214. številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. septembra. XVIII. leto, 1885. Iibaja, vsak dan «e*er, iziniMi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v.»tr i j s ko-ogen k e deželo za vso leto 15 gld., za pol leta 8 Kld., za Četrt leta 4 gld. za dom računa se po tiska. Upravništvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklaumcije, oznanila t j. vso aduriuistrativn« utvari. Slovenci! Letos praznujejo vsi slovanski rodovi tisoč-letnico slovanskega blagovestnika sv. Metoda. Pred tisoč leti spoznala sta sv. brata Ciril in Metod, da se le z materinim jezikom da uce-piti v srca živa ljubezen do Boga ; le z materinim jezikom bistriti um in krepiti narodna zavest. Tisoč let dolgo slišali so Slovenci z javnega mesta samo še v cerkvi govoriti v slovenskem jeziku, tako da jir je mogoče bilo ohraniti ta jezik s svojo veiu. vred od roda do roda. A tudi Slovenstvu je napočila zarja boljših dni. V naši dobi širi se omika v vse narodne kroge. Šolstvo izrekoma pa je tisti vir, iz katerega zajemajo ljudstva občno izobraženje ter versko in narodno prepričanje, ako je osnovano na jedino pravem temelji materinega jezika. Kdor ljudstvu zabranjuje njegov jezik v šole ter mu usiljuje tujo besedo, duši v njem s kruto roko najblažje čute do naroda in domovine. In žali Bog! ustanovilo se je mej nami nemško društvo, katero pod krinko, da hoče otrokom svojega naroda preskrbeti pouk v materinem jeziku, ustanovlja šole po naših slovenskih krajih ter vabi va-nje slovenske otroke, da jim cepi s tujim jezikom že v mlada srca mržnjo do lastnega naroda. Nasproti takemu, za nas Slovence pogubnemu delovanju čutili so vsi rodoljubi, da ne smemo križem rok držati in mirno gledati, kako se naša deca potuj čuje, izneverja svojemu narodu in odgoja v mislih in nazorih katoličanstvu nasprotnega nemško-židovskega liberalizma. Vsled splošne želje je podpisani ustanovni odbor sklenil ustanoviti Družbo sv. Cirila in Metoda za vse slovenske pokrajine ter predložil pravila vis. c. kr. notranjemu ministerstvu, katero jih je potrdilo. Družbino delovanje prične se s tem, da se precej napravijo po pooblaščencih, ki jih postavi ustanovni odbor, poddružnice, kolikor je za zdaj mogoče. Te bodo volile zastopnike za veliko družbino skupščino, katera izvoli pravilno družbino vodstvo. Na delo torej, dragi Slovenci, za ohranitev svojega naroda in svojega jezika! Ne dajmo se motiti, če nam očitajo naši neprijatelji, da nas je malo in da se s slovenskim jezikom nikamor ne pride. Samo v Avstriji nas je sedemnajst milijonov Slovanov, da ne štejemo onih osemdeset milijonov, kateri žive" onostran naših meja. Kdor pa zna korenito slovenski jezik, on se lahkoma, rekli bi igraje, navadi drugih slovanskih jezikov. Mnogo naših ljudi našlo je že svojo srečo v trojedni kraljevini, zlasti pa je v Bosno in Hercegovino, priklopljeni zdaj naši Avstriji, odprta pot v prvi vrsti našim rojakom. Ne na Laškem, ne na Nemškem, kjer še domačinu prostora poni a nj kuje, marveč v slovanskih pokrajinah avstrijskih bodo iskali zaslužka in kruha tisti Slovenci, za katere v domovini ne bi posla bilo. A prvi pomoček v to jim je slovenski jezik. Čuvajmo torej svojo sv. vero in ž njo svoj jezik kot najimenitnejšo dedino svojih očetov, kot sredstvo prave narodne omike, kot ključ boljše bodočnosti, in ne oddajajrno teh svojih svetinj, kakor Ezav svojega prvenstva, za skle-dico tujčeve leče. — S tem namenom na delo! Nebeška patrona pa, katera si je družba izbrala, sv. brata Ciril in Metod, ki sta sv. vero razširjajoč prva za slovenski jezik borila se in trpela, bodita naša pomočnika in izprosita našemu delu in prizadevanju Božjega blagoslova! V Ljubljani, 20. septembra 1885. Uataiioviii odbor družbe sv. Cirila in Metoda. Dogodki na Bolgarskem. Mirovna pogodba San-Stefanska, po kateri bi imela biti Bolgarija že velika država, ki bi mejila na dve morji, na veliki Dunav, ki bi pretakana bila od dveh velicih vodti, Marice in Vardara in ki bi obsegala okolu 30O0 kvadratnih milj ter prebivalcev okolu šest milijonov, morala se je umakniti Bero-linskenm dogovoru, spleteničoneinu od nasprotnikov slovanstva. Ali ostal je program bolgarskega naroda ! Diplomacija je na kongresu Berolinskem razcepila narod bolgarski; namestil da bi mu bila dala jedinstvo države, oddelila mu jo kneževino bolgarsko in poleg njo ustvarila še »'ržavno-pravni in mej-narodni nestvor, ki se zove Vzhodnja Itumelija. Okolnosti so kazale bolgarskemu narodu in pokroviteljstvu njegovemu, udati se takim osnovam. Toda program bolgarskega naroda, ki je izražen v Snn-Stefanskem dogovoru in so kratko glasi: zjedi-njenje vseh Bolgarov, ta je ostal živ ne le v kneževini, nego tudi v Vzhodni i Rumeliji in ohranjene so mu ostalo simpatije v tistih krogih, ki so že bili pokazali voljo in moč, uveljaviti ta program in dati mu poln izraz v zemljevidu balkanskega poluotoka. In ni bilo dvojbe, da se ta program tudi kdaj uresniči. Naj se mu jo tudi upirala Evropa, trdilo se je lahko, da bode njega uresničenje baš tako malo ubranila, kakor ni ubranila zjedinjenja Italije, Nemčije, povečanja Srbijo in Črne Gore, ustanovljenja nadbalkanske Bolgarijo in tako dalje. Veniler se pa ni nihče nadejal, da se tako kmalu utegnejo izpolniti iskrene narodne želje sle-harnega Bolgara. Ze danes namreč, ako ne motijo nas vsa znamenja, lahko pozdravljamo dogodke, s katerimi se je zasnula ponovljena jugoslovanska država, zjedi njena Bolgarija. Volja bolgarskega naroda v tem oziru predočila se je zadnjo soboto svetu v konkretni, prejasni podobi. Bolgari v Vzhod-nji Rumeliji odslovili so svojo sedanjo vlado z guvernerjem Krstovieem vred, in po vseh večih mestih pokrajine se je ob isti uri razglasilo, da je upravo prevzel začasen odbor. Naznanilo so je to Bolgarom v kneževini in povabil se knez, da vzame tudi Bolgare v Vzhodnji Rumeliji pod svojo vlado. Ta klic našel je gorečo željo in trdno voljo za zjedinjenjo bolgarsko. Knez je takoj postaviti dal vojsko na nogo, a sam je takoj odpotoval v glavno mesto Rumelije. In ravnokar poroča se nam, daje knez v posebni proklamaciji razglasil s<5 LISTEK. Kandidat nesmrtnosti. (Humoristiški roman. — ČeBki spieal Svatopluk Čech.) VI. (DaUe.) Brez pomisleka ustopi v hišo. Po nekaj korakih na temnem hodniku zapazi na nekih dverih vizitko (ostavko) z napisom: „Filip Brzobohatv." Lahno potrka in čuvši glasni „Slobodno 1" ustopi. To bila je izvestno delalnica Brzobohatega. Ta vzdigne se izza velike pisalne mize, na koji leži razun mogočne kupčijske knjige kopa nevezanih knjig, katerih raznobojne, z mnogimi očividnimi podobami okrašene plati so delale jako pestro in Živo zmes. „Ah, dobro došli!" z.akliče gospod Brzobohatv, vzpoznavši Koudelo in poda mu prijazno roko. Ste — kakor vidim na uri — jako ^edni in to me iz-nenadja tolikanj prijetneje, ker večina mladih spi-sovateljev prezira to krasno lastnlost. Usedite se, gospod Koudela, usedite se!a 1 Vojteh se usede skromno trsčeni stol poleg mize in položi klobuk na kolenV* pritiskaje pri tem brez gotovega vzroka tesnobno na mehko njegovo štulo. Brzobohaty odloži popir, pokrit z mnoštvom številk, in nadaljuje: „No, prestopiva brez okoliščin k jedru stvarnemu. Naznačil sem vam že včeraj v glavnih potezah način, kako bi mogel podpirati vašo nadarjenost in zraven prispodobiti svojim načelom, nameravanim v prospeh našo svete reči in tako dalje. Povedal sem vam posebno dohodke, ki bi je vam mogel ponuditi: malo mesečno plačo, stan — — Ah stan, ta stan. Ta \am bode za res ugajal. Nedostaje mu seveda sedaj še glavni povab: flora v vrtu in zelene trte. Hočete li, pokažem vam precej vaše bodoče bivališče." Vojteh vzdigne se v dokaz soglaša in Brzobohatv odide po ključ v bližnjo sobo. V tem Času ogleda si naš junak slike, s ko-jimi so bile steno kabineta prenapolnene v popolnem pomenu besede. Te slike prepričajo .z nova Vojteha, da je Brzobohatv izvestno entuzijasten častilec umetalno-sti. Kak zaklad krasote je bil tu nakopičen, podoba zraven podobe, gotovo od slavnih mojstrov! Vojteh občuduje umetalno njih vrednost. Posebno ga jo omamila na prvi pogled neka hči Indije s svojo obilno dražestjo, gledajoča najivno kakor volna lahno, prozorno tvarino; to bil je res jeden najnežnejših drugov muselinov, koje zove pesniški Hindu „tekočo vodo" in „večerno roso." Sedaj se vrne srečni lastnik vseh teh stvarij s ključem in poželi, da mu Vojteh sledi. Gresta nekoliko korakov po hodniku, kjer srečata delavno gospo Brzobohatega, zavijeta v stran po tesnem hodničku, stopita nekaj stopinj na vzdol, na prostor, kjer je kraljevala popolna tema, kjer je ključ sprevodnikov precej našel primerno ključavnico v ozkih, nizkih dverih. Z upogneno glavo ustopi Vojteh v izbo, ki ga je v prvem hipu sanjarske njegove nado očarala ravno s to mero, kakor ga je bil prej od zunaj milo iznenadil okrogli, črni prizidek. Bila je ozka in nizka sobica, po večem do tal uglobena, tako da ao je jedino njeno okno odpiralo na sosedni vrt pri tleh. Skozi to okno ukrala se je svit-loba tako bojazlivo, da je veči del sobice napolno-val globoki mrak. To bil je res brlog. „No, kako vam ugaja senčnato to pribežišče, ki sem je posvetil za hram Muzam?" vpraša gospod Brzobohatv. Verujte mi, v vsi hiši in morda na vsem svetu ne najdete ugodnejšega mesta. Tukaj kraljuje posvetna tihota kakor v samostanu. Nobena prozajiške prikazni ulic ali dvora ne bodo raztresalo vaših misli j. In razun tega šepta za kneza severne in južne Bolgarije. Z neopisno navdušenostjo zbira se narod bolgarski pod narodno svojo zastavo, radovoljen braniti bolgarstvo Vzhodnje Rumelije s krvjo svojo in imetkom svojim. Ali tedaj si moremo misliti s-jajnejšo izjavo narod;) in kneza bolgarskega, da se je približal dan zjedinjenja, dan Velike Bolgarije? To je sedaj .. tait accompli", ki je iznenada, nepričakovano udarila v diplomatski avet, in prvo vprašanje, ki se vsem po tem uiiva. je to, kaj-li k I temu poreko državniki evropski V Seveda odgovor je v prvi vrsti važen za Turčijo, v kateri; oblast neposredni t sedajo bolgarski dogodki io katera sedaj zgubiti utegne tisto »varno z>slombou, ki jej jo je preskrbeti hotel lord Beacoustield z V/bodiijo Itu-melijo. Toda „bolni mož" ne bode mogel sam kaj posebnega ukreniti proti preteči opasnosti, in že ga vidimo, da ozira se v daljo, od koder bi mogla priti pomor. V dalji pa stopijo države, ki so pristale k dogovora Berolinskemu, kateri pa je sedaj po zadnjih dogodkih taktično razrušen. Kako stališče da vzemo dotične velevlasti nasproti tem naj- j novejšim dogodkom, od tega zavisni bodo vspehi bratskega nam naroda. To ni še jasno, gotovo pa je to, da so se izza Berolinskega kongresa dlplo - j matske razmere bistveno in tako premen ile, da utegnejo biti ugodna podstava rešitvi konkretnega bolgarskega vprašanja. Dovršilo se je zadnji čas ' trdno prijateljstvo in skupno politikovanje države j avstrijske, ruske in nemške. Zlasti balkanski poluo tok. ki so je zmatral za neusahljiv vir animoznosti mej Avstrijo in Uusijo, hoče se izza sestanka Kro- i meriškega kazati torišče za mirna sporazumljenja mej obema državama In ako s tem jedrom mejna- j rodne politike evropske primerjalno odnošaje, ki jih ; Bolgarija in njena vlada goji do državnikov ruskih, potem je skoro jasno, da pričeta akcija vlade Bol- i garske ne bode trocarske politike klicala na odpor, : nego da imela bode krepko podporo baš od te strani. V to mnenje pritrjujejo tudi majhni dogodki koj po ; sestanku Kromeiiškem. Koj na to je namreč ruski vnanji minister Giers odšel v Franzensbad na Češko ter tukaj obiskal rumunskega in srbskega poslanika. Nekega dne pa se za njim nenadoma pripelje bolgarski knez Aleksander. Pogovor mej knezom in Giersom trajal je celih šest ur. Komentar k temu pogovoru pisali so ruski listi ter trdili, da se Rusija zaradi sporazumljenja z Avstrijo ne misli odreči zgodovinski svoji nalogi na Balkanskem poluotoku. I mi si ne moremo še misliti, da bi Rusija odrekla bila svoje varstvo bolgarskemu narodu, ki ga je sama oprostila, a da bi vlada bolgarska upala si tako daleč brez zagotovljene ruske podpore ali celo proti volji svojih osvoboditeljev. In ker je nadalje vzajemnost vtianje politike mej Rusijo na jedili strani, in mej Avstrijo ter Nemčijo na drugi strani bila zadnja leta in še pred kratkim tako slovesno izrečena, zato je ni skoro dvojbe, da Avstrija in Nemčija vsaj neutralni ostaneta nasproti hvalevrednemu in opravičenemu teženju Bolgarov. Kakor hitro pa je osigurano to, ni se tudi od drugih strani bati kaj ta-cega, kar bi Bolgarom zjedinjenje preprečiti moglo. Ali pozabiti ne smemo, da imamo opraviti z iskro sredi gradiva, ki se rado vname in razplopola na vse kraja. Javaljne bodo možno bolgarsko gi- banje omejiti in rešiti, ne da bi to u| Uvalo na sosede, na neodrešene Bolgare v Makedoniji, na druge turške podložnike, ter zlasti tudi na srbske razmere, na antipatije, ki jih je žali bog polno mej Srbi in Bolgari. Ako se vzprožena stvar hitro in kolikor mogoče mirno ne resi, vzrase nam zopet vprašanje glede Carigrada, pride nam zopet cela vrsta orientalskih vprašanj, katerim se odgovor prenaša že stoletje do stoletja. Bodi pa temu tako ali tako, mi želimo, da bi nas bolgarski sedanji koraki kolikor toliko približali tistemu času, da bi na jugu in vzhodu, bil gospodar Slovan, in v to ime spremljajo tako odločno pričeto bolgarsko politiko naše najtoplejše bratovske želje! Politični ras&glecL t ? t ranije dežele. V L j ubijani 21. septembra. Jutri se snide nov držiivui zl»oi*. Desničarji in levičarji imeli bodo danes na Diuiiiji posvetovanja o organizaciji strank. Desnica bode naj-br2 ravno tako organizovana, kakor je bila do sedaj, levica pa dobi novo ime. Ze v soboto so je odbor petitulvajseterih posvetoval, kako bi se organi/ovala desnica Na predlog Plonera je sklenil, da se bode imenovala „nemški avstrijski klub". VVeitlof je predlagal, da bi se imenovala samo »nemški klub". Končno -ma to stvar odločiti deuašnji shod levičarjev. V 4ittiiJe AržifeVe. StiiKli.ii vlada je podaljšala izjemno stanje za Feterhurg za jedrio leto. — Zdravje ministra notranjega se hitro boljša in se upa, da boda kmalu zopet prevzel sani vodstvo iniuisterstva. Kakor se govori, dobilo je pravosodno niinisterstvo ukaz, da se pospešuje uvođenje ruskega pravosodnega reda v prilialtijskih provincijali. Sklenili so tudi preustrojiti policijo v teh pokrajinah po ruskem vzgledu. Povišal se bode upliv guhi.-rnatorjev, pomanjšal pa upliv nemških vitezov. Na vseučilišči v Drptu se bode uvelo deloma rusko predavanje. N|»:iaij*l&i vojni minister izrekel je že večkrat svojo nezadovoljnost proti generalu Salamanci da ta nikakor neče zopet vzeti reda Rudečega orla, katerega je nazaj posla!. Ta pa vedno ostane trdovraten. Vlada bi ga bila že odstavila, pa se boji, da ne bi se vojska potegnila zanj. Več častnikov, kateri so kazali javno svoje sovraštvo proti Nem čiji in bujskali narod, je vlada prestavila iz Madrida v oddaljene kraje — Nek italijansk list je trdil, da Španija neče nikogar druzega vsprejeti za razsodnika kakor papeža, tega pa protestantovski nemški cesar ne mara. Na to odgovarja oficijozna „ Kiilnische Zeitung", da Nemčija preveč zaupa v nepristranost pepeževa, da ne bi ga vsprejela za razsodnika. Na FraiK'o.sltc'iu je volilno gibanje jako živahno. Tudi do izgledov je že prišlo. Tekla ježe kri. Pri volilskeni shodu konservativcev v Parizu so se sprli prvrženci raznih frakcij in se stepli. Bilo je nekoliko ranjenih. Pokazalo se je, da sloga mej raznimi frakcijami monarhistov, ki se je sklenila poslednji čas, ni posebno trdna. ItcigijsUi zbornici otvorili se bosta 10 prihodnjega meseca brez prestolnega govora. ]>aiij*iki državni zbor sklical se je na 5. dan decembra. Novo zasedanje državnega zbora bode teško kaj vspešneje. VeČina bode prišla z vlado navskriž, pa se bode zborovanje zaključilo. r.gi|>f ovmUi princ Hassau paša bode imenovan poveljnikom čet v Zgornjem Egiptu in v Sudanu. Francoski vojni minister dobil je od admirala Miota iz Tamatave na Vlnil.-ign^kurii brzojavko, da je 10. t. in. iz vel neko rekognoskovanje, da po-izve, kake sojpozicije Hovasov pri Tarafatu. Pri tem je pa prišlo do boja, pri katerem je bilo na franco-skej strani 4 častniki in 33 mož mrtvih iti ranjenih. Dopisi. Iz SJoi ciisKc IS intrige 18. sept. [lzv. dop.j (Afera P a sc o lo - v a.) Ako bi bili slavni Slovensko-bistriški „kulturtragerji" molčali o tem, kar je dne 4. t. m. „Tagespost" objavila, in kar je „SUdst. Post' dne 5. t. m. iz .,Slov. Naroda" posnela, namreč, kako je bil dne 24. p. m. prof. Pascolo na državni cesti v Slovenski Bistrici domov grede tolovajsko napaden in ranjen, in ako bi ne bila dne 10. t. ni. „Tagespost" o tej stvari prinesla zlovoljno zavitega dopisa iz Slov. Bistrice, molčal bi tudi jaz o tem. Ali ker je „'jf agespost" poročala, da prof. Pascolo ni bil napaden zavoljo svojega političnega prepričanja, ampak da se je to dogodilo le vsled vina in zastran neke ženske, to me sili, slavnemu občinstvu bolj obširno in natančno pojasniti ves rečeni dogodek. Potem bode sodba lahka, zakaj so dotični mestni hlapci, po noči oboroženi z bikovei in palicami napatili prof. Pascola. Gospod Dominik Pascolo, sedaj profesor v mestu Ufa na Ruskem ima blizu Slov. Bistrice posestvo, kjer še živi njegova že blizu 70 let stara mati in sestre. Vsako loto o počitnicah je prišel obiskat svoje sorodnike, tako tudi letošnje leto. Stanoval pa je letos večinoma v Slov. Bistrici pri svojem svaku, krčtnarji in neustrašenemu narodnjaku. Rad je občeval z narodnjaki, a ogibal se je posebno letos, kolikor mogoče družbe naših „kultur-triigerjev", kar se je onim, ki v Slov. Bistrici zvonec nosijo, najbolj pod nos kadilo. Dne 24. ni. m. sešel se je prof. Pascolo v gostilni g. Adelstajna z narodnjaki, da bi od njih slovo vzel, ker je imel drugi dan odpotovati na Rusko. Pril|ka ta je nanesla, da se je pri prijateljih zamudil do 12. ure po noči. Ko pa se poslovi ter odide po cesti kakih pet minut daleč od Adelstajna, začuje in vidi ob cesti žensko jokajoče. Misleč, da se jej je kaj zgodilo, stopi bliže ter jo vpraša, kaj jej je. A tedaj skoči nadenj nepoznan človek ter ga udari po glavi, češ, koga kaj to briga. In ko se mu Pascoli v bran postavi, priskočijo še drugi poprej skriti mestni hlapci, ter ga prav po tolovajsko začno tepsti in tepli so ga, dokler ni prispel mož Marčič in našel, da šestero njih na profesorji kleči in ga tolče z bikovei po glavi. Vsa sreča je tedaj bila, da je prišel na pomoč Marčič, kije takoj tudi prijel jed-nega hlapca. Kaj sta torej tu imela opraviti vino in ženska? Čuditi se pa moramo, da tisti od Mar-čiča prijeti hlapec ni bil od Slovenjebistriškega policaja zaprt, potem pa tudi, da je zdravnik Janah konstatoval rano za „leiehte Verletzung", v Gradci je pa bilo spoznano, da je prof. P. bil „težko ranjen". Že to kaže, da je bila reč nasnovana, ker so se nekateri, kojih imena naj bodo še skrita, ustili, kakor na pr.: „Jetzt haben sie doch einmal den vvindisehen Professor ordentlich durchgehaut; erschlagen hittten sie ihu sollen," itd. Vse to, ako- iz teh tihih sten kos romantske minolosti. Služile so pred leti, kakor vsa ta hiša, samostanskim načelom in tukaj, v tej sobici, bila je nekaka ječa, v koji so se lahkomiselni novinci kaznovali v svojih prestopkih." Te besede povznesle so Vojteha najedenkrat na stališče, od kojega se je pomiril s tesno sivo sobica. Domišljija njegova oživila je v hipu v tihem kraji podobe bledih mladih obrazov pod rjavo kapuco, prizore molitev in eksorcizmbv, temno poezijo mništva. Da, ta celica s svdjim romantiškirh mrakom godila je mnogo boljše za stanovanje poeta, nego kaka navadna svitla sobana 'za svobodno gospodo za deset zlatov mesečnine. Ko se oči navadijo na v tem prostoru kraljujoči polusvit, vidi se v njem popolnem dobro. Ogledati ni bilo mnogo. Miza, stol, postelja. „V tej sobi ste od danes neoiriegem gospod," nadaljuje Brzobohatv. „Naselite se lahko precej v nji. Kje imate svoje reci?tt Nimam ničesar razun te obleke in svojih rokopisov," odgovori Vojteh zardevši. „Vse drugo pustil sem na stričevem domu." „Nič ne de. Nosite vse svoje imetje s soboj, kakor pravi filozof. Sicer pa, mislim, imate tukaj vse, kar bodete potrebovali za prvi trenotek. Spisal sem že Inventar in hočete li, prejmete lahko sedaj precej vse, kar v tej sobi leži in stoji, kar je z žrebljem pribito ali v zid udelaho, kakor pravijo pravniki," pravi z 'usmenom Brzobohatv in izvleče iz Žepa papir, s kojega je prečital ta-le seznam predmetov: v Jedna postelja iz metikega lesa, nebarvana, z desetimi prožili." „Jedna slamnica s svežo slamo, z jedno odejo, jedna povrhna pernica in dve blazini s progastimi lisami." „Jedna miza iz mehkega lesa nepobarvana, z mizriico." p Jeden stol tudi iz mehkega lesa In nepobarvan." „Jeden obešak za obleko." „Jedno umivalo z vrčem za vodo." „Jedna krtača za obleko." „ Jedna krtača za zobe." „Jeden glavnik." „Jedno malo zrcalo, okrogla škatla z zaporom." „Ostale stvari so tukaj v miznici," pridene Brzobohatv. „Tako! Ljubim pred vsem red. Sprejmiti ta inventar in volite ga v vsakem slučaji ohraniti. Kadar bi razun teh reči in nadarjenosti morda še česar potrebovali, mi le kar povejte. A propos — nedvomno ste ljubimec slik? Imam gori v svoji delalnici celo galerijo, — izberete si lahko popolnem po vaši volji tri ali štiri komade. Pripiševa je k inventaru." Ta velikomiselne ponudbe zbrisale so v hipu utisk prostote, ki jo je učinil na Vojteha orineneni inventar. Tri, četiri krasne slike od slavnih mojstrov, v Okrašenih okvirih, bodo gotovo dragocen prirastek k opravi te sobice. Ni treba pristaviti, 'da je videl mej rijimi Že v duhu pbvabno bajadero, odeto „v tekočo vodo" in večerno roso." Škoda le, da ni mogel utakniti v razsvetleno to sobo vse podrobnosti onih umotvorov. Meceno pbzori Vojteha Še na prijetni razgled na vrt, nad kojim je v Um ranem letnem čašu jako ttialo oči tidpašel. Vender rahle črne gredice in brezlistni ćepljeuci pred oknom dajali so že slutiti bodočo krasbto. V ozadji pa šo se črnili tajno na polu razbiti, z zimzelenom obraščeni stebri nekake zapuščena gotsko Cerkvice, spominujote živo na staro opatstva, s kojih slikanjem se "VValter Scott tako rad zabavaj Vojteh bil je popolnem zadovoljen. tDulje piih.) ravno je prof. Pascolo obče znan, da je miroljubiv mož. Zelo radovedni smo, kaj bode pokazala obravnava proti napadovalcem in njih svetovalcem. ■ /• Kranja 18. sept. [Izv. dop.] Naše mesto ima vsled svoje ugodne lege še lepo prihodnjost, nekaj glede kupčije, nekaj pa kot letovišče. Kupčija je že danes tako razvita, da v marsičem prekosi Ljubljano. A kot letovišču manjka našemu mestu senčnatih sprehodov in kopališča. Do sedaj se pa ni moglo Bog ve kaj nasaditi ker so najugodnejša posestva za nasade bila v trdnih rokah. A ravno sedaj pa prodaja posestnik kranjskega gradu prav poleg mesta ležeče parcele, ki so kakor nalašč pripravne za ljudski vrt, katerega naše mesto tako živo potrebuje. Tu je prostora dovolj za lepe drevorede, igrališča za otroke in cvetične gredice. Marsikateri turist, katerega je sedaj pregnalo pekoče soluce iz našega mesta, bi ostal tu, ker bi se vsaj lahko zatekal v ljudski vrt. To je pa znano, da s turisti prihaja tudi denar v mesto in bi vsaj marsikateri posestnik za svoje j prazne sobe dobil lep denar. A ne le kot šetališče ima omenjeni pro- j stor tako veliko veljavo za mesto, nego tudi kot i sel išče. Naše mesto se more širiti le proti severu, j In če pride kak žid, izkoristil si bode ta prostor do dobrega in ga razprodal v malih parcelah za 20 tisočakov. Zato se pa sliši po mestu le jeden glas: Ta prostor mora postati mestna lastnina. Saj ima mesto denarja. In če bi ga ne imelo, boljše bi bilo, da si ga izposodi, kakor pa to ugodno priliko zamudi. In naši mestni očetje, dasi včasi prekonservativni, bodo menda tudi poslušali želje svojih volilcev in kupili torej ta, za mesto jako važen prostor. Bog daj! Slovensko Učiteljsko društvo. iDnlj« in konec.) Gospod Tomšič pravi, da o tem se govori vsako leto. Po njegovih mislih slovenske učne knjige za pedagogiko ne bodo upeljali, zategadelj nam tudi zanjo podpore ne bodo dali, naj jo tudi spišemo. Dotično društvo daje podporo samo za knjige mladini namenjene, ne pa takim, ki so namenjene za učitelje. Nadalje govornik priporoča, da bi vsi slovenski učitelji se upisali v Slovensko učiteljsko društvo in se tako bolj zjedinilo. Preustrojili naj bi pa to društvo nalik hrvatskemu pedagogijskemu društvu. S tem bi lahko marsikaj dosegli, kajti veliko nas je. „Hrvatsko pedagogijsko društvo" izdalo je že 28 knjig in sedaj mislijo v Zagrebu graditi „Učiteljski dom", ki bode gotovo prej dovršen, kakor „Narodni dom" v Ljubljani. Tako kakor hrvatski bi lahko napredovali tudi slovenski učitelji. Potem se je začel razgovor o Učiteljskem tovariši, katerega se je udeležilo več učiteljev. Gosp. Bregar priporoča, ki bi se osnoval drug list, ki bi boljše zastopal interese ueiteljstva. Učiteljski tovariš je pri nekej priliki preveč brezobzirno pisal o učiteljicah, tako da poslednjo ne morejo več podpirati lista. Govornik misli, da naj bi se letnina društvenikom povišala od 1 do 3 gld., in zato naj bi pa društveniki dobivali nov'u^iteljski list zastonj. Gospod predsednik misli, da misel o osnovi posebnega društvenega lista iz več uzrokov ni iz-peljiva, in zagovarja „Učiteljskega Tovariša", kateri list vse premalo učitelji podpirajo 'z'gradivom. Gospod Jerše obžaluje, da je mej učitelji tako malo sloge, da se javno prepirajo1 in grde'. Gg. S t e g n a r in Tomšič poudarjata, da se b praznim besedovanjem stališče »Učiteljskega Tovariša" le ^podkopuje. Komu bi se pa po presnovi izročilo uredništvo ? Naj le od-bero gospodje 5 ali ,10,, društvenikov izmej sebe, ki bodo jamčili za list. Dokler se pa to ne zgodi, naj se pa opuste'tudi vsakoletna posvetovanja o „Uči- teljskem Tovariši", i Nadalje se je nasvetovalo, da bi društveni odbor prevzel, vodstvo Sl6vstyenega delovanja. Presoja naj in določuje, katerih knjig na šolskem polji najbolj potrebujemo in poživlja učitelje, da obdelujejo dotično tvarino. Soglasno s tem nasvetom predlaga g. Stegnar nekoliko tvarine za spisni in jezikovni nauk. , Koncem se j'e vsprejelo še več nasvetov. Mej družimi nasvet g. Val. Burnika, ki se ' tiče ! izdajanja zemljevidov slovenskih okrajev, in nasvet g. M. Kosa, da društvo prosi 'merodajne šolske oblasti, da dovolijo porabo hrvatskih zemljevidov. Ko so bila posvetovanja končana, volili so se pregledovalci računov in odbor, in so bili izvoljeni vsi prejšnji odborniki. Domače stvari. — (Tiskovna pravda „Slovenskega Naroda".) Kakor smo že omenili, razpisala seje na danes dopoludne ob 9. uri obravnava v pravdi M. Jonkota iz Bolca proti Ivanu Želez ni kar ju, uredniku „Slov. Naroda" zaradi razžaljenja časti. Ker je dopoludne prišla druga, manjša obravnava vmes, izžrebali so se dopoludne samo porotniki in se je obravnava še le popoludne ob 4. uri pričela. K obravnavi prišlo je iz Bolca 20 prič in kakor vse kaže, trajala bode obravnava vsaj dva dni. To-žitelja zastopa dr. Suppan, zatožeuea pa dr. Krašovee. Nadaljno poročilo moremo tedaj pričeti v jutršnjem listu. — (Dolenjska volitev.) Piše se nam iz Metlike: „Protest zoper nepostavno volitev prof. Šuk-ljeja izročil se je državnemu poslancu kanoniku K lunu, da ga predloži državnemu zboru. Upamo, da bode državni zbor delal po gaslu: Vse po postavi, resnici in pravici!" — (Naši državni poslanci) odpeljali so se danes dopoludne z brzovlakom na Dunaj. — (Vabilo k rednemu občnemu zboru) „Glasbene Matice", ki bode dne 26. septembra 1885 zvečer ob 7. uri v čitalnični dvorani. Vspored: 1. Predsednikov ogovor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo s poklndanjem društvenega računa in proračuna za bodočo leto. 4. Volitev p re-gledovalcev računov. 5. Posamični nasveti. G. Volitev prvomestnika, blagajnika in 18 odbornikov, katerih najmenj 12 mora bivati v Ljubljani (§ 10. dr. prav.) Po § 9. dr. prav. glasuje in voli vsak osobno, samo vnanji družabniki sinejo voliti pismeno, svoje ime na volilnem listku dodavši. Iz odbora „Glasbene Matice" v Ljubljani dne 19. septembra 1885. F r. It a v n i h a r, prvoniL'Htnik. — (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 22. dan septembra 1885. leta ob G. uri zvečer v mestni dvorani. — L Naznanila prvosedstva. II. Obljube meščanov. III. Finančnega odseka poročilo a) o dovoljenji nagrade onim mestnim detektivom, ki so zasledovali pse, katerih gospodarji so se odtezali plačilu pasje takse; b) o Josipa Streharja kupni ponudbi za mestno zemljišče v Gradišči, pare. št. 42 ; c) o pokritji in zaračunjenji troŠkov plačanih iz mestne blagajnice za predpriprave za vodovod. IV. Šolskega odseka poročilo a) o ustanovitvi samostalne jednorazredne ljudske šole na mahu; b) o razpisu službe šolskega sluge in laboranta na c. kr. veliki realki Ljubljanski; c) o oddaji mestne ustanove za učence državnega obrtnega učillšča v Gradci. V. Mestnega odbornika Frana Potočnika samostalni predlog glede pravilnega prenovljenja pročelja mestni hiši. VI. Mestnega župana samostalni predlog, naj se vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu pošlje prošnja za ustanovitev poštnih podružnic v Ljubljani. Tajna seja. — (Knjižice „T i sočletn i ca Metodo v a") naročil je gospod župnik Fil i p Kramar v Dorn-bergu deset in gospod Josip Kodelja v D o m-bergu dvajset iz tiso v. — Vsak, kdor jo to knjižico prebral, ne more zadosti prehvaliti njenega prekrasnega obsega. In v resnici je tudi najlepši spomin na letošnjo tisočletnico, katerega naj bi nobeden rodoljub ne pozabil si naročiti. Ob jednem pa bodi vsacega rodoljuba dolžnost širiti prelepo to knjižico mej narod že zavoljo tega, ker je čisti dobiček od nje namenjen za narod naš tako imenit-nej šolskej družbi „Sv. Cirila in Metoda". Čehi so za svojo »osrednjo šolsko matico" nabrali že skoro milijon goldinarjev. Mi sicer toliko storiti ne bodemo mogli, zato pa pokažimo, da poznamo svojo narodno dolžnost vsaj'tedaj, kedar brez velikih gmotnih Žrtev in brez posebnega truda, kakor ravno s, prodajo imenovanih knjižic, (lahko zagotovimo našemu šolskemu društvu lepo podporo. — (Preizkušnje o učiteljski sposobnosti) za splošnje ljudske in meščanske šole v Ljubljani bodo v 19. dan oktobra t. 1. in naslednje dneve. Učitelji in učiteljice, ki hočejo priti k tem preizkušnjam, naj svojo prošnje sestavijo v smislu ministerske postave z 8. junija 1883. leta, št. 10G14 in zadevajoče postave z 2. maja 1883. leta ter naj jih potoma svojega šolskega voditeljstva oddajajo pri svojem višjem okrajnem šolskem oblastvu, pod katerim šo zadnjič služili. Oddajo naj se pa o pravem času, tako, da jih bodo okrajna šolska oblastva mogle ravnateljstvu izpraševalne ko- misije predložiti do 5. oktobra t. 1. Učitelji in uči teljice, ki se bodo odobrili za preizkušnjo, se bodo sklicevali s posebnimi vzprejemnicami. — (S Štajerskega) se nam piše: Gospod Ludvik Arnhard, bivši podučitelj mestne šole v Ptuj i postal je ravnokar stalni meščanski učitelj na dekliški meščanski šoli v NViihringu poleg Dunaja. Ta blag gospod je na prošnjo Ptujskih nemčurjev in še nekaterih nam neprijaznih oblastev, zato ker je Slovencem prijazen bil, iz Ptuja bil prestavljen v Mtirzsteg in od tod je prišel na Dunaj, kar je 1 bila njegova želja. — Umrl je upokojeni nadučitelj : v Monsbergu pri Ptuji, g. Jožef Potočnik, ki je bil rojen leta 1805 v Celji. Bil je blaga duša, iz-! boren učitelj, vrl narodnjak in je nad 50 let služ-■ bo val. Zapustil je dva sina, ki sta oba na Sloven-! skem spretna nadučitelja in vrla narodnjaka. Naj v miru počiva in naj bode marsikateremu v vzgled! — (O sedmošolci Rožniku,) o katerem smo pred tednom dnij priobčili, da je utonil, a da se ne ve za njegovo truplo, poroča se danes, da so ga našli včeraj v Vevčah, ležečega za grmom v Ljub- ' ljanici ter pripeljali ga v Ljubljano. Pokopljejo ga ! danes popoludne pri sv. Krištofu. — (Sodišče na Vrhniki.) Piše se nam z Vrhnike dne 20. t. m. : Odkar je blizu pred tremi meseci bil od tukaj premeščen avskultant g. Ravnikar, ima naše c. k. okrajno sodišče le dva prava uiadnika. Če pa tudi g. sodnik in g. pristav z izredno marljivostjo in požrtvovalnostjo opravljata svojo službo, vender čutijo že tudi stranke, da imata I dela nad svoje moči, ker so nekamo dolgi rokovi j za obravnave in rešila. Še obteževalniše pa je to stanje ravno sedaj, ker g. sodnika od rednega dela odvira bolezen, in ker je g. pristav dobil dovoljenega nekoliko zasluženega odpočitka. Dogodilo se je te dni, da so so malostne razprave morale preložiti, ker ni bilo nobenega, da bi izrekel s'odbo. Zato je tedaj opravičena želja, izražana od občinstva, da bi se kmalu predrugačile te razmere pri našem sodišči. — (Ogenj.) V Šent Vidu nad Ljubljano, kjer se je včeraj izredno slovesno praznovala 800 letnica tamošnje župnije in kamor je došlo par tisoč ljudij, navstal je popoludne pri mesarji g. Jenku ogenj. Pogorelo je gospodarsko poslopje. Dasi so ogenj hitro omejili iu udušili, se jo vender pogrešalo gasilnega orodja, zlasti brizgalnico. — (Tope ž i.) V soboto po noči bil je tepež v Šikčevi gostinici na Križevniškem trgu. Vozarski pomočnik Janez Jakopič bil je ob V* L uro zjutraj z nožem v trebuh sunjen in težko ranjen, da so ga morali odnesti v gostilnico. Taisto noč je bil tepež pred hišo Klemenčič-evo 'na Rimski cesti št. 17 in je bil Janez Semrov, kočijaž pri g. Kušar-ji težko ranjen na glavi ter'prenesen v bolnico. Šest1 pri te-pežu udeleženih je zaprla mestna policija. — (Izpred porotnega sodišča.) 'Pri prvi obravnavi v soboto je bil zatožen 1G let' stari France Tomec iz Kranja hudodelstva posilstva. A porotniki so ga v t;ajni obravnavi jednoglasno "oprostili rečene zatožbe. — Popoludne je bil patožen Josip Vidmar hudodelstva težke telesne poškodbe. Obtožba dolži Vidmar-ja, da je pri veselici požarno hrambe na Vidu pred gosp. Kotnikovo hišo Francu Meidak-u pri tepeži izbil levo oko. A priče ' izpovedale so nasprotno obtožbi in porotniki so Vidmarja oprostili hudodelstva težke telesne poškodbe, 'kakor tudi soudeležbo pri tem hudodelstvu. — (Vabilo k dijaški veselici,) kojo prirede Kranjski visokošolci v spomin tisočletuice Metodijeve v prostorih Kranjske čitalnice 27. dne meseca septembra 1885. 1. ha korist čitalnice Kranjske. — Vspored: 1. Slavnostni govor. — 2. F. S. Vilhar: „Lupfca". AleŠan zbor. — 3. A. Foerster: „Njega ni". Moški čveterospev. — 4. Ch. Gounod: „Vspomladi". Samospev za sopran s spreinljevAnjem glasovirja. —■ 5. I. Fleišman: „Luna sije". Čveterospev ža sopran, alt, bariton in bas. — G. F. S. Vilhar: j,Slovo". Moški zbor z bariton-solo'in sprem-ijevanjem glasovirja. — 7. „Gospod Oap'ek". Vesela igra v jednem |ksjanji. —.8. Ples. — Začetek točno ob 8. uri. — Ustopnina dijakom in čitalničnim udom 40 kr., neudom 70 kr. — (Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) priredi v nedeljo 4. dan oktobra veliko slavnost v Renčali, da se tako praznuje imendan našega presvetlega cesarja Frana Jo-tipa I. Veselica bode popoludne na vrtu grofa Stra-solda . Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Sofija 31. septembra. It ur/. Aleksander izdal proklamacijo« s katero si pridevljc naslov kneza severne in južne Bolgarije. Splošno navdušenje. Narod zastavlja življenje in svoje vse za obrambo Vzhodnje Ilumelije, če bi bila napadena. Knez je včeraj došel v Kazanlik in dospe danes popoludne v Plovdiv. Dunaj 21. sept. „Fremdenblatt" pravi, da je nepričakovano postopanje kneza Aleksandra težek pregrešek proti pravu mejnarodnemu in provokacija Turčije. Evropa ne more gladko odobriti prelomljenja pogodbenega prava. Ker so odnošaji evropskih vlad prijateljski in ker je želja po zložnem vkupnem postopanji vsestranska, nadejati se je trdno, da bode gibanje kolikor možno tesno omejeno in se tako najvišjim odločilnim pravicam Evrope pridobi podlaga za primerno vplivanje na razvitek dogodkov. Dunaj 21. septembra. Kralj srbski, kralj in kraljica rumunska šli preko Dunaja domov. Kralj srbski imel dve uri pogovor z angleškim poslanikom. Rim 21. septembra. Sicilijanska, s Pa-lermo po železnici zvezana mesta terjajo, kakor pravijo zastran nevarnosti kolere, da naj se popolnem pretrga zveza s Palermo. Vlada ima trden sklep, varovati red in svobodo. Haag 21. septembra. Včeraj velika demonstracija za uvedenje obče glasovalne pravice. Govorniki izjavili, da narod za to stvar zadnjikrat nastopa postavno pot. Pariz 21. septembra. Pri včerajšnjem volilskem shodu delavcev pred borzo resni tepeži. Več osob ranjenih iz revolverjev. TI VABILO katero priredi „Slovensko pevsko društvo" v nedeljo 27. septembra i.HH5. leta tt Oelji- A. Dnevni red za I. veliki zbor, ki bode isti dan tamkaj v čitalnici ob 11. uri dopoludne: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. a) Volitev predsednika in odbora, b) Volitev preglednikov računa. 5. Posamezni nasveti. B. Vspored pevskega zbora s sodelovanjem polnoštevilne godbe c. kr. 47. peš-polka baron pl. Beck popoludne ob 1 o. nri v prostorih pri „Slona" (Hotel Elefant): 1. Dr. Benj. Ipavec — Ouvertura k opereti „Tič-nik", vojaška godba. 2. Kral — Valse espagnole „Die Scbone von Va-lencia", vojaška godba. 3. Dr. Benj. Ipavec — „Mi vstajamo", moški zbor. 4. Meverbeer — Schattentanz iz opere „Dinorah", vojaška godba. 5. A. Foerster — „Slava Slovencem", moški zbor. 6. A. Leban — „Slovenska deklica", solo na rogu s spremljevanjem orkestra, vojaška godba 7. F. S. Vilhar — „Bodi zdrava domovina", mešani zbor. 8. J. Kock — Ouvertura k opereti „Serežan", vojaška godba. 9. A. Foerster — „Sokolska", moški zbor. 10. V. Parma — „Pesnij venec", vojaška godba. 11. Dav. Jenko — „Tiba luna", mešani zbor. 12. Hoznorek — Polka francaise „Dijaška", vojaška godba. 13. Nedved — „Zvezna", moški zbor. 14. Dubetz — Polka mazurka „Harmoniefreundin", vojaška godba. 15. Dr. Gustav Ipavec — „Slovenec sem", moški zbor. 16. Strobl — Potnica „Spomin na Ptuj", vojaška godba. Začetek točno cb Vi 5. uri popoludne — TJstopnlna za OBobo 50 kr. po koncertu prosta zabava s petjem posameznih, godbo in plesom. Ustop imajo čast p. n. udje, povabljeni in upeljani gostje. Pri neugodnem vremenu bode ta pevski zbor tamkaj v dvorani. Od/bor.. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta . .......8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravtiiStvo „Slov. Naroda". Tujci: ~ ~~~ 20. septembra. Pri Nlonn t Dr. Schiesstl z Dunaja. — Petrič iz Gradca. — Albini z Dunaja. — Ahniči iz Trsta. — Blum-rich, Machauek z Dunaju. Pri MmII#Is Pl. L,ichtenfels, Mainer z Dunaja. — Gruden iz Gorice. — Pollak iz Celovca. Tržne eenr v LJubljani dne 19. septembra t. 1. Št. 7G46. Razglas. (541—2) kr. Špeh povojen, kgr. . *l.jkr. i Pšenica, hktl. . . . 50 —166 : Rež, n ... B 68 Surovo maslo, „ — 84 I Ječmen, n ... 437 Jajce, jeduo .... -m ' Oves, „ r- . . 9 99 Mleko, liter .... - 8l J Ajda, n ... 4 37 Goveje meso, kgr. -64| Proso, n ... 5!20 Telečje „ „ -56 Koruza, » ... 5|4< Svinjsko „ „ — 66. Krompir, n ... 2 67 Koštrunovo „ „ — 34 Leća, 9 ... s _ — 45 Grah, n ... H — Golob...... — 17 Fižol, » ... 8,50 Seno, 100 kilo . . 1 69, Maslo, kgr. . _ 1)0 Slama, „ „ . . 1 69 i Mast, — 80 Drva trda, 4 □ tnetr. 760! i Speh frišen, „ — M „ mehka, „ „ 540 Meteoro logično poročilo. 9 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. j 19. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 26mm. 73559 mm. 737 06irm. 12 2° C 24 4° C 160° C si. jvz. si. jvz. brezv. jas. jas. jao. 000 mm. 20. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738 80 mm. 737 94 ram. 739 04 mm. 12 8C 24 2° C 16 0* C 1 brezv. si. jz. brezv. megla jas. d.jas. 000 mm. Srednja temperatura 17-5» in 18*3°, za 'J 7° in 4-5» nad normalom. XD-u.n.£i3sls:SL borza dno 21. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ...... Zlata renta........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ..... ....... Srebro............. Napol.......... . , C. kr. cekini.......... Nemške marke......... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4% avBtr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 4°/0...... „ papirna renta 5°/0...... 5P „ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč avBtr. 4Vt°/o zlati zaBt. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig, Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld a. v. . . Jako dobro onranjene (549—1) prodajalniške stelaže s plohom aiikoin), v katerem so 3 posode za navadno olje, 1 za petrolij in 1 za sol prodajam ceno zaradi razširjanja svojo prodajalnice. Tom. Tollazzi v Dolenjem Logatci. ZBIIZTJL UP t ULJ 3, je jedno nadstropje velik hram na veliki cesti, zraven cerkve, na katerem se že mnogo let krčmari, s pripadajočo delavno zemljo in ogradom pod ugodnimi pogoji nn prodaj. Kdor koče kaj vo6 Izvedeti, naj so oglasi v odvetniški pisarni dra. Ciregorlča v IHujl. (538—3) 82 gld. 45 kr. 82 it 95 1 108 n 90 n 99 n 60 n 867 n — n 284 n 60 n 125 * 50 n — it — n 9 n 94 n n 90 i 61 m 65 i 127 50 171 n — 109 n 50 n 99 20 i 92 n 15 0 104 n — n 116 m 25 n 124 B 10 n 115 n 25 106 n — 176 n 75 „ 18 20 101 M 50 n 191 • — n C. kr. okrajno sodišče v Krškem objavlja, da se bodo zemljišča gospoda Feliksa Reya plemeniti Castelletto, ležeča v katastralni občini Ravno v Nemški vasi, obstoječa iz njiv, pašnikov, senožetij, gozdov in pa vinogradov po posameznih parcelah dne is. in će treba tudi 21». Ncpt. t. I. pričenši ob 9. uri zjutraj na mestu ležišč v Nemški vasi na prostovoljni javni dražbi prodajala. Pogoji, po katerih mora vsak kupec 10 odstotkov kupilne svote kot vadium precej vložiti, in kateri se bodo pred pričetkom objavili, kakor tudi katastralne mape leže v pregled pri tej sodniji. C. kr. okrajno sodišče v Krškem, dne 16. septembra 1885. Tinktura za kurja očesa. Najboljšo in najgotovejSe sredstvo zoper kurja očesa in zoper trdo kožo na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s penzeljčkom pomažu bolni del na nogi. V kratkem času odpravi ista brez bolečin vsakotero tr-dino z bolnih delov na nogi. Stekleničica z rabilnim navodom in penzljem vred velja 40 kr. (408—11) Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: IJH1KV1 TmiVLOCZV« zraven rotovža v Ljubljani. •9 Dr. Snraiiffer-Jev« kapljice za I©!«!®©« Tajni medicinski in dvorni sovernik dr. Biicking, medicinski sovetnik dr. Cohn, dr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuhobolja, zaslizenjn, želodčne'] kislini, vzdigovanju, omotici, kolika, škrofeljnom itd., proti zlatej žili, zapre tj u. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jed i j. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stckl. 50 in 30 kr. Pri gospoda leknrjl Svobodi, pri Zlatem orlu, ii» PreAlrnovem trign. (716 — 74) Velika partija i(W8-ii2) (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po S gl. <. Storch v Brnu. A ^- <,o ne dopadalo, se more zamenjati, i. • . proti pošiljatvi marke za 10 kr. Slsossi -iO let preslsušenst c. kr. dvor. zdravniku, iu sobe Dr. POPP-a zobna in ustna voda. ]>uiiaj. nicsto, IJonnrrgasse 3. Zdravniška potrdila. Prof. dr. Oppolzer, bivši rektor magnif., prof. c. kr. kliniko na Dutiaji, kr. saks. dvorni svetnik itd. Jaz sem preiskd Vašo Anatherin ustno vodo in spoznal, da je priporočevanja vredna. Prof. Draaohe rabil je pristno Anatherin ustno vodo na svojem medicinskem oddelku v c. kr. občnej bolnici za posknšnjo in se izjavil, da je primerna svojemu imenu in izvrstna. Dr. Kalnzbauor, ces. svetnik, bivfii profesor. Rabil sem Popp-ovo Anatherin ustno vođo pri jako velikem številu svojih bolnikov pri ustnih in zobnih boleznih z izrednim vspehom, ker sem preverjen o njenej kemično čistej kakovosti. Tudi pri kroničnem katara jo dobro, ako so bolni deli ust, grla in vratu namažejo b Popp-ovo Anatherin astno vodo. (322—2) Prof. Schnltzler rabi Popp-ovo Anatherin astno vodo pri boleznih ust, vratu in grla, kakor tudi pri boleznih zobnega mesa z najboljšim vspehom. Dobiva se v Ljubljani pri leknrjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petrlčič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: F. BOmches, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; ti Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblok, lekar; v Novem mestu: J. Bergman, D. Riazoli, lekarja; v Kamniku: J, Močnik, lekar; v Trebnjem: J. Rup-reeht, lekar; v Crnotnlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar jj^- P. n. občinstvo se prosi zahtevati izrecno c. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti samo take, ki imajo mojo varstveno znamko. I^j Več ponarejalcev in proilajalcev na Duiiaji in Inspraku bilo je nedavuo obsojenih k občutnim kaznim. " lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.