I>opisi. Hajdina pri Ptuju 15. viuotoka. Vino in u arodnost letošnjega leta bode gotovo v zgodoviui še našitu vnukom v zlatetn spominu, ali kaj koristijo gole besede, ako jib djanja ne spremljajo. Gledajmo toraj, da narodnost in letošnje vino svojim vnukom čisto in ueokaljeno ohranimo. Kjer koder je kojiSloven in mu okolaosti dovolijo, ali celo njegova hiša zahteva, naj ne zamudi z doraačo kaplico letošnjega pridelka svojo hišo oskerbeti za več let, ker znajo slaba viuska leta priti, in bo torej letoŠDJe vino zmirom kapital pri biši. Cena je gotovo nizka! Od 40—60 goldinarjev štrtinjak brez posode, se dobi dobro blago. Jabelk se jeletos tudi precej iz slovenskega Stajerja prodalo. Pri Ptuju je bilo na Dravi 44 šajk, pri Mariboru kakih dvanajst, in višc gor ravno toliko, tudi pri Ormožu in Središču in pri Radgoni na Muri je bilo kakib deset šajk za jabelka pripravljenih. — Vzemimo to vse skupaj, tako se je letos do 96 šajk doljnoštajarskib jabelk po vodi odpeljalo. — Vsaka ta velja čres sto goldinarjev, in nosi do 55 štertinjakov jabelk: štertinjak se je kupoval od 9 do 12 gld. na deželi. Se ve, da prekupcev in maušetarjev ni meukalo! — Sadje je šlo po vodi v Slavonijo, Srbsko in spodnjo Ogersko. Dobiček sicer ni velik pri nas ostal, vendar kakor reč kaže, sta bili komnnikacija in sadjoteržje za letos dovolj živahni. Sila potrebno zato res bi bilo, če bi se učenje sadjoreje že v kratkeni v uaše narodne šole upeljalo, kar ni zlo težka stvar. — Od Savine. Slovenski tabori našim nasprotuikom še veduo v želodcu leže. Pravi izobraženi Nemci sicer ne razodevajo svojo sovraštvo do slovenskih tirjatev, veliko jih je, kteri celo pripoznavajo uaše pra^iene namene. Toliko bolj pa tisti mešetarji uemške kulture, kteri so enkrat kot ne- omikaai Slovenci se k spavanju vlegli, drugo jutro pa kot izobraženi Nemci se zdramili, si prizadevajo zdaj modrost svoje puble glave med našimi kmeti razširiti. Ti modrinjaki trobijo vsi iz enega roga, mahotna se previdi, daimajo v Celju svojega kapelmajstra, kteri jih trobiti uči. Od vseh krajev slišimo njibovo lažuivo godbo, ali vendar še nisrao slišali, da bi se bil kaki medved vlovil, ki bi htel po tej muziki plesati. Nedavno je ueki mesar Celjski našim kmetom razlagal, da beseda tabor, ako se od zadaj bere, se glasi Robat to je tlaka, iu da tisti kteri slovenske tabore osnujejo druga ne nameravajo, kakor sopet tlako vpeljati. Prav patuetno mn je rodoljubui kmet, kteri tudi Slovenskega gospodarja bere, zavrnol: da tlako so nekdaj, dokler še Slovenci vrednost svoje narodnosti pozuali niso, le Nemci tned nami vpeljali, zdaj pa ko je tlaka za zmirooi odpravljena, bi Nemci in pa naši odpadniki se še vedno radi od naše revnosti in nevednosti bogatili, zato tudi tako črtijo slovenske knjige in časnike, koji podučujejo Slovenec. Treba je tedaj, da se vsi Slovenci zediuimo ia skupno svoje pravice branirpo, drugae bi se res moglo zgoditi, da nas naši brezsrčni in brezvestni odpadniki še na tlako spravijo. Mi SIovenci imamo rodovitno zemljo in milo obuebje, lepo domovino, ona uas bode zmirom zvesto redila, nara ni tedaj treba po svetu fig in rožič prodovat hoditi, in se zavolj tega neriiškega učiti, tni uajdemo doma dela in kruba dovolj. Kdor pa ptuji nied narui hoče biti in živeti, ta uaj se po našeui obrača. Mi Slovenci še nikdar nikoga nismo naprosili, da je iz ptujih dežel se raed nas podal, kadar pa mi med Nerace ali pa Italijane greiuo, nam še pa tudi nikdar ni šk> toliko čez pamet, da bi bteli drugim svojo narodnost posiliti. -t-^etg»=+- Politicni ogled. 17. t. m. se je začel spet državni zborna Dunaja, zbralo se je vendar tako malo poslancev, da se je komaj sklepati moglo. Tirolcev, Poljakov in Slovencev je bilo malo nasočib. Naj prej je bila obljuba novib poslancev. Na to se je bralo več dopisov iniuisterstva notrajnih zadev, s kterimi se je oznanilo, da je nekoliko skleneuih postav cesar potrdil, Grof Taaffe zaeasni predsednik ministerstva predloži, da bi se izvanredne naredbe v Česki potrdile. Predlogu je piidal obširno nagibe, kteri so vlado do tega silili in tudi dokaže, da se je vse to godilo v postavib mejab deceraberske ustave. G. minister izreče željo, da bi Ie spet, ko naj bitrej, mogoče bilo te naredbe odstraniti. Herbst predloži osnovo postavc o imenovanih naredbab in dalje osnovo postave, kako bi se skusilo pobogati zakonske, ki se bočejo ločiti in naznanja, da je tiskovno postavo eesar potrdil. M. Plener predloži dopolnilna doličila zastran kupčijske pogodbe z Anglijo. Zdaj so tudi uradniki ministerstva zunajnib zadev morali priseči na novo ustavo. Državni kanciev Beust je zunajnim diplomatičnim agentom poslal okrožno pismo, ki opravičuje oklic izjemoih naredb y Č esk i. Iz Česke čujemo res prav čudne stvari, posebno kar se tiče svobode naj novejše dobe. Na prazen glas, da so se v Kolinu neka okna pobila, je c. k. vodja namestništva Koler bitro odposlal vojake tamo. V soboto je poslednji objavil nov razglas, v kterem prepoveduje vse sbode in tabore, prepoveduje zbranje na crkrenem žegnauju v Miblovem, in žuga, da bodo po vsej ostrosti kaznovani, ki bodo proti teinu razglasu delali. Okrajnira zastopništvora je dalje zaukazano, naj povedo občinskim županom, da se bodo v posatneznib soseskali vojaške eki?ekucije razpostavile, ako ne bodo odvračale vsak nepokoj. Gininazialni učenei ne smejo nikih znamenj nositi. Novega časopisa ,,Zvon" je bila prva številka konfiscirana. Iz Prage so došli glasi, jla bode knjez Adolf Auersberg cesarski natnestuik v Ceski, dozdaj je vendar tako dolgo vzel odpust, dokler bo trajal vezdajui izjemni stan. — Do tečas pa še se more ronogo prerueniti! — Bivši minister grot M e n s d o r f f bo raesto knjeza Montenuovo poveljnik v Oeski; gvof Sigraund Tbuu pa bo viši deželni uiaršal. — Naredbe, da se na Ceskera policija pomnoži, se se ztuirom delajo; tako je došlo 34 žaudorov iz Bcrna v Prag, iz Duaaja, Gradca ia Ljubljane pa so došli policijski arad-'¦ ~ Biki. — V praškeai mestBem zbora je bilo 13. t. m. aazaaajeao, da se je mestaa policija dala v vladiue roke. Pravi se, da bo zaaai Josip Žuvič miaister za Hrvaško, ako se Bamreč pogodba aied Hrvati ia Madžari v Peštu popolaoma dokoaea. Ker pogodba med Hrvati ia Madžari aeraa prej veljave kot zakon, dokler^se ne reši vprašaaje, kaai dojde Reka, so poklicaai v Pešt Žavič, Šabaj ia grof P ej a če v ič, da še se eakrat posvetujejo z madžarskim odboroai. Tudi v Reko se je telegrafiralo, aaj pošlje svojega poveijeaika. 17. t. ai. se je začelo posvetovanje oaega odseka deželnega zbora v Pešta, ki iaia izdelati aačrt postave, o ravaopravnosti aemadžarskib narodov Ba Ogerskeui. Predsedoval je Sorassib, aasoč jc bil Aadrassy ia Eolvčia. Mtsli se, da bodo seje prav viharae. Slovaaje ia Romaaje boeejo stopiti iz odbora, ako se ae vzeuie za podlago posvetovaflja predlog g. Horvata. V Floreaci se aa cestiae vogle zmiroai pribijajo pnatarski pozivi, ki vabijo Ijudstvo, aaj bi zgrabili za orožje, oklicali republiko, pobili duhovslvo, kapitaliste itd., policija iaia zato polae roke opravila. Kamo še bo to vse peljalo, če se aa ta Bačia vzbujajo aaj aiže strasti? Iz Pariza se piše, da boče Napoleoa svojo armado ZBižati ia da zdaj ima samo 354.000 obrožeaih vojakov. Tudi pred avstrijako-pruako vojsko se je celo edaako trdilo glede aa vojaščiao teb držav ia veadar je bila krvava vojska. — Iz Špaajolske pa se piše, da se je škof izTaragone vzdigaol soper zaiagovalao revolucijo za Burbona Karla VII. ia da ima višc 2000 obrožeaih aiož. — Ministerstvo je doloeilo, da se morajo vsi jezuitovskl saaiostaai v treb daevib zapreti — Jibovo premožeBje bode aarodno preiaožeaje. — Geiicral Priai preklicuje vest, da bi bil prijel deaarao poaioč iz Prusije ia pravi, da se je Špaaija iz lastae moči ia s krvjo svnjih otrok osvobodila. Vezdajaa španjolaka vlada je dobila v aagleškib baakab 700 miljoaov realov aa posodo. Kdo pa bo aastopil vlado aa Španjolskcm, še aioesa ai gotovega. Eaa precej Biogočaa ia delavaa straaka je za re- publiko. Priai jc za aagleškega priaca Alfreda. pa za uaijo (zvezo). poai S e r a a o pa za unijo (zvezo). Provizoncna vlada pa ffiisli pred skle- pom dezelaia zastopmkov ckortezov) povdarjati potrebo mo- narhije iu vlado poaujati portugijskemu kralju.