Leto XXXVII Št. 14
Murska Sobota 9. april 1987
Cena 200 din
NASLOV
DOBRA SETEV, OBILNA
Pomurski kmetijci so jesensko setev pravočasno in dobro opravili, saj so z ozimnimi žiti zasejali približno tretjino vseh njivskih površin. Ob letošnji žetvi bo potrebno tako požeti od 5 do 10 odstotkov več polj kot lani, pričakovati pa je, da bo tudi pridelek boljši od lanskega. Družbena kmetijska gospodarstva so jeseni zasejala pšenico na 2.673 hektarjih in kmetje na okrog 14.000 hektarjih, slednji pa naj bi tržne presežke oddali s 6.370 hektarjev.
Pogodb o tržnem pridelovanju za vse te površine sicer niso sklenili, vendar pšenico oddajajo tudi tisti, ki jih ne sklepajo, in ob dobrem pridelku je pričakovati, da so se v Pomurju letos približali načrtu odkupa pšenice. Kljub zimskemu mrazu so namreč posevki v glavnem dobro prezimili, ponekod ji je nekoliko prizadel marčevski mraz, pa tudi moča, vendar lahko ob ustrezni agrotehniki pridelovalci še marsikaj popravijo. Na tretjini površin pšenice so pridelovalci jeseni zasejali kakovstno seme, nekateri pa so že opravili tudi prvo spomladansko dognojevanje. Nekoliko se sicer zatika pri pošiljanju mineralnih gnojil, predvsem ka-
V GORNJI RADGONI ODPRU 4. SEJEM GRADBENIŠTVA
Produktivnost in kakovost
V obmejnem mestu Gornja Radgona so v ponedeljek, 6. aprila, letos prvič odprli vrata sejemskega prostora. Začel se je namreč 4. jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo.
Sodeluje 350 razstavljalcev iz Jugoslavije in 30 iz 6 drugih držav, ki na 30 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora prikazujejo vse o gradbeništvu: načrtovanje in projektiranje, gradbene materiale in mehanizacijo, orodje in opremo, visoke in nizke gradnje, gradnjo agro- in hidromelioracijskih objektov, ogrevanje z varčno izrabo energije, računalništvo, strokovno literaturo in podobno.
Na otvoritveni slovesnosti je nastopil oktet DO Centrovod iz Lenarta, navzoče pa sta najprej pozdravila direktor Pomurskega sejma Ivan Kovač in predsednik SO Gornja Radgona Peter Fri-dau, ki je med drugim dejal: »Za nas domačine je še posebno po-
Dr. Andrej Ocvirk Je v otvoritvenem govoru poudaril, da so sodobna tehnologija, produktivnost in kakovost pri nas še premalo upoštevani dejavniki uspešnega gospodarjenja.
V petek bomo obiskali Radoslavce
Uredništvo Vestnika in Radia Murska Sobota začenja s serijo obiskov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Jutri bomo obiskali Radoslavce in se s krajani, vodstvom krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in gosti pogovorili o njihovih načrtih, željah in možnostih za hitrejši napredek. Iztočnica so besede Alojza Gamze, predsednika KS, ki je dejal: »Radi bi na horuk iz nerazvitosti!« Kakšne so možnosti? Z mnogo odrekanja in lastnega dela vsekakor. Sicer pa so problemi številni: melioracije, ceste, šolstvo, kooperacija ... Jutri ob 19. uri bo na nekatera vprašanja odgovor že znan. Prireditev bo v vaško-gasilskem domu, po pogovoru pa bo še družabno srečanje, na katerem bo sodeloval tudi znani ansambel Magnet iz Murske Sobote s pevcem Miho Balažičem.
ŽETEV
na, vendar zagotavljajo, da ga bo do konca aprila dovolj, zagotovljena pa so tudi sredstva za zaščito pred pleveli in boleznimi. Zlasti slednjim bo potrebno letos nameniti vso skrb, saj so nas lanske slabe izkušnje drago stale.
V Pomurju pa je vse nared že tudi za spomladansko setev. Pri tem že nekoliko zamujamo, saj strokovnjaki pravijo, da je med 1. in 15. aprilom najprimernejši čas za setev sladkorne pese, ta pa zaradi slabega vremena letos nekoliko kasni. Vendar so pridelovalci večino površin za sladkorno peso pripravili že jeseni, tako da jo bodo ob primernem vremenu lahko hitro in še pravočasno opravili. Družbena gospodarstva bodo letos sladkorno peso posejala na 1.173 hektarjih, precej več površin kot lani (771 hektarjev) pa ji bodo letos namenili kmetje, saj bi jo po načrtih morali zasejati na 1.410 hektarjih, za setev na 1.080 hektarjih pa so sklenili že tudi pogodbe.
S setvijo koruze se še ne mudi, vendar je tudi zanjo že vse na
membno, da sejem opraviči svoje poslanstvo in potrdi sloves. Sejem namreč ni povezan le s tem sejmiščnim prostorom, temveč z vsem mestom in drugimi kraji /.../ Zahvaljujem se tudi vsem razstavljalcem, ki so ponovno dokazali, da je tudi v sedanjih težkih razmerah mogoče najti dovolj zanimanja in poslovnega čuta za vsestransko kakovostno predstavitev svoje dejavnosti.«
Dr. Andrej Ocvirk, predsednik Zveznega komiteja za industrijo in energetiko, pa je v svojem slavnostnem govoru ob otvoritvi dejal:
»V sejemskem prospektu je zapisano, da je geslo sejma sodobna tehnologija — produktivnost — kakovost, kar vključuje naše gradbeništvo v razvojne tokove v svetu in odpira prostor uspešnejšemu nastopu na trgih zunaj naših meja. Vendar besedo »sodobna' tehnologija« vse prevečkrat uporabljamo kot geslo sejmov, simpozijev in raznih družbenih dokumentov, v resnici pa je vse premalo element trženja in konkurenčnosti doma in v svetu. To nam pove, da se zavedamo pomembnosti novih tehnologij in njihovega vpliva na produkcijske odnose, v resnici pa tehnološkemu razvoju v svetu ne sledimo. Na primer, poraba energije v industriji gradbenega materiala je do 30 odstotkov višja kot v drugih razvitih državah. Zakaj? Zato, ker se je brez redne cene produkcijskih dejavnikov moglo deliti več, kot je bilo v resnici ustvarjeno. Spremembe v gospodarski politiki, ki jih je predlagal zis za leto 1987, se nanašajo predvsem na realno vrednotenje produkcijskih dejavnikov, čemur sledi realni dohodek kot osnova za delitev /.../ Ob takšnem vrednotenju prvin poslovnega
Na radgonskem sejmu je tako na razstavnem prostoru kot v strokovnem delu spremljajočih prireditev največja pozornost namenjena izobraževanju v gradbeništvu. Gradbena srednja šola Boris Kraigher iz Maribora poskuša pridobiti čim več učencev s praktičnimi prikazi gradbenih del, mnogi v zmoti mislijo, da so gradbinci samo zidarji. Pa ni tako! Gradbeni poklici so zelo zanimivi, pa tudi težki in z veliko odgovornostjo. Od prihodnjih gradbincev je tudi odvisna naša prihodnost, trdijo vodje razstavnega prostora Izobraževanje v gradbeništvu, ki bodo vsakega osnovnošolca z veseljem seznanili o možnostih nadaljnjega šolanja v gradbeništvu.	bp
procesa nam je ostalo odprto vprašanje osebnih dohodkov kot rezultata porabljene delovne sile in vrednotenje gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Dostikrat pri izvozu izdelkov in storitev poudarjamo kot svojo prednost nizko ceno dela. Pri tem pa pozabljamo, da obstaja velika povezanost med kakovostjo in ceno /.../ Prigospodariti moramo več, da bomo lahko več delili. Potrebna je večja produktivnost v vseh etapah družbene reprodukcije, večja proizvodnja z obstoječimi sredstvi. Tu pa imamo še velike možnosti, saj nekateri ekonomisti trdijo, da z obstoječimi proizvajalnimi sredstvi lahko ustvarimo trikrat večji družbeni proizvod. Torej, boljše delo nam ponuja še velike možnosti za de
red. Družbeni sektor jo bo letos zasejal na okrog 3.000 hektarjih, od tega 507 hektarjev za silažo, kmetje pa bodo koruzo za zrno zasejali na 13.000 hektarjih in za silažo na okrog 5.000 hektarjih. Semena je dovolj, strokovna služba je pripravila izbor desetih sort, prevladuje-ta pa dea in OSK 247.
Zaradi jesenskih težav pri prodaji krompirja namenjajo nekateri pridelovalci tej poljščini letos manj površin, tržne presežke pa bodo letos pridelovali na 650 hektarjih, za pridelek s teh površin pa bo zagotovljen tudi odkup.
Kot smo že zapisali, v. sozdu ABC Pomurka obljubljajo, da bo za spomladansko setev na voljo dovolj mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev, semena so že zagotovljena, težav pa ne bi smelo biti tudi s pogonskim gorivom. Naj pa ne bo odveč tudi opozorilo vsem pridelovalcem, da dosledno upoštevajo predpisane agrotehnične ukrepe, predvsem pa vsa navodila strokovne službe, saj so od tega najbolj odvisni tudi pridelki.
L. Kovač
litev — tudi osebnih dohodkov. Torej geslo sejma — produktivnost, kakovost — je v skladu z zastavljeno gospodarsko politiko.«
Čeprav bo sejem gradbeništva najverjetneje obiskalo manj ljudi kot tradicionalni kmetijsko-živil-ski sejem, pa bo le-ta poslovno uspešnejši.
Sejem bo odprt do 11. aprila, v tem času pa bo tudi vrsta zanimivih posvetov, na primer o možnostih izkoriščanja geotermalne energije, o aktualnih problemih v stanovanjskem gospodarstvu, o razvoju gradbene mehanizacije in mehaniziranja del doma in v svetu, o računalništvu ter izobraževanju v gradbeništvu.
B. Peček
Sedmi april — svetovni dan zdravja
Vsako leto praznujemo sedmega aprila svetovni dan zdravja. Na ta dan je bil leta 1948 sprejet statut Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).Namen tega dneva pa je opozoriti vso svetovno javnost na posebno pereča in pomembna vprašanja zdravstvenega varstva, reševanja teh aktualnih problemov pa naj bi prispevalo izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva v vseh državah sveta.
Za letošnji dan zdravja so izbrali temo CEPLJENJE ZA VSE OTROKE. S tem naj bi se spodbudilo uresničevanje svetovnega programa cepljenja vseh otrok na svetu do leta 1990 proti šestim nalezljivim boleznim: ošpicam, davici, oslovskemu kašlju, tetanusu, otroški paralizi in tuberkulozi. Zaradi teh bolezni namreč vsako leto umre pet milijonov otrok predvsem v deželah tretjega sveta, nadaljnjih pet milijonov otrok pa ima zaradi njih posledice.
Cepljenje je pravzaprav edina sigurna zaščita pred določeno boleznijo. Zato mora imeti cepljenje prednost pred drugimi ukrepi v zdravstvenem varstvu. Z cepivom vnesemo v zdravega človeka oslabljene ali mrtve bolezenske klice z namenom, da se ustvarijo zaščitne snovi, ki dajejo telesu odpornost proti določeni bolezni. Odpornost krepimo tudi na druge načine, predvsem z zdravim načinom življenja in prehranjevanja. Vendar ta odpornost dviguje splošno telesno kondicijo in izboljšuje počutje človeka, ne varuje pa telesa pred nevarnimi povzročitelji nalezljivih bolezni. Za nastanek sigurne in dolgotrajnejše zaščite pred določeno boleznijo po cepljenju je pdtreben določen čas. Proti nekaterim boleznim pa je potrebno tudi večkratno cepljenje, da dosežemo trajnejšo zaščito. Z masovnim cepljenjem, predvsem otrok preprečujemo pojavljanje epidemij nalezljivih bolezni. Zato je cepljenje v mnogih državah predpisano z zakonom in temelji na dcibro pripravljenih programih.
ZVEZNI UKREPI
90 dni ljudskega veselja
Kdo v današnji Jugoslaviji ne bi bil vesel nenadnega znižanja cen številnim izdelkom? Verjetno vsak, ki živi od mesečne plače in kupuje v domačih trgovinah. Sicer pa nas je začetek leta 1987 navdal z doslej ne tako izrazitim občutkom v zvezi z ukrepi zvezne vlade — prav vsak je namreč deležen odklonilnih komentarjev, česar prej tako očitno nismo doživljali, čeprav že nekaj let velja, da svežnji ukrepov v javnosti še malo niso priljubljeni. Tudi odlok o znižanju cen, ki je povod za tole pisanje, vseh ni razveselil. Gre za gospodarstvenike, ki imajo praktično tri mesece zamrznjene cene — znižanje naj bi namreč veljalo 90 dni.
Kot je že navada, zdaj večina prizadetih proizvajalcev razmišlja, kako bi se novemu predpisu izognila. Že to, da v gospodarstvu razmišljajo, kako ukrep bolj ali manj nelegalno zaobiti, je lep dokaz za neustreznost, posploše-nost in začasnost tovrstnih posegov. Po drugi strani pa priznajmo, da smo vsi skupaj kritiki predlogov vlade šele, ko se ti udejanjajo, torej post festum — stara resnica pa je, da po bitki ni težko biti general.
Mlekopromet, Ljutomer: Znižati so morali cene vsem vrstam sirov in maslu. Menijo, da predpis vse meče v isti koš, kaznovani so tisti, ki so se doslej držali reda. Zis noče nič slišati o tem, da so ceno proizvodnje dvignili le za 15 odstotkov in enako predelavo, ki bo tako spet morala nositi breme, ki ga ne hi smela. Ukrepu so se sicer uklonili, vendar bodo prek Živinorejske poslovne skupnosti in Zadružne zveze od vlade zahtevali odgovor, oziroma popravek. 1
ndip, Lendava: Ob znižanju so Pomurci veliko govorili o občutno cenejših dežnikih. Največji izdelovalec le-teh pa svojih cen ni znižal, torej so bile letošnje podražitve v okvirih dovoljenega. Pomurci pa tačas očitno kupujejo cenejše dežnike enega od dveh preostalih dežnikatjev pri nas.
Elrad, Gornja Radgona : Ukrep jih je prizadel le delno, znižali so ceno skupinske antenske naprave, ki so jo letos podražili za 30 do 35 odstotkov. Drugi izdelki široke porabe so ostali na isti ravni.
Panonija, Murska Sobota: Posebnih težav nimajo. Nekaj znižanja je sicer bilo, pravočasno so ga izvedli, vendar gre skoraj za zanemarljive številke (od enega do treh odstotkov).
Marles, tozd Masivno pohištvo, Ljutomer: Svoje izdelke (stoli mize in kotne klopi) so pocenili za povprečno 28 odstotkov. Pričakovali so. da se bodo enako obnašali dobavitelji — prekoračitelji, pa se začuda to ni zgodilo. Lesnopredelovalna industrija je že tako v težavah, zato v Marlesu iščejo rešitev, ki je za zdaj le ena: na domačem trgu bodo prodajali nov program.
Med številnimi »jeznimi« so tudi nekatere pomurske organizacije združenega dela in verjeti je, da se bo večina »znašla« in da ne bo preveč hudega. Res je sicer, da so nekateri z ukrepom močno prizadeti, vendar se marsikaj da storiti — izdelovalec na primer trgu lahko ponudi nov izdelek, nov program, ki ima poleg novega imena seveda tudi novo ceno, drugi se bodo proti ukrepu pritožili, tretji ga sploh ne jemljejo resno, četrti so zanj očitno zvedeli pravočasno, zato svojih izdelkov letos niso podražili za več kot je dovoljeno, to je za 20,3 odstotka. Kot vidimo, torej tudi za izdelovalce ni vse tako črno, kot se zdi na prvi pogled — ali z drugimi besedami: v naslovu
Zaželjen uspeh pri preprečevanju nalezljivih bolezni dosežemo samo takrat, ko je proti posamezni bolezni cepljenih 90 odstotkov, oziroma proti ošpicam 95 odstotkov obveznikov za cepljenje. Tako visoke odstotke cepljenih obveznikov pa dosežemo le ob pomoči in v sodelovanju staršev, kot tudi širše družbene skupnosti. Neizbežna posledica slabega izvajanja cepljenj je lahko ponoven pojav tistih nalezljivih bolezni, ki smo jih že izkoreninili.
V Sloveniji cepimo na osnovi vsako leto izdelanega koledarja za cepljenje otrok in mladine. V koledarju so doeločeni termini za cepljenje proti posameznim boleznim, časovni presledki med posameznimi dozami in vrste cepiva. Pri nas obvezno cepimo otroke in mladino proti tuberkulozi, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu in rdečkam. Cepljenje se organizira in izvaja v zdravstvenih domovih na otroških in šolskih dispanzerjih, v Murski Soboti pa na oddelku za epidemiologijo Zavoda za socialno medicino in higieno.
Nadzor nad izvajanjem cepljenja opravlja občinska sanitarna inšpekcija.
Osnovni cilj cepljenja je, zaščititi vse otroke — pri nas in tudi po vsem svetu. To naj bi bila trajna pridobitev ne samo razvitega, ampak tudi manj razvitega sveta. Številne napake se lahko zgodijo, vendar je največja med njimi zanemarjanje otrok. Vse stvari lahko počakajo na drugič. Otrok ne more. Ne smemo mu odgovoriti — jutri, njegovo ime je Danes.
Dr. Zora LEVAČIČ-TURK
omenjeno ljudsko veselje gotovo ne bo pretirano. Vzroki: mesečni prejemki posameznikov ne bodo bistveno višji, kmečjemu obratno (čeprav karkoli dokončnega o tem enostavno ni mogoče napisati), vse cene ne bodo ostale iste, bistveno pocenjenih izdelkov v trgovinah skoraj gotovo ne bo in podobno.
Odlok o vrnitvi cen posameznih proizvodov, pomembnih za vso državo, na določeno raven — kot je popolno »ime« komentiranega ukrepa,
kot kaže, znova udarja počez (kar je konec koncev v tako različno razvitih gospodarstvih jugoslovanskih republik skoraj nujno), ne izvajamo ga dosledno, izjeme so možne tako ali drugače. Vse to ne priča o učinkovitosti posega, kvečjemu nasprotno (trgovci so tako morali delati tudi v nedeljo, da so v predpisanem roku uredili vse potrebno v zvezi z znižanjem, po 90 dneh pa se jim bo vsaj tako, če že ne bolj mudilo, da cene spet popravijo — navzgor seveda). Z dokajšnjo mero gotovosti lahko torej sklenemo, da tudi ta ukrep ni med tistimi, ki bi dolgoročno (že časovna omejenost to tezo podkrepljuje) pomenil bistven premik k urejanju ekonomskih razmerij v Jugoslaviji. Tudi zato, ker se loteva potrošnje, oziroma delitve, in ne drugega, s tem povezanega in tačas za nas veliko pomembnejšega pola v nacionalni ekonomiji: proizvodnje.
Bojan Peček
aktualno doma in po svetu
Sinhronizacija
globus
Brez diplomatskega ovinkarjenja
Svetovna javnost je z zanimanjem spremljala nekajdnevni obisk britanske ministrske predsednice Margaret Thatcherjeve v Moskvi predvsem zato, ker je železna lady govorila v svojih srečanjih s sovjetskim partijskim voditeljem Mihailom Gorbačovom zelo neposredno, brez diplomatskega ovinkarjenja. Tako neposreden je bil tudi gostitelj.
Takšni sta bili tudi protokolarni zdravici. Thatcherjeva je dejala, da (na Zahodu) »z velikim zanimanjem spremljamo nastope Gorbačova, ki govori o javnosti, o demokratizaciji. Brali smo vaše izjave o svobodnem delu in svo-
SPET RIBICI
Kljub ratifikaciji ribolovnega sporazuma med našo državo in Italijo, so kršitve naših ozemeljskih vod vsakdanja zadeva. Pred dnevi je naš patruljni čoln zajel eno od 15 ladij, kolikor jih je spet lovilo v naših vodah. Ko je piranski sodnik za prekrške kapitanu ladje izrekel poleg denarne še zaporno kazen, so ostali ribiči nameravali odpluti domov v Chioggio, kar pa so jim preprečili piranski ribiči, ki so svoje barke navezali na italijansko ladjo. Naši ribiči so kasneje zahtevali, da naše pristojne službe bolj učinkovito varujejo našo morsko mejo na severnem Jadranu.
DVA JUBILEJA
Letos slavimo pomembna jubileja — 50. obletnico ustanovnega kongresa Slovenije in 50. obletnico prihoda Tita na čelo KP Jugoslavije. Oba dogodka sta usodno povezana in imata velik pomen ne le za razvoj Zveze komunistov, temveč za napredek vse družbe.
Temeljni cilj ustanovnega kongresa KPS na Čebinah je bil pokazati trdno voljo in pripravljenost slovenskih komunistov, da se borijo za osvoboditev svojega naroda in drugih zapostavljenih narodov v stari Jugoslaviji. Hoteli so se trdneje povezati z drugimi komunisti v državi in tudi njim pomagati pri ustanovitvi lastnih organizacij. Vse pa je čakal skupen boj proti fašizmu in prizadevanje za povezovanje razrednih in narodovih naporov pri uresničevanju demokratičnega družbenega razvoja.
Proslava obeh jubilejev naj bi bila čim manj manifestativna, gmotno skromna (proračun so znižali s 34 na 15 milijonov dinarjev), vsebinsko pa obsežna in pestra. Osrednja proslava bo pred delavskim domom v Trbovljah 18. aprila ob 11. uri.
Ob obletnici prihoda Josipa Broza na čelo KPJ bodo maja v Trebčah pripravili razstavo Tito v Sloveniji, jeseni pa naj bi v slovenskem glavnem mestu odprli razstavo Tito v Ljubljani.
V Madridu proces stoletja
Na zatožni klopi je 38 oseb, obtoženih za prodajo zastrupljenega olja, zaradi katerega je umrlo kakih 500 ljudi, 25.000 pa jih je hudo zbolelo.
Poročilo preiskave obsega 250.000 strani, razdeljenih na 662 poglavij, na.zatožno klop bo sedlo 38 obtoženih (dva sta pobegnila in jima bodo sodili v odsotnosti), zaslišali bodo okoli 2.500 prič, sodelovalo bo 38 odvetnikov in branilcev in 208 španskih in tujih izvedencev. Namen je dokazati, zakaj je umrlo
Kokoš ali jajce?
Ko se podražita bencin in mazut, se mora podražiti električna energija iz elektrarne na tekoče gorivo. Če je dražja elektrika, potem se morajo podražiti vsi industrijski izdelki, prevozi so se že, ker se je podražil bencin. Med industrijskimi izdelki so tudi umetna gnojila in krmila, torej je jasno, da se mora podražiti hrana. Ko je vse to lepo poravnano, se morajo povečati osebni dohodki, na primer gradbenim delavcem. Posledica: dražji kvadratni meter stanovanjske površine. Ker pa gradbeni delavci gradijo tudi elektrarne, je jasno, da je tudi tukaj kvadratni meter dražji. Ker mora elektrogospodarstvo gradbenemu podjetju plačati višje stroške, mora za to dobiti več denarja. Kako? Jasno, da s podražitvijo električne energije.
In spet smo na začetku znane zgodbe o tem, kaj je bilo prej — kokoš ali jajce.
bodni misli v svobodni deželi. Popolnoma naravno je, da vaše izjave o tem, da se boste bojevali za popolno zmago socializma po vsem svetu, porajajo pri naših ljudeh bojazni, ker pač vse to sprejemamo kot grožnjo. Od te-
okoli 500 ljudi (uradno 386), 25.000 pa jih je hudo zbolelo ali pa so postali invalidi.
Minilo je šest let od prvega smrtnega primera (neki otrok v Torrejonu pri Madridu), seznam žrtev pa je vedno daljši.
Po doslej objavljenih informacijah je »obtoženo« olje prihajalo v Španijo z različnih koncev in z različno vsebnostjo strupov. Največ so ga uvozili iz Francije.
Med preiskovalnim postopkom se ni potrdila nobena druga hipoteza o vzroku množične za-
ga, kako boste vi v sovjetskem vodstvu izpolnjevali obveznosti, ki ste jih podpisali s helsinško listino, bo tudi odvisno, koliko vam bodo druge države verjele, ko bo šlo za nadzorstvo nad oborožitvijo.«
In Gorbačov: »Pripravljeni smo pogovarjati se o tem, kako kje živijo ljudje, v socializmu in kapitalizmu, toda v enakih okoliščinah javnosti. Ko pa smo pozvali na takšen pogovor, so na Zahodu hitro postali živčni. Pripravljeni smo pogovarjati se tako, da bi nas na Zahodu slišali milijoni brezposelnih, brezdomci in ljudje, ki životarijo v bedi, tisti, ki jim teptajo državljanske pravice samo zato, ker so drugačne barve kože.«
predsednik
Sredi maja bo potekel enoletni mandat predsedniku predsedstva SFRJ — Sedanjega predsednika Sina-na Hasanija (Kosovo) bo zamenjal Lazar Mojsov (Makedonija), podpredsednik, ki bo sredi maja 1988 postal predsednik, pa bo Hamdija Pozderac (Bosna in Hercegovina). Lazar Mojsov bo po smrti Tita že deveti predsednik predsedstva SFRJ. Te funkcije so doslej opravljali: Lazar Ko-liševski, Cvijetin Mijatovic, Sergej Kraigher, Petar Stambolič, Mika Špiljak, Veselin Djuranovič, Radovan Vlajkovič in v zadnjem letu Sinan Hasani.
strupitve (pesticidi v sadju in zelenjavi, kovinske posode, v kate
Devizne vloge
V zveznem izvršnem svetu in Narodni banki Jugoslavije so odločno zanikali zlonamerne in tendenciozne govorice o »nacionalizaciji« deviznih vlog občanov oziroma izplačilu dinarske protivrednosti za devizne vloge po uradnem tečaju.
Tudi doslej smo ob podobnih priložnostih, pravijo v ZIS in NBJ, poudarjali dosledno politiko izvajanja in upoštevanja zakonskih rešitev pri deviznem varčevanju občanov in si prizadevali izboljšati pogoje in spodbuditi devizno varčevanje naših in tujih državljanov v jugoslovanskih bankah. To je še vedno trajna opredelitev na tem področju.
Zadnje vesti, da si vse organizacije, ki doslej niso povečale cen do meje, ki velja za znižanje previsoko odmerjenih cen, potrjujejo pravilo, da administrativni ukrepi delujejo kot bumerang, ki ni zadel cilja.
Glede razultatov interventnih ukrepov ZIS velja torej počakati na čas ko bo vse skupaj sešteto in odšteto, čeprav vemo, da se pojavljajo nove cene blagu, ki je čakalo na to možnost do konca marca, kolikor jim je omejitev trajala.
V Beograjskih pekarnah naprimer, kjer so cene kruhu znižali v povprečju za en dinar, pravijo da bodo imeli z zniževanjem več stroškov kot so imeli s povečanjem cen, a slično ugotavljajo tudi v blagovnicah Beograd, kjer so imeli pravo poplavo teleksov s proizvajalci — čez petsto teleprinterskih sporočil so poslali in prejeli. Da o drugem ne govorimo.
Posebno zanimiva pa je tista zgodba iz Niša, kjer sta bila brata Spasič kaznovana s 30.000 dinarji — ker sta prodajala meso po stari ceni, čeprav se je zvišala v vseh prodajalnah družbenega sektorja. Prijavo je naredil veterinarski inšpektor, kazen pa je izrekel sodnik za prekrške. Nobeden od njiju pa ni upošteval dejstva, da sta tako brata zasebnika kot mestna klavnica — kupovali 'živino po isti stari ceni, zaradi česar bi bilo logično, da tudi meso prodajajo po istih cenah.
Ali tudi drugod posegajo v dogajanje tako nesinhronizirano z ukrepanjem ZIS je pravzaprav zelo težko reči. Laže pa je odgovoriti zakaj so v Nišu postopali tako kot so.
Za klavnice zelo dobro vemo, da jih je veliko preveč in zatorej delajo z izgubami, ki jih je najlaže pokriti z razlikami v cenah, ki naj so po možnosti čim večje. Če je konkurenca zasebnikov motnja takemu ravnanju, jo je treba čim prej izključiti — ker ima družbeni sektor zaščito.
Komentator tega postopka v Nišu je zastavil vprašanje: Kakšna je to logika?! Logika je namreč znanost o pravilnem mišlenju. Pravilno mišlenje pa bi v tem primeru bilo, da je treba vsakogar kdor zadržuje nižje cene čim prej nagraditi, saj temelji na večji produktivnosti od tistih, ki v istih pogojih gospodarjenja čezmerno zvišujejo cene.
Z istim nivojem cen ob različni produktivnosti, kamor peljejo sedanje reakcije pri uravnavanju cen, kajpak ne dosegamo ciljev, kijih interventni ukrepi imajo. Pa tudi ne spodbujanja tržnega gospodarjenja, kajti konkurenca je pogoj tržnega gospodarjenja.
Niška brata Spasič sta kljubovalna kot vsak tisti človek, ki je prepričan, da ima prav. Sklenila sta, da kazni ne bosta plačala, pa naj gresta v zapor. Tukajšnja javnost ju podpira, vprašanje pa je kaj bo storila občinska birokracija, ki meni, kot vsaka druga birokracija,
Naši dolgovi do tujine so postali javna zadeva šele, ko smo jih morali začeti odplačevati. Takrat smo tudi izvedeli, da smo bili leta 1981 dolžni 21 milijard dolarjev. Od takrat do danes smo na račun teh tujih posojil plačali 11,2 milijarde dolarjev obresti. Vse do sredine sedemdesetih let je bil naš dolg do tujine še kar znosen: presegal je le eno milijardo dolarjev. Potem pa se je začelo ...
'V ŽARIŠČU DOGODKOV'
Dobri plačevalci - slabi upniki
Vendar Jugoslavija ni samo dolžnik, smo tudi upniki, toda ne vemo, kdo so tisti, ki jim s svojimi posojili grenimo življenje.
Našo radovednost o tem, kdo in koliko, so dolžni drugi nam, so nekateri odgovorni posamezniki označili kot izzivanje ali pa kot neprimerno šalo za današnji čas, je v Danasu zapisal Djuro Zago-rac. Prepričevali so nas, da je to,
priznanje
Gospodarska zbornica Jugoslavije je skupaj z ameriškim veleposlaništvom v Beogradu v Hercegnovem organizirala seminar o položaju jugoslovanske turistične ponudbe na ameriškem trgu in možnosti, da se ta ponudba poveča. Navzočih je bilo veliko predstavnikov ameriških turističnih agencij. Na otvoritvi seminarja je ameriški veleposlanik v Jugoslaviji John Scenlan med drugim dejal tudi tole: »Varnost, ki jo tuji turisti, seveda tudi ameriški, uživajo v Jugoslaviji, je večja kot v večini ameriških mest.«
Laskavo priznanje, pa ne samo našemu turizmu.
če že ne državna, vsaj poslovna skrivnost.
V publikaciji Statističnega zavoda Jugoslavije piše, da smo leta 1984, ustvarili z obrestmi 216 milijonov in na osnovi deviznega transfera 600 milijonov dolarjev. O glavnicah naših posojil, in komu so bila odobrena, ni nobenih podatkov.
Poučeni trdijo, da znašajo naša posojila tujini okoli 600 milijonov dolarjev. Popolnoma drugačna pa je slika, če se upoštevajo bilančni prebitki, ki izvirajo iz klirinškega obračuna. Pri tem je naš največji partner Sovjetska zveza in iz obračuna o investicijskih delih v tujini (največ v Libiji in Iraku). Na tej osnovi (pravijo poučeni), imamo viškov za kakšne tri milijarde dolarjev.
Ob velikem pomanjkanju deviz, nekateri obtožujejo državne organe in posameznike, češ, da so ti »usposobljeni« samo za vračanje naših dolgov. Slišati je trditve, da posamezna tuja veleposlaništva samo beograjskemu zdravstvu dolgujejo več kot milijon dolarjev. Res je, da na nas pritiskajo milijarde tujih dolgov, toda do milijard se pride z milijoni.
Na že omenjenih treh milijardah viškov drži svojo roko drža-
Američanov, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, se je v primerjavi z letom 1985 zmanjšalo za 129 tisoč na 5,23 milijona. Lani je vsak 46. Američan živel od kmetijstva.
BUDIMPEŠTA — V Estergo-mu blizu Budimpešte so ustanovili prvo madžarsko-sovjetsko podjetje, ki bo izdelovalo medicinske naprave.
DUNAJ — Po dolgotrajnih pogajanjih so ZDA Avstriji izročile Belo Rabelbauerja, lastnika velikega trgovskega podjetja v Avstriji, ki so ga oblasti obtožile, da je poneveril 450 milijonov šilingov.
GRADEC — Tukaj je po 131 letih prenehal izhajati dnevnik Siidost-Tagespost, glasilo štajerske ljudske stranke. Podobna usoda grozi tudi socialističnemu dnevniku Neue Zeit.
RIO DE JANEIRO - Po podatkih brazilske nacionalne uprave za proizvodnjo mineralov je v minulem letu izginilo iz države 56 ton zlata, vrednega 1,27 milijarde dolarjev.
TRST — Deželna vlada Furla-nije-JuIijske krajine je Madžarski odobrila vrsto olajšav v tržaškem pristanišču. Za ladje z madžarsko zastavo naj bi postal Trst nekakšno matično pristanišče.
TEL AVIV — Izraelski premier Šamir je izjavil, da bodo zasedena arabska ozemlja Zahodni breg Jordana in Gaza »za vedno« ostala v izraelskih rokah.
globus
državnimi ali finančnimi inštitucijami. Znan je primer beograjskega gradbenega podjetja Ivan Milutinovič, ki je vložilo tožbo proti SFRJ. Preti jim stečaj, čeprav so dobro poslovali.
Težko se je pri tem znebiti vtisa, da se bolj odgovorno obnašamo do tujih kot do naših posojil. Težko je tudi razumeti, zakaj naj bi bila naša posojila tujim posojilojemalcem nekakšna skrivnost. To bi lahko bil meddržavni dogovor glede pogojev kreditiranja, ne pa znesek, država ali banka, ki smo ji posodili denar.
Okrog naših velikih dolgov tujini so se razpršile vse skrivnosti, žal nekoliko pozno. Ali ne bi bilo primerno, da bi se Skupščina SFRJ ukvarjala tudi z »našim« denarjem, ki ga posojamo drugim.
Klirinško in devizno plačevanje: KLIRING je medsebojno pobotanje terjatev in dolgov v mednarodnem plačilnem prometu — Jugoslavija obračuna blago, ki ga izvozi v državo, s katero ima klirinški sporazum, po lastni valuti, podobno nasprotna stran, ki izvaža v Jugoslavijo. Potem to obračunavajo in če ima katera od pogodbenih strani višek, se ji lahko zgodi, da mora podobno, kot je bil to primer klirinške pogodbe med bivšo Jugoslavijo in Nemčijo, ko je morala Jugoslavija za svoj izvozni višek od Nemčije prevzeti aspirin. Plačevanje v DEVIZAH pomeni plačevanje našega in tujega blaga s tujo valuto, z valuto države, s katero se sklenejo uvozno-izvozni posli,
STRAN 2
VESTNIK 9. APRILA 1987
od tedna
S posveta o urejanju kmetijskih zemljišč
MURSKA SOBOTA — Na razširjeni seji predsedstva PMS SZDL so obravnavali problematiko prometne in požarne varnosti v Pomurju, ki zbuja skrb. Sprejeli so nekatere usmeritve, ki jih bodo posredovali vsem dogovornim dejavnikom. Zlasti pa so zahtevali, da je potrebno za ureditev razmer postaviti roke in določiti nosilce ter zahtevati odgovornost.
MURSKA SOBOTA — PŠTO in MS ZSMS za Pomurje sta pripravila enodnevni seminar za predsednike aktivov ZSMS v TO. Na seminarju so jih seznanili z gospodarskimi in političnimi razmerami v pokrajini, o po-kongresnih aktivnostih, priročnikom ZSMS v TO ter o njihovih nalogah političnega dela v TO.
GORNJA RADGONA — Na sejmišču je bila seja sekretariata združenja gradbeništva in industrije gradbenih materialov Jugoslavije, ki jo je vodil sekretar Zlatko Galič. Spregovorili so o težavnem položaju gradbeništva v Sloveniji, pri čemer so predvsem razpravljali o vplivu novih zveznih sistemskih zakonov in o načrtu dela gradbenikov po resoluciji za leto 1987.
GORNJA RADGONA — Na ponedeljkovi seji skupnosti otroškega varstva Gornje Radgone so delegati sprejeli finančni načrt za lani in letos, program dela ter med drugim tudi ekonomsko ceno za letos v vzgojno-var-stvenem zavodu v Gornji Radgoni in Radencih. Tako je nova cena približno 50 tisoč dinarjev.
Delegati pa so tudi sprejeli sklep o presežku dohodka skupnosti v lanskem letu, ki znaša čez 22 milijonov dinarjev, in njegovi razdelitvi letos.
GORNJA RADGONA — V kar velikem številu so se v torek, 31. marca, zbrali na redni seji delegati občinske konference SZDL Gornja Radgona. Poleg lanskega in letošnjega finančnega načrta občinske organizacije so obravnavali seznam predlaganih dobitnikov priznanj OF, potek dveletnega zbiranja dodatnih sredstev za kirurgijo ter tako kot v drugih občinskih središčih, stanje na področju varstva okolja in oceno varstva narave in kulturne dediščine.
Radenci — Kardiološka sekcija pri Slovenskem zdravniškem društvu je v petek in soboto pripravila osmo srečanje kardiologov. Na srečanju je s strokovnimi predavanji nastopilo več kardiologov iz Slovenije, Hrvaške ter Avstrije in Italije. Izmenjali so izkušnje in se pogovarjali o srčnih boleznih, najpogostejših v svetu.
MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so obravnavali predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Sprejeli so večino pripomb mestnih krajevnih skupnosti, zaradi pomanjkanja prostorskih izvedbenih načrtov, izmere površine objektov in stopnje komunalne opremljenosti pa niso mogli upoštevati pripombe, po kateri naj bi nadomestilo plačevala tudi okoliška naselja Murske Sobote. Na seji pa so sprejeli še predlog ureditvenega načrta za melioracijsko območje Pertoča— Jurij in rekreacijski center Kamešnica ter zazidalni načrt za Cankovo, kjer naj bi uredili tudi vodovodno omrežje.
MURSKA SOBOTA — Na seji OS ZSS so obravnavali poročila o delu sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja in službe pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu. V razpravi so podprli pobudo za celostnejšo pravno pomoč v Pomurju, katere nosilec je sindikat. V tej zvezi bodo izdelali predlog in ga poslali osnovnim organizacijam. Tudi samoupravni organiziranosti naj bi namenili v prihodnje več pozornosti. Ugodno so ocenili lanskoletna gospodarske gibanja v soboški občini in ugotovili, da povzročajo največje težave v sedanjem obdobju najnovejši interventni zakoni o izplačilu osebnih dohodkov.
LENDAVA — V turističnem društvu Lendava so sprejeli program dela za letošnje leto. Društveno dejavnost bodo vsebinsko obogatili in poskrbeli za pestrejšo turistično ponudbo. Poleg tradicionalne Lendavske trgatve bo društvo pomagalo tudi pri že dokaj uveljavljenem Prazniku žetve, ki ga prirejajo v Renkovcih. Obsežen program vključuje tudi sofinanciranje ureditve muzeja na prostem pri hotelu Lipa, ureditev kapelice pri Trojici, Bukovniškega jezera, gradu in ne nazadnje parkirišče pri skupini zaščitenih brunaric v Novem Tomažu v goricah. V društvu bodo tudi spodbujali razvoj kmečkega turizma in ustrezno ponudbo spominkov. V načrtu je tudi izdaja prospekta Lendave. Turistično društvo Lendava bo imelo letos predvidoma 3 milijone 875 tisoč dinarjev prihodkov, od tega 2 milijona 100 tisoč od turistične takse.
LENDAVA — Na seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Lendavi so sprejeli sklep o podelitvi srebrnih znakov ZSS. Podelili jih bodo na svečani seji prejeli pa jih bodo: Osnovna organizacija Zveze sindikatov Gorenje Varstroj, Jože Režonja iz Planike, Jože Maje iz Gidosa in Lidija Sobočan iz Elektrokontakta.
LENDAVA — Člani komisije za proslave in prireditve — le-ta deluje pri občinski konferenci SZDL — so sprejeli program prireditev za prvo polovico leta. V tem mesecu bo v lendavski občini srečanje glasbenih šol Pomurja, področna revija mladinskih in odraslih folklornih skupin (Kobilje) in občinska revija otroških plesnih skupin (Odranci). 26. aprila bo zbor aktivistov OF v Trnju, 27. aprila (na dan obletnice OF) bo svečana seja vseh DPO, kjer bodo podelili srebrne znake. Veliko proslavo napovedujejo za 1. maj, enako tudi za praznik občine, ki ga praznujejo 22. junija, ko je sicer ves meseč v znamenju prireditev. Dostojno bodo proslavili tudi dan borca in dan samoupravljalcev.
MURSKA SOBOTA — Da naložbena dejavnost v Pomurju stagnira, potrjujejo tudi seje komisije za oceno naložb pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Na zadnji seji konec prejšnjega tedna so člani komisije obravnavali le štiri naložbene predloge, kar pri dveh pa so sklepali o prekoračitvi že odobrenih naložb. Nova je naložba v Pomurskem tisku, kjer bodo v tozdu Tiskarna obnovili strojno opremo, in naložbo v kopališču v Banovcih, kjer bodo uredili obstoječe objekte in zgradili pokrit bazen.
MURSKA SOBOTA — Predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje Koloman Cigiit je konec prejšnjega tedna sklical sestanek z novi-narji, na katerem so govorili predvsem o vlogi in nalogah zbornice v prihodnjem obdobju. Novo vodstvo čakajo odgovorne naloge predvsem pri prestrukturiranju gospodarstva in pri reševanju infrastrukturne problematike, za uresničitev teh nalog pa bo potrebno predvsem večje sodelovanje združenega dela.
RADOSLAVCI - Dobro usposobljeni gasilci lahko veliko pripomorejo k uspešnejšemu gašenju požarov, še več pa pri preventivnem delu na terenu. Tega se zavedajo tudi v KS Radoslavci, zato je tamkajšnje gasilsko društvo pripravilo tečaj, ki se gaje udeležilo 22 gasilcev. Na.njem so poslušali predavanja o tehniki gašenja in taktiki, prvi pomoči in civilni zaščiti ter drugih pomembnih področjih. Tečaj je trajal 14 dni, tečajniki pa bodo diplome prejeli meseca maja, ko bo društvo slavilo 75-letnico obstoja.
BUČKOVCI - Komisija za turizem, ki deluje v okviru krajevne skupnosti Bučkovci, je minulo nedeljo pripravila enodnevno akcijo za olepsanje kopališča v Moravcih. Začeli so s čiščenjem in urejevanjem okolice ter zasadili nekaj mladih dreves, da bo kopalcem v poletni vročini na voljo dovolj sence. Pričakujejo, da bo letošnja kopalna sezona tudi uspešna, morda celo bolj, kot je bila lanska.
Uglaševanje razglašenega orkestra
Petkov posvet pomurskega medobčinskega sveta SZDL in sozda ABC Pomurka v Murski Soboti o urejanju kmetijskih zemljišč v Pomurju je vnovič potrdil, da gre za problematiko, ki terja večpanožen pristop in strpno usklajevanje interesov v prostoru.
Če bi se držali sozdovskega, za to priložnost pisanega gradiva, ki so ga nekateri razpravljale! označili kot enostranskega, bi morali ponoviti, da prostorsko-ureditveni posegi v pokrajini ob Muri dobivajo tačas že kar politične, ne zgolj kmetijske in vodnogospodarske razsežnosti. V sozdu ABC Pomurka krivijo za
Razprava občinske konference SZDL Gornja Radgona o ekologiji
Kritična meja vse bliže
Kako dragocena je narava, kako dragocen je človek in do kakšne mere lahko zaupamo strokovnjakom? Gornjeradgonski občani so že prevečkrat preisku-sili na lastni koži veljavnost strokovnih analiz in zagotovil, zato ni prav nič čudno, da se je razprava o varstvu okolja, naravnih in kulturnih dediščin usmerila na tačas najbolj pereč problem ne le prebivalcev Apaške doline, temveč vseh občanov — gnojno-na-makalni sistem, ki so ga že začeli graditi.
Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Gornja Radgona je pripravil strnjeno poročilo o stanju na področju varstva okolja in oceno varstva narave in kulturne dediščine ter program ukrepov za izboljšanje stanja (delegatom na občinski konferenci konec marca gaje predstavil načelnik oddelka Ivo Vuk). Vsebina poročila je razdeljena na področja ogrožanja, in sicer onesnaženja vode, zraka, problem odlagališča odpadkov, hrup ter varstvo naravne in kulturne dediščine. Navedeni so tudi veljavna zakonodaja ter ukrepi za odpravo vzrokov onesnaževanja okolja. Med največje onesnaževalce voda spada Kmetijski kombinat, saj onesnažujejo
do tedna
Kdo bo gradil?
Tudi v Pomurju je zanimanje za poklice v gradbeništvu v zadnjih letih, predvsem pa po uvedbi srednjega usmerjenega izobraževanja, močno upadlo. Tako so imeli v sedemdesetih letih samo pri Splošnem gradbenem podjetju Pomurje po 50 vajencev letno; lani pa se je, denimo, v program gradbinec 1 (2-letni skrajšani program) vpisal le en ucenec iz Pomurja in samo 6 učencev v program gradbinec II (srednji 3- e m p। -gram). To utegne seveda imeti negativne posledice za razvoj’ dejavnosti, ki se brez šolanih kadrov prav gotovo nebo T*?.® “ P f razvijati. Gradbene delovne organizacije in tudi gradbeno so . močno prizadevajo zbuditi pri osnovnošolcih večje zanimanje z p v gradbeništvu. Tako rekoč vsem učencem, ki se vpišejo na to ah ono srednjo gradbeno šolo, zagotovijo kadrovsko štipendijo, na J J tudi domovi za bivanje, ni skrbi z učnimi potrebščinami in . ’ P tudi ne z zaposlitvijo po končanem šolanju. Tako so Pomu k Jjrovsi,:u delovne organizacije tudi za novo šolsko leto r®^P,sa * . Kaže štipendij za gradbince, gradbene tehnike in gradbene e J•	’
da bo letos med mladimi v Pomurju le nekoliko večje za?.iman^Ja^ na Srednji gradbeni šoli v Mariboru prejeli skupaj20 prijav osnovnošolcev. Štipendije pa bi jih kljub temu ,ahk“ i /skrajšanih toliko. Kaže tudi zapisati, da se lahko v program gradbinec Hskajsaim) vpišejo tudi učenci do 15 let starosti, ki niso uspešno končali osnovne šo-
Z namenom, da bi čim bolj predstavili poklice v možnosti šolanja v tej usmeritvi, bo jutrišnji dan (10. P Gornji Radgoni dan gradbenega šolstva.
TUDI V DOLGI VASI
Brezcarinska trgovina
Te dni je začela poslovati na mejnem prehodu z Madžarsko v Dolgi vasi brezcarinska trgovina, ki jo je — podobno kot ostali dve (Radgona in Gederovci) — uredil Kompas. Vrednost naložbe je 130 milijonov dinarjev. V trgovini prodajajo poleg klasičnih izdelkov, kot so pijače, cigarete, parfumerija in podobno, tudi električno ročno orodje znamke black & decker, ponudbo pa bodo obogatili še z izdelki tako imenovane bele tehnike (štedilniki, hladilniki itd). Vrste blaga bodo pač prilagodili kupcem iz vzhodnih držav. Zazdaj je dolgovaška brezcarinska trgovina odprta od 10. do 18. ure, v času turistične sezone pa bo delovni čas daljši. V brezcarinski trgovini v Dolgi vasi lahko za devize kupujejo tujci, zdomci, pa tudi naši državljani kadar se vračajo iz tujine. Plačilno sredstvo so devize. Pozneje bodo od tujcev sprejemali tudi dinarske čeke.
Š. S.
SEJMU OB ROB “
Stroka brez strokovnjakov
Slovensko (in tudi jugoslovansko) gradbeništvo se ubada z vrsto težav, med katerimi je slej ko prej na prvem mestu neustrezna izobrazbena sestava zaposlenih. Kar 45 odstotkov je takih, ki so brez vsakršne strokovne izobrazbe, le nekaj nad 7 odstotkov pa jih je končalo višjo šolo oziroma fakulteto. Poleg tega je zaznati tudi težnjo umikanja strokovnjakov iz te stroke, ker pač ni motivov, ki bi jih v gradbeništvu zadržali. Več kot skrb zbujajoč je podatek, da je bilo še leta 1980 v slovenske srednje gradbene šole vpisanih 2.600 učencev, v tem šolskem letu pa le še 1.100 — ob tem naj dodamo, da je še od teh več kot polovica učencev iz drugih republik. Morda je motiv slednjih, da prihajajo na šolanje v Slovenijo, povprečni osebni dohodek, ki je v slovenskem gradbeništvu lani znašal nekaj več kot 115 tisoč dinarjev, kar je sicer še vedno za tri odstotke pod povprečjem slovenskega gospodarstva, pa vendar za približno 40 tisočakov več, kot je jugoslovansko »gradbeno« povprečje. Trenutno je v Sloveniji zaposlenih v tej gospodarski panogi okrog
to zakonodajo oz. birokratske (dolgotrajne, zapletene) postopke za pravočasno pridobivanje potrebnih dovoljenj in soglasij za izvajanje melioracij. Na ta račun je moralo Pomurje lani odstopiti 170 milijonov dinarjev združenih sredstev za potrebe osnovne odvodnje drugim območjem v Sloveniji, kjer imajo očitno več posluha za učinkovito delo na tem področju. Ker zaradi vsega tega pomurski kmetijci in vodni gospodarstveniki niso uspeli pravočasno pripraviti gradbene dokumentacije za osnovno odvbdnjo pri izvajanju melioracij, se zaskrbljeni sprašujejo, če bodo letos v ta namen
vodo tozd Farma bekonov v Podgradu, ki ima delno prečišče-neodplake speljane v Muro, tozd Mesoizdelki z mastno vodo in naftnimi derivati ter tozd Kmetijstvo Črnci z govejimi hlevi v Ži-hlavi, Lutvercih, Žepovcih in Apačah. Gorenje Elrad predstavlja večjo nevarnosst zaradi galvanskega mulja, s katerim ne vedo, ne kod ne kam, prav tako kot Avtoradgona pa nima urejene čistilne naprave. Med največje onesnaževalce vode v radgonski občini še vedno spadajo Gornja Radgona in Radenci ter drugi večji kraji, prav tako pa slabša podtalnico, vse večja uporaba herbicidov in pesticidov.
Odgovorni v radgonski občini iščejo primerno odlagališče odpadkov že skoraj deset let, vendar so prišli le do začasne rešitve. Seveda so za regijsko odlagališče, vendar le če ne bo v radgonski občini.
Naravno dediščino najbolj uničujejo razni agrarni posegi, ki jih je v zadnjih letih precej. Pri tem pa se upošteva le ekonomska plat, pozablja pa naravno okolje. Regulacija Ščavnice je predmet sporov že nekaj let; ribiči, lovci, gozdarji in številni ekologi so zahtevali obvarovanje posameznih delov krajine, vendar
85 tisoč delavcev, kar je za 10 tisoč manj kot pred sedmimi leti, obenem pa je to tudi številka, ki se naj ne bi spremenila tja do leta 2000 — pomeni, da je danes gradbeništvo predimenzionirano, da je zaposlenih preveč nestrokovnih kadrov, ki ne prispevajo k uspešnemu poslovanju. Zakaj pišemo prav o kadrovski problematiki, medtem ko v Gornji Radgoni poteka četrti sejem gradbeništva in industrije gradbenih materialov? Zato, ker je sejem ena možnih poti za izboljšanje razmer, eden informacijskih kanalov, prek katerega je možno vplivati na odločitve mladine, . ki pri izbiri poklica na gradbeništvo vse bolj pozablja. Te priložnosti se očitno zavedajo pri izobraževalni skupnosti gradbeništva Slovenije, saj so na sejmu pripravili ličen razstavni prostor, ki z mnogo simbolike opozarja, da ni daleč čas, ko bomo gradbene delavce morali iskati z lučjo pri belem dnevu. Sicer pa se panoga, ki jo predstavlja radgonski sejem, ne more otresti še številnih drugih težav. Mednje sodi upad vrednosti gradbenih del v tujini, ki so bila še leta 1983 vredna čez 400
sploh lahko dobili združena sredstva vodnega gospodarstva. Če jih ne bodo, se utegnejo problemi pri posameznih projektih — naj gre za gnojilno-namakalni sistem v Apaški dolini ali za zemljiške posege v lendavski, soboški in ljutomerski občini — še bolj zaostriti.
Ker pa nam gre za rdečo nit razprave — večplasten strokovni pristop ob spoštovanju naravovarstvenih vidikov in kulture dialoga med vsemi udeleženci pri urejanju kmetijskih zemljišč — izluščimo le nekaj drobcev. Kdaj pa kdaj bi se bilo pametno in koristno zgledovati po tujih izkušnjah. Najboljša melioracija je
brez uspeha. Ščavniška dolina je dolina preširoke in ravne struge z uničenim živalskim in rastlinskim svetom. Številne novogradnje so neprimerne za tukajšnje okolje, na drugi strani pa propadajo gradovi v Gornji Radgoni, na Negovi, v uporabi pa sta le Kunejev gradič in dvorec Eggen-wald v Črncih.
Med vsemi onesnaženji in uničevanjem narave je prav gotovo voda najbolj ogrožena. Kako, da čistilne naprave še vedno ne delajo ali pa niso primerne, kdo kaznuje kršilce, kdo nadzoruje? Na vsa ta vprašanja delegati burne razprave v Gornji Radgoni niso dobili odgovora. Ogroženi so opozarjali na pretekle in sedanje nepravilnosti, odgovorni pa zagovarjali svoje odločitve in dejanja drugih. Slabo je to, da se ne znajo sporazumeti med sabo niti ogroženi (to dokazujejo številni primeri sporov kmetijcev in gozdarjev ali lovcev ...), kaj šele da bi znali in zmogli skupno reševati nastale ekološke probleme. Mednje sodi farma v Podgradu (uradno največji onesnaževalec okolja v radgonski občini) in rešitev težav z gnojnico. O načrtovanem gnojno-namakalnem sistemu prav gotovo še ni bila izrečena zadnja beseda, čeprav sd že izkopali prve jarke. Medtem ko Radgončane skrbijo lagune v bližini mesta, v katerih se bo zbira, la in »umirjala« gnojnica, pa občane v Apaški dolini skrbi predvsem čistoča pitne vode in zraka.
Želijo enakopraven dialog stroke in občanov, ne pa da se vse ureja po skrivalnicah — na primer, ko so kmete prepričevali, naj podpišejo pogodbe za koriščenje njihove zemlje pri izkopu jarkov, so jim dejali, da se bo gradil namakani sistem, nihče pa da ni omenil gnojnice.
Vsi v radgonski občini smo posredno ogroženi, zato imamo pravico zahtevati dodatna pojasnila, je bilo slišati še o načrtovanem (za farmo ekološko rešilnem) objektu.
Bernarda Peček
milijonov dolarjev, lani pa že štirikrat manj. Stanovanj smo v Sloveniji včasih zgradili letno 9 tisoč, zdaj le še 5 tisoč, v prihodnje pa bo tovrstna gradnja verjetno še upadla zaradi težjih pogojev kreditiranja (revalorizacija). Prav tako ni pričakovati razcveta naložb, saj novi zvezni ukrepi prej določajo obratno. V ilustracijo stalne krize jugoslovanskega gradbeništva v 80. letih še tale primerjalna številka: vrednost del je kar za 38 odstotkov manjša kot leta 1979, ki velja za — v naložbenem smislu — najbogatejše jugoslovansko leto.
Vse to so tehtni razlogi za premislek, kako v gradbeništvu naprej. Kljub vsemu so namreč tudi v obstoječi tehnologiji še notranje rezerve, ki pa jih — in znova se vračamo k uvodni ugotovitvi o neustreznosti kadrov — prepogosto ne znamo izkoristiti. Ko pa bo 85 tisoč slovenskih gradbincev imelo ustreznejšo izobrazbo in predvsem več znanja (upajmo, da se bodo razmere do leta 2000 vsaj delno izboljšale, čeprav preveč optimizma nima realne osnove), bodo težave manjše.
Bojan Peček
urbanizacija. Prizadevneje bi se morali zaperstavljati pretiranemu pozidavanju kakovostnih njivskih površin. Ker imajo pro-storsko-ureditveni posegi dolgoročne učinke, je nujno vanje vtkati vse tisto, kar se bo v naslednjih 30 letih dogajalo v Pomurju. Zadrega je dovolj velika, kajti v Sloveniji ne premoremo inventarizacije prostora in le tu in tam ima kakšna občina zemljiško karto. Najbolj pa se zapleta pri usklajevanju interesov, pri čemer je za našo deželo značilno, da obstajajo močne skupine strokovnjakov, ki bi rade ena drugo povozile. Pri zemljiških posegih pa brez večpanožnega pristopa ni mogoče. Nevzdržno je za vsako ceno in pod zastavo zalenega plana pridobivati kmetijske površine, kajti s krajinskega vidika je pomembno ali je pokrajina urejena ali ne.
Na posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki nekaterih republiških organov (komitejev in skupnosti), so pomurski naravovarstveniki prebrali pismo društva za varstvo okolja Pomurja. Zavzemajo se, da gre ob vlaganjih sredstev za izvajanje melioracij del le-teh za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. V ta namen tudi morajo biti prilagojeni projekti urejanja kmetijskih zemljišč. Območja ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter novi vegetacijski pasovi morajo biti sestavni del družbenih planov. Pri projektiranju melioracij je potrebno projektirati tudi namakanje, saj imamo v Pomurju najmanj padavin. Poleg tega so naravovarstveniki opozorili na to, da z melioracijami še vedno — kot na začetku tega stoletja — rešujemo le odvodnjo zemljišč, pred melioriranjem ni ponovne ocenitve tal in še, da je zaradi urejanja zemljišč šlo po zlu več arheoloških spomenikov v Puconcih, Ocinju, pri Budin-skem mlinu, na območju Gaberja in Dolnjega Lakoša. Ker so meliorirana zemljišča po končanih delih prepuščena sama sebi, se pomurski naravovarstveniki sprašujejo o upravičenosti ekonomskih vlaganj.
Branko Žunec
ŠTIPENDIRANJE
Več, nekateri pa nič
Za mlade, ki se izobražujejo, ali pa se nameravajo vpisati v srednje, višje in visoke šole, je pretekla sredo in četrtek izšla zelo pomembna informacija — skupen razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1987/88.
Tudi mi smo pogledali ta skupni razpis, in sicer II. del, v katerem razpisujejo štipendije organizacije združenega dela in delovne skupnosti iz Pomurja. Ugotovili smo, da je za srednješolce na voljo 533 in za študente 276 štipendij, kar je skupaj 95 več kot v lanskem šolskem letu. Potemtakem bi lahko sklepali, da vendarle dozoreva spoznanje, da je potrebno za kadre bolj načrtno skrbeti in tudi več vlagati zanje, torej tudi več za znanje. No, še vedno pa bo razmerje med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev v Pomurju neugodno, saj bo blizu 60 odstotkov srednješolcev primoranih prositi za >solidarno-stne< štipendije, medtem ko je v drugih predelih Slovenije razmerje večinoma obratno, oziroma še bolj ugodno v prid kadrovskemu štipendiranju.
Največ razpisanih štipendij pa je namenjenih za poklice v kovinski industriji, gradbeništvu rudarstvu, kmetijstvu, elektro industriji, tekstilni in čevljarski industriji itd. Med delovnimi organizacijami, ki niso razpisale niti ene kadrovske štipendije, so Veletrgovina Potrošnik iz Murske Sobote, Trgovsko podjetje Sloga iz Gornje Radgone, tozd Lek iz Lendave in tozd Krka iz Ljutomera. Morda razmišljajo, češ, kaj bi trošili sredstva za štipendiranje, saj kadrov ni težko dobiti. Takšno gledanje pa seveda družbeno ni sprejemljivo in ima lahko negativne posledice za razvoj dejavnosti.
Jože Graj
STRAN 3
VESTNIK 9. APRILA 1987
IZ UJETNIŠTVA
Najboljši slovenski mladi matematiki
VIJAKOV inovacije
Za pomurski socialno-gospodarski, politično-kulturni in ideološko-duhovni prostor so značilni poskusi, da bi lastne kulturne in socialne korenine obvarovali pred izničenjem. Za kaj takega je vsekakor nujna predpostavka določeno politično samoodločanje in gospodarska samostojnost. Odrivata se državni centralizem in gospodarska odvisnost od nacionalnih in multinacionalnih velepodjetij, ki s svojimi naložbami od daleč odločajo o usodi pokrajine. Pod udarom kritike je notranji domači kolonializem, ki ta prostor ponižuje na odvisno obrobje mestnih središč, obsojen, da nakopičenim mestnim okoljem dobavlja osnovne življenske surovine in živež, hkrati pa je območje za dopust, oddih, prosti čas in še kaj. Po načelu, da je za tiste na obrobju vse dobro, se je Pomurje s Po-murci znašlo v svojevrstnem »ujetništvu šraufcigerjev, singeric in švas aparatov«. Kako iz njega?
Pametni prisluhnejo šepetu časa, neumne zgodovina vleče za lase s seboj (Kitajski pregovor)
Skozi vse večje število raziskovalnih nalog — predvsem aplikativnih, manj fundamentalnih — bomo skušaii razbrati, kakšen bi mogel biti pogled v prihodnost Pomurja. Tako je recimo lani soboški zavod za ekonomiko in urbanizem izdelal študije o dolgoročnem enotnem sistemu reševanja odpadnih snovi v pokrajini, vlogi bioplina pri njeni energetski oskrbi in o možnosti porabe geotermalne energije v prehrambeni industriji. Proučil je tudi možnosti uporabe viška energije industrijskih procesov za ogrevanje bivalnih prostorov in pripravo tople sanitarne vode v Murski Soboti ter možnosti ustanovitve carinske cone v Pomurju. Ravnokar pripravlja krajinsko zasnovo, to je študija o dolgoročnem razvoju območij ob reki Muri za potrebe predvidenega megalomanskega projekta gradnje murske verige vodnih elektrarn, o čemer zgodovinski spomin ne bo molčal. Tudi na Zivinorejsko-veteri-narskem zavodu nastajajo določeni projekti, a o tem podrobneje kdaj drugič.
Najbolj očito je duševnim očem najbolj skrito (Staroveška modrost)
»Vemo kakšne probleme lahko imajo gospodinje z vloženim sadjem in zelenjavo. Da se jim ne pokvari, uporabijo visoke temperature. Pri živih rastlinah tega ne moremo narediti, zato je sterilizacija živega materiala zelo zahtevno, kakor tudi nadaljnje sterilno rokovanje. Vsaka napaka se opazi čez nekaj časa približno tako kot na pokvarjeni marmeladi. Rastline steriliziramo z raznimi dokaj močnimi biocidi, na primer živosrebrni klorid ali natrijev hiperklorid, deloma pa v sterilnih razmerah, to je v brez-prašnih komorah, kjer z ultravijolično svetlobo in kemikalijami, največkrat z alkoholom ter ognjem, dosežemo popolno čistočo prostora, orodja in posode,« pojasnjuje v strokovnem članku o pridobivanju meriste-matskih potaknjencev kot delu biotehnologije v vrtnarstvu dr. Aleksander Šiftar direktor tozda Vrtnarstvo v delovni organizaciji Sobota. Razvil je novo izvirno tehnologijo sterilnega razmnoževanja v steklenici. Zato tudi izraz »in vitro« — v steklu. V bistvu gre za dve raziskovalni nalogi pod naslovom: Aklimatizacija rastlin iz rodu vresovk razmnoženih v sterilnih razmerah in Razvoj hranilnih podlog in tehnologija razmnoževanja vrtnic v sterilnih razmerah, za kar je tudi občinska raziskovalna skupnost namenila sredstva. Prav tako je dala denar za študiji Mikrobiološka in fizikalno-kemična kakovost mleka na odkupnem območju mlekarne Murska Sobota (pripravlja jo soboška Tovarna mlečnega prahu v sodelovanju z inštitutom za mlekarstvo) ter Možnost izkoriščanja toplotne ener
V tem znamenju je še velik del pomurske industrije
<
gije iz vrtine Lipa-1 za krajevno skupnost Beltinci.
Najpreprostejši učenec pozna danes resnice, za katere bi Arhimed dal življenje (Renan)
Sicer pa imamo v zadnjem letu opravka z ofenzivo raziskovalnih nalog. Zadošča že, če jih naštejemo, pri čemer upamo, da ne- bodo obležale v predalu in bodo zanamci bentili, ker so šli veliki denarji, ki bi se sicer dali porabiti za osvoboditev iz »ujetništva šraufcigerjev, singeric in švas aparatov«, za papirne projekte.
Zavod za ekonomiko in urbanizem je prijavil še naslednje študije: Možnosti proizvodnje bioe-kološke hrane na Goričkem, Melioracije in komasacije ter njihov vpliv na prostorsko-ekološke in družbenoekonomske odnose v pokrajini, Strategija razvoja ogrevalnih energetskih sistemov in Specifične značilnosti naravnih in ustvarjenih danosti prostora občine kot primerjalne prednosti in osnova za izbor in konkretizacijo propulzivnih smeri razvoja občine Murska Sobota. Projektivni biro se bo lotil raziskovanja tipizacije čistilnih naprav za manjša kmečka naselja, čiščenja odplak s farm, enotne oskrbe Prekmurja s pitno vodo in izkoriščanja geotermalne vode s konkretnimi tehničnimi rešitvami za gretje in pripravo tople vode. Agroservis se hoče študijsko ukvarjati z metodami naključnih posnetkov, računalniško podporo poslovanja in organizacijsko strukturo malih podjetij s heterogeno dejavnostjo.
Inovacija je potemtakem zrcalo družbe (dr. Marko Kos)
Delovna organizacija Mura načrtuje raziskovalni nalogi Domača proizvodnja rezervnih delov za konfekcijske stroje in Večja stopnja avtomatizacije v pripravi proizvodnje, IMP Panonija pa Program rezervnih delov za strojno opremo v tekstilni industriji in Program Metalne na področju strojegradnje. Radenska iz Radenec bo proučila zdravilne učinke peloida, preprečevanje izločanja kamna iz termo-mineral-ne vode v Moravskih Toplicah in Murski Soboti ter geotermijo v Pomurju na osnovi dveh vrtin v Murski Soboti. Omenimo še razvoj prenosnega stroja za rezanje naravnega kamna in marmorja v tozdu Obrtništvo v delovni organizaciji Sobota, dve raziskovalni nalogi, ki naj bi ju izdelali v pokrajinskem muzeju Kulturnega centra Miško Kranjec (Arheološka topografija Prekmurja — sondažna preverjanja, Prekmurja 1945—1952, nadaljevanje iz leta 1986) ter študiji Živinorejsko-ve-terinarskega zavoda za Pomurje o značilnostih semena bikov svetlolisaste pasme po končanem performance testu in vplivu časa pripusta na odraslost telic lisaste pasme, drugi del.
Skozi naštete raziskovalne naloge pogledati v prihodnost Pomurja — kakšna slika se nam ponuja?
Branko Žunec
Na Srednješolskem centru teh-niško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti je bilo v soboto 31. republiško tekmovanje srednješolcev iz matematike, ki so ga pripravili v sodelovanju z Društvom matematikov in fizikov SR Slovenije. Odprl ga je prof. dr. Niko Prijatelj, predstojnih VTO matematika-mehanika na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, ki je prejšnji dan tudi predaval srednješolcem in mentorjem. Letošnjega tekmovanja slovenskih srednješolcev iz matematike se je udeležilo kar 148 učencev iz 32 šol, ki so pokazali precejšnje znanje. Zanje so organizatorji pripravili tudi izlet z avtobusom iz Murske Sobote skozi Martjance, Moravske Toplice in Bogojino nazaj v Mursko Soboto. Za spremljevalce
Prvomajsko slavje na predvečer praznika
Priprave na proslavitev delavskega praznika v soboški občini so na vrhuncu. Pripravljalni odbor pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Murski Soboti je pozitivno ocenil lanskoletno prireditev ob prazniku dela, spričo manjše odzivnosti občanov na sam praznik pa so^se odločili, da bodo letos osrednje prireditve potekale le na predvečer 1. maja, to je 30. aprila. Začelo se bo ob 20. uri na Trgu zmage, in sicer na delu ulice Stefana Kovača med semaforiziranim križiščem in Tehnopormetom, kjer bodo takrat zaprli promet. Ob tej priložnosti pripravljajo pester kulturni program, v katerem bodo nastopili rogisti, godba ua pihala, mažuretke iz delovne organizacije Mura, plesna skupina in karateisti TVD Partizana, folklorna skupina z Uprave za notranje zadeve in pevca ljudskih pesmi. Prav tako so se odločili, da letos ne bo slavnostnega govornika, ampak bodo program povezovali z ustreznim besedilom.
V drugem delu prvomajskega slavja v Murski Soboti bodo delavci Agromerkurja ob pomoči strokovnjakov tozda Elektro postavili že tradicionalni mlaj. Po zaključnem govornem delu pa bodo godba na pihala in mažuretke z baklami odšle na prostor pred prvo osnovno šolo Daneta Šumenjaka, kjer bo veliko kresovanje. Zanj in za kulturni program bodo poskrbele mestne krajevne skupnosti, ki bodo postavile tudi stojnice z jedačo in pijačo. Pričakujejo, da se bo osrednje prireditve ob letošnjem prazniku dela v Murski Soboti udeležilo precejšnje število občanov.
M. Jerše
GENTEROVCI
Dvojezično Osnovno šolo Vlaj Lajos Genterovci (Gonterhaza) obiskujejo otroci iz 5 vasi, kljub temu pa jih je komaj dovolj za popolno osemletko. V zadnjih desetih letih se je namreč število učencev zmanjšalo od čez 200 na 106 danes, torej za približno polovico. Kje je vzrok?
»Za teh 5 vasi našega šolskega okoliša je značilno izseljevanje mlade populacije, saj je v Gente-rovcih, Kamovcih in Radmožan-cih skoraj polovica ljudi starejših od 45 let. Zato tudi ni naravnega
Nekoč je bilo pred dvojezično Osnovno šolo Vlaj Lajos Genterovci— Gonterhaza veliko bolj živahno kot danes, saj se je število učencev skoraj razpolovilo. Delovni kolektiv, in še posebej novi ravnatelj Štefan Varga je zato že v skrbeh, da ne bi zgubili popolne osemletke. To bi bila za tamkajšnje narodnostno mešano območje vsekakor velika škoda.
prirastka, tako kot je bilo to nekoč,« nam je ob obisku omenjene šole dejal njen novi ravnatelj Štefan Varga, ki je analiziral tudi vzroke za izseljevanje mladih. Prvi razlog je, ker jim šolski okoliš ne daje dovolj možnosti za zaposlitev, na kmetijah pa prav tako ni dovolj možnosti za preživljanje in dvig življenjskega standarda. Nekateri pa se izselijo tudi zaradi poroke. Največ se jih je preselilo v Lendavo ali okoliške kraje. Zaradi tega je že ogrožen obstoj šole kot popolne osemletke oziroma bodo, če se stanje ne bo popravilo ali vsaj umirilo, prisiljeni preiti na kombinirani pouk, kar pomeni, da bi se po dva oddelka združila v en razred. Kaj bi to pomenilo?
»Vsekakor bi bil to velik korak nazaj, saj se potem lahko sprašu-
mladih matematikov pa so organizirali ogled avtomatske obdelave podatkov v delovni organizaciji Mura.
In kdo so najboljši mladi matematiki v naši republiki, ki se bodo udeležili zveznega tekmovanja v Vojvodini? Med učenci prvega letnika niso podelili prve nagrade. Drugo mesto je zasedla Renata Novak s Srednje naravoslovne šole v Ljubljani, tretje mesto pa so si razdelili Andrej Bauer, Gašper Fijavž in Martin Raič — vsi Srednja naravoslovna šola v Ljubljani. Tudi za druge letnike niso podelili prve nagrade.
Drugi je bil Marjan Jerman s Srednje naravoslovno-matemati-čne in ekonomske usmeritve v Trbovljah, tretje mesto pa so si razdelili Zoran Slanič in Polona
SE ŠOLA MAJE?
jemo o uspešnosti učno-vzgojne-ga dela z učenci, kajti treba je upoštevati, da imamo dvojezični pouk, in če bi morali zdaj združevati še razrede, bi to zelo otežilo delo učiteljev. Menim tudi, da bi uvedba kombiniranega pouka od 1. do 8. razreda, in to na dvojezičnem območju, še bolj pospešila prepisovanje otrok na centralno dvojezično osnovno šolo v Lendavi in tako bi bil obstoj gen-terovske šole zares ogrožen.«
Na zmanjšanje števila učencev v Genterovcih je torej delno vpli
valo tudi dejstvo, da so nekateri starši svoje otroke vpisovali ali prepisovali na osemletko Drago Lugarič v Lendavi. To so utemeljevali v glavnem s tem, da na genterovski šoli ni bilo oddelka podaljšanega bivanja, s čimer bi omogočili varstvo za tiste otroke, katerih starši so v službi do 14. ali 15. ure. In kako kaže vnaprej?
»Najbolj nas skrbi prihodnje šolsko leto, saj je v šolskem okolišu le 8 prvošolčkov, naslednja štiri leta bo stanje precej ugodnejše, saj bo, kot kaže, v šolskem letu 1988/89 kar 20 novincev, potem 14, II in 10. Medtem se dogovarjamo za uvedbo oddelka podaljšanega bivanja, prijav je že dovolj, in tako najbrž ne bi bilo razlogov, da bi morali na naši šoli uvesti kombinirani pouk. Te-
Petek z mariborske šole Miloša Zidanška ter Andrej Vilfan s Srednje naravoslovne šole v Ljubljani. Med učenci tretjega letnika je slavil Tomaž Slivnik s prej omenjene šole, drugi je bil Edi Vovk z Iskrine šole v Kranju, tretje mesto pa sta si razdelila Bor Plestenjak in Andrej Lamovec s Srednje naravoslovne šole v Ljubljani. Tudi med četrtošolci niso podelili prve nagrade, drugo mesto so prisodili Juretu Bojcu s Srednje naravoslovne šole v Ljubljani, tretja pa je bila Metka Zaletel z računalniške šole v Kranju. Ti tekmovalci so prejeli denarne nagrade in izdelke pomurskih delovnih organizacij, razdelili pa so tudi nekaj pohval drugim tekmovalcem.
Milan Jerše
ODLIČNA
NEMŠČINA
Pomurski srednješolci so bili zelo uspešni tudi na letošnjem tekmovanju iz znanja nemškega jezika, ki je bilo pretekli teden v Ljubljani. Tako je zasedla L mesto učenka 2. letnika Srednje družboslovne šole Fran Miklošič Ljutomer, Andreja Peterneli, 3.—4. Simona Gajšek, učenka Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, na 5. mesto pa se je uvrstila še ena učenka iz ljutomerske srednje šole, in to Romana Gajšek. Vse tri omenjene (prvih pet) so se hkrati uvrstile na državno prvenstvo iz znanja nemškega jezika, ki bo 18. aprila v Novem Sadu.
J. G.
ga si najbrž ne želijo tudi starši in prepričan sem, da tudi oni znajo vrednotiti obstoj šole na obmejnem in dvojezičnem območju.«	Jože Graj
Skupščina raziskovalne skupnosti Gornja Radgona
Spodbujanje raziskav, inovacij in društvene dejavnosti
Občinska raziskovalna skupnost zbere letno (v primerjavi z drugimi občinskimi sisi) skoraj najmanj sredstev — lani niti ne 9 milijonov, več kot 5 milijonov pa so namenili sofinanciranju raziskovalnih nalog. O vsakem tisočaku dobro premislijo in ga šele nato pošljejo tistemu, ki ga najbolj potrebuje. Prispevki .občinske raziskovalne skupnosti so namreč prav milostni in so prej moralna kot materialna podpora.
Lani so sofinancirali 11 raziskovalnih nalog (v višini od 80 tisoč do milijon) podelili 15 priznanj in 23 nagrad posameznikom in skupinam ob dnevu inovatorjev, izbrali inovatorja in mentorja leta ter obiskali obrtni sejem ter delovni organizaciji Emo in Libela Celje.
Tudi letos bo največji del sredstev (7 milijonov), od skupno zbranih čez 13 milijonov, namenjen sofinanciranju šestih raziskovalnih nalog, nagradili bodo izumiteljstvo, obiskali Krško in Novo mesto ter se malo bolj posvetili društveni dejavnosti (radioamaterskim društvom, računalniškim krožkom, društvom mladih tehnikov . ..). Skrbeli bodo tudi za izobraževanje ter pridobivanje kakovostnih tehničnih in tehnoloških informacij.
Občinska raziskovalna skupnost Gornja Radgona bo v letu 1987 sofinancirala 3 zdravstvene in 5 tehnoloških raziskav Radenske, 3. etapo naloge Proizvodnja hrane na izsušenih površinah Kmetijske za druge Gornja Radgona, nalogo Stabilnostna analiza kamionskih konstrukcij Avtoradgone, ekološko preskušanje Srednje kmetijske šole o bobu — koruzni vešči ter nalogo VAŠ Maribor, ŽVZ Murska Sobota in Kmetijske zadruge Gornja Radgona o razvojnih usmeritvah govedoreje na območju občine Gornja Radgona.	Bernarda Peček
Socialno skrbstvo v Lendavi
150 občanov dobiva pomoč
Na področju družbenih pomoči so imeli v lanskem letu v lendavski občini na seznamu prejemnikov 150 ljudi. Občani, ki so dobili družbeno denarno pomoč, so do nje upravičeni, sicer pa so jih izbrale krajevne skupnosti v dogovoru s socialnim skrbstvom. V lanskem letu je bilo 22 prejemnikov družbene denarne pomoči kot edinega vira sredstev za preživljanje. Denarna pomoč v višini okoli 27 tisoč dinarjev je bila za 37 odstotkov višja kot v letu 1985. 80 občanov je dobilo družbeno denarno pomoč kot dopolnilni vir za preživljanje v višini nekaj nad 14 tisoč dinarjev mesečno. Začasno je dobilo enkratno družbeno pomoč 45 občanov v višini 19 tisoč dinarjev. Pri dajanju pomoči so bila upoštevana mnenja krajevnih skupnosti. V lendavski občini menijo, da bo v tem in v prihodnjih letih še več iskalcev družbene denarne pomoči.
Jani D.
Festival bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni
Sprejeli program prireditev
Le še mesec in pol manjka do začetka 32. Festivala bratstva in enotnosti, ki bo po enajstih letih ponovno v Gornji Radgoni. Glavni odbor, v katerem so predstavniki iz vseh sodelujočih dvanajstih mest Jugoslavije, je pred kratkim sprejel festivalski znak
in okvirni program prireditev od 28. do 31. maja. Predstavniki radgonske občine in hkrati člani organizacijskega odbora so jih seznanili tudi z dosedanjimi pripravami in delom številnih pododborov. Vsako bratsko mesto bo sodelovalo s 50 udeleženci ter s 3-člansko delegacijo. Mladi se bodo pomerili v sedmih športnih disciplinah, s kulturnimi nastopi pa se bodo predstavili v krajevnih skupnostih radgonske občine. Središče vseh prireditev bo Stadion bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni.
Občinska konferenca ZSMS ter RK ZSMS bosta med festivalom organizirala tematsko razpravo o majhnih proizvodnih enotah, občinsko mladinsko vodstvo pa bo poleg vsega drugega dela tudi usposobilo vodnike (po dva za vsako skupino iz 12 mest) ter s kratkimi informacijami seznanilo vsako gospodinjstvo v radgonski občini o pripravah na festival.
B. Peček
STRAN 4
VESTNIK 9. APRILA 1987
O KADROVSKIH ZAGATAH V POMURSKEM
OSNOVNEM ZDRAVSTVU
> DAVEK OBROBNOSTI
Zakaj je treba tako dolgo čakati v čakalnicah zdravstvenih ambulant? Predvsem zato, ker je v Pomurju en zdravnik na tisoč in več ljudi, medtem ko je slovensko povprečje za polovico manjše. To pa je le pokazatelj razmer, vendar so vzroki drugje, raznovrstni in med seboj povezani. Čeprav smo v občinskih in republiških samoupravnih sporazumih tega in preteklega srednjeročnega obdobja zapisali, da smo za prednost osnovnega zdravstva, za boljšo opremljenost in kadrovsko krepitev, pa v Pomurju še vedno iščemo to, kar je načelno lepo zapisano. Za pomursko zdravstvo nasploh, posebej še za osnovno zdravstveno dejavnost, drži, da je zaznamovano z obrobnostjo regije, oddaljenostjo od zdravstvenih centrov.
O kadrovskih problemih v osnovni zdravstveni dejavnosti, o vzrokih in prihodnosti, smo se pogovarjali za okroglo mizo v našem uredništvu, sodelovali pa so: dr. Jože Šumak, direktor Pomurskega zdravstvenega centra, dr. Jože Miklič, direktor Zdravstvenega doma v Murski Soboti in strokovni svetovalec medobčinske zdravstvene skupnosti, dr. Alojz Horvat, prav tako strokovni svetovalec medobčinske zdravstvene skupnosti, dr. Franc Kolarič, direktor Zdravstvenega doma Lendava, Evgen Horvat, predsednik medobčinske zdravstvene skupnosti, in Karel Kar-ba, predsednik skupščine zdravstvene skupnosti Murska Sobota.
Čeprav so si kadrovski problemi bolj ali manj podobni in sorodni v vseh pomurskih zdravstvenih domovih, pa je bilo nedolgo tega, najhuje v soboškem zdravstvenem domu. Čeprav so sedaj razmere že drugačne, pa je za soboški zdravstveni dom značilna velika selitev zdravnikov.
DR. JOŽE MIKLIČ: Za ilustracijo lahko povem, daje bilo v zdravstvenem domu v letih 1980 do 1984 zaposlenih 22 zdravnikov, odšlo pa jih je 20. Pravimo,
Karel Karba
da smo v izrednih razmerah, ko je selitev izredno nagla. Zato je verjetno tudi vprašanje ustvarjanja prave zdravstvene ravni, uveljavljanja in izpopolnjevanja doktrinarnih načel, ki so za slovensko področje dokaj jasna, da niti ne govorim, da so ob tem še drugi problemi, ki se ob tem pojavljajo. Moram povedati, da imamo istočasno izredno težke stanovanjske probleme in nič ne kaže, vsaj za naslednjega pol leta ne, da bi ta problem lahko na hitro izboljšali.
Problem je tudi v tem, da znotraj same osnovne zdravstvene dejavnosti ni, rekel bi, nagnjenosti vsaj do nekaterih dejavnosti. Zdravniki neradi delajo v medicini dela, da je to še zmeraj ena najbolj deficitarnih dejavnosti. Trenutno sta kadrovsko zapolnjeni samo dve zdravstveni postaji, to sta Cankova in Beltinci, pri Gradu že dolga leta nimamo
zdravnika. V Petrovcih je zdravnik, vendar je kot specializant splošne medicine dvakrat mesečno odsoten po en teden.«
DR. FRANC KOLARIČ: »Problematika, ki se pojavlja v lendavski občini ni bistveno drugačna kot v soboški. Problemi, s katerimi se srečujemo, so isti že vrsto let, torej zelo velika fluk-tuacija kadra, majhna motivira-noast mladih zdravnikov za delo v osnovnem zdravstvu, relativno nizki osebni dohodki in pa neugodne delovne razmere, predvsem tehnična opremljenost naših objektov. Moram povedati, da smo v prvem letu srednjeročnega obdobja uresničili malo zastavljenega. Lani so nam odšli štirje zdravniki. V decembru smo sprejeli štiri zdravnike, dva zakonska para iz Vojvodine. Pri nas se ni zaposlil nobeden štipendist delovne organizacije iz naše občine. Letos pričakujejo še dva naša štipendista, in upam, da se bo vsaj eden zaposlil v naši temeljni organizaciji.«
Med vzroki za odhod zdravnikov najpogosteje in najprej omenjamo nespodbudne osebne dohodke in slabo opremljenost zdravstvenih ambulant. Čeprav
Evgen Horvat
to ni nepomembno in zanemarljivo, pa Pomurcem ob tem ni treba imeti slabe vesti, saj je bila pri uporabnikih zdravstvenih storitev vedno pripravljenost, da dajo za zdravstvo precej od tega, kar ustvarimo. V 1985. letu je bilo v soboški občini za zdravstvo namenjenih 5 odstotkov družbenega proizvoda, več kot štiri pa v drugih treh, če je ob tem slovensko povprečje 3 odstotke družbenega proizvoda. Je pa res, da naše gospodarstvo ne ustvari toliko, kot v razvitih delih Slovenije, torej tudi zdravniki za enako opravljeno delo po Sloveniji ne dobijo enakega plačila.
KAREL KARBA: »Mislim, da bi bilo narobe, če bi rekli, da je to (kadrovske težave) samo odsev nekega denarnega stanja ali politike nagrajevanja pri nas. Moram povedati, da je naše področje povezano z nekaterimi specifičnostmi, ki imajo odloči
len vpliv na takšno stanje. Takšno Pomurje ni atraktivno. Prav tako je danost sistem šolanja, študiranja v Sloveniji. Vemo, da je bil vsa leta omejen vpis na fakulteto in da se mladi zdravniki raje odločajo za tista središča, kjer je možen strokovni razvoj in so končno tudi bolje nagrajeni. In tu postavljam vprašanje, kaj bi bilo, če bi enaka politika študija veljala tudi v drugih republikah in k nam ne bi prihajali tudi dobri zdravniki iz drugih republik.«
EVGEN HORVAT: »Kako pritegniti zdravnike in zobozdravnike? Res so vzroki za fluk-tuacijo nagrajevanje, delovne razmere, opremljenost. Vendar mislim, in žal bo to ostalo v vsaki obrobni regiji, da lahko med vzroke uvrstimo še oddaljenost od centrov, univerze, oddaljenost od morja, hribov. Zdravnik je oddaljen od mest, kjer bi lahko zasluženi denar tudi zapravil, se strokovno izpopolnjeval in kjer so mu pristopne kulturne dobrine.«
Če je možnost strokovnega izpopolnjevanja magnet, ali v Pomurju vzrok, pa se postavlja vprašanje, ali smo naredili dovolj, da zdravnikom iz našega prostora omogočimo čim boljše strokovno napredovanje in izpopolnjevanje.
DR. JOŽE MIKLIČ: »Dokler je tak primanjkljaj zdravnikov, je razumljivo, da morajo delavci — žal — delati. In tako je usposabljanje že vnaprej okrnjeno.
dr. Jože Miklič
Drugo pa je velika oddaljenost od centrov. Kranjski in novomeški zdravniki imajo klinični center pred nosom. Kaj pa naši? Že zaradi tega smo prizadeti. Mi omogočamo strokovno izpopolnjevanje, kolikor se le da, če seveda pri tem premočno ne trpi dejavnost. Specializacija traja nekaj let, drugega človeka ni mogoče dobiti, in ob tem morajo drugi iz enote prevzeti vse obveznosti, pa za to niso prav nič posebej spodbujani. Ne vem, če se še kje to dogaja. In Pomurje je že izobrazilo dosti specialistov, ampak jih je malo ostalo. Moramo reči, da smo imeli dobro kadrovsko politiko in izobraževanje, ampak vabljivejša mesta, kar se tiče nagrajevanja, izpopolnjevanja, raziskovalnega dela, so toliko boljša, da si je človek to zaželel in tudi uspel.«
Lagali bi si, če bi rekli, da centri znanja in razvoja tako ali dru
gače ne vabijo strokovnjakov, tudi zdravnikov. Tako pa se srečujejo s »prepolnjenostjo« ter izbiro in konkurenco v centru in »praznino« na obrobju. Postavljeni normativi so preseženi v centru in odmaknjeni cilji obrobnih regij.
EVGEN HORVAT: »V lanskem letu smo sprejeli samoupravni sporazum o usklajevanju planov v zdravstveni skupnosti Slovenije. Za kadrovsko področje smo zapisali: dogovorjena je ničta rast zaposlovanja, na deficitarnih področjih in območjih zaposlovanje lahko odstopa. Vendar pa kaj hitro ugotovimo, da zaposlovanje ni bilo ničto, ampak toliko in toliko, in tisti, ki ima sredstva, lahko rast spremeni v plus, v povprečju preračunavanja pa smo spet mi tisti nesrečneži, ki tega ne moremo loviti in
dr. Jože Šumak
nas slovensko povprečje tišči dol.«
Sorazmerno malo mladih se odloča za študij, prav tako malo za študij na medicinski fakulteti. Tudi tu kaže iskati vzrok med vzroki. Je pa še nekaj, kar opredeljuje študij na tej šoli.
DR. FRANC KOLARIČ: »Mi ugotavljamo, da so študentje že med študijem bolj usmerjeni na delo v bolnišnici kot ambulanti. Ko mladi po končanem študiju prihajajo na pogovore, se le redki zanimajo za delo v medicini dela, šolski medicini, v splošni medicini. Zelo težko se odločajo za to prvo fronto zdravstvenega sistema, kjer je delo zelo odgovorno in naporno. Mladi zdravnik stremi za tem, da se usmeri v takšno dejavnost, kjer bo svojo dejavnost lahko razvil še s kom drugim.«
Naslednja stopnica do kadrovske zasedenosti je tudi štipendijska politika, ki jo ima Pomurski zdravstveni center že nekaj časa dobro organizirano in veljavno za celotno delovno organizacijo.
DR. JOŽE ŠUMAK: »Od 1981. do 1986. leta je 27 študentov končalo študij in 6 se jih ni zaposlilo pri nas. V tem času pa je bilo sprejeto v osnovno zdravstvo 67 zdravnikov in v bolniš-čnično 34, to se pravi skoraj 100, od tega pa samo tretjina naših štipendistov. To pomeni, da vseeno nimamo dovolj študentov oziroma štipendistov. Zanimivo
pa je to, o čemer še nismo ničesar povedali, da ni interesa za študij na stomatološki fakulteti in v teh letih, kot sem prej omenil, so končali trije in niti eden se ni zaposlil pri nas. Tudi tu smo vezani na priliv z drugih fakultet. Pomurski zdravstveni center ima enotno štipendijsko politiko in mnogi menijo, da bi delovna organizacija morala imeti tudi enotno kadrovsko politiko in da ni dobro, da morajo posamezne temeljne organizacije skrbeti za svoje delavce in zaposlovanje.
DR. JOŽE ŠUMAK: »Bila je pobuda, da bi bilo enotno kadrovanje znotraj delovne organizacije, vendar pa smo v samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo zapisali drugače. Tako ostajamo le pri štipendiranju. Vendar pa smo tu od lanskega leta napravili korak naprej,
dr. Franc Kolarič
saj delavski svet Centra, oziroma njegova komisija, od lani razporeja štipendiste v posamezne tozde delovne organizacije za tisti čas, kot so prejemali štipendijo. Do sedaj je bila tudi zakonska ovira za to, saj je zakon o zdravstvenem varstvu predvideval najmanj dve leti obveznega dela v osnovnem zdravstvu, šele nato razporeditev za specializacijo. Vendar pa se razmere lahko kaj hitro menjajo. V Ljutomeru v lanskem letu kadrovskega problema skoraj ni bilo, konec leta pa se je porušilo zaradi objektivnih okoliščin, zaradi bolniških in porodniških dopustov in seveda migracije. Specializanta pa ne moremo kar tako poklicati, saj ob tem sama specializacija propade. Pomembnejši korak pa bomo naredili s tem, da se bomo držali dogovora, da ne bo več prehajanja iz ene temeljne organizacije v drugo.«
Samoupravni sporazum o kadrovskem načrtovanju pravi, da mora delovna organizacija takoj organizirati kadrovsko pomoč tisti temeljni organizaciji, ki zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev ne more organizirati najnujnejših del. Pri tem naj bi šlo predvsem za prerazporeditev posameznih delavcev iz ene temeljne zdravstvene organizacije v drugo.
DR. JOŽE ŠUMAK: »To smo doslej uporabili, enkrat samkrat,
sicer pa zakon to predvideva, vendar največ za pol leta. Prej, še ’ preden smo imeli štipendiste posameznih tozdov, to ni bilo mogoče. Drugo pa je, da je to izredno težko, čeprav je dobro zamišljeno in tudi uporabniki mislijo, v bolnici jih je dovolj, saj bi lahko eden šel ven in pomagal. Res, da se to da za kratek čas, za daljši pa ne. Ne smemo pozabiti, da ima tudi bolnišnica kadrovske težave. Enako je tudi v drugih temeljnih organizacijah.«
DR. ALOJZ HORVAT: »Tudi bolnišnica ni kadrovsko dobro zasedena, saj smo približno pri 60 odstotkih slovenskega povprečja, po drugi strani pa se moramo zavedati, da se medicina razvija, da prihaja nova tehnologija, ki ji tudi v Pomurju moramo slediti, na žalost pa zadnja leta ni tako, ne moremo kupovati
dr. Alojz Horvat
določenih novih aparatur. Vendar pa si ne moremo privoščiti da ne bi pripravljali strokovnjakov, če trenutno ne moremo nabavljati aparatur. O posojanju zdravnikov v splošno zdravstvo je težko kaj reči. Ko sem se začel jaz specializirati, je zdravstveni dom občasno sklepal pogodbe za popoldansko delo specializantov, ki so potem dvakrat na teden v popoldanskem času delali v ambulantah po terenu, v Mart-jancih, Prosenjakovcih, Križevcih pri Ljutomeru, na Cankovi. Sedaj pa je to verjetno povezano z voljo specializantov, in pa z denarnimi sredstvi.«
KAREL KARBA: »Mislim pa, da bi kljub vsemu bile razmere pri kadrovanju nekoliko boljše, če bi se več dogovarjali. Doktor Šumak je povedal, da se dogovarjajo za čas, ko so sprejemali štipendijo. Verjetno bi moralo obstajati neko obvezujoče dogovarjanje, ne da se kršijo pravice posameznih delavčev. Znotraj delovne organizacije bi morali biti čvrstejši dogovori, kako te moči razporejati. Človek ima občutek, da včasih pride tudi do drugačnega premikanja kadrov, ne samo posojanja. Mislim pa, da to ni zdravo in da bi morali biti kadrovski problemi ocenjevani na enem mestu, temu primerno pa potem tudi razporejanje.«
Majda Horvat
ŠTAJERCI V »TRETJI KOŠARICI«
XIII. JUGOSLOVANSKA TURISTIČNA BORZA
Sredi marca je delegacija narodnih skupnosti v Avstriji pod vodstvom koordinatorja dr. Francija Zwittra izročila udeležencem četrtega zasedanja konference o evropski varnosti in sodelovanju na Dunaju (po Helsinkih, Beogradu in Madridu) o položaju in odprtih vprašanjih manjšin v Avstriji. Pri naštevanju niso mogli mimo Slovencev na avstrijskem Štajerskem v okrajih Radgona, Lipnica in Deuts-chlandsberg in 7. člena avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Kot je znano je vse do danes ostalo zgolj pri formalnem navajanju dejstva, da so tudi štajerski Slovenci manjšina, kar sicer uradna avstrijska politika in publicistika vztrajno zanikata oz.,si le redki avstrijski strokovnjaki (zgodovinarji, pravniki, publicisti) ne zatiskajo oči pred dejstvi. Stvarnost po vaseh in krajevnih središčih na območju avstrijske Štajerske je namreč drugačna: dvojezičnost še ni izumrla. V tej zvezi je gotovo dovolj pomemben nedavni posvet komisije za kmetijstvo v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran. Tudi avstrijska Štajerska je njena članica. Pripravili so ga v italijanski
Veroni, razgovorili pa se o ohranjanju in obnovi podeželskih na-selij ter vprašanju, kako naj bi razvoj spreminjal kakovost življenja kmečkega prebivalstva. Posebej za Radgonski kot je zadevna problematika toliko zanimivejša, saj tod Čedalje bolj cvete kmečki, izletniški in kopališki turizem, se razvijata servisna in trgovinska dejavnost ter utrjuje položaj mešanih gospodarstev. Se vedno pa je tudi veliko dnevne, tedenske in mesečne migracije delovne sile v notranjost države na območja Gradca, Lipnice in drugam. Do nedavna so bili pri zasebni pobudi deležni izdatne materialne pomoči, poslej — po zasedanju zveznega avstrijskega parlamenta — kaže drugače Ob podrobhejši razčlembi je mogoče ugotoviti glavno težnjo programa nove vlade: delavcem, nameščencem, ženskam, kmetom skratka večini prebivalstva polagoma črtati še zadnje socialne ugodnosti, vladna politika je usmerjena v privatizacijo podržavljene industrije, na področju kmetijstva hočejo preko novega ovrednotenja enot spraviti male kmete v še večjo stisko, zvišati njihove davke, podjetnikom in
tujemu (zahodnemu) kapitalu pa »porazdeliti« še več javnih sredstev. Za štajerske Slovence, ki so se spletom okoliščin znašli v »tretji košarici« oziroma v razpravi o tem, kako v duhu helsinškega procesa priti do živega problematiki manjšin v Avstriji, se torej odpira novo razvojno poglavje. Bojazen je, da na slabše.
B. Žunec
VODNIK PO OBČINI GORNJA RADGONA
Na pobudo izvršnega sveta SO Gornja Rangom, oodo v tej občini, v katero spada tudi Naravno zdravilišče, mesto pa je obmejno z mednarodnim mejnim prebodom, že konec maja izdali Vodnik po občini Gornja Radgona. Radgonska občina doslej še. ni imela brošure, ki bi predstavljala vse dejavnosti v občini. V vodniku bodo predstavljene posamezne organizacije združenega dela, splošni pregled občine, zgodovinske prelomnice, kulturna dediščina, prometna povezanost, turistična ponudba in temeljne informacije. Sestavni del vodnika bo tudi zemljevid z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Vodnik bo natisnjen v slovenskem in srbohrvaškem jeziku že konec maja, torej še pred začetkom Festivala bratstva in enotnosti.
Jožica Kaučič
Na turistični borzi v Sarajevu je sodelovalo okrog 3000 ljudi iz 1500 delovnih organizacij, ki so ponudili 26 milijonov oziroma povpraševali po 23 milijonih penzionskih dni. Sodelovali so tudi tuji poslovni partnerji 50 firm iz desetih evropskih držav in ZDA.
Jugoslovanska komisija za izbor najboljših spominkov v okviru turistične borze je ocenila 105 izdelkov in razdelila šest nagrad (100 tisoč dinarjev).
Skoraj istočasno kot turistična borza (od 17. do 19. marca) je potekal v dvorani olimpijskega centra v Saraje
vu (od 17. do 21. marca) tudi XVIII. mednarodni sejem turizma in športa, na katerem je sodelovalo 66 razsta-vljalcev, od teh 11 tujih. Na borzi je sodelovala tudi Skupnost slovenskih zdravilišč in v njenem okviru turistični delavci Radenske. Obiskali so večje agencije, Uniš, Generalturist, Putnik, Dalmacijaturist, Vojvodina-tours, Emona Globtour, prav tako pa tudi agencije, ki jih v slovenskem prostoru bolj slabo poznamo (Berane-tours, Veltours, Mladostbih, itd.).
Po radiu Sarajevo so delavci prodajne službe Radenske predstavili še premalo znan program Zdravje—le-
S skupščine Združenja vojaških vojnih invalidov
Člani združenja vojaških vojnih invalidov so na nedeljski skupščini razpravljali o problemih sedanjega trenutka in delovanja njihove organizacije.
V razpravi so poskušali razčleniti vzroke, ki so pripeljali do protisistemskega pisanja ter poskušali ugotoviti, kdo so tisti, ki zavirajo razvoj.
Kot organizacija se, podobno kot atuo' sorodne, srečujejo z različnimi problemi. Tudi pri
pota—Radenci, vendar pa s celotno organizacijo turistične borze, ki bi lahko veliko pomenila v ponudbi slehernega turističnega kraja, niso bili zadovoljni. Sarajevska turistična borza ni več to, kar je bila, saj so že samo na akreditiranje morali čakati nekaj ur. Tudi zanimanje za slovenska zdravilišča je bilo bolj slabo, kajti Slovenija je znana po visokih cenah — v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi zdravilišči so cene slovenskih višje za 35 odstotkov. Kakšna bo torej turistična sezona 87 v Sloveniji in Pomurju?
Jk, bp
njih so želje večje od možnosti, saj nimajo dovolj denarja. Da so želje zelo različne je razumljivo saj so organizacija s raznolično starostno sestavo, od invalidov s prve in druge svetovne vojne, do mladih, invalidov iz vojske. Pri svojem delovanju obiskujejo bolne člane, skrbijo za šport in rekreacijo ter razvedrilo članov.
Na skupščini pa so prav taro govorili o invalidski zakonaT.T in pravicah, ki jih imajo. y,.
VESTNIK 9. APRILA 1987
STR/’
SLOVENIJALES
DO
PLATANA
^IRBCAIOSOTA
iesna industrija, n. sol. o.
®9©00 Murska Sobota
Lendavska 29
Telefon: 099 22320 telex: 3328S gifwuyw
TOZD' Lesna predelava
Slovenijales' Ll Platana
tozd Lesna predelava
na podlagi sklepa ZKO DO in ZIO tozda objavlja ponovno
JAVNO DRAŽBO
za prodajo KAMP PRIKOLICE IMV
Izklicna cena 85.000,— din
Javna dražba bo v soboto, 11. aprila, ob 10. uri na sedežu DO
Platana, M. Sobota, Lendavska 29
Udeleženci morajo pred začetkom javne dražbe položiti 10-od-stotno varščino od izklicne cene.
Kupec je dolžan plačati kupnino takoj oz. ob sklenitvi pogodbe.
Davek plača kupec.
20. aprila 1987 bodo pri Temeljnem sodišču v M. Soboti, enota v Murski Soboti, v sobi štev. 12,
na javni dražbi
prodajane naslednje’nepremičnine:
a)	ob 8.30 vi. št. 16, k. o. Brezovci — dotrajana stanovanjska hiša z gospod, poslopjem in pripadajočim zemljiščem s pare. št. 649 in 650, 9,76 a, izklicna cena 1,244.137.— din, in pare. št. 651, 8,80 a, izklicna cena 518.400,— din.
b)	ob 9.00 vi. št. 31, k. o. Brezovci s pare. št. 554 — travnik, 3,57 a, in pare. št. 558 — stavbno zemljišče, 5,58 a. Izklicna cena je 1,642.620,— din.
c)	ob 9.30 3/8 vi. št. 18, k. o. Vučja Gomila s pare. št. 2638 — dotrajana stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem. Izklicna cena je 366.281,— din.
Temeljno sodišče v Murski Soboti,
Enota v M. Soboti
INTEGRAL - DO GOLFTURIST TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE
Lendava
na podlagi 67. čl. Statuta in sklepa delavskega sveta
razpisuje
dela in naloge:
a) VODENJE TOZDA
za mandatno dobo 4 let.
Poleg splošnih in z zakonom ter družbenim dogovorom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne, ekonomske, turistične ali gostinske smeri,
— da ima 3 oz. 5 let izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostjo,
— da s svojim delom ispričuje svojo opredeljenost za samoupravni socializem in ustvarjalno razvija socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose.
b)VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE
za mandatno dobo 4 let.
Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima višjo ali srednjo izobrazbo finančne smeri,
— da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri istih ali podobnih opravilih.
Prijave s potrebnimi dokazili kandidati lahko pošljejo v 15 dneh na gornji naslov, s tem da pod a na kuverti pripišejo »za razpisno komisijo«.
Istočasno komisija za delovna razmerja
oglaša
dela in naloge:
c) FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA
med nadomeščanjem delavke na porodniškem dopustu.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— srednja ekonomska izobrazba finančne smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj pri istih ali podobnih opravilih.
d)	K sodelovanju vabimo več delavcev za opravljanje dela med letno turistično sezono, predvsem v obratu Camp Peti-šovci, in sicer kuharje, natakarje ter pomožne gostinske delavce.
e)	K sodelovanju vabimo tudi več delavcev za opravljanje me-• njalniških poslov v menjalnici na mejnem prehodu Dolga vas, in sicer med letno turistično sezono.
Kandidati naj svoje prijave pošljejo na gornji naslov, in sicer pod c v 8 dneh od izida objave.
O izidu razpisa oz. oglasa bomo kandidate obvestili v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
/MURK
Razpisna komisija razpisuje na podlagi sklepa delavskega Sveta tozda PERILO
vodilna dela in naloge
- DIREKTORJA TOZDA
PERILO
Pogoji:
Visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske, tekstilno-konfek-cijske ali pravne smeri in 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj v gospodarstvu.
Kandidati morajo imeti poleg navedenih pogojev še organizacijske sposobnosti za vodenje temeljne organizacije in sposobnost razvijanja samoupravnih odnosov.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa kadrovsko-socialni službi DO MURA.

Delovna organizacija
ZUNANJA TRGOVINA s. p. o.
Murska Sobota
ABC POMURKA ZUNANJA TRGOVINA Murska Sobota
VABI K SODELOVANJU NOVE SODELAVCE
za dela in naloge v izvozu in uvozu
Od kandidatov pričakujemo:
— da imajo končano visoko ali višjo šolo,
— da obvladajo en svetovni jezik, zaželjeno je tudi znanje madžarskega jezika,
— da imajo ustrezne delovne izkušnje.
Z veseljem bomo sprejeli in obravnavali tudi prijave kandidatov brez delovnih izkušenj.
Vabimo zainteresirane kandidate, da se čimprej javijo na naslov: ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA, 69000 Murska Sobota, Lendavska 9.
Prijavljene kandidate bomo povabili na pogovor, kjer jih bomo podrobneje seznanili z našim delom.
RAŠICA tovarna pletenin ljubljana n. sol. o.
TOZD otroške pletenin« BELTINKA Beltinci
zg. gameljne 20
61211 ljubljana Šmartno
RAŠICA LJUBLJANA
TOZDA BELTINKA BELTINCI
DELAVSKI SVET
RAZPISUJE
dela in naloge
VODENJE SPLOŠNO KADROVSKE SLUŽBE TOZD Kandidati morajo ob splošnih pogojih, ki jih določajo zakoni, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, izpolnjevati še naslednje:	-
— da imajo višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri, — da imajo najmanj štiri leta delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah.
Za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta.
Kandidati naj vložijo pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: RAŠICA, TOZD BELTINKA Beltinci, Štefana Kovača 3, Beltinci, z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od dneva objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
e GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE n. >ol. o. LENDAVA!
qldos LENDAVA
TOZD OBRTNO INSTALACIJSKI DEL n. sol. o.. TOZD KOMUNALA n. sol. o. In DSSS
GIDOS LENDAVA, tozd Obrtno instalacijskih del Komisija za delovna razmerja tozda Obrtno instalacijskih del objavlja prosta dela in naloge
- KERAMIKA
— več delavcev
Pogoji za zasedbo:
KV keramik in 1 leto delovnih izkušenj.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo ali se osebno oglasijo v 8 dneh od objave na naslov: GIDOS Lendava, Kadrovska služba, Partizanska 93.
V skladu z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81), družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajevanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81) in pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljutomer, ter po sklepu zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer z dne 25. 3. 1987 razpisuje
SAMOUPRAVNA
STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUTOMER
NATEČAJ
za pridobitev stanovanj, kupljenih iz sredstev solidarnosti, in stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljutomer, prostih in novozgrajenih v letu 1987/88 do skupne stanovanjske površine 45 m2 (garsonjere, enosobna in enoinpolsobna stanovanja).
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delavci, delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah:
1.	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno dejavnost kot poklic;
2.	občani in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v ozdih in delovnih skupnostih;
3.	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja (upokojenci, invalidi, borci NOV);
če izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
— da prosilec stanuje oziroma kdo od njegove družine ni imetnik stanovanjske-pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja,
— da prosilec oziroma njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da ima prosilec stanovanja stalno bivališče na območju ob-, čine Ljutomer,
— da prosilec ali za delo sposoben član družine ni neopravičeno nezaposlen,
in naslednje posebne pogoje: ,
Delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, so upravičeni do solidarnostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da znesek skupnega mesečnega dohodka na družinskega člana ne presega 55 % povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1986,
—- da samski prosilec ne presega 65 % povprečnega čistega OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1986.
Vloga mora biti na obrazcu 8,40 -SPN-1 in ji morajo biti priložena še naslednja potrdila:
— potrdilo o stalnem bivališču in družinskih članih,
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— potrdilo o delovni dobi,
— morebitna zdravniška potrdila v primeru trajnih obolenj prosilca ali članov njegove družine.
Izpolnjen in potrjen obrazec z ustreznimi potrdili je potrebno vložiti v tajništvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer v 15 dneh po objavi tega natečaja.
Nepopolne vloge in vloge, prispele po roku, ne bodo obravnavane.
O rezultatih natečaja bodo prosilci obveščeni v 15 dneh po sprejemu prednostn eliste.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUTOMER
GORNJA RADGONA Kerenčičeva 6.
(PRI MEJNEM PREHODU)
za obiskovalce gradbenega sejma od 6. do 11. aprila 1987 z J r★★★★★★★★★★	mo/,	iau;.	♦
ABC POMURKA
Veletrgovina Potrošnik
TOZD MERKUR
Murska Sobota objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev
1.	2 tovorna avtomobila TAM 2001, letnik 1971
2.	1 tovorni avtomobil TAM 2001, letnik 1974
3.	1 tovorni avtomobil TAM 2001, letnik 1972 — prekucnik vsi so v voznem stanju
Javna dražba bo v torek, 14. 4. 1987, ob 11. uri na dvorišču delovne organizacije, Ulica arhitekta Novaka 2, Murska Sobota.
Ogled možen uro pred začetkom licitacije.
Na njej lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki vplačajo. 10-odstotno varščino od izklicne cene.
Izdraženi znesek mora kupec plačati takoj po dražbi, sicer kavcija zapade. Prometni davek plača kupec.
Vozila prodajamo po sistemu videno — kupljeno in poznejših reklamacij ne bomo upoštevali.
ABC Pomurka, KG Rakičan, Tozd PG Rakičan objavlja
JAVNO
PRODAJO
1.	stari goveji hlev s krmilnico, leseno lopo in tremi silosi v Oci-nju na parceli št. 467 v k. o. Ocinje. Izklicna cena 16,696.800,00 din.
2.	zemljišče, št. parcele 467, ki spada k zgradbi, površina 36,89 ara, izklicna cena 737.800,00 din.
3.	staro skladišče v Ocinju na parceli št. 459 v k. o. Ocinje.
izklicna cena je 3,045.000.00 din;
4.	zemljišče ob skladišču, št. parcele 459, površina 5,30 ara, Izklicna cena 106.000,00 din;
Prometni davek plača kupec.
Javna prodaja bo v petek, 17. aprila, pb 11. uri v Ocinju.
6
VESTNIK 9. APRILA 1987
kmetijska panorama
Večje zanimanje za sladkorno peso
Ce smo se v preteklih letih pri pridelovanju sladkorne pese srečevali s težavami, saj setvenih načrtov nismo izpolnjevali, kaže, da se zdaj zanimanje za pridelovanje te poljščine povečuje. Zlasti velja to za zasebni sektor, saj v tovarni sladkorja v Ormožu napovedujejo, da bodo letos kmetje zasejali sladkorno peso na blizu 2.700 hektarjih njiv, kar je skoraj za 80 odstotkov več kot lani, ko so kmetje pospravili peso le z dobrih 1.500 hektarjev. Družbeni sektor naj bi letos sladkorni pesi namenil nekaj več kot 3 tisoč hektarjev površin in če k temu dodamo še 2 tisoč hektarjev, kolikor jih bodo s peso za
TURNIŠČE: cene pujskov
Kaže, da je ponudba pujskov v Pomurju še vedno zelo skromna in temu primerne so tudi cene, ki iz tedna v teden naraščajo. Minuli četrtek, 26. marca, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče le 11 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Za par so zahtevali od 40.000 do 55.000 dinarjev, kar pomeni, da so morali kupci odšteti za kilogram živali kar od 1.300 do 1.800 dinarjev. Kljub visokih cenam pa so. prodali vse pujske.
Pospeševanje proizvodnje
V družbenem planu Slovenije velja proizvodnja hrane za eno od temeljnih planskih nalog z usmeritvami v dolgoročnem razvoju kmetijske proizvodnje za nemoteno preskrbo ljudi z doma pridelano hrano.
Živinoreja je ena najpomembnejših vej našega gospodarstva, saj daje večji del dohodka v kmetijstvu. Toda živinorejska proizvodnja je izpostavljena mnogim nevarnostim in boleznim. Živinorejo stalno spremljajo nevarnosti, ki jih povzročajo bolezni in nezgode, in posledica tega so prisilni zakoli in pogini živali.
Nevarnosti, ki ogrožajo živinorejo, je mogoče precej obvladati s preventivnimi in represivnimi ukrepi, vendar je kljub prizadevanju in skrbi živinorejcev leto za letom velik izpad govedi.
Z intenzifikacijo proizvodnje se razne nevarnosti še povečujejo. V teh hudih fizioloških obremenitvah molznic pa se že ob najmanjši tehnološki napaki, zlasti v prehrani, pojavlja vrsta zdravstvenih in rejskih problemov . Pomanjkanje in tudi slaba preskrba v prehrani živali z rudninskimi snovmi in drugimi potrebnimi komponentami, povzroča na našem območju resne težave — zmanjšala se je naravna odpornost živali.
V Pomurju je od 1967. leta naprej v zavarovanje vključeno odkrog 50 % plemenske živine zasebnega sektorja, primerne za zavarovanje. Zaradi že navedenih problemov v živinoreji dosegamo zadnja leta negativne rezultate v zavarovanju plemenske živine zasebnega sektorja.
V letu 1986 smo za odškodnine plemenske živine v zasebnem sektorju pri smrtnosti 2,0 % izplačali 31,702.934,— din in za stroške zdravljenja 44,429.050:— din. Skupni škodni rezultafznaša 105%.
Prav navedeni podatki nam pokažejo, koliko nevarnosti prinaša reja goved in da je zavarovanje plemenskih goved vse pomembnejši sestavni del gospodarjenja živinorejcev in s tem eden najpomembnejših dejavnikov pri zagotavljanju gospodarske in socialne varnosti rejcev. Zavarovanje živali namreč v primeru pogina ali zasilnega zakola z odškodnino nadomesti ali ublaži škode.
Poleg zavarovanja osnovne nevarnosti pogina in zasilnega zakola zaradi bolezni in nezgode v zavarovanju živali je vključeno v dopolnilno zavarovanje tudi zdravljenje zavarovanih živali. Zavarovanci so dobili z vključitvijo zdravljenja v zavarovanje boljši občutek varnosti, saj zavarovanje zahteva od zavarovanca, da takoj ob resničnih bolezenskih znakih pokliče veterinarja.
Zavarovanje živali z zdravljenjem je tako eden od pogojev za stabilno in povečano proizvodnjo hrane, zato morajo za zavarovanje združevati sredstva vsi porabniki hrane.
Proizvodnja hrane je strateškega pomena in prav zaradi tega je v vseh družbenih sistemih bolj ali manj regresirana. S tega stališča in zaradi rizi-čnosti živinoreje je nujno sistemsko urediti jlotok sredstev za regresiranje zavarovalne premije, ne pa tega prepustiti neposredno skladom za izvaja-
potrebe tovarne sladkorja v Ormožu zasejali na Madžarskem, potem bo jeseni že lahko pridelali toliko sladkorne pese, da bodo zmogljivosti tovarne v glavnem izkoriščene.
Pomurski pridelovalci naj bi letos sladkorno peso pridelovali na okrog 2.580 hektarjih in vse kaže, da se bodo tokrat zastavljenim načrtom tudi najbolj približali. Kmetje so že sklenili pogodbe za setev na 1.080 hektarjih, sklepanje pogodb pa še teče in če ne bo ponagajalo vreme, bodo zasejali še več površin.
Čeprav zahteva sladkorna pesa nekoliko več vloženega dela, so pridelovalci spoznali, da je ta
hrane in zavarovalna zaščita
nje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane — bogatih občin.
V Sloveniji je začel veljati nov Zakon o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe z namenom, da bi pospeševali družbeno organizirano proizvodnjo hrane.
Za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane se na ravni republike združujejo namenska sredstva za:
— pitanje telet,
—	povečanje staleža plemenskih krav,
—	zavarovanje plemenskih krav (A kontrole)
—	pridobivanje mleka itd.
Republiški sklad nadomesti zavarovalno premijo rejcem za plemenske krave iz A kontrole in breje telice, njihove potomke, en mesec pred telitvijo poginu ali zasilnem zakolu ter zdravljenju, če imajo sklenjeno pogodbo (polico) o zavarovanju plemenskih goved (A kontrole).
Zavarovane morajo biti vse plemenske živali v hlevu rejca, ki so na seznamu rejcev plemenskih krav (in brejih telic) A kontrole.
Glede na razpoložljiva sredstva seje nadomestilo za 1987. leto določilo v višini 12.000.— din za plemensko žival A kontrole.
V konkretnem primeru za Pomurje je izračun ta-kle:
1.	PLEMENSKE KRAVE: zavarovalna vsota 500.000.— din, premijska tarifa je 3,5 % = 500.000.— x 3,5% = 17.500,— din premije nadomestilo znaša 12.000,— din, zavarovanec bo plačal še 5.500,— din za kravo iz A kontrole.
2.	PLEMENSKE TELICE: zavarovalna vsota 600.000,— din, premijska tarifa je 4,9 % = 600.000,— x 4,9 % = 29.400,— din premnije nadomestilo znaša 12.000.— din, zavarovanec bo plačal še 17.400,— za plem. telico A kontrole.
Participacija pri vsaki veterinarski intervenciji znaša 10 %.
Vsi zavarovanci-rejci, ki imajo od 1. 1. 1987 naprej že sklenjeno zavarovanje plem. živine in je njihova živina v A kontroli, bodo dobili vrnjeno 12.000.— din na glavo zavarovane živine A kontrole: Vrnitev bo opravljena, ko se bo dobil denar iz republiškega sklada. To je obračun za nazaj.
Za naprej pa zavarovalni zastopnik ne bo zaračunaval 12.000. — din za plem. govedo A kontrole, temveč le razliko, in sicer pri že navedenih zavarovalnih vsotah za plem. krave 5.500.— din in za plem. telice 17.400.— din, drugo bo nadomestil sklad.
V Pomurju je zavarovanje živali z zdravljenjem zasebnega sektorja cenejše kot v drugem delu Slovenije, in tako je tudi pomemben pospeševalniele-ment v živinoreji.
S preventivnim in pravočasnim zdravljenjem obolelih živali se neposredno povečuje pridelava hrane — živil živalskega izvora — in tako se hkrati povečuje ekonomika v živinoreji.
Bagari Tibor, inž. agr.
kultura dohodkovno izredno zanimiva, saj daje med vsemi klasičnimi poljščinami najboljši dohodek. Odkupna cena je zagotovljena, saj se je lani le-ta povečala kar za 98 odstotkov v primerjavi z letom 1985, pa tudi za letošnji pridelek je cena že določena. Ta se namreč oblikuje v razmerju 1:4 do odkupne cene pšenice (pri sladkorni stopnji 15,5° S), poleg te cene pa bodo pridelovalci dobili še 4 dinarje premije za vsak kilogram oddane čiste sladkorne pese. Pridelovalcem je brezplačno zagotovljeno tudi seme in dvakratno škropljenje proti cerkospori, prav tako pa bodo dobili povrnjene prevozne stroške do prevzemnega mesta. Ostajajo pa tudi vse ostale ugodnosti, ki so jih imeli že doslej, saj bodo lahko po tovarniški ceni nabavili sveže ali suhe pesne rezance, po tovarniški ceni pa bodo za vsakih 10 ton oddane pese lahko kupili še 50 kilogramov sladkorja.
L. Kovač
DEJAVNOSTI DRUŠTVA VINOGRADNIKOV PREKMURSKIH GORIC GORIČKO V MARCU
Rezultati ne izostajajo
V marcu je organiziralo društvo vinogradnikov za svoje člane praktične prikaze rezi vinske trte ter društveno ocenjevanje vin. Praktični prikazi so bili bili v naslednjih krajih na Goričkem: v Mačkovcih (navzočih 70 vinogradnikov), Bogojini (100 vinogradnikov), Gerlincih (50 vinogradnikov), Prosenjakovcih (70 vinogradnikov), Radovcih (20 vinogradnikov), Vaneči (50 vinogradnikov), Sebeborcih (50 vinogradnikov) in Tešanovcih (100 vinogradnikov).
Lani smo ob praktičnih prikazih namenjali več pozornosti predvsem osnovni rezi, letos pa smo še dodali rez in vzgojne oblike za posamezne sorte. Praktično pa smo tudi pokazali, kako ugotavljamo morebitno poze-blost zimskih očes. Čeprav prihajajo s Štajerske, predvsem pa iz lendavskih goric novice o močni pozebi zimskih očes, lahko trdimo, da se na Goričkem ti odstotki gibljejo v mejah normale, le na slabših legah (nizkih in v pre-gnojenih vinogradih) je pozeba od 20 in 40 %, odvisno od sorte. Glede na lansko leto vidimo pri vinogradnikih napredek v kakovosti rezi. Čeprav je to le prekratko obdobje, lahko govorimo o pozitivnih premikih (vinogradniki ne puščajo več tako dolgih kordonov, čedalje več pa se jih odloča za preprostejše vzgojne oblike (npr. dvojni gyjo), kjer ni nevarnosti, da bi preobremenili trto. V prihodnje bomo verjetno praktične prikaze še popestrili, tako da bo vsak vinogradnik lahko zvedel in videl tisto, kar ga zanima o rezi.
Posebno pa bi pohvalili tiste vinogradnike, pri katerih so bili ti praktični prikazi, saj so kljub stabilizacijskim časom pokazali toliko domačnosti, da so postre-gli z lastnim pridelkom vina.
Na društveno ocenjevanje vin, ki je bilo 19. marca, je bilo prine-šenih 93 vzorcev belih in trije vzorci rdečih vin. Komisija, med katero so bili tudi priznani slovenski enologi (mag. Protner, inž. Žalar in inž. Gone) je pohvalila prinesene vzorce, saj se vidi, da je vsako leto manj osnovnih napak in da se kletarsko znanje vinogradnikov dviga.
Rezultati ocenjevanja so naslednji:
Med belimi mešanimi vini, kjer je bilo ocenjenih 55 vzorcev, sta dobila najvišjo oceno (17,1 od 20 možnih točk) vzorca vin Štefana Makoterja (Moravske gorice) in Jožeta Erniše (Jelovšek), med sortnimi vini je dobil pri sorti laški rizling najvišjo oceno (17,3) vzorec vinogradnika Janeza Kodile iz Markišavec, ki ima vinograd v Strehovcih, s 17,2 je bil ocenjen vzorec Martina Kociperja iz Odranec (vinograd ima v Bogojini). Na ocenjevanje je bilo prinešenih 23 vzorcev laškega rizlinga. Med vzorci vin sta bila le dva sorte beli pinot, in sicer je dobil vzorec Kolomana Varge oceno 17,4 točke (vinograd ima v Selu), Ivan Ivanič pa je dobil za svoj vzorec iz lendavskih goric 17,2 točke. Ocenjen je bil tudi vzorec renskega rizlinga vinogradnika Štefana Karbe (vinograd v G. Petrovcih) z oceno 17,5, kar je bila najvišja ocena.
Med tremi vzorci sovinjonov je bil najbolje ocenjen vzorec Ernesta Voroša (vinograd v Prosenjakovcih), in sicer z oceno 16,9 točke. Samling (avstrijska sorta) pozne trgatve, lastnik je Koloman Erbert iz Bodonec, pa je dobil oceno 17,4. Med rdečimi vini so bili le trije vzorci in med njimi je bilo najbolje ocenjeno rdeče mešano vino vinogradnika Emerika Hanca iz Murske Sobote, vinograd ima v strehovskih goricah.
Za april pripravlja društvo vinogradnikov za svoje člane prak-
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
»Operacije z zemljišči so nam povzročile velik šok«
»To ni tako majhna stvar, ko moraš gledati, kako se tvoja zemlja deli, po njej se kopajo jarki, delajo poti . .. Težko se je sprijazniti s tem, kar ti kdo pove, pa čeprav ima mogoče tisti prav. Tako je, da enkrat enemu ne »paše«, drugič drugemu .. .« Tako se je Anton Brumen spominjal časov, ko so na območju Biserjan opravljali izsuševanje in nato zložbo zemljišč. Rekel je, da so operacije z zemljišči kmetom povzročile velik šok, da pa se je končno izkazalo, kako prav jim pridejo velike parcele: »Človek potrebuje veliko potrpljenja, hkrati mora biti pripravljen malo tvegati — to priporočam tudi
Brumnovi ljubljenci bodo še letos v novem hlevu.
vsem drugim. Splača se, če imaš veliko parcelo. Sedaj bo naša najmanjša parcela velika hektar, prej pa so bile to 20- ali 40-arske parcele.«
Prav letos bodo prvič posejali seme trave na površini enega hektarja. Skupno bodo imeli dva hektarja travnikov, 3 hektarje koruze, hektar in pol sladkorne pese na ostalem pa drugo. Skupno imajo namreč 7 hektarjev obdelovalne zemlje in 3 hektarje v najemu.
Že po vrsti poljščin, ki jih sejejo in sadijo, se opazi, da je Brumnova kmetija usmerjena v živinorejo. V hlevu (v več prostorih) je 30 glav živine, od tega 8 krav. Kljub težkim časom
tični prikaz dela specialne vinogradniške mehanizacije ter razstavo kletarskih strojev in pripomočkov, ki pridejo v poštev za »malega vinogradnika«. Prikaz bomo organizirali ob pomoči Je-klotehne Maribor, ki je zastopnik firme Holder za Jugoslavijo, in sicer v soboto, 11. aprila, v Mačkovcih na EE KG Rakičan. O točni uri začetka prikaza bodo vinogradniki obveščeni v naslednji številki Vestnika.
inž. E, Novak
za živinorejo in slabim posojilnim pogojem, se je Anton Brumen odločil za gradnjo sodobnih hlevov: »Dolgo smo čakali, saj bi morali začeti z gradnjo že prej. Pa smo prej naredili stanovanjsko hišo in samo obnovili stari hlev. Sedaj je v hlevu grozna gneča, tako da ne gradimo zato, da bi povečali število glav, ampak zato, da bi bila živina udobneje nameščena.«
V novem hlevu, ki ga bodo zgradili ob pomoči posojila Temeljne zadružne organizacije Videm ob Ščavnici in z lastnimi sredstvi, bo 13 stojišč za krave in plemenske telice in 20 za pitance. Ko bo hlev na izplakovanje urejen, bodo začeli
uvajati pašno-košni način živinoreje, saj je za krave koristneje, če so več na prostem. Čeprav so Brumnovi usmerjeni v živinorejo, se ukvarjajo tudi z drugimi (na primer s sladkorno peso) seveda pa niso zadovoljni s sedanjo ceno mleka.
Anton Brumen daje vtis razumnega, mirnega in nekoliko zadržanega kmetovalca, ki ve, kaj hoče. Nemalo nas je presenetilo, da že vse od ustanovitve poje v Videmskem oktetu. »Ja, tako je pač,« nam je dejal ob koncu, »vsak ima svoje veselje. Eni posedajo v gostilnah, pijejo, jaz pa pač rad zapojem.«
Bernarda Peček
Jože Nemeš, dipl. inž. agr.
POMEN KALCIJA V KMETIJSKI PRIDELAVI
KRITERIJI ZA USTVARJANJE IN VZDRŽEVANJE PRIMERNE KOLIČINE KALCIJA V TLEH
Čeprav je nesporno, da morajo imeti kulturna tla kalcij — zradi plodnosti in kot rastlinsko hranilo - se mnogi strokovnjaki razlikujejo v oceni, koliko kalcija mora imeti neko obdelovalno zemljišče Pri tem so najpomembnejše lastnosti tal: pH vrednost, zasičenos z	-
mi in vsebina humusa.	, ,	, ,
Kar se tiče pH vrednosti tal, so razlike glede teksturnega sestava in vsebine humusa. Kot najprimernejše za posamezne tipe tal se srna trajo naslednje pH vrednosti: za težka tla pkrog nevtralne točke za lažja ilovnata tla 6,3 do 6,9, za ilovnato peščena tla 5,8 o , , p čena tla 5,3 do 5,7, za humozno bogata tla manj od 5.	.	..
Če pade vrednost pH izpod zgoraj ne.Ye^"® vrednosti, povečamo pH vrednost s kalcifikacijo tal. V J .. sičenost z bazami, ki ne sme pasti izpod 50 /o, sicer sle i	j
kalcijem. Izravnalna sposobnost tal je izrednega pomena za‘Odmerjanje količine kalcija', ker lahko le tla večje izravnalne spo •	•
gatimo z večjimi količinami kalcija. Če tla teh sposobnosti nimajo, lahko v tleh izzovemo takoimenovani šok zaradi nagle sp , . akcije tal. Ta proces negativno vpliva na procese v tie nost biološkega življenja.
IZVAJANJE APNJENJA	...	... .....
Danes so materiali za kalcifikacijo PW^Xr ‘ se ta lahko izvaja s stroji. Zaradi tega mora biti mate
in suh. Čim bolj fina je meljava, večja je površina, ki deluje na zemljo oz. njeno aktivnost. Finost meljave ni enaka za vsa tla. Težka tla zahtevajo delce velikosti 0,5 do 1 mm, lažja tla 0,0 do 0,5 mm. Tako mlet material se običajno pakira v vreče. V sodobnem svetu pa obstaja popolna mehanizacija za kalcifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu. Tak material se namreč transportira v cisternah do silosov, ki jih polnijo pnevmatsko. Iz teh silosov se polnijo stroji za trošenje apnenih gnojil, ki imajo navadno večje delovne učinke. Ti stroji s silosi bi torej morali biti v lasti zadružnih organizacij. Če primerjam to stanje z našo predelovalno industrijo, bi to pomenilo, da smo v osnovni pridelavi še v času, ko se je mleko vozilo s kmetij ali zbiralnic z mlekarskimi vrči. Poleg tega nas to stanje v osnovni pridelavi še dodatno obremenjuje, kjer praktično ni ljudi, ki bi prenašali vreče, kot so nekdaj vrče v predelavi mleka. Ker je primarna pridelava izgrajevala predelavo, bo verjetno tudi ta začela v večji meri pomagati pri posodabljanju primarne pridelave.
Kljub sodobni konstrukcijski rešitvi strojev za apnjenje, je često potrebno ljudi, ki delajo pri apnjenju, primerno zaščititi. Pri teh delih se često poškodujejo sluznice in koža.
SEZONA APNJENJA, NAČIN IN GLOBALNA VNAŠANJA V TLA
Načeloma se kalcifikacija lahko izvaja ob vsakem času, če tla niso pod snegom ali mokra, torej neprevozna. Apnjenje se izvaja na ornih površinah in travnikih. Na našem podnebnem območju je poletje
vsekakor najprimernejše za kalcifikacijo zemljišč. Poti so suhe, kot tudi pridelovalne površine, in ni nevarnosti zbijanja tal ter njihovih posledic.
Na ornih površinah je najprimerneje trositi apnena gnojila po žetvi žit, saj temu takoj sledi prašenje in se gnojilo z nadaljnjo obdelavo dobro porazdeli v ornem sloju zemlje. To trošenje ima seveda še to prednost, da preteče do redne setve še dovolj časa in se vzpostavi novo ravnotežje. Zgodnje jesensko apnjenje je manj primerno za jarine, a ša manj spomladansko apnjenje. Spomladi imamo navadno še vlažno zemljo in je teško osigurati mesec dni od apnjenja do setve. Njive lahko apnimo seveda tudi pozimi, če so tla suha, brez snega in poravnana. Pozimi je seveda najboljša oblika kalcija apnenec. Na travnih površinah pa je najprimernejši čas za apnjenje pozimi.
Nekaj časa se je gnojilo tudi med vrstami posameznim kulturam. Danes se od tega odstopa zaradi poškodb samih rastlin kot tudi zaradi uničevanja sestave tal.
Apnena gnojila se često vnašajo v zemljo s plugi, vendar lahko to delo opravljamo z drugimi orodji. Danes poznamo že etažno vnašanje kalcija s posebnimi globinskimi podrivači. Sicer pa za ta dela lahko uporabimo kultivatorje, krožne brane, nevadne brane itd. Moramo si zapomniti, da je delovanje kalcija odvisno predvsem od globine njegovega vnosa v tla.
(se nadaljuje)
VESTNIK 9. APRILA 1987
STRAN 7
naši kraji in ljudje
Ko si imensko enaki kraji s te in one strani Mure podajo roko
Enakost v različnosti
Med 344 pomurskimi kraji (krajevnimi središči, vasmi, zaselki) v občinah Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer smo ob levem in desnem bregu Mure našli pet imensko povsem enakih: Berkovci, Ivanjševci, Križevci, Noršinci in Veščica. V čem so si enaki in v čem različni, smo se vprašali in se podali na teren.
— Stisk rok Stefana Jančariča (levo) in Marka Vaupotiča pred stanovanjsko hišo Draga (v sredini) in Eme Ivaničevih v Noršincih pri Murski Soboti.
ZEMLJEPISNO SREDIŠČE, GRB IN PEČAT
Vaupotičevega Marka iz Nor-šinec pri Ljutomeru, kjer bo vaško gasilsko društvo kmalu slavilo stoletnico in je v slehernem od 64 gospodinjstev v vasi najmanj en član gasilec, je že večkrat mikalo, da bi jo mahnil v Noršince pri Murski Soboti. Če že zavoljo drugega ne, zato, da si ogleda zemljepisno središče, ki naj bi bilo — po besedah domačina Štefana Jančariča — prav v tem kraju. Sicer pa se v prekmurskih Noršincih s 65 hišnimi številkami lahko pohvalijo, da imajo zgrajena kar dva gasilska domova in gasilsko društvo s tremi operativnimi desetinami in 82 člani. Ob srečanju sta Marko in Štefan precej poprijela za pobudo, da bi se morebiti društvi — kot očitni gibali napredka v obeh Noršincih — pobratili, in si v ta namen izmenjala naslova. Malo sta (se) hvalila, še več grajala, najdlje pa se zadržala pri vsakršnih borbah, v daljni preteklosti in bližnji sedanjosti. Marko je često segal v minula stoletja v čase bojev proti Turkom in Kru-cem, omenil vaški grb (to je rotovž, ki je »ena vekša hiša s tiir-non«) kot svojevrsten zaščitni znak vasi ter ponos vaščanov, izvira pa iz 14. stoletja, in se nazadnje pohvalil s tem, da so bili prleški Noršinci nekoč občina z lastnim pečatom in listino. Po tem, ko so rotovž na otoku sredi vaške mlake spomeniško zaščitili, imajo resen namen, da ga dodobra obnovijo in pripravijo ob njem kdaj pa kdaj kakšno veselično, družabno prireditev. V prekmurskih Noršincih so morali tako pri elektrifikaciji kot pri urejanju (asfaltiranju) cest in telefonskega omrežja skozi hude borbe. Ravno tačas se naprezajo, da bi spodobno speljali poldrugi kilometer ceste do Murske Sobote, za kar so šla referendumska sredstva, obveznice in še marsikaj. Sicer pa so si v obojih Nor
— Pri slatinskem vrelcu v slovenskogoriških Ivanjševcih sta si Ernest Nemčič (levo) in Janez Fekonja privezala dušo s pristnim pomurskim »špricarjem«.
šincih glede tega enaki. »Pri telefoniji so nas sedem let žejne vozili čez vodo,« je bil brez dlake na jeziku Marko. Štefan pa kot zapik: »Od nas samih je odvisno, kakšna prihodnost nas čaka.«
KAKŠEN JE POMURSKI »ŠPRICAR«?
Srečali smo se pri slatinskem vrelcu, ki nikdar ne presahne, v slovenskogoriških Ivanjševcih. Ernest Nemčič iz goričkih (dvojezičnih) Ivanjševec (Janosfa) je prinesel liter domačega, domačin Janez Fekonja pa je dal na voljo naravno mineralno vodo. Ob imenitnem »špricarju« je beseda dala besedo in marsikaj se je napletlo. Med drugim, da so si po hišnih številkah in prebivalcih zelo blizu, prav tako kar zadeva kmetije in kmetovanje. Oboji so tudi dokaj odmaknjeni od krajevnih oz. mestnih središč, tako da je za 76 vaščanov Ivanjševec na Goričkem oz. 82 vaščanov Ivanjševec v Slovenskih Goricah večkrat pravi podvig priti z avtobusom ali osebnim avtom v Mursko Soboto, Gornjo Radgono ali Lenart. Goričanci so pri avtobusnih zvezah nekoliko na boljšem, čeprav imajo vsega šest zaposlenih — v slovenskogoriških Ivanjševcih jih je 21 — ki imajo preskrbljen prevoz v tovarno Pletilstvo v bližnje Prosenjakovce. Tudi v tem primeru imata gasilski društvi pomembno vlogo. Zgodilo se je že, da bi morali gorički gasilci poravnati račune za material, ki so ga kupili gasilci v imensko enakem kraju na desnem bregu Mure. Kmalu bi imeli sitnosti na sodišču, a se je srečno končalo. Za Fekonjeve dela za traktor, ki so mu jih poslali iz Zagreba, so na železniški postaji v Murski Soboti iskali lastnika v prekmurskih Ivanjševcih. Še večji »hec« je bil menda s tisto mlado damo, ki je s taksijem iskala številko 15 v Ivanjševcih na Goričkem, kjer na žalost že dolgo ni nikogar, in jo je pot v »prave«
Ivanjševce presneto drago stala. Po drugem ali tretjem »špricarju« sta se Ernest in Janez razgovorila o tegobah, ki se jim v vsakdanjem jeziku pravi ceste, telefonsko omrežje, oskrba prebivalstva. Eni in drugi imajo načrte, da bi čimprej dobili telefonsko zvezo s svetom. Obljub je bilo veliko. Preveč. Podobno je s cestami. Nemčič: »Ko so v Prosenjakovcih leta 1981 gradili dvojezično šolo, so nam obljubili, da bodo poskrbeli tudi za asfalt, zdaj pa o tem ni več slišati.« Fekonja: »Upam, da se do leta 1990 tudi pri nas obrne na bolje s cestami.« Še enkrat smo nazdravili s pomurskim »špricarjem«, ki žal — po tem dialogu — ni imel več prvotnega imenitnega okusa, z obljubo, da se še kdaj sestanemo.
VEŠČlCANKA PRVIČ V VEŠČICI
Pozdrav, prisrčen stisk rok, nekaj besed za »ogrevanje«, in že sta bili gostja, Cilka Srša iz Ve-ščice v ljutomerski občini, ki se je potrudila več kot 30 kilometrov daleč, in gostiteljica, Nada
— Družno v korak obe Veščičar-ki: spredaj Cilka Srša, zadaj Nada Krančič.
Krančič iz Veščice pri Murski Soboti, sredi sproščenega narečnega pogovora, ki ga še nenaden grom ne bi prekinil. Obe sta priznali, da že dolgo vesta za obe Veščici. Tista, le dobra dva kilometra od Murske Sobote je bila pred dvesto leti majhna »veščina« s komaj devetimi hišami, danes pa je to vas z okrog 350 prebivalci, po številnih novih gradnjah utesnjena med Černelavce in Kupšince. Utesnjevanju pa očitno še ne bo konca, saj vsako leto vznikne nekaj novih gradbišč. Skoraj pri vsaki hiši je kdo zaposlen, predvsem v Murski Soboti, le malo je »čistih« kmetov. Kljub temu polja niso zanemarjena. Veščica v ljutomerski občini je dobila ime po čarovnicah (vešticah), ki so spremenjene v race, gosi in žabe, domovale v zamočvirjenem in zaraslem svetu vzdolž Mtirice — sedanje Ščavnice. V 18. stoletju je bilo tam le 14 hiš, zdaj domuje v tej več kilometer dolgi vasi nad tristo ljudi. Številne so obnove in nove gradnje, o kakšnem utesnjevanju pa očitno še dolgo ne bodo tarnali. Zemlja je skrbno obdelana, čeprav je kar 96 krajanov zaposlenih, predvsem v Ljutomeru, 22 pa jih je še vedno na začasnem delu v tujini. Cilka se je pohvalila, da so v zadnjih petih letih ne-peljali vodovod, lani so asfaltirali pet kilometrov ceste in poskrbeli za cestno razsvetljavo, z nekoliko znižanim tonom pa rekla, da za zdaj premorejo le dva telefona, da nimajo svojega gasilskega doma in stresla nekaj nejevoljnih na rovaš občinskega središča, od koder — tudi tovarna Konus — spuščajo v regulirano Ščavnico vso zaudarjajočo umazanijo.
»V Veščici pri Murski Soboti smo imeli pred 20 leti zbran denar za cestno razsvetljavo,« je dodala Nada, »zdaj pa je ne moremo vzdrževati, skrbeti za zamenjavo žarnic, odplake mnogi spuščajo v obcestne jarke in tako poskrbijo za medsosedske prepire, lukenj bo skoraj več kot asfalta ...« Malo si je oddahnila, potem pa nekoliko samohvalno dodala, da imajo telefon skoraj v vsaki hiši, urejen vaški dom, ki je
trenutno zaseden, Cilka pa je pohvalila folklorno skupino s svojega konca, v kateri tudi sama sodeluje. Tako! Dve Veščičanki se že poznata, obe sta se tudi navdušili za kakšna večja medsebojna srečanja, vsaj za srečanja na vaških igrah.
SLOVO Z VAŠKIM PRAPOROM
Česar v Berkovcih (Berkeha-za) na obrobju soboške občine in v Berkovcih v ljutomerski občini še nimajo, bodo imeli. V obeh krajih se trudijo, da nikjer ne bi zamudili pravega trenutka. Franjo Kapun je svojemu gostu Ele-mirju Ozvatiču iz Berkovec najprej zaupal, da v Berkovcih v tem času največ govorijo o napeljavi telefonov. Dobili jih bodo vsega deset, zato že tarnajo, da je to za vas s 40 domačijami odločno premalo. Nekoliko drugače je v Berkovcih, kjer bodo imeli na voljo deset priključkov, interesentov pa je le šest. Trudijo se, da bi telefoni pozvonili morda že prej kot prihodnje leto, in ko bo asfaltirana cesta od vasi do Ra-tkovec, za katero morajo primakniti deset odstotkov sredstev. Čakajo pa jih tudi melioracije, saj Ratkovski potok često poplavlja. V Berkovcih so melioracije že mimo, ceste so asfaltirane, zato se bodo že na začetku pomladi lotili gradnje petih bazenov za gašenje. Ko je Franjo povedal, da je iz njihove vasi kar 43 ljudi zaposlenih, predvsem v Ljutomeru in Križevcih pri Ljutomeru, se je v Elemirju spet razvnel optimizem. »Hiš imamo res 30, vendar je pravih domačij le 16, druge so prazne. Zdaj, ko je v sosednjih Prosenjakovcih tovarna Pletilstvo, upamo, da se bo kdo vnovič vselil v zapuščene hiše. Za začetek je veliko že to, da je v Prosenjakovcih iz vasi zaposlenih 15 vaščanov.« Od kod imena obeh krajev? Berkovci so dobili ime po prvih naseljencih, ki so se pisali Berke, Berkovci pa imajo zdaj že tretje ime. Prvo je bilo nemško, potem so se zaradi brkatih možakarjev preimenovali v Brkovce — tako ljudsko izročilo! — in končno obdržali sedanje ime Berkovci. Elemir je ob slovesu skoraj pozabil na pošto za berkovske gasilce, ki je zaradi imenske enakosti krajev spet prišla na napačen naslov. Franjo mu je ponosno pomahal z vaškim praporom, na katerem je simbol (»krtih s kajeron«), oba pa sta rekla, da se bosta kmalu spet dobila.
PREKMURCI V ŠTAJERSKIH KRIŽEVCIH
»Na naše goričke bregove pa noče noben Štajerc,« se je na po-datek Antona Tkalca iz Križevec
pri Ljutomeru o kar tretjini prekmurskih vaščanov v tej vasi odzval Franc Kerčmar iz Križevec na Goričkem v soboški občini. Sicer pa sta se največ pomenkovala o telefonskem omrežju, pri čemer so v štajerskih Križevcih razširili centralo in naj bi prejšnja — kakšno naključje bi to bilo! — služila namenu v goričkih Križevcih, kjer je vse nared, da zazvoni telefon. Po prebivalcih in hišnih številkah sta si krajevni središči različni: na ravnini na desnem bregu Mure doživlja razcvet, saj ob starem z 98 domačijami raste novo naselje in je vseh hišnih številk najmanj 140 z okrog 400 prebivalci, medtem ko se je v istoimenskem k'raju na Goričkem število 360 hišnih številk prepolovilo, vseeno pa je tod še blizu 630 vaščanov. An-
— Ob berkovskem praporju (»kr&h s kajeron«) sta nam Berkovčana — levo Franjo Kapun, desno Elemir Ozvatič — tudi pozirala.
— Mnogokaj sta si »pogučala« Križevčana Anton Tkalec (levo) iz ljutomerske in Franc Kerčmar iz soboške občine.
ton: »Pri nas je problem s kanalizacijo, pri vas najbrž ne, ker ste na hribu in lahko odplake speljete kamorkoli.«
Franc: »Je pa slabo to, da voda vse odnese, na primer gramoz. Pri vas tega ni.« Anton: »So pa zato sosedje v laseh zaradi cest.« Franc: »Če hočemo na 23 kilometrov vaških cest navoziti gramoz, moramo ponj k Muri.« Anton: »Svojčas smo tudi mi mora
li drago plačevati gramoz. Zdaj imamo razpisan 3- do 5-odstotni samoprispevek in bo v naslednjih treh letih pač malo hudo. Morali bomo poravnati stroške za telefonsko omrežje in asfalt. Ljudje sicer jamrajo, a bodo morali pozabiti.« Franc: »Tudi pri nas s samoprispevkom zbiramo sredstva za asfalt, telefonsko omrežje in druge namene, hkrati pa smo. zgradili novo, večnamensko dvorano, ki jo bo treba še urediti in opremiti.« Križevčana sta se kar razgovorila: o tem, da v prleških Križevcih ne morejo do filmov, da bi si jih mladina ogledala, da na Goričkem nimajo kam z »muzikanti«, da bi jim kaj zaigrali, v Križevcih pri Ljutomeru so gasilski dom postavili tako, da je dvorana zgoraj, v nadstropju, in ni mogoče imeti
»muzik«, pa še s čebelarji, ki so pomagali pri gradnji, so si večkrat navzkriž, in še o marsičem. Narazen sta šla z željo, kako bi bilo prav, če bi se še kdaj videla.
Tudi mi smo za to, da'si imensko enaki kraji s te in one strani Mure še kdaj podajo roko. Kot enaki v različnosti.
Branko ŽUNEC Janko STOLNIK
STRAN 8
VESTNIK 9. APRILA 1987
kulturna obzorja
0 DELU POKRAJINSKE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNI-
CE PREMALO VEMO
To je bila ena izmed temeljnih ugotovitev na zadnji seji programskega sveta osrednje knjižnične ustanove v naši pokrajini, kulturnega hrama, ki že dalj časa bije žilav boj za priznanje in ohranitev matičnosti, ki je življenjskega pomena za njen obstoj in razvoj. Pogoji za matičnost, ki zagotavlja pravico do izdatnih sredstev iz republiških virov, so predvsem ustrezne prostorske zmogljivosti za hrambo in izposojo knjižnega gradiva, letni nakup knjig (najmanj dve knjižni enoti na deset prebivalcev) ter ustrezna kadrovska zasedba delavcev v knjižnici.
Pokrajinska in študijska knjižnica je v minulem letu opravila zares obsežno delo, čeprav se je tudi v tem obdobju spoprijemala s kroničnimi problemi pomanjkanja prostora, delavcev in denarja. Z več kot šest tisoč enotami novega knjižnega gradiva se je po daljšem času približala minimalnemu standardu za letni dotok gradiva in tako, zaradi večjih finančnih sredstev, ki jih je prejela od KSS in OKS, za okoli dvajset odstotkov presegla plan nakupa. Tako je znašal knjižnični fond ob koncu leta 1986 125 550 knjižnih enot, kar jo uvršča na 10. mesto med splošnoizobraževalnimi knjižnicami v SR Sloveniji. Delavci knjižnice so v lanskem letu v vseh oddelkih (študijski, splošnoizobraževalni, pionirski in krajevne knjižnice) obdelali 7 395 knjižnih enot in odpisali 4 919 enot odsluženega ali poškodovanega gradiva, vpisali 4 305 rednih članov ali 271 več kot leta 1985, tako da ima knjižnica skupaj s krajevnimi 7 032 rednih članov, poleg tega so sprejeli skupno 70 382 obiskovalcev in izposodili 115.598 knjižnih enot, čeprav jim manjkajo štirje delavci, kolikor bi jih morali po načrtu v tem letu še zaposliti ob 14 delavcih, ki delajo sedaj.
Poleg izposoje so v knjižnici pripravili 14 razstav, od tega 5 v pionirskem oddelku,' ki je te razstave posojal tudi šolam in drugih ustanovam v Pomurju, 3 literarna srečanja, 30 ur pravljic za najmlajše, seminar za knjižničar-je-volonterje, knjižne uganke, izdali knjižno glasilo Mladi bralec in sprejeli 39 skupin učencev in mladine na informativne obiske. Delavci knjižnice so objavili 20 strokovnih člankov v slovenskih in madžarskih publikacijah in izdali katalog Dragocenosti PIŠK v M. Soboti. Organizirali so 10 predavanj in nagovorov ob različnih spominskih in drugih priložnostih ter opravili obsežno delo v stikih s sosednjo republiko Madžarsko. Poleg dopisovanja, medbibliotečne izposoje knjig ter zamenjave le-teh z madžarskimi knjižničnimi ustanovami je treba naglasiti predvsem novo obliko sodelovanja: raziskovanje in evidentiranje starejšega slovenskega gradiva, ki je shranjeno v njih. To je predvsem pomembno za zahtevno delo pri domoznanski zbirki, ki se je de-lavci knjižnice lotevajo z velikim entuziazmom ob že tako prenatrpanem delovnem času.
Veliko dela je opravil Pisk pri urejanju in dopolnjevanju fonda v krajevnih knjižnicah, lansko leto pa so uspeli urediti šest novih izposojevališč ter oživiti delo v
Kulturni nagrajenci
Jože Kustec
Zveza kulturnih organizacij Lendava je ob letošnjem kulturnem prazniku podelila Jožetu Kustecu iz Črenšovec priznanje za večletno delo v kulturnem društvu Tone Plej, posebno pa še za njegov prisp^ek pri razvoju vaškega kina.
Nagrajenec je zares delaven na kulturnem področju. Ne dela samo v kino-sekciji, ampak tudi v dramski sekciji kulturnega društva, saj med drugim tudi igra glavno vlogo v komediji, ki jo je naštudiralo črenšovsko društvo in se imenuje Skupno stanovanje. Prav v tem času uspešno gostuje(jo) v okoliških krajih. No, glavni pa je le kino! Čren-šovski kino se je obdržal tudi med najhujšo krizo (konkurirala mu je televizija), zdaj pa lahko rečemo, da je celo v »razcvetu«, saj je dvorana v četrtek, petek, soboto in nedeljo, ko so predstave, skoraj vselej polna. Lani so predvajali 60 filmov, od teh je bilo okrog 20 domačih. Sicer pa filme izbirajo kolektivno (predstavniki družbenopolitičnih organizacij, šole in društva). Za šolarje imajo občasno matineje (dopoldanske predstave). Lani so imeli tudi teden do-
KK Rogašovci. Delavci knjižnice so se redno udeleževali vseh usposabljanj in izobraževanj v svoji stroki.
Kljub razveseljivim rezultatom pri tekočem strokovnem delu, optimizem vzbujata predvsem zelo povečan obisk v pionirskem oddelku in dokaj uspešen dotok knjižnega gradiva, pa so lahko storili bore malo za investicijska vlaganja. Razen manjših vzdrževalnih del na zgradbah in najnujnejših nakupov odsluženega inventarja ni ostalo sredstev za kaj drugega. Odločitev, da gradnja prizidka pri študijskem oddelku ne bo ustrezna, pomeni, da bo treba prej ali slej začeti z gradnjo knjižničnih prostorov v M. Soboti, in to v naslednjem petletnem obdobju, za kar pa bo treba izpeljati dokaj zahtevno akcijo v širši družbeni skupnosti, pa ne le zato, ker je to pogoj za matičnost, temveč predvsem zaradi nesporno dokazanega pomena, ki ga ima ta ustanova v našem kulturnem prostoru.
V drugem delu sestanka so člani programskega sveta izčrpno obravnavali program dela za leto 1987. Poleg že bolj ali manj rednih nalog je treba omeniti predvsem skrb za večji prirast (upanje za to daje dokaj obetavna dotacija KSS, če podražitve ne bodo nenadejano visoke), popestritev ponudbe v medknjižnični izposoji, poglobljeno sodelovanje s knjižnicami LR Madžarske na raziskovalni in strokovno izobraževalni ravni, več strokovne pomoči knjižnicam na osnovnih šolah in uvajanja osnovnošolske mladine v uporabo osrednjih knjižnic, prizadevanja za izpolnitev pogojev za matičnost, predvsem ustreznih depojev za knjižno gradivo in vsaj enega dodatnega delavca, sodelovanje pri urejanju rojstne hiše Miška Kranjca in skrb za izpopolnjevanje in ustreznejše nagrajevanje knjižničarjev-volonterjev. Kaj malo upanja pa je za izpopolnitev tehnične opremljenosti knjižnice. Tako je na primer domala nepojmljivo, da si osrednja knjižnična ustanova v naši pokrajini kljub skrajnemu zategovanju pasu in maksimalnim delovnim rezultatom v času, ko druge, morda tudi manj izpostavljene podobne ustanove prehajajo na najsodobnejšo računalniško tehniko, ne more privoščiti niti naložbe v zelo potreben fotokopirni stroj, ki se sicer iz leta v leto pojavlja v programih nakupov, a vselej izpade, četudi bi se ob racionalizirani porabi in predvsem izkoriščanju denarnih sredstev ob pravem času le-ta našla že zdavnaj.
M. Zrinski
mačega filma. Da bi lahko v dvorano sprejeli še več obiskovalcev, te dni urejajo balkon, kjer bo dodatnih 50 sedežev. in ložo, kjer bo prostora za 20 gledalcev. Tako bo dvorana lahko sprejela 230 obiskovalcev. Jože Kustec. ki je vodja kinosekcije. si prizadeva, da bi dvorano preuredili oziroma čim prej povečali. saj bo 26. aprila v njej tud. občinska proslava ob letošnji obletnici OF in odkritju spominskega znamenja.
S. Sobočan
le druga igra na Hodošu — Člani Kulturnega društva Orseg v krajevni skupnosti Hodoš so bili v tej sezoni dokaj aktivni. Tako so naštudirali kar dve igri, in sicer komedijo Vrnitev ter glasbeno predstavo Raztrgana roža. S prvo so se pred nedavnim predstavili tudi v Bajansenyu, sosednjem kraju na Madžarskem, premiera Raztrgane rože pa je bila minulo soboto, v nedeljo pa še ponovitev. Obe igri so seveda naštudirali v maternem — madžarskem jeziku. V okviru društva pa deluje tudi mešani pevski zbor, ki poleg madžarskih pesmi poje tudi slovenske. Radi pa bi ponovno ustanovili še plesno skupino. (J. G.)
Foto: A. Abraham
NAŠA BESEDA 1987
Pretekli teden so se pomurskim otrokom predstavile domače šolske gledališke skupine. Pravzaprav ni bilo ravno tako. Tako bi moralo biti, a je skupin in krožkov tako malo, da so prišli na svoj račun le učenci nekaterih šol. Tudi tako ni dobro rečeno. Resnici na ljubo zmoremo v Pomurju otroških igralskih skupin komajda za drobno prgišče. Že prej so se predstavile skupine ljutomerske občine na svojem občinskem srečanju in iz svoje sredine poslale na medobčinsko srečanje v lendavsko občino MAGNETNEGA DEČKA iz osnovne šole Stročja vas. Murskosoboške šole so zmogle izmed štirih prijavljenih skupin pokazati le dve — in sicer SREČNO
Soboški pevci v Ljubljano
Nedavni izredno uspešni letni koncert Sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač Murska Sobota je ugodno vplival na nadaljnje delo te pomembne soboške pevske skupine. Na predlog soboškega občinskega sindikalnega sveta bo pel zbor 29. aprila, v poslopju republiške skupščine v Ljubljani na podelitvi zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije. Iz pokrajine ob Muri bosta prejela zlati znak tudi sindikalna delavca iz radgonske in soboške občine.
V organizaciji soboškega zbora je nedavno pel v Moravskih Toplicah ženski pevski zbor Kulturno-prosvetnega, društva Svoboda iz Gornje Radgone. Navdušil je številne goste. S tem je vrnil obisk soboškemu zboru, ki je nedavno pel v Gornji Radgoni.
• Soboški zbor bo ta mesec pel še na občinski, medobčinski in pokrajinski reviji pevskih zborov. Nastopil bo v avstrijski Radgoni na srečanju štajerskih zborov ob počastitvi 140-letnice delovanja tamkajšnjega mešanega pevskega zbora. Sledi gostovanje v Budimpešti in sodelovanje na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
F. Štefanec
--------KUD DOLINEC GANČANI-----------------------------
S pesmijo in knjigo na gledališko predstavo
Že sredi petdeset let in prej je bilo kulturno in družabno življenje Gančancev živo in razvejeno. Takrat, sredi petdesetih let, je delovala dramska sekcija pod vodstvom Milice Šadlove in z igricami so se igralci — amaterji predstavljali v domači vasi in drugod. Tako so ustanovili Kulturnoumetniško društvo Dolinec, saj se je tako podpisoval njihov rojak, pisatelj Palko Gal. Kot drugod je bila tudi v njihovi vasi kulturna dejavnost povezana z osnovno šolo in učitelji, ki so poučevali na gančanski osnovni šoli. Ko pa so jo preselili v Beltince, je kulturna dejavnost za nekaj časa zamrla in ponovno oživela z delom Tilike Puckove, vzgojiteljice, ki je pripravljala proslave ob praznikih, ter s pevci, ki so se pred šestimi leti srečali in še sedaj družno in ubrano pojejo. Tako so se pred tremi leti spomnili svojega rojaka in na delo društva pred leti ter ponovno ustanovili kulturno društvo Dolenec Gančani.
V kulturno društvo je torej vključenih dvanajst pevcev, člani dramske sekcije, pohvalijo pa se lahko tudi s knjižnico in nad tridesetimi zvestimi bralci. Ljubiteljski igralci so se najprej predstavili z igro Metež, potem enodejanko Mati, sedaj se poskušajo še v komediji Poročil se bom s svojo ženo. Še letos bodo postavili nove kulise in tako izboljšali delo.
V knjižnici ponujajo čez šestdeset leposlovnih knjig, ki jih po treh mesecih vrnejo in zamenjajo v matični knjižnici v Murski Soboti. Več jih posodijo v zimskih mesecih, ko si je laže vzeti knjigo v roke.. Razmišljajo tudi o pionirski knjižnici in tako bi otroci pritegnili k branju tudi svoje starše.
V vasi pa so še do danes ohranili običaj postavljanja mlaja. Mladi, ki v letu dopolnijo osemnajst let, pripravijo okrasne rože iz krep papirja in pa »korone« iz slame. Pripraviti morajo tudi proslavo ob tem prazniku.
Za delo društva je potrebno imeti poleg dobre volje in zagnanosti še nekaj denarja, ki pa so ga krajani določili in dali s samoprispevkom. Zapisali so, da bodo del denarja dali za delo društev v vasi.
Majda Horvat
HIŠO DOBERDAN iz Bogojine in STARŠI NAPRODAJ iz OŠ Dane Šumenjak M. Sobota. Obe predstavi sta se uvrstili na medobčinsko srečanje. V Gornji Radgoni in Lendavi pa iz sicer pestrega vsakovrstnega snovanja na šolah niso našli ničesar. Najbrž bi lagali, če bi rekli, da se ničesar ne dela, resnica pa je, da se dela dosti premalo, nenačrtno in tudi narobe. Kaj se vendar dogaja z umetnostno vzgojo na šolah? Kje so vsi tisti učitelji, ki so se usposabljali a sedaj ne dajo od sebe najmanjše fige — razen morda kakšnega krajšega recitala na šolski proslavi ali kaj podobnega? V vsem Pomurju so tu junakinje tovarišice Lidija NO-VINA, Slava BERDEN in Cvet
ka KERMAN vložile precej truda in volje v svoje gledališke projekte, bile pa so toliko smele, da so svoje delo dale v oceno strokovni žiriji. Njihovo delo je vredno visokega priznanja in pohvale. Kdor se ukvarja z gledališčem bo vedel, kako dragocena je strokovna kritična scena. Še dragocenejša bi bila pomoč med nastajanjem predstave. Tedaj bi se najbrž marsikaj razčistilo že prej in bi predstavi zagotovo koristilo.
Lani smo bili priča ugotovitvam, da otroška ustvarjalnost v Sloveniji kakovostno strahovito pada in se zgrozili ob ugotovitvah glavnega selektorja dr. Matjaža Šekoranje.
Kaže, da se v Pomurju ne premika na bolje. In vendar je v otrocih toliko energije! Zavod za šolstvo, izobraževalne in kulturne organizacije in vsi, ki so odgovorni za celovit razvoj otrokove osebnosti, bi se morali dogovoriti o vitalnejšem odnosu do tega problema.
R. Stupar
Hi-Fi brez visoke zvestobe
Med ponudnikom in sprejemalcem že vsaj od prazgodovine obstaja določen odnos, ljudsko se mu lahko pravi maček v Žaklju, in tudi ob današnji rabi (predstava Hi-Fi, Cankova, 5. 4. 1987) bi se ga lahko kdo spomnil. Ce si že gostitelji ne morejo ogledati igrice, bi se lahko o njej vsaj pozanimali, navsezadnje zaprosili za mnenje igralce same. Vse za vse (otroke) pač ni primerno. Pa sploh ne gre za moraliziranje in vzgojo, gre (če ostanem pri temelju — igranju) za nedopustno motenje obiskovalca in še bolj igralca, saj se ves trud slednjega uniči, otroci, ki so na predstavo povsem nepripravljeni — in ne verjamem, da se bo kdo pogovoril o tem z njimi pozneje — pa so odnesli samo slabo, njim nerazumljivo in nedoumljivo.	mm
JEZIK NI/JEMAČEHA
URNE CENE
Že Cankar je v svojem predavanju Slovenci in Jugoslovani (1913) opozoril na mačehovski odnos do materinščine, češ da očitnih napak ne more spregledati niti »upokojen poštni uslužbenec«, /pred dnevi pa sem ravno prebiral o prenizki izobrazbeni stopnji delavcev ptt/, Levstik pa opozarjal na čistost, ki naj izvira iz ljudstva, ne pa iz mestnih »šogic«, ki ne znajo izgovarjati niti šumnikov niti sičnikov (Napake slovenskega pisanja, 1858), v naši spotakljivi rubriki pa smo primorani kar po šolsko grajati nekatere, kar izzivajoče spakedranke. O jezikovni babilonščini v uradnih in strokovnih tekstih sem že spregovoril, ob tej priložnosti pa bi rad opozoril na nerodno sintagmo (besedno zvezo) urne cene (Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev, 2. člen, Vestnik, 19. 3. 1987). Sama besedna zveza je iz jezikovnega stališča pravilna (uren, -rne, -o, -i kazavci, SP 924/63), je pa dvomljiva iz pomenskega zornega kota. Levi prilastek (pridevnik) urne nosi dvojni pomen: 1. nanaša se na časovno enoto, 2. je homonim pridevnika uren (-rna, -o, človek, -o se
kulturni koledar
Sreda, 8. aprila — V Galeriji Kulturnega centra je odprta razstava Umetnost iz Beljaka. Razstavo posreduje Urad za kulturo mesta Beljak. Razstava traja do 30. aprila.
Sobota, 11. aprila — Kud Slavko Osterc Veržej prireja koncert; nastopili bodo moški oktet, mešani nonet in tamburaški orkester.
Nedelja, 12. aprila — Občinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov v Bakovcih. Začetek ob devetih. Nastopili bodo: otroški in mladinski PZ OŠ Tišina, mladinski PZ OŠ Bakovci, otroški in mladinski PZ OŠ Gornji Petrovci, otroški in mladinski PZ OŠ E. Kardelj M. Sobota, mlajši mladinski in mladinski PZ OŠ Beltinci, otroški in mladinski PZ OŠ K. D. Kajuh Murska Sobota in otroški, mlajši mladinski in mladinski PZ OŠ Dane Šumenjak M. Sobota.
knjige
Mihael Burk - ZLATI VRTILJAK, Lipa Koper
Kaoru Ishikawa — KAKO CELOVITO OBVLADATI KAKOVOST — Japonska pot, Tehniška založba
Stuart I Susan Holroyd - LJUBEZEN IN SPOLNOST, Mladinska knjiga
Srečno novo leto ’49
Režija: Stole Popov Scenarij: Gordan Mihič Kamera: Mišo Samoilovski Scenografija: Nikola Laza-revski, glasba: Ljupčo Konstantinov Igrajo: Svetozar Cvetkovič, Meto Jovanovski, Vladica Milosavljevič, A co Dordčev
Med filmi, ki se lotevajo tem iz naše zgodovina (informbi-ro), pomeni Srečno novo leto '49 pravo osvežitev in novost. Poleg dobre režije, kamere, glasbe, igre ima povsem nov pristop k tematiki. Tako dobijo mnogi elementi te družinske drame polni pomen šele v zvezi z našo vsakdanjostjo. Film je naše lansko najuspelejše delo. Je dobitnik velike zlate arene, nagrade kritike Milton Mana-ki, arene za žensko vlogo, stransko vlogo ter glasbo in scenarij.
gibati, SP 925/63). Tako je besedna zveza urne cene v bistvu dvorezen meč: 1. cene (delovne) ure, 2.hitre, rastoče cene. Čeprav obstaja termin urna po(d)stavka, ki je tudi dvopomenska, je samo-stalniška besedna zveza z desnim (neujemalnim) prilastkom (dopolnilom) običajnejša in semantično bližje pomenskemu izhodišču. Tako je treba uporabljati cene (delovne, opravljene) ure, in ne urne cene.
V 10. členu pa najdemo tole cvetko: Za meritve cen v zimskem času, ki se šteje od 1. 12. do 1. 3. oziroma traja tri mesece se cena poveča za 30%, če se meritev izvaja v tem času na izrecno zahtevo naročnika. Kaj če bi zapisali kar takole: Če opravljamo meritve na izrecno željo naročnika v zimskem času, to je od 1. 12. do 1. 3., se cena poveča za 30 %.
In še to: Cena za prevoženi kilometer znaša. Osnovnošolska napaka: cena prevoženega kilometra znaša. In še in še ...
Vselej smo valili neukost na ljudska pleča, na množice, vendar le-ta raja, če smem uporabiti ta izraz, ja ne piše strokovnih (samoupravljalskih) besedil, kajne, nikoli pa nismo pometli pred svojim pragom, dragi »visoki« izobraženci!«
(mv)
VESTNIK 9. APRILA 1987
STRAN 9
Letošnje srečanje
ZRVS v Makedoniji
Letošnje srečanje jugoslovanskih rezervnih vojaških starešin Bratstvo-enotnost 87, ki je 17. po vrsti, bo od 2. do 4. julija v Makedoniji. Osrednja prireditev, ki bo delovne narave, bo organizirana v Mavrovu, revolucionarnem kraju v zahodni Makedoniji. Srečanje se bo udeležilo več kot tisoč rezervnih vojaških starešin iz vseh republik in obeh pokrajin, pa tudi več deset tisoč borcev, mladine ter delovnih ljudi in občanov iz domala vseh makedonskih občin. Tega srečanja se bodo udeležili tudi rezervni vojaški starešine iz pomurskih občin. Počitniška zveza pri OK ZSMS in OK ZRVS Murska Sobota pa v tem času, to je od 1. do 6. julija, organizirata potovanje po Srbiji, Kosovu in Makedoniji, ki ga bodo sklenili na srečanju rezervnih vojaških starešin
Jugoslavije pri Mavrovskem jezeru. Med potjo se bodo ustavili v pokrajinskih središčih Podri-nje—Kolubara v Šabcu in Šuma-dije —Pomora vje v Kragujevcu, katerih predstavniki so bili lani gostje pomurskih občinskih konferenc ZRVS, ter obiskali pobrateno občino Paračin. Ogledali si bodo kulturno-zgodovinske znamenitosti jugozahodne Srbije, del Kosova in Makedonije. Na povratku pa se bodo ustavili še v Skopju in Beogradu. Stroški potovanja, všteta sta prevoz z avtobusom in prenočišče, znašajo okrog 44.000 dinarjev na osebo, medtem ko za hrano poskrbijo udeleženci sami. Prijave za potovanje, ki je vsekakor zelo zanimivo, bodo zbirali na Počitniški zvezi in Občinski konferenci ZRVS Murska Sobota.
F. M.
Sirena dostopna ob vsakem času
Za pravočasno ukrepanje ob požarih je seveda najbolj pomembno, da se požar zazna in da se takoj alarmira gasilsko društvo. V Dobrovniku so imeli doslej problem prav s alarmiranjem v nočnem času. Sireno imajo, ta je nameščena — postavljena na objektu v katerem je postaja milice. Miličniki v Dobrovniku nimajo dežurstva v nočnem času, zato ni bilo mogoče priti do sprožila sirene. Ta problem se vleče že nekaj let, rešljiv pa je lahko v kratkem času. V Gasilskem društvu se morajo najprej dogovoriti, kje naj bo mesto od koder bo moč vključiti sireno ob vsakem času, in koliko sredstev za to potrebujejo. Strokovnjaki pravijo, da je delo lahko izvedljivo v nekaj dneh. Občinska gasilska zveza bo del potrebnih sredstev zagotovila. V Dobrovniku bo potrebno čim prej poskrbeti za izobraževanje gasilskih kadrov, saj bodo v tem srednjeročnem obdobju debili novo cisterno in orodje za gašenje gozdnih požarov.	Jani p.
MLADI
GASILCI
NA ŠOLAH
Gasilci so že pred nekaj leti bili pobudniki ustanovitve društev »mladi gasilec« v vseh osnovnih šolah. Mladi rod naj bi se že v osnovnih šolah spoznaval s požarnim varstvom, pozneje pa pomagal v gasilskih društvih v krajevnih skupnostih ali delovnih organizacijah. Požarno varstvo danes zahteva veliko strokovnost, saj gre za sodobne gasilske naprave, za številne lahkovnetljive snovi ki povzročajo požare. V lendavski občini so društvo »Mladi gasilec« ustanovili že v osnovni šoli Drago Lugarič in osnovni šoli v Črensov-cih, priprave pa tečejo v Odrancih in v drugih osnovnih šolah. V Pomurju že deluje veliko pionirskih gasilskih desetin ali v okviru gasilskih društev ali v šolah. Razveseljivo je, da je mladih gasilcev več, tako da ne bo skrbi za delo gasilskih društev tudi v bodoče.
Jani D.
PREDSTAVLJAMO GASILSKEGA VETERANA
Ludvik Smodiš ali po domače Smodišev Lajči iz Gornjih Petro-vec je te dni praznoval visok življenjski jubilej — devetdesetletnico. Je najstarejši član gasilske organizacije v soboški občini in eden izmed pionirjev razvoja gasilstva na Goričkem, ki je s svojim aktivnim delovanjem in znanjem veliko prispeval k razvoju te humane organizacije, zlasti pa postavil temelje petrovski gasilski organizaciji, ki se je iz majhne enote razvila v močno krajevno organizacijo. Bil je ves čas pri tehničnem opremljanju društva od prve dvokolne brizgalne, ki so jo hranili v vaški šu-pi, pa do zadnje izpopolnitve, to je gasilske avtocisterne. Sodeloval je pri gradnji gasilskega doma in razvijanju prapora. V društvu je opra vljal najodgovornejše funkcije in bil za zgled mladim. Preskusil
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
IZSILIL PREDNOST
Število prometnih nezgod v minulem tednu kaže, da promet oživlja. Vsem prometnim nezgodam je skupno to, da vozniki vozijo z neprimerno hitrostjo, izsiljujejo prednost in tako ogrožajo ljudi. Število prometnih nezgod s smrtnim izidom se veča, kar je najbolj boleče. Tudi število samomorov kaže, da bo ogrožen lanski rekord, da o tatvinah vseh vrst ne govorimo. Spomladni čas je čas požarov, zato bodimo posebej skrbni, če imamo opravka z ognjem.
Zapeljal v obcestni jarek
30.	marca je z neprimerno hitrostjo peljal po regionali cesti osebni avtomobil Matija Dolamič s Cvena. V ovinku je zapeljal v obcestni jarek in betonski prepust in se hudo poškodoval. Škode na vozilu je za 500 tisoč dinarjev.
Zače e so se nesreče s traktorji
3.	iprila se je zgodila prometna nezgoda v Bodoncih. Voznik traktorja E’ek Maček iz Vadarec je izsiljevr.l prednost vozniku osebnega avtomobila Andreju Fujsu iz Radovec, ki je vozil z neprimerno hitrostjo. Na srečo se voznika nista poškodovala, škode pa je za 400 tisoč dinarjev. Povozil ga je tovornjak
3.	aprila se ie zgodila v naselju
Martjanci prometna nezgoda, v kateri je bil hudo poškodovan Rudi Zadravec iz Sela. Voznik motornega kolesa Žilavec iz Prosenjakovce je peljal še Robija Zadravca iz Sela. Ker je vozil z neprimerno hitrostjo, je moral zaradi nasproti vozečega avtomobila zavirati. Zaneslo ga je v pred njim vozeči avtomobil Anice Lovrečec. Voznik motorja in njegov sopotnik sta padla, ko je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak Antona Nedoga iz Dra-gotinec. Kljub zaviranju je tovornjak zapeljal čez nogo Robija Zadravca in mu jo hudo poškodoval.
Huda nesreča v D. Lakošu
4. aprila se je v križišču magistralnih cest izven D. Lakoša
Poroke
Uroš ZADRAVEC, šivalec. Lipa 138 in Suzana MEGLIC) tekstilna tehni-ca Dokležovje 34, Alojz ŽIŽEK, prašičerejec, Ižakovci 170 in Cvetka ZVER, čistilka, Ižakovci 149, Franc SUŠEČ, strojni ključavničar, Beltinci, Krožna 3 in Suzana ZVER, dijakinja, Beltinci, Panonska 95, Rudolf VERBANČIČ, kemijski laborant, Lendava, Riharjevo naselje 27 in Jožica RADUHA, dijakinja, Lipa 39, Franc ZVER, kmetovalec Lipa 116 in Vera MLINARIČ, bolniška strežnica Lipovci 126, Alojz BALAŽIČ, slikopleskar, Dokležovje 61 in Hilda BALAŽIČ, prašičerejka, Dokležovje 41/a, Marjan GLAVAČ, avtomehanik, Beltinci, Ravenska 83 in Jožica ŠKAFAR, delavka živilske stroke, Lipovci 12.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Lani v Pomurju šest smrtnih delovnih poškodb
Čeprav je varstvo pri delu urejeno z republiško zakonodajo ter opredeljeno kot pravica in obveznost, da se delovnemu človeku zagotovijo takšne razmere za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto, zdravje in osebno varnost pri delu pred nevarnimi snovmi in škodljivimi vplivi na delavčevo zdravstveno in delovno zmožnost, je delovnih poškodb v Pomurju vse več. V večji skrbi za delovnega človeka pri zagotavljanju njegovih boljših in humanejših razmer za delo in življenje, je bil v lanskem letu dopolnjen republiški zakon o varstvu pri delu. Tako so organizacije združenega dela in skupnosti dolžne upoštevati varnostne ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise že pri projektiranju, konstruiranju in graditvi objektov, pri izvedbi tehnoloških procesov, izdelovanju delovnih priprav, naprav ter sredstev za opremo za osebno varstvo pri delu, kakor tudi drugih sredstev, strojev in naprav ter snovi, ki se uporabljajo in so kakor koli povezane z delom. Poleg tega pa je tudi vzgoja in izobraževanje sestavni del programov izvajanja in uvajanja v delo ter strokovno usposabljanje. Novi zakonski predpis tudi določa, daje k tehnični dokumentaciji potrebno priložiti dokument o zagotavljanju varstva pri delu. Večji poudarek je dan tudi zdravstvenim in psihofizičnim pogojem, ki jih morajo delavci izpolnjevati za opravljanje določenih del in nalog, predvsem pa morajo upoštevati strokovna mnenja, stališča in ugotovitve medicine dela.
V lanskem letu je bilo v Pomurju raziskanih devet težjih delovnih poškodb, od teh se je šest končalo s smrtjo. Dve sta se zgodili pri gradnji plinovoda Boreči —Rakičan, ena pri obnovi Vordo-vega gradu pri Ljutomeru, tri smrtne nesreče pa je raziskal republiški inšpektor za delo. Sicer pa je bilo v lanskem letu v soboški občini na 22.436 aktivnih zavarovancev 982 delovnih poškodb, kar znaša 4,32 odstotka. Potrebno je povedati, da so v teh podatkih zajete tudi poškodbe, ki nastanejo na poti na delo in z njega ter tudi med njim, vendar pa ne pri neposrednem opravljanju dela, tako na primer med malico, pri iskanju in dostavi materialov itn. Analize so pokazale, da so najpogostejši vzroki delovnih poškodb neupoštevanje navodil in predpisov, osebna nepazljivost, ponekod slaba opremljenost sredstev za delo, pomanjkljiva in včasih tudi neprimerna osebna zaščitna sredstva, nepoučenost o nevarnostih pri delu in navsezadnje tudi uporaba neprimernih tehnologij.
Feri Maučec
Ob visokem jubileju — visoko priznanje
je tegobe prve in druge svetovne vojne, zato je znal ceniti domačo zemljo, ki jo je tako ljubil. Že pred drugo svetovno vojno se je pridružil levičarjem, leta 1941 pa je njegova hiša postala zatočišče goričkih prvoborcev, med katerimi je bil tudi njegov sin Štefan, poznejši ruski partizan. Ludvik pa je bil aretiran in odpeljan v internacijo na Madžarsko. Po osvoboditvi je bil sprejet v komunistično partijo — lani je praznoval 40-letnico članstva in poleg gasilskih opravljal tudi druge odgovorne funkcije. Za svoje prizadevno delo v partijski organizaciji, zvezi borcev ter drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih je prejel številna visoka priznanja in odlikovanja. Ob njegovem letošnjem visokem jubileju so ga doma obiskali predstavniki borčevske in gasilske organi-
- V SMRT
zgodila huda prometna nezgoda. Voznik kolesa s motorjem Stefan Tot je izsiljeval prednost voznici osebnega avtomobila Ljubici Novak iz Puščine (SO Čakovec). V trčenju se je Tot hudo poškodoval in med prevozom v bolnišnico umrl.
Požar iz malomarnosti
30.	marca je zaradi malomarnosti otroka zagorelo v stanovanju Štefana Baše iz Radovec. V hiši sta bila otroka, ki sta vključila električno peč. Požar je povzročil za 2 milijona dinarjev škode.
Ujeli »ljubitelja« računalnikov
31.	marca so delavci postaje milice v M. Soboti skupaj z oddelkom za zatiranje kriminala pri UNZ M. Sobota ujeli pri delu med vlomom v prostore Srednješolskega centra tehniško-pe-dagoške usmeritve mladoletnega T. V. iz Murske Sobote, učenca te šole. Ujeti mladoletnik je vlomil že petkrat, najbolj pa so ga zanimali računalniki in deli za računalnike. Vrednost vseh nakradenih predmetov je prek 3 milijone dinarjev. Vlomilca so prijavili javnemu tožilstvu.
Ukradel Čebele
Ljudje danes kradejo praktično vse, kar jim pride pod roke. 29. marca je neznani storilec iz čebelnjaka Emila Bakana iz Do-kležovja ukradel iz petih panjev 30 satnic s čebeljim rojem vred. Vrednost ukradenih čebel je 300 tisoč dinarjev.
J. D.
zacije ter mu izrekli najlepše želje, hkrati pa izročili visoko gasilsko priznanje — gasilsko zvezdo L stopnje, s katero ga je odlikovala Gasilska zveza Jugoslavije. Poleg tega je prejel tudi republiška gasilska priznanja — plaketo veterana ter odlikovanje II. in III. stopnje Gasilske zveze Slovenije — ter državni odlikovanji red zaslug za narod s srebrnim vencem in medaljo zaslug za narod.
Ob visokem življenjskem jubileju tudi naše čestitke z željo, da bi bil še mnogo let čil in zdrav ter da bi njegovemu vzoru sledila mlada generacija.
Feri Maučec
...JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
JELOVICA
JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
isce
za potrebe svojega predstavništva poslovni prostor
s telefonom v velikosti približno 45 m! v centru Murske Sobote.
Istočasno iščemo tudi
PREDSTAVNIKA - VODJO IZPOSTAVE poslovalnice Škofja Loka v Murski Soboti. Od kandidatov se zahteva:
— srednješolska izobrazba gradbene, lesarske ali eko-nomsko-komercialne smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj.
Vse informacije lahko dobite pri vodji poslovalnice Škofja Loka, po telefonu 064/61-361, int. 361, ali osebno v Škofji Loki, Kidričeva cesta 58.
SOZD kmetijstva, živilske industrije, trgovine, turizma in gostinstva o. sol. o. Murska Sobota
Po sklepu delavskega sveta sozda ABC POMURKA Murska Sobota z dne 25. 3. 1987 razpisuje razpisna komisija dela in naloge:
SEKRETARJA SOZDA
kot delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za čas štirih let.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: visokošolska izobrazba pravne smeri, pravosodni izpit; pet let delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju oz. pri podobnih delih in nalogah; celostnost moralno-etičnih vrednot.
Kandidati morajo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev poslati na naslov: sozd ABC Pomurka, Murska Sobota, Lendavska cesta 9 (za razpisno komisijo), v petnajstih dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v tridesetih dneh po njej.
ABC POMURKA
Kmetijska zadruga
LJUTOMER—KRIŽEVCI
Križevci pri Ljutomeru razpisuje
JAVNO DRAŽBO
in sicer:
— Tozd Mursko polje, Križevci pri Ljutomeru
Na podlagi sklepa delavskega sveta tozda za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
	stanje	izklicna cena
— tovorni avtomobil z nadgradnjo TAM 75 T 5		
(registriran)	vozen	1,200.000 din
— kombi TAM 60 C—5 (registriran)	vozen	800.000 din
— kombajn za peso KC—6	vozen	3,217.000 din
— traktor belaruš MTZ—52 (registriran)	vozen	1,200.000 din
— traktor belarus MTZ—82 (registriran)	vozen	1,200.000 din
— sekač listja pese KC—6		120.000 din
— motor volksvagen		100.000 din
— motor škropilnice		30.000 din
— trosilnik umetnega gnoja vikdn — mali		5.000 din
— 2 obračalna pluga (tribrazdna)	PO	56.00C din
— transporter, tračni		60.000 din
— mulčer za travo		20.000 din
— več peči na trdo gorivo	PO	500 din
— rezervoar za gorivo (pribl. 50001)		50.000 din
— več rezervnih delov za kombajn KC—6
— Delovna skupnost skupnih dejavnosti, Križevci pri Ljutomeru
Na podlagi sklepa zbora delavcev
1. fotokopirni stroj (copygraph 195), brezhiben, za
izklicno ceno	40.270 din
Javna dražba bo v nedeljo, 12. 4. 1987, ob 9. uri na gospodarskem dvorišču poslovne enote Kmetijstvo-storitve Veržej.
— TZO Kmetovalec, Ljutomer
Na podlagi sklepa zadružnega sveta TZO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
— sortirni stroj za jajca, leto izdelave 1971, z zmogljivostjo 2.700 kosov/uro (ni v pogonu) po izklicni ceni 150.000 din
— rabljen leseni inventar (pisalne mize, stoli)
Javna dražba bo v nedeljo, 12. 4. 1987, ob 8. uri v skladišču pri bencinski črpalki v Ljutomeru.
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene.
Ogled je možen uro pred začetkom prodaje.
Razpisna komisija Tozda OŠ EDVARD KARDELJ Kobilje razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja tozda.
Kandidati morajo poleg določil iz 511. člena Zakona o združenem delu izpolnjevati še pogoje iz 68. člena Statuta tozda, in sicer:
— učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena Zakona o OŠ, šolski svetovalni delavec in drugi delavci, ki imajo ustrezno višjo ali visoko.izobrazbo pedagoške smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu,
— da ima pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in da ima organizacijske in strokovne sposobnosti.
Kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev v, 15 dneh od objave razpisa na naslov:
RAZPISNA KOMISIJA TOZDA OŠ EDVARD KARDELJ Kobilje.
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri.
STRAN 10
VESTNIK 9. APRILA 1987
dopisniki so zabeležili
Precej ostro o melioracijah
Na zboru občanov v Marki-šavcih so razpravljali predvsem o finančnem poslovanju v Krajevni skupnosti Puconci in o delih, ki naj bi jih opravili v srednjeročnem obdobju 1986—1990. Prisotni so z zanimanjem spremljali poročilo o finančnem stanju v celotni krajevni skupnosti, predvsem pa jih je seveda zanimalo stanje za vas Markišavci. Ugotovili so, da se je iz samoprispevka in drugih virov nabralo precej denarja, ki ga bodo skupaj s sredstvi gasilskega društva uporabili za obnovo vaško gasilskega doma in preureditev vaškega vodovoda. V ta namen je bil že imenovan gradbeni odbor. Iz razprave in razpoloženja prisotnih je sklepati, da bodo vaščani Markišavec tudi te naloge uspešno izpeljali. Precej tudi s prostovoljnim delom.
Govorili so tudi o prepotrebnih izkopih obcestnih kanalov in asfaltiranju. Stalno odlaganje začetka asfaltiranja ceste Murska Sobota—M arkišavci—Puconci je že preveč opazno, zato vaščani z nezaupanjem gledajo tudi na tekoče srednjeročno obdobje. Bojijo se, da bo njihova cesta
spet izpadla iz programa, čeprav zanjo že nekaj časa pridno odvajajo sredstva. Ugotavljajo tudi, da ceste že nekaj časa ne oskrbujejo niti s potrebno količino gramoza, zato je njen nivo ponekod že nižji od obdelovalnih površin.
Na zboru so dokaj kritično razpravljali tudi o lanskih melioracijskih delih na markišavskih poljih. Opozarjajo predvsem na pomanjkljivosti okrog odtočnih kanalov (severna stran vasi), poškodbo ceste v Markišavcih (odcep proti Nemčavcem) in neurejeno okolico ob cesti Markišavci—Nemčavci. Na desni strani te ceste je sicer obnovljen večji del obcestnega kanala, del pa je ostal nedotaknjen. Z izjemo pre-oanega travnika je v dolžini okrog sto metrov videti, kot da se melioracijska dela tod niso izvajala. Ob cesti še naprej raste grmičevje, obcestni kanal ni obnovljen, voda pa zato ne more odtekati. Na zboru občanov so sprejeli sklep, naj se tehnični prevzem ne opravi vse dotlej, dokler omenjene pomanjkljivosti ne bodo odpravljene.
Ludvik Horvat
VERŽEJ
Samostojno društvo upokojencev
Sredi aprila bodo v Krajevni skupnosti Veržej ustanovili samostojno društvo upokojencev, saj so ugotovili, da je zanimanje za organizirano delo veliko, tudi med kmečkimi upokojenci. Samo v Veržeju se je za vključitev v društvo odločilo preko sto upokojencev, v tem času pa zbirajo prijave tudi v ostalih krajih na območju krajevne skupnosti.
CEZANJEVCI
Prisrčen sprejem v Ljubečni
Nedelja, 29. marca, je bila za člane šolskega kulturno-umetniške-ga društva na Osnovni šoli Janko Ribič Cezanjevci in člane Kulturno-umetniškega društva Cezanjevci poseben dan. V zgodnjih popoldanskih urah so se z avtobusom odpeljali v Ljubečno pri Celju, kjer so se ob petnajstih predstavili krajanom s kulturnim programom. S tem je Krajevna skupnost Cezanjevci začela izvajati program o medsebojnem sodelovanju, ki je bil sprejet na sestanku predstavnikov obeh krajevnih skupnosti.
Program so izvajali člani mešanega pevskega zbora pod vodstvom Darka Vizjaka, folklorna skupina pod vodstvom Darinke Sobočan in Viktorja Slavinca, član dramske skupine Roman Marič ter vokalna in ritmična skupina šolskega kulturno-umetniškega društva pod vodstvom Danice Novak in Teje Fras, povezovala pa ga je Majda Markoč.
Tako je bil obiskovalcem predstavljen del življenja in dela Krajevne skupnosti Cezanjevci. Zadovoljstvo izvajalcev in obiskovalcev je potrditev, da so taka prijateljska srečanja ljudem potrebna.
Lizika Rauter
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER
OBJAVLJA
na osnovi 1. in 3. člena Odloka o priznanjih občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 9/80)
razpis za podelitev družbenih priznanj občine Ljutomer za leto 1987.
Priznanja se podeljujejo organizacijam, skupnostim, organom in posameznikom za uspehe pri razvijanju družbenopolitičnega sistema, gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj občine, dela in življenja v njej ter njen ugled; podeljujejo se strokovnjakom in inovatorjem v gospodarskih organizacijah, posameznikom ali skupinam za posebne uspehe trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju organizacije, če so takšni uspehi bistveno vplivali na izboljšanje ekonomskega položaja in razvoj organizacije, kakor tuo. za uspehe na področju delavskega samoupravljanja.
Družbena priznanja se podeljujejo tudi na področju družbenih dejavnosti posameznikom ali skupinam za posebne uspehe v izobraževanju, kulturi, telesni kulturi, zdravstvu in socialnem varstvu ter za izredne uspehe pri podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela v posamezni panogi.
Predlagatelji naj obrazložene predloge pošljejo komisiji za odlikovanja skupščine občine Ljutomer do 30. aprila 1987.
Predlogi morajo biti utemeljeni s stališči in priporočili družbenopolitičnih organizacij iz delovnega okolja, iz katerega predlagani izhaja.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA
IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER
AU JE TAKO PRAV?
V Vestniku 12. 2. 1987je bil pod naslovom Živinska tehtnica, ob kateri se tehta krajevna samouprava, prikazan problem živinske tehtnice v Lipovcih. Ker je prikaz nejasen — enostransko osvetljen, želimo v prispevku pojasniti oz. prikazati dejstva, na osnovi katerih je sploh prišlo do izbire lokacije.
V KS Lipovci teče že četrto obdobje krajevnega samoprispevka in njegova višina je 2 % od neto OD, 5,5 % od katastrskega dohodka itd. Tako zbrana sredstva so namenjena razvoju infrastrukture v KS, med drugim tudi za postavitev živinske tehtnice z nakladalno rampo.
Vas je mešana, kljub temu pa ugotavljamo, da je reja živine na zadovoljivi ravni, kmetijska pridelava pa narašča.
Težave za ureditev nakladalnega prostora trajajo že nekaj let. Do seaaj se je to začasno reševalo tako, da je bila rampa na zasebnem dvorišču — večji kmetiji, in to je bila zasebna rampa, ki jo je uporabljala celotna vas. S preusmeritvijo te kmetije v turistično kmetijo je bilo potrebno rampo porušiti in tako več ni možno, nalaganje živine.
Kmetje so odločno zahtevali ureditev nakladalnega prostora — toda, kje ga urediti? Da bi bila odločitev pravilnejša in lažja, je bil izveden predlokacijski ogled s strokovno službo. Ogled je bil na štirih predlaganih možnih mestih in ugotovitev je bila, da je najprimernejši prostor ob garažnih prostorih vaškega doma. Tehtnica je veličine 2 x 1 m z nosilnostjo 1.000 kg, ki bo s premično rampo nameščena v zaprtem prostoru in bo imela videz garaže, razen ob občasni uporabi ob delavnikih dopoldne. Ta prostor sovpada v ureditev garaž vaškega doma in nikakor ne bo zmanjševal lepotnega videza okolice. Lipa, ki je simbol naše vasi, ne raste na tej parceli in pod nobenim pogojem s postavitvijo tega prostora ji ne bi želeli škodovati. Da je res tako, naj navedemo primer izpred nekaj let, ko smo polagali zemeljski telefonski kabel in vodovodno omrežje. NameščalTsmo ju tako, da ni prišlo do poškodb korenin. Parcela, na kateri stoji stara osnovna šola, sedaj vaški dom, je velika približno 23 arov, v sklopu le-tega so urejene sanitarije, na drugi strani pa so garažni prostori, ob katerih bo tudi ta prostor, in vaški poti, ki potekata ob parceli in omogočata nemoten dovoz oz. odvoz.
Glede očitkov forumskega dela naj poudarimo, da se sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, uporabljajo za razvoj v KS, kije predviden s programi in ki ga sprejema zbor oz. skupščina. Svet je samo izvršilni organ, ki te programe uresničuje.
Prepričani smo, da bo tako tudi nepoznavalec razmer dobil jasnejšo predstavo o težavah, s katerimi se srečujemo, in ki so bile predmet nesoglasij in ob-ložb-	Svet KS LIPOVCI.
V Lipi pri Škaličevih so bili presenečeni, ko so našli jajce — velikanko. To posebnost je na filmski trak zabeležil naš sodelavec Jože Žerdin.
GORNJA RADGONA --------------
Ocena dela in nov program
Razpisna komisija sveta tozda OŠ DRAGO LUGARIČ Lendava razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja tozda
Kandidati morajo poleg določil iz 511. člena Zakona o združenem delu izpolnjevati še pogoje iz 72. člena statuta, in sicer: — učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena Zakona o OŠ, — šolski svetovalni delavec, ki ima ustrezno višjo ali visoko izobrazbo v svoji stroki, in drugi strokovni delavec, ki ima ustrezno višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, — da ima strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu,
— da ima pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in da ima organizacijske in druge sposobnosti,
— da izpolnjuje pogoje 17. člena Zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja.
Kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave razpisa na naslov:
RAZPISNA KOMISIJA TOZDA OŠ DRAGO LUGARIČ Lendava. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri.
Ob cesti črenšovci Gomilice so tri gramozne jame, v katerih so vaščani kopali gramoz. Ponekod so globoke tudi po več deset metrov in so dokaj vabljive predvsem za ribiče, poleti pa tudi za kopalce. Ob tem naj dodamo, da za jame nihče ne skrbi in se tako v njih razrašča plevel. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da bi pristojni poskrbeli tudi za varne ograje	__________________Foto: Jože Zerdin
Delegati občinske konference ZRVS Gornja Radgona so na nedavni redni letni seji kritično ocenili delo članov v minulem letu. Že lani je bila opravljena precejšnja kadrovska prenova, kar se je odražalo tudi pri delovanju te pomembne družbene organizacije. Ugotovili so, da je predsedstvo občinske konference sproti spremljalo aktivnost svojih organov, krajevnih konferenc in politično ter obrambno samozaščitno usposabljanje svojih članov. Posebno pozornost so namenili tudi aktivnostim na področjih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, organizacijskim, kadrovskim, informativnim in drugim vprašanjem. Čeprav se je organizacija ubadala s časovnimi stiskami zaradi obširnega programa, so vendarle zastavljeno delo v celoti kakovostno uresničili. Organiziran je bil tudi orientacijsko patruljni pohod s streljanjem v obliki tekmovanja. Najboljše ekipe so se nato pomerile ob radgonskem občinskem prazniku.
Lani je bila v občinski konferenci ZRVS prvič uvedena tudi novost pri preverjanju znanja starešin. Vprašalne pole so tokrat dobili člani na dom. Nov način preverjanja znanja se je pokazal izredno pozitiven, saj so bili člani takorekoč prisiljeni vzeti v roke revijo Naša obramba, s pomočjo katere so se lahko dokopali do pravilnih rešitev ozi-
roma odgovorov. Komisija za idejnopolitično usposabljanje je vrnjene vprašalnike pregledala, jih ocenila in vrnila članom. Omeniti pa je treba, da je bil del članstva spet pasiven, zato je predsedstvo občinske konference sprejelo sklep o doslednejših ukrepih v skladu z zakonskimi predpisi. Informativno propagandna komisija je konec lanskega leta prvič izdala svoj bilten.
V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da je potrebna še večja zavzetost pri delu z mladino, zlasti v obrambnih krožkih v osnovnih šolah, precej pa so govorili tudi o usmerjanju mladih v vojaške poklice. Ugotovljeno je namreč bilo, da kljub določenim naporom v krajevnih konferencah in v krajevnih skupnostih število članov, naraščaja mladih starešin, pada. Ta problem je izrazito prisoten v krajevnih organizacijah v Vidmu ob Ščavnici in Apačah. Lani je v višji čin napredovalo nad 60 članov, kar je prav gotovo vredno pohvale in temu vprašanju bi morali tudi v bodoče posvečati več pozornosti.
Sprejet je bil nov program občinske organizacije ZRVS, ki je v nekaterih pogledih sicer podoben lanskemu, vendar pa popestren z novimi oblikami dela. Med drugim naj bi se člani ZRVS udeležili taktično tehničnega zbora v Mariboru in letalskega zbora v Rakičanu.
R. Jaušovec
Razpisna komisija tozda OŠ PREŽIHOV VORANC Bistrica razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja tozda
Kandidati morajo poleg določil iz 511. člena Zakona o združenem delu izpolnjevati še pogoje iz 73. člena statuta tozda, in sicer:
— učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena Zakona o OŠ,
— šolski svetovalni delavec, ki ima ustrezno višjo ali visoko izobrazbo v svoji stroki, in drugi strokovni delavec, ki ima ustrezno višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu,
— da ima pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in da ima organizacijske in strokovne sposobnosti.
Kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pisna dokazila 6 izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave razpisa na naslov:
RAZPISNA KOMISIJA TOZDA OŠ PREŽIHOV VORANC Bistri-ca.
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri.

DELOVNA ORGANIZACIJA
AGROSERVIS, p. o.
Murska Sobota
Uspela prireditev
Ob koncu marca je bila v Lenartu v Slovenskih goricah velika sloVesnost. V tamkajšnjem kulturnem domu so proslavili 10-letnico delovanja okteta Cen-trovod iz Lenarta.
Najprej je spregovoril predsednik skupščine kulturne skupnosti Edo Zorko, nato pa so podelili priznanja, vsem pevcem okteta in njegovemu umetniškemu vodji. Podeljene so bile tudi Gamsove značke Zveze kulturnih e]jpizacij Slovenije za širjenje oreiePe kulture- Zlato značko je tkiJ vodjOvodja okteta (umetni-pevci pa'^ojze Peserl, ostali so nastopili fl^te V programu skupine KUD folklorne Gornjega Lakoša. TV ,Janos nastopom so občinstVHkazanim dušili	19nav;
'Š1Č
__- RAZKRIŽJE--------------------------------------------
Turistično društvo preseneča
Da o turizmu razmišljajo tudi ljudje na vasi, dokazuje ustanavljanje turističnih društev izven mestnih središč. Tudi v Krajevni skupnosti Raz-križje so se odločili, da bodo krajani svoje interese zadovoljevali v turističnem društvu, ki je bilo ustanovljeno januarja letos. Zamisel o ustanovitvi društva se je rodila v šest let stari, tradicionalni prireditvi Vaške igre, ki so z leti postale tako priljubljene, da so presegle meje domačega kraja, saj se na tej prireditvi vsako leto zbere nekaj tisoč ljudi. Ustanovitelji društva so večinoma člani organizacijskega odbora za pripravo vaških iger, ki so znali prisluhniti interesom in zahtevam okolja.
Osnova za delo je bila torej dana in danes komaj po treh mesecih obstoja z zadovoljstvom ugotavljajo, da so v svoje vrste vključili kar 130 krajanov. Ker je interes za delo v turističnem društvu presenetljivo velik, računajo,
da bo društvo do konca leta štelo približno 200 članov. Naslednja naloga, ki so jo že uresničili, je bila kulturno zabavna prireditev ob dnevu žena, ki je v prostore doma kulture na Šafar-sko zvabila kar 400 krajanov in gostov.
Letos bo društvo Še posebej skrbelo za lepši videz in urejenost vasi na območju krajevne skupnosti. Na osrednji letošnji prireditvi bo najlepše urejenim domačijam podelilo priznanja in praktične nagrade. Kmalu bodo po vseh vaseh namestili košarice za odpadke in na vseh križiščih krajevnih cest postavili lične smerokaze, na katerih bodo poleg pravih imen vasi tudi domača imena. Da bi društvo svoj kraj čim bolj predstavilo širšemu okolju, zlasti pa turistom, bo predalo namenu vinsko cesto na območju vasi Šprinc in Kopriva, kjer so lepa vinorodna območja z zidanicami in asfaltirano cesto, poleg tega pa namerava-
jo urediti znani Ivanov izvir in do njega speljati turistično pot. Ob Ivanovem izviru so nekoč perice prale na poseben način, ki je danes lahko le še turistična atrakcija, sam izvir pa bo krajanom služil kot rezervno zajetje. Območje Krajevne skupnosti Razkri-žje ima nekaj naravnih lepot in tudi posamezna naselja so že dokaj lepo urejena, zato bo društvo izdalo tudi razglednico krajevnih znamenitosti.
Kot osrednjo in najbolj množično prireditev v letošnjem letu bodo organizirali vaške igre, v organizacijo katerih se aktivno vključuje tudi Murin tozd Oblačila iz Ljutomera. Na igrah bodo prikazali nekatere krajevne običaje in tipična kmečka opravila, ne bo pa manjkalo tudi zabavnih iger, smeha in dobre volje. O gostoljubnosti Razkrižancev se bo lahko prepričal vsakrki ga bo 14. junija pot zanesla v te kraje.
Stanko Ivanušič
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da bomo opravljali tehnične preglede motornih priklopnih vozil od 4. do 23. aprila 1987 vsak dan, razen sobote, od 6. do 16. ure v delovni organizaciji.
Tak delovni čas smo določili zaradi opravljanja terenskih
tehničnih pregledov kmetijskih traktorjev.
Cenjene stranke prosimo, da ta delovni čas sprejmejo z ra-
zumevanjem.
skupnost pokojninskega In invalidskega zavarovanja v sr Sloveniji
OBVESTILO
strokovna služba območna delovna enota murska sobota, titova ulica 24 telefon 21-550, poštni predal 99
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ODE Murska Sobota sporoča vsem zainteresiranim, da služba pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in uslužbencev Avstrije iz Gradca organizira govorilni dan za vse tiste, ki želijo kakršno koli pojasnilo s področja pokojninskega in rentnega oziroma invalidskega zavarovanja Avstrije.
Govorilni dan bo 17. aprila 1987 v Murski Soboti od 9. do 13. ure v prostorih Spiza — ODE Murska Sobota, Titova 24/III, in sicer za pokojninsko zavarovanje delavcev v sobi št. 32, za pokojninsko zavarovanje uslužbencev pa, v sobi št. 36.
VESTNIK 9. APRILA 198r
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Gospodje taksisti
Gaston Thorne (58), bivši luksemburški ministrski predsednik je pred nedavnim v Kninu poskrbel za svojevrstno senzacijo. Thorn bi namreč moral na kolnski industrijski in trgovski zbornici predavati o evropski gospodarski skupnosti. Ob dogovorjenem času je bilo zbranih okoli 120 zahodnonemških industrialcev, predavatelja pa od nikoder. Končno je Thorn prisopihal, ves moker, in z dvema kovčkoma v rokah. Potem je zbranim povedal kako je bilo. Najprej je sedel v napačen vlak, ki je sicer pripeljal v Kiiln, vendar kasneje. Potem ga na železniški postaji ni hotel »prevzeti« noben taksist, ker se jim tistih 500 metrov, kolikor je zbornica oddaljena od železniške postaje, ni splačalo peljati, kot so se izgovarjali.
Najstarejši na svetu
Med preiskovanjem štirih meteoritov so strokovnjaki našli več milijard nenavadno majhnih diamantov, ki so nastali pred našim sončnim sistemom. Roy Lewis, raziskovalec s čikaške univerze, meni, da so diamanti verjetno najstarejša materija, ki so jo do danes našli na Zemlji, saj ocenjujejo, da so stari 4,5 milijarde let. Diamante so v meteoritih našli tudi pred tem, vendar so bili ie-ti veliko
znak ki vam daje GARANCIJO kvalitete
*•*•*•*•*
IZOLACIJE SERVIS
PTUJ
SLAVKO FURMAN - PTUJ prt	postaji HAJDINA
popru™ nxsnfc lomrzovaiiAor in
Mi«
ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO
GARANCIJO vaša cenjena -naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637
za storitve v vašem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
mlajši, nastali pa so pri silovitem trčenju meteoritov.
Meteorite, v katerih so odkrili diamante, ki so starejši od sončnega sistema, so pred kratkim našli v Mehiki. Po analizi so ugotovili, da so nastali v pozni fazi »supernove« — preden je eksplodirala zaradi kondenzacije ogljikovih plinov, ta pa nastane pod vplivom visokih temperatur in vodika. Diamanti nastajajo v notranjosti zemlje zaradi visokega pritiska, toda sovjetski in japonski znanstveniki so pred kratkim^dokazali, da lahko nastajajo tudi v razmerah, kakršne so na površini zvezd pred njihovo »smrtjo«.
Študentje likovne akademije kalifornijske univerze so leta 1940 ugotovili, da ima najbolj skladno grajeno telo nezaposleni filmski statist Ronald Reagan. Ta je po tej razglasitvi dobil prvo zaposlitev in podpisal prvo pogodbo o snemanju. Današnji ameriški predsednik je v svoji filmski karieri nastopil v 53 filmih, nikoli se ni posebno branil tudi snemanj za reklamne fotografije.
V vsaki boljši kuharici je razločno napisano, da pečenka ne sme biti niti premalo niti preveč pečena. Kako nevarno je nespoštovanje tega pravila, kaže primer Francoza Noela Carriouja, ki je bil leta 1975 obsojen na 10 let zapora. Za rešetke je moral, ker je v napadu besa ubil svojo drugo ženo. Razbesnel pa se je, ker mu je za večerjo postregla s preveč pečenim zrezkom. S tem zgodbe še ni konec. Sedemnajst let pred tem so istega Carriouja obsodili na prvih 10 let zapora, ker je v napadu besa ubil svojo prvo ženo. Za večerjo mu je namreč dala premalo pečen svinjski kotlet.
ZA DEPRESIJO SO KRIVI GENI
»To je v krvi,« imajo ljudje navado reči, kadar hočejo označiti kakšne izrazite vzorce obnašanja ali obolevnosti. Naj bo ožja ali širša družinska veja, nekaj skupnega imajo pripadniki sorodstvene skupnosti. Raziskovalci iščejo znanstvene dokaze za dednost nekaterih duševnih obolenj, pri tem pa imajo seveda cel kup težav, ker na razvoj in nastanek bolezni ne vplivajo le dedni činitelji, marveč zelo pomembno tudi vplivi
okolja.
Verska skupnost amišijev se je v desetletjih oblikovala v posebno družbo s posebnim načinom življenja, natanko opredeljenimi medsebojnimi odnosi in s filo-zofsko-versko osnovo, ki je močno drugačna od ostalega sveta, predvsem so ponižni pacifisti, zavezani staremu patriarhalnemu življenju, ki naj bi se ga napredek in vse, kar sodi zraven, skoraj v ničemer ne dotaknilo.
V razdobju 25 let je z amišiji . živela medicinska sociologinja Janice Egeland in raziskovala •njihovo skupnost s posebnim ozirom na odkrivanju manične depresije. Njena odkritja so pomagala strokovnjakom za molekularno biologijo z yalske uni-
Vse več jedcev polžev
Dolgo časa so bili kot navdušeni jedci polžev znani predvsem Francozi in Italijani, zdaj pa se jim enakovredno pridružujejo še Britanci. Iz leta v leto več polžev
verze do ugotovitev, da je manična depresija dednostna bolezen, in sicer naj bi se prenašala s kromosomom 11.
»To je prvi dokaz za možno gensko osnovo ene od najpogostejših duševnih bolezni,« je izjavil Darrel Regier, direktor Narodnega inštituta za duševno zdravje. »Prehajamo v novo dobo psihiatričnih raziskav!«
Manična depresija se običajno začne pojavljati med 15. in 35. letom starosti, prizadene pa v povprečju enega od sto ljudi. Žrtve te bolezni nihajo med dvema popolnoma nasprotnima si razpoloženjema. Za eno je značilna močna vzburjenost, dejavnost, vznemirjenje, ko bolniki veliko
najde pot v lonce sladokuscev z Otoka, to pa hkrati tudi pomeni, da je začelo primanjkovati polžev za vse večje število1 ljubiteljev te poslastice. Trgovci trdijo, da znaša letni primanjkljaj kar dve milijardi.
Zaradi vsega tega se s polži ne ukvarjajo več le kot nabiralci in zbiralci, marveč so začeli pospešeno ustanavljati polžje farme, saj je posel obetaven in prinaša lepe dobičke. Vendar ni preprost. Francoski farmarji imajo polže na »zunanjih« farmah, kot pravijo. Vzreja polžev na takšnih farmah traja najmanj dve leti, da so godni za v lonec, poleg dolgotrajnosti pa imajo na takšnih farmah tudi precejšnje izgube, saj po polžji pečenki sega vse več lačnih gobcev. Polžji zarod je sicer pred pticami zaščiten z mrežami, a žab in gledalcev mreže ne odvrnejo.
govorijo in se lotevajo z velikim zagonom vseh vrst opravil, vse skupaj pa spremlja izrazit občutek veličine. Za drugo razpoloženje pa so značilne potrtost, brezup, občutek krivde, brezvoljnost in samomorilska nagnjenja.
Raziskovalci so dolgo sumili, da igra prav dednost močno vlogo pri manični depresiji, le dokazati tega dolgo niso mogli. Amišiji pa so jim končno omogočili podmeno potrditi. Kakih 12.500 amišijev, ki jih je Egelandova raziskovala,' so vsi potomci nekaj več kot 20 zakonskih parov, ki so se v začetku 18. stoletja preselili iz Evrope v Ameriko. V skupnost se je poročilo zelo malo'drugih, tako da predstavljajo amišiji ozko povezano gensko skupnost. Za nameček pa imajo vse rodovne vezi natančno dokumentirane in zabeležene.
Egelandova je v skupnosti odkrila le 32 primerov manične depresije.
Velikanski tumor
Skupina kitajskih zdravnikov, ki od avgusta lani dela v bolnišnici mesta Kabve v Zambiji, je po dveurni operaciji odstranila iz telesa neke žene tumor, težak več kot deset kilogramov. Operirana enainštiridesetletna žena, mati dveh otrok, je bila zaradi velikanskega tumorja prepričana, da je noseča. Po dveh letih »nosečnosti« in po neuspešnem zdravljenju je poiskala pomoč pri kitajskih zdravnikih. Ti so postavili pravilno diagnozo in žensko tudi operirali.
pa se vendarle zgodi
Wayne Snipe iz. Sheridana v ameriški zvezni državi Oregon si je za svoj osemdeseti rojstni dan zaželel, da bi skočil s padalom iz letala. Željo so mu izpolnili. Z letalom so ga popeljali na višino 1400 metrov in Wayne je skočil ... Na tleh, kamor je srečno prispel, ga je čakala ploskajoča množica sorodnikov in znancev.
O
Na nekem tekmovanju lažnivcev v Firenci je zmagal 45-letni Luciano Manfredi s tole kratko zgodbico: »Neko noč sem zalotil svoje jahalne hlače kako zrejo slamo iz jasli«.
Pesem zvonov
Francoska katedrala v središču Berlina bo kmalu dobila svoj »orkester zvonov«. Te dni postavljajo prvega med šestdesetimi zvonovi, ulitimi iz brona, ki bodo obešeni sedemdeset metrov visoko. Največji med zvonovi bo težak 5,7 tone in visok 2,5 metra.
Ko bodo v zvonik dvignili vse zvonove — strokovnjaki menijo, da se bo to zgodilo čez kak mesec — bodo z vrha francoske katedrale dvakrat na dan odzvanjale znane melodije. Meščani glavnega mesta NDR so prepričani, da bo njihova nova pridobitev velika akustična privlačnost za turiste in domačine.
Tihožitje ob bazenu

USKLADIŠČENA ENERGIJA
Pingvin si pred zimo »nabere« 10 do 15 kilogramov maščobe — čeprav tehta komaj 35 kilogramov. Ta maščoba je izolacija, pa tudi rezerva energije za dolge tedne, ko ga najtrša zima odreže od vsakršne hrane. Toda maščoba, zlasti na hladnih okončinah, bi se v mrazu strdila, saj na primer pri svinjah pade temperatura kože nad salom do 0 stopinj Celzija, preden začne delovati segrevanje od znotraj. Zato je maščoba na okončinah drugačna; kmetje na Labradorju že vedo, zakaj samo maščobo z nog
živali uporabljajo za mazanje obutve in jermenov!
V vročem podnebju sta voda in obramba pred vročino skoraj nujno soznačnici; žal pa vode tam nasploh manjka in pri življenju lahko ostanejo le živali, ki shajajo dolgo brez vode.
Nekatere, zlati večje, si pomagajo tako, da se napijejo na zalogo: kamela do 30 odstotkov lastne teže, osel celo do 70 odstotkov, noj popije hkrati vsaj 6 litrov vode. Druge, večinoma manjše živali, shajajo samo z vodo, ki jo vsebuje hrana: to velja
za mnoge ptice, bodisi vsejede (droplja), bodisi žužkojede (klopotec) ali mesojede (nekateri sokoli). Zgovorni so podatki o mi-šiskakaču (Dipodomys), ki se hrani večinoma samo z zrnjem in posušenimi snovmi, zelenje pa celo odklanja, pri tem pa vzdržuje stalno raven vode v organizmu. Z njo seveda neverjetno varčno gospodari: za liter porabljenega kisika porabi komaj 0,54 g vode, medtem ko je porabi njena sorodnica, običajna miš, vsaj 0,94 grama. V izločkih teh živali je zato seveda zelo malo vode: blato je skoraj trdo, urin pa vsebuje tudi petkrat toliko ureje kot človeški.
face	ne- -ŽA
Tšš. rruedLo cm.
ervt&eč mo. ažcurncoj	 dceA /tm-o
 cLeA' h,
• Tapete	^.<^1
avo-tofe.,	• uva
de.	ruStzM.,
Britanci so se polžjih farm lotili na nov način. Izmislili so si »zaprte« farme. Polže gojijo v zaprtih prostorih, v katerih vzdržujejo dokaj visoko temperaturo zraka (okrog 27 stopinj). Živali hranijo na plastičnih policah, kamor jim polagajo hrano. Tovrstne farme so se lepo izkazale. Polži na njih rastejo hitreje in izgube so neprimerno manjše kot na odprtih farmah. Še najbolj se je izkazal polž vrste albino acha-tina, ki ima zelo okusno meso. Večji dobiček kot od samega polža pa imajo rejci od njegovih jajčec. Prodajajo jih v škatlicah po 50 gramov, a dražje kot ruski kaviar. Škatlica stane, preračunano v naše dinarje, okrog 26.000 din.
drugje smo prebrali
Finski jezik ima 4 tisoč nepravilnih glagolov, finska beseda saippuakaupiass pa pomeni prodajalec.
XXX
Pritisk v dobro zaprti steklenici francoskega šampanjca je enak pritisku v gumah dvonadstropnega londonskega avtobusa.
XXX
Libanon je edina arabska država, ki na svojem ozemlju nima peščene puščave.
Osemnajst metrov dolga hiša na 16 kolesih. Vozilo ima salon, kopalnico, savno, bazen, televizorje in še drugo opremo. Avtomobil bodo najprej razstavili v japonski Osaki, potem pa bodo ta »American Dream« (Ameriški sen) prodali. Kupcev bo baje veliko.

......... *
mg
KDOR NE PRENESE, NAJ NE BERE NAPREJ! Ostalim pa naj povemo, da je na sliki neki Felipe iz Španije, ki je na tekmovanju na Mallorci požrl največ živih ptičev. Felipe naj ostane Felipe, ampak, kdo so tisti, ki takšna neumna tekmovanja organzirajo!
OCI PO IZBIRI
»Oči so ogledalo duše,« pravijo pesniki. In zares pogled iz oči v oči največkrat pove vse. Ženske že dobro vedo, zakaj prav negi oči, poudarjanju vek, trepalnic in očr-tovanju velikosti oči posvečajo toliko pozornosti. Ljudje se najprej pogledajo, potem pride vse ostalo.
Barvo oči, modro, zelenkasto, rjavo ali kot oglje črno, določajo geni in je ni bilo mogoče spremeniti, pa naj so si ljudje še tako želeli, da bi imeli takšne oči ko., denimo, Liz Taylor ali nebeško modre kot stari Frank Sinatra. Narava je človeku obarvala oči enkrat za vselej in za vse življenje. Toda danes je drugače. Tudi barvo oči si ljudje lahko izbirajo, naj bo to iz modnih muh ali iz kakšnih resnejših razlogov, kot so rasistični in drugi predsodki.
To malo revolucijo so prinesle nove generacije kontaktnih očesnih leč. Pred leti so začeli izdelovati obarvane kontaktne leče, s katerimi pa so si lahko spremenili barvo oči le svetlooki ljudje, če so seveda želeli imeti temnejšo-barvo oči. Najnovejše kontaktne leče, ki so jih začeli izdelovati lani, pa omogočajo, da si po želji spremene barvo oči tudi temno-oki ljudje.
To je ta čas stvar, ki prinaša seveda velik dobiček. Odkar so obarvane polimerne kontaktne leče na trgu, prodaja tako rekoč iz dneva v dan raste. Največ kupcev je med prebivalci južnejših območij, kjer je najpogostejša
barva oči temna. Izrael, Turčija, Italija, južnoameriške države in tudi ZDA so veliki trgi, kjer gre ta roba odlično v prodajo. Lahko si tudi mislimo, zakaj. Temne oči izdajajo poreklo, danes pa ob rastočih rasnih napetostih ljudje v določenih okoljih ne žele že z barvo oči kazati, da so Judje, Turki, Semiti, Latinci (kot pravijo Južnoameričanom) ali da se v njih pretaka črnska kri.
NOVO, NOVO NA TRŽIŠČU, NOVO
IZDELEK, KI
HVALI ‘mM
B15 VMESNA INDUSTRIJA n.»Ao. I MURSKA SOBOTA
CESTNIK 9. APRILA 1987
STRAN 12
za vsakogar nekaj
- DEBELOST----------
Manj sladkarij
Mnogi ki so poskušali opustiti kajenje, se zavedajo s tem povezane nevarnosti: debeienja. Ko nehajo kaditi, nekdanji kadilci postanejo nemirni, kar je povsem razumljivo. Pogosto odpirajo vrata hladilnika. Nenehno čutijo potrebo, da bi imeli kaj v rokah ali ustih. Hrana jim postane zamenjava za tobak.
Kaže pa, da taka razlaga debeljenja ni povsem popolna. Zadnje raziskave kažejo, da se lahko bivši kadilci deloma zredijo ne samo zaradi nenehnega prigrizovanja, ampak tudi zaradi velike želje po ogljikovih hidratih, to pa je nagnjenje, ki ga povezujejo z biokemijo nikotinske abstinence. Kaže, da je ta nenavadni »simptom« skupen mnogim nekdanjim kadilcem in ljudem, katerih stanje ni v nikakršni zvezi s kajenjem ali odvisnostjo od nikotina. Vsi ti ljudje čutijo veliko željo po škrobu in sladkorju, in to je zanje metoda samozdravljenja napetosti, utrujenosti in depresije. Zelja po sladkarijah je biokemično prilagajanje manjšim količinam glukoze v telesu, ko to ne dobiva več nikotina. Nagnjenje k ogljikovim hidratom, celo tistim, ki niso sladki, je mogoče pojasniti kot poskus, da bi uporabili hrano kot sredstvo za samozdravljenje v skrajno neprijetnih obdobjih nikotinske abstinence. Nekdanji kadilci se torej ne redijo samo zato, ker neprestano nekaj grizljajo, ampak predvsem zato, ker čutijo potrebo po ogljikovih hidratih, zlasti sladkarijah.
Jabolčni kis in zdravje
Jabolko je zaradi svoje hranilne in dietetične vrednosti zelo dragocena hrana. Iz njega dobimo ne le lahko prebavljive sadne sladkorje, ki v organizmu hitro spuščajo energijo, ampak tudi zelo potrebne rudnine, vitamine, encime, organske kisline, pektin in celulozo. Star, splošno znan angleški pregovor najlepše pove, kaj pomeni jabolko za človekovo zdravje: eno jabolko na dan, in zdravnik ne bo potreben. Ljudsko zdravilstvo poleg jabolka najbolj ceni jabolčni kis, ki ga dobimo z vrenjem jabolčnega soka. Jabolčni kis vsebuje večino hranljivih sestavin jabolka, razen sadnega sladkorja, ki je med vrenjem prešel v ocetno kislino. Ljudsko zdravilstvo pozna jabolčni kis kot zdravilo za številne bolezni. Poskusi so pokazali, da je po zdravilnih učinkih res edinstven in mu je kos le še vinski kis.
Fobija je strah ali nemir, ki ga posameznik zaznava v določenih okoliščinah ali ob navzočnosti predmetov, čeprav te okoliščine in ti predmeti ne pomenijo resne nevarnosti zanj. Omenimo nekaj fobij:
— agorafobija: strah pred odprtim prostorom, trgi;
— klavstrofobija: strah pred zaprtim prostorom;
— strah pred prevoznimi sredstvi: železnico, avbomobi-lom, letalom;
— strah pred odprtim oknom: z mislijo da skočite skozenj;	'
— strah pred ozkimi in koničastimi predmeti: običajno muči mlade matere.
— eritrofobija: strah pred zardevanjem v javnosti;
— strah pred naravnimi pojavi: temo, grmenjem,
— strah pred živalmi: zelo pogost je pri otrocih (po navadi strah pred plazilci, psi itd.).
Pri zdravljenju fobij je mogoče doseči največ uspehov s psihoterapijo.
Cepivo proti gripi za sezono 1987/88
Po sporočilih Svetovne zdravstvene organizacije oziroma zastopnikov njihovih centrov za raziskovanje gripe so izdelali priporočila za cepivo proti gripi za prihodnjo sezono. Glede na raziskovanje količin in antigeni značaj različnih virusov, izoliranih v tej sezoni, priporočajo za sezono 1987/88 trivalentno cepivo, ki naj vsebuje naslednje antigene:
Tudi dojenčki kadijo!
Dojenčki si sicer sami ne morejo prižgati cigarete, toda če se v prostoru, kjer so dojenčki, kadi, se že po 20 minutah v njihovem urinu ustvari večja koncentracija škodljivih snovi iz nikotina, kot pri samih kadilcih. To so nedavno ugotovili znanstveniki v Nemčiji, ko so raziskovali delovanje nikotina na okolje. V prostorih, kjer imate dojenčka, bi zato veljalo prepovedati kajenje. Ce želite, da bo vaš otrok zdrav, ga obvarujte pred škodljivimi vplivKnikotina in drugih strupenih snovi, ki se skrivajo v njem.
RADIO MURSKA SOBOTA
v oddaji 21 232. Na sporedu je vsak petek med 18. in 19. uro na radiu Murska Sobota.
Lestvica tega tedna:
1. Zelena je moja dolina — Rendez vous
2. Final countdown — Europe
3. Požeruh — Magnet
4. Hajdmo u planine — Bijelo dugme
5. Vozi me vlak v daljave — Videosex
Lestvica nastaja s	w
dričevl 25, telefon 25 577, 88000 Murska
npjiov: Radio Murska Sobo-s pripisom: za 5 naj.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na ta, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota
VtSA RISBA — VAŠ PRIPIS
Zmrznjen in sladek krompir bo spet okusen, če vodo, v kateri je zavret, takoj odlijemo, nato pa ga znova zalijemo z mrzlo vodo in kuhamo malo dlje časa kot navadno.
Ko kuhamo olupljen krompir, dodamo poleg soli še košček čebule, strok česna, košček zelene in malo peteršilja. To krompirju izboljša okus, da ga lahko jemo brez vsake zabele. Če pa dodamo še malo smetane in ga pretlačimo, je zelo okusen pire.
Če vam zmanjka sredstva za pomivanje tal, si pomagajte z malo šampona za lase. Tla bodo bleščeča čista, pa še prijetno bodo dišala. Nasvet je uporaben za tla v kopalnici, v avtomobilu in še kje.
Zavese iz najlona po večkratnem pranju rade poru-
NASVET8
ZA
VSAKDANJO
RABO
menijo. Spet bodo lepo bele, če jih pred pranjem namočimo v mešanici vode, pralnega praška in mleka.
Očala se pozimi ne bodo orosila, ko pridemo s hladnega na toplo, če jih očistimo s kisom.
A (Singapur), B (En Arbor), in A (H3 N2). V sezoni, ki se je ravnokar končala, so prevladovali virusi tipa A in v večini držav je bil to tudi edini tip virusa, ki so ga izolirali pri obolelih. Skoraj vsi so podobni tipom A (Singapur), izoliranim v Aziji med aprilom in julijem 1986. Izolirali so zelo malo virusa tipa B. Za prihodnjo sezono si obetajo dovolj cepiva proti gripi.
Brisanje prahu na omari je zaradi višine prav neprijetno opravilo. Delo si olajšamo tako, da po vrhu omare položimo pole časopisnega papirja, ki ga po potrebi zamenjamo.
Novi čevlji nas tiščijo. Temu se izognemo, če jih pred uporabo večkrat namažemo s čistim alkoholom.
Zelenjava na poseben način
Špinačni narastek
Na segreto margarino vsujte moko, zmešajte in takoj zalijte z mlekom ter kuhajte, da dobite gosto, gladko maso — omako (bešamel). V ohlajeno omako dodajte postopoma rumenjak za rumenjakom, nato pops1', nariban muškatni orešek, vegeto, parmezan in sesekljano ter odcejeno špinačo. Vse dobro zmešajte, na koncu dodajte sneg beljakov, ga narahlo vmešajte, vse skupaj izlijte v kalup, ki ste ga prej namazali s hladnim maslom in posuli z drobtinami. Pecite pri zmerni temperaturi približno 30 minut. Narastek lahko ponudite kot toplo predjed ali fino prilogo k mesu. Za boljši okus ga lahko posujete s parmezanom.
Potrebujete: 2,5 dl mleka, 120 g moke, 120 g margarine, 50 g parmezana, 500 g špinače, 3 jajca, žlica vegete, muškatni orešek, poper, drobtine za kalup, sol.
č Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 16. aprila 1987 na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobo-' ta. Objavljene pripise
L honoriramo. .
— Ja Miha, zdaj si ti spodaj, potem bom pa jaz zgoraj.
(Bernard Ž.)
— Imamo precej jahačev, a konjev je kljub temu mnogo več.
,	(Janez M.)
— Tovariš direktor, inflacija ima že cel krog prednosti.
(Ludvik K.)
Naučite se dihati
Če ste brez volje, globoko vdihnite. In če ne znate več pravilno dihati, se tega, kar znajo dojenčki, spet naučite.
St.e večkrat utrujeni, vam pojemajo moči že zgodaj dopoldan? Mislite takrat, da je krivo vreme? Ne, lahko je tudi samtj vaša krivda, da ste tako nerazpoloženi. Natančno: mogoče napačno dihate! Napačno pomeni preplitvo. Vzroki: ker se nam telesno ni treba več toliko truditi kot našim
mehurčki ne napolnijo s kisikom in kronično premalo preskrbljeni s tem nujnim elementom imamo mnogo motenj v počutju. Pri najmanjši obremenitvi ostanemo brez sape, srce začenja divjati, celo črevd se poleni. Posledica je pojav različnih bolezni, kot so astma, visok krvni tlak in slabe prekrvavitve, ali pa pride do njihovega poslabšanja. Od svojega prvega vdiha diha dojenček samodejno pra-
Hrbtenica navpično. Glava dvignjena — kakor da bi nosili krono.
Dolg izdih in naprej, kakor je opisano pri vaji leže. Dvakrat dnevno.
prednikom, ker se manj gibljemo, smo od naravnega globokega trebušnega dihanja, s katerim dobi človeški organizem največ kisika, zavestno prešli k udobnejšemu prsnemu dihanju. S tem prezračimo le zgornji in srednji del pljuč. Tako se vsi pljučni
viino. In tako nadaljuje tudi majhen otrok, ki še ni utesnjen v ozka oblačila s stisnjenim pasom. Organizem se lahko kadarkoli zadostno okrepi s kisikom — razlog več za to, da se tako spet naučimo pravilno dihati. Poglejmo navodilo na slikah in poskusimo.
VZDRŽEVANJE STANOVANJ
ČIŠČENJE OKEN IN OGLEDAL
Na prvi pogled lahko opravilo, a vendar moramo upoštevati nekatera pravila. Najprej očistimo okenske okvirje, notranje in zunanje, in police. Navadno je les pleskan, zato ga umijemo z milnico ali detergentom in s suho krpo dobro obrišemo. Sip ne čistimo, če sije nanje sonce. Mokro steklo se pod vplivom sončnih žarkov kemično spremeni in postane lisasto. Če pa uporabljamo posebna sredstva za čiščenje oken, se to ne zgodi. S šipe odstranimo apnene madeže s kisom, madeže od oljnatih barv s terpentinom, mušje pike s špiritom ali salmija-kovcem, mastne madeže na motnem steklu tudi s špiritom.
Vodi za pomivanje šip dodamo malo špirita, zelo umazane umijemo z lahko milnico ali detergentom. S krpo ali gobo pomivamo od zgoraj navzdol. Namesto s krpo veliko hitreje šipe do čistega zbrišemo z gumijastim čistilcem, jelenjo kožo in specialnimi čistili za šipe. Zmrznjene šipe odtajamo s slano vodo in jih nato tudi lahko pomijemo. Ledene rože preprečimo, če šipe na tanko namažemo z glicerinom.
Ogledalo ne sme biti izpostavljeno neposrednemu sončnemu obsevanju, ker sčasoma oslepi, na vlažni steni pa dobi temne madeže. Slepa ogledala zdrgnemo s špiritom, sicer pa jih pomivamo kot šipe.
SESTAVIL MARKO NAPAST	IGLOKOŽEC	UPRAVNIK POSESTVA	BITJE, KI ZBUJA STRAH ALI ODPOR	STOPNJA MAJHNIH TISKARSKIH ČRK	USPEŠNA TOVARNA V KRANJU	MUHA, KI PRENAŠA SPALNO BOLEZEN	KANDIRAN 1 POMA- 1 RANČNI I OLUPEK J
PRODAJALNA MESA							j
JESENSKI MESEC							
ORODJE ZA KOPANJE							
S POVRE-SLOM POVEZANO ŽITO					GLAVNI ŠTEVNIK VODNI PREKOP		1
ELEMENT HOJE						OGLJIK LOVEC, KI LOVI S SOKOL!	
AMERICIJ			ETIOPSKI PLEMIČI DRAGA KOVINA				s
ZAHOD		STAROGRŠK FILOZOF AM. TENIŠKA IGRALKA	I				J F
VPLIVEN ČLOVEK							NEVAREN b PLAZILEC 1
FILMSKA IGRALKA RAS				OROŽJE S TETIVO NORDIJSKI BOGOVI			1
REKA V ČRNI GORI					LANTAN GRETA GARBO		
VEČJA PTICA PEVKA, CARAR							
ARABSKI ŽREBEC			OTROŠKA ZABAVA				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Ekvador, Mariani; bršljan, RAI, Ati, inč, lac, oj, ANSA, Leoni, O, Dekan, golt, Te, Idi, Rem, jeklina, aranžer.
VESTNIK 9. APRILA 1987
STRAN 13
križem kražem po naših šolah
dr. Vanek Šiftar
Kurirčkova pošta
Kurirji Osnovne šole Marija Rožman Stogovci so prevzeli kurirčkovo torbico od vrstnikov iz Lokavca. Javka je bila na Pogledu, vrtu hriba nad šolo. Naši kurirji niso'bili sami. Skozi gozd do šole so jih spremljali graničarji s karavle Jože Kerenčič iz Zg. Konjišča. Na šoli smo bili zbrani vsi pionirji, mladinci, delavci šole in številni družbenopolitični delavci kraja in občine Gornja Radgona in Lenart. Na šoli Smo imeli kulturni program, posvečen Kurirčkovi pošti in štafeti mladosti, ki je bila prav ta dan v rokah mladih Pomurja. Ta dan je bil lep. Srečanje z družbenopolitičnimi delavci nam je veliko pomenilo. »Zdaj smo mladi — pionirji in mladinci. Nekoč bomo odrasli in takrat bomo morali prevzeti naloge odraslih — sposobni in enotni, složni in z veliko znanja. Iti bomo morali po poti, ki nam jo je začrtal tovariš TITO, naš simbol, naša večna ljubezen...« je dejala tovarišica Pavla v uvodnem govoru na slovesnosti. Kurirčkova pošta je nadaljevala pot po naši občini. Skupina naših pionirjev jo je predala pionirjem OŠ Apače na javki v Žepovcih.
Dopisniki: Brigita Zemljič, Iztok Brus, Robi Bevk in Marjetka Cunk
SREČANJE Z ZVONČKOM
Pomlad se je začela. To nam oznanjajo ptice, ki se vračajo iz južnih krajev, in cvetice, ki veselo kukajo iz zemlje. V naših krajih je najbolj znana pomladanska cvetica zvonček.
Nekega dne sem se s kolesom peljala ob robu gozda. V njem so tiho in mirno rasli zvončki. Zvabili so me v gozd. Začela sem jih trgati. Naenkrat sem zaslišala droben glasek: »Bim, bam, bim, bam . ..«
Opazila sem, da se eden izmed zvončkov guga. Vprašala sem ga: »Ali ti tako lepo poješ?« Zvonček se je priklonil in dejal: »Seveda! Kaj ne veš, -da vsak zvonček poje, vendar nas ljudje ne slišijo.« Zelo sem se začudila: »Bi mi zapel kakšno pesmico?« Odgovora ni bilo. Pričel je peti. Pel je zelo lepo in vsi zvončki so se zibali. Po izpeti pesmi sem ga vprašala: »Ali te lahko odnesem domov? Tako vesela bi
________________________________ '	<p
OBČUTIL SEM GLOBINO
RESNIČNEGA TOVARIŠTVA
Oče in mati sta delala v Avstriji in sta se odločila, da se bosta vrnila iz tujine.
Tedaj sem začel hoditi v 3. razred. Bil sem >novi< na šoli. Madžarskega jezika pa nisem razumel. Tovariš učitelj je pogledal po razredu in vprašal: »Kdo bo sedel poleg Rolanda?«
Pogledal sem okrog sebe, ko je nekdo dvignil roko. Njegovega imena še nisem vedel, dokler mi ga ni predstavil učitelj. »Roland, to je Jožek,« je rekel učitelj. Na drugi dan, ko smo prišli v šolo, sem njegovo ime spet pozabil, dokler ga ni nekdo poklical: »Jožek!« Jožek me je predstavil Robiju in tako je Robi postal moj drugi prijatelj na šoli. Kasneje sem se sprijateljil tudi z drugimi učenci. Andrej, ki je bil najboljši učenec na šoli, in Jože, ki je bil moj najboljši prijatelj, sta me počasi naučila madžarskega jezika.
To prijateljstvo mi je bilo več vredno kot pa kup zlata. Tega ne bom nikoli pozabil.	Roland Oček, 6. r. OŠ Bratstvo in enotnost Prosenjakovci
NEVIHTA
I Ozrem se skozi okno in zagledam sinje-modre oblake. Opazujem jih, pa kar ne morem odtrgati pogleda od te čudovite barve. Toda ko zapiha veter, jih odpihne neznano kam. Namesto njih zdaj kraljujejo grozovito črni oblaki.
V daljavi se zabliska in zagrmi, da se tresejo šipe na oknih. Začnejo I padati prve kapljice. Vse gostejše so. Grmi in se začne bliskati, kot bi se podiral svet. Zaprem okna in vključim električno napeljavo. Pomislim: »Oh, da ne bi bila sedaj sama doma. Veliko bolje bi bilo, če bi bili starši doma. Zatekla bi se v njihov topli objem!« Zelo me je strah. Grem v svojo Isobo. Po strehi začne ropotati. Pogledam skozi okno in kaj vidim. »Toča!« Skoraj zakričim. Tega sem se najbolj bala. Prisluhnem in zaslišim sireno. Že hite gasilci. Po cesti teče voda, kot da bi poplavljalo morje. Končno preneha.
Izza oblakov prikuka sonce. Spet kraljujejo na nebu tisti sinje-modri
oblaki.
Simona Butolen, 6. b OŠ Ivan Cankar, Ljutomer
MIR
V srcu mi je toplo, ko slišim to besedo. Mir je, če sem srečna, če se imamo radi. V miru se lahko učim, hodim na sprehode, delam, se igram, obiskujem prijatelje, da vidim srečne ljudi. Mir mi pomeni, da imam rada brata in on mene. Tudi v šoli mora biti mir, da ne nagajamo, ko pride tovarišica v razred. Mir je zame vse, kar me obdaja. Mir je čas brez vojne, brez katastrof, lakote in trpljenja. Želim si, da bi bil na vsem svetu mir in da bi bili ljudje srečni.
Bernarda Marinič, 3. raz.
OŠ Cven
Partizanska bolnišnica Franja
Pri spoznavanju družbe smo se učili o partizanski bolnišnici Franji. V razred smo povabili tovarišico Genovefo in tovariša Janeza Babiča, ki sta bila v tej bolnišnici.
Pripovedovala sta nam, kako sta prišla v bolnico in kako je bilo tam. Genovefa je bila perica, Janez pa pomožni bolničar. Najprej sta bila v Prešernovi brigadi. V brigado sta prišla po dogodkih v Ribičevem mlinu v Cezanjevcih leta 1944. V brigadi sta se ločila in dolgo nista vedela drug za drugega. Ko sta se v bolnici Franji spet srečala, sta bila zelo srečna. 8. maja 1945 sta skupaj z ranjenci zapustila bolnišnico. Ranjence sta spremljala še v Gorico in Vipavo. Domov sta prišla šele 30. julija. Njuno pripovedovanje smo z zanimanjem poslušali. Ura je hitro minila.
Mislim, da je med vojno bilo zelo hudo. Ta ura spoznavanja družbe mi je bila zelo všeč, zato želim, da bi nas večkrat kdo obiskal.	Jelka Jesenik, 4. raz. OŠ Janko Ribič, Cezanjevci
PIŠE IN RIŠE JELKO PETERNELJ
»RDEČA JAVKA«
bila, če bi mi vsak dan prepeval!« »O, to pa ne! Jaz rabim dobro zemljo, mnogo vode in družbo prijateljev zvončkov. Ne morem kar tako oditi, kdo bo pa potem prepeval malim zvončkom, ki v strahu pred mrazom boječe kukajo iz zemlje,« mi je prepričljivo odgovoril. »Uh, koliko sem se naučila pri tebi,« sem dejala, »rada bi še zvedela druge stvari. Zanima me, kje ste zvončki pozimi, poleti in jeseni?« »Mi smo v zemlji. Najprej ovenemo, počivamo, nato pa naše čebulice čez dobro leto spet poženejo nove liste in cvetove,« mi je mirno odgovoril. »In kako se v zemlji počutite?« sem bila še naprej radovedna. »Prav lepo nam je, toplo je in spimo!« so vzklikali zvončki.
Še nekaj časa smo se pogovarjali in pred slovesom so mi zapeli še eno pesmico. Navdušena nad belimi znanilci pomladi sem se poslovila in se odpeljala domov.
Slavica Tibaut, 4. b OŠ Miško Kranjec Velika Polana
Ali ga poznate?
Beseda prijatelj — kako lepo zveni! Kolikokrat izrečemo in slišimo to besedo. Srečen je lahko tisti človek, ki ima prijatelja. Tudi jaz ga imam. Predstavil ga bom.
Moj prijatelj je majhne postave, a kljub temu močan. Glavo mn krasijo svetlo rjavi lasje, izpod katerih se svetlikajo lepe rjave oči. Ima okrogel obrazek, majhen nos in smehljajoča "usta. Je vitek, a hiter kot veverica. Mišičaste noge so odraz dobrega športnika. Je vedno urejen in lepo oblečen. Je dobrega srca. Rad pomaga, a zelo hitro se razburi. Njegova jeza je zelo kratkotrajna. Svoj jezik uporablja včasih ob nepravem času in v svoji jezi uporablja neprimerne izraze. Tega se zaveda takoj in mu je žal za izrečene besede. V šoli je prav dober učenec. Je izredno spreten in iznajdljiv. Zanimajo ga predvsem mehanske naprave. Sodeluje v več interesnih dejavnostih na šoli. Posebno je aktiven na športnem področju. Po tem opisu naj izdam ime — to je Tibor.
Prijatelja spoznaš v nesreči. Želim, da si bova še naprej zvesta in dobra prijatelja.
LA« KOVAC, 7. raz.
OSDOBROVNIK
Srečanje s starimi znanci
 - , -  ,  ...;,.
PRISPEVEK K 50-LETNICI LISTA MLADI PREKMUREC
Obletnice so lahko tudi določena obtožba, ko spoznavamo, da je minilo že precej tet in smo v tem času marsikaj pozabili, tako da zapuščamo zanamcem rešetasto preteklost.
Brigita Bavčar (Vestnik, 11. dec. 1986) je izzivalno zapisala: »Ker so nekateri njeni predstavniki še med nami, je prav, da se oglasijo in ob jubileju popolneje predstavijo glasilo, ki so ga sooblikovali, in ga tako približajo mlajšim generacijam v času, ki jim ni naklonjen." S tem je dregnila v mojo že nekoliko zaspano namero.
V Murski krajini (5. julija 1936): »Te dni je izšla prva številka Mladega Prekmurca, glasila soboškega sokolskega naraščaja (...) revija bo izhajata v šolskem letu enkrat mesečno (.. J« Prav tam jeseni (18. oktobra 1936): »Te dni je bila dotiskana druga številka glasila murskosoboških naraščajnikov. Vsakdo, komur je pri srcu po-kret naših mladih sokolskih delavcev, naj si naroči Ust. Dolžnost in ljubezen do naše mladine nam to narekuje«.
Sledile so si številke in letniki. V štirih letnikih je izšlo 39 številk na 600 straneh z več kot sto deset sodelujočimi. Število teh je bilo največje v zadnjem letniku, katerega 10. številka je izšla dober mesec pred fašističnim napadom na Jugoslavijo. Vsebino letnikov ka-rakterizirajo tri zvrsti prispevkov: pesmi (teh je po številu največ), proza in razprave. Največje spremembe so zaznavne pri kakovosti in naraščanju števila razprav. V prvem letniku jih je bilo 5 in v zadnjem že 24. Prva redna številka je izšla v okrog 300—400 izvodih. Naklada se je iz letnika v letnik dvigala in se ustalila pri 1000 izvodih, kar za tedanje razmere ni bilo malo. Kljub navedenim premikom je ostal naslov nespremenjen, ker nam je bila beseda mladi sinonim za vse napredno usmerjene ljudi.
Najbrž se bo kdo nasmehnil: kaj pa naj pomeni teh nekaj čez 100 strani enega letnika! O njem je bilo precej napisano in verjetno bodo še pisali. Ob njem pa se je moral ustaviti tudi vsakdo, ki se je pošteno lotil prekmurske preteklosti in nje kot dela našega celotnega predvojnega družbenopolitičnega gibanja.
Vsebina posameznih letnikov in prispevkov bi bila stlačena v neke sedanje, povojne, modele in okvire in slika časa bi lebdela v prazni preteklosti, če prezremo izredno dinamična dogajanja z mnogimi težnjami, usmeritvami, uspešnimi prizadevanji ter, na žalost, tudi z velikimi genocidnimi načrti. In šele ob vsaj bežnem prikazu tedanjih odnosov in razmer bo možna ocena, ali je sploh vredno, da se bolj iz »jubilejne mode« spomnimo tudi te 50. obletnice.
Vsakokratno obdobje družbenega razvoja ocenjujemo po statusu, ki ga ima človek v družbenem dogajanju in koliko more sooblikovati svojo prihodnost v procesu demokratičnega usklajevanja interesov resničnih ustvarjalnih osebnosti.
Prebivalci Prekmurja so se vključevali v že nastalo kraljevino brez demokratične preteklosti, vsaj meščanske. Ko so dobili vsi polnoletni moški volilno pravico (pred vojno jo je imelo le okrog 6—10 odstotkov), skoraj niso vedeli, kaj z njo početi. Niso imeti vaške demokratične samouprave, niti kakih začetnih demokratičnih izkušenj za trajnejša opredeljevanja k določenim političnim gibanjem oziroma strankam, ki so sicer kaj hitro in ob vsakih parlamentarnih volitvah »navalile«, lovile in kupovale volilno pravico Prekmurcev.
Vse do leta 1927 v Prekmurju ni bilo občinskih volitev. Vaške župane in odbornike je postavljala in odstavljala upravna oblast po predlogih žandarmerijskih postaj in ne ta ali ona vladajoča stranka v okraju (srezu). Nezaupanje do prekmurskih volilcev so utemeljevali, da je »še močna politična struja proti novi državi« in zato se »ni moglo prepustiti, da bi ti elementi imeli odločilni vpliv v občini«. Zaradi tega so bite prvič in najprej občinske volitve po vaseh s slovenskim prebivalstvom in naslednje leto šele v vaseh z narodnostno mešanim prebivalstvom. Taka začetna lokalna, demokratična samouprava je bila odpravljena že s šestojanuarsko diktaturo leta 1929.
Po razglasitvi oktroirane (vsiljeno) ustave kralja Aleksandra L 1931 je murskosoboški okrajni načelnik še poročal banu Dravske banovine: »(...) da je v interesu mirnega in nemotenega razvoja državne narodne misli (...) dosedanje izvoljene (pravilno: imenovane) odbornike tako dolgo ohraniti v funkciji, dokler se ne pokaže neodiožna in neobhodna potreba po spremembi.« in še marca 1933. leta je okrajni načelnik zahteval, naj mu žandarmerijske postaje poročajo, »kdo bi bil voljan, vreden in sposoben prevzeti (...) župansko oblast (...) in kdo bi prišel v poštev za izpraznjeno od-borniško mesto«.
Z naslednjimi občinskimi volitvami so bili volilci v Prekmurju izigrani, ker so vasi nenehno združevali v velike občine in te ustrezno trenutni politiki (tudi kaznovanja) zopet razdruževali. B. Kidrič je lete 1944 ob razpisu volitev zapisal, da so nekdanje komasacije občin jemaje »samoupravne pravice osnovnim ljudskim naseljem, zlasti naši Vasi«. To tembolj, ker so vodilni usmerjevalci lokalne politike poudarjen, da ima politika pri občinskih volitvah »menje opraviti«.
Pri stv/pščinskih volitvah, kolikor o njih sploh lahko govorimo (tiste, volitve zapleteno javne, prisiljevanje in ponarejanje volilnih rezultatov.. .), in predvsem odločale osebe (npr. Klekl, Benko, deloma Radič, kasneje opozicija — Maček) bolj kot stranke in njihovi kaj nestabilni in nejasni programi za bistvene spremembe in odpravo nakopičenih na^otij. Pri posameznih volitvah, predvsem na lendavskem območju, & pna zaradi glasov pomembna madžarska narodnost, ki jo je pritey-,vaj ^jeki (nekaj časa zanje izdaja! tudi časnik v madžarščini) in s tei* deloma preprečeval njihovo snubljeno sodelovanje z nemško organ^acjjo Kasneje, z razvojem revizionizma, se je madžarsko gibanje zoževalo v meščanskih okvirih z delnim naslanjanjem na tretji rajh. To pno predvsem po vse tesnejšem »usklajevanju« madžarske politih z nemško.
Z volitvami in doseženimi volilnimi i-7Ultati se je občasno ostreje postavljalo vprašanje: ali je Prekmurj. siovensko an hrvaško. V času okrepljenega jugoslovanskega centi.i,zma a/j Kleklove osebne presoje položaja se je v domačem in cei^ainem sioven. skem tisku (tudi v M. Prekmurcu) razplamtela polen u,a- a// Prek_ murje ali Slovenska krajina. Zavzemanje za Slovensko kt^0 ye av~ tor jem pomenilo oživljanje avtonomnih tendenc iz teta 191 o- ig^g V polemiko se je vključeval tudi dr. M. Slavič (v mirovnih pogaja.^ zastopal tudi Prekmurje) in zapisa!: ».. . pokrajina prek Mure in njeni prebivalci bodo taki, kakršne se bodo naredili, naj se imenujejo s kakršnim koli imenom...« in »... kar v zadnjem času nekateri Prekmurci navajajo proti temu nazivu, je prazno.« (Slovenec, 1936.)
V okviru teh družbenih, dejansko razrednih razhajanj smo po tem tudi ocenjevali uporabo narečja (tudi oženjenega s knjižno slovenščino). Bogastvo, ki ga hrani narečje, je med prvimi strokovno ocenil A. Vratuša v sestavku, ki je bil objavljen v posebni prekmurski številki Trgovskega Usta (izšel ob Prekmurskem tednu 1939). O narečju kot izrazu določene politike pa je dvigni! glas v M. Prekmurcu prof. M. Ravbar in polemiko, ki je kaj kmalu postala vseslovenska, sta odpravili vojna in okupacija.
Vprašanje uporabe knjižnega jez/Ka v Kiekovem tisku je tudi občasno močneje vznemirjalo akademsko društvo Zavednost in majalo monolitnost Kleklovega ožjega kroga, kolikor ne samo njegovo samovoljno vsiljevano nesporno avtoriteto. Med integralnim jugoslovanstvom je Klekl celo zagovarjal prekmurščino kot most med slovenščino in srbohrvaščino, in če je ne bi bilo, bi jo po njegovem morali ustvariti.	(se nadaljuje)
VESTNIK 9. APRILA 1987
STRAN 14
URADNE OBJAVE ESI
——	| ljutomer IN MUR. 
I SKA SOBOTA
M Odgovorni urednik:
Leto XXIII	Murska Sobota, 9. aprila 1987	St.: 10 M Martin Vinčec
103.	Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1987
104.	Odlok o občinskih blagovnih rezervah v občini Lendava
105.	Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava
106.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000 in srednjeročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990
107.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v del' k. o. Domajinci— Mlinišče
108.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Domajinci, k. o. Beznovci in k. o. Krašči
109.	Sklep o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Sobota
110.	Sklep o povprečnem osebnem dohodku v letu 1986 v občini M. Sobota
111.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na območju občine Gornja Radgona
103
Na podlagi 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave štev. 37/81) ter 16. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 3. 1987 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE LENDAVA ZA LETO 1987
1.	člen
S proračunom občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Lendava.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1987 znašajo 945.897.000 din in se razporedijo:
— za dejavnost organov in organizacij DPS	940.494.000
— za tekočo proračunsko rezervo	5.403.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna.
3.	člen
Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti v skladu z družbenim dogovorom o uporabi turistične takse v SR Sloveniji.
4.	člen
Takse na promet parkljarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu občine in se namenjajo v celoti za zdravstveno varstvo živali.
5.	člen
Od izvirnih prihodkov proračuna občine se 1 % izloča v sredstva rezerve občinskega proračuna.
6.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet).
Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije v okviru doseženih prihodkov, če s posebnim aktom skupščine občine ali izvršnega sveta oziroma v dogovoru z uporabnikom ni drugače določeno.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v občinskem proračunu razporejeni za posamezne namene ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini. O ukrepih iz prejšnjega stavka mora izvršni svet poročati zborom občinske skupščine.
8.	člen
Upravni organi, strokovne službe in organizacije, pridobivajo sredstva za delo na podlagi programov dela in doseženih rezultatov dela delavcev pri izvrševanju programa.
Dohodek delovnim skupnostim občinskih upravnih organov se zagotavlja v skladu s sprejetim dogovorom. Rast osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo se bo usklajevala z določili resolucije o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1987.
9.	člen
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo opravljati naloge iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom razen, če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine občine ne določi drugače.
Upravni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna smejo prevzemati obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom.
10.	člen
Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali za delo s pogodbami, so prihodki občinskega proračuna. Ne glede na določbo prejšnjega stavka se sredstva, ki jih uprava za družbene prihodke pridobi na osnovi sporazuma za odmero in pobiranje prispevkov občanov za SIS družbenih dejavnosti se zbirajo na posebnem računu in se uporabljajo za modernizacijo tega upravnega organa.
11.	člen
Za zakonito in smortno uporabo sredstev, ki so odobrena v občinskem proračunu je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev odgovoren tudi vodja proračuna.
12.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezerv do višine 2.000.000 din za izdatke in 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS št. 39/74 in 4/78);
—	o 'uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve«;
—	o začasni uporabi sredstev rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno, vmiti se morajo do konca leta 1987.
13.	člen
Za spremljanje izvajanja občinskega proračuna je zadolžen Oddelek za občo upravo, ki poroča izvršnemu svetu ter po potrebi predlaga sprejem potrebnih ukrepov.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1987.
Številka: 400-2/87-3
Datum: 10. 3. 1987
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Rudi Leiner, 1. r.
104
Na podlagi 5. člena Zakona o republiških blagovnih rezervah (Ur. list SRS, št. 19/76 in 15/83) ter 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81 in 29/83) je Skupščina občine Lendava, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 26. 3. 87 sprejela
ODLOK o občinskih blagovnih rezervah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporaba, obnavljanje in poslovanje s stalnimi občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Lendava v vojni in v drugih izrednih razmerah, ob naravnih nesrečah večjega obsega ter intervencijah za preprečevanje večjih neskladij na trgu.
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje delovnih ljudi in občanov.
cijskih jarkov in na ostalih površinah, kakor je to za projekte predvideno.
4.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kiiietijskih zemljišč so na meliorira-nem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju. Med vzdrževalna dela spadajo zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave na melioracijskih jarkih,
—	čiščenje in vzdrževanje drenskih izlivov v melioracijske jarke — čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih, — vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju, — izvrševati redno podrahljanje kmetijskih zemljišč oziroma najmanj vsakih pet let,
—	izvrševati redno apnjenje kmetijskih zemljišč oziroma najmanj vsaka štiri leta.
Vzdrževanje objektov in naprav ter redna in pravilna agrotehnika na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati trajno delovanje celotnega melioracijskega sistema.
5.	člen
Meliorirana kmetijska zemljišča so dolžni udeleženci oziroma uporabniki koristiti v smislu srednjeročnih in kratkoročnih planov Kmetijske zadruge PANONKA.
6.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni plačevati prispevek za vzdrževanje melioracijskega sistema po določilih Odloka o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 33/86).
7.	člen
Udeleženci so dolžni dovoliti delavcem organizacij, ki so pooblaščene za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč ter vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav ter osebam, ki imajo pravico vršiti nadzor, snemati, projektirati in zaznamovati zemljišče in vodo, da stopajo na njihova zemljišča.
8.	člen
Na melioriranem zemljišču mora način rabe zemljišč ustrezati naložbam v ta zemljišča. Kmetijska proizvodnja na tem področju mora biti kar najbolj intenzivna.
9.	člen
Melioracijska dela bodo končana predvidoma do 15. junija 1987.
10.	člen
Investitor del iz 2. člena tega odloka je ABC POMURKA KZ PANONKA Murska Sobota, Temeljna zadružna organizacija Cankova, v okviru katere je ustanovljena melioracijska skupnost DOMA-JINCI, v melioracijskem območju Domajinci.
Sredstva za financiranje melioracijskih del so zagotovljena in bodo izločena na poseben račun pri KZ PANONKA TZO Cankova.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 324-2/87-11
V Murski Soboti, 19. marca 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej Gerenčer 1. r.
109
Na podlagi 42. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81) in 15. člena Odloka o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 25/85) je skupščina Občinske skupnosti za ceste Murska Sobota na skupni seji obeh zborov, dne 25. 3. 87 sprejela
SKLEP
o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska
Sobota.
1. člen
Uporabniki cest plačajo za kmetijske traktorje letno povračilo za
uporabo cest v naslednjih višinah:		7.490 din
- do 18 KW	(do 25 KM)	
- do 29 KW	(od 26 do 40 KM)	11.180 din
— do 46 KW	(od 41 do 63 KM)	13.970 din
— nad 46 KW	(na 63 KM)	16.800 din
2.	člen
Sredstva povračila iz 1. člena tega sklepa pobirajo krajevne skupnosti. Za pobiranje sredstev oziroma izterjavo so odgovorni Sveti krajevnih skupnosti.
3.	člen
Sredstva pridobljena iz povračila za uporabo cest za kmetijske traktorje so dohodek krajevnih skupnosti in se uporabljajo za vzdrževanje in varstvo cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti. Vsak lastnik traktorja je dolžan v skladu z Zakonom o cestah predpisano povračilo za uporabo cest plačati. V kolikor ne plača v določenem roku se ga izterja po veljavnih predpisih.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Predsednik
skupščine Občine SIS za ceste
Murska Sobota mag. Žunec Oton dipl. ing. živ. tehn.
Žunec Oton 1. r.
110
Na podlagi 6. člena Odloka o uvedbi samoprispevka v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 4/86) je izvršni svet skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 1. aprila 1987 sprejel
SKLEP o povprečnem osebnem dohodku v letu 1986 v občini Murska Sobota.
I.
Povprečni osebni dohodek za leto 1986 v občini Murska Sobota znaša 1,308.360 din.
II.
Letni pavšalni znesek samoprispevka, ki ga plačujejo občani, ki so na začasnem delu v tujini, v višini 1 % od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu, znaša za leto 1986 13.084 din.
Številka: 113-4/87-5
V Murski Soboti, dne 1. aprila 1987 Predsednik izvršnega sveta Janez Štotl, dipl, oec., 1. r.
111.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na območju občine Gor. Radgona
Sprejetega na 7. skupnem zasedanju ZU in Zi skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona dne 27/2—1984, sprejete na seju ZU dne 29/1 —1987
1.	člen
V 7. členu se besedilo 2. alinee dopolni tako, da se za vejico doda besedilo: »razen, kadar gre za delo invalida na domu«, in besedilo zadnje 5. alinee se v celoti črta.
2.	člen
V 12. členu v 3. odstavku 3. vrsta se za besedo Sloveniji postavi pika. Ostalo besedilo se v celoti črta.
3.	člen
V 16. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi: »upravičenec do delne nadomestitve stanarine uveljavlja pravico do delne nadomestitve stanarine s pismenim zahtevkom na obrazcih, ki jih določi pristojni organ skupščine Skupnosti socialnega varsta Slovenije, katerega mora v odprtem razpisnem roku vložiti pravilno in točno izpolnjenega pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona.
Besedilo 2. odstavka se v celoti črta.
4.	člen
Besedilo 21. člena se v 1. odstavku spremeni tako, da glasi: »Ob-čan-upravičenec do delne nadomestitve stanarine je tudi med letom dolžan sporočiti stanovanjski skupnosti Gornja Radgona o nastalih spremembah v številu članov družine, v dohodku družine in ostale spremembe, ki so vplivale na odločitev o priznani socialnovarstveni pravici.«
5.	člen
Spremembe in dopolnitve začno veljati naslednji dan po objavi.
Štev.: 025-2/84
PREDSEDNIK ZU:
Ludvik ROŠKAR, s. r.
II.	PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
3.	člen
Občinske blagovne rezerve se oblikujejo na osnovi sprejetega programa, ki določa:
—	vrsto, količino ter vrednosVblaga, ki naj se hrani kot občinske blagovne rezerve;
—	sredstva, potrebna za oblikovanje rezerv;
—	rok za oblikovanje načrtovanih količin blaga;
—	načrt gradnje skladišč za občinske blagovne rezerve ter
—	uporabo občinskih blagovnih rezerv.
4.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za letno in srednjeročno obdobje, v skladu s politiko, začrtano v družbenem planu razvoja občine.
5.	člen
Predlog programa občinskih blagovnih rezerv pripravi upravni organ, pristojen za gospodarstvo (Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj).
6.	člen
Program oblikovanja stalnih občinskih blagovnih rezerv sprejme Izvršni svet Skupščine občine Lendava, s poprejšnjim soglasjem Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
III.	UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
7,	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča glede na nastale potrebe Izvršni svet skupščine občine.
8.	člen
S sklepom o uporabi oziroma sprostitvi občinskih blagovnih rezerv se določi namen uporabe ter rok in način nadomestitve uporabljenih rezerv.
9.	člen
Zadeve v zvezi s poslovanjem občinskih blagovnih rezerv opravlja po določilih tega odloka Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ter pooblaščene OZD, s katerimi se sklene posebna pogodba.
10.	člen
Komite za družbeno planiranje
—	pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv,
—	organizira in nadzoruje izvrševanje programa blagovnih rezerv,
—	pripravlja osnutke pogodb za skladiščenje in hrambo blaga iz občinskih blagovnih rezerv,
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv,
—	skrbi za vzdrževanje občinskih rezerv,
—	sodeluje z republiškim organom pristojnim za blagovne rezerve.
11.	člen
Pooblaščena organizacija združenega dela opravlja naslednje naloge:
—	nabavlja blago za občinske blagovne rezerve,
—	hrani občinske blagovne rezerve ter skrbi za njihovo obnavljanje,
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv,
—	opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami, za katere je pristojna po tem odloku ter drugih predpisih.
Pri opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena je dolžna skrbeti za racionalno in ekonomično poslovanje, zlasti pa za pravilno in pravočasno obnavljanje blaga.
12.	člen
Organizacija združenega dela, ki ji je poverjeno skladiščenje in hramba blagovnih rezerv, ne sme brez dovoljenja izvršnega sveta tega blaga odtujevali ali uporabljati in ne spreminjati skladišča oziroma ravnati v nasprotju z določili sklenjene pogodbe.
13.	člen
Pooblaščena OZD nabavlja blagovne rezerve po sprejetem programu občinskih blagovnih rezerv ter po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava.
14.	člen
 Nadzor nad stalnimi občinskimi blagovnimi rezervami opravlja pristojni občinski upravni organ in inšpekcijske službe.
IV. FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
15.	člen
Viri sredstev za oblikovanje, obnavljanje in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami ter za gradnjo skladiščnih prostorov so:
L sredstva, zbrana iz naslova prispevka iz osebnega dohodka delavcev za financiranje blagovnih rezerv,
2.	sredstva, ki se v ta namen zagotavljajo v proračunu občine,
3.	posebna namenska sredstva,
4.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti.
V. KAZENSKE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000.— dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela, če brez dovoljenja Izvršnega sveta blago odtuji, uporabi, spremeni njegov namen in skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali kako drugače razpolaga z njim v nasprotju s pogodbo.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
18.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih blagovnih rezervah (Uradne objave št. 17/78).
Številka: 43-2/86-3
Datum: 9/3-1987
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r.
105
Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80) ter na podlagi 265. člena statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 26. 3. 1987 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava
1.	člen
V L točki 2. člena Odloka o povprečni gradbeni coni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava (Ur. objave št. 8/85) se znesek 42.179 din nadomesti z zneskom 190.227 din.
2.	člen
V 3. členu se znesek 337,50 din nadomesti z zneskom 1.521 din.
3.	člen
Z dnem veljave tega odloka preneha veljati Odlok o spremembi odloka o povprečni ceni povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava (Ur. objave št. 16/86).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah. Številka: 465-1/73-3
Datum: 6. 3. 1987
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Ru	dolf LEINER 1. r.
106
Na podlagi 142. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/83) in na podlagi 277. člena Statuta občine Lenava (Uradne objave, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji DPZ, ZZD in ZKS, dne 26. 3. 1987 sprejela
ODLOK o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000 in srednjeročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990
1.	člen
Pristopi se k spremembam in dopolnitvam dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000 in srednjeročnega plana občine za obdobje 1986—1990.
2.	člen
IS SO Lendava bo na podlagi 187. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter 53. člena statuta občine Lendava sprejel program dela in aktivnosti v zvezi z dopolnjevanjem dolgoročnih planskih dokumentov ter določil nosilce planiranja in roke, v katerem morajo tudi posamezni nosilci planiranja izvesti spremembe in dopolnitve planskih aktov za obdobje 1986-2000 in za obdobje 1986-1990.
3.	člen
IS SO Lendava pripravi in predloži SO do 31. 5. 1987 osnutek in do 15. 7. 1987 predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000 in predlog sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990.
4.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Lendava je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev planskih dokumentov občine iz 1. člena tega odloka začne takoj.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Predsednik skupščine Rudolf LEINER 1. r.
107
Na podlagi 105. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo Ur. list SRS, št. 17/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin št. 12/70, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na .seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1987 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v delu k. o. Domajinci—Mlinišče
1.	člen
Uvede se melioracijski postopek v delu k. o. Domanjci—Mlinišče po projektu št. 932/4-83 Vodno gospodarskega podjetja Maribor, TOZD Projektivni biro na melioracijskem območju določenem z mejo, kakor sledi:
Od severa proti jugu poteka meja melioracijskega območja ob cesti Rogašovci—M. Sobota in nato proti vzhodu ob južni meji p. št. 1304, 1301, 1300, 1299, 1298, 1297, 1296, 1295 do potoka Ledava, ob potoku Ledava do p. št. 1184 ob meji te p. št. do ceste p. št. 1414 in ob cesti proti severu do potoka Ledava in naprej do p. št. 948, katere se v celoti izloči, nato pa po jugovzhodni meji p. št. 949 do meje s p. št. 955/2. Meja poteka naprej proti severu med mejami p. št.. 955/2 in 955/1 ob starem jarku vse do p. št. 312, izloča p. št. 304, 303, 295, 291 in pride na severu do ceste p. št. 1415 in po tej cesti do južne meje p. št. 329 nato proti jugu po zahodnih mejah p. št. 327, 324, 321/1 in 318 do ceste p. št. 769. Po tej cesti proti vzhodu do poti p. št. 796 ter po tej poti proti jugu do p. št. 850 in po zahodni meji p. št. 850 in 852 do ceste p. št. 1422. S tem je izločeno območje hiš in ohišnice v vasi Domajinci.
2.	člen
Melioracije zajemajo hidromelioracije in agromelioracije.
a)	Hidromelioracije:
—	preddela — ruvanje štorov
—	osnovna odvodnja — odprti jarki
—	zasip depresij
—	detajlna odvodnja — polaganje drenaže
—	poljske poti in propusti na melioracijskih jarkih.
b)	Agromelioracije:
—	založno gnojenje
—	apnenje
—	globoko oranje travnikov,
—	podrahljanje njivskih površin.
3.	člen
Lastniki, oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni pred pričetkom izvajanja melioracijskih del posekati in odstraniti gozdno drevje in grmičevje ob trasah melioracijskih jarkov in na ostalih površinah, kakor je to za projekte predvideno.
4.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so na meliorira-nem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju. Med vzdrževalma dela spadajo zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave na melioracijskih jarkih,
—	čiščenje in vzdrževanje drenskih izlivov v melioracijske jarke, — čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih,
—	vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju,
—	izvrševati redno podrahljanje kmetijskih zemljišč oziroma najmanj vsakih pet let,
—	izvrševati redno apnenje kmetijskih zemljišč oziroma najmanj vsaka štiri leta.
Vzdrževanje objektov in naprav ter redna in pravilna agrotehnika na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati trajno delovanje celotnega melioracijskega sistema.
5.	člen
Meliorirana kmetijska zemljišča so dolžni udeleženci oziroma uporabniki koristiti v smislu srednjeročnih in kratkoročnih planov kmetijske zadruge PANONKA,
6.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni plačevati prispevek za vzdrževanje melioracijskega sistema po določilih Odloka o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Murska Sobota (Ur. objave občin Pomurja, št. 33/86).
7.	člen
Udeleženci so dolžni dovoliti delavcem organizacij, ki so pooblaščene za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč ter vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav ter osebam, ki imajo pravico vršiti nadzor, snemati, projektirati in zaznamovati zemljišče in vodo, da stopajo na njihova zemljišča.
8.	člen
Na melioriranem zemljišču mora način rabe zemljišč ustrezati ' naložbam v ta zemljišča. Kmetijska proizvodnja na tem področju mora biti kar najbolj intenzivna.
9.	člen
Melioracijska dela bodo končana predvidoma do 15. junija 1987.
10.	člen
Investitor del iz 2. člena tega odloka je ABC POMURKA KZ PANONKA Murska Sobota, Temeljna zadružna organizacija Cankova, v okviru katere je ustanovljena melioracijska skupnost DOMAJINCI, ki jo sestavljajo kmeti — udeleženci, ki posedujejo zemljišča v melioracijskem območju Domajinci.
Sredstva za financiranje melioracijskih del so zagotovljena in bodo izločena na poseben račun pri KZ PANONKA TZO Cankova.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 324-1/87-11
V Murski Soboti, 19. marca 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Andrej Gerenčer 1. r.
108
Na podlagi 105. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo Ur. list SRS, št. 17/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur, objave pomurskih občin št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1987 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Domajinci, k. o. Beznov-ci in k. o. Krašči
L člen
Uvede se melioracijski postopek v smislu 103. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) v delih k. o. Domajinci, k. o. Beznovci in k. o. Krašči po projektu št. 50063 v melioracijskem območju določenem z mejo, kakor sledi:
k.	o. Domajinci
Po cesti p. št. 1422 proti vzhodu se nadaljuje meja melioracijskega območja po cesti p. št. 1427 do p. št. 753/1 in nato po južni meji p. št. 744 do katastrske meje z k. o. Beznovci. Ob meji z k. o. Beznovci proti vzhodu po cesti p. št. 1424 in po tej cesti proti severu do ceste p. št. 1420 ter ob tej cesti proti zahodu do p. št. 410 in ob zahodni meji p. št. 410 in 409 proti severu do ceste p. št. 1418. Meja melioracijskega območja poteka na severu po cesti 1418 vse do meje z k. o. Krašči oz. severne meje p. št. 471 in 470 do ceste p. št. 1415. Po cesti p. št. 1415 proti severu do ceste p. št. 1429 in po tej cesti proti zahodu do meje z k. o. Krašči. Po katastrski meji k. o. Krašči proti zahodu vse do ceste Rogašovci—Murska Sobota p. št. 1413.
k.	o. Beznovci
Meja melioracijskega območja se prične na severu z p. št. 449 in se nadaljuje proti jugu po meji med p. št. 450 in 448, 453 in 452, 453 in 454/1, 459 in 458, 460 in 458 naprej proti jugu po katastrski meji z k. o. Topolovci vse do p. št. 479, nato pa proti vzhodu po južni meji p. št. 479, 501, 500 do ceste Beznovci—Vadarci p. št. 789. Po tej cesti poteka meja proti severu do poti p. št. 15 in po tej poti do meje z k. o. Domajinci, severna in zahodna meja je meja z k. o. Domajinci in se zaključi pri p. št. 449. Iz melioracijskega območja k. o. Beznovci so izvzete p. št. 36, 41 in 42.
k.	o. Krašči
Na severu je meja melioracijskega območja severna meja p. št. 1028 in poteka proti jugu po cesti p. št. 1344/1 do severne meje p. št. 507 po meji te p. št. proti vzhodu, zajema p. št. 508 in 509 in proti jugu po vzhodni meji p. št. 507, 506, 505 in 504 do katastrske meje z k. o. Domajinci.
Ob katastrski meji z k. o. Domajinci poteka meja melioracijskega območja proti zahodu do p. št. 1060 in po zahodni meji p. št. 1060 in 1056 proti severu do p. št. 1050 in nato proti zahodu do p. št. 1045/1. Od tod naprej proti severu po zahodnih mejah p. št. 1045/1, 1046, 1038, 1036, 1032 in 1028, kjer se melioracijsko območje v k. o. Krašči zaključi.
2.	člen
Melioracije zajemajo hidromelioracije in agromelioracije.
a)	Hidromelioracije:
—	preddela — ruvanje štorov
—	osnovna odvodnja — odprti jarki
—	zasip depresij
—	detajlna odvodnja — polaganje drenaže
—	poljske poti in propusti na melioracijskih jarkih.
b)	Agromelioracije:
—	založno gnojenje
—	apnjenje
—	globoko oranje travnikov
—	podrahljanje njivskih površin.
3.	člen
Lastniki, oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni pred pričetkom izvajanja melioracijskih del posekati in odstraniti gozdno drevje in grmičevje ob trasah meliora-
KRONOLOŠKO KAZALO
pravnih predpisov v »Uradnih objavah« skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota za leto 1986
Zap.
Št.
Naziv pravnega akta
Št. UO
Zap. št.
Naziv pravnega akta
Št. UO
SKUPŠČINA OBČINE GORNJA RADGONA
- ODLOKI
38.	Odlok o uvedbi samoprispevka v občini G. Radgona
33.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občine G. Radgona
71.	Odlok o ustanovitvi sveta družbenega sistema informiranja občine Gornja Radgona
72.	Odlok o splošni prepovedi gradnje in delitve obstoječih parcel v Črešnjevcih, zapadno od ceste G. Radgona—Crešnjevci—Zbigova
73.	Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini Gomja Radgona
99.	Odlok o proračunu občine Gomja Radgona za leto 1986
100.	Odlok o splošni prepovedi gradnje in delitve obstoječih parcel v Gornji Radgoni na območju zazidave Velclov vrt
101.	Odlok o splošni prepovedi gradnje in delitve obstoječih parcel v naselju Radehci v območju pokritem z zazidalnim načrtom Radenci-Jug
102.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gomja Radgona za leto 1986
103.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Gomja Radgona
105.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine G. Radgona za leto 1985
139,	Odlok o dopolnitvi odloka o vzdrževanju in upravljanju javnih poti v občini Gomja Radgona
140.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985
142.	Odlok o novelaciji zazidalnega načrta »Industrijska cona Gomja Radgona«
198.	Odlok o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju k. o. Slaptinci
199.	Odlok o zazidalnem načrtu »Videm ob Ščavnici«
200.	Odlok o določitvi prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v obdobju 1986-1990
202.	Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Gomja Radgona
203.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Gomja Radgona
204.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na zemljiščih v delu k. o. Blaguš, k. o. Grabonoš in k. o. Okoslavci
232.	Odlok o ugotovitvi katere sestavine veljavnih načrtov in urbanističnega reda v občini Gomja Radgona so v nasprotju z družbenim planom občine Gomja Radgona za obdobje 1986—1990
233.	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Gomja Radgona
234.	Odlok o spremembah odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občine Gomja Radgona
235.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini Gomja Radgona
236.	Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Gomja Radgona
237.	Odlok o ureditvenem načrtu za melioracijsko območje Grabonoš—Sp. Ivanjci
242.	Odlok o ureditvenem načrtu »Kopališče v Radencih«
243.	Odlok o zazidalnem načrtu Radenci — Jug
244.	Odlok o ureditvenem načrtu Pokopališča v Apačah
259.	Odlok o zazidalnem načrtu za del naselja Crešnjevci
275.	Odlok o ureditvi določenih zadev s področja obrti v občini Gomja Radgona
276.	Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 v občini Gomja Radgona
277.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987 v občini Gomja Radgona
278.	Odlok o urejanju vinotočev v občini Gomja Radgona
9.	Popravki k odlokom občine Gomja Radgona
131,	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v ZZD, ZKS in DPZ občine Gomja Radgona
166.	Popravek odloka o zaključnem računu proračuna občine G. Radgona za leto 1986
240.	Popravek odločba o uvedbi komasacijskega postopka v delih k. o. Dragotinci, k. o. Jemna, k. o. Blaguš in Okoslavci, ki je bila objavljena v Uradnih objavah občin Pomurja št. 22/86, z dne 10. julija 1986
280.	Popravek odloka o ugotovitvi katere sestavine veljavnih zazidalnih načrtov in urbanističnega reda v občini Gomja Radgona so v nasprotju z družbenim planom občine Gomja Radgona za obdobje 1986—1990
SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA IN DRUGI AKTI SO
6
6
8
8
8 12
12
12
12
12 12
17
17 17
21
21
21
22
22
22
26
26
26
26
26
26
27
27
27
30
32
32
32
32
1
15
18
26
32
1.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Gomja Radgona
32.	Dolgoročni plan občine Gomja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta 2000
36.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen dogovor o temeljih družbenega plana občine G. Radgona za obdobje 1986—1990
37.	Poročilo o rezultatih glasovanja na občinskem referendumu dne 9. 2. 1986 v občini Gomja Radgona
45.	Sklep o imenovanju komisije za volitve delegacij v volilni skupnosti obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev v občini Gomja Radgona
46.	Sklep o imenovanju skupnosti za volitve delegacij v letu 1986 v občini Gomja Radgona
57.	Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje skupnih in širših nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za srednjeročne obdobje 1986—1990 v občini Gomja Radgona
64.	Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine občine Gomja Radgona
57.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Gomja Radgona
92.	Poročilo občinske volilne komisije v Gornji Radgoni o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v Družbenopolitični zbor občine Gomja Radgona
126.	Sklep o ustanovitvi delovnih teles Skupščine občine Gomja Radgona
141.	Zaključno poročilo odbora za zbiranje in razporejanje občinskega samoprispevka za obdobje 1981 — 1985
143.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine Gomja Radgona
144.	Sklep o imenovanju sekretarja Skupščine občine Gomja Radgona
145.	Sklep o izvolitvi predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Gomja Radgona
146.	Sklep o izvolitvi podpredsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Gomja Radgona
147.	Sklep o imenovanju predstojnikov upravnih organov Skupščine občine Gomja Radgona
148.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Gomja Radgona
149.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Gomja Radgona
158.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Gomja Radgona
205.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v delih k. o. Dragotinci, k. o. Jamna, k. o. Blaguš, k. o Grabonoš in k. o. Okoslavci
206.	Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v SOZD Elektrokovina, DO Lina Apače, TOZD Notranja oprema in delovni skupnosti skupnih služb
238.	Sklep o sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Gomja Radgona za obdobje 1986—1990
258.	Sklep o višini in minimalnih pogojih združevanja sredstev uporabnikov ptt storitev po osnovi združevanje deleža od vrednosti izgradnje novega telsfonskega priključka
70.	Resolucija o politiki uresničevanje družbenega plana občine G. Radgona za obdobje 1986—1990 v letu 1986
PRAVNI AKTI IS
10.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka novelacije zazidalnega načrta industrijske cone Gomja Radgona
18.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988 na območju občine Gornje Radgona in Ljutomer
35.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta pokopališča v Apačah
59.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede in za stroške poslovanja voterinarsko-higienske službe tar dovoljenja v občini G. Radgone in Ljutomer
104.	Sklep o cenah geodetskih storitev
213.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za melioracijsko območje Grabonoš—Sp. Ivanjci
228.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta »Opekama« Gomja Radgona
255.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini Gomja Radgona
AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
2.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Stogovci
3.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka na območju krajevne . skupnosti Negova
4.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Crešnjevci—Zbigovci
5.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Apače
47.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Stogovci
48,	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Apače
1
5
5
6
6
6
6
7
7
11
15
17
17
17
17
17
17
17
17
17
22
22
26
29
8
1
3
5
6
12
23
24
29
1
1
1
6
6
Zap.
št.
Naziv pravnega akta
Št. UO
Naziv pravnega akta
Št. uo
Zap. ft.
49.	Sklap o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Čroinjevci—Zbigovci	6
50.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Negova	6
249.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci	28
2S3.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območja Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci	30
DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
173.	Sklep o ugotovitvi, da jo sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Gornja Radgona za obdobje 1986-1990	19
174.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona za obdobje 1986-1990	19
175.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti G. Radgona za obdobje 1986—1990	19
176.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva G. Radgona za obdobje 1986—1990	19
177.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti G. Radgona za obdobje 1986—1990	19
178.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti	19
179.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti G. Radgona za obdobje 1986— 1990	19
180.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske telesno-kultume skupnosti občine G. Radgona za obdobje 1986-1990	19
207.	Ugotovitveni sklep Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine G. Radgona o sprejetju SaS o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990	22
208.	Ugotovitveni sklep o sprejetju SaS o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990	22
209.	Ugotovitveni sklep o sprejetju SaS o temeljih plana SISC občine G. Radgona za obdobje 1986-1990	22
210.	Sklep o povišanju stanarin in najemnin za občino G. Radgona	22
SKUPŠČINA
OBČINE LENDAVA
- ODLOKI
7.	Odlok o dvojezičnih napisih v občini Lendava	1
24.	Odlok o uvedbi samoprispevka v občini Lendava	4
25.	Odlok o določitvi števila delegatskih mest in delegiranje delegatov v zbor zdru-
ženega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine obči-
ne Lendava	4
26.	Odlok o dopolnitvi odloka o priznanjih občine Lendava	» 4
27.	Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v
občini Lendava	4
81.	Odlok	o	ureditvenem načrtu za melioracijsko območje	Kasalaš v k.	o. Lendava	10
82.	Odlok	o	ureditvenem načrtu za melioracijsko območje	Dobrovnik II	10
98.	Odlok	o	zaključnem računu proračuna občine Lendava	za leto 1985	11
106.	Odlok	o	proračunu občine Lendava za leto 1986	13
125.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine
Lendava za leto 1985	14
136.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava 16 137. Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava	1S
138.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Len-
dava	1 g
193.	Odlok o	oddajanju stavbnih zemljišč v občini Lendava	20
195.	Odlok o	ustanovitvi, organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini	Lendava	20
196.	Odlok o	ureditvenem načrtu za melioracijsko območje Turnišče II	21
197.	Odlok o	prostorskih ureditvenih pogojih za območje izgradnje zbiralnice	grozdja
v k. o. Lendava	21
212.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka za območje Turnišče II	22
246.	Odlok o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanj-
skih hiš v lasti občanov v občini Lendava	28
247.	Odlok o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanj-
skih hiš v lasti občanov v občini Lendava	28
248.	Odlok o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda
so v nasprotju s srednjeročnim planom občine Lendava za obdobje 1986-1990	28
264.	Odlok o gospodarjenju z javnimi potmi v občini Lendava	31
265.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Lendava za leto
1986	....	31
266.	Odlok o določitvi matičnih območij v občini Lendava	31
SKLEPI, STALIŠČA, ODLOČBE IN DRUGI AKTI SO
11.	Poročilo o rezultatih glasovanja na občinskem referendumu za uvedbo samoprispevka v občini Lendava	2
• 63. Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine občine
Lendava	7
69.	Sklep o sprejemu dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986-2000	7
75.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Lendava	g
91.	Poročilo občinske volilne komisije v Lendavi o izidu glasovanja za izvolitev de-
legatov Družbenopolitičnega zbora občine Lendava	11
156.	Ugotovitveni sklep o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana
Komunalne skupnosti občine Lendava za obdobje 1986—1990	17
93.	Resolucija o politiki uresničevanje družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986-1990 v letu 1986	11
PRAVNI AKTI IS
29.	Sklep o povišanju stanarin in najemnin v občini Lendava	4
60.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu
1986 na območju občine Lendava	6
61.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede in dovolje-
nje v občini Lendava	6
254.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini Lendava	29
284.	Odredba o popisu čebeljih družin, diganostičnih preiskav čebel ter obveznem
zatiranju kužnih bolezni čebel na območju občine Lendava	33
AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
12.	Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Turnišče, vas Turnišče	2
16.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje
KS Črenšovci naselje Črenšovci, Trnje in Žižki	3
19.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Kobilje	3
28.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje
KS Petišovci	4
33.	Sklep o uvedbi samoprispevka v Krajevni skupnosti Lendava	5
51.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Dobrovnik	6
52.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Hoti-
za, vas Kapca	6
53.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Hotiza, vas Kot	6
94.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Petišovci	11
95.	Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Črenšovci	11
20.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kobilje.	3
285.	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Čentiba 33
DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
11.	Poročilo o rezultatih glasovanja na občinskem referendumu za uvedbo samoprispevka v občini Lendava	2
58.	Sklep o valorizaciji preživnin in uskladitev s povečanimi življenjskimi stroški	6
108.	Spremembe in dopolnitve Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine
Lendava	13
153.	Sklep o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti za ceste Lendava za obdobje 1986—1990	17
154.	Sklep o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava za obdobje 1986—1990	17
155.	Sklep o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava za obdobje 1986-1990	17
SKUPŠČINA
OBČINE LJUTOMER
ODLOKI
40.	Odlok o razglasitvi sprememb in dopolnitev statuta občine Ljutomer	6
42.	Odlok o uvedbi samoprispevka v občini Ljutomer	6
43.	Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih v vizimih linijah med točkami temeljnih geodetskih mrež posebnega družbenega pomena v občini Ljutomer	6
44.	Odlok o dopolnitvah odloka o uvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na delu območij katastrskih občin Berkovci, Bolehnečici, Precetinci, Kuršinci, Bučkovci in Drakovci v občini Ljutomer	6
SKLEPI, UGOTOVITVE, ODLOČBE IN DRUGI AKTI SO
14.	Sklep o prenehanju ukrepa družbenega varstva v DO Tehnostroj — TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer in o razrešitvi začasnega individualnega poslovodnega organa	3
15.	Sklep o prenehanju ukrepa družbenega varstva v DO Tehnostroj Ljutomer in o razrešitvi članov začasnega kolegijskega poslovodnega organa	3
41.	Izid referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za sofinanciranje programov investicij za osnovno izobraževanje, za rekonstrukcijo in modernizacijo cest v občini Ljutomer	6
65.	Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljutomer	7
109.	Poročilo o rezultatih glasovanja o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Radoslavci	13
110.	Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Radoslavci	13
227.	Sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih piana občinske požarne skupnosti Ljutomer za obdobje 1986 — 1990	24
257.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje	29
66.	Resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ljutomer v letu 1986	7
AKTI KS
68.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Radoslavci	7
245.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Razkrižje	27
256.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Raz-križje	29
DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
58.	Sklep o valorizaciji preživnin in uskladitev s povečanimi življenjskimi Stroški	6
Zap.
št.
Zap.
št.
Naziv pravnega akta
Št. UO
Naziv pravnega akta
Št. UO
151.	Sklep o veljavnosti sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1986—1990	17
158.	Sklep o obračunavanju in plačanju prispevkov za zdravstveno varstvo za leto 1986	17
181.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer za obdobje 1986—1990 sprejet	19
182.	Sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer za obdobje 1986—1990	19
183.	Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer za obdobje 1986—1990	19
184.	Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana OKS Ljutomer za obdobje 1986-1990	19
185.	Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana OTKS Ljutomer za obdobje 1986—1990 in sredstvih za realizacijo programiranih nalog	19
186.	Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana ORS Ljutomer za obdobje 1986-1990	19
187.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Ljutomer za obdobje 1986— 1990	19
188.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer za obdobje 1986—1990	19
189.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja TOZD oziroma OZD na ravni Ponurja za obdobje 1986—1990 v občini Ljutomer	19
190.	Ugotovitveni sklep o samoupravnem sporazumu o štipendiranju v ončini Ljutomer	19
279.	Sklep o višini povračila za uporabo ceste za kmetijske traktorje na območju občine Ljutomer	32
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA
- ODLOKI
22.	Odlok o uvedbi samoprispevka v občini M. Sobota	4
23.	Odlok o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska sobota	4
30.	Odlok o spremembah odloka o začasnem plačevanju prispevkov za Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje v občini M. Sobota	4
76.	Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1986	9
77.	Odlok o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin v občini Murska Sobota	9
78.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini Murska Sobota za leto 1986	9
79.	Statut sklada stavbnih zemljišč občine M. Sobota	9
80.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za začasno odlagališče komunalnih odpadkov in sanacije zemljišč v Nemčavcih	10
97.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine M. Sobota za leto 1985	11
160.	Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine M. Sobota in o upravnih organih občine Murska Sobota ter strokovni službi Skupščine občine Murska Sobota	18
161.	Odlok o ustanovitvi, sestavi in pristojnostih Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj Skupščine občine Murska Sobota	18
162.	Odlok o sprejetju ureditvenih načrtov za melioracijska območja »Budinski mlin«, »Plesa«, Salamenci—Mlečine, Bodonci ter Borovje II	18
163.	Odlok o komunalnih taksah v občini Murska Sobota	18
211.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Moravci, Markišavci, Puconci, Nemčavci, Noršinci in Lukačevci	22
220.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1985	24
221.	Odlok o prispevkih zavezancev, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1986—1990 v občini Murska Sobota	24
250.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Filovci	28
269.	Odlok o prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1987	31
270.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delu k. o. Filovci	31
271.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijska območja Hodoš—Dolenci in Markovci—Šalovci	31
272.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Adrijanci, Čepinci, Dolenci, Hodoš, Markovci, Peskovci in Šalovci	31
273.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Dokležovje	31
274.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta ob Razlagovi ulici v M. Soboti	32
281.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin Murska Sobota	33
282.	Odlok o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na skupnih objektih in na-
pravah na melioracijskih občine območjih Murska Sobota	33
283.	Odlok o matičnih območjih občine Murska Sobota, sedežih matičnih območij in naselij, kjer se sklepajo zakonske zveze	33
226.	Popravek odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Murska Sobota in o upravnih oganih občine M. Sobota ter Strokovni službi Skupščine občine M. Sobota	24
SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA IN DRUGI AKTI SO
21	Spremembe in dopolnitve statuta občine Murska Sobota	4
62.	Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine občine
Murska Sobota	7
87.	Sklep o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota za obdobja 1986-1990	10
88.	Sklep o soglasju k Statutu sklada stavbnih zemljišč občine M. Sobota	10
90.	Poročilo občinske volilne komisije v Murski Soboti o izidu glasovanja za izvoli-
tev delegatov Družbenopolitičnega zbora občine M. Sobota	11
111.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine M. Sobota	13
112.	Sklep o izvolitvi predsednika Izvršnega sveta Skupščine občino M. Sobota	13
113.	Sklep o imenovanju sekretarja Skupščine občine Murska Sobota	13
114.	Sklep g izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skup-
ščine občine Murska Sobota	13
115.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti
Skupščine občine Murska Sobota	13
116.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora
Skupščine občine Murska Sobota	13
121.	Sklep o izvolitvi podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine občine
Murska Sobota	14.
122.	Sklep o razrešitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja v M. Soboti	14
123.	Sklep o določitvi članov izvršnega sveta, ki bodo vodili upravne organe občine
Murska Sobota	14
124.	Sklep o določitvi števila članov izvršnega sveta Skupščine občine Murska So-
bota	14
127.	Priporočila, stališča in usmeritve o uresničevanju posebnih pravic madžarske
narodnosti v občini Murska Sobota	15
164.	Sklep o sestavi občinskih komitejev v občini Murska Sobota
168.	Sklep o določitvi krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju
občine M. Sobota	19
169.	Sklep o določitvi člana izvršnega sveta, ki bo vodil Komite za kmetijstvo in
gozdarstvo občine M. Sobota	19
191.	Ugotovitve in stališča o oceni gospodarskih gibanj v prvih treh mesecih leta
1986 in globalnih gospodarskih gibanjih v letu 1985 ter uresničevanju usmeri-
tev razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v letu 1985 v občini M. Sobota	20
216.	Dolgoročni plan občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000	24
217.	Dogovor o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990	24
218.	Družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990	24
2<9.	Ugotovitve in stališča o oceni gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v
prvem polletju 1986 ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986	24
222.	Sklep o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota 24 241. Dopolnitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju	26
251	Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in
splošni porabi v I. polletju leta 1986 ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986	29
252.	Ugotovitve, stališča, usmeritve in sklepi o uresničevanju programov SIS druž-
benih dejavnosti v I. polletju 1986, bilanci sredstev in prispevnih stopenj v letu 1986	29
253.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o usmerjenem izobraževanju mladine in mož-
nosti za zaposlovanje	29
267.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o izvajanju davčne politike v občini Murska
Sobota	31
268.	Ugotovitve, stališča in predlogi o problematiki Romov v občini Murska Sobota 31
PRAVNI AKTI IS
13.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 na območju občine Murska Sobota	2
17.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede in za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v občini Murska Sobota	3
89.	Ugotovitveni sklep o ugotovitvi, da je izvoljen upravni odbor sklada stavbnih zemljišč	10
96.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini M. Sobota	11
120.	Odredba o javni razgrnitvi ureditvenega načrta melioracijskih območij Hodoš— Dolenci in Markovci—Šalovci	14
157.	Sklep o povprečnem osebnem dohodku v letu 1985 v občini M. Sobota	17
167.	Odredba o javni razgrnitvi ureditvenih načrtov za melioriranje zemljišč na območjih Pertoča—Sotina, Domajinec in Filovec	18
172.	Odredba o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za rekreacijski center »Kamešni-ca« ob Bakovski cesti	19
239.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini M. Sobota	26
PRAVNI AKTI KS
6.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje Grad	1
34.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje
Krajevne skupnosti Bretonci	5
54.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje
Prosečka vas	6
55.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje
Poznanovci	6
56.	Sklep o	razpisu referenduma o	uvedbi samoprispevka za naselja Pečarovci	6
83.	Sklep o	uvedbi samoprispevka	za	naselje	Pečarovci	10
84.	Sklep o	uvedbi samoprispevka	za	naselje	Poznanovci	10
85.	Sklep o	uvedbi samoprispevka	za	naselje	Prosečka vas	10
119.	Sklep o razpisu referenduma za spremembo namembnosti krajevnega samopri-
spevka v KS Ižakovci	14
152.	Sklep o spremembi oz. dopolnitvi Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka
na območju Krajevne skupnosti Ižakovci	17
159.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del ob-
močja krajevne skupnosti Gederovci, za naselje Krajna	17
194.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gederovci za na-
selje Krajna	20
201.	Sklep o razpisu referenduma za spremembo oz. dopolnitev 2. in 5. člena Skle-
pa o uvedbi samoprispevka na območju KS Melinci	21
214.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka	23
215.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del ob-
močja KS Martjanci, naselja Andrejci	23
224.	Sklep o spremembi oz. dopolnitvi 2. in 5. člena Sklepa o uvedbi samoprispev-
ka na območju KS Melinci, sprejetega na referendumu dne 27.12.1981	24
Zap.
št.
Naziv pravnega akta
Št. UO
Naziv pravnega akta
Št. UO
Zap. it.
255.	Sklep o razpisu referenduma za spremembo namembnosti samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Puconcinaselje Markišavci	24
229.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti
Martjanci naselje Andrejci	25
230.	Sklep o uvedbi dodatnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti
Puconci — naselje Puconci, Gorica, Salamenci in Markišavci	25
231.	Sklep o spremembi oz. dopolnitvi 2. člena Sklepa o uvedbi samoprispevka za
celotno območje krajevne skupnosti Puconci	25
260.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje
Krajevne skupnosti Melinci	30
261.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Lipa	30
262.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje
Krajevne skupnosti Ižakovci	30
70.	Popravek sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bratonci	7
74.	Popravek sklepa o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za naselje Pečarovci	8
132.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za spremembo oz. dopolnitev 2. člena Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ižakovci	/	15
DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
8.	Sklep o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Sobota	1
31.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški	4
86.	Sklep o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske samoupravne interesne skupnosti ža ceste Murska Sobota za obdobje 1986-1990	10
107.	Sklep o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990	13
117.	Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Mur-ska Sobota za obdobje 1986—1990	14
118.	Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti
Murska Sobota za obdobje 1986 — 1990	14
128.	Samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti M. Sobota za obdobje 1986-1990	15
129.	Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje občine M. Sobota za obdobje 1986—1990	15
130.	Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Murska Sobota za obdobje 1986—1990	15
133.	Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva
Murska Sobota za obdobje 1986—1990	16
134.	Samoupravni sporazum o temeljih plana telesnokultume skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990	16
135.	Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrb-
stva Murska Sobota za obdobje 1986 — 1990	16
170.	Sklep o ugotovitvi, da je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine M. Sobota sklenjen	19
171.	Ugotovitveni sklep o sprejetju Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samo-
zaščite občine M. Sobota za obdobje 1986—1990	19
192.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Območne samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet M. Sobota	20
223.	Sklep o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo (plombe) v mestu Murska Sobota	24
286.	Dopolnitev sklepa o veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990	33
165.	Popravek sklepa o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986 — 1990

šport
--NAMIZNI TENIS---------------------------
KUZMA ZMAGOVALEC
Tradicionalni, letos že 15. KAJUHOV MEMORIAL v mladinski in članski konkurenci, je zbral čez 400 nastopajočih iz Jugoslavije, Italije in Avstrije. Sobočani so na turnirju dosegli nekaj odličnih uvrstitev, kar še zlasti drži za prvo mesto Kuzme pri mladincih posamezno ter drugo mesto mladinske ekipe in uvrstitev Benka med osmerico pri članih.
V ekipni konkurenci mladincev so'se kar tri ekipe Sobočanov uvrstile v četrtfinale, prva ekipa Kuzma, Unger — pa v finale, kjer je izgubila z republiškimi prvaki, Olimpijo, po veliki borbi z 2:3. V članski ekipni konkurenci so Sobočani — Benko, Benkovič — dosegli lep uspeh z uvrstitvijo v četrtfinale, ko so izgubili z vodilnim klubom prve zvezne lige, Vjesnikom, z 1:3. V posamezni konkurenci mladincev je nastopilo nad 80 igralcev in pomembno zmago je dosegel Kuzma, ki je v polfinalu premagal' Boldina (Olimpija) z 2:0 ter v finalu Karkoviča (Vjesnik), prav tako z 2:0, le-ta pa je v polfinalu presenetljivo premagal najboljšega jugoslovanskega mladinca Smrekarja. Med najboljših 16 so se uvrstili še Unger, Zi-(tek in Fridrih. Članska posamezna konkurenca, kjer je nastopilo H 50 igralcev, je prinesla lep uspeh Borutu Benku z uvrstitvijo med osmerico, ko je v osmini finala premagal Grantvergerja (Bjelovar) z 2:1 in v četrtfinalu izgubil z državnim reprezentantom Zalaznikom (Olimpija) z 0:2, Zitek pa se je uvrstil med najboljših 16.
M. U.
Državno ekipno prvenstvo v Murski Soboti
Od petka do nedelje bo v Murski Soboti v organizaciji NTK SOBOTA državno ekipno prvenstvo za pionirje, na katerem bo po republiških kvalifikacijah sodelovalo 12 najboljših jugoslovanskih ekip, med njimi tudi republiški prvaki Sobočani kot edini predstavnik iz Slovenije. Glavni favorit za prvo mesto je ekipa Vojvodine iz Novega Sada s trikratnim državnim pionirskim prvakom ter enim najboljših evropskih pionirjev — Grujičem — na čelu, Sobočani — Ori, Rihtarič, Zupanek, Zrim, Fišer — pa bi se morali ob dobri in borbeni igri potegovati za uvrstitev v finalno skupino med štiri najboljše ekipe; osvojitev tretjega mesta bi bila izreden uspeh za to generacijo. Vsekakor si velja boje najboljših jugoslovanskih pionirjev ogledati.
M. U.
ŠAH
Kovač prvi. Radenska druga V Čakovcu je bilo hitropotezno tekmovanje, na katerem je sodelovala tudi ekipa Radenske Pomurja iz Murske Sobote in zasedla drugo mesto s 15 točkami za Čakovcem, 15,5, Lendava je bila z 11 točkami četrta.
V tekmovanju posameznikov je zmagal Boris. Kovač (Radenska Pomurje) z 19,5 točke. Štefan Režonja pa je s 15 točkami zasedel tretje mesto.
Pokalna srečanja
V Lendavi je bilo pokalno srečanje v šahu med ekipami Radenske Pomurja iz Murske Sobo-, te in Lendave. V članski konkurenci je zmagala Radenska Pomurje s 3,5:0,5 točke. (Cigan :Vuk 1:0, Kovač:Božič 1:0, Režonja :Gerenčer 1:0 in Ne-ret:Žilavec remi). Mladinci Lendave so premagali Radensko Pomurje z 2:0 (Kuhar:Grušovnjak 0:1 in Kelemen :Grušovnjak 0:1). Ženske Radenske Pomurja so premagale Lendavo s 3:0. Zmagale so: Kovač, Marič, Marič.
SOLIDNE UVRSTITVE
Na drugem regijskem selekcijskem turnirju mladincev in mladink, ki je bil v Radljah, so Pomurci dosegli solidne uvrstitve. V drugi skupini mladincev je presenetil Fišer, kije osvojil drugo mesto, Županek je bil peti in Zrim sedmi. V tretji skupini so slavili trije Beltinčani, zmagal pa je Tkalec pred Lenarčičem in Tratnjekom. V prvi skupini mladink je bila Breznikova druga, Koroščeva šesta, v drugi skupini pa Balantičeva sedma ter Režonjeva deveta.
M. U.
4UDO
DVE PRVI MESTI V ČAKOVCU
V počastitev osvoboditve Medžimurja je bilo v Čakovcu tekmovanje v judu, na katerem so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj lepih uvrstitev. V tekmovanju mladink je bila najuspešnejša Rajnarjeva, ki je v kat. do 66 kg zmagala. Erjavčeva (52 kg), Vargova (56 kg) in Verbanova (61 kg) pa so bile tretje. Sodelovalo je 65 tekmovalk. Med pionirji, kjer je nastopilo 170 tekmovalcev, se je najbolje odrezal Cikajlo, ki je kljub poškodbi zmagal v kat. do 38 kg. Antič (25 kg) in Vehab (58 kg) sta bila tretja, Pavlič (35 kg) in Mazou-zi (42 kg) pa peta. Med mladinci je Petkovič (65 kg) zasedel tretje, Šooš (71 kg) pa drugo mesto. Skupno je nastopilo 272 tekmovalcev.
USPEH LENDAVČANOV NA
MADŽARSKEM
KARATE
Turkova prva, Pjevič drugi
Karate sekcija Mladost iz Lendave je pripravila območno prvenstvo v katah in športnih borbah za kadete in kadetinje. Med najuspešnejšimi tekmovalci so bili tekmovalci iz Ruš in Maribora. Lep uspeh pa so dosegli tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke. Med kadetinjami je Turkova v katah zmagala, prva pa je bila ekipa Mladosti. Med kadeti je Pjevič v katah zasedel drugo mesto. S temi dosežki so si pomurski tekmovalci zagotovili nastop na republiškem prvenstvu.
R. Horvat
INVALIDSKI ŠPORT
Marjan Nemec prvi
Na Ravnah je bilo tekmovanje severovzhodne Slovenije invalidov vs sedeči odbojki in namiznem tenisu. V sedeči odbojki je med tremi ekipami DRŠI Murska Sobota zasedla drugo mesto. V namiznem tenisu, kjer je sodelovalo 9 tekmovalcev iz štirih društev, pa je zmagal član DRŠI Murska, Sobota, Marjan Nemec.
V počastitev osvoboditve Madžarske je bilo v Lentiju tekmovanje v judu za pokal Krke. Sodelovalo je 94 tekmovalcev. Lep uspeh so dosegli tekmovalci iz Lendave. Najuspešnejši so bili: Breznik (56 kg), Lešnjek (65 kg), Kulčar (65 kg) in Varga (86 kg), ki so zasedli prva mesta. Hajdinjak (71 kg) je bil drugi, Činč pa tretji. Tretji mesti sta zasedla tudi Novak (32 kg) in Zrna (46 kg). Petričevič pa je pristal med 5. in 8. mestom.
—ROKOMET
Zmaga Polane v Sežani
V tekmovanju slovenske ženske rokometne lige je Polana gostovala v Sežani in premagala Ferrotehno z 19:13 ter osvojila pomembni točki v borbi za obstanek v ligi. Strelke za Polano: Horvatova 7, Gam-zetova 4, Kavaševa in Vugrinčeva po 3 ter Hozjanova m Laslova po 1. V naslednjem kolu igra Polana doma z Branikom.
V tekmovanju druge republiške ženske rokometne lige — vzhod je Beltinka premagala Lisco z 21:20. Strelke za Beltinko. Kociprova 8, Baševa in Toplakova po 4. Radgona pa je izgubila z Račami z 18:25. Najboljši strelki: Petkova 10 in Maukova 6. V moški konkurenci je Krog igral z vodilnim Branikom 22:22. Strelci: Titani5, Ben o in Varga po 4. Radgona je izgubila s Šempetrom 18:24. Najboljši strelec je bil Grah s 6 goli. Bakovci so premagali Aero Celje, Ormož pa Toko iz Črenšovec.
t—KOŠARKA------------—------------- ~
Zmaga šele v podaljšku
Induplati Mengeš šele v podaljšku s 64:61.
tekma končala 54:54, čeprav so Sobočanke v	del« ^odt
za 12 točk. Koše za Pomurje so dosegle: Kosijeva 23 Kolarje 14, Korenova 12, Kardoševa 8, Geričeva 5 m Koroščeva 2
V tekmi za vstop v prvo republiško moško košarkarske g J Šentjur premagal Pomurje iz Murske ?°bote ®	, A Gomboc
Pomurje: Juteršnik 29, Roškar 19, Banič 16, Andrejek 9, Gomboc 4, Tušar 3 ter Tinev in Marinič po 2.
RD LJUTOMER
Tekmovanje za ribiškega carja
Ribiška družina Ljutomer, ki je zelo aktivna, ima za letos sprejet bogat program dela. Sodelovali bodo na vseh pomurskih, republiških in državnih tekmovanjih, hkrati pa so tudi organizator družinskega, pomurskega in republiškega tekmovanja. Njihova želja je, da bi ponovili lanskoletne uspehe, ki so bili zavidanja vredni. Že v soboto, 11. aprila, ob 9. uri bodo organizirali pri tretjem ribniku odlov rib, ki jih lahko dobijo po ceni 1.200 dinarjev po kg vsi krajani. V ponedeljek, 27. aprila, pa bodo pripravili ob jezeru v Gajševcih družinsko tekmovanje za ribiškega carja, kamor vabijo tudi vse člane družine.
STRELSTVO
Noršinci prvi v Štorah
Strelska družina Kovinar iz Štor je organizirala peto tekmovanje v streljanju z zračno puško za prehodno trofejo Li-varja-železarja. Sodelovalo je 16 ekip iz Slovenije. Med njimi so bili tudi strelci Norsi-nec, letošnji republiški prvak, in se lepo odrezali, saj so s 1099 krogi zasedli prvo mesto. Posamezniki pa so zadeli naslednje število krogov: Branko Bukovec 376, Janez Horvat 363 in Štefan Balaško 360 krogov. Tekmovanje je bilo dobra priprava za državno prvenstvo, ki bo v soboto in nedeljo v Sarajevu.
KEGLJANJE
Radenska peta
Končano je bilo zadnje kolo, tekmovanja v republiški moški kegljaški ligi. Radenska je v Medvodah premagala Hidro s 5106:5104 podrtimi keglji. Najboljši v ekipi Radenske je bil tokrat Miro Steržaj z 907 podrtimi keglji pred Harijem Steržajem 906, Kovačičem, 844, Drvaričem, 824, Kučanom, 816 in Horvatom, 813 podrtih kegljev. Radenska si je tako zagotovila peto mesto in ji ni potrebno dodatnih iger za obstanek v ligi.
Gradis	14	11	0	3	22
Tekstina	13	9	0	4	18
Konstruktor	14	9	0	5	18
EMO	13	8	0	5	16
RADENSKA	14	7	0	7	14
Hidro	14	-5	0	9	10
Slovan	14	5	0	9	10
Fužinar	14	1	0	13	2
F. K.
Nafta četrta v Čakovcu
V počastitev osvoboditve Medžimurja je bil v Čakovcu kegljaški turnir, na katerem je sodelovalo 15 ekip, med njimi tudi ekipa Nafta iz Lendave. S 795 podrtimi keglji je Nafta zasedla četrto mesto. Tekmovali so v borbenih partijah.
V tekmovanju prve medžimurske kegljaške lige je Bratstvo iz Kotoribe premagalo Nafto s 4.774:4.648 podrtih kegljev. Najboljši v ekipi Nafte je bil Vučko s 823, Peric 754 in Kerman 751 podrtih kegljev.	-mž-
- ŠAH-----------------------
Zmagal Gerenčer
Na aprilskem mesečnem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo 7 tekmovalcev. Zmagal je Gerenčer s 5 točkami pred Božičem 4,5, Hajošem in Žilavcem po 4, Brozovičem 2, Huzjanom 1,5 in Ivancem brez točke.	J. G.
PNI			
Rezultati —<• 12. kolo			
Veržej: Bakovci Dobrovnik : Turnišče			1:1 2:3
Renkovci: Polana Hotiza : Beltinka			1:1 2:3
Rakičan : Grenšovci			0:0
Odranci: Tišina			1:2
Beltinka	12 9 2 J	34:16	20
Veržej	12 5 6 1	25:16	16
Dobrovnik	12 7 2 3	25:18	16
Tišina	12 8 0 4 32:22		16
Črehšovci	12 5 4 3 25:22		14
Turnišče	12 4 2 6 31:40		10
Odranci	12 3 3 6 21:25		9
Polana	12 3 3 6	12:18	9
Renkovci	12 3 3 6	16:23	9
Bakovci	12 2 5 5	14:21	9
Hotiza	12 2 4 6	19:24	8
Rakičan	12 2 4 6 20:29		8
1. MNL MS			
Rezultati — 12. kolo			
Radgona : Cankova			2:1
Apače : Tešanovci			2:3
Gančani: Lipa		0:3	
Garda : Ljutomer		3:2	
Ižakovci: Filovci		5:0'	
Tromejnik: Dokležovje			1:6
Dokležovje	12 12 0 0 50:16		24
Lipa	12 714 29:18		15
Garda	12 7 0 5 29:23		14
Tromejnik	12 6 2 4 22:22		14
Ižakovci	12 5 2 5	26:19	12
Tešanovci	12 5 2 5	20:26	12
Radgona	12 5 1 6	17:22	11
tjutomer	12 3 3 6	16:20	9
Filovci	12 4 1 7	16:29	9
Cankova	12 2 4 6	19:25	8
Gančani	12 4 0 8	19:26	8
Apače	12 4 0 8	18:35	8
NOGOMET
Zmaga Mure in poraz Nafte
V tretjem spomladanskem kolu slovenske nogometne lige je soboška Mura doma premagala Vozila iz Nove Gorice z rezultatom 3:1. Strelca'golov sta bila Skaper 2 in D. Jaušovec. Mora je z 20 točkami na četrtem mestu. V naslednjem kolu pa igra z Elkrojem v Mozirju.
V tekmovanju območne slovenske nogometne lige — vzhod pa je Partizan Slovenj Gradec premagal lendavsko Nafto s 3:1. Častni zadetek za Nafto je dal Gašpar. Nafta je z 19 točkami druga.
ODBOJKA
LJUTOMER VODI PRED ZADNJIM KOLOM
Odigrano je bilo predzadnje kolo tekmovanja v drugi republiški moški odbojkarski ligi — vzhod. V pomurskem derbiju sta se pomerili ekipi Ljutomera in Radenec. Zmagali so Ljutomerčani s 3:0. Pomurje pa je v Murski Soboti premagalo Stronjsko reko s 3:2. Odbojkarice iz Ruš pa so v Murski Soboti premagale Pomurje s 3:1.
Po predzadnjem kolu vodi Ljutomer z dvema točkama prednosti in je tako zelo blizu uspehu, da postane zmagovalec in se uvrsti v prvo republiško ligo. V zadnjem kolu Ljutomerčani gostujejo v Braslovčah, kjer pa ne bi smeli izgubiti srečanja. Njihov tekmec Stronjska reka pa igra doma z ekipo Franja Malgaja .
-STRELSTVO
Najboljši domačini
V počastitev H. praznika je bilo v Vidmu ob Ščavnici tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 11 ekip iz radgonske občine. Zmagala je prva ekipa SD Jovo Jurkovič z 818 krogi pred drugo ekipo, 794, prvo ekipo Elrada, 777, drugo ekipo, 746, in Avtoradgono, 730 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Stanko Rojko z 277 krogi pred Antonom Kocbekom 273, Brankom Korošakom 271, Jankom Strgarjem 268 in Alojzem Šijancem (vsi JJ) 264 krogov.
SCT in Noršinci prvaka
Končano je bilo zadnje kolo v občinskih strelskih ligah Murska Sobota. V A ligi je zmagala SD SCT Murska Sobota (15663 krogov) z 20 točkami pred Grafičarjem, 18, ABC MI, 17, Gančani, 16, Krko Šalovci, I S, Sebeborci, 14, Boris Kidričem, 10 ter Graničarjem in Gede-rovci po 6, Tromejnikom in Goričkim Kančevci po 4 ter J. Talanjijem 2 točki. V B ligi je zmagala druga ekipa Noršinec (15140 krogov) s 171 točkami pred drugo ekipo Panonije, 163, drugo ekipo Tišine,. 144, drugo ekipo Cankove, 117 tretjo ekipo Noršinec, 114, drugo ekipo Gančan, 97, Obrtniki, 94, ŠK Beltinci, 88, Andrejci, 79, Upokojenci, 70, Bakovci, 68, točk itn. Najboljši posameznik je bil Franc Štefanec (SCT) s 3964 krogi pred Cvetko Rengeo (Nor.), 3960, Štefanom Maj-cem (Graf.), 3922, Marjanom Madjarjem (ABC), 3913, in Marjanom Balažičem (Gančani), 3906 krogov. V občinski •pionirski ligi so zmagali Noršinci (7158 krogov) s 136 točkami pred Šalovci, 111, Tišino, 104, ABC MI, 91, Cankovo, 90 točk itn. Med posamezniki je zmagal Branko Balažič s 1885 krogi pred Zoranom Horvatom, 1863, Igorjem Kovačičem (vsi Nor.), 1853, Francem Slavičkom (Šalovci), 1729, in Borisom Škedljem (ABC), 1726 krogov.
II. MNL MS
Rezultati — 14.
Vrelec: Grad Romah: Serdica Prosenjak.: Bertonci Rogašovci: Križevci Šalovci: Bogojina Selo: Puconci Puconci Hodoš Prosenjak. Rogašovci Šalovci Vrelec Bogojina Romalj Selo Serdica Grad Križevci Bratonci
kolo
4:0
3:4
3:0
11:0
7:4
3:6
13	12	0	I	54:16	24
12	9	2	I	44:20	20
13	8	3	2	31:18	19
13	8	1	4	50:21	17
13	7	2	4	31:23	16
13	6	I	6	33:29	13
13	6	I	6	30:32	13
13	5	2	6	35:40	12
13	5	1	7	33:37	11
13	3	3	7	16:28	9
13 3 1 9 19:43 7
13	1	2	10	20:51	4
13	1	1	11	17:55	3
Odbojkarji pomurskih klubov uspešno tekmujejo v drugi republiški ligi — vzhod.
MARATON TREH SRC 87
V Radencih tudi tek cicibanov
Bliža se letošnji, sedmi tradicionalni MARATON TREH SRC v Radencih, ki bo 18. aprila pred hotelom Radin. Gre za eno najbolje organiziranih množičnih tekaških prireditev v naši državi, ki privablja tekače iz raznih krajev Jugoslavije in celo tujine. Organizator prireditve — Turistično društvo in Partizan Radenci — se je tokrat odločil, da bo pripravil poseben tek najmlajših, MARATON CIClBANOy, ki bo ob 11. uri. Tako bodo dobili možnost teka tudi tisti, katerih nastop je bil vsako leto vprašljiv. Tokrat bodo tekli predvsem cicibani iz Radenec ha 500 ali 600 metrov dolgi progi. V Radencih bo torej pravi tekaški praznik in bodo na svoj račun prišli ne le tekači, temveč tudi drugi obiskovalci Radenec. Med prireditvijo bodo pripravili tudi pester zabavno-kulturni program, v katerem bodo sodelovali pihalna godba Rudar iz Titovega Velenja, mažoretke Mure iz Murske Sobote, prleški maratonec Marko Kočar, ki piše pesmice v narečju, in še nekateri drugi. Poleg tega bodo pomurski obrtniki na stojnicah ponujali izdelke domače obrti. Poskrbljeno pa bo tudi za lačne in žejne.
In kdo so bili dosedanji zmagovalci in zmagovalke malega in velikega maratona treh src v Radencih? V malem maratonu na 21 km so doslej pri moških zmagali: Mirko Vindič (dvakrat) ter Janko Smole, Marjan Krempal, Peter Svet in Milan Balek po enkrat. Pri ženskah pa je trikrat zmagala Andreja Šverc, po enkrat pa Maja Kristl, Marjana Babič in Vesna Kočevar. V velikem maratonu na 42 km je pri moških dvakrat zmagal Marko Dovjak, po enkrat pa Milan Kotnik, Janez Falež, Pavel Močnik in Dušan Mravlje. Med ženskami je dvakrat zmagala Rezi Filipič, po enkrat pa Tatjana Golež, Tina Modic, Tatjana Jesenko in Maja Kristl.
F. Maučec
VESTNIK 9. APRILA 1987
STRAN 19
Radijski in televizijski spored od 10. do 16. aprila
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
I RADIO
MURSKA SOBOTA I MURSKA SOBOTA I MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad — oddaja za mlade (v rom-ščini), 17.30 — Glasba, reklame, glasba, 18.00 — 21 232 — reklamno-glasbe-na oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Tednik. 11.00 G. Torrente Ballester: Sonce in sence, 8. del. 16.30-23.55 Teletekst RTV Ljubljana. 16.45 Mozaik — ponovitev. 17.15 Poročila. 17.20 Makedonske ljudske, otroška oddaja TV Skopje. 17.50 Fračji dol, 9. del ameriške mladinske nanizanke. 18.15 Kidričevi nagrajenci 87. 19.00 Danes. 20.05 E. Gowans: Srce gorate dežele, 2. del. 21.05 Po sledovih Slovencev v svetu VIL: Ameriški Slovenci in 2. svetovna vojna. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Povračilo, avstralski film..
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 . Saram — baram, otroška oddaja TV Skopje. 18.00 Znanost. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Piknik v Rogaški Slatini, 1. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran, prenos iz KDIC. 22.00 Moški in ženska, francoski film.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.45 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Hobotnica, 21.05 Ikarov let (kviz), 22.00 Dnevnik, 22.20 Gost urednik, 23.50 Mali koncert.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.25 Moda, 22.10 Umetnine.
Drugi program
16.30 Hotel, 17.15 Svet živali, 18.00 Tednik, 18.30 Kung fu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Po sledeh avstrijstva v Italiji, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Šport.
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.35 Prob-ni posnetek, pon. TV filma. 11.25 Telovadba za invalide. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Letni kolobarji, za' upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.0Q Okno, služnostni spored. 19.00 Samo za besedo! 19.30 TV dnevnik. 20.05 Lekcija iz plavanja, veiški film. 21.15 V imenu madžarskega ljudstva, dokumentarni film. 22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
14.V0 Tv novice, 14.10 Moja beseda, 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi, dokumentarec: Svet ki izginja, 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Evin vek — telefilm, 20,25 Tv novice, 20.30 Nibelun-ški prstan — Richard Wagner, prolog in trije dnevi — Walki-ra, Orkester in zbor Bayreuth-skega festivala dirigira Pierre Boulez, igrajo: Peter Hoffman, Matti Salminen, Gwentin Jones, 22.10 TVD Vsedanes, 22.20 Walkira — nadaljevanje
10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30. — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža: Z obiskovalci po radgonskem gradbenem sejmu, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 —
Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21 232)
TV LJUBLJANA
7.45—12.06 m
15.55-23.10 Teletekst RTV : Ljubljana. 8.00 Poročila.
8.05 Radovedni taček, — »srce«, 6. del otroške nanizanke. 8.20 Pamet je boljša kot žamet. 8.25 Prežihov Voranc: Solzice, otroška oddaja. 8.50 Zadnje poletje otroštva, ponovitev 1. dela. 9.20 Tedenski zabavnik, 4. oddaja TV Sarajevo. 10.25 Folklorni ansambel La Ca-pouliero. 11.10 Televizija zvezd, ponovitev kontaktne oddaje. 16.10 Poročila. 16.15 Moj družabnik, mladinski film. 17.55 Zdravilne vode: Istarske toplice. 18.25 Da ne bi bolelo. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Moški imajo raje plavolaske, ameriški film. 21.55 Tv dnevnik. 22.10 S. Sheldon: V pričakovanju jutrišnjega dne.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 14.00 Ponovitve, 15.30 Poročila, 15.35 Tv koledar, 15.45 Glasbena oddaja, 16.15 Sedem tv dni, 17.00 Semdurg (film), 18.30 Prisrčno vaši, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje (nadaljevanka), 21.05 Frankenstein mlajši (film), 22.45 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Presneta sedmica (show), 21.50 Mike Hammer, 22.35 Kabaret, 23.35 Zabavna oddaja.
TV MADŽARSKA
8.05 Kviz iz matematike za šolarje. 8.35 Plavanje. 9.35 Življenje na zemlji, pon. 10.30 Parketni podij. 11.05 Gospod iz Epsoma, pon. filma. 12.55 Videoton—Eger, nogomet. 14.50 Dokumentarni film. 15.40 Barkochba. 16.20 Pop glasba. 17.00 Dnevnik. 17.20 Letalci. 18.45 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Moj svak, zakotni pisar, amer. film. 22.10 Mojster in njegov učenec. 22.40 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice, 14.10 Alpe Adria music festival Luciana Minghettia, 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi, dokumentarec: Divji svet živali, 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela, 19.00 Vse knjige — novosti na knjižnem trgu, 19.30 TVD Vsedanes, 19.45 Časovni stroj — pregled zgodovine, 20.25 Tv novice, 20.30 Življenje Antonia Gramscia — Vzgoja — 1. del nadaljevanke v 3. delih o življenju in delu A. Gramscia, 22.00 TVD Vsedanes, 22.10 Čar
nepredvidenega
telefilm,
22.40 Zdravnik in pacient — • oddaja o medicini, 23.20 Novi Pacifik — dokumentarec — 1. del, 8. nadaljevanj o življenju, delu, filozofiji, naravnih fenomenih narodov na Pacifiku
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21 232)
TV LJUBLJANA
7.40-13.05 in
15.05-22.55 Teletekst RTV Ljubljana. 8.55 Poročila. 9.00 Živ žav: Risanke, Indijanske legende. 9.55 Lutke in lutki. 10.00 Fračji Dol, ponovitev 9. del. 10.25 S. Sheldon: V pričakovanju jutrišnjega dne, ponovitev 1. dela. 11.25 Celjski inštru-mentalni kvintet. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 15.00 Malu, 11. del brazilske nadaljevanke. 16.10 Poročila. 16.15 Ženska iz Kentuckyja, ameriški film. 17.45 Tv kavama.
19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 M. Krleža — L Štivičič: Potovanje v Vuč-jak, 11. del nadaljevanke TV Zagreb. 21.10 Zabava-vas Neda Ukraden. 21.35-Mednarodno prvenstvo' Ljubljane v športni gimna-> stiki. 22.05 Športni pregled,-22.50 Poročila.
TV ZAGREB
Prvi program
10.15 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 13.30 Izobraževalna oddaja, 14.00 Kolumbo, 15.00 V nedeljo, 16.55 Človek, ki je ubil Liberty Va-lanca (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pisma, 21.00 Zabavna oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.05 Športni pregled, 22.50 Ljubezen na poti.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.00 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Utrip srca (tv film), 21.45 Imate radi klasiko?, 23.05 Priče časa Drugi program
9.00 Matineja,
14.40
Otroški in mladinski spored, 17.00 Šport, 20.15 Anno Domini (film), 22.00 Dinastija, 22.45 Šport, 23.05 Nezvesta ženska (film),
TV MADŽARSKA
9.10 Za otroke. 10.30 Lastovke in frklje, 3. del. 10.55 Ž. rokomet. 15.55 Let brez kril, nizozemski film. 15.55 Moda ’87. 16.25 Knjige pred kamero. 17.15 Delta, znanstveni poročevalec. 17.45 Oglejmo si skupaj. 18.30 Od pravljice do pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Margit Gašpar: Država sem jaz, TV igra. 21.30 Telešport. 22.45 Poročila.
TV KOPER
14.00 Športno popoldne,.. 19.00 Primož Trubar — 2. del tv1 nadaljevanke, 20.10 Landini Consort — baročna glasba, 20.30 Sedemdni — tedenski zunanjepolitični pregled, 21.00 Življenje in smrt Penelope — 5. del Tv nadaljevanke, 22.00 Čar
nepredvidenega
telefilm,
22.30 Veliki režiserji — telefilm, 23.30 Na robu mesta — alkoholizem
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Šport, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Iskanje-znanje-ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Zrcalo tedna. 10.20 Policijska zgodba, italijanski film. 16.45—23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 17.00 Tv mozaik — ponovitev. 17.20 Poročila. 17.25 Radovedni taček, 7. oddaja »konj«, otroška nanizanka. 17.40 Pamet je boljša kot žamet. 17.45 Zadnje poletje otroštva, 2. del mladinske nadaljevanke. 18.15 Glasbeni ropot. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 R. Božič: Tisto malo srca, drama TV Sarajevo. 21.25 Glasbeni večer — spomini na skladatelja (ob 85. letnici D. Švara). 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Rdeče Trbovlje, dokumentarna oddaja.
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 Dober dan, šport. 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Grimmove pravljice, otroška oddaja. 17.45 Igrarije, otroška oddaja. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Paralele, zunanja politika. 20.30 Mali koncert. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Domači kino: Otroci raja, II. del francoskega filma. 22.35 Znanost.
/O ljubljanska banka'
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.00 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika skupnosti varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zločinci (drama), 20.45 Svetovni izziv, 21.35 Videogodba, 22.05 Dnevnik, 22.25 Znanstveni grafit.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami vice, 22.10 Usoda, ki prihaja iz genov, 22.55 Svinčena noč (tv film.)
Drugi program
. 17.30 Kemija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Otok Kora-lov (film), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mozart in Meisel, 21.15 Čds v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Shilling,
TV MADŽARSKA
NI SrOREDA
TV KOPER
14.00 Tv novice, 14.10 Moja beseda, 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi, 17.30 Start, 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov oddaja v živo, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Športni pregled, 20.25 Tv novice, 20.30 Film: ženska je ženska / komedija, igrajo: Jean Claude Brialy, Jena Paul Belmondo, režija: Jean Luc Godard, 22.00 TVD Vsedanes, 22.10 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini, 22.50 Hazel — telefilm, 23.40 Baletni večer: Povodni mož, koreografija:1 Vojko Vidmar, plešejo: Vojko Vidmar in Sanja Neškovič
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo..., 17.30 -r- Glasba-re-klame-glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Šolska TV — Vesolje: Rob večnosti. 11.00 Jezikovni utrinki. 11.05 Angleščina VI. 11.35 Francoščina V. 16.00-22.45 Teletekst RTV Ljubljana. 16.15 Tv mozaik — šolska TV — ponovitev. 17.20 Poročila. 17.25 A. Brvar — L Pedi-ček: Domača naloga, otroška oddaja. 17.45 Ex libris M&M, ponovitev 4. oddaje. 19.00 Danes: 19.30 Tv dnevnik. 20.05 A. Hailey: Močno zdravilo, 2. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Aktualno — teme in dileme: Jugoslovansko kmetijstvo še ni našlo svoje poti.
Oddajniki II. TV mreže:
16.30 Play off v košarki, polfinale — 3. tekma. Tuji jeziki (samo za Lj 2). 18.00 Angleščina VI. 18.30 Francoščina V. 19.00 Videogod-ba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ko se korenin zavemo: Oblast ljudstvu, 11. epizoda ddkumentarne serije. 21.00 Narodna glasba. 21.45 Žre-ibanje lota.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.15 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dragulji v kroni, 21.05 Teme in dileme, 22.35 Dnevnik, 22.55 Via satelit.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.10 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Anno Domini (film), 21.55 Titanic (film), 23.20 Balet.
Drugi program
17.00 Mreža (dok. film), 17.30 Usmeritev, 18.00 kviz, 18.30 Koralni otok, 19.30' Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.55 Nogomet, 23.20 Ceste San Francisca.
TV MADŽARSKA _
„ TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV, priporočamo posneti. 9.55 Delta, pon. 10.20 Moška zabava, češki TV film, pon. 16.50 Spored za 3 dni. 16.55 Za najstnike. 17.45 Koledar 1987, magazin. 18.40 Mini studio ’87, 18.45 V 80 dneh okoli Zemlje, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Osem letnih časov, 4. del TV serije. 21.10 Studio ’87, kulturni, tednik. 22.10 Studio mladih umetnikov. 22.45 TV dnev-. nik.
TV KOPER
14.00 Tv novice, 14.10 Moja beseda, 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi, dokumentarec: Divji svet živali, i 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Mesto danes, 19.55 Evin vek — telefilm, 20.20 Loto — žrebanje, 20.25 Tv novice, 20.30 Film: Živi, dekle živi / drama, igrajo: Aldo Reggiani, Pilar Velasques, režija: Lorenzo Artale, 21.45 TVD Vsedanes, 22.00 Film — nadaljevanje, 22.30 Košarka: jugoslovansko prvenstvo — play off, 23.40 Jazz na ekranu
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glas-ba-reklame-glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Najlepše želje š čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Integrali. 10.40 R. Božič: Tisto malo srca, dra-
ma
Sarajevo.
14.45-23.10 Teletekst RTV Ljubljana. 15.00 Ljubljana: Evropska super liga v namiznem tenisu Jugoslavija—Madžarska, prenos. 17.25 Poročila. 17.30 L. Suhodolčan: Primožev dnevnik, 7. del otroške nadaljevanke (ČB). 18.15 Skrivnosti morja, 10. del dokumentarne serije. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Mednarodna obzorja: Filipini. 20.50 Film tedna: Ciklus kanadskega filma — Anne Trister. 22.35 Tv dnevnik. 22.50 Okrogla miza: Izročilo Čebin.
/O yubljanska banka ।
Pomunk* bank*
TV ZAGREB ,
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.40 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika kralovških, siških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kino — oko, 22.35 Dnevnik, 22.55 Zabavna oddaja.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ledena postaja Zebra (film), 22.35 Irski intermezzo (film),
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Koralni otok, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Očka ne bo sodil (dok. film), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal,
govori,
21.45 Mrtvaški
22.35 Videoteka.
9.00 Glasba s programa Intervizije. 9.55 Banda Črne mačke, pon. sovjetske kriminalke. 15.50 Kviz iz matematike za šolarje. 16.20 Tretji kanal. 17.10 Sit, sit, hura, 1. def. 15.55 Studio za kratke filme. 19.30 TV dnevnik. 20.05 To je Pele, brazilski film. 21.10 Narodna za orkester. 21.15 Če je vam po volji ali pa ne, TV variacija drame Zs. Re-menyika. 22.40 Glasba ... 23.20 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice, 14.10 Moja beseda, 15.25 Program za otro-,ke: risanke in telefilmi, dokumentarec: Divji svet živali, 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Evin vek — te-' lefilm, 20.25 Tv novice, 20.30 Na moj način — Gigi Proietti, 21.45 TVD Vsedanes, 22.00 Ljubiti naravo — dokumentarec, 22.25 Vitezi neba — telefilm, ,23.00 Istra Nobilissima, 23.30 Pesmi in plesi južne Amerike
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in' pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — O kulturi, 17.30 — Glasba-rekla-me-glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — MIŠ-MAŠ, 18.30 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
10.00 Šolska TV - Kaj je film: Filmski igralec. 11.00 Zgodnja zmrzal — ponovitev ameriškega filma. 16.10-22.45 Teletekst RTV Ljubljana. 16.25 Šolska TV — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Arhar—Ogorelec: Uganke med nitkami, otroška oddaja. 17.45 Bilo je ... Šola za junake: Tito, oddaja za mlade. 18.15 Čas, ki , živi: Nič več strogo zaupno. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnev-1 nik. 20.00 Tednik. 21.10 G. Torrente Ballester: Sonce in sence, 9. del španske nadaljevanke. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Okrogla miza: Izročilo Čebin.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Smogovci, otroška oddaja. 18.00 Kulturna dediščina, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.45 Poročila. 20.55 Dokumentarni večer 22.25 Branje.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.55 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 20.55 Izbrani trenutek, 21.05 SOS Titanic (film), 22.45 Dnevnik, 23.05 Via satelit.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.10 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Veliki Grk (film), 22.00 Strasti (dok. film), 22.30 Ljubezen brez besed (film).
/O ljubljanska banka
Ptxnur»k« banka
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor, zdravniški nasveti. 9.15 Rožnati pelikani, 1. del bolgarske kriminalke. 16.40 TV borza. 16.50 Sit, sit, hura, 2. del. 17.35 Perpetuum mobile, tiskarna. 18.15 Telešport. 18.45 Rožnati panter, risan-' ka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dramatiki, F. Karinti. 21.00 Panorama, politični magazin. 22.05 Psi, mini musical. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice, 14.10 Moja beseda, 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi, dokumentarec: Divji svet živali, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, ljubezen lepe, mlade in bogate Patrizte in Carlosa, sina revnih staršev, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Evin vek — telefilm, 20.25 Tv novice, 20.30 Film: Tujska legija / avanturističen, igrajo: Alan Lad, Richard Conte, režija: Joseph Pav-ney, 22.00 TVD Vsedanes, 22.10 Zločin proti državi — 2. del tv nadaljevanke, 23.15 Istra Nobilissima, 23.45 Vitezi neba — telefilm
STRAN 20
VESTNIK 9. APRILA 1987
Kino
KINO PARK MURSKA SOBOTA
2.	aprila ob 17. uri am. glasbeno-plesni film NAJSTNICE
2.	aprila ob 19. uri nemško-it. akcijski film POKLIC KOMANDOS
3.	aprila ob 17. uri am. glasbeno-plesni film NAJSTNICE
3.	aprila ob 19. uri nemško-it. akcijski film POKLIC KOMANDOS
5.	aprila ob 15. uri am. glasb.-ple-sni film NAJSTNICE
5.	aprila ob 17. in 19. uri nemško-it. akc. film POKLIC KOMANDOS
6.	aprila ob 16. in 19. uri britanska drama-spektakel POT V INDIJO
7.	aprila ob 17. in 19. uri am. znan.-fant. film VRNITEV V PRIHODNOST. Režija: Robert Zemeckis, producent in sodelaveedc Steven Spielberg
8.	aprila ob 17. in 19. uri it. vestern BELL STAR
9.	aprila ob 17. uri it. vestern BELL STAR
9.	aprila ob 19. uri domači film SREČNO NOVO LETO ’49
Velika »zlata arena« za najboljši domači film leta 1986
Prodam
VINOGRAD V LENDAVI (vo dovod), parcela za gradnjo hiše, asfalt do parcele, prodam. Vili Svetanič, Lendava, Župančičeva
6. M-15181
SADILNIK ZA KORUZO prodam. Naslov v upravi lista. M-15182
PRAŠIČE ZA ZAKOL IN ČR-PALKO ZA GNOJNICO na motorni pogon ter mrežo za koruznjak prodam. Kupšinci 16, telefon: 24 258. M-15183 MOTOKULTIVATOR HONDA F 600 s prikolico in frezo na pogonskih kolesih prodani. Janjič, Prosenjakovci 71, telefon: 72 717. M-15184
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) in litoželezno kopalno kad prodam. Elektfo-mehanika, Bertalanič, Lendavska 26, ali Horvat, Murska Sobota, Cvetkova 18. M-15187
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, uvožen, z deklaracijo, prodam. Naslov v upravi lista. M-15188
AMI 8, registriran, prodam. Marjan Župec, Stogovci 6, p. Apače. M-15189
TRAKTOR ZETOR 4712 pro dam. Telefon popoldne: 25 588. M-15190
OLTOV PLUG, 10-colni, dobro ohranjen, prodam. Dankovci 30. M-15191
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Gomboc, Cankova 85. M-15192
KRAVO, staro šest let, brejo pet mesecev, prodam. Kobilje 60. M-15193
GOZD PRI MARTJANCIH, 45 arov, prodam. Telefon zvečer: 23 932. M-15194
RENAULT 4, letnik 1977 (tudi po delih), prodam. Rakičan, Panonska 37. Telefon: 24 052. M-15195
4	BLATNIKE ZA CITROEN GS, rezervoar za gorivo in druge dele prodam. Podgradje 7 a, p. Ljutomer. M-15196
DIANO 6Č, november 1978, prodam. Križevci 69 v Prekmurju. M-15197
AMI 8, registriran do februarja 1988, ugodno prodam. Drago Flisar, Tešanovci 30. M-15198 TRAVNIK MED HOTIZO IN KAPCO, površina 32 arov, prodam. Velika Polana 20. M-15201 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 16. M-15202
LADO S, letnik 1984, prodam. Lešane 1, p. Apače. M-15203 VRTNO KOSILNICO PANONIJA in škropilnico na kolesih prodam. Telefon: 23 278 — popoldne. M-15204
FIAT 124, ŠPORT KUPE, v celoti obnovljen, prodam. Borut Flisar, Martjanci 74. M-15205 MINI MORRIS, odlično ohranjen, prodam. Dolnja Bistrica 92. M-15206
STEREO RADIO REKORDER HITACHI (42 W), gramofon tu-rando t 41 (2 x 25 W) in zvočnike iskra hi-fi, 2 x 70 W, pro
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavn’ urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernard'' Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 4.000, letna naročnina za delovne organizacije 11.000 din, letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18. am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 200 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
dam. Gaber, Murska Sobota, Stara 10, telefon: 25 487. M-15210
BARVNI TELEVIZOR prodam Ogled po 15. uri. Cankarjeva 24. M-15211
RENAULT 4 TLS, dobro ohranjen, prodam. Halb, Pertoča 63, telefon do 15. ure: 22 210. M-15217
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika), prodam. Jože Kuzmič, Murska Sobota, Kroška 8. M-15218
FIAT 126 P, letnik 1981, v dobrem stanju, prodam. Ogled po 19. uri. M. Sobota, M. Kuzmiča 38. M-15219
OPEL ASCONO 1.6 S, pet vrat, letnik 1983, prodam. Telefon: (063) 22 466. M-15220
FERGUSONOVE PLUGE IN KABINO prodam. Štefan Cigan, Črenšovci 37 d. M-15222
GS CLUB, letnik 1975, prodam. Gornji Petrovci 81, telefon: 78 044. M-15223
KROŽNE BRANE, 20 diskov, prodam. Telefon: 72 610. M-15224
REGAL, sedežno garnitura, mizo in šest stolov prodam. Telefon po 19. uri: 21 688. M-15225 ZASTAVO 750, letnik 1983, dobro ohranjeno, prodam. Lipa št. L M-15226
DVOSOBNO STANOVANJE IN GARAŽO TRIPLEX prodam. Informacije od 16. do 19. ure: Brežnik, Murska Sobota, Štefana Kovača 11. M-15227 TRAKTOR URSUS, 35 KS, 700 delovnih ur, prodam ali zamenjam za večjega. Štefan Kisilak, Zenavlje 34. M-15228
NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročilo sprejema in daje vse informacije: Anica Lackovič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71 434. M-15138
Kam na kozarček in pizzo na Hotizo v osmico
OSEBNI AVTO ZASTAVO 101, letnik 1976, registriran do novembra 1987, prodam. Slavko Maučec, Kobilje 186. M-15229 PASJE KOŽE za raznovrstne bobne in opremo za konje prodam. Naslov v upravi lista. M-15231
FIAT 750, letnik 1973, neregistriran, vozen, tudi po delih, ugodno prodam. Slavinec, Slamnjak
5	, Ljutomer. IN-19961
KOSILNICO MAG RAPIT 101, dolžina kose 120 cm, in motorno žago HOMELITE, tip 350, z manjšo okvaro, prodam. Rudi Šipoš, Puževci 49. M-15233 KRAVO, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Skakovci 24. M-15235
LADO 1500, letnik 1981, prodam. Nemčavci 35 b, telefon: 24 397. M-15236
MALE PUJSKE IN BARVNI TELEVIZOR, nemški, prodam. Telefon: 71-370. M-15237 TRAKTOR IMT 560 prodam. Naslov v upravi lista. M-15238 SEDEŽNO GARNITURO (pet foteljev) prodam. Marjetica Fujs, Staneta Rozmana' 6, telefon: 24-936 — popoldan. M-15241 KORUZNJAK, dolžina 15 m, prodam. Satanovci 32. M-15242 TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Ludvik Jug, Šalovci 24. M-15243
HLEVSKI GNOJ prodam. Polana 25, p. Puconci. M-15245
FIAT 132, 2000, prodam. Zen-kovci 63, telefon: 76-860.' M-15248
OJAČEVALEC VERMONA, 100 W, z boksom, prodam ali zamenjam za COMBO. Rudi Potočnik, Vadarci 31. M-J 5250 KRAVO, staro šest let, prodam. Franc Muršič, Gibina 34, p. Ljutomer IN-19976
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1976, prodam. Stanko Lupša, Kokoriči 26, p. Križevci pri Ljutomeru, ali telefon dopoldan: 82-546. IN-19975
MOTORNO KOLO TOMOS 15 SLC, z dodatno opremo, prodam. Krog, Murnova 3. M-15254
OBRAČALNIK SRO 4450 prodam. Jožefa Filipič, Iljaševci 51, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19974
ROTACIJSKO KOSO SIP 135 IN OBRAČALNIK, vrtavka 220, vse novo, prodam. Navrič, Logarovci 38 a, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19977 SKOBELJNI STROJ, širina 50 cm, lesene konstrukcije, rabljen, za tri operacije (poravnal-ka, cirkularka, vrtalka), prodam. Karel Ouček, Černelavci, Zadružna 26, Murska Sobota, telefon: (069) 23-557. M-15251 ENOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG. T. VINKOVIČ, nov, prodam. Jože Čuk, Hrastje-Mota 70. M-15252
SENO, večjo količino, prodam. Sinic, Černelavci, Zadružna 24. M-15114
NEMŠKO MLATILNICO ROLAND, dobro ohranjeno (na 2 vreči, za proso, ajdo in druga žita), prodam. Korel Meterc, Zabreznica 17 C, Žirovnica, telefon: 064 80-479. M-OP
ZEMLJO NA RAZKRIŠKEM BREGU, 3,5 ara, primerno za poč. hišico, prodam. Telefon: 062 691-509. M-OP
TAM 2001 s kontejnerjem za čebele in 30 AŽ panjev prodam. Marjan Reiter, Logarovci 35 a, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19968
ZASTAVO 101, registrirano do decembra 1987, nov motor, prevoženih 4.000 km, blažilnike in drugo (tudi za rezervne dele) prodam. Telefon do 15. ure: 81-137. IN-19970
DVOSEDEŽNI MOPED pro dam. Novak, Razkrižje 56. IN-19971
MLADIČE - NEMŠKE OVČARJE,, čistokrvne, prodam. Telefon: 069 81-813. IN-19972 KRAVO, staro pet let, brejo sedem mesecev, prodam. Ivan Horvat, Žižki 62. M-15256 RENAULT 4, neregistriran, poceni prodam. Stanko Madjar, Večeslavci 99. M-15257 PLETILNI STROJ EMPISAL 313, japonski, in prikolico za avto, panonija, ugodno prodam. Murska Sobota, B. Ziherla 15, telefon: 22-572. M-15258 TOMOS T 4 S, kratka os, prodam. Naselje 14. divizije 3, telefon: 22-238. M-15259
JAWO 350, letnik 1983, ugodno prodam. Zorger, Grad 177. M-15260
MLADIČKA - DOBERMANA Z RODOVNIKOM, starega osem mesecev, prodam. Prvomajska 18,, telefon: 23-838. M-15261
ZASTAVO 750, karambolirano, prodam. Telefon: 26-325. M-15262
AVTOMATSKI SADILNIK ZA KROMPIR prodam. Lipovci 36, telefon: 71-144. M-15264 DVE BREJI KRAVI prodam. Krčmar, Renkovci 113, p. Turnišče. M-15265
PUCH EKSPRES, v odličnem stanju, prodam. Murski Črnci 2 b. M-15266
KROMPIR ZA KRMO ŽIVINI IN SEMENSKI KROMPIR poceni prodam. Turnišče, Pod logom 5. M-15267
PUJSKE PRODAM. Satahovci 33. M-15268
MOPED AVTOMATIK (3 A ML), malo rabljen, 750 km, prodam. Alojz Vidonj.i, Nuskova 23 M-15269
DVA PRAŠIČA (do 150 kg) prodam. Šalamenci 82. M-15270 PSA PRODAM. Franc Temlin, Puževci 2. M-15271
SADILNIK OLT ZA KORUZO, 4-vrstni, obračalnik SIP, MOPED M 4 in blatnik za kadett C, nov, prodam. Štefan Andrejč, Murski Petrovci 5. M-15272 ZASTAVO 101, neregistrirano, prvič registrirano leta 1976, ugodno prodam. Kuzma, Murska Sobota, St. Rozmana 3 a. M-15273
TOMOS AVTOMATIK prodam. Naslov v upravi lista. M-15274
HIŠO V DOBROVNIKU št. 294, dobro ohranjeno, primerno za kmetijsko ali obrtno dejavnost, ugodno prodamo. Možnost dokupa vinograda in njive. Infor
macije v Bogojini št. 62 ali po telefonu: 76-222. M-15276 NESNICE, mlade jarčice, pasma hisex, rjave, stare 12 tednov, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Fanika Stadler, gostilna, Bakovci, Soboška 4, telefon: (069) 76-121. M-19870
MALE PUJSKE PRODAM. Satahovci 4. M-15277
MEŠANI GOZD, I ha, prodam. Kuštanovci 34. M-15278 MOPED APN 4 in tovorni avto TAM 2000 prodam. Murska Sobota, Lendavska 59. M-15279 HLEVSKI GNOJ prodam. Franc Duh, Lipa 168. M-15280 NJIVO, 28 arov, prodam. Albina Glavač, Melinci 173. M-15281 KRAVO, brejo devet mesecev, in telico prodam. Žižki 70. M-15282
NIKJER CENEJE KOT V TRGOVINI Z RABUIENIM BLAGOM
— moška in ženska konfekcija
— akustika
— litoželezne in pločevinaste kopalne kadi
KOMISIJSKA TRGOVINA
Koloman Farič
Kidričeva 23
69000 MURSKA SOBOTA
DOMAČE RDEČE VINO prodam. Telefon: 22-508. M-15283 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, 16 x 600, in 5 rabljenih gum s platišči za prikolico tehnostroj, 750 x 16, prodam. Horvat, Skakovci 34. M-15284
FORD TAUNUS L 1600 pro dam. Bogojina 63. M-15285
GOLF JX, star pet mesecev, prodam. Vidonci 116. M-15286 GRADBENO PARCELO PRODAM. Predanovci 40. M-15287 MZ 125 HB, neregistriran, letnik 1977, vozen, prodam ali zamenjam za motor na 4 prestave. Šu-linci 72, p. Petrovci. M-15288 SENO, večjo količino, prodam. Križevci 22 a pri Ljutomeru. M-15289
DVOREDNI IZRUVALNIK KROMPIRJA, koso za traktor in uteži za traktor deutz prodam. Franc Zver, Lipa 120, p. Turnišče. M-15290
PRALNI STROJ GORENJE prodam. Vlaškalič, Murska Sobota, Vrtna 6. M-15291
HRASTOVA DRVA, večjo količino, prodam. Motvarjevci 58. M-15292
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK prodam. Sapač, Murska Sobota, Stara 3. M-15294
KMEČKO HIŠO NA 27-ARSKI PARCELI NA HOTIZI, s sadovnjakom, vodovod in elektrika, prodam. Vprašati: Hotiza 133. M-15295
TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Vidonci 45. M-15297 TRAJNO ŽARNO PEČ, dobro ohranjeno, in semenski krompir igor in dezire, poceni prodam. Lipovci 239. M-15300
RDEČE VINO, domače, 3001, prodam. Krožne brane na 20 diskov kupim. Magdalena Zadravec, Plitvički Vrh 48. GR-12920 MLADO KRAVO, staro pet let, plemensko, prodam. Jože Ker-biš, Boračeva 48. GR-12922 MOPED APN 4, generalno obnovljen, prodam. Cena 20 SM. Telefon popoldan: (069) 74 153. GR-12924
ZAMRZOVALNO OMARO, staro pet let, dobro ohranjeno, prodam. De Marija C.« o Radenci, Kidričevo naselje 6, ali po 19. uri telefon: 73 453. GR-12926 GUME ZA PRIKOLICO, 11, 5/80-15, dvoje, prodam. Noršin-ci 62. GR-15303
AVTO ZASTAVA 750 z rezervnim motorjem naprodaj. Cena po dogovoru. Štefan Kohek, Melinci 168. GR-15304
MOPED TOMOS AVTOMATIK prodam. Ivanič, Murska Sobota, B. Ziherla 22. GR-15305 OBRAČALNIK PANONIJA, malo rabljen, prodam. Rakičan, Zvezna 3. GR-15306
KOSILNICO BCS IN OBRAČALNIK SIP ter seno prodam. Mlajtinci 26, p. Martjanci. M-15307
TOMOS AVTOMATIK, star eno leto, ugodno prodam. Vprašati po 16. uri. Drago Jureš, Tišina 38. M-15308
DVE PARCELI, hrastove plohe in stare stvari prodam. Naslov v upravi lista. M-15309
ZASTAVO 101, 1. registracija 20. 6. 1984, prodam. Telefon od
6. do 14. ure: (069) 23 113. M-15311
KORUZO NA STORŽIH, MOPED APN-4 in kavč prodam. Andrejci 1. M-15312
VRSTNO HIŠO V 3. GRADBENI FAZI, novo, 250 m! stanovanjske površine, Finžgarjevo naselje v M. Soboti, prodam. Informacije po telefonu: 21 177. M-15313
ZASTAVO 101, letnik 1981, registrirano do 1988, nujno prodam. Lazar, Bakovci, Mladinska 30. M-15317
TRAKTOR URSUS 35, v do brem stanju, prodam. Janez Kovač, Trnje 20. M-15314
DVA RADIATORJA JUGO-TERM, 2 m x 0,90 in 2,60 m x 0,60 m, poceni prodam. Franc Košar, Hrastje-Mota 15, p. Radenci. M-15315 SLAMOREZNICO NA PU-HALNIK prodam. Renkovci 96. M-15316
ŠKODO 110 L, vozno, prodam. Šadt, Krajna 22 d. M-15318
ZASTAVO 750, starejši letnik, in kombinirani hladilnik prodam. Murska Sobota, Aškerčeva 1. M-15319
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in sadovnjakom, lahko tudi z obdelovalno zemljo, prodam. Informacije od 7. do 9. ure: telefon 061 322 869. M-15320
MOTORNO ŽAGO DQLPINA prodam. Satahovci 32. M-15323 IMT 540 prodam. Mlajtinci 34, telefon: 48 196. M-15324
KOSO ZA TRAKTOR POCENI PRODAM. Mlajtinci 13. M-15325
ENOREDNI TRGALNIK ZA KORUZO, žitno sejalnico in dvobrazdni plug, mešalnik za gnojevko in tridelno klinasto brano prodam. Drago Košar, Veržej, Frana Kovačiča 1. M-15326
KRAVO, staro 5 let, 9 mesecev brejo, prodam. Filo, Selo 37. M-MM
POSTELJO Z VLOŽKOM, nočno omarico, psiho, raztegljivi kavč za dve osebi in električni štedilnik ugodno prodam. Nikolaj Cmor, M. Sobota, Kocljeva 4, telefon: 24 240. M-15327
Naprodaj so naslednje nepremičnine:
— stavbno zemljišče v Preda-novcih pod hišno štev. 53, 7,43 arov;
— pare. št. 382 — sadovnjak, 14,10 arov ter
— pare. št. 526 in 527 — njiva, 7,89 ara.
Informacije: odvetniška pisarna TOTH, Titova 31, oz. po telefonu: 21-678.
PEUGEOT 305, v dobrem stanju, letnik 1978, zamenjam za LADO KARAVAN ali ugodno prodam. Telefon: 23 282. M-MM
HONDO 7600 s priključki prodam. Hodoš 67. M-15328
SEMENSKI KROMPIR DEZIRE IN KROMPIR ZA PREHRANO ter belo vino prodam. Ivanci 19, p. Bogojina. M-15330 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in domačo svinjsko mast poceni prodam. Poizvedbe: Grabar, M. Sobota, A. Kardoša 6. M-115332 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO GORENJE, rabljeno, 40 KW, brez bojlerja, več rabljenih radiatorjev, visokih, in koso za traktor steyr, 180 A, prodam. Ivan Kolman, Hotiza 129. LE-10708
CIPRESE za ograjo prodam. Informacije: telefon: 75 681. LE-10710
PARCELO, 7800 m’, primerno za vinograd in sadovnjak v čen-tibskih goricah pri Lendavi prodam. Informacije: Franc Nemec, Lendava, Tomšičeva 11, telefon: (069) 75 068. M-OP
GRADBENO PARCELO V RENKOVCIH, 34 arov (stari mlin), prodam. Informacije po telefonu: 75 681. LE-107H ZAREZNE STREŠNIKE prodam za 15 SM. Libanja 2, 62259 Ivanjkovci. LE-10712 DOBERMANA, starega sedem tednov, prodam. Telefon dopoldne: (069) 75 037 - Toth. Leki 714
KOMBAJN MASSEY FERGUSON prodam. Naslov v upravi lista. M-15333
KABINO ZA TRAKTOR ZETOR prodam. Murski Črnci 63. M-15334
SALONITNE PLOŠČE (Anhovo), 6-valne, in LES ZA OSTREŠJE (tramovi in lege) prodam. Cankova 35 a, tel. 76 657. M-MM
OSEBNI AVTOMOBIL LADA SAMARA 1300 prodam. Murska Sobota, Miklošičeva 77. M-15374
MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 9, p. Tišina. M-15385
RENAULT 6, letnik 1970, prodam. Ogled po 15. uri. Krpič, Murska Sobota, St. Rozmana 2. M-15392
MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 15. M-15335
MERCEDES 123, letnik 1977, prodam. Franc Poldauf, Veržej, M-15336
KRAVE PO IZBIRI (ena s teletom, druge breje), prodam. Naslov v upravi lista. M-15337 VINOGRAD V DOLINI, 10 arov, prodam. Telefon popoldne: 46 117. M-1533,8
BRUNARICO S KLETJO in pripadajočo zemljo v Križevcih na Goričkem, 24 arov, prodam. §eb-janič, Stara ulica 14. M-15339
NOVOGRADNJA V TEŽA-NOVCIH, na parceli štev. 3262/3, vi. št. 1055, k. o. Tešanovci, naprodaj skupaj s pripadajočim zemljiščem, velikim 13,25 a, na javni dražbi pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti, ki bo 21. aprila ob 9. uri, v sobi 12. Vse informacije pri sodniku Škarjici.
A--------------------- 
POLTOVORNI AVTO ZASTAVO 616, dizel, letnik 1979, in WARTBURG TURIST prodam. Telefon: 71 175. M-15341 BRANE, 4-delne, prodam. Krog, Murska 43. M-15343
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Rakičan, Panonska 18. in rabljena okna z roletami. M-15344
RAUKOMBI in brane, širina 240, malo rabljene, ugodno prodam. Krog, Murska 63. M-15345 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA SPALNICO, oblazinjeno, dve in eno polovično omaro — regal v enem kosu, skupno ležišče, dve nočni omarici, prodam. Telefon: 21 234. M-15346
ŽAGO Z MOTORJEM ZA razrez drv in električni štedilnik ugodno prodam. Predanovci 21 a. M-15347
OBRAČALNIK PANONIJA, skoraj nov, prodam. Ivan Horvat, Dolina 15 a. M-15349 KOSILNICI ALPINA IN PO-BEDA NOVI SAD z vozičkom, brezhiben, prodam. Branko Ščavničar, Robadje 116, p. Štri-gova (Globoka). IN-19991 VINOGRAD, star 10 let, dobro ohranjen, na žično vzgojo, v Koprivi pri Ljutomeru, 0,25 ha, ob asfaltni cesti, prodam. Možna je gradnja vinske kleti. Imam gradbeno dovoljenje in drugo dokumentacijo. Voda in elektrika na parceli. Interesenti naj se oglasijo pri Branku Žnidariču, Ljutomer, Ormoška 15. IN-19981 REGAL ZA DNEVNO SOBO PO UGODNI CENI PRODAM. Telefon popoldne: 81 415. IN-19983
razno
VSE VRSTE PROJEKTOV IZDELUJE ZA VAS PROJEKTIVNI BIRO VLADO GOLUBIČ, telefon: (069)	75 670 ali
142 86 165. M-15207
OBDELOVALNO ZEMLJO IN TRAVNIKE, večjo površino, dam ugodno v najem v Križevcih (142) v Prekmurju. Informacije: Budja, Puconci 25 a. M-15208 ZEMLJO V MURSKI SOBOTI, 90 arov, oddam za dve leti v najem za 200.000 din. Danica Ben-cak, Murska Sobota, Naselje 14. divizije 13. M-15255 PREKLIC!
PREKLICUJEM VELJAV-
NOST OBRAČUNSKEGA LISTA od prodaje mleka za vpis v hranilno knjižico št. 9431-8, izdanega pri H KS KZ Panonka, M. Sobota. Karel Krpič, Kuzma 84. M-15296
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 23859/2, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota, Štefan Hozjan, Hotiza 183. M-15340
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 29535-2, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Marta Gorčan, Vučja Gomila 23. M-15378
V neznano se je zatekla koker španjelka črne barve, sliši na ime Gaga. Vse informacije sporočite po telefonu 26 166 ali ulica ob Kanalu 9 ali 16. M-MM
sobe
OPREMLJENO SOBO OD DAM. Murska Sobota, Tomšičeva 48, telefon: 23 452. M-15216 NATAKAR ZARADI ZAPOSLITVE NUJNO IŠČE GARSONJERO ALI STANOVANJE V GORNJI RADGONI. Naslov v upravi lista. GR-12921 GARSONJERO ALI SOBO s posebnim vhodom v Murski Soboti iščem. Možnost predplačila za eno leto. Telefon: 77 053. GR-15302 SOBO ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI išče mlad par. Naslov v upravi lista. M-15399
kupim
STREŠNO OPEKO, ZARE-ZNO, večjo količino, kupim. Kovač, Andrejci 51. M-15230
TRAKTOR FERGUSON DO 35 KS kupim. Telefon: 75 664. M-15244
KOMBAJN ZMAJ UNIVER-ZAL 141-142, z adapterjem, rabljen, kupim. Telefon: (069) 72 652. M-15247
VESTNIK 9. APRILA 1987
STRAN 21
zaposlitve
GOSPODINJO, staro od 35 do 45 let, iščem. En otrok ni ovira. PONUDBO POŠLJITE POD ŠIFRO: »RAZUMEVANJE«. M-15232
DELAVCE IN DELAVKE ZA DELO PRI PREDELAVI PLASTIKE SPREJMEM v redno delovno razmerje. Informacije ob sobotah od 8. do 12. ure. Angela Kolosovski, Jamna 14, p. Videm ob Ščavnici. M-15246
STROJNIKA NA GREDER ZAPOSLIM. OD od 20 do 30 SM. Telefon: 76 860. M-15249
KAKRŠNO KOLI HONORARNO DELO iščem. Naslov v upravi lista. M-15298
GOSTILNA V PIRANU takoj zaposli KV ALI PRIUČENEGA KUHARJA ali kuharico ter KV
NATAKARJA z znanjem nemškega jezika, delno italijanščine. OD 300.000 din. Vsako sredo prosto, stanovanje zagotovljeno. Telefon: 066 73 103. M-MM V redno delovno razmerje sprej,-mem mladega KV ZIDARJA. Plača dobra, nastop službe takoj. Sprejemam naročila za izdelovanje strojnih tlakov in podstrešnih toplotnih izolacij. Telefon: 71 110. M-15322
ŽENSKO ZA OSKRBO išče starejši moški. Ponudba pod šifro na upravo lista pod: »BELI NAGELJ«. M-15329
SAMOSTOJNEGA POHIŠTVENEGA MIZARJA takoj zaposlim. Mizarstvo Sabotin, Moravske Toplice. M-15355 ŽENSKO ZA VARSTVO 11-MESEČNEGA OTROKA V MURSKI SOBOTI, za tri mesece, iščem. Veronika Lenarčič, Murska Sobota, Stara ul. 3. M-15372
Zima mrzla te je vzela, tiho si odšel od nas, pomlad, ki tako rad si jo imel, ne bo videla več tvoj obraz.
N SPOMIN
10. aprila mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat in svak
Anton Vinčec
iz
Sp. Konjišča 11
Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Ivan Raščan
iz Ženika pri Vidmii ob Ščavnici
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, poslednji dom krasite s cvetjem in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: žena, otroci z družinami, posebno pa vnuka
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, zapustil si družino žalostno in samo.
V SPOMIN
Te dni mineva leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
ZAHVALA
V 76. letu starosti je po dolgi bolezni mirno zatisnila trudne oči naša draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra
Justina Lovrenčec iz Filovec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
Ane Copot
iz Srednje Bistrice 62
V 58. letu starosti je umrl naš sodelavec
Lati Babič
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakor koli pomagali, ji poklonili vence in cvetje ter darovali v dobrodelne namene, nam izrekli sožalje in drago pokojnico pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Ošlaju za ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — najlepša hvala!
Žalujoči: VSI NJENI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ali nam kakor koli pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in šopke.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem planiškega okteta iz Turnišča in pevcem Bistrice za posebno ganljive odpete žalostinke. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za nego med njeno boleznijo.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Od njega smo se poslovili v četrtek, 26. marca 1987, na soboškem pokopališču.
Veletrgovina Potrošnik M. Sobota, delovna skupnost skupnih služb
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
Alojz Franko
iz Satahovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS, gasilcem ter kolektivoma Sobote, tozd Tapetništvo, DE vrtnarstvo in Mesne industrije, tozd Klavnica.
Satahovci, 30. 3. 1987
Žalujoči: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
10. aprila bo minilo boleče leto, odkar nas je zapusti! naš dragi mož, oče, dedek in brat
Viljem Lesic
iz Trdkove
Tiho, skromno, kot si živel, si odšel tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečin, le mir, večni mir. Ne prikličejo te nazaj ne solze ne bridka bolečina našega srca. Utihnil je tvoj mili glas, obstalo je tvoje dobro srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne boš vrnil.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice, sestre in tete
Jožefe Pintarič
s Petanjec 106
se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in izraženo sožalje ter vsem, ki ste jo 27. marca pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: mož Franc in sin Branko z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, mame, stare mame in prababice
Julijane Sever
roj. Olaj iz Kroga
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali v dobrodelne namene, ji poklonili cvetje in nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se dr. Anici Gregorc-Kastelic za dolgoletno zdravljenje. Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred ter predstavnikoma KS in DO Mura za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Janez, sin Janez ter hčerke Olga, Milica in Marija z družinami
ZAHVALA
V teh žalostnih dneh, ko še ne moremo dojeti, da je v 72. letu starosti tako tiho, mirno in brez slovesa zatisnil svoje trudne oči naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, brat, stric, svak in boter
Franc Grah
iz Kuzme 57
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, svaka in strica
Jožeta Špilaka
iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, gasilcem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje ali prispevali v humane namene. Posebna hvala dr. Horvatu, dr. Korošcu in drugemu medicinskemu osebju soboške bolnišnice za njihov trud v boju za njegovo življenje. Iskrena hvala govornikoma za ganljive poslovilne besede, tov. Merklinu v imenu KS Park in tov. Hajdinjaku iz Tovarne mesnih izdelkov M. Sobota. Prisrčna hvala tudi č. g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Vera, hčerka Nada z družino, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, botrini in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, za sv. maše in v dobrodelne namene ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom KS Kuzma, gasilskega društva Kuzma in društva upokojencev, gasilskih društvom, godbi in osebju internega oddelka mariborske bolnišnice.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Kuzma, 22. marca 1987
Žalujoči: žena Barbara, hčerke Zlata, Marija in Angela, zetje Petar, Stražimir in Herman, vnukinje Lela, Breda in Danica z družinami, vnuki Herman, Milan in Bojan, brat Jože z družino, nečak Jože z družino, nečakinje z družino ter drugo sorodstvo
STRAN 22
VESTNIK 9. APRILA 1987
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
Lacija Babiča
iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali prispevali v dobrodelne namene.
Posebna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, g. župniku, vsem pevcem, govornikom DO Potrošnik in KS ter zdravstvenemu osebju.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Našega starega atka
Lacija Babiča
ni več med nami. Položili so te v posteljo, polno cvetja, kjer lepo mirno spiš.
TVOJI VNUKI: Zoran, Nina, Niko in Andrej
Nikjer ne sliši se tvoj glas, tišina je zdaj okrog nas, a v srcih naših še spomin živi in živel bo do konca naših dni.
V SPOMIN
7. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in svak
Karel Vitez
iz Moravskih Toplic
Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem  grobu.
ŽALUJOČA ŽENA KAROLINA IN POSVOJENKA REGINA Z MOŽEM
Če tudi v grobu zdaj počivaš, med nami živ si, kot si bil, saj vso ljubezen in dobroto si za nas izlil.
V SPOMIN
9. aprila mineva leto dni, polno žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Ivan Mertik
iz Turnišča
Odšel si tja, kjer ni trpljenja, le večni mir. Bolečina je še vedno taka kot tedaj, ko si se za vedno poslovil od nas in spomin nate ostane med nami do konca dni.
Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in na njem prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Karel Šalamon
iz Večeslavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in darovali za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala dr. Peričevi in patronažnim sestram, ki so ga med boleznijo obiskovale na domu.
Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevkam za odpete zalo-stinke.
Večeslavci, 17. marca 1987
Žalujoči: žena Emilija, sin Karel in hčerka Danica z družinama
ZAHVALA
Po daljši in težki bolezni nas je v 75. ietu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Geza Bačič
iz Križevec 153
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju infekcijskega oddelka bolnišnice v M. Soboti, sosedom, lovski družini Križevci v Prekm. in drugim lovskim organizacijam ter pevskemu zboru in rogistom ZLD Prekmurje, ki so sodelovali pri pogrebni svečanosti.
Prisrčna zahvala tudi g. župniku, pevcem žalostink in govorniku KS.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Julija in sin Geza z družino
ZAHVALA
V 74. letu življenja nas je po kratki, toda težki bolezni zapustil naš
Franc Žiško
iz Adrijanec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovane vence in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Adrijanci, 26. marca 1987
ŽENA SIDONIJA V IMENU VSEGA SORODSTVA
Minilo žalostno je leto dni, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
23. marca je minilo boleče leto, polno žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
Rudolf Cor
z Vaneče 62 a
Ni ure, ne dneva, da se te ne bi spomnili in občutili praznine, ki je nastala za teboj.
Ne moremo verjeti, da te ni več in boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naš dom, ki si ga tako ljubil, je prazen. Odšel si tja, kjer ni trpljenja in ne bolečine.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice
Matilde Maučec
roj. Šiikler
iz Gančan
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, jo zagrnili s cvetjem, venci, darovali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala pevcem za odpete žalostinke in govorniku za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu.
Prav lepa hvala g. župniku za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Niti zbogom nisi rekel, niti roke'nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je tiho, brez slovesa, zapustil dragi mož, oče in stari ata
Lovrenc
Kovač
iz Segovc
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so rram izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter darovali za maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala družini DUH in RAKAROV za osebno pomoč, č. g. župniku za pogrebni obred, godbi in pevcem za odpete žalostinke in gasilskemu društvu Apače.
Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Tone, Lovrenc in Herman, hčerki Silva in Jožica z družinami ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Franca Voharja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste sočustvovali z nami, izrazili sožalje, poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. kaplanu za tople poslovilne besede in pogrebni obred ter pevcem za ubrano petje.
Lendavske Gorice, 23. marca 1987
ŽALUJOČI: ŽENA, SIN FRANC Z DRUŽINO, SIN IVAN Z DRUŽINO IN DRUGO SORODSTVO
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 73. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Janez Kučan
iz Križevec v Prekmurju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za besede slovesa ob odprtem grobu.
ŽALUJOČI: žena Irma, hčerki Ibolka in Irma z družinama ter sin Janez z družino
Ko si nam zadnjič stisnil roko, slutili smo, da to je slovo. Med nami je ostala praznina, a v srcih bolečina.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 74. letu zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Rozalija Žekš roj. Poldauf iz Radovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali ter darovali vence in cvetje.
Zahvaljujemo se dr. Renati Šerugovi in med. sestram internega oddelka za vso skrb in zdravniško nego med boleznijo, ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali. Posebna hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred ter tov. Bernjaku za poslovilne besede.
Žalujoči: hčerka Angela z možem Tonetom, hčerka Marija z možem Janezom iz Kanade, vnuki Tone z družino, Nataša, David in Marko ter brat in sestre z družinami
STRAN 23
VESTNIK 9. APRILA 1987
v besedi in sliki
Pozitivne spremembe in negativne ocene
Kakšna je učinkovitost dela in kako so poslovale srednje šole v občini Murska Sobota v lanskem šolskem letu — o tem sta prejšnjo sredo pripravili skupno razpravo predsedstvi občinskih konferenc SZDL in ZSMS, na kateri so sodelovali tudi ravnatelji srednjih šol in predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij.
Kadrovske razmere so dokaj dobre, saj jih od 174 učiteljev nima ustrezne izobrazbe samo še 21, kar pomeni, da se je v zadnjih letih izboljšalo stanje za okrog 15 odstotkov. Vse srednje šole so v okviru finančnih možnosti izboljšale tudi materialne razmere, saj so povsod ustrezno usposobili učilnice za računalništvo, na Srednji kmetijski šoli Rakičan so tudi dogradili garaže in lope za kmetijske stroje, na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti so velike dvoranske prostore kovinarskih delavnic pregradili v ustreznejše manjše učne enote in dogradili plinsko postajo, pri Srednji družboslovni in ekonomski šoli Murska Sobota so uredili igrišče in obnovili kotlovnico, poleg tega pa so vse šole uspele nakupiti še razno učno opremo. Bile pa so še druge pozitivne spremembe.
Iz analize, ki jo je pripravila organizacijska enota Zavoda SRS za šolstvo v Murski Soboti, in tudi povedanega na omenjeni razpravi, pa izhaja, da ocena uveljavljanja učenca kot subjekta ni zadovoljiva, ker da so srednješolci, torej tudi mladinci, v družbenopolitični dejavnosti na šoli premlačni, da se jih večina ne zanima za aktivno sodelovanje pri načrtovanju dela in življenja šole. Pojavljajo se tudi tako imenovani >ekcesni primeri<pri nastopanju mladih, kot je bilo to tudi na nedavni okrogli mizi v Murski Soboti, ko so nekateri mladinci v svojih razpravah poskušali zavreči vrednote in dosežke v našem razvoju. Zakaj tako, se je nekdo vprašal in tudi sam skušal odgovoriti — da mladim namreč nismo dali dovolj vzgoje, da bi spoznali, kaj je prav in kaj ne. V srednjem usmerjenem izobraževanju pa je za vzgojno delo zaradi prenatrpanosti programov (32 ur pouka tedensko, vožnja v šolo in domov, učenje) res malo časa za vzgojno delo; in ne le da ga nimajo učitelji ampak tudi učenci. Negativno oceno so v razpravi zapisali tudi idejnosti pouka in še zlasti poučevanju predmeta samoupravljanje s temelji marksizma in pri tem konkretno omenjali profesorja Smeja na SCTP. Veliko kritičnih besed so izrekli tudi na račun štipendijske politike. Sicer pa so sprejeli številna stališča in pobude za izboljšanje razmer.
Jože Graj
Alternativa z Velebita
Pogajanja o nameravani gradnji murske verige vodnih elektrarn se nadaljujejo. Resda se je medobčinska gospodarska zbornica v imenu pomurskega gospodarstva opredelila za elektrarne, toda zadnja beseda očitno še ni izrečena. Prihajajo nove in nove alternative. Da sodi porečje Mure med potresna območja, že vemo, o možnih posledicah tudi. Tokrat imamo sporočilo iz organizacije Rijeka-Projekt na Reki. Govorili smo z inž. Ivanom Vrsalovičem, ki je projektant menda edinstvenega projekta na svetu — elektrarne na veter, ki kot prototip stoji na velebitskem prelazu v zaledju Senja. Njena moč znaša 720 megavatov, cena gradnje pa bi prišla na dve milijardi dolarjev (to je dva tisoč dolarjev na kilovat), kar je skoraj za polovico manj od cene gradnje jedrske elektrarne s prav tako močjo. Seveda so v ceno zajete nadaljnje raziskave, hkrati pa je treba upoštevati, da bi bila serijska proizvodnja znatno cenejša. Tehnološke in siceršnje prednosti: izkoriščanje obnovljivega energijskega vira (izdaten veter najmanj 4000 ur letno), domači materiali in oprema, domača pamet. ekološka varnost. Alternativa murskim elektrarnam?
B. Ž.
KOMU JE BILO V  NAPOTO? Že dvakrat zapovrstjo je nekdo iz objestnosti ali osebne koristi požagal veje lepo negovani in rastoči brezi ob cesti Murska Sobota—Tišina, na zelenici ob črnskem pokopališču. Krajani Murskih Črnec, ki skrbijo za to drevje in zelenico, obsojajo dejanje in zahtevajo, da se krivca odkrije in ga tudi kaznuje. To početje je nedvomno odsev nizke kulture do varovanja okolja in njegovih lepot.
F. G.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, AMD Stefan Kovač in ZŠAM Murska Sobota so bili organizator letošnjega občinskega in pomurskega tekmovanja Kaj veš o prometu. Udeležilo se ga je 108 učencev iz osnovnih šol soboške občine, ki so tekmovali s poni kolesi, in 24 tekmovalcev iz srednjih šol, ki so prišli iz štirih šol in tekmovali s kolesi s pomožnim motorjem. Žal med tekmovalci ni bilo predstavnikov največje ustanove, Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti, ki ima največ vozačev.
Med osnovnimi šolami so imeli največ uspeha predstavniki iz Beltinec, ki so zasedli prvi dve mesti v ekipni in posamični konkurenci. Med šolami srednjega
Bodo paragrafi »ozdravili« naravno dediščino?
»Reka Mura s pritoki Ledavo, Kučnico, Plitvico in Ščavnico je že tako onesnažena, da je kot rastišče vodnih rastlin izgubila svoj pomen. Ostale so le še stoječe vode (mrtvice, rokavi, poplavljene gramoznice), ki lahko funkcionirajo kot nadomestni vodni biotopi za tisto, kar smo v naravi že izgubili,« opominja krajinarka s soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem Stanka Dešnik.
Sicer pa v Pomurju še ne premoremo sistematičnega in celovitega pregleda nad tem, kaj se dogaja v pokrajinskem ekosistemu. Prvi poskus dokopati se do nadrobnejše razčlembe območja ob Muri sega v leto 1984, ko se je začel »prožiti plaz« zavoljo nameravane gradnje murske verige vodnih elektrarn. Zavod za spomeniško varstvo iz Maribora je na osnovi te razčlembe dal pobudo za oblikovanje krajinskega parka Mura, kjer bi zaščitili vsaj del porečja reke kot naravnega biotopa. Usoda pobude nam ostaja neznanka.
Prav tako je bojazen, da spomenikov oblikovane narave — predvsem so to parki ob gradovih v Murski Soboti, Rakičanu, Beltincih, Tišini, pri Gradu na Goričkem in drugje — ne čaka nič dobrega. Tem bolj so hvale-
POMLADNO TIHOŽITJE - Kako že veli oni v Aškerčevem Mejniku? Kam bi del? I, kjer si vzel! V slikoviti prebujajoči se pokrajini ob Muri večkrat vzamemo kakor kdo in kje, odložimo pa tudi kakor kdo in kje. Tole pomladno tihožitje — in podobnih je na tisoče — samo potrjuje, simbolno in stvarno, koliko damo na ekologijo. D. L., B. Ž.
vredne namere in dejanja Raki-čancev, da v nekaj letih dodobra »pozdravijo« park in otmejo propadu oz. golemu vegetiranju pomemben del pomurske naravne dediščine. So pa tovrstni naravni spomeniki še na drugih območjih, ne zgolj tik ob Muri. Mislimo na predele z redkimi in vrednimi travniškimi združbami, kot sta ozkolistna narcisa ali močvirska logarica, na črni log z jelševim sestavom v Polani, ki je
Pobudnik za dolgoročno in temeljito ureditev po angleškem vzoru zasajenega rakičanskega parka je bila krajevna konferenca SZDL v Rakičanu. Sanacijski program je pripravil mariborski zavod za spomeniško varstvo in obsega več etap. Najprej bodo odstranili suhe akacije in vsa druga drevesa, ki so (bodo) v napoto na novo zasajenim sortnim parkovnim drevesnim vrstam, kot so platane, javori in tulipanovci. Travne jase ostanejo, uredili pa bodo še pešpot od gradu mimo kapele do novega otroškega vrtca ter namestili zbiralnike za smeti in nekaj klopi. Začetna dela (navoz zemlje za zasipavanje jarkov, odstranitev grmičevja in podrasti) so Rakičanci že opravili. V akcijo so pritegnili že omenjeni zavod za spomeniško varstvo iz Maribora, kulturno in komunalno skupnost iz Murske Sobote, soboški zavod za ekonomiko in urbanizem, občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve ter gozdno inšpekcijo. Brez pomoči mladine seveda ne bo šlo. Sredstva bodo zagotovi- H: republiška in občinska kulturna skupnost, soboška komunalna skupnost in krajevna skupnost. Ob tem žal ostaja negotova usoda gradu in kapele.
Prijateljska mesta na sejmu MIBA
V soboto so v Ingolstadtu odprli tradicionalno srednjeba-varsko razstavo MIBA (Mittelba-yerische Ausstellung), kjer prikazujejo gospodarske dosežke tega dela zahodne Nemčije. Na 27 tisoč kvadratnih metrih razstavlja 346 razstavljalcev, prireditve pa se je lani udeležilo kakšnih 100 tisoč obiskovalcev. Razstava bo odprta do nedelje, 12. aprila.
Za prireditev MIBA je značilno, da prireditelji namenjajo poseben paviljon prijateljskim mestom, ki so poleg Murske Sobote še Carrara (Italija), Grasse (Francija) in Kirkcaldy (Škotska). Geslo letošnje razstave prijateljskih mest je prosti čas, rekreacija, turizem, zato so tudi na delu razstavišča, ki so ga rezervirali za Mursko Soboto, sodelovale nekatere naše turistične agencije, poleg njih pa svoje turistične usluge ponuja tudi domača Radenska. Sicer pa so na Mibi poleg slednje zastopane še naslednje organizacije združenega dela: ABC Pomurka, Pomurski tisk, Rašičin tozd Beltinka in
Mura. Vendar pa Sobočani ne sodelujejo zgolj s ponudbo gospodarskih organizacij — tu je namreč še prikaz domače obrti, pri čemer je med kupci največ
zanimanja za keramiko in doma pletene cekarje, dobro pa gre v prodajo tudi pijača (peneča se vina, vina in slivovka).
Bojan Peček
Sobotne otvoritve se je med drugimi udeležila delegacija iz Murske Sobote, ki so jo sestavljali predstavniki gospodarskih organizacij in skupščine občine na čelu s predsednikom, Andrejem Gerenčerjem (drugi z leve). Na fotografiji sta poleg prekmurskega lončarja in harmonikarja še Peter Schell, nadžupan mesta Ingolstadt (prvi z leve), in dr. Hans Eisen-mann, bavarski minister za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo (tretji z leve).
PROMETNO TEKMOVANJE
Najboljši OŠ Beltinci in SDEŠ Murska Sobota
usmerjenega izobraževanja pa so bili najboljši predstavniki SDEŠ Murska Sobota, ki so osvojili prva tri mesta.
Rezult&ti — občinsko tekmovanje osnovnih šol Murska Sobota: ekipno: I. OŠ Beltinci I (Lackovič, Tomec, Legen, Maučec), 103 kazenske točke, 2. OŠ Beltinci II, 138, in 3. OŠ Grad, 187 k. t. Posamezno: 1. Boris Tomec, brez kazenske točke, 2. Bojan Legen (oba Beltinci), 25, in 3. Miran Dervarič (Grad), 28 kazenskih točk.
Rezultati — srednje šole Lendava: 1. Štefan Kepe, 111,2. Borut Balantič, 140, in 3. Bojan Balažič (vsi SŠKC Lendava), 140 kazenskih točk. Pomursko tekmovanje: 1. Robertino Škarabot, 88, 2. Daniel Žižek, 103, 3. Du-
edinstven v Evropi, na gnezdišče sivih čapelj kot ogroženo vrsto ptic na Moti, na zanimiv petanj-ski zaton kot primer močvirskega, obvodnega biotopa, ki je tudi zaščiten in na rastišče dišečega volčina, edinstvenega v slovenskem prostoru.
Kako vse to zavarovati, ohraniti, vzdrževati? Ker je z ekološko zavestjo pri nas tako kot pač je, ni druge izbire kot pravna sredstva. Paragrafi torej. Izdali naj bi serijo občinskih odlokov za zaščito1 in režim na določe-
nem, naravnovarstvenem območju, kar so napovedali že srednjeročni načrti občin. Največ krajinskih parkov naj bi bilo po tej proceduri v lendavski občini: strehovske in lendavske gorice, rokav Mure v Petišovcih, Bukovniško jezero in še kakšen. Bodo pomurski ekosistem »ozdravili« le paragrafi? Gotovo ne, vseeno pa in po reklu: bolje vrabec v roki kot golob na strehi, pritrjujemo mnenju, da biološkega vidika pri tako zapleteni in zahtevni problematiki kot je varstvo okolja (ekologija) ne smemo podcenjevati.	Branko Žunec
šan VOroš (vsi SDEŠ MS), 104 kazenske točke.	F. M.
Javna tribuna s Tarasom Kermaunerjem
Tokratna javna tribuna v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti minuli ponedeljek naj bi bila druga iz niza Pogovori na robu — pogovori na obrobju Književne mladine Murska Sobota. Prva je bila konec februarja z dr. Vekoslavom Grmičem. Ker pa so Književno mladino že 16. decembra lani ukinili — o tem je predstavnik na ponedeljkovem srečanju pred številnimi zbranimi prebral protestno pismo javnosti in republiški konferenci ZSMS —, je organizacijo pogovora prevzela Pomurska založba ob izidu Kermaunerjeve knjige Med prijatelji, med sovražniki. Z njemu lastno večpomensko provokativnostjo je Taras Kermauner dobri dve uri odgovarjal na vprašanja spraševalca (Ivo Žajdela) in občinstva o nekaterih kočljivih temah, kot so Nova revija, razmerje med literaturo in politiko, civilna družba, formula o t. i. srednji Evropi in podobno. Pri tem se je ob tveganju in doslednosti držal zelo potrebnega občutka za varnost in zmernost. Izkazalo se Je, da tukajšnje razumništvo le ni docela ravnodušno za vsakršne bivanjske in drugačne izzive časa in da tovrstne javne tribune utegnejo dodobra prevetriti rahlo zatohlo provincialno vzdušje. B. Ž.
SREČANJE ROMOV IZ SLOVENIJE
Osmi april je mednarodni dan Romov, ki se ga vsako leto spomnimo tudi v Sloveniji. Zadnja leta s srečanji Romov, ki živijo v naši republiki. Letos je po Črnomlju in Novem Mestu za pripravo slovesnosti na vrsti Murska Sobota. Tako bo v soboto, ob 14h prireditev v soboški kinodvorani, ki jo družno organizirajo Romi s Pušče, soboška Socialistična zveza in Zveza kulturnih organizacij.
V približno enoinpolurnem sporedu bodo Romi iz Lendave, Murske Sobote, Bele krajine in Kočevja s pesmijo in besedo prikazali svojo zelo bogato in živopisno ustvarjalnost, kar je lepa priložnost za vse Pomurce, da se seznanijo z romsko kulturo, ki ji v družbi verjetno namenjamo premalo pozornosti. Na prireditvi bosta dva govornika — predsednik skupščine občine Murska Sobota, Andrej Gerenčer, in poznavalec romske problematike, dr. Vanek Šiftar. Pri glasbenem delu sporeda naj omenimo nastop romske instrumentalne skupine, ki jo vodi eden najboljših jugoslovanskih cimbalistov, Adam Bicskey.
Prireditelji pričakujejo obisk kakih 130 Romov iz Slovenije, to pa bo lepa priložnost, da se Romi, ki živijo v Sloveniji, ne samo snidejo, pač pa izmenjajo izkušnje, ki jih doživljajo vsak dan in ki niso vedno najprijetnejše — znano je, da je romsko vprašanje tako v nacionalnem smislu še vedno dokaj nerešeno, čeprav so velike razlike med posameznimi deli Slovenije. Dodajmo še, da bo vstopnina brezplačna, že udeležba pa bo pokazala, koliko nam je (vsem skupaj) do ljudi, ki so del našega življenja.	bop
Akcija za lepšo podobo Murske Sobote
V tednu od 13. do 18. aprila bo v Murski Soboti velika aKcija NAŠE MESTO — ČISTO MESTO. Delavči tozda Komunala podjetja Sobota bodo v tem času brezplačno odvažali vse odpadke, in sicer 17. in 18. aprila za vsa gospodinjstva, za zasebnike in delovne organizacije pa po razporedu. Zato naj bi gospodinjstva vse dotrajane aparate bele tehnike, kartonske škatle, staro pohištvo, staro kramo in druge odpadke odložila na pločnik ali pred hišo tistega dne, ki je določen za odvoz smeti. Da bi omogočili lažji in hitrejši odvoz, bo treba ves odpadni material povezati v bale oziroma zložiti v zaboje.
Na ta način se bodo občani Murske Sobote pridružili akciji turističnega društva in mestnih krajevnih skupnosti za lepšo podobo svojega kraja.	,	M. J..
VESTNIK 9. APRILA 1987
STRAN 24