisu z 29-letno tradicijo pa se že 17 let ukvarjamo z vzdrževanjem in popravili samo vozil renault. Tako lahko kupec renaulta pri nas svoj avto tudi servisira in zanj najde potrebne rezervne dele in dodatno opremo v naši trgovini. Nov avtomobilski salon je gotovo pomembna pridobitev tako za naše podjetje kot za ves kraj, saj bo razširitev poslovanja gotovo zahtevala v določenem času tudi povečano število zaposlenih," je prepričan Ivan Preša, lastnik podjetja.
Torej, kdor razmišlja o nakupu vozila renault, naj obišče novi salon avtomobilov Preša Renault v Cerkljah! Podrobnejše informacije je moč dobiti na telefonskih številkah 422-522, 421-202 in 421-203, za sporočila pa jo na voljo tolefax na številki 422-520.
Maj oliki, kot smo lokal imenovali, je Gorenjka kupila, del pa je bd nacionalizirano premoženje. Gorenjka je lokal preuredila v sodoben lokal in ko se je začela denacioalizacija, je občina določila uradnega cenilca, ki je vložek Gorenjke v lokal ocenil na 95 tisoč nemških mark - brez opreme. Mi smo se na to hoteli pritožiti, vendar se kasneje nismo, čeprav se s cenitvijo nismo strinjali. Upravičenci želijo lokal takšen, kot je, dobiti nazaj, mi pa brez odškodnine tega ne moremo storiti, saj smo vanj precej vložili."
Tako pravi direktor, upravičenka v postopku pa je povsem drugačnega mnenja: naj se vrne vse, kar je bilo odvzeto, kajti tudi v času nacionalizacije je bila Lasanova hiša in gostilna v zelo dobrem stanju in je veljala za ugledno in sodobno. • D.Sedej
Termalna voda v Martuljku
Gozd Martuljek - Že nekaj Časa si predvsem pri hotelu Petrol v Gozd Martuljku prizadevajo, da bi resno začeli z vrtinami za izvir termalne vode, ki po prvih vrtinah v Martuljku zanesljivo je.
V Gozd Martuljku namreč v sušnem obdobju večkrat zmanjka vode - nad tem se pritožujejo prebivalci in tisti, ki imajo v Martuljku vikende. Cevi vodovoda so namreč premajhnih zmogljivosti, vodo morajo tudi klorirati.
A vrtine bi bile zelo drage in občinska skupščina Jesenice iz proračuna projekta ne more sofinancirati. Po nekaterih ocenah naj bi vrtine veljale okoli milijon nemških mark.
Čigavi bodo gasilci?
Jesenice -Jeseniška Železarna je vsa leta svojega obstoja financirala poklicno gasilsko Četo, ki je dobro opremljena in v stalni pripravljenosti.
Zdaj, ko Železarne ni več, so se vedno znova pojavljala vprašanja, kaj bo s poklicno gasilsko četo, ki običajno ni skrbela za varnost pred požati in gasila požare le v obratih Železarne, ampak je dovolj vzorno in odgovorno skrbela tudi za preventivo v vsej jeseniški občini. Gasilci so bili pač v stalni pripravljenosti in imeli stalno dežurstvo.
Jeseniška občina je poleg Železarne v svojem proračunu zagotavljala sredstva tudi za poklicne gasilce - ocenjujejo, da okoli 30 odstotkov in je občina v toliko odstotkih tudi lastnica gasilske čete. Ko pa seje pojavil razpis za prodajo gasilske Čete, so se zato, ker je občina med ustanoviteljicami, pojavljale številne pripombe.
Zdaj je stanje naslednje: v obravnavi je predlog za ustanovitev zavoda za gasilstvo, kar pomeni, da naj bi ustanovili Javni zavod gasilske brigade. Po zakonu o zavodih ustanovitelji prevzamejo finančno breme - to pa bodo v tem primeru občina, tudi firme Železarne in ostali soustanovitelji, ki bodo zainteresirani za požarno preventivo in varnost. Dokončne lastniške deleže bodo še ocenili.
Mladi raziskovalci
Jesenice - V občini se v raziskovalno delo zelo intenzivno vključujejo mladi iz osnovnih šol, predvsem iz Centra srednjega izobraževanja. Zelo številčno in zelo odmevno so se s svojimi raziskovalnimi nalogami udeležili letošnjega regijskega tekmovanja v Kranju, njihovi uspehi so presegli vsa pričakovanja.
Tudi na letošnji razpis za raziskovalne naloge so prav dijaki Centra srednjega izobraževanja poslali vrsto predlogov, ki jih je komisija tudi odobrila in jih bo sofinancirala. Na razpis je prispelo 28 prijav, od tega 26 za sofinanciranje nalog, dve pa za sofinanciranje usposabljanja. Komisija je za posamezno raziskovalno nalogo učencev ali dijakov določila enoten znesek sofinanciranja v višini 20 tisoč tolarjev.
Čopova domačija bo odprla vrata
Po podatkih jeseniškega Muzeja ima največ obiskovalcev Prešernova rojstna hiša v Vrbi, ki jo letno obišče okoli 18 tisoč obiskovalcev. FinŽgarjevo rojstno hišo letno obišče okoli 7 tisoč hudi, galerijo na Jesenicah si ogleda 4tisoč obiskovalcev, Liznjekovo hišo v Kranjski Gori okoli 3 tisoč, Ruardovo graščino pa okoli 2 tisoč ljudi. Muzejskim hišam in galerijam se bo pridružila tudi Čopova domačija v Žirovnici, ki bo letos jeseni odria vrata obiskovalcem. V njej bo na ogled stalna Čopova zbirka ter postor za kulturne prireditve.
Muzej Jesenice je pripravil izjemno lep in koristen vodnik po teh razstavnih zbirkah in muzejskih nišah v treh jezikih, v Prešernovi in Finžgarjevi rojstni hiši pa so v zadnjem času opravili tudi obsežnejša vzdrževalna dela.
Ljubo dvm<*.„
	l^^l	L.		
nadel meAia U ^oa!wj^
noate dttiJealnice ja ladje, na itfieteno-
181 14.491,00 251 21.773*0 501 23.103,00 601 4141000
mlin
ja iadje
38.707,00
aluminijadU bnj&pandni kotli,
551 17.636,00 801 18.966,oo 1051 20.539,00
ja namakanje dadja
2301,3501, 500 I, 700 I, od 2.137,oo do 9.665,00
nebjatuta pododa
301 7.738,oo 601 10.831,00
baleA&ti Jzotli, ja jacuijeJmita-
601 62.265,00 801 64.915xx>
10% POPUST za drobilce organskih odpadkov in kosilnice ALKO.
Cene veljajo v tednu od 29. avgusta do 3. septembra!
?> MERKUR
Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8% ceneje!
D C
Ni
D k_
a E
(D
š
r
*c
D 0
0
D Z
E o
c D
g
-»-
c/>
0 C
o
N
o
0 C
E o
k.
J*
V)
o
.0
z
Kredit za plinifikacijo
Že lani je Vodovod Jesenice začel 8 prvo fazo plinifikacije dela mesta Jesenic - na Javorniku in na Koroški Beli, letos pa bodo z investicijo zaključili s tem, da je previđena tudi gradnja odcepov za Lipce in Blejsko Dobravo in Tomšičevo ulico. Strojna in montažna dela kot najugodnejši ponudnik opravlja IMP Montaža Maribor, gradbena dela pa Oniks - Kovinar Jesenice.
Predračunska vrednost investicije je približno 58 milijonov tolarjev, od tega je že plačano 31 milijonov tolarjev. Za pokritje finančne konstrukcije pa bi pri Vodovodu najeli bančni kredit, ki bi ga bilo podjetje sposobno vračati. Investicija poteka na infrastrukturnih objektih v bodočem javnem podjetju, ki so po zakonu o gospodarskih javnih službah postale last občine. Zato je podjetje predlagalo jeseniškemu izvršnemu svetu, da se občina vključi v razrešitev problema tako, da zagotovi del nepovratnih sredstev in premostitveni kredit ter da garancijo za odplačilo kredita. Izvršni svet je sklenil, da se Vodovodu odobri brezobrestni kredit za plinifikacijo v višini 9 milijonov tolarjev do konca letošnjega leta in dal soglasje za vpis hipoteke na delu poslovne zgradbe, ki preide v last javnega podjetja v primeru, če bo treba najeti bančni kredit. O zagotovitvi nepovratnih sredstev pa bo izvršni svet odločal pn reblansu proračuna.
Sir Davy Humphry Davy
Potok, ki je gnojnica - Skozi Podkoren teče vaški potok, ki je zaradi neurejene kanalizacije v vasi na moč ones-naien. še bolj onesnažen pa bo, če se bodo velike gradnje v obliki apartmajev v Podkorenu nadaljevale, kanalizacija pa se ne bo uredila. Na jeseniški občini se tega dobro zavedajo, zato razmišljajo, da bi poblem uredili   tako.   da  bi zadevo
financirali tudi z dotacijo, ki jo dobijo za demografsko ogrožena območja.
- Foto: J. Pelko
Jesenice hočem spet slovenske - Kdor pozorno potuje skozi Jesenice, si ne more kaj, da ne bi opazil številnih grafitov, ki jih je
polno  na pročeljih  hiS, na
mostovih, na javnih zidovih... Ko jih komunala zbriše, se pojavijo novi in novi...- Foto J. Pelko
Promet v centru - Kljub številnim opozorilnim tablam, da v Centru 2 na Jesenicah promet ni mogoč, je v Centru dan na dan več parkiranih avtomobilov. V Centru 2 je kot zakleto: nikomur prepovedi niso mar... - Foto: J. Pelko
Moje staro gnezdo
Podkorenu bi radi obudili spomin na slavnega angleškega naravoslovca tudi tako, da bi mu uredili spominsko sobo.
Na Razingerjevi hiši v Podkorenu je že malce obledela spominska plošča, na kateri takole piše:
"Sir Humphrv Davy, 1778 do 1829 - sloviti naravoslovec, oznanjevalec krasot te gorske krajine..."
Angleški naravoslovec je namreč večkrat bival v Podkorenu in se zagledal v krajino, ki jo je opisoval v svojih številnih znanstvenih delih.
Podkorenčani so večkrat razmišljali, kako bi se tudi drugače kot le s spominsko ploščo oddolžili naravoslovcu, ki je Podkoren imenoval kar "moje staro gnezdo".
S spominsko sobo, v kateri bi postavili na ogled njegove male, a na moč pomembne izume kot so rudarske svetilke, njegove pomembne knjige, v katerih poleg številnih zanimivosti in naravnih znamenitosti, ki jih je raziskoval v Podkorenu, omenja tudi človeško ribico?
Hvalevredno zamisel, ki bi bila tudi izjemna turistična privlačnost, zdaj počasi oživljajo pri Šercu, kjer bi radi opremili poseben prostor kot Humphrvjevo sobo, z vitrinami, kjer bi razstavili njegova dela. Nekaj eksponatov že imajo, za nekaj drugih so zaprosili tudi londonsko biblioteko.
Idealno bi bilo, ko bi lahko postavili njegova svetila, pisno in slikovno gradivo, kot so knjige, članki in slike ter njegovo izvirno kartico Podkorena...
Podkoren, lepa stara vasica, kjer je še vedno videti zanimiva stara pročelja hiš in nekdanjo slovensko arhitekturo, bi bil torej bogatejši še za Humphry-
Spominska plošča na Razingerjevi hiši..
jevo sobo. Tako bi ne le sebi, ampak tudi tujim obiskovalcem pokazali, da znamo ceniti svojo zgodovino in tiste, ki so že davno odkrivali lepote naše narave in ji peli svetovno hvalo.
• D.S.
Šarmantna mlada dama z Jesenic
Lady Katarina
potna tekmovanja so Katarini Strgar z Jesenic zabava in hec. Šarmantna mlada dama tekmuie tudi za miss Slovenije.
Katarino Strgar, ki prebiva na Javorniku pri Jesenicah, so ob letošnjem občinskem prazniku Jesenic, ko so izbirali najlepšo mladenko, izbrali za miss Jesenic.
Dvaindvajsetletna Katarina, ki je končala jeseniško gimnazijo in je že tri leta zaposlena v HIT Casino Kranjska Gora, je tako pndobila še en laskavi naslov. Še en?
še en!
Kajti Katarina gladko zmaguje, kjerkoli se pojavi. Ne bi naštevali vseh naslovov in vseh odličnih uvrstitev na lepotnih tekmovanjih doma in na tujem - tudi za miss Slovenije - kajti sama Katarina se vseh še spominja ne. Posnela Je tudi nekaj spotov, za Mobitel, recimo, fcna njenih najljubših lepotnih uvrstitev pa je - ladv Slovenije. Zakaj?
"Saj se tole, lady, tako lepo sliši, a ne,"
se smeji in malo norca dela simpatična in povsem naravna ter izjemno sproščena Katarina, ki tekmuje za hec. Za hec?
"Seveda za hec," pravi zelenooka in rjavolasa Katarina, ki se v svojem zasebnem življenju nikoli ne liči in povsem konvencionalno oblači, a povsod privlači številne občudujoče moške in zavidne ženske poglede. Najbrž tudi v igralnici, kjer dela, čeprav si tam vsak večer spne lase v čop in natakne očala.
"Meni so ta lepotna tekmovanja všeč zato, ker dobiš praktična darila, kaj več je
pa pri vseh "muckah", ki tekmovanja spremljajo, neumno misliti. Že ko sem začela in bila model leta, so me nato diskvalificirali. Zakaj, mi še do danes niso
unpcli  razložiti, in mc tudi čisto nič ne
zanima. To je zame zabava, ki se izteče tako, kot se sam znajdeš. Na smeh mi gre in včasih se mi celo smilijo nekatere punce, ki se tresejo kot šiba na vodi ali jokajo, če niso ravno na prvih mestih. Ne morem razumeti, zakaj jemljejo vse tako prekle-mano zares, ko pa je vse v resnici vse skupaj ena sama igra, ena zabava, ki hitro mine. In ki običajno poteka ob neverjetnih zakulisnih igricah. Pri nas ni trga, tudi nobenega pravega odnosa do teh reči. Ko sera posnela neki spot za neko glasbeno skupino, sem jih potem dolgo morala prositi, da so mi sploh plačali tistih nekaj tolarjev, ki so jih obljubili.
Dekleta hodijo na raznorazne tečaje, jaz nikamor! Zakaj le? Po odru hodiš kakor hodiš: nogo pred nogo, pa je!
Čc bi sc kdaj slekla? Ni govora! In ne me hecat - nikoli nc bi šla na kakšno lepotno operacijo! Sai vam pravim: tekmujem za zabavo in za kakšnopraklično darilo, pa je zadeva čisto v redu! In tako mc jemljejo tudi domači: mami je vesela, čc mi kje kaj uspe, oče pa nič nc reče. Saj oba dobro vesta, da vse skupaj nič ni!"
Katarina, ki je visoka 171 centimetrov in težka 50 kilogramov, jc v finalu za lepotico
Slovenije. Kaj, če za spremembo ne DO "mučk" in zmaga? Oddidc v beli svet in postane slavna manekenka Cathcrinc?
"Dajte no, to so same neumnosti in pri meni tak razplet nikakor ni mogoč. Kakšna Catherine - le kaj vam je pa padlo v glavo!"
Katarina ima fanta, ki o lepotnih tekmovanjih misli enako kot Katarina. Hec, zabava in absolutno nič več! Ne doma in ne na tujem!
In rečemo lahko, da jc naslov "lady Slovenije" na pravem naslovu, kajti Katarina ni le na moč simpatična in lepa lady; Katarina ima za razliko od nekaterih drugih lepotic tudi veliko šarma, inteligentna jc, duhovita in zatorej tudi po tej plati prava mlada dama ali ladv. če se tako bolje sliši    • D.Sedej
Zelenci poleti niso več tragedija - Jeseniška občina /c Zelence ie razglasila za naravni rezervat. Triglavski narodni park pa je sprejel upravljanje nad tem naravno zanimivim rezervatom Tako bo Triglavski narodni park skrbel za nadzorstvo nad režimom v Zelencih, za vodniško slutbo, za promocijo m vzdrževanje ureditve v rezervatu, /.da) se pripravlja ureditveni načrt, Triglavski narodni park pa je v letošnjem proračunu namenil milijon in 200 tisoč tolarjev za ureditev dostopne poti in razglednega informacijsko izobraževalnega stolpa, Zelenci naj bt tako postali privlačnejši za številne obiskovalce od blizu in daleč Naj dodamo, da Zelenci pri Ratečah p<deti niso več "tragedija" zaradi številnih komar ie v, ki so se bih .uredili v minulih letih Ratečam so komarje že uspešno zatrli m že dve leti jih m ah pa so zanemarljivih količinah. - Foto: J.Pelko
Mi že vemo, tujci pa ne - Planica je naš ponos. Planu a jf slovenski simbol, Planica, Planica
če smo že tako ponosni na 1'lunuo m bi jo radi ponosru' predstavili svetu, bi bilo dobro, da bi razmislili ie o tem, kaj tuji turisti, ki pridejo v Planico, na licu mesta o njej zvedo? Nič - rt smo konkretni! Vidijo skakalnice, v slovenščini berejo, kako velike, da pa bi nekje v angleškem jeziku, recimo, pisalo, kaktej pomen ima Planica v skakalnem športu, kakšni rekordi so bi" doseieni, to pa vemo samo mi in kakšen tuji športni komentator
Kakšna simpatična informativna tabla v tem smislu po* Puncami res ne bi bila odveč' Namesto da so pt> Planin naslonjen*, ogromne informativne lable, kje \e \V( kur je seveda pohvalno - f" *•«■ nuUl prostor luilt :u kak.ino promoci/sko obvestilo o svetovnem slovesu Planu e V w tU j I goste pa res ne vedo, />od kaklno velikank'' siofi/o m kit/ v <porlnem svetu pomeni    Foto J Pelko
5*EDA, 31. AVGUSTA
ČETRTEK, 1. SEPTEMBRA
tofJ Otroški program
iz življenja za življenje ••20 Onstran prihodnosti, znanst-*>a oddaja
R6 Zgodovina 12 evropskih Rav, angleška dokumentarna Na
M 5 Alfred in Josefine, danska farna
»■00 Poročila *-05 Videostrani '■00 TV dnevnik
M0 Otroški program: Veliko
pčenje, ameriška nanizanka
£35 Banane prihajajo
£•45 Človeški rod, angleška pol-
Fnoznanstvena serija
P-30 TV dnevnik 2, Vreme
!56 Šport
f-05 Ljubljanski sejem - vino, 'Portaža
t-20 TV dnevnik 3, Vreme N Šport N Sova;
face na udaru, ameriška nani-inka
"kazi, ameriška nanizanka
J^9 Videostrani 15.20 Huda kri, ^"ska nadaljevanka 16.00 Telesa konferenca 17.05 Sova. g^ovitev 18.30 Športna sreda Slavnostni zaključek polena festivala 22.30 Omizje
KAI
f5 Poročila 8.00 Dobro jutro J00 Poročila 10.05 Naj bo igra M Poletni šolski program 12.00 počila 12.05 TV koledar 12.15 Ha vrtnica 12.40 Monofon 13.15 rova dežela, dokumentarna ser-• 14.05 2.4 otroka, humoristična f'ia 14.35 Severna obzorja, na-Pievanka 15.25 Lov, ameriški film '•00 Hrvaška danes 18.00 Poro-P 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa ijjrDara, ameriška nadaljevanka
tai<? Loto 19-30 TV dnevnik
"•jO Loto 20.15 Dokumentarna E x|a 21 00 v iskanju 21.45 rpčila 21.50 Ekran brez okvirja f-50 Slika na sliko 23.50 Poročila Angleščini 23.55 San|e brez meja
•30 TV koledar 17.40 Kljub Cjniu, Julia, nadaljevanka 1B.15 ^nka 19.30 TV dnevnik 20.15 rv^nca Fields v Franciji, angleška jUin'*anka 20.45 Kljub vsemu, tj3 nadaljevanka 21.35 Turan-■ Posnetek Puccinijeve opere
$ Borza dela 12.00 Na velikem ^ 12.15 Luč svetlobe, amer-h. Nadaljevanka 13.05 Rodeo
45 Spot tedna 13.50 CMT
>rza dela 14.45CMT 16.10 W '»dna 16.30 Državnik novega nI numorist'čna nanizanka ■, ollc'|ska zgodba, ameriški I' 19.00 Poročila 19.10 Luč -'°be. ameriška nanizanka
Ebn Ca" solectl(,n 20 30 Veličast W^e' angleška nanizanka 21.20 ST*1 21 30 Album show, glas vjria °ddaja 22.20 Dokumentarna Efc£ 23 00 Spot tedna 23.05 N |££«m piatnu 23.20 CMT 0.4
^a dela
45
3J. £as v sliki 9.05 7lata dekleta ,03o Tnobl1 1015 Panoptikum Pon" a,,un nad Nagasakijem, Levitev filma 12.00 Vzemi si
ViiJr0 1 m,/e 12.10 Reportaža i/ »"ne ia nn čas
13.00
sliki 13.10
finski dragulji, ameriška kome w '5.00 Otroški program 16.10 i^host delfinov 17.00 Mini čas v nL V 10 VVurlitzer 18.00 čas v
18.OS    Mi     1ft  m    I \mr\r ,«
KL-!*»0l Mi 18.30 Umor ,. v s,?a'a 19.22 Znanost 19.30 Cas p3S|*m* 20 00 ŠPort 20.15 V Rrinu ^re drag' ' mano na FooiJ,8' nemška komedija 21.50 fchuS 0(1 9,rani 21-56 Fvropski Ep' 22 5° Hiob 0.20 Cas v sliki m 1 4°^odDa * smrtjo, italijanski -45 Poročila/1000 mojstrovin
C Vre,,
iCkl pr
»naka panorama 8.55 gram, ponovitev 11.00 IMiiof.ini,, 1? SO 100(1 50"lT"' 13.00 Lahka atletika HjT Heidi ,n Ernt14.15 Doktor John 15.00 Mrtve priče
litrov, I ti
ne koristijo, ameriška kriminalka 16.30 Živalski raj 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Zlata dekleta 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Šport 0.15 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.45Poljubček, mama, madžarski film 2.25 Poročila/1000 mojstrovin
19.00 Izmenjava programa z lok. TV 20.00 Moda in mi - T Prezelj vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
TELETU!
P) /6
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Otvoritev razširjene trgovine Nada na Gren-cu v Škofji Loki 20.30 Za varen korak v šolo 20.45 Bila je Kranjska noč 94 21.00 Obiščite: Sadovnjak Resje pri Podvinu 22.00 Iz sveta glasbe: Skupina 1 x band 23.00 Videostrani
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program -Parnas - oddaja o kulturi
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Zbiramo kuharske ideje 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 18.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: Hawy metal, boom 19.00 Odpoved programa
/411L A R
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pas|i radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Jolando Lebar 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti življenja 1.00 New age glasba - Uroš Novak 2.00 Satelit
R ii    i č
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednlem valu 1584 KHz.
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novica 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Os rednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50
l.tl.tr|l,ll
SREDA
, ..K,.,, k(,hi POl ICA.I / HFVI HI Y Mil ISA 3 ob 18. uri,
y *an«m *NORI DtTFKTIV ob 20 url STORŽIČ Zaradi obnovitvenih i*0 V,.0' ŽELEZAR amer. tehno thnll IHIH I/ RAČUNAI NIKA ob 18
Uh j[LLeTNl KINO prsdprem. amsr. mlad. akcij, filma V ZRAKU ob ?Q tri        ^ LOKA amer erot thnll HELENA I/ ŠKA11 ICI ob 18.30 °U Uri
10.05 Tedenski izbor: Ostržek, gledališka igra; 10.40 Videošpon
11.40 Človeški rod, angleška poljudnoznanstvena serija 12.05 Tusitala, angleško-avstrals-ka nadaljevanka 13.00 Poročila 16.40 Mostar, ponovitev 17.25 Porabski utrinki, oddaja Madžarske TV 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Čarobna piščal .glasbena oddaja 18.40 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport
20.10 Gozdarska hiša Falkenau,
nemška nadaljevanka
21.05   Evrovizija pri štiridesetih,
ponovitev
21.50 Poletni navdih, turistična oddaja
22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.27 Šport 22.35 Sova:
Gledališče Ravja Bradburvja, ka-nadsko-novozelandska nanizanka Dokazi, ameriška nanizanka
11.00 Videostrani 11.15 Kinoteka: Brezupno potovanje, ameriški čb film 15.40 Svet poroča 16.10 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 17.05 Osmi dan 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.05 Krila nad svetom, dokumentarna oddaja 21.00 Umetniški /ečer 23.00 Videostrani
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroška oddaja 10.30 Morski ježki 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monofon 13.10 Od pola do pola, dokumentarna serija 14.05 2.4 otroka, humoristična nadaljevanka 14.35 Severna obzorja, ponovitev nadaljevanke 15.20 Mačke, francoski film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.00 Nocoj z vami, zabavnoglas-bena oddaja 21.45 Poročila 21.50 Hrvaški turizem 22.35 Slika na sliko 23.20 Glasbeni večer 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez
meja
17.15 TV koledar 17.25 Klub vsemu, Julia, nadaljevanka 18.20 Ekran brez okvirja 19.30 Dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 21.45 Saga o klanu Taira, japosnki film 23.30 Top DJ Mag
7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.05 Call selection, ponovitev 13.35 Spot tedna 13.40 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.30 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.50 Album show 17.40 Video igralnica 18.10 Slavni fantje, nadaljevanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.40 Pred poroto, ameriška nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Hladnokrvni umor, kanadski film 23.00 Zdrava video glava 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.05 CMT 0.45 Borza dela
TV
13.10 Trapper, volk in stezosledec, ameriški film 14.35 Pogledi od strani, ponovitev 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.t0 VVurlitzer 18.00Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Iris in Violeta, 11 del 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 MacCvver 22.00 Pogodba s smrtjo, italijanski film 23.20 Cas v sliki 23.25Jezni molk, angleški film 0.55 Horoskop, francoska komedija 2.20 Poročila/ 1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program 11.00 Vremenska panorama 11.50 Tisoč mojstrovin
13.00 Smithsonian vvorld 13.50 Heidi in Erni 14.15 Doktor Trapper John 15.00 Ti si moj svet, avstrijski film 16.45 TV žialski vrt 17.00 Prelomni čas 18.00 Zlata dekleta 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Vreme 20.05 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Poletni pogovor 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Otroci s podeželske ceste, avstrijski film 0.35 Nočni studio 1.25 Zakon v Los Angelesu 2.15 PoročilaA/ečerni studio
19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Radioamaterji na terenu - 3. del
TELE TV
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Obnova in prenova Planinske koče na Kališ-ču 20.40 Blagoslovitev podružnične cerkve Sv. Jožefa na Hujah 21.10 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 2. oddaja 22.00 Videostrani
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Prvi šolski dan (gostja predstojnica gorenjske enote Zavoda za šolstvo Breda Konjar) 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 S potovanja po Litiji 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj •v
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet z-n kosilo 8.40Oddaja za upokojence 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 16.50 športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Iz zgodovine naših krajev 18.00 Voznik na cesti 19.00 Odpoved programa
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA. 105,1 MHz
5.00 Jutranji program - vodi Barbara Zupan 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obesča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit
1 li C
Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednlem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure.
Rlllllf
XI;;
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
KINO, ČETRTEK
CENTER prem. amer. kom. KRFMFNČKOVI ob 18. in 20 uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprtol ŽELEZAR amer. tehno thrill. DUH IZ RAČUNAI NIKA ob 18 in 20. uri LETNI KINO predprem. amer. mlad. aken filma V ZRAKU ob 21. uri BLED amer. kom FINI GOSPOD ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer eiot thrill. HFLENA IZ ŠKATLICE ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer kom PRVA LIGA 2 ob 18.30 in 20.30 uri
PETEK, 2. SEPTEMBRA
9.00 Čudežna leta, ameriška nanizanka
9.25 El Cid, ameriško-španski film
12.25 Že veste
15.50 Omizje, Donovrtev
18.00 TV Dnevnik
18.10 Otroški program
18.40 Znanje za znanje
19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme
19.56 Šport
20.10 Forum
20.30 Nebesni jezdeci, ameriški film
22.05 TV dnevnik
22.25 Sova: Ljubezen da, ljubezen
ne, nanizanka
22.50 Dokazi, ameriška nanizanka 23.35 Brane Rončel izza odra
15.00Videostrani 16.10 Film tedna: Meja, španski film 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV Dnevnik 20.05 Podeželski utrip, angleška nanizanka 20.55 Da capo al fine, poletna klavirska šola 21.45 Koncert simfonikov RTV Slovenija, posnetek 23.00 Videostrani
10.00 Poročila 10.05 Za otroke 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Monoplus 13.00 Od pola do pola, dokumentarna serija 13.50 2.4 otroka, humoristična serija 14.20 Severna obzorja, serijski film 15.05 Nočna ptica, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Latinica 21.20 Naši sinovi, ameriški film 23.00 S sliko na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Imenuje se mavrica, film
TVHRVA
17.30 TV koledar 17.40 Kljub vsemu, Giulia, serija 18.30 Vojne v miru, dokumentarna serija 19.30 Dnevnik 20.15 Beverlv Hills 21.00 Svetovno prvenstvo v vaterpolu 22.05 Peta prestava 22.40 Shan-nonova igra, serija 23.25 Hit depo
7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Ameriških deset, glasbena oddaja 13.50 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.50 Spot tedna 16.55 Na velikem platnu 17.10 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.20 Hladnokrven umor, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 21.20 Poročila 21.30 Teden na borzi 21.40 Večnost, ameriška drama 23.45 Spot tedna 23.50 Album show, glasbena oddaja 0.40 Erotični film
TfAVST
12.10 Loto studio 12.15 Poletni pogovori 13.00 čas v sliki 13.10 Vojna gumbov 14.35 Pogledi vstran 14.50 Risanka 14.55 Goščavski mladiči 15.25 Alfred J. Kwak 15.45 Nekoč je bila... Amerika 16.10 Skrivnost delfinov 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Vedno, kadar je pisala kriminalke 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Faust 21.20 Pogledi vstran 21.30 Diagnoza umor 23.00 Čas v sliki 23.05 Večerni šport 23.25 Aktni znaki XY, nerešeni 23.35 Sanjski demon
TV
10.55 Confetti 11.00 Vremenska panorama 12.50 Tisoč mojstrovin 13.00 šport 14.55 Dekleta 15.45 Družina Merian 17.30 Podvig Noe-tova Arka 18.00 Zlata dekleta, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Dokumentarni film 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.30 čas v sliki 22.35 PoDolnoma nora
TV23.15 X-large Nightline 1.30 Zakon v Los Angelesu 2.20 Aktualni teletekst 2.25 Tisoč mojstrovin
19.00 Izmenjava programa z drugimi lok. TV 20.00 S padalom v nebo - 6. del
TELETU
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Novo: največji slovenski diskont obutve - Peko Deteljica Tržič 20.40 Zvoki citer: Tanja Zaje Zupan 21.20 Film: Škorpion 23.00 Nočni za-bavno-erotični program 2.00 Vi-d ©ostrsn i
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56!
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Večerja za dva z Jožetom Jeričem
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Od tu in tam 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.15 Nasvet za izlet 16.30 Zrcalce, zrcalce 17.00 Zbiramo Gorenjca meseca 17.30 športno popoldne 19.30 Zadetek v petek - od A do Z 22.00 Odpoved programa
radio triglav
W96 MHz
5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obsebra - Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra
Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure.
5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
radio GL4S ljubljane
^ 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz
KINO, PETEK
BLED amer kom. FINI GOSPOD ob 18. uri RADOVLJICA amer. kom. FINI GOSPOD ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. PRVA LIGA 2 ob 18 30 uri, amer. erot. thrill. HELENA IZ ŠKATLICE ob 20.30 uri
PREJELI SMO
Javno pismo ministrici za pravosodje RS spoštovani gospe Metki Zupančič
Izhajam iz spoznanja, da demokratičnosti in pravičnosti določene družbe ni mogoče ocenjevati samo po njenem temeljnem zakonu, ustavi, in na njej temelječih predpisih, marveč tudi po tem, kako jih oblast, predvsem izvršna in sodna, uresničuje. To pa je tudi odvisno od njene volje. Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da naša ustava s svojimi določbami predstavlja moderno družbeno in državno ureditev po vzoru zahodnih evropskih držav, grajenih na krščanski kulturi. Poleg klasičnih državnih institucij smo v ustavo sprejeli še varuha človekovih pravic in svoboščin, ki naj bdi nad njimi kot "oko in vest postave" v razmerju do oblastnih organov. Družbena in državna ureditev, s katero se moremo postavljati pred svetom. Manjši pa je naš ponos, ko našo ustavo primerjamo z našo stvarnostjo. Visokodoneča oda svobode počasi a vztrajno temni. Kakor da bi je slovenski narod ne bil vreden, ker je za njo bilo prelito premalo krvi. Opazno je, da v naši državi demokracija hlapi in se utrjujejo sile, ki so obljubljale sestop. Demokratična oblast prehaja v totalitarizem, seveda ne v tistega trdega, marveč v mehkega, ki je še znosen. Prevzema jo Liberalna demokracija, "komsomols-kaja", prejšnja ZSMJ, ki ji, če hočemo biti pravični, tudi ne moremo odrekati zaslug pri trganju spon z Jugo-partijo (Krški kongres, Mamuta, obte-sana in povečana štefetna palica itd.). Pa vendar. Mehki totalitarizem se utrjuje na vseh ravneh, v vseh vejah oblasti in medijih. Kot taka že opravlja "čistke" po preizkušeni metodi, znani iz zgodovine. Namesto, da bi svojo oblast naravnala v dobro države in državljanov, na kar jo zavezuje ustava.
Ker je upravičena bojazen, da si bo v celoti podredila tudi pravosodje, v katerih ima svoje kadre že od prej in da bi Slovenija ostala demokratična republika, na kar nas zavezuje Že prvi člen ustave, in ker sem kot odvetnik tudi člen slovenskega pravosodja, čutim za dolžnost, da ministrico za pravosodje opozorim na nekatere stvari, ki so v pravosodju narobe in jih je moč spremeniti na boljše.
Pravosodje je tista veja oblasti, ki najodločneje vpliva na razmerje države do državljanov in razmerja med državljani. V pravno urejeni državi imajo sodne odločbe, zlasti če so pravične in temeljijo na pravičnih zakonih, tudi moralno vzgojni pomen in enako kot etični pouk vplivajo na narodovo moralo, ki je počasi se spreminjajoča vrednostna kategorija. Če iz tega gledišča ocenjujemo slovensko pravosodje, tedaj moramo ugotoviti, da ne izpolnjuje dosledno v ustavi postavljenih ciljev. Naša jurisdikcija je odločno prepočasna, da bi mogla uspešno premagovati dinamične družbene konflikte med oblastjo in državljani, posebej pa še spore med državljani. Če kazensko sodstvo na splošno še zadovoljivo deluje, pa je civilno sodstvo v tako grozljivem zaostanku, da se more reči, da družbene morale objektivno več ne vzdržuje.
Da ostaja nerešenih na tisoče majhnih zadev, je nesreča za prizadete, za vso državo pa je nesreča, če pravosodje ni sposobno razvozlativelikih stvari. Tu nočem govoriti o stvareh in aferah, ki so enako kot stvar sodne, tudi stvar izvršne in zakonodajne oblasti, ker bi s tem delal krivico slovenskemu pravosodju. Če bi moral govoriti o velikih aferah, bi moral govoriti o povampirieni politiki. Zato se bom omejil na majhne
stvari v našem pravosodju, ki postajajo velike in so tudi vzrok razraščanja narodove nemorale. Ker je približno štiri petine sodnih zadev iz področja civilnega prava in število nerešenih zadev nenehno narašča, del državljanov s tem pridobiva, drugi del izgublja, s čemer se za ene ustvarja korist, za druge pa škoda. Nočem ocenjevati, ali je prepočasnost reševanja sodnih zadev posledica objektivnih ali subjektivnih okoliščin, zagotovo pa je PREPOČASNOST kategorija, ki jo moremo enačiti Z nedejavnostjo. Seveda se ne more reči, da naše sodstvo ne deluje. Tudi se ne more reči, da kakšen sodnik ali sodnica določeni stranki zavesmo daje prednost, ker bi to že bila korupcija. Toda vseeno ne moremo mimo dejstva, da nekaj tisoč naših državljanov trpi zaradi prepočasnega dela sodišč. Vsi ti, ki so objektivno prikrajšani za svojo pravico sodne zaščite, so do drugih, ki so svojo pravico uresničili, v neenakem položaju. Ker je enakost pred zakonom ustavna vrednota in temelj pravičnosti ("egalite" je bilo tudi geslo franc. revolucije), je brezbrižnost do tega vprašanja vredna kritike. Govorim iz izkušenj. V postopku na sodiščih imam nekaj deset zadev, ki se rešujejo že 5 let in več. Najstarejša se rešuje že 11 let. Odškodninska tožba M. P, ki je bila vložena 27. 8. 1983 in jo je doslej imelo v reševanju že 5 sodnikov. Zadnji, šesti, mi je obljubil, da jo bo obravnaval v septembru letos, kar daje upanje, boj vzpodbudno kot priporočilo sodnice, da naj prošnjo za pospešitev vložim pisno. Kakor da bi sojenje ne bila njena dolžnost. Čeprav je res, da primanjkuje sodnikov, pa je vendar dolžnost pravosodja, da poskrbi, da bi ne bilo toliko državljanov zapostavljenih.
Spoštovana gospa ministrica.' Prosim Vas, da za zapostavljene v sodnih postopkih storite potrebno. Želim Vam pri tem večji uspeh, kot so ga imeli pri tem vaši predhodniki. Po mojem trdnem prepričanju je veliko nespoštovanje vrstnega reda pri reševnaju sodnih zadev ozdravljiva bolezen slovenskega pravosodja. Da so mnogi predpisi, ki jih še vedno uporablja naše sodstvo iz jugoslovanskega prava, protiustavni, je znano. Temu vprašanju pa naša oblast ne posveča dovolj pozornosti. Kričeč primer je uporaba novele k zakonu o izvršilnem postopku (UL SFRJ, št. 27/90), ki je razširila možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine za vse terjatve pravnih oseb (reci "socialističnih"). Omalovaževanje ustave je uporaba te novele v korist sedanjim, predvsem monopolnim podjetjem, s čemer se tem daje prednost na škodo fizičnim osebam. Čeprav je mogoč ugovor, pa imajo taka "družbena" podjetja prednost pred drugimi, vsaj v tem, da sodniki običajno pozabijo na vrstni red. Predvsem zaradi kršitve vrstnega reda mora tisoč in več državljanov leta in leta čakati na sodni izrek. To kršenje enakosti pred zakonom moremo poimenovati tudi pristranost. Prdlagam, da tudi temu vprašanju ministrstvo za pravosodje posveti dolžno pozornost. Tudi zato, da prizadeti državljani ne bis svojimi pritožbami zasuli varuha človekovih pravic... ko bo.
S spoštovanjem!
Kranj, 24. H. 1994 Stanislav Klep, odvetnik
Zapisano z rdečim:
Rdeči emblemi
Takole, ko se človek dopust-niško vozari po miti nam domovini in ogleduje pročelja hiš, se mu oko ustavi na kričečih škrlatno rdečih izveskih, tablah vseh velikosti in panojih -emblemih, ki opozarjajo mimoidoče, da se v tisti hiši toči pivo znanega proizvajalca. Skoraj na vsaki točilnici, krčmi, gostilni, restavraciji, pa tudi nad vhodi bifejev, buffetov, barov, salonov,
clubov in pubov (in kar je še tujih izrazov in domačih spake-drank, s katerimi tako radi krasimo hrame žejnih) se šopiri rdeči vražič. Kot je moral v onih časih v vsakem lokalu viseti Brozov portret, tako se nam nasmiha danes s pročelja skoraj vsakega gostinskega hrama rdeči zlobec s čašo piva in zmajem. Če ni uspelo prejšnjemu komunističnemu režimu poenotiti in uniformirati zunanjščin z zvezdami, srpi in kladivi in drugimi rdečimi pritiklinami, je v demokraciji uspelo znani pivovarni s svojimi emblemi in zmaji, ki so, da je ironija še večja, povsem pravoverno rdeči. Izgleda, da v tej deželi brez "rdečih" ne gre ne v politiki in gospodarstvu, ne v kulturi in prosveti, niti v turizmu in gostinstvu. Pa kaj hočemo, končno smo vsi rdeči pod kožo. "Rdeče, ki te ljubim," rdeče parafraziramo pesnika, ki je končal v krvi, nekje v Španiji, pa čeprav se ni deklariral kot rdeči.
Pa šalo in poezijo na stran. Rdeča nit tega zapisa naj bi bilo razmišljanje o moralno-etičnih in estetskih vidikih in razsežnostih zgoraj omenjenega pojava. Že pri sedaj vsesplošno znamenitih Krkinih "ritkah, ki imajo vsaka svoj faktor", je bilo ugotovljeno, da le tanka rdeča črta loči estetsko od vulgarnega, vzvišeno od pritlehnega, moralno od nemoralnega, erotično od pornografskega, polnokrvno od anemičnega in umetniško od kičastega. Kako je torej z etično in estetsko platjo "rdečega emblema"? Ugotovimo lahko, da emblem (izvesek ali tabla) takšen, kakršen pač je, po estetski plati zadovoljuje del populacije, ki nima ravno previsokih etičnih meril in se ne giblje po prevzvi-šenih estetskih pokrajinah. Za etično bolj ohčutljive duše predstavlja "rdeči emblem" slej ko prej zgolj simbol potrošniške in pridobitniške, torej perverzne miselnosti in moralne izpraznje-nosti in izprijenosti. Za likovno in oblikovalsko bolje podkovane pa še en prispevek k arhitekturnemu onesnaževanju urbanega okolja. Morda se "rdeči emblem", s kakšno, na nezahtevni estetski stopnji dane-
?<a simboličnega znamenja, ob-ikovano fasado, celo lepo ujame, se z njo poenoti, jo popestri in zaokroži v nedeljivo arhitekturno celoto. Takšni primeri niti niso redki ob raznoraznih postmodernističnih in retrogardnih arhitekturnih "podvigih" v tej deželi. Ampak, da je "rdeči emblem" prisoten prav povsod, na vseh mogočih in nemogočih zgradur-inan in njihovih zunanjščinah, na vseh mestih, "kjer bog roko ven moli", je pa že prehuda. Ali bodo odgovorni v primerih, ko se emblem prilega dani fasadi kot "kravi sedlo" ali "kameli citre", kaj zardeli, se vprašam? Verjetno ne, kajti propagandna agresivnost dveh mitskih živali "rdečega zmaja" in "zlatoroge-ga kozla" je očitno neizmerna in se ne meni zatake "Blaževe žegne" kot so inšpekcijske službe, spomeniško-varstveni zavodi, naravovarstvene združbe, ekološke druščine in alternativne bratovščine, kjer se menda zbirajo le vsake vrste čudaki, nergači, sitneži in drugi neprilagodljivi nebodijihtreba.
Ko bo naša ljuba deželica podolgem in počez preplavljena in prelepljena s "propagandnimi komunikacijami", prekrižana s tranzitnimi avtocestami, vsevprek pozidana s tipično slovenskimi arhitekturnimi nestvori, zabetonirana, zasmrajena in zastrupljena; se bomo takrat retorično vprašali: Komu zvoni?" Mar bomo takrat le spoznali, komu je namenjeno zvonenje ali bomo šli ponovno brat Frnesta Hemi ngwaya, če bomo takrat sploh še vešči branja'' Da, po toči zvoniti je prepozno! Izgleda, da nas je vsesplošna potrošniška m prido bitniška zblojenost ie dodobra stoik la
Zatorej, bratje v rdečem, prekaljeni v rdečih časih, pod modrim (pardon, rdečim!) vod-stovm rdečih svečenikov, neomajni v svoji demokratični volji,
rdeči od zanosa in zazrti v zarjo svetle prihodnosti; rotim vas, izogibajte se vseh drugobarv-nih, še posebno vsakršnih zelenih kot hudič križa. Amen!
Dušan Lipovec
Gašperjeva tragična smrt obtožuje
Pod tem naslovom smo brali v Gorenjskem glasu 23. t. m. poročilo o tragediji, ki je zadela pokojnika in njegove domače. Dokaj podrobno so prikazani postopki policije in zdravnikov. Obljubljajo, da bodo vestno raziskali okoliščine in morebitno krivdo obojih. Upam, da se bo to zares zgodilo...
Pri vsem pa me čudi nekaj drugega. Niti z besedico ni omenjena odgovornost prireditelja "Kranjske noči". Mlada storilca sta na prostosti.
Ko je pred leti na prireditvi v Planici ugasnilo mlado življenje zaradi prekomernega uživanja alkohola, so pristojni odločno ukrepali. Vsaj za v prihodnje. Prepovedali so točenje alkoholnih pijač na planiških prireditvah.
Menim, da je bil to pameten in učinkovit ukrep, ki pa sam še ne more zadostovati.
Vem, da je prireditelj v takih in podobnih primerih dolžan zagotoviti varnost in primerno počutje udeležencev. Kaj je v tem smislu ukrenil prireditelj v Kranju?!
Ob tem ne mislim samo na nadzor policije itd.
Zamislil sem se tudi ob tragediji mladega dekleta pred časom v Škofji Loki, tragične smrti mladega Mariborčana, (glej isti Gorenjski glas). Pa, kaj bi našteval...
Mreže, ki bi bile v tem učinkovite, je treba vreči globoko! Kdo bo to storil?
Za odlašanje ni več časa!
Janez Kunšič, Zasip
Obvestilo
podpisnikom
referenduma
Z odpravo družbene lastnine prehajamo v novo gospodarsko ureditev. Ta bo temeljila na zasebni lastnini. Zasebna lastnina je pri nas že od davna obstajala, žal pa je bila od leta 1946 naprej postopno nasilno odvzeta.
Z novo slovensko državo in demokracijo smo dobili Zakon o denacionalizaciji, ki naj vrne tisto lastnino, ki je bila odvzeta prejšnjim lastnikom. Vsa ostala lastnina, ki pa je nastajala z delom, trudom in odrekanjem po vojni, pa brezdvomno pripada delavcem, ki so jo ustvarjali.
Trenutno poteka nova akcija in sicer zbiranje podpisov za spremembo Zakona o denacionalizaciji. Akcijo vodijo nekateri sedanji direktorji podjetij z gospodom Jožefom Šketo na čelu. /.akaf' li se trudijo, da ne bi vrnili lastnine bivšim lastnikom v naravi. Direktorji se potegujejo zgolj iz zusebruh interesov, da bi celotno družbeno lastnino razvrednotili in večinske deleže sami pokupili, torej bodo oni postali novi lastniki! Tisti hip bodo začeli z odpuščanjem odvečnih delavcev m brez usmiljenja glodali le na rentabilnost "svojega podjetja". Te svoje zvite interese skrivajo za pravicami delavcev in tako delavce mobilizirajo za podpise.
Zato bi se moral vsakdo,
predrto da svoj podpis, zaveda ti, da je treba najprej ukradeno vrniti in samo ostanek deliti Vrnitev pa mora biti poitetla do lastnika in do drŽave Kur je bilo odvzeto v naravi in ie mogoče, naj se vrne v naravi če se ne vrne v naravi, se s tem obremeni državo - davkoplačevalce, ki bodo morali Še desetletja poravnavati dolg, ki ga bodo povzročile predlagane spre mernbe zakona. Kdo ima pravi co obremenjevati naše otroke, da bodo kot davkoplačevalci polnili neke odškodninske sklade, namesto da bi seda/ z vrnitvijo lastnine, ki se tako ali
tako vsa privatizira, poravnali dolg v naravi in vrnili lastnikom odvzeto.
S svojim podpisom prispevate vodilnim v vašem podjetju do poceni nakupa, nikakor pa ne do zagotovitve vašega delovne-
f\a mesta! Pri tem dolg bivšemu asntiku ne bo pošteno poravnan, vi pa boste lahko prav tako na cesti. Vaši otroci bodo morali Z davki plačevati to, kar bodo danes poceni lastninili vodilni delavci. ZLRP Slovenije za Tine Jaklič, dipl. ing.
V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino, Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov; Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi.
J;
»i
064/223-111
'£11 GLAS
mobitel
Koroška cesta 27
64000 Kranj Tel.: 064/222-616]
GLASOV KAŽIPOT
31
Obvestila
Vpis certifikatov
Društvo upokojencev Kranj obvešča vse svoje člane, da so spremenili uradne ure za sprejem
certifikatov. Od 1. 9. dalje jih spr«>|nmamo vs.ik poimti<il|tik. <><! 8. do 12. ure na sedežu društva v Kranju, Tomšičeva 4. Prav tako upokojenci iz Žabnice obveščajo svoje člane iz Žabnice, Sutne, Dortarjev, Form, Sv Duha in Crngroba, da prav tako spreminjajo uradno ure za spre|em corttfika tov. Po novem bodo vpisovali vs.ik četrtek od 15. do 17. ure v prostorih KS Žabnica; vsak petek, od 15 do 17. za /gornje, Srodnio in Spodnje Bitnje - v Gasilskem domu Bitnje
/glasite se na vpisnih mestih za sprejem certifikatov!
Zeleno in čisto jezero [ Zbilje - Turistično društvo Zbilje bof* v soboto, 3. septembra, skupaj W Zelenimi Ljubljane in člani Nogo-M metnega kluba Jezero Zbilje pri', pravilo prireditev s srečelovo"1" pod naslovom Zbiljsko jezero z«^ leno in čisto. Čisti izkupiček bod0*p namenili za ureditev oziroma očiS' *£ čenje obale in postavitev smetnja' P' kov ob njej. Na srečanje ob jezen)t>i pa bodo prireditelji povabili tud' predstavnike strank in poslane«! državnega zbora. L
»»Irltltltltltltltltltl*
Ribiško tekmovanje v Češnjevku
Češnjevek, 29. avgusta - V ribniku v Češnjevku, ki je le eden od ribnikov oziroma lovnih vod Pododbora Pšata v Ribiški družini
Bistrica - Domžale, je bilo v nedeljo dopoldne odprto ribiško prvenstvo v ulovu najtežje ribe za memorial Vinka Stareta. Na tek movanju, ki se je popoldne nadal jevalo s srečanjem ribičev in svojcev ter srečelovom, se je"merilo" dopoldne z različnimi vabami kar 105 ribičev iz sedmih ribiških družin. Po triurnem tekmo vanju je zmagal Viljem Žižek, član Pododbora Pšata, doma iz Spodnjega Brnika, ki je ujel 2,71 kilograma težkega krapa. Osvojil je pokal Vinka Stareta, pokal za prvo mesto in prehodni pokal RD. Drugi je bil Janez Balantič iz RD Bistrica, ki je ujel 2,58 kilograma težkega krapa, tretji pa Milan Vilfan iz RD Kranj, ki je ujel 2,41 kilograma težkega krapa. Na dobro organiziranem tekmovanju in prijetnem srečanju ribičev z družinami ob ribniku v češnjevku je priznanja in pokale podelil predsednik Pododbora Pšata Tone Plevel iz Most Posebno priznanje oziroma spo minsko nagrado pa so po tekmo vanju podelili tudi dolgoletnemu predsedniku Ribiške družine, 80-letnemu Francu Plešcu
GORENJSKA
od petka do torka
AMZS - Ta konec tedna so imeli na AMZS kar precej dela. Odpeljali so 27 poškodovanih vozil in nudili 8 pomoči pri I1
vžigih in podobnih okvarah
vozilih. Najdaljšo vožnjo »o imeli iz Bovca v Avstrijo. GASILCI - Tudi kranjski in jeseniški gasilci so imeli ta konec tedna precej dela; Kranjski gasilci so reševali delavca SCT, ki je padel M Kokrški most ob rekonstrukcij' le-tega, gasili požar na (Ml enjskega odreda in na Milja*! ter odpirali zaklenjen osebn' avto, saj je lastnik vanj pome toma zaklenil ključe. Jeseni^! gasilci pa so šest krat nudi" pomoč pri prevozu z rešilnih avtom, petkrat peljali pitn° vodo na Planino pod Golic?' opravili tehnično intervencij0 ob prevozu prahu za izolacij0 gum in nato očistili cestišče t? pogasili požar v kontejneri1' pred trgovino Rožca. Škof jelo*: ki gasilci pa so dobili le laif1' alarm iz Name. Radovljiški in tržiški gasilci pa so imeli 0™!'*'' konec tedna.
TURIZEM - Nestalno vrern« občutijo tudi gorenjski turist*] ni delavci. Na Bledu je bila m«° tednom 50-odstotna zased«' nost turističnih kapacitet, nec tedna pa 80-odstotn* zasedenost. V Bohinju irTia|?'1 nekaj več gostov. Med tedrto^ imajo približno 60-odstotr zasedenost turističnih kapa0'' tet, za vikende pa 90 odstotn0 zasedenost turističnih kao^. tet. Tudi kamp ob BohinjsMjJ jezeru se je izpraznil. V MS času kampira približno w% gostov Prevladujejo inozem0' predvsem Nemci in Avstnj0^ Prihajajo pa tudi Belgijci ' Nizozemci, katerih zadnje d** leti ni bilo v Bohinju. GORENJSKI DOJENČKI ' ] konec tedna smo Gor«^ dobili 24 novih prebivale«, Rodilo se je enako 5,e% dečkov in deklic Na |V**JS prijokalo 12 dečkov in . deklic. Najtežji je bil dot*. 4.200 grami in najlažji prav t*J| deček z 2.500 grami. Ob*L, se rodila v kranjski porodni*
URGENCA - Zelo delovni Jj don pa so imeli v je9*n ^ bolnišnici. Ta konec tedn* j, urgontno pregledali in °sl<fpr na internem oddelku 31 cientov, na pediatnji 14 Pa° ^ tov, ostalo 16 pacientov 1,1 kirurgiji kar 205 pacientov, tega so jih 28 hospitali/i^11.
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
zaščita potrošnikov
PRAVICA POTROŠNIKOV H BREZCARINSKIH PRODAJALNAH
Mi našo pravno pisarno se je obrnila ie vrsta potrošnikov s Podobnim vprašanjem. V brezcarinski prodajalni so kupili taZlično blago, ki pa jim po določenem času ni več delovalo formalno ali pa je postalo celo neuporabno. Če bi se nekaj Podobnega zgodilo z izdelkom kupljenim v domači trgovini, bi w/to uveljavljali svoje zahtevke na podlagi Zakona o obliga-Vkih razmerjih. Ta v poglavjih o jamčevanju za stvarne napake garanciji za brezhibno delovanje stvari določa obveznosti t^vezanca. Pa veljajo določila zakona tudi v brezcarinskih ^odajalnah?
Za pojasnilo in odgovor smo zaprosili Ministrstvo za Konomske odnose in razvoj. Prejeli smo njihovo mnenje, ki je ^klajeno z Ministrstvom za pravosodje in v katerem ugotavljajo, ™a velja zakonodaja Republike Slovenije glede moinosti freljavljanja zahtevkov iz garancije za brezhibno delovanje "Varj in jamčevanje za stvarne napake tudi za brezcarinske ijodajalne. Pri jamčevanju ua stvarne napake tako zakon določa, jo prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je ~flo to znano ali ne. Pri garanciji pa velja zakonsko določilo, ki *°loČa odgovornost za primer, ko je prodajalec kakšnega stroja, Rotorja, aparata ali drugih podobnih stvari, ki sodijo v tako ™enovano tehnično blago, izročil kupcu garancijski list. Z toancijskim listom proizvajalec jamči za brezhibno delovanje *ftari v določenem času, šteto od njene izročitve kupcu. Če stvar re deluje brezhibno, lahko kupec zahteva tako od prodajalca kot N« od proizvajalca, da jo v primernem roku popravi ali, če tega
e 'tori, da mu namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje. , Tudi v Gorenjskem glasu smo ie večkrat pisali o pravicah ^pca v primeru, ko stvar ne deluje normalno ali se pokvari na POJU, ko sploh ne sluii več svojemu namenu. Če imate še kakšna Prošanja ali pa so se pojavili določeni problemi s kupljenim *<*gom bodisi v "normalni" prodajalni ali pa tudi v brezcarinski fiodajalni, se vedno lahko obrnete na nasvet in pomoč na pravno foarno Zveze potrošnikov Slovenije.
Pravna pisarna ZPS
Jure Markič
<S TA TIS TICNE IN FORMA CI JE
Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana_
HDEKSI cen na drobno in cen življenj skih potrebščin,
JULIJ 1994 IN AVGUST
(OEKSICEN jDROBNO SKUPAJ
jjEKSICEN 25JENJSKIH
skupaj
VII 94     vin 94    vin a*   1-V11194   vili 94
VII 94       XII 93     VII 93     l-VII 93      » 92
101,1     111,3       120,1      120,2 160,9
100.8     112.4      122.6     121.2 163.3
Javna zaveza Aktive Avant
Ljubljana, 25. avgusta - Ustanovitelja Aktive, pooblaščene družbe za upravljanje, podjetji Aktiva Group oziroma njen direktor Darko Horvat in dunajska družba EPIC (Evropska investicijska korporacija za privatizacijo) in njen direktor Peter Goldscheider, sta dala javno zavezo, da bosta zagotovila odkup delnic investicijskih družb Aktiva Avant I in II v tridesetih dneh od dneva uvrstitve delnic teh družb v kotacijo na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev po določeni zajamčeni odkupni ceni.
Edini pogoj za uresničitev javne zaveze je, da postanete delničar investicijske družbe Aktiva Avant I in II. To storite tako, da na eni izmed pošt v Sloveniji vložite svoj certifikat v to družbo in postanete njen delničar. Po zagotovitvi odkupa delnic od državljanov v tridesetih dneh se ustanovitelja tudi razlikujeta od ostalih pooblaščenih družb. Namen nepreklicne zaveze Aktiva Group in Epic je delničarjem Aktive Avant zagotoviti potrebno stopnjo varnosti njihove naložbe.
Po mnenju nekaterih je država premalo pripravila občane za to novost - delničarstvo, kajti to je za mnoge ljudi nekaj novega. Po tolikih mesecih, ko je govora o delničarstvu in lastninjenju ogromno, ljudje vseeno še marsičesa ne vedo. V družbi Aktiva Avant želijo storiti korak naprej - prikazati, kaj je certifikat v praksi in izvedbi. Za primer dajejo: po sedanjem menjalniškem tečaju za nemško marko bi posameznik, ki je vložil lastninske certifikate v vrednosti 300 tisoč tolarjev, prejel več kot 1000 nemških mark (plačano v tolarjih) za delnice. Podjetji Aktiva in EPIC sta ugotovili, da bi velik del Slovencev želel kar najhitreje pridobiti gotovino v certifikatski privatizaciji. S tem, ko bo večina Slovencev prodajala delnice družb, bodo cene vseh delnic znatno padle za nekaj časa po kotaciji na borzo.
Cene so oblikovali glede na stanje na trgu oziroma glede na stanje slovenskega gospodarstava in se želijo razlikovati od ostalih družb, ki obljubljajo visoke donose brez podlage. Kar se tiče družbe EPIC, je potrebno poudariti, da ima bogate izkušnje na področju privatizacije, zlasti na Češkem, pa tudi v drugih državah.
Lastniki certifikatov bodo veliko pridobili, saj bodo lahko zamenjali svoje delnice v resnični denar po vnaprej znanem razmerju. Naslednja prednost omenjene zaveze je v enostavnosti zamenjave za gotovino za delničarje. Delničarjem se ni potrebno vezati, ni jim potrebno ničesar podpisati in ni jim potrebno skrbeti za vrednost in varnost njihove investicije.
Zaveza podjetij Aktiva in EPIC je enostranska in dopušča tudi druge ponujene možnosti. V primeru, da želijo delničarji prodati svoje delnice samostojno, lahko to sami naredijo. • Š. Vidic
Kmalu stanovanjske hipotekarne obveznice
Kranj, 29. avgusta • Pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije so pripravili zanimivo novost: stanovanjske hipotekarne obveznice.
Novost je seveda namenjena vsem, ki rešujejo svoj stanovanjski problem, pri stanovanjskem skladu so jo pripravili kljub počitniškemu času. Na potezi je zdaj Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki naj bi v kratkem izdala ustrezno dovoljenje.
"Za naSa stanovanjska posojila je kljub izredno ostrim pogojem zaprosilo kar 14 tisoč državljanov, odobrili pa smo lahko le 7.500 stanovanjskih posojil. Obveznice so v tem trenutku edina rešitev, če res želimo poceniti vire sredstev za nakup stanovanja. Pri stanovanjskem skladu bomo storili vse, da bi lahko za 15 milijonov nemških mark obveznic začeli vpisovati že s 1. oktobrom," pravi direktor stanovanjskega sklada Edvard Oven.
Pri stanovanjskih hipotckarnih obveznicah so predvidene 6-odstotne letne obresti, kupci nai bi jih skladu odplačali v naslednjih petnajstih letih, uporabili pa jih bodo lahko za nakup novega stanovanja. Stanovanjski sklad sc bo na tako kupljeno stanovanje do poravnave
obveznosti vpisal kot hipotekami upnik. Obveznice bodo v prodaji v paketih po 22.800 ncmSkih mark, posameznik pa jih bo lahko vpisal največ do vrednosti primernega stanovanja, seveda pa bo to odvisno tudi od kupčeve kreditne sposobnosti.
telefonu
(064)
47-393
IZPOSOJAMO STROJE
2a urejanje zelenic .n vrtov,
Za GOZL RJENJE:
Parkovna kosilnica ALKO, Motorna kosilnica ALKO, nanrbtna kosilnica ALPINA, k°silnica z nitko, k°mposter ALKO. Škarje za živo mejo, ^otokultivator s frezo MUTA, Motorna žaga HUSOVARNA.
priznanih proizvajalcev
ZA GRADNJO ALI OBNOVO VAŠEGA DOMA:
elektropnevmatsko kladivo BOSH, enofazni kompresor, 50 I, bencinski mešalec za beton, mešalec za beton ALKO, ščipalke za betonsko železo, tovorna prikolica, 550 kg.
»MERKUR
mobitel aparati s tel številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT al LEASING
NOVO!
rtnutno najmanj mobil
t*«*»i v Stovemfi BENEPON DELTA 3.490 DEII
Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317, 061/12-51-288
VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI doo
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
MENJALNICA
NAKUPNI/KODAM I NtfUffHjWODAWl I NAKUTNITOODAINI
1 DEM
1 ATS
100 ITL
A BANKA (Kranj, TrHČ) 75,10 77,00 10,30 10,84 7,22 7,53
AVAL Bled, Kranjska gora 76,20 76,70 10,75 10,90 7,35 7,65
CORA Kranj 76,20 76,70 10.75 10.85 7,45 7,65
CREMTANSTALT N.banka L|. 76,00 76,90 10,40 10,90 7,00 7,60
EROS (Stari Mayr), Kranj 76,40 - 10,83 •      7,35 7,60
GE0SS Medvode 76,30 76,60 10,81 10,90 7,30 7,60
GORENJSKA BANKA (vse enote) 75,20 76,75 10,48 10,91 7,20 7,81
HRANILNICA LON, d.d.Kranj 76,25 76,70 10,60 11.00 7,35 7,50
KDA-trinlca Ljubljana 76,25 76,55 10.75 10,83 7,40 7.55
ILIRIKA Jesenice 76,10 76,60 10,65 10.82 7,40 7,60
INVEST Škofja Loka 76,40 76,60 10,72 10,89 7.10 7,70
LEMA Kranj 76,40 76,80 10,76 10,86 7,20 7,60
MIKELStražlšče 76.55 78.90 10.75 10,95 7,25 7.55
PBS d.d. (na vseh poštah) 75,00 76,50 10,05 10,78 7,00 7,45
SHf^Slov. hran. In po*. Kranj 76,40 76,60 10,70 10.87 7,30 7,50
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 75,25 76,65 10,15 10,90 7,25 7,70
SLOGA Kranj 75,80 76.80 10,55 10.95 7,25 7.60
SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 75,20 - 10,48 -       7,20 -
SLOVENUATURtST Jesenice 76,15 76,70 10,70 10,80 7.30 7,55
ŠUM Kranj 76,30 76,60 10,81 10,90 7,30 7,60
TALON Žet. postaja Trata, šk. Loka 76,30 76,60 10,78 10.88 7,30 7,80
TALON Zg. Bitnje 76,30 76,60 10,78 10,88 7,30 7,80
TENTOURS Domžale 75,80 76,50 10,75 10,95 7,30 7,58
UBK d.d. Škofja Loka 75,65 77,10 10,50 10,90 7,30 7,60
VVILFAN Kranj 76,30 76,50 10,82 10,87 7,50 7,60
VVILFAN Radovljica. Grajski dvor 76,30 76,70 10,60 10,89 7,45 7,68
ZORI Kamnik 75,90 76,40 10,77 10,82 7,40 7,50
POVPREČNI TEČAJ .76,00 76,69 10,64 10,89 7,29 7,61 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,70 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
Škofja Loka, 25. avgusta - Na Grencu pri Škofji Loki je Nada Jelovčan odprla novo, samopostrežno trgovino. V prizidku k domači hiši je 105 površinskih metrov prodajnega prostora, priročno in kletno skladišče pa imata 300 površinskih metrov. Gradil je škofjeloški Tehnik, lu je dela končal v roku, projektant objekta je bil Matevž Dagarin. Posojila so najeli pri SKB banki, škofjeloška občina pa jim je za letos že odobrila subvencioniranje obresti. Nada Jelovčan je trgovino odprla že oktobra 1989 kot druga zasebna trgovka v Škofji Loki, po petih letih so je preselila v nove, večje prostore, kjer je ponudba seveda boljša, največja pridobitev za kupce je delikatesa.
LIKOZ0R
CEMENTNI IZDE
LKI
Izdelovalec strešnika s 70 - letno tradicijo in evropsko kvaliteto po ugodni ceni.
Likozar Marjan, S.P., Benedikova 18, 64000 KRANJ, tel.: 064/311-047
ZASTAVLJALNICA
NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVI: ■ ČISTEGA ZLA TA IN NAKITA m VREDNOSTNIH PAPIRJEV m TU JIH VALUT * UMETNIN IN STARIN m UGODNE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE PARTNER, VREDEN ZAUPANJA Koroškš c. 41, Kranj, te/.:064/211-256
40. mednarodni vinogradniško - vinarski sejem
Nazdravite štiridesefletnici mednarodnega vinogradniško vinarskega sejma! Izberite vino za zdravico skupa| s priznanimi enologi med stotinami najplemenite|ših svetovnih vin Pokukajte v vinsko zgodovino in obiščite slovenske in zame|ske vinorodne regije kar v Ljubljani
od 29. avgusta do 3. septembra, od 9. do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Ko vino razodene svoje skrivnosti...
LJUBLJANSKI SEJEM
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni
Radgonski sejem postaja vse bolj evropski
V nedeljo so v Gornji Radgoni zaprli 32. mednarodni kmetijsko živilski sejem, največjo tovrstno sejemsko prireditev v Sloveniji, na kateri je letos sodelovalo rekordno število razstavljalcev -1300 iz 28 držav. Na sejmu se je predstavilo tudi več gorenjskih podjetij.
Gornja Radgona - Za radgonski sejem bi lahko zapisali tako, kot je v svoji pesmi zapisal nas pesnik: "Sejem bilje živ in zdrav..." Na 17 tisoč kvadratnih metrih pokritih in 25 tisoč kvadratnih metrih zunanjih razstavnih površin (in še v hlevih skupne površine 1.500 kvadratnih metrov) je bilo kaj videti. Kmetijsko mehanizacijo in opremo, ki jo izdelujejo v Sloveniji ali prihaja na naš trg iz drugih držav, raznovrstno orodje, domala vso slovensko živilsko predelovalno industrijo, novosti pri pridelovanju in prodaji zdrave prehrane, razstavo govedi in drugih živali pa tudi velike kasaške dirke, ulično "parado" kmečkih navad in običajev, številne poslovneže, politike, obiskovalce iz vseh koncev Slovenije - in se bi lahko naštevali.
Predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik, ki je
tokrat odprl radgonski sejem, se je tudi zaradi sejemskega mota "Dobri sosedje - dobri prijatelji" v uvodnem nagovoru dotaknil odnosov s sosedami. Odnose z Madžarsko in Avstrijo je označil za zgledne, za odnose s Hrvaško pa je dejal, da jih "obremenjujejo" številna odprta vprašanja, ki jih državi ne uspeta rešiti v obojestransko korist. "Odločno pa je treba protestirati proti politiki Republike Italije, ki na nesprejemljiv način omogoča pridobitev italijanskega državljanstva slovenskim državljanom, rojenim in bivajočim v času okupacije v Italiji," je dejal mag. Rigelnik in poudaril, da je radgonski sejem zaradi poudarjene specializiranosti na
pravi poti in da bi bilo v Sloveniji dobro sejme vsebinsko in časovno razporediti čez vse leto. Ker je Radgona na stičišču štirih držav, je sejemska prireditev po besedah direktor-
ia Pomurskega sejma Janeza Erjavca pred izzivom, da postane najpomembnejši kmetijski sejem v tem delu Evrope.
Slovensko govedo ne zaostaja za tujim
Ko si je minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc (tudi kot član ocenjevalne komisije) ogledoval mednarodno razstavo govedi lisaste pasme, je dejal, da slovenske živali ne zaostajajo za tujimi; težava je le, da je pri nas še premalo rejcev, ki bi rejo organizirali na dovolj visoki kakovostni ravni. Na razstavi je bilo trideset
Vino 94
V Ljubljani odprli vinski sejem
Ljubljana - Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli jubilejni, 40. mednarodni vinogradniško-vmarski sejem, na katerem sodelujejo vsi, ki v Sloveniji na tem področju kaj veljajo; poleg njih pa še številni razstavljala iz tujine, rod sejemskim geslom "Ko vino razodene svoje skrivnosti..." se bodo zvrstili številni poslovni dogodki, srečanja, pokušine in predstavitve. Sejem bodo zaprli v soboto, 3. septembra. • C. Z.
Gorenjsko tekmovanje v oranju
J o zetove in Aleše ve brazde najlepše
Na gorenjskem tekmovanju v oranju je med šestnajstimi orači zmagal Jože Zver iz KŽK-ja pred Alešem šifrerjem iz kranjske Sloge.
Strahinj - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gor-cnjske je v soboto na njivah šolskega posestva v Straninju po dveh letih spet pripravilo gorenjsko tekmovanje v oranju, na katerem je nastopilo
Jože Zver iz KŽK -jevega posestva Trata, ki jc zbral 198 točk (in za prvo mesto dobil traktorski kardan in večerjo na kmečkem turizmu); lc točko za njim pa ie bil Aleš Sifrer i/ kranjske Sloge. Tretji je bil
Gorenjsko bosta na državnem tekmovanju zastopala Jože Zver in Aleš šifrer.
šestnajst oračev iz kranjskega KŽK-ja, Sloge, Škofje Loke, Cerkelj in Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj.
Letošnje tekmovanje se ie od prejšnjih v marsičem razlikovalo. Ce so se traktoristi nekdaj pomerili tudi v spretnosti vožnji s traktorsko prikolico in v poznavanju teorije, so se letos samo v strniščnem oranju. Tekmovalci tudi niso bili razdeljeni v več skupin (zadružniki, zadružnice, poklicni traktoristi), ampak so vsi nastopili v eni kategoriji Kot so povedali člani ocenjevalne komisije, so na rahlo razmočenih njivah prikazali kakovostno oranje.  Zmagal je
Jure Rupnik (KŽK-Sorsko polje), četrti Marko Jenko (Cerklje), peti Simon Alič (KŽK-posestvo Trata), Šesti Janez Fajfar (Sloga), sedmi Robi Ravnikar (Škofja Loka) in osmi Boštjan Frelih (K/k posestvo Sorsko polje). Jože Zver in Aleš šifrer bosta zastopala Gorenjsko na državnem tekmovanju, ki bo 9. in 10. septembra v Kočevju Med ekipami je s 379 točkami zmagalo KŽK-jevo posestvo Trata (Jože Zver in Simon Alič)' pred kranjsko Slogo s 376 točkami (Aleš Sifrer in Janez Fajfar) in KŽK jevim posestvom Sorsko polje s 364 točkami (Boštjan Frelih in Jure Rupnik) • CZ.
brejih telic iz Slovenije, deset iz Zveze rejcev govedi lisaste pasme iz avstrijske Štajerske, deset iz podobne zveze s Spodnje Bavarske in pet iz Italije. Poleg govedorejske so bile na sejmuše razstave drugih živali. Osem zasebnih rejskih središč in farma Nemščaki se je predstavilo s prašiči, veliko zanimanja pa je bilo tudi za razstave konj, ovc domačih pasem in malih živali.
V Univerzalu več kot polovica slovenskih delov
Slovenski minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc in romunski državni sekretar za industrijo Constantin Dicu sta med sejmom na razstavnem prostoru lenarškega Trgoprevo-za krstila novi romunski traktor, v katerem je po vrednosti že 51 odstotkov delov iz Slovenije. Sodelovanje Trgoprevoza in romunskega proizvajalca traktorjev sega v leto 1991, ko so v Sloveniji prodali prvih 48 traktorjev; predlani so jih 500 in lani 619, kar predstavlja že tretjino pri nas prodanih traktorjev. Kot je na novinarski konferenci povedal direktor Trgoprevoza, Milan Roškarič, so vse uvožene traktorje plačali s sestavnimi deli številnih slovenskih proizvajalcev, med katerimi sta dva postala že ekskluzivna dobavitelja za vso proizvodnjo traktorjev Univerzal. Posredno sodeluje v tej kooperaciji več kot tri tisoč delavcev iz dvajsetih slovenskih podjetij, vrednost letošnje pogodbe med obema partnerjema pa jc vredna že 15 milijonov nemških mark. Da slovenskih sestavnih delov za vse traktorje, ki naj bi jih prodali pri nas, ne bi več vozili v Romunijo, so prejšnji teden v Hrastovcu pri Lenartu odprli milijon mark vredno montažno linijo, na kateri bodo k romunski osnovi (motorju z menjalnikom in osnovnim ogrodjem) dodajali slovenske dele. S poskusno proizvodnjo bodo začeli 1. septembra, z redno pa mesec kasneje. Načrtujejo, da bodo na leto sestavili 1.200 traktorjev, in da jih bodo izvažali tudi na Češko in Slovaško, v Makedonijo, na Hrvatsko, v Bosno in drugam.
Uvajanje zasebne prakse
Med sejmom so sc srečali tudi slovenski veterinarji in večino posveta namenili predlogu zakona o veterinarstvu. Kot je dejal Jernej Lenič iz republiške veterinarske uprave, je glavni cilj zakona uvedba zasebne veterinarske prakse. V dosedanjih razpravah o zakonu je največ različnih mnenj o organiziranju javne oz. državne veterinarske službe. Od desetih sedanjih zavodov naj bi jih ostalo šest, ki bi opravljali le še 30 odstotkov sedanje veterinarske dejavnosti v Sloveniji, medtem ko bi bila vsa ostala v zasebnih rokah. Zavodi naj bi se ukvarjali samo še z diagnostiko kužnih bolezni, z laboratorijsko in patoanatomsko
Glasovi naročniki na sejmu
Gorenjski glas je v soboto popeljal na radgonski sejem 45 svollh naročnikov oz. njihovih druiinskih Članov; lahko pa bi jih ie precej več, če bi nilo v avtobusu ie kaj prostora. Med udeleženci so - razumljivo - prevladovali kmetje In člani kmečkih drulin. Da llm je na izletu ugajalo, dokazuje ie to, da so med povratkom domov kar veselo prepevali. In le Zakaj ne hi?! V Gorenjskem glasu obljubljamo, da bomo prihodnje leto spet organizirali podoben Izlet.
diagnostiko, nadzorovali pa bi tudi živila, namenjena javni porabi. Krovni veterinarski državni zavod bi bilo po Leni-čevih besedah najbolje organizirati pri Veterinarski fakulteti, ki že ima ustrezne kadre, prostore in laboratorije.
Največ priznanj za Mesarstvo Arvaj
Če je na ocenjevanju vin sodelovalo izjemno velikovino-gradnikov in vinarjev, tega ni mogoče trditi za ocenjevanje mlečnih in mesnih izdelkov, kjer je bila udeležba močno okrnjena. Kot je ob podelitvi priznanj najboljšim namignil kmetijski minister dr. Jože Osterc, naj bi bile za to krive tudi stare zamere, osebni razlogi, strah pred konkurenco...
Na ocenjevanju mlečnih izdelkov sta sodelovali le dve slovenski mlekarni, Pomurske mlekarne iz Murske Sobote in Mlekopromet iz Ljutomera, preostalih dvanajst pa se je menda odločilo za "bojkot" zato, ker naj bi ocenjevalna komisija v prejšnjih letih previsoko ocenjevala izdelke Pomurskih mlekarn. Takšnih zapletov bo konec, so dejali, ko bo kmetijsko ministrstvo pripravilo za vse sprejemljiv pravilnik o ocenjevanju tovrstnih izdelkov in bo v ocenjevalno komisijo vključilo člane, s katerimi se bodo vsi strinjali.
Ocenjevanje je potekalo v domači in mednarodni konkurenci Alpe Jadran. Pri ocenjevanju mesnih izdelkov so priznanja prejela tudi gorenjska podjetja. Mesarija Anton Arvaj iz Britofa je dobila zlato medaljo za pečeno junčjo svinjsko gnjad, srebrno medaljo za pečeno šunko v ovitku, bronasto za kranjsko klobaso in pečeno Gotajsko klobaso ter diplomo za inovacijo za grill klobaso s sirom. Mesarstvo Cadcž Anton z Visokega pri Kranju je prejelo srebrno medaljo za pečeno šunko v začimbah in za Čadežcvo klobaso ter bronasto medaljo za pariško klobaso z zelenjavo, domačo žolco in hrenovke, Mercator Mcsoizdelki Škofja Loka pa bronasto medaljo za prešano mesnato slanino in stiski zaši-nck. V mednarodni konkurenci
Franc Guzelj (Kmečki stroj):
Dolgoročna naložba
Franc Guzelj s Sv. Barbare pri Škofji Loki je tako kot še številni razstavljalci s svojim Kmečkim strojem pohitel s * kranjskega na radgonski sejem, kjer je med drugim predstavil tudi nekatere novosti na slovenskem trgu, sicer uvožene iz Italije: nakladalne prikolice za delo v hribovitih predelih, sadilce sadik..."Ker se na sejmu predstavljajo vsi prodajalci domačih in uvoženih kmetijskih strojev, naprav in opreme, je sodelovanje v Radgoni nujnost, potreba in dolgoročna naložba. S kupčijo smo bili zadovoljni, še več posla pričakujemo po sejmu. Ob tem, ko kranjski poletni sejem
postaja za nas vse manj zanimiv, tudi zaradi dragega razstavnega prostora, bomo na radgonskega tudi v prihodnjih letih zanesljivo prišli. Sejem se lepo širi in razvija in postaja vse bolj evropski."
Nace Korenjak (Mawek, d.o.o.):
V Radgono se splača priti
Nace Korenjak iz Predoselj že sedemnajst let (zadnji dve leti kot samostojni podjetnik) zastopa na radgonskem sejmu znanega proizvajalca naprav za transport in dosuševanje krme Mavvck, letos je prvič
Eonujal tudi gnetilce in stis-alnicc za žito Gruber. "Na radgonski  sejem  sc splača
[)riti," pravi. "Sejem je specia-iziran in ga obiskujejo predvsem kmetje in ljudje, ki so tako ali drugače povezani s kmetijstvom, pa tudi cena zunanjega, nepokritega razstavnega prostora je za tretjino nižja, kot je bila na kranjskem poletnem sejmu.
Prodaja
bila
najboljša, več posla, ki je posledica sodelovanja na sejmu, pričakujem jeseni in pozimi."
Alpe - Jadran so Mcsoizdelki dobili srebrno priznanje za suho junetino.
Komisija za ocenjevanje kmetijske mehanizacije - vodil jo jc dr. Milan Novak - letos ni ocenjevala le tehnično tehno-
loških dosežkov, ampak tud' mcncdžersko-upravljalske inovacije. Med velikimi podjetji Jc poudarila uspeh Agromehanik* iz Hrastja in ji podelila na/iv "šampion zadnjih petih let". * C. Zaplotnik
Novo na trgu - in na sejmu
Agromehanika s svojim traktorjem
Podjetje Agromehanika i/ Hrastja se je na radgonskem sejmu predstavilo s prvim slovenskim zglobnim traktorjem.
Motor, hidravlični volan, oljno črpalko in gume /a kolesa uvoiajo iz Italije, vse ostalo pa izdelujejo sami ali njihovi kooperanti ter več slovenskih podjetij.
Ce je bil traktor, narejen v štorah, prvi slovenski slan dardni traktor, je traktor AGT iz kranjskjp Agromeha-nike po zatrjevanju direktorja Friderika Lazarja prvi slo-
venski /glohm traktor, ki je primeren predvsem za vinogradnike in sadjarje ter za lažja gozdarska dela Na traktor iz lastne proizvodnje, v katerem jc po vrednosti več kot polovico slovenskih delov, so se pripravljali že več let in celo desetletij, priprave pa so kronali letos, ko so dali na trg prvo izvedbo zglobnih trak torjev štirih ra/ličnih moči. Na
kianjskem in radgonskem sejmu so jih prodali že blizu st° Načrtujejo, da jih bodo leto* natedili tristo, prihodnje l'1'' najmanj tisoč, v naslednj'*1 letih pa odvisno od povpras*' vanja lahko tudi nekajkr"1 več Cena traktorja je oscf do deset tisoč mark.
Če jim bo šlo vse po načrti"-bodo prej kot v enem lc,u razvili tudi drugo i/vedb() traktorja
•m
HCACRONI JESENICE
PRODAJA LETNIH VSTOPNIC
sedišče 300 DEM (v SIT) stojišče 210 DEM (v SIT)
Plačilo na 4 čeke
informacije: tel. 81 -584 ali 861 -441
UREJA: Vlma Stanovnik
Prijetno branje
S Y S T E M S cu.o.
podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino
Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211
tiatlonci so se pomerili na jubilejni, 10. prireditvi v Bohinju
POD TRIGLAVOM KAR 79 JEKLENIH
.S| triatlonci, ki so minulo soboto opravili veslaško preizkušnjo na jezeru, nato pa še 30 kilometrov kolesarili đo todnega polja in tekli do Vodnikove koče pod Triglavom, so si še kako zaslužili ime "jekleni" - Na cilj je 'jhitrejc prišel 23-letni Marjan Zupančič - Med tekmovalci tudi tri dekleta
Bohinj, 27. avgusta - Hladno poznoav-^tovsko jutro, ki je v soboto zjutraj ob •hinskem jezeru pozdravilo šestinosemd-! tekmovalcev, ki so prišli na letošnji ^|'on jeklenih, se je kmalu spremenilo v ^krasen sončen dan. Toda takrat jih je že kolesarila proti Pokljuki, najniži pa so bili že na poti Konjščici. Le jpft jih je na poti obupalo in m opravilo •Mrte preizkušnje. Zmagovalec letošnje izkušnje Marjan Zupančič pa je s [l?*no Pro§° triatlona opravil v dveh P in nekaj več kot 44. minutah.
Kar 79 jeklenih fantov in deklet je uspešno opravilo vso pot od jezera do Vodnikove koče, obupali niso tudi na najbolj strmih klancih na poti proti eilju.
^ preizkušnjo so triatlonci opravili na in čeprav jih je večina zanesljivo Ms.'a na cilj, so sc nekateri med veslanjem * »»»močili.
ftoJVeda o končnem zmagovalcu ie ni bilo ,j sklepati po 6- kilometrskem čolnarjenji Saj so tekmovalce ob jezeru čakala |JPrcj kolesa, nato pa so se morali az«»ti še v teku. Nekaj pa jc rezultat
veslanja že pomenil. Najhitrejši v čolnu je bil enainpetdcsetletni Martin Grašič, ki je s progo na jezeru opravil v dobre pol ure, natančneje v 32 minutah in 10 sekundah. Tik za njim je na kopno prišel še dvaintridesetletni Ločan Jože Hafner (32:20), tretji pa je bil eden glavnih favoritov Jože Rogelj (34:00V ki je doslej že štirikrat zmagal na tej bohinjski prireditvi.
Večina tekmovalcev je za čolnarjenje porabila okoli 40 minut, razlike med njimi pa so postajale vse očitnejše no drugi preizkušnji, po 30 kilometrih kolesarjenja do Pokljuke in Rudnega polja. Vrtenje pedal je šlo najbolje od nog 24-lctnemu Ločanu Sašu Juraju, ki je za 30 kilometrov vzpona porabil 1 uro, 8 minut in 3 sekunde, vendar pa je Sašo preveč zaostal v čolnu, ko
se je ob veslanju tudi "namočil". Manj kot uro in dest minut sta na kolesu porabila tudi Metod Močnik in Marjan Zupančič.
Odločila pa je seveda zadnja preizušnja, 8-kilometrski goski tek do Velega polja, kjer je bil prvi na cilju 23-letni Marjan Zupančič iz Posavca, drugi za njim je do Vodnikove koče pritekel Jože Rogelj, tretji pa Metod Močnik. Brez prave konkurentke je bila tudi tokrat naša najboljša triatlonka Nataša Nakrst Kosmač, ki je za vse tri preizkušnje porabila nekaj več kot tri ure in bila tudi v skupni uvrstitvi odlična štirinajsta. Zanimiv pa je tudi podatek, da je bilo v prvi tretjini letvice najboljših uvrščenih kar enajst tekmovalcev iz škofjeloškega konca: Sašo Juraja, Borut Malavašič, Miran Kol-man, Jože Hafner, Jaka Maček, Ljubo
rokomet mmmmnmB
Dvodnevni rokometni turnir treh dežel na Podnu
PREHODNI POKAL ŠEŠIRJU
Škofja Loka, 27. avgusta - S tekmo za prvo mesto med ekipama Bjelovarja in domačega Šeširja, se je v soboto zvečer v športni dvorani na Podnu v Škofji Loki končal letošnji rokometni turnir treh dežel, ki so ga prireditelji posvetili spominu pokojnega Jožeta Šilca, ki je začel in končal svojo uspešno rokometno pot v mestu pod Lubnikom. S srčno igro na turnirju, predvsem pa v odločilni tekmi, so si prehodni pokal zaslužili domači rokometaši, ekipa Šeširja.
Domačini si sicer prvi dan niso upali misliti na končno zmago, saj so na petkovi popoldanski tekmi izgubili z ekipo Zameta s 17:16, z rezultatom 17:15 pa so premagali ekipo Zadra. Pred tem je ekipa West Wiena premagala Inles Ribnico z 20:19, nato pa je bil boljši od Ribničanov še Bjelovar, ki je zmagal s 27:20.
V prvi sobotni tekmi je Zamet izgubil z ekipo Zadra z 21:22, ekipa West Wiena pa je bila za dva gola slabša od Bjelovarja in izgubila z 19:21. Tako je v prvi skupini zmagala ekipa Bjelovarja, pred West Wienom in Inlesom, v drugi skupini pa je po porazu Zameta s Zadrom zmagal Šešir.
Na tekmi za peto mesto je ekipa Inlesa iz Ribnice premagala Zadar z rezultatom 20:14 (11:6), ekipa West Wiena pa je v tekmi za tretje mesto premagala Zamet z rezultatom 15:13 (9:9).
Najzanimivejše je bilo seveda odločilno srečanje za prvo mesto, toliko bolj, ker je v finalu igrala ekipa domačega Šeširja. Gostje iz Bjelovarja so bili ves čas tekme trdi in neusmiljeni nasprotniki, domačini, na čelu z Urbanom Šilcem, ki je kar desetkrat zadel gol Hrvatov, pa niso popustili in ob končeu zmagali z rezultatom 25:24 (12:12).
Tako je pokal za tretje mesto iz rok škofjeloškega župana Igorja Drakslerja prejel kapetan West Wiena, za drugo mesto je dobil pokal in čestitke kapetan moštva Bjelovarja, pokal za prvo mesto pa so prejeli Ločani. Soproga pokojnega Jožeta Šilca Tatjana Šile pa je kapetanu domače ekipe podelila tudi prehodni pokal. Član upravnega odbora RK Šeširja Miro Dujič je podelil tudi pokale najboljšemu strelcu, vratarju in igralcu. Najboljši strelec turnirja je bil Habijanec iz ekipe Bjelovarja, najboljši vratar je bil Moestl iz ekipe VVest Wiena, najboljši igralec pa je bil Urban Šile, sin Jožeta Šilca. • V. Stanovnik
"foljan Zupančič je najmlajši zmagovalec jeklenih
Jekmece je ugnal na strmini
h ?^.vaJsc*'c*n* Marjan Zupančič iz Posavca je sodeloval na petih s n,t,jskih triatlonih in vsako leto zmagal v svoji kategoriji, letos pa mu Prvič uspela tudi skupna zmaga.
■fc——t—................... da bi ga ujel, vendar mi je uspelo le nekaj
sekund zmanjšati zaostanek. V zadnji disciplini, kjer jc še moč narediti marsikaj, pri gorskem teku, pa se je "dirka" odloČila. Nekje na polovici, na najbolj strmem klancu, sem Rogelja začel loviti dO zadnjih moči. Dohitel sem ga in prehitel, ter mu do zadnje ravnine ušel za pol minute. Po zdanjem spustu sem precej tvegal in šel na vse ali nič. In mi je uspelo "
Si bil zadovoljen z organizacijo današnje tekme?
"Sedajle še ne vem, kakšne bodo nagrade, lahko pa rečem, da jc vse potekalo, kot je treba, dobro je bilo
Eoskrbljeno za varnost in ludi vreme jc ilo lepo " Koliko treniraš?
"Čc nimam službe, treniram tudi po osem ur na dan, sicei pa imam trenutno dovolj težko delo, saj delam pri cemen-tarju v Podbrc/.jah. To delo je sicer del treninga, po drugi strani pa mi pobere tudi precej energije za trening."
Sodeluje* le na triatlonih jeklenih ali tudi na kfiisienih?
"Na triatlonih, kjer je ena od panog plavanje, ur sodelujem, saj slabo plavam, Sem pa že sodeloval na duatlonih. lam sem bil zelo dober, niso pa me vzeli v reprezentanco, kei smo sc sporekli Do sedaj sem bolje kolesaril, kot tekel, sedaj pa opažam, da sem vse boljši v gorskem teku Iako bom morda drugo leto treniral samo gorski tek " • V. Stanovnik
''"hi^-1 l "        /u,,,evn' prireditvi, kot je ''"sil    ' ,r'M,l°" jeklenih, je gotovo \\u\. ,\* dn/ivelje, /Hiijo pa je potrebnu ?'d;»l»ie„. taktika?
%tnj  JC ,a ,n;,uon Mlo težaven, na jen -Jc trcba pokazati, kako si pripravl-1,11,1 takti/ii ni] t   te ti gie ti pač gre, "Ur; ,|M '"' M,,l'' danasnia I iktika JC bila K|;,v'»<T.a tavonta ložeta Rogcl|a tlve *U '°     "i uspelo, sa| mi je ušel za s^^^ 11 'Hiti Nato sem "j-aial" na kolesu,
Član organizacijskega odbora Milan Arh je na slavnostni razglasitvi čestital tudi Jožetu Koglju, rekorderju proge, ki pa ga jc letos premagal najmlajši dosedanji zmagovalec, Marjan Zupančič.
Osovnikar, Pio I upanja, Jure Kalan, Srečo Pirman, Marjan Fujs in Dare Avguštin.
Na tekmi so nastopili tudi trije veterani, ki so sodelovali na vseh desetih bohinjskih triatlonih jeklenih: Kdo Gregorič, Štefan -H v ustju in Karel Medvcščck.
Rezultati zmagovalcev posameznih kate-
for^j: - člani I, od 23 do 30 let - Marjan :upančič 2:44:13, - člani II, od 31 do 40 let -Muko Škerlcp 2:59:17, - mladinci - Borut Malavašič 2:59:04, - mlajši veterani - Jože Rogelj 2:45:27, - starejši veterani - Iido Oregorič 3:21:38, - Članice I. - Nataša Hribar 3:56:57, - članice II - Nataša Nakrst Kosinu' 108:21. Tretja od deklet jc bila Irena Dukič, ki jc s progo opravila v nekaj več kot štirih urah. • V. Stanovnik
BflLL mmmsmmnL
SLOVENCI V A SKUPINO
Ljubljana, 28. avgusta - V nedeljo se je v Ljubljani končalo evropsko prvenstvo v baseballu skupine B. Na njem so zmagali Ukrajinci, druga pa je bila ekipa Slovenije, s čimer si je še priborila mesto v elitnem razredu evropskega baseballa.
Naši reprezentantje so se odlično izkazali že v predtekmo-vanju, v zaključnem delu prvenstva pa so v petek premagali ekipo Hrvaške. Tako so se v nedeljo popoldne v finalu srečali z ekipo Ukrajine in nesrečno izgubili z rezultatom 7:6. Ker pa se v elitno skupino uvrstita prvi dve moštvi B skupine, je tudi Slovencem uspel veliki met. • V. S.
Gorsko hitrostna dirka Gorjanci 94
T0MLJE ZMAGAL PRED DOMAČINI
V nedeljo je bila na Gorjancih letošnja četrta gorska dirka za državno prvenstvo, ki je štela tudi za avstrijsko DP ter prvenstvo srednjeevropske cone. Med turističnimi vozili je bil v obeh vožnjah najhitrejši domačin Matjaž Tomlje, ki se je podaljši odsotnosti in uspehu na dirki v Le Mansu spet vrnil na domače steze. Drugi je bil Stojan Pirjevec in tretji Luccio Stolli. Dirka je štela tudi za pokal Daihatsu in Clio. V prvem je bil drugič v letošnji sezoni poražen Domen Staut, ki ga je prehitel Vlado Očko, v pokalu Clio pa je slavil Alojz Pavlic pred Edvinom Klančičem. Od Gorenjcev se je dirke udeležil samo Miran Strikovič iz Mazda Y.C.C. rally teama in osvojil zelo dobro deseto mesto. • M.G.
USPEL MITING MALEGA LETALSTVA - Nedeljsko tekmovanje letečih maket za 6. Alpski pokal na letališču Lesce Bled, ki ga je organizirala modelarska sekcija Alpskega letalskega centra je v celoti uspelo, številni gledalci so ob prireditvi zelo naklonjenem vremenu lahko videli kar štirinajst natančno izdelanih modelov
Eravih letal, spretni modelarji in nekateri pravi piloti pa so z njimi vajali akrobacije, ki niso prav nič zaostajali za tistimi, ki jih izvajajo "veliki bratje". Tokrat so sicer manjkali modelarji iz Italije, prva tri mesta in pokale pa so odnesli Avstrijci. Največ zanimanju, občudovanja in aplavza pa je požel s poletom modela makete I)C 9 Marjan Mencinger, ki pa v uradnem tekmovanju s modelom ni sodeloval, pač pa je tekmovanje vodil.     • Š. Z.
JJrva slovenska nogometna liga
ŽIVILOM TOČKA V LJUBLJANI
Nogometaši Živil Nakla so v četrtem krogu gostovali pri Železničar AM Cosmosu in igrali izenačeno 1:1. Gol za Živila je dal Prelogar v 55. minuti.
Tokrat so Šiškarji začeli srečanje odločeni, da ga končajo z zmago. Tako je bilo slutiti tudi po prvem delu tekme, ko so vodili z 1:0, gol za domače pa je dal Plevnik v 17. minuti. Toda Naklanci so tokrat dobro igrali v obrambi, točko pa jim je uspelo osvojiti po Prelogarjevem prostem strelu v 55. minuti.
Tako so Naklanci po 4 krogih z dvema točkama na 13.mestu, vodi pa SCT Olimpija z 8 točkami. • V.S.
PREMOČ DOVOLJ ZA TOČKO
Kranj, 28. avgusta - Druga tekma v tretji ligi za Triglav - Creino ni imela srečnega konca. Kopica priložnosti mladega moštva, ki ga vodi Darko Stenovec, ni zadoščala za več kot točko.
To je doma premalo za zadovoljstvo, ampak proti smoli se včasih ne da boriti. Napadali so tako rekoč vso tekmo, a napravili preveč napak v sredini in končnici. Gostje iz Radomelj so le poredko prihajali pred vrata Markuna, ki razen prejetega zadetka skoraj ni dobil strela na vrata. Zato pa so gostitelji tekmovali v zapravljanju priložnosti. Gordan Boldin je imel priložnosti vsaj tri, Hamzič v drugem polčasu dve, zadetek za domače pa je dosegel "ljubljanski joker" Darko Kapetanovič, ko je vratarju gostov žoga ušla med nogami. Gostje so povedli po strelu s kota, v drugem polčasu pa čuvali točko, kar jim je tudi uspelo. Poglavje zase je bil še sodnik Šumanovac, v moštvo pa se vrnil tudi Elvis Durakovič - eden iz nadarjene generacije mladincev Triglava izpred vdeh let. Če k temu dodamo še uspešen debut mladega Henrika Martinoviča, je splošen vtis o moštvu spodbuden. Škoda je le, da tokrat žoga ni hotela v vrata gostov, ki so se predstavili kot čvrsto in izkušeno moštvo (lani drugi).
Moštvo Jesenic je gostovalo pri Taboru Krasu (Sežana) in se vrnilo s polno mrežo. Poraz z 0 : 5 ne obeta nič dobrega, a tekmovanje je še dolgo. Triglav - Creina v nedeljo gostuje v Kozini pn Jadranu, v sodelovanju s Živili pa bosta lahko tekme igrala tudi bivša mladinska reprezentanta Boris Verbič in Janez Gruden. • M.Š.
DVE ZMAGI ZA GORENJSKI GLAS
Kranj - Mladinci in kadeti edinega gorenjskega predstavnika prvoligaša Triglav - Creine, ki že drugo leto nastopajo pod imenom Gorenjski glas, so znova zmagali.
Gostovali so pri Iliriji v Ljubljani in najprej zmagali pri kadetih s 3 : 2. Rezultat ne daje prave podobe stanja na igrišču, ker so bili mladi Gorenjci precej boljši in si ustvarili kup priložnosti. Razpoložen je bil v napadu Peter Porenta, igra na sploh pa ni bila kakovostna. Pozna se odsotnost Gregorja Ovmčka, ki je bolan, mlado moštvo pa kljub temu ima že pet točk iz štirih srečanj.
Povsem pri vrhu lige pa so mladinci, ki so zmagali proti močnim gostiteljem s 4 : 1. Še enkrat se je potrdila izenačenost moštva, kjer pa je tudi tokrat izstopal Dejan Markelj. Veliki nogometni talent je kot krilni branilec zabil dva res lepa gola, najlepšega na tekmi pa je v nemškem slogu z 18 metrov zabil Štefan Zibert (od prečke je žoga pristala v vratih). Prav drugi Markljev zadetek pa je razbil pritisk Ilirjanov, ki imajo v svojem napadu dva reprezentanta Slovenije. Po vodstvu "orličkov" z 2 : 0 so domači pritisnili in tu se je izkazal tudi vratar Klemen Ovsenik. Na koncu jc zmago potrdil še Andrej Tasič, za borbenost pa velja pohvaliti prav vse. V soboto čaka mladince derbi z ljubljansko Svobodo, ki vodi v ligi.
Mladinci Živil Naklcga so na visokem v drugi ligi začeli z zmago proti Biljam z 2 : 0, manj sreče pa so imeli igralci Sportplana - Zarice. V Novem mestu so po res nesrečnem začetku izgubili 2 3:1. Velja še omeniti, da pionirji Triglav -Creine nastopajo na močnem pionirskem turnirju v Nemčiji, v Stuttgartu. • M.Š.
ZAČELA SE JE GORENJSKA LIGA
Kranj, 29. avgusta - Minuli konec tedna so začeli jesenski del prvenstva tudi nogometaši v gorenjskih ligah. Rezultati "A" Članske nogometne lige prvega kroga pa so: Trboje-Jelovica LTH 1:2, Zarica-Šenčur 2:1, Lesce Blca Stiks-Sava Športplan 3:3, Polet-Visoko 1:3 in Železniki-Britof 0:0. • V.S.
NEPOROČENI "NAMAHALI" OŽENJENE
Zgornja Bela - V soboto je bila na novem nogometnem igrišču v Pregradu na Zgornji Beli nogometna tekma med oženjenimi in neporočenimi s Srednje Bele. Čeprav so mlade Bclanke, hčere očetov-nogometašev, navijale: "Gol, gol, gol, taoženjen so tabol!" so na koncu z 8:5 zmagali neporočeni. In razlog za poraz oženjenih: na tekmo so prišli z "nahrbtniki" (beri: s trebuhi) in s sapo! Zmagovalna ekipa je prejela pokal, vsi igralci pa lične kolajne, ki jih je tako kot pokal izdelal Jože Štcfe, najzaslužnejši za prijeten rekreacijski dogodek. Oženjene jc v majice oblekla Vila Bella. Po nogometni tekmi so se Srednjebelani pomerili med seboj še v vlečenju vrvi, kjer pa so bili oženjeni dvakrat prepričljivo močnejši od neporočenih. • C. Z.
CfLETIKfl
iminrrirri i
SINKO ZMAGAL NA PET KILOMETROV
Kranj - V petek in v soboto je bilo v Mariboru atletsko tekmovanje TOP 12, na katerem je nastopilo po dvanajst letos najboljših v posamezni disciplini. Na tekmovanju je sodelovalo tudi deset atletinj in atletov kranjskega Triglavu, ki so se domov vrnili petimi kolajnami - z eno zlato, dvema srebrnima in dvema bronastima.
Boštjan sinko je zmagal v teku na pet tisoč metrov. Brigita Langerholc je bila druga v teku na 4(X) metrov
(55,74), enako pa se je uvrstila tudi v teku na polovico krajši progi (25,84). Matjaž Polak je bil tretji v teku na 110 metrov z ovirami (15,48), šesti v metu diska in sedmi v teku
na 2(K) metrov Tomaž Janežič se je v metu diska uvrstil na tretje mesto Tina Čarman je v troskoku z rezultatom 11,59 metra zasedla četrto mesto in le za pet centimetrov zgrešila bronasto kolajno, Saša Kberl pa je bila v isti disciplini šesta. Trnu Brrgant je bila v teku na 800 metrov šesta. • C. Z.
Kriški namiznotenisači se pripravljajo na novo sezono
Z ALEŠEM SMREKARJEM BO EKIPA SE MOČNEJŠA
Po lanskem uspehu, uvrstitvi moške ekipe v II. slovensko namizhoteniško ligo, imajo v novi sezoni več kot ambicijo ostati med drugoligaši
Križe, 26. avgusta - Avgustovske dni so poleg najboljših slovenskih namiznotenisačev s pripravami na novo sezono začeli tudi v najuspešnejših gorenjskih na miz no teniških kolektivih. Zlasti zagnani so v Krizah, kjer se je lani moški ekipi uspelo uvrstiti v drugo ligo, letos pa računajo, da se bodo z novo okrepitvijo, Alešem Smrekarjem, lahko borili za eno prvih petih mest v ligi.
"Lahko rečem, da smo v minuli sezoni zastavljene cilje realizirali stoodstotno - tako rezultatske, kot vzgojo lastnega podmladka, svojih tekmovalcev. Najvišji rezultatski cilj lanske sezone je bil "proboj" fantov v drugo ligo, kar nam je preko kvalifikacij tudi uspelo, hkrati pa smo zadovoljni tudi z rezultati mladincev in pionirjev. Prav tako so mesto v drugi ligi zadržala dekleta, ki so odigrala sezono po svojih zmožnostih. Hkrati smo izpeljali šolo namiznega tenisa v dveh osnovnih šolah, v Križah in na Zalem Rovtu, ter tako dobili fond mladih igralcev, ki bo v letošnji sezoni začel s treningi," je o lanski sezoni povedal predsednik Namiznoteniškega kluba Križe Uroš Aljančič.
K uspehu moške ekipe v minuli sezoni je ob domačih igralcih Mateju Polianšku, Klemenu Snedicu in Matjažu Mal-
iju, prav gotovo pripomogel Uroš Prelovšek, ki je okrepil kriško moštvo kot trener in tudi kot igralec. Letos pa so v Križah dobili še eno veliko okrepitev.
"V letošnji sezoni smo program treningov spremenili, saj bo delo s posameznimi igralci temeljilo na večji stopnji individualnosti, pa tudi kvaliteta bo prevladala nad kvantiteto. Istočasno bomo še vedno veliko delali pri vzgoji lastnih igralcev, seveda pa je ob pomanjkanju izkušenj treba imeti igralce z izkušnjami, tistimi, ki "vlečejo" ekipo. In ker dose-
§M®<ŠHRSKI SKOKI LEPI SKOKI V ADERGASU
Adergas, 28. avgusta - 33 skakalcev se je pomerilo na pokalu Adergasa v smučarskih skokih. Nastopili so na 8-metrski skakalnici, in sicer dečki do 11 in 13 let. Največ uspeha so imeli domačini. Glavni pokrovitelj prireditve je bila Anza, d.o.o., Petrol Cerklje, sopokrovitelji pa picerije Karantanija, Botana in Tonač.
Rezultati: dečki do 11 let: 1. Anže Brankovič, 2. Jure Bogataj (oba Triglav Teling), 3. Luka Demšar, 4. Matjaž Repovž (oba Dolomiti), 5. Matic Zelnik (Triglav Teling), 6. Luka Koritnik (Triglav Teling), Dečki do 13 let: 1. Blaž Bilban (Dolomiti), 2. Urban Zupan (Tržič), 3. Primož Gostič (Dolomiti), 4. Mitja Žnidaršič (Tržič), 5. Marko Šimic (Triglav Teling), 6. Sašo Kne (Triglav Teling.). • Janez Bešter
bo UNu nje—hmimrniiE]
TRAČANI SPET ZA TOČKO PREKRATKI
Trata pri Škofji Loki, 27. avgustu • Balinanj Trate so v 14. krogu v super balinarski ligi v soboto doma presenetljivo izgubili z ekipo Polju z rezultatom 8:9. Tudi Radovljičani so v derbiju kola v prvi ligi izgubili v Šiški.
Na Trati je bila razlika spet minimalna, tokrat pa Je mirna roka in športna sreča stala na strani balinarjev Polja. TRATA : POLJE 8:9 -D. Bence, Bcrčič, Vehar : Psih, Govednik, Kosar 13:11, Buden, Čauševič (Sofronievski) : Košič, Hvala 0:13, hitrostno zbijanje -Vehar : Podgoršek 37:22, natančno zbijanje - Sofronievski: Košar 29: 29, krog - D.bence : Hvala 12 : 15, Sofronievski : Govednik 21:23, klasično - Berčič: Košič 13:9 Vehar : Kosar 5:13.
V super ligi je po porazu Železničarja v Kobjcglavi vodstvo z 20 točkami prevzela ekipa Brda, Trata pa je sedma z 12 točkami.
V prvi ligi je ekipa Jesenic doma premagala Tržič z rezultatom 15:2, Transport Huje z 10:7, Primskovo Topolje z 9:8, Šiška pa Ferolcs Radovljico z 11:6. Na lestvici še vedno vodi Transport s 26 točkami, na drugem in tretjem mestu pa sta ekipi Šiške in Ferolesa Radovljice s po 20 točkami
V 2. ligi ■ vzhod je ekipa Trata mladi doma premagala Svobodo z 10:7, ekipa Bičevja pa je premagalo Loko 1(XX) s 15:2. • V. S.
W®TERPOLO
ZANIMIVA PRIREDITEV V KAMNIKU
Kamnik, 27. avgusta • Vaterpolski delavci Kamnika so v soboto, 27. avgusta 1994, pripravili izredno dobro srečanje vaterpolistov Slovenije, žal pa se ga niso udeležili vaterpolisti Olja, Lii'bljane in Maribora (bdi so na pripravah v Splitu). Namen srečanja je bil, da se igralci med seboj bolje spoznajo in navežejo prijateljske stike.
Organizator VK Kamnik jc pripravil zanimiv razpored tekmovanja in na začetku je bilo srečanje najmlajših kategorij, to je dečkov do 11 let. Potem so nastopili dečki do 13 let, vse pa je zanimalo srečanje veteranov in tekma Kamničanov, ki so igrali leta 1980 in 994. Prav ta tekma jc bila finale prvega srečanja vaterpolistov Slovenije. Igralci, ki so igrali za Kamnik v letih 1980, so svojim nasprotnikom pokazali, da še niso za staro Saro in da se od njih lahko še kaj naučijo. Rezultati: letnik 82 in mlajši: Kamnik : Triglav 3 : 6 (0 : 1, 2 : 0, 0 : 3. 1 : 2); Micom Koper: Triglav 1 :4(= : 1,0:0,1 : 2, 0 : 1); Micom Koper ! Kamnik 4 4(1 : 1,0:0. 1 : 2, 0 : 1); 1. Triglav, 2. Kamnik, 3. Micom Koper; letnik 81 in mlajši: Micom Koper : Triglav 3 : 9 (0 : 3, 2 : 2, 0 : 3, 1 : 1); Kamnik : Micom Koper 3 :6 (0: 1,0 : 2, 2 : 2, 1 : 1); Triglav : Kamnik 11 : 7 (4 : 0, 2 : 2, 0 : 3, 5 : 2); 1. Triglav, 2. Micom Koper, 3 Kamnik; veterani: Kranj : Koper 9: 3(1 : 1, 2 : 0,3 : 1, 3 : 1); Kamnik : Koper 6 : 20 (2 : 2, 2 : 3, 2 : 2, 0 : 3). • J. Marinček
MAZI IN JERAJ ODLIČNA
Od 21. do 27. avgusta jc bil v Fefernitzu v Avstriji tradicionalni odprti šahovski turnir Sodelovalo jc 68 igralcev, odigrali pa so 7 kol po švicarskemu sistemu Le pol točke je oddal in zmagal Že na drugem letošnjem poletnem turnirju Kranjčan Leon Mazi Sledili so mu štirje igralci s točko zaostanka: Norbert Sommerbaucr, Anton Mullnentsch, Karlheinz Schein. Najboljši med igrelci s pet točkami je bil na 5. mestu Zlatko Jeraj (SS Tomo Zupan Kranj), ki je v zadnjem kolu spregledal mat in i/pustil priložnost za 2. mesto. Imel je daleč najmočnejši turnir. Od slovenskih igralcev se je na 11. mesto uvrstil še Silvo Simončič. Najboljša ženska predstavnica je bila mladaa Madžarka Judit Kiss s štirimi točkami • Aleš Orinovec
danja trenerja Matijaševič in Prelovšek z redno zaposlitvijo nimata več toliko časa za delo v klubu, smo za pomoč, tako igralsko kot trenersko zaprosilj Aleša Smrekarja, ki je prestopil v naš klub. S tem so se cilji ekipe precej "dvignili", kar pomeni, da naš cilj ni več le obstanek v drugi ligi, ampak uvrstitev med prvo peterico," je povedal Uroš Aljančič.
Letošnje leto pa bo "prelomno" tudi za kriške pionirje, ki so zadnje leto strajši pionirji in rezultati bi morali vsaj enega ali dva pripeljati na prag reprezentance. Tako pionirji kot mladinci pa naj bi bili tudi letos, po lanskih prvih dveh mestih, zasedli vrh gorenjske namiznoteniške lestvice. • V. Stanovnik
Kioraum TENis^murtn
U. MEMORIAL MAJE PRELOVŠEK
Kranj, 27. avgusta - V dvorani TVD Partizan Stražišče je (27. j avgusta) potekal tradicionalni memorial Maje Prelovšek z 1 udeležbo 45 igralk iz 13 slovenskih klubov v kategoriji mlajših in starejših pionirk. Končni rezultati: mlajše pionirke (memorialna j skupina) - 25 tekmovalk: 1. Špela Pečkaj (Logatec), 2. Anja Kunčič (Olimpija), 3. Alenka Knuplež (Ilirija); starejše pionirke - 1 20 tekmovalk: 1. Eva Drnovšek (Ilirija), 2. Mateja Murik (Križe), ] 3. Denisa Nadarevič (Semedela). Gorenjske pionirke, razen j Mateje Murik niso dosegle vidnejših uvrstitev, lahko pa v j prihajajoči novi namiznoteniški sezoni 1994/95 z rezultati dokažejo, da so boljše. • F. Ošlaj
mm
POKAL KARAVANK ITALIJANOM
Kranj, avgusta - Košarkarski klub Triglav je bil organizator tradicionalnega, že četrtega Pokala Karavank, na katerem so nastopile štiri ekipe: Brescia iz Italije, član B I lige, slovenska
frvohgaša Postojna in Triglav ter drugoligaš Pivovarna iz Laškega, okrovitelj je bil Trgovsko in gostinsko podjetje Živila iz Nakla.
Na prvi tekmi s Postojno so zmagali italijanski košarkarji, ki jih trenira Duško Vujoševič, i rezultatom 67 : 80, polčas 27 : 42. To srečanje ni navdušilo, saj obe | ekipi nista prikazali kakšne I posebne igre. Obe ekipi sta v obdobju priprav. Varovanci Duš- i ka Vujoševiča so imeli vseskozi prednost, v drugem polčasu celo več kot 20 koSev. tMckaj minut
pred koncem srečanja so Itanja-ni popustili, igralci Postojne so tO slabost izkoristili in znižali razliko, predvsem po zaslugi j Šuštaršiča, ki je bil uspešen s trojkami.
TRIGLAV : PIVOVARNA LAŠKO 82 : 73 (38 : 37)
Športna dvorana na Planim! gledalcev 150; sodnika: Polja?' Šek iz Žirov in Kovačic Kranja.
Močno pomlajena ekipa Kranjčanov jc na tekmi s Pivovarn^ Laško zaigrala zelo lepo in učinkovito. Džino, Vukič in Prevodni'' J so dobro podajali mladim igralcem, predvsem pa je bil razpolpŽ*n , Drobnjak z 21 točkami. Pri domačih nista igrala Jeras in Šub|C . zaradi poškodbe pa tudi gostje niso imeli popolne ekipe, saj [ manjkala Gole in G OVC Predvsem v drugem delu so bili bolj*' varovanci Martina Gorenca, ki so si priigrali visoko prednost 2* točk. Poleg Drobnjaka so bili neustavljivi še Vukič, Halnai >" ( Prevodnik. Šele potem, ko so zaradi petih osebnih napak morali Z igrišča Lojk, Prevodnik in Troppan, so gostje uspeli znižati razlik0-kaj več pa jim ni uspelo, čeprav so se na trenutke zelo trudili.
Tekma za tretje mesto .
POSTOJNA PIVOVARNA LAŠKO 71 : 86 (44 : 42)
Tekma za tretje mesto je navdušila maloštevilno občinstvo-Pivovarji pa so zmagali predvsem po dobri igri v drugem delu, k° » so nadigrali nasprotnika. \
Tekma za prvo mesto
TRIGLAV: BRESCIA 78 : 82 (38 : 42)
Tempo srečanja so dajali košarkarji italijanskega B 1 lig;^'' \ Domačini so se jim le približevali na tri točke razlike, kaj več pa J"11 V ni uspeh) Pravi preobrat so dosegli pet minut pred koncej* \ srečanja, ko so prvič na tekmi povedli, vendar gostov to ni zmedi' t in izkušnje, ki jili imajo, so jim tudi tokrat pomagale, da so poiiovfl t povedli in osvojili četrti pokal. Prav škoda, da je turnir organiziran (j avgusta, sai bi v primernejšem terminu privabili v dvorano 'j' t Planini veliko več gledalcev V ekipi Triglava zaradi poškodb ni bij \ Francija Subica in Gregorja Jerasa, Vi bi s svojo igro gotovo pomaga' \ soigralcem, da bi osvojili pokal. • J. Marinček <i
ZAČETEK SEZONE V RADOVLJICI
Radovljica, 26. avgusta - V III. kolu kvalifikacij za slovenski pO* so se radovljiški košarkarji pomerili z ekipo Jezice iz Ljublji,n ' ^ Čeprav so gostje zmagali z rezultatom 70:84, je bila tekma 'CP «1 uvod v novo košarkarsko sezono v Radovljici. Ekipo Didakte >' namreč okrepila Darko Omahen in Miha Kovač, zato so sc ?<■'" * košarkarjev po A ligi v tej sezoni še povečale. • M. Z.
TURNIR TROJK NA BAZENU V KR()P'v |
Kropa, 23. avgusta - Minulo soboto so košarkaiji i/ Krop\p i
sodelovanju z glavnim sponzorjem sekcijo BAZEN p" t! k PI.AMTN oiganiziiali turnii tio|k v koš.uki  Nastopilo )•' d«-"-
ekip   Pivo mesto je dosegla ekipa HRIBAR-BLESK, diug" ,„ 4
TI AM, tretja pa je bila ekipa KOVAŠKEGA HRAMA. V tola'1 k
skupim pa |c bil na|i>oi|s\i BREZOVICA ,3 ti
l'o končanem tekmovanju so se pomerili igralci ie v metu **- H locke   Med 16 tekmovala je zmagal KO/JEK pred I II U,() ČEM m Dl K'MANOM cft \
Najboljša ekipa in najboljši v metih za tri točke so od gli,vn -j ^ sponzorja BAZENA prejeli denarne nagiadc. praktične nagi'1 d* -so prispevali: KRONA - gostilče Upnica. MLIN jj. KAMNA GORICA m Gostilna KOVAŠKI HRAM iz Kroj* * T
tra Kraigher bo v novi sezoni spet igrala za Bled
flJDI Z BLEDOM V EVROPO
Ra najboljših slovenskih odbojkaric Petra feonah igranja v Mariboru vrača na Bled.
M, 24. avgusta - Petra Kraigher, ki je skoraj dest let igrala v *jskem odbojkarskem klubu je pred dvema letoma odšla k "riborski Palomi, po izteku dveletne pogodbe pa se je letos >Hovno vrnila na Bled. Štiriindvajsetletna Blejka, visoka kar " centimetrov bo seveda pripomogla k novim ambicijam Jačega kluba, ki bo letos zaigral tudi v evropskem pokalu.
'r si doma na Bledu tvoja •očitev za odbojko ni nenadna- Kako pa se je začelo?
"Kakših enajst let jc od tega, ^va s sošolko šli pogledat na *iing odbojk aric in ker nama bilo všeč, sva kar ostali, 'krat jc  bil  trener mlajših Hcij Štefan Udrih. Večkrat sem prihajala na trenig, bolj m\ je odbojka priljubila, *no bolj sem bila navduše-to kljub dejstvu, da sem j^rat vedela, da odbojka v Nuji ni prida popularna -*° moška kot ženska." ^iial,, si nastopala tudi v !%skih selekcijah. Pri tem H» gotovo pomembna tvoja *'n». ki pri odbojki ni zanetiva ?
i^cs sem kmalu prišla v °rza pionirsko reprc/.cntan-od takiat naprej pa sem H ves čas v selekcijah: ka-;lski, mladinski, članski rc-c?entaiKi Višin« je bila pn ^ seveda pomembna, vsaj 1 mlajših selekcijah to pome d°bro perspektivo. Vendar 1 Jc na žalost to premalo. UJ vno (c velike jiersju-ktivne falkc, iK- samo na Bledu, tudi '^gc v Sloveniji, najhitreje pnehajo l igranjem." Pi temu vzrok tvoja prejšnja Novitev, da odbojka ni doji popularna?
"Precej deklet sc gotovo KjuČi v klube, da pač nekaj rUtjo, da se ukvarjajo s ptom - v resnici jih niti ne "n>ma preveč. Ce pa hočeš
M doseči, moraš biti tudi v
p športu pripravljen na *)rckanja. In morda je prav fNvo, da jc treba precej ,Cnirati, da ka, dosežeš, tisto, \ mlada dek < ta odvinc od ™bojkc. Potem je pomemben pristop v klubu, pa morda še
lebe vse ovire na poti do Jtfne odboikarice niso usta-P; Zakaj?
a Veliko sem se in se še .v'u)->m z različnimi Spoiti panjem, kolesarjenjem, tc-!r>m. Šport na sploh mi jc , *, odbojka pa še posebej (n sem zanjo pripravljena u.^kaj žrtvovati, se odreči Prostega časa. '""'a se sieci čudno sliši, ,l°dbojka kot šport v Slove H* rcs ni med pomembnejši ' v<-"ndai j>a jc /a dobi o igio rcbno kai dosti treninga "
ffj "dhojke na (Gorenjskem. *uJo za delo?
"Moram reči, da se do sedaj nisem nikoli poglabljala v finančne probleme kluba in po-dobno, vem pa, da smo odbojkariji vedno videli kot največji problem problem z dvorano. Dvorana je majhna, gledalcev je zato malo. Malo smo imeli reklame in malo je bilo zanimanja za odbojko. Poleg tega so bile na Bledu vedno samo domače igralke. To je bilo včasih dovolj za mesto v slovenskem vrhu, sedaj, ko pa so se drugi klubi okrepili s tujimi igralkami, pa je to postalo premalo. Ce seveda hočemo biti še vedno nekje pri vrhu. Danes je pač za to potreben denar."
Pred dvema letoma si odšla v "odbojkarski" Maribor, k Palomi. Je bil to nov izziv za tvojo kariero ali kaj drugega?
"Iz Maribora so mc žc več let vabili, naj pridem, in takrat jc Paloma v slovenski odbojki pač pomenila "nekaj več". Dokler nisem končala srednje šole, na menjavo kluba nisem niti pomislila. Po končani kranjski pedagoški pa sem Sla še na pedagoško fakulteto v Ljubljano. Po temeljitem razmisleku m res težki odločitvi pa sem vendarle podpisala dveletno pogodbo s PaJOmO, Obljubili so mi, da bom tam lahko nadaljevala tudi študij in res imam sedaj samo še tri izpite in diplomo. Glede igranja samega pa jc bila prvo leto, ko sem prišla k Palomi, velika igralska konkrenca, saj sta hkrati z menoj v ekipo prišli It dve Rusinji. Tako nisem veliko igrala, kar pa mc ni motilo, saj sem to pričakovala Vedela sem pač, da bo treba še veliko trenirati - na treningu v taki sredini pa se prav gotovo veliko pridobi. Lani pa sem že veliko igrala, saj nas jc bilo v ekipi manj. "
Vendar pa imam Paloma vse več konkurentov. Lani vam ni uspelo osvojiti naslova državnih prvakinj.
"Mislim, da je za slovensko odbojko zelo dobro, da postaja več centrov, da ni žc vnaprej jasno, kdo bo državni pravak Vse več se v ekipe vključuje tujih igralk. Tako smo tudi letos izgubile naslov državnih prvakinj |>o zaslugi dveh tujk v Celjski (kipi in podajačice Barbare Kislinger, ki |f v Sloveniji pač najboljša ( >ne tu so lahko picmagalc tudi ekipo Palomc, saj so nas ob komu pestile Sc pošk<xlbc. Je pa škoda, saj je bila edino
Kraigher se po dveh
Paloma ekipa slovenskih igralk, ki se ja lahko izkazala tudi v evropskem merilu.
Naslov prvakinj v odbojki na plazi -Petra je med počitnicami skupaj še z dvema igralkama Palome nastopala tudi v poletni slovenski ligi v odbojki na plaži. Njihova ekipa z imenom Zavarovalnica Maribor je osvojila naslov slovenskih prvakinj v odbojki na plaži.
Kaj pa je bil vzrok, da si se letošnje poletje ponovno vrnila na Bled, med svoje nekdanje soigralke?
"Prestopni rok pri nas traja od 15. do 30. junija in v tem času je treba prostiti za izpis-nico - če seveda želiš izstopiti iz kluba. Jaz sem bila pripravljena še eno sezono ostati v Mariboru, vendar so se negotove razmerev klubu glede igralk in trenerja nadaljevale še v prestopnem roku. Po drugi strani pa me je izredno presenetil interes blejskega kluba, da se vrnem, presenetile pa so me tudi velike ambicije v klubu, da se igralsko okrepi. Prej se je v klubu delalo na principu kar bo pa bo, vedno so bile v ekipi pač domače igralke. Aleš Jerala, ki sedaj v klubu koordinira delo, me je prepričal v zagnanost blejskega kluba in tako sem se laže odločila, da se vrnem. Čeprav moram povedati, da sem bila sicer v Mariboru izredno zadovoljna, stanovala sem v študentskem domu, blizu fakultete. Vse, kar sem imela obljubljeno, so mi v klubu tudi izpolnili. Tako upam, da bo tudi sedaj na Bledu, kjer mislim, da se stvari v klubu postavljajo na profesionalnejšo raven."
Od prvega avgusta treniraš spet na Bledu. Kakšna pa bo letos ekipa?
"Moram reči, da so trenigi dobri, tudi soigralke so pridne, dobili smo dve okrepitvi -poleg mene so na novo prišle še Jana RobeŽnik iz Triglava in Erna Adžovič, ki je igrala letos v Celju. Pričakujemo, pa da bo v ekipo te dni prišla še ruska igralka. Ambicije v klubu so se s tem seveda povečale in čeprav se ekipa Še ni uigrala, upamo, da bomo spet krojile slovenski odbojkarski vrh. Mislim, da je za to sezono realno tretje mesto -vendar, dokler ne bodo znane postave v ekipah, je težko reči kaj sc nam obeta. Vcndai pl se ne predajamo vnaprej.... možno jc seveda tudi prvo mesto. Poleg tega bomo igrale tudi v Evropskem pokalu CEV. Vendar pa smo že v prvem kolu z žrebom dobile neugodne nasprotnice, bolgarsko ekipo CSK iz Sofije."
O slovenski odbojkarski državni reprezentanci, katere članica si, zadnje časa ni veliko slišati. Lani pa ste nastopile na nekaj tekmovanjih?
"Imele smo nekaj turnirjev, predvsem lani, ko smo igrale kvalifikacije za evropsko prvenstvo Nanj se nismo uvrstile, ker smo igrale v zelo težki skupini. Tudi na mediteranskih igrah smo imele nekaj smole, saj smo bile šeste. Tudi na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo na Portugalskem nam ni uspelo. Ekipa sicer ni slaba, vendar pa smo premalo uigrane, saj nimamo skoraj nič skupih priprav Mislim, da sc na Odbojkarski zvezi Slove mje naicdi premalo za to, da bi se bolj afirmirale. Bolje nam jc uspelo igrati le na Univerzi-jadi v Ameriki, kjer smo bile sedme." • VStanovnik, slika: (. Šmik
HALS, HALS, GORENJSKI GLAS
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
JEANS
OBNOVA KADI
NOVO! NOVO! Slovenske jedi v Čirčah
AVTOŠOLA B in H
tel: 216-245
KUPITE DANES -
PLAČATE ČEZ 1 MESEC
Levi's 501 original, Soviet, Diesel, Joop, Sexes; majice: Gimnasium, Gas, Basic, tiskane, T-Shirt; pasovi: El campero, No Limit, Diesel, Mustang
QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige)
Obnavljanje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052
Na smledniški cesti v Kranju smo odprli prenovljeno gostišče in pizzerijo NOČNI BAR V GOZDU. Ponudili Vam bomo vse vrste slovenskih jedi, solate, sladice in pizze iz krušne peči. Ob sobotah in nedeljah bomo pripravljali tudi družinska kosila. Ob ponedeljkih je lokal zaprt! Se priporočamo!
Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 5.9., ob 9. uri dopoldan in ob 18. uri popoldan.
Jeans hlače za 2.490 SIT, body-ji 1.890 SIT, moške srajce že od 1.990 SIT, poletne majice od 350 do 550 SIT. OUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige)
NAKUPOVALNI IZLET	PALMANOVA dne 7. in 20. septembra ter ČEŠKA - Brno - Blansko (1 dan) dne 15. septembra. Rozman, tel.: 712-247
	
GARDALAND	Obiščite z nami zabaviščni park GARDALAND dne3. in 24. septembra. Rozman, tel.: 712-247
DRAŠLER CEMENTNI IZDELKI Kranj, tel.: 211-317
VELIKA IZBIRA CEMENTNIH IZDELKOV NOVO - STREŠNIK MEDITERAN
- BETONSKA OKNA - dostava in montaža; TLAKOVANJE DVORIŠČ
- montaža, svetovanje in načrtovanje; IZVAJAMO MANJŠA GRADBENA DELA; PRODAJAMO IZDELKE KEMA PUCONCI - lepila, fugirne mase, izolacije itd
GLASBENA  ŠOLA  IN Vpisujemo učence za klavir, kitaro, citre, harmoniko, trobila,
TRGOVINA Z GLASBILI
AKORDEON
JEZIKOVNA ŠOLA PROGRESS, d o. o.
klaviature, prečno in kljunasto flavto ter predšolske programe. Informacije: Hotel EVROPA, V. nadstropje ali tel.: 225-078. Nudimo tudi glasbila po ugodnih cenah!
Vpisuje v TEČAJE ANGLEŠČINE za vse stopnje mladino; splošne in poslovne. Tel.: 310-644
za odrasle in
GORENJCI,
\mamo svojo revijo
JEREB, tLo.o.
Nova Atlantida - Gorenjska revija za umetnost in kulturo, št. I -11/1994. Nova Atlantida, Kranj, Golniška 28, tel.: 213-571
GARDALAND - 10. 9., BAVARSKI GRADOVI - 12. do 14. 9 Tel.: 064/621-773, 682-562
NA PLES
AFRODITA vabi na ples 3. 9. ob 20. uri izjemoma v hotel Transturist škofja Loka. Vabljeni!
GLASOV KAŽIPOT
a
Izleti
S planinci na Creto Grauzario
Kranj - Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 3. septembra, planinski izlet na Creto Grauzario (2.066 m). Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri izpred hotela Creina v Kranju. Hoje bo za dobrih pet ur vzpona in nekaj manj za sestop. Pnjave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184
Pohod na Ratitovec Železniki - Vse ljubitelje planin vabimo v nedeljo, 4. septembra, na tradicionalni planinski pohod na Ratitovec. Koča bo še redno oskrbovana do 19. septembra, nato le ob vikendih. Na voljo je mobitel, št Krekova koča, 0609/ 621-944. Planinski pozdrav!
Prireditve
Slovenski šopek
Kranj - Vabimo Vas, da prvo
septembrsko nedeljo, 4. 9 , pre-
živite na Gorenjskem, kjer Vas pričakuje prijazno Prešernovo mesto. Dobimo se ob 17. uri na šmarjetni gori nad Kranjem. Prireditev tokrat nosi naslov Koroška -Gorenjski. Hkrati Vas vabimo, da pridete vsako soboto, ob 12. uri pred Prešernov spomenik (pred Prešernovim gledališčem), kjer Vam podarjamo šopek slovenskih ljudskih pesmi pod naslovom Pesem opoldne. Nasvidenje prvo septembrsko nedeljo letos in ostanite unikaten cvet šopka slovenske ustvarjalnosti!
Kiselštajn živi kulturi Kranj - V četrtek, 1. septembra, bo na poletnem otroškem festivalu v Kiselštajnu ob 19. uri nastopilo Lutkovno gledališče Maribor s predstavo Ko pride zvezda. Obiskovalcem se organizator opravičuje, ker je pretekli četrtek marsikdo čakal pred Prešernovim gledališčem, kot je bilo objavljeno. Nastop Svetlane Makarovič tam ni bil mogoč, ker so imeli gledališčni-ki vajo. Predstava je bila v LG Cveta Severja, tako kot bodo tam v primeru dežja tudi vse naslednje predstave.
»»»»•»»•»•»»»»»It
Semenj v Besnici
Besnica, 29. avgusta - Turistično društvo pripravlja v nedeljo, 4. septembra, ko je v Besnici semenj, bogat kulturni program s srečanjem pri farni cerkvi v Zgornji Besnici, kjer je zavetnik sv. Tilen. V farni cerkvi v Zgornji Besnici, na kateri so že obnovili streho, zdaj pa obnavljajo tudi fasado, bo ob 9. uri najprej maša. Program s sprevodom, v katerem bodo godbeniki iz Železnikov, lovci Lovske družine Jošt in drugi (sv. Tilen je tudi zavetnik lovcev), narodne noše, Voščenkarji in drugi, se bo začel ob 10. uri in bo krenil k prireditvenemu prostoru pri cerkvi izpred Krtove domačije v Besnici. V programu bodo nastopili potem Moški pevski zbor KUD Besnica, Folklorna skupina Sava, Jožica Kališnik in Miha Dovžan, harmonikarji, Folklorna skupina Jagodic iz Vopovelj in Voščenkartti. Gospodinje Iz Besnice bodo na prireditvi postregle s potico, krofi in drugimi dobrotami ter medico Naprodaj pa bodo tudi medeni kruhki. Turistični delavci v Besnici v nedeljo še posebej vabijo na semenj v Zgornjo Besnico narodne noše in lovce iz Lovske družine Jošt in drugih lovskih družin.
DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. ur*	B	IZOBRAŽEVANJE Poučujem pripravljanje vegetarijanske prehrane. 0331-781 in «061/125-25-61 int. 444 19071
TV —HI - R—VIDEO	T           R           A           D E	
TV37cm       od40,863 SIT TV51cm,TTX  od SIT TV55cm,TTX  od 59.625 SIT TV72cm,TTX od 110.267S1T Vldeorekorder od45.315 SIT HI - H stolp    od 48.177 SIT	Trgovina in storitve dao, Udričeva 2, Kranj, td: 064 - 2123 67,211142	Ugodno prodam KNJIGE za 5. in 6. razred osnovne šole 0738-084
		Prodam učbenike za I. letnik Lesarske in kupim za II. letnik. ©061/614-039 19397
		Prodam knjige za 4. razred OŠ. «49-153, po 21. uri               19«i
MALI OGLASI
® 223-444
APARATI STROJI
Panasonic telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. S 632-595 issos
Prodam KOMPRESOR 50literski, motor avtomatik in žago sekular.
«212-087 19336
Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 210 I, staro 2 leti. «51-646 19393
Industrijski ŠIVALNI STROJ Necchi za usnje, prodam ugodno. «632-
403 19391
Prodam visoko breje TELICE simen-talke, slamoreznico EPPLE, balirko Panonia, hladilni bazen za mleko 300 literski, traktorski viličar in izkopalnik krompirja. Jaoodic. Polica 1, Naklo
COMODORE 64 disketnik, joestik in diskete, ugodno prodam. «715-038
19406
Prodam ŠTEDILNIK (3p + 1e), star 1. leto in kombiniran PLINSKI HLADILNIK, ugodno. « 84-418 19427
Kupim traktorski NAKLADAČ hlevskega gnoja (priklop od zadaj). « 695-512 19432
Prodam manjšo hidravljično ČRPALKO brez motorja. «48-582, Naklo 19438
Vibrator in gradbeno DVIGALO posodim. «310-641 19441
STRUŽNICA prvomajska fi 400x1000 prodam. «211-390 19509
Prodam PISALNI STROJ OLYMPIA, primeren za dijake SŠEDU «324-094 19&11
Kuppersbusch dobro ohranjen in malo rabljen ugodno prodam. «66-
463 19619
Električni štedilnik (2p+4e), starejši, poceni prodam. «329-479 19513
POTOPNI HLADILNIK za mleko nov prodam. «43-483 19520
Prodam KNJIGE za prvi letnik ekonomske fakultete. « 422-585
GLASBILA
Prodam ohranjeno leseno frajtonar-ico ADG, 1100 DEM. «241-623
19413
Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO za 500 DEM, nova! «45-
238 19415
Prodam HARMONIKO Delicia, 96 basna. « 327-588 19428
GR. MATERIAL
Prodam suhe smrekove in MACES-NOVE plohe. «312-095 19390
Prodam novo vezano OKNO 140x140 za 12000 SIT. «76-985
19386
Prodam 200 kosov 8 cm POROLIT OPEKE za polovično ceno. «633-
401 19396
Prodam MODULARNI BLOK 2000 kosov in ARMATURNE MREŽE 9,5x6 «48-767 19416
Prodam 1500 cementnih STREŠNIKOV novo mesto, starih 6 let. Cena 40 SIT/kos. Lokacija: Podvrh Javorje nad škofjo Loko. «061/316-295, v večernih urah 19445
Prodam 500 kg svetlo vlečene žice fl 1.4 mm, poltrda v kolobarjih po 10 kg «718-054 19449
Prodam PEČ za centralno kurjavo 25 KW kombinirano, novo, nerabljeno 20 %, lahko na obroke Prodam tudi ves material za dimnik. «325-526
19450
Prodam STREŠNO OPEKO novi bečej model bohn 333. «65-740
19522
Prodam SMREKOVE OBLOGE in metrska DRVA «64-207 19527
RAZPRODAJA
rabljenih industrijskih ŠIVALNIH STROJEV. Ogled vsak dan od 15. -19. ure.
KRVAVŠKA C. 24, CERKLJE, TEL: 421-118
IZGUBLJENO
V Seljakovem naselju v Stražišču se je pred enim tednom izgubil PERZIJSKI MUC svetlo rjave - bele barve. Najditelja prosim, da ga vrne! čaka ga nagrada! «312-510, popoldan 19376
KUPIM
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 48-545 10642
LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. «621-779, po
15. Uli 17600
PEČ na drva za v kopalnico, še dobro, kupim. «66-641 19440
Kupim rabljene KUHINJSKE ELEMENTE 80 x 60. «861-506 19455
Kupim embalažo od jajc, po 10 kom. « 45-738 19473
LOKALI
PONUDBA TEDNA: nudimo najem več različnih pisarni&kth ali skladiščnih prostorov v Kranju. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 « 221-353 19483
PRO/Z VODNO, TRGOVSKO //I/ OOST//VSKO PO D JE TJ E
škof/m Lok m p Kidrič o v* c. 54
&0&A/a /A/ C-dFAt&SS-
V prodajalni "Pri Lukežu" na Mestnem trgu 42 v Škofji Loki, tel. : 064/620 260.
Izbirate lahko med: m odejami, * zavesami, ki jih sešijejo po vaših željah, m meterskim blagom, m posteljnino.
UGODČ/V NAKUP JB PP/l O/C/ /V A K UP
Kamnik - Duplica prodamo polovice nove poslovne stavbe z lastnim vhodom in parkiriščem z možnostjo širitve. Cena objekta 306.000 DEM plačljivo v obrokih. Oddamo več gostinskih lokalov na različnih lokacijah. F RAST, d.o.o. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, «242-651, od 9. do 12. od 16. do 18. ure_19467
Najamemo ter kupimo več gostinskih ter trgovskih lokalov v Kranju z okolico. FRAST, d.o.o. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, «242-651, od 9. do 12. ure, od 16. do 18. ure 19468
PONUDBA TEDNA, nadstropje stanovanjske hiše s prizidkom kot bufet. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. « 221-353 19481
PONUDBA TEDNA: primerno za grosistično prodajo nudimo v najem prostor v hiši za skladišča, pisarne in stanovanja. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. « 221-353 194*2
V novem poslovnem objektu v Zg. Bitnjah oddam več poslovnih prostorov (21-35 m2), v etaži je čajna kuhinja in sanitarije, urejen parkirni prostor, vseljivo takoj. «312-193
19314
Iščemo gostinski lokal v najem. «214-747 19443
V škofji Loki oddamo 60 m2 GARAŽNEGA PROSTORA. «620-316 19510
Oddam LOKAL v najem za pisarno. «741-680 int. 209, od 10. do 14. ure
V Lescah na odlični lokaciji prodam POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO s trgovino in gostinskim lokalom. Možna prodaja samo lokala. «719-
066 19494
QK^JA   Likpzarjeva 15, 'Kranj
TEL t 331-353'
OIPOAKi: KAVBGJKI POLO MAJICE TONIDKE PULOVERJI PREHODNE JAKNE BUNDE &UPERGE GUM. AKORNJI &DL6KI COPATI
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE NAKUP LAHKO PORAVNATE V 2 OBROKIH
Razpisujemo prosto delovno mesto VODJA PROIZVODNJE
Poleg splošnih pogojev se od kandidata zahteva najmanj 5 let delovnih izkušenj. Nudimo stimulativni osebni dohodek. Prošnjo z dokazili pošljite na naslov:
LE-TEHNIKA, Hrastje 75, Kranj
PONUDBA TEDNA: v Preddvoru prodamo lično hišo v naselju vikendov. K3 KERN Kranj.d.o.o., Komens-kega 7. « 221-353_1947»
PONUDBA TEDNA: parcelo z obstoječim objektom na odlični lokaciji med Bledom in Bohinjem. K3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7. O 221-353_19479
PONUDBA TEDNA: več parcel za vikende v Tuhinjski dolini v višjem predelu, primerne za vikende. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7.
221-353
19480
NOVO-NOVO - NOVO
FIESA
- Ugodne posezonske cene - Prijetna restavracija z izvrstno hrano
fax:066/73-473, tel.:066/74-181
PONUDBA TEDNA: prodamo njivo v Hrastju in travnik blizu Šobca. K3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7. O 221-353_1948S
Nad Škofjo Loko prodamo 16 ha kmetijskega zemljišča, v bližini Kranja 1 ha (njiva-travnik); vikende, zazidljive parcele in drugo APRON «331-292
EVROPSKA KAKOVOST ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV.
Pokličite HRIBAR - BLESK 064/331-431
rrrr
Na Bledu se ugodno prodam ali da v najem BRUNARICA za gostinsko dejavnost Možno takoj s pričetkom obratovanja «719-066 19496
KOLESA
DOSTAVA PIZZ
POSLOVNI STIKI
Vaš denar vežemo z 2 kratno bančno obrestno moro « 221-040 mod 8 in 13 uro 17S17
TRGOVCI! Nudimo iskane jesenska izdelke po konkurenčnih cenah. 311-078 «•*•
N0V0+N0V0
OGROMNA
DRUŽINSKA PIZZA
Prodam MOPED TOMOS M 14, letnik 1986 «736-713 19372
Prodam KOLO BMX za 6000 SIT, pony KOLO za 5000 SIT «76-985
Prodam dobro ohranjen MOTOR CTX 80, letnik 1989. prevoženih 5200 km «47-046 19409
Prodam ATX, letnik 1989 «76-016
APN 6 S odlično ohranjen, ugodno prodam «633-725 i946o
Prodam APN 6, metallk siv, maksimalno ohranjen, s športno dodatno opremo, prodam Udir, Sp Besnica 154, pred ribogojnico 19499
KOI rSI ROG Snnior (žensko, 5 prestav, skoraj nerabljeno) in Rog senior Elite (moško, 10 prestav, odlično ohranjeno), ugodno prodam « 218-204 1947?
OKVIR z vilicami /a APN 4 prodam «421-687 19609
OBVESTILA
Fnodnevnl NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko «49-442 19166
GARDAl AND in AOUAtAND, odhod 10 septembra; GARDALAND, 10 In 17 septembra Prijave in informacije ■ 691-624 Lena Zlri 19497
del. cas: VSAK dan od 9. do 22. ure *7^Ae4/OQ1 C i 1 obnedel|ahod 12. do 22. ure      LA U04/ O O I 91 '
NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO
OTR. OPREMA       RAZNO PRODAM.
Ponovno na zalogi VAROVALNI OTROŠKI STOLČKI «57-313 ISU
Ugodno prodam skoraj nov, otroški kombiniran VOZIČEK peg «214
531 19384
Kombinirani otroški VOZIČEK, ugodno prodam «51 485 19399
iTOelUMMflTTg
za odrasle (od 1. do 5. stopnje) za studente (od 1. do 5. stopnje) za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) za učence (od 1. do 8. razreda)
Int. po tal. 621-998, KON Škofja Loka, Podlubnlk 253 (prof. Meto Konstantin)
POSESTI
PRIDELKI
Prodajamo JABOl KA, HRUŠKE In HRUŠKE za vlaganje na cesti 1 maja 4, Kranj, «324-979 19966
Prodam drobni KROMPIR Stra žišče, Hafnerjeva 6. «311-720 1937«
Prodam KROMPIR za krmo Hafner. Žabnica 21, «311 609 193/1
Prodam drobni KROMPIR za krmo 7adraga 15, Duplje 1940;
SEME enoletne trave prodam «49
153, po 21 uri 19477
SIIAŽNO KORUZO / n|.ve, goveje seno, travo trotje košnje in purane /a zakol, prodam «061/627-291, Smlednik 19471
Prodam RDEČO PESO, korenček «061/841 059 19619
Na Koroški Beli izredno lepi parceli po že dosedaj ugodni in ponovno znižani ceni prodam starnovanjsko HIŠO, podkleteno, garaža in CK
'"'.muli.v.i .'r. Koroška Hol.i .....mi
Naprodaj HIŠE na različnih lokacijah Gorenjske naprodal hiše v Kranju. Drulovkl, Hotemaže, Šenčur, Brttof, Prlmskovo, Kamna gorica itd FRAST, d.o.o.. NEPREMIČNINE, Jezerska c 54 b, Kranj. «242-851, od 9 do 12 ure od 16 do 18 ure i94»e
PONUDBA ffONA UGODNO starejša hiša v Kranju /a 105 000 DEM K3 KERN Kran|, d.o.o.. Komenskega 7 « 2:m I63 19479
PONUDBA TEDNA stare|*a hiša na Jesenicah /a 80 000 Dt M K3 Kf RN Kranj.d 00, Komenskega 7 B 221-
353 19477
Ponudba tedna Staro hišo prodamo v KRANJU. ŠENČURJU v CERKNEM, nedokončano pri Tržiču v Javorji!) nad Škofjo t okl. novo v Cerkllah in drug« APRON Nf PRE MIČNINI «331 292 ISJM
Prodam GAJBICE okovane ** krompir ali jabolka Frelih, Posave* 64. Podnart___I**
Prodam zamrzovalno omaro Gorenj« 120 I, rabljeno 1 leto, peč za etažno kurjavo širine 40 cm novo in strešn* Trajanka, cementno siv 400 kosov Jeperca 1 c, Medvode 1**ja
Ugodno prodam tovorno PRIKOL'' CO za osebni avto, KFRAMIcNt FJf ČNICE komlet za peč ali kamin «621-989 ltf40<
Ugodno prodam suha MEŠANJ DRVA «/36-636_I*J
Prodam CITHOf N GA, letnik 1983-nareglst'i.in pi itrohori miinjOMj.i P° pravila in borove suhe plohe W^
068_
Prodam elektronski pisalni *lr01, dobro ohranjen. « 211 690 A
STAN. OPREMA^
Prodam Gorenje KUHINJO 4.90 kuhinje. 3 40 stenskih elemen,oV «214-861 _
Prodam dobro ohranjeno >,an,*f SPALNICO «41-051
Poceni prodam delovno Ml/O P^Jj pomivalno mizo 2 konta, hlndiln* I, 2 fotelja m polkavč «328-898^
7elo poceni prodam TEPIH, p""1**' ŠTEDIl NIK kekec, mizo ultr» pas «211-340
«331-33£
DOSTAVA PIZ*
OD 9. DO 23. URE
vsak daN
Prodam sedežno GARNITURO, tosed in dva fotelja ter belo otroško posteljico z jogijem, zelo ugodno. Informacije ob nedeljah Dekic Gor-dana, c. Svobode 27, Bled 19420
ŠPORT
KAJAK ročno izdelan, enosed z opremo, zelo poceni prodam - 400 DEM, a213-342_19181
Profesionalni LOPAR VVilson, nov, zbijen le nekaj ur, prodam. Udir, Sp. Besnica 154, pri ribogojnici 19470
STORITVE
Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. NaroČila na 0213-218_15190
ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič, hitro in poceni. 0 57-214 zvečer 18075
Servis TV VIDEO HI-FI naprav vseh Proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. O 329-886 itw76
PREVAJAM iz angleščine v slovenščino in obratno. Pokličite Zdenko na
»311-015 18837
yf GOSTIŠČE
MAROŠKA KUHINJA
v gostišču SMUK v Retnjah pri Tržiču od 30.8. do 11.9.94
Veseli bomo voše
rezervacije po tel.:064/58-458
Čistilni servis METOD vam nudi čiščenje prostorov, sed. grt. stekel, japisonov, premaz talnih oblog, kristalizacija ali premaz marmorja. °_326-325_19119
ZDRAVIM z bio energijo. a51-521, PP° 18 uri vsak dan 19375
Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, stopniščne ograje »82-104_ 19M8
SATELITSKE ANTENE, garancija servis, dograditev A KANALA'
MMTV kanala. 8310-223 19457
KOMBI PREVOZI tovora in manjše »elitve. a 215-211 19474
Popravilo gospodinjskih aparatov, zvijanje elektromotorjev, rotorjev lenega orodja BREMEC. B 323-
'18 19489
.'zdelujem pomivalna korita alfa laval 'n turistične kajake enosede. 0325-
^6 _IBM?
'Zdelujom In prodajam KAJAKE posode In odbijače za JUGO-ta. *3?5-576 19514
Pralni, šivalni stroj, štedilnik vam spravimo v 24 urah «211-140
BRAZDA d.o.o.
'* Pol|ičice pri Podnartu tel.: 70-225
Odkupujemo hlodovino iz c*luloznega lesa, smreke, bukve, Jesena in javorja.
m PREVZEMAMO LESNA [ANJU V VEČJIH KOLIČINAH.
STANOVANJA
PrcKJam trosobno STANOVANJE 70 T)2 v mirnem delu centra Novega |J3«ta. visoko pritličje 1100 DEM/ primemo za poslovni prostor ^^8/21-345 popoldan 1907?
jPONUDBA TEDNA najem postelj v
soh ln v okol,ct KranLa n«i«m dn 2* Bledu K3 KERN Kranj, 1^*J>? 1-353_IMM
oLbllflnl KrB"i'i OddafflO v najom ApWeno »«ar»Jfto HIŠO brez CK. ^1^2^331-292_i9«33
•ta^k° 8,aro d0 4^> let sprejmem na
^^/eza    a mo;na /akons-
Skc
Prodaj L°ka : Brankovo naselje, 5^2-878
•noaobno STANOVANJE
19458
C , ° 1 mala 1000 W M/m2, 3 ss otJ^maja 1100 DEM/m2 delno lifj.^no, 2-as Valjavčeva 53 m2 riic« ,°,EM/m2. GARSONJERO Jese-'Urt?H   000 DrM v prodaj« Imamo
C5NINI' Jezerska c. 54 b, I* n »:M2-651, od 9 do 12 In od <^M8 ure _,tm
ClNtut)RA ,I()NA prodamo več
i?'h 8,"nov«nj v Kranju K3 % S* Kr'»n), d 00 , Komenskega 7
221 -363 114,s
Najamem stanovanje, opremljeno, s telefonom do 300 DEM mesečno. S738-941 19173
GARSONJERO na Planini v Kranju ODDAM. «061/210-610 19439
OSTALO
POZOR! Nova kvalitetna šestdeletna KUHINJSKA POSODA samo 17.990. ©312-385 19523
VARSTVO
Iščemo občasno varstvo za 5-letnega fantka v Kranju. »213-671, zvečer 19442
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov za avtoodpad. »692-194 19207
Za Z 750 poceni prodam MOTOR 850 kubičen in vse rezervne dele. Ovuka. Novi svet 15. Škofja Loka
KATRCO, letnik 1980 za dele, prodam po ugodni ceni. »325-576
VOZILA
PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. » 217-528 ali zvečer po 20. uri na 325-659 iesai
Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije »242-300, 242-600 ali 325-981
PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. »325-981 17535
Prodam Z 128, letnik januar 1984, reg. do konca leta. »41-675 19005
Enodnevni nakupovalni izleti na Madžarsko. »49-442 19165
ALFO 33, letnik 1986, ohranjeno, prodam. »221-531 19175
Prodam ohranjen FIAT 127 reg. do 5/ 1995. Kovor 74. » 57-921 popoldne
Ugodno prodam ALFA ROMEO 33, 1.3, dobro ohranjen in garažiran, letnik 1987, prevoženih 80500 km.
»216-150 19252
Prodam FIAT 126 P, letnik 1987. »66-546 19406
Prodam GOLF J, letnik 1978, reg do 9.4.95. »44-056 19419
Panasonic
Atesiirane centrale, telefoni in telefaksi za prave poslovneže
SERVISZORK^NALNIMDEU
PO06*>SĆfNi ZASTOPNIK ZA SlOVENUO
TILEFON
Tt9C»«OVIfM>V - SFRV13 UpajMM 0M 222 84« lu 064 222 887 UUBUANA tel/fox 061 1690 733 KRANJ. tel/foK 064 777 150
Prodam Z 750, letnik 1982 0332
558 19424
RFNAULT R 4 TL, letnik 1977, prodamo /a 500 DEM »83-389
ALFA 33 KARAVAN, letnik 1985 4x4, generalno obnovljen motor, cena 5000 DEM »83-389 19438
AVTOSAtON HYUNOAI prodaja novih In rabljenih vozil, kredit staro za novo »83 389. 8-12 in od 15 do 19. ure 19437
Prodam At FA ROMEO, letnik 1986, dobro ohranjeno 041-662 19444
Prodam odlično ohranjeno ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik 4/1990, dobatne informacije dobite na »883 528 19461
Prodam FIČKOTA, letnik 1979, neregistriran, cena po dogovoru Potrebuješ, Todraž 7, Gor vas,
»68122? 19452
Prodam OPEL KADETT limuzina 1300 S, letnik 1989, reg do 5/95 • 733-430, popoldan 19463
Prodam YUGO 45 Koral, letnik 1989. reg do 8/1995 » 32/ 266 19488
Prodam YUGO 45 letnik 1991,
i   ffi 43 114 19488
PASSAT KARAVAN 1,8, letnik 1992, vinsko rdeče barve, reg do 8/95, prodani ur:'.". 1M 1949?
UGODNE CENE VOZIL KRATKI DOBAVNI ROKI
VRBA D O O Sn»UŽIV0 4 KRANJ
IT 21 1 090
---T7IJIT7
niF"
TV - video - hi-fi marantz
SONY Panasonic
3BL jamo,
KEF
AKCIJA:
GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-180 630 SONY UX - S60 260 ISKRA COMET 7.800
ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15.h D0 19.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h
V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.:222-055
Zaposlimo zastopnike, ki Imajo voljo do dela in željo po večjem zaslužku. »331-307
19423
Prodam dobro ohranjen R 4 GTL, letnik 1986, prevoženih 92000 km, bele barve, 3000 DEM, reg. do 4/95.
»50-697 19495
Prodam AX CABAN, letnik 1993, reg. do 2/95. »53-090, popoldan 19499
Prodam Z 850, letnik 1984, prvi lastnik. »47-415 19500
Prodam karambolirano Z 101 GTL 55, vozna. »213-341 dopoldan, O403-115 popoldan 19501
Prodam GOLF JXD, letnik 1989, 5 v, cena 12200 DEM. »312-255 19502
Prodam OPEL CORSSA 1.2 LS, letnik 1989. »312-255 19503
Prodam ŠKODO FAVORIT CLX, letnik 1993, cena 10.500 DEM. »312-255 19504
Odkup, prodaja in prepis vozil. »312-255_19505
Prodam FORD ESCORT XR3I, letnik 1989. »733-537_'9521
Prodam UNO 1.1 IES, 14 mesecev, črne barve, 20.000 km. »715-728
19525_
Prodam GOLF JGL 82/3, dobro ohranjen - prvi lastnik. »224-183
19626
ZAPOSLITVE
Vsem nezaposlenim nudimo redno ali honorarno delo. »328-265, 84-662 ali 323-501 17974
PRODAJALKO za delo v delikatesi v Kranju, zaposlimo. » 242-178 in 061/13-72-333 14517
Redno ali honorarno zaposlitev nudimo za prodajo tehničnega artikla »325-668 18878
Zaposlimo simpatično mlado dekle z veseljem do dela v dnevnem baru. »45-360, 45-828 19056
Hotel Jelen zaposli NATAKARJA-co, hrana, stanovanje zagotovljeno. »211-857 19068
Zaposlimo dve TRGOVKI v trgovini z mešanim blagom. » 312-01 § 190M
Redno zaposlimo dekle za pomoč v kuhinji, v gostilni v Gorenji vasi »681-424 19090
REDNO ZAPOSLIMO 4 (štiri) kvalificirane MIZARJE z odsluženjim vojaškim rokom, od tega (1) enega usposobljenega za koordinatorja dela v proizvodnji - dvomesečno poskusno delo. Tel.:47 350
Za popoldansko pomoč na stružnih avtomatih iščem KOVINARJA. 043-
017 19447
Redno zaposlimo dekle z gostinsko izobrazbo. »213-369 194S4
Maljšega STROJNIKA z izkušnjami na rovokopaču zaposlimo takoj. »324-733, od 19. do 21. ure 19456
Sprejmem kakršnokoli delo, lahko tudi na svojem domu. »332-706
Odličen zaslužek vam nudi DZS za vse, ki ste pripravljeni delati na terenu. Zagotovimo uvajanje in možnost redne zaposlitve. »59-041
19462
Dobro PLAČANO DELO! »57-008
Posebna prodajna enota pri MK nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. »632-330, 56-105, 0609/620-475 19493
Honorarno zaposlim študentko. »741 -680 int. 209, od 10. do 14. ure
19536
Prodam 8 tednov stare NEMŠKE OVČARJE. «65-782_19394
Prodam TELICO frizijko brejo 8 mesecev. »712-254 19412
Prodam KOZICO staro 2 meseca. Žnidar Franci, Zg. Brnik 98, Cerklje
19429
Leto in pol starega SIBIRSKEGA HASKIJA, prodam. »43-017 19446
Prodam PAPIGE skobčevke, nimfe, rozele, aleksandre. »422-169, po 17. uri 19491
Prodam težke PURANE za zakol, po želji zaklane. Lahovče 19, Cerklje,
»421-717 19499
Prodam SIMENTALCA težkega 100 kg. Zalog 46, »421-675 19507
NEMŠKI OVČARJI, stari 6 tednov! Pridite in oglejte si v praksi kaj lahko zna "Mercedes" med psi in nihče vas ne bo prepričal, da so vsi enaki.
»310-705 19528
Prodam TELETA 14 dni, starega, črnobeli. »421-464 19529
Takoj zaposlim dobro in pošteno dekle za delo v strežbi 049-220
Zaposlim KV MIZARJA, lahko tudi pripravnika 043-007 19153
7aposllm dekle za delo v lokalu 047-907 19174
ŠIVILJA v pokoju dobi delo na dom 0327-144, po 20. uri 19213
Več ORODJARJEV zaposlimo na CNC Žično - potopni eroziji, re/kal-nemu stroju, zapslimo honorarno aH redno. 0 741-038, fax 741 -33019350
TAKOJ ZAPOSLIM KV in PKV PLESKARJA 0213-558 19377
Redno zaposlimo NATAKARICO v blatroju na visokem. 0632-939 1934»
Honorarno zaposlim dekle - pnmer no za delo v fltnesu Informacijo zvečer 0212-463 19401
l/ziv samo za najboljše dvomesečna promocija šolskih pripomočkov (zgodovina, komunikacija, ravnatelj pedagog) Informacije na 0084/50-702 19411
Žive oli zaklale (očiščene) KOKOSI leze okrog 1,4 V g, stare eio leto, ceia 200SIT/ko. I.september po 16.uri, 2.¥. in 3.9. ves dan.
RESNIK, MOSTE 76, KOMENDA
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz tovarne SAVA TECH - obrat Valjarna
FRANC COTMAN
rojen 1929
Od njega smo se poslovili v soboto, 27. avgusta 1994, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju.
KOLEKTIV SAVA
ŽIVALI
Kupim teleta do 3 tednov starosti, simentalca. 046-282 19075
Prodam ODOJKE stare 10 tednov. 0874-364 19382
Kupim TELETA simentalca. 065-
939 19390
Kupim TELIČKA simentalca. 064-
337 19392
Plemenske TELICE simentalke, primerne za pripust, prodam. Voglje, Letališka 7, 049-085 19497
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
JOŽE PRAPROTNIK
P TI upokojenec
Pogreb bo danes, v torek, 30. avgusta 1994, v družinskem krogu na pokopališču v Kranju. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Delavci PE PTT KRANJ
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC GOLOB
iz Sutne 56
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Merkur Globus za darovno cvetje, sveče, izrečena sožalja in denarno pomoč. Hvala UKC Ljubljana, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem, gospodu za zaigrano Tišino, vsem gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, Članom ZB Žabnica, govornikoma Pavletu in Petru in pogrebniku g. Jeriču za njegov trud. Vsem , ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjem počitku, še
enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šutna, avgusta 1994
ZAHVALA
Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal. V delu si Uvel, a mirno umrl v naših srcih vedno boš ostal.
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in bratranca
IVANA MIŽETA
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem. Sodelavcem DOMELA in NIKA, ki so nam poklonili cvetje, sveče ter denarno pomoč in izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Peterneljevi, dr.
Habjanu in dr. Leskovarjevi za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Hukovščice ter cerkvenim pevcem, g. Francu Jelencu za poslovilni govor in pogrebnemu zavodu AKRIS. Zahvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Golica, 25. avgusta 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame,
tašče, stare mame, prababice, tete, svakinje
TONČKE REPOVŽ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, podjetju Odeja, sodelavcem Kroia in WZ Naidihojca za izrečena sn/.tlja, darovano cvetje, sveče in denar za cerkev. Zahvala dr. Zrimšku, g, župniku Andreju Glavanu za lepo opravljen poslovilni obred in pevcem za zapete žalostinkc. Vsem še enkrat nvala.
VSI NJENI
Stara Loka, avgusta 1994
Bohinjci so ogorčeni:
Motorni čolni na jezeru kot v posmeh
Triglavski narodni park je že pred tednom dni prepovedal organizatorjem triatlona jeklenih, la bi tekmovanje po Bohinjskem jezeru spremljali z motornimi čolni. Bohinjska turistična družba se je kot organizatorica tekmovanja požvižgala na prepoved. Kršilce bodo prijavili sodniku za prekrške.
Bohinj, 29. avgusta - Minulo soboto je Turistična družba Bohinj, ki združuje Alpinum, Kompas in Žičnice Vogel, pripravila na Bohinjskem jezeru že tradicionalni triatlon jeklenih. In ponovno se je zgodilo to, kar se je pri enakem tekmovanju zgodilo že lani: tekmovalce so spet spremljali štirje motorni čolni, kar je prave Bohinjce hudo razburilo, kajti vožnja z motornimi čolni je po jezeru prepovedana!
Tone Urh, predsednik krajevne skupnosti Stara Fužina nam ie dejal:
'Nimam besed ob tej ponovni sramoti in nedopustnem obnašanju organizatorjev! Že tako je Bohinjsko jezero preobremenjeno, onesnažuje ga kanalizacija iz (.'kanca, pralnica iz Zlatoroga, zaradi tisoče kopalcev smo morali postaviti številna kemična stranišča, vsak dan odvozili na deponijo po 14 kubičnih metrov odpadkov. Bohinjci želimo svoje jezero očuvati, ne pa, da se nam kot v posmeh vozijo po jezeru še z motornimi čolni! To ni edini primer, bila je že regata, ki so jo prav tako spremljali z motornimi čolni. Bohinj je prelep, da bi nekaterim lahko dopuščali
V soboto so triatlon jeklenih na Bohinjskem jezeru spremljali štirje motorni čolni
vse. Katastrofa za Bohinj! Nezaslišano in vse obsodbe vredno!"
Radovljiška skupščina - tako so nam povedali na sekretariatu za notranje zadeve - ima v odloku o javnem redu in miru načelno prepovedano uporabo motornih čolnov na Bohinjskem in Blejskem jezeru. S tem, da velja za Blejsko jezero izjema: motorni čolni lahko
vozijo ob raznih javnih prireditvah. Za Bled prej ko slej velja ta izjema tudi zaradi veslaštva: razne regate in snemanje treningov veslačev pač ne bi bilo mogoče brez motornega spremstva. Medtem ko so si Blejci to izjemo "priborili", za Bohinj, ki v Triglavskem narodnem parku, to v nobenem primeru ne velja. O primeru štirih motornih čolnov, ki so
spremljali jeklene triatlonce, direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak takole pravi:
"Že pred lednim dni smo organizatorje triatlona opozorili, da ne smejo z motornimi čolni na Bohinjsko jezero. Nič! Zato jih bomo prijavili sodniku za prekrške. Kršili so zakon o parku, ki prepoveduje uporabo motornih čolnov na Bohinjskem jezeru, razen za nujne reševalne primere. Izjeme so, vendar v tem smislu, če se zgodi nesreča, ne pa da gre za spremstvo nekega tekmovnja. To je huda zloraba!"
Bohinjci, ki so o motornih čolnih nemudoma obvestili Triglavski narodni park, imajo prav! Mar ni dovolj, da jezero onesnažujejo nešteti viri,tudi industrijsko onesnaženo ozračje? In na te vire, celo v primeru, da rešijo vse kanalizacijske in druge probleme, pri najboljši volji ne bodo imeli nobenega vpliva. Zato je še toliko bolj nedopustno, da se nekateri organizatorji prireditev očitno požvižgajo na vse prepovedi in vlačijo motorne Čolne na jezero, ki navsezadnje ni le bohinjsko, ampak tudi slovensko. • D. Sedej - Foto: V. Stanovnik
Previdnost voznikov ne bo odveč
Šolarji bodo spet na cestah
Kranj, 30. avgusta - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz Kranja je tudi letos sprejel program, s katerim telijo zagotoviti večjo varnost šolarjev v prometu. Upravljalce cest so opozorili na pravočasno ureditev prometne signalizacije, v teh dneh poteka razdeljevanje rumenih rutic po šolah za prvošolčke in male šolarje, posebno pozornost pa bodo namenili prvemu šolskemu dnevu. V četrtek, 1. septembra, načrtujejo poostreno kontrolo prometa v bližini šol, v kar bo vključena tudi promema policija z radarji. Strašem priporočajo, naj spremljajo predvsem prvošolčke. Od vodstev šol pričakujejo, da bodo seznanili otroke z najvarnejšimi potmi v šolo in domov. Predvsem voznike motornih vozil pa opominjajo na upoštevanje promemih predpisov in previdnejšo voinjo v prvih dneh novega šolskega leta, saj bo zlasti od njihovega ravnanja odvisna varnost otrok na cestah. • S. Saje
Škofja Loka - V soboto so neposredno ob bencinski črpalki Petrola v Škofji Loki s priložnostno prireditvijo odprli občinsko turistično informativno tablo z označeno celotno turistično ponudbo občine Škofja Loka, Tablo je ob pomoči nekaterih podjetij postavilo Turistično društvo Škofja Loka, kjer pravijo, da so se potrebe po turističnih informacija izredno povečale, na prireditvi pa je sodelovala folklorna skupina Tehnik.  • Š.Z.
ČE
Sedem nesreč v sedmih dneh
Kranj, 29. avgusta - V preteklem tednu se je na gorenjskih cestah zgodilo 7 hudih nesreč, v katerih je bilo U oseb ranjenih, trije udeleženci nezgod pa so umrli. V ljubljanskem kliničnem centru je 25. avgusta podlegel poškodbam Aljoša Romih, ki se je ponesrečil kot kolesar že 21. avgusta v nezgodi na Studenem. Tako so doslej našteli na Gorenjskem že 27 smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč. • S. S.
En mrtev,
(rije hudo ranjeni
Kranj, 29. avgusta • Le voznik jo je odnesel z lažjimi poškodbami, štirje sopotniki pa so imeli manj sreče v nezgodi, ki se je pripetila v nedeljo, 28. avgusta 1994, ob 23.30 na regionalni cesti Žirovnica -Begunje. Tam se je prevrnil VVV-hrošč, predelan v kabriolet, brez atesta in z registrskimi tablicami drugega vozila.
Vozilo je vozil Janez M. iz Rodin, rojen 1968. leta. Po doslej znanih ugotovitvah o okoliščinah pred nesrečo je voznik skupaj s prijatelji ves večer obiskoval gostinske lokale v radovljiški občini. Ko je vozil od Rodin proti Poljčam, je v blagem desnem ovinku zapeljal na makadamski rob ob asfaltnem cestišču. Po 14 metrih je sunkovito zavil levo, nakar je vozilo začelo drseti bočno po cesti, preskočilo manjši jarek in trčilo v nasip s prednjim delom ter betonski odtok / zadnjim delom. Avto je nato prevrnilo prek strehe, medtem pa so iz njega popadali voznik in štirje potniki. Voznik in Jože K. sta zapustila kraj nezgode in pri hiši Poljče 18 zaprosila za pomoč. Na kraj nesreče je prišla najprej radovljiška policijska patrulja, ki ni mogla takoj ugotoviti, kdo je
vozil avto. Tam je umrl sopotnik z zadnjega sedeža Gorazd B. iz Begunj, rojen 1968. leta, zaradih hudih poškodb se bori za življenje v ljubljanskem kliničnem centru Andrej H. iz Beguni, rojen 1958. leta, v jeseniško bolnišnico pa so od-
K-ljali huje ranjena Janeza Č. iz odin, rojenega 1974. leta, pa Jožeta K. iz Poljč, rojenega 1969. leta.
Izsilil prednost v križišču
Kranj, 29. avgusta - V petek, 26. avgusta 1994, ob 21.35 je Andrej K. iz Lesc, rojen 1974. leta, vozil z renaultom 5 od Naklega proti križišču na Polici, kjer je nameraval zaviti na avtomobilskocesto. Pri tem je izsilil prednost vozniku osebnega avta opel vectra. Zoranu K. iz Šenčurja, rojenemu 1962. leta. Opel je trčil v desni bok renaulta, ki ga je z zadnjim delom odbilo še v osebni avto fiat tipo; le-tega je pripeljal od avtoceste Dominik P. iz Britofa, ki ie v križišču ustavil svoje vozilo. V trčenju prvih dveh vozil se je huje ranila sopotnica v renaultu Minam š. iz Radovljice, rojena 1975. leta. Ponesre-Čenka se zdravi v jeseniški bolnišnici. Posledice trčenja bi bile najbrž manjše, če bi voznik opla upošteval omejitev hitrosti na 60 km/h, zavorna pot 18 metrov in ustavitev vozila 17 metrov po trku pa priča o precej večji hitrosti. • S. S.
Zbil kolesarja in pobegnil
Kranj, 29. avgusta - V nedeljo, 28. 8. 1994, ob 16.15 sc jc Anže M. iz Spodnjih Gonj, rojen 1982. leta, peljal s kolesom s Pokljuke proti Gorjam za svojo mamo in še enim fantom Na klancu ga je dohitel neznani voznik osebnega avta renault 5, bele barve, ljubljanske registracije. Koje prehiteval Anžeta, je /. bokom vozila zadel v pedal njegovega kolesa. Anže je padel na rob vozišča, voznik pa je odpeljal naprej proti Gorjam.
Mama se je kmalu vrnila na kraj nezgode, kjer je našla lažje ranjenega sina. Policisti pozivajo voznika, da se javi na policijski postaji Bled, ali pokliče na telefon 92. Obenem naprošajo morebitne očividce za dodatne informacije, ali za sporočila o morebitnih popravilih poškodovanega vozila.
Sina povozil s prikolico
Kranj, 29. avgusta • V soboto, 27. avgusta 1994, ob 9.30 sc jc Miha D. z Brezij pri Tržiču odpeljal s traktorjem z enoosno prikolico po drva v gozd, spremljal pa ga je njegov 4-lctni sin Miroslav. Ko je oče nameraval vzvratno prestaviti traktor od enega kupa drv k drugemu, je otrok stal za prikolico. Z zadnjim delom je zadel otroka, ki ie padel pod notranje kolo prikolice. Zaradi krika otroka je traktor takoj ustavil, vendar je otroka našel ležati pod prikolico. Sam ga je odpeljal v ZD Tržič, od tam pa so ga odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer se zdravi zaradi hudih poškodb glave. • S. S.
Ranjena planinka
Kranj, 29. avgusta - V soboto, 27. avgusta 1994, ob 10. uri so tržiške policiste obvestili o nesreči planinke v severni steni Storžiča. Družina iz Logatca, ki sc je nameravala povzpeti na vrh skozi Žrelo, je v spodnjem delu zgrešila pot. Pri iskanju prehoda je padajači kamen poškodoval nogo 19-letni planinki Pri reševanju ponesre-čenke je sodelovalo osem gorskih reševalcev iz Tržiča, na pomoč pa je priletel tudi poli cijski helikopter, s katerim so laninko odpeljali v jeseniško olnilnico • S. S.
OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM!
Pred Vami je začetek novega šolskega leta. Kot vsako leto Vam tudi letos ponujamo nekaj novosti v zvezi z nakupom vozovnic za prevoz v šolo.
če Vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo. Vas obveščamo, da Vam v šolskem letu 1004/95 nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic:
- blok desetih vozovnic (kuponske) - ugoden komercialni popust,
- mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust,
- polletna vozovnica - ugoden komercialni popust,
- celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust,
- enosmerne vozovnice (za vse zgoraj navedene vozovnice).
Mesečne vozovnice lahko kupite na dva čeka, polletne ali celoletne vozovnice pa celo na tri čeke. Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu, oziroma v letu. V upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje Vaše potrebe, Vas pričakujemo na naših prodajnih mestih:
- v Tržiču na avtobusni postaji,
- v Tržiču v turistični agenciji Integral Tržič, Predilniška 14,
- v Bistrici pri Tržiču v Gasilskem domu,
- v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO
- v Ljubljani na avtobusni posaji, Trg OF 1.
Dodatne informacije in vozne rede našega podjetja zahtevajte na prodajnih mestih ali po telefonu 064/50-394, 064/50-067 ali 064/53-280.
Ne zapravite za prevoz več denarja, kot je res nujno
potrebno!
Želimo Vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo!
kolektiv INTEGRAL TRŽIČ
UNALNIŠK) KLUB
486/40 že od 138.860,00 Sil ali 8054,00 SIT mesečno!
Tal./F«i: 144/ 11 10 40
OD JCJTRfl Pfi DO POLNOČI
97.3
ni <>