Izvestje c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1903./1904. Na svitlo dal c. kr. ravnatelj Fran Wiesthaler, Vsebina: 1.) Zemljevid o naseljenosti prebivalstva na Kranjskem. Priobčil dr. Dragotin Lončar. 2.) Dobrovsky in Slovenci. Očrtal dr. Janko ŠUbinger. 8.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani 1904. Založila e. kr. II. državna gimnazija. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Izvest j e c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letti 1QO3./10O4:. Na svitlo dal c. kr. ravnatelj Fran Wiesthaler. Vsebina: 1.) Zemljevid o naseljenosti prebivalstva na Kranjskem. Priobčil dr. Drai/olin Lončar. 2.) Dobrovsky in Slovenci. Očrtal dr. Jonko Šlebinger. H.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani 1904. 5Cnložiln c. 1< r. II. držnvna gimnazija. Natisuila Ig. pl. Ivloinniayr & Fed. Bamberg. . 46' 30’ Dr. Dragotin LONČAR NASEUENOST PREBIVALSTVA na KRANJSKEM. E El 'EL, O O Oo o ° L o o 1 : 4-00 000 o oo ooo JO," ,°9 no o V 0iT°e> © oo oDuD.(0o % O g O O 0 . O %° a . ° oao % o \r&! A o7/ UNIt V PRna& Tolmačenje znakov. ■ Kraj z 1—50 prebiu ° ”s 50-100 ® ” ' 100-200 ' ® ' z 200-300 □ * ^ 300-500 • - 500-1000 * ”1000-2000 ’ ® 2r i>ec rtryo 2000 • m Gartf. ♦ Meslo Luhlah * O Kresili Boh Haisvin/tlcr Zemljevid o naseljenosti prebivalstva na Kranjskem. Priobčil dr. Dragotin Lončar. V izvestju c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1901./1902. sem priobčil razpravo «O gostosti prebivalstva in krajev na Kranjskem»,* ki potrebuje dopolnila, da bi nazorno izražalo, o čemer govori spis. To nazorno dopolnilo je zemljevid o naseljenosti prebivalstva na Kranjskem. Ta zemljevid je bil namenjen za izvestje c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1902./1903. Delal se je v Pragi, pri izdelovanju se je pa pokvaril, da ga ni bilo mogoče pravočasno priobčiti v lanskem izvestju. Po prijaznosti ravnateljstva ga priobčujem letos, dasi nisem član učiteljskega osebja, ker je bil že prvotno namenjen temu zavodu, v čegar izvestju je bila tiskana zgoraj omenjena razprava, ki dela s tem zemljevidom še le celoto. Podlaga zemljevidu je število prebivalstva leta 1890. Ker smo imeli med tem že novo štetje leta 1900., nastaja razloček, ki pa ne more biti velik, ako primerjamo število prebivalcev leta 1890. in 1900.: leta 1890. je imelo Kranjsko z vojaštvom vred 498.958 prebivalcev, leta 1900. pa 508.348, prebivalstvo je torej naraslo v zadnjih desetih letih le za 9390 ljudi. Za enoto naseljenja so vzeti kraji,2 vendar ni bilo mogoče na zemljevidu niti tega vselej dosledno izvajati. Ponekod je bilo treba označiti višjo enoto, občino, zlasti pri mestih v takih slučajih, kjer so predmestja tako ozko zvezana z mestom in se udeležujejo mestnega življenja, da jih ne moremo prav ločiti od mesta samega. Iz tega razloga je označeno v kamniškem okrajnem glavarstvu mesto Kamnik skupaj s predmestji Graben, Novi trg, Pred mostom in Šutna kot en kraj. V kranjskem okrajnem glavarstvu občina Kranj, to je mesto Kranj s Kokrskim in Savskim predmestjem; mesto Škofja Loka s Kapucinskim predmestjem, Karlovcem, Studencem in Trato. V radovljiškem okrajnem glavarstvu občina Radovljica, to je mesto in predmestje Radovljica. V črno-meljskem okrajnem glavarstvu občina Črnomelj, h kateri spada mesto Črnomelj s predmestji Hrib, Kolnik, Krština in Skednji; poleg tega še kraj Tribuče, ki sestoji iz štirih med seboj združenih delov, imajočih vsak svoje posebno ime (Dolinci, Goljek, Sikonjisko in Vlašičko selo). V logaškem okrajnem glavarstvu je označeno mesto Lož s predmestjem Lož kot en kraj. Enako glavno mesto Ljubljana s svojimi šestimi predmestnimi kraji (Havptmanica, Hradeckega vas, Kurja vas, Ilovica, Karolinška zemlja in Orna vas). Vsled tega kaže zemljevid poleg Ljubljane še štiri kraje z več nego 2000 prebivalci, namreč Idrijo, Kranj, Škofjo Loko in Tržič, dasi imamo poleg Ljubljane prav za prav le še dvoje mest v antropogeografičnem zmislu: Idrijo in Tržič. 1 V razpravo sta se vrinili dve tiskovni pomoti. Na str. 7. v prvi vrsti zgoraj se mora glasiti stavek v oklepaju tako: (posamezna zaselja, vasi, večje vasi s trgi in mesteci, mosta). IzpuSčena je zadnja beseda «mesta». Na str. 35. v tabeli IV. mora pri okrajnem glavarstvu Krško v prvi koloni stati 34' 1 namesto 3'41. 3 Glej «Izvestje e. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o Šolskem letu 1901./1902.», str. 5. Dobrovsky in Slovenci. Očrtal dr. Janko Šlebinger. Plodonosno znanstveno delovanje Jos. Dobrovskega (1753 —1829) ni budilo narodne zavesti samo pri Cehih, veliki ustanovitelj slavistike je močno vplival tudi na ostale Slovane. Z isto ljubeznijo, z istim bistrim kritičnim pogledom se je vglobil v vsa tedanja zgodovinska, slovstvena, jezikoslovna vprašanja slovanskih narodov.* Rano se je začel Dobrovsky zanimati za našo protestantsko književnost in istočasne hrvatske prevode v glagolici in cirilici. Njegov prijatelj, Fort. Durich, je pripravljal veliko delo: «Bibliotheca slavica antiquissimae dialecti, communis et ecclesiasticae, universae Slavorum gentis», v katerem bi naj bilo 19. in 20. poglavje četrte knjige posvečeno slovenskim in hrvatskim knjigam 16. stoletja. Prvi oddelek prve knjige je izšel 1795. na Dunaju, nadaljevanje pa je preprečila smrt. Kot marljiva bučelica je nabiral Dobrovsky podatke o tej zanimivi dobi našega slovstva ter poročal v obširnih pismih vernemu sodelavcu na znanstvenem polju. V olomuški licejski knjižnici je zasledil Trubarjev «Psalter» (1566), pove vsebino predgovora in opazi nedostatke Trubarjeve abecede ter omenja Hrenovo izdanje evangelijev (1612). «Est liaec editio satis elegans, vocales accentibus notatae, literae S et s, Sh et sh distinctae, articuli definiti, ta, tu omissi, excepto en, ein Mensch, en zhlovik, ut solent in hac re imatari Germanos» (Patera, 81). Izmed poznejših izdaj teh evangelijev pozna drugo in tretjo. O Kiizmičevem novem zakonu (V Halli 1771) pravi, da je spisan «dialecto carniolica». Ko je leta 1792. poslalo društvo znanosti Dobrovskega na Švedsko, da preišče rokopisne zaklade, ki so jih odnesli Švedi v tridesetletni vojski iz češkega in Moravskega, se je mudil na svojem potovanju v Göttingah, Gothi, Erfurtu, Tubingah ter dne 27. maja obširno poročal Durichu o bogatem bibliografiškem uspehu slovenskih in hrvatskih knjig, tiskanih v Tubingah in Urahu. Pregledal je razne zapiske in dopise tičoče se Ungnadove tiskarne, katere je porabil 1. 1799. Schnurrer v knjigi «Slavischer Bücherdruck inWürtemberg im 16. Jh.», za njim pa Kostrenčič in Elze (prim. Patera, 237—243). V Hamburgu je zasledil Tulščakov molitvenik (1579), Trubarjevo pesmarico in prevod Salomonovih pregovorov (1580.). Par let poznej našteva književne redkosti iz bivše Adelungove knjižnice v Draždanih (Patera, 346 — 347) ter sije izpisal slovenska imena mescev iz Trubarjevega koledarja. * Življenje in delovanje Dobrovskega so opisali med drugimi: J. Ritter v. Rittorsberg, Abbč Joseph Dobrowsk^. Biograpbischo Skizze. Prag 1829. v. 8°. 96 str. — Fr. Palacky, Joseph Dobrowskys Leben und gelehrtes Wirken, Prag 1833. 8°. 64 str. — V. Brandl, Život Josefa Dobrovskčho. V Brnč 1883. v. 8°. 296 -f- VI str. — Jakubec in Smetanka v «Literatura češka devatemictčho stoleti. Dil prvnf. V Prazo 1902., str. 120 — 225. — V slovenščini ga jo opisal Kr. Kovačič v I)om in svetu Vlil. (1895.), št. 3 — 5. — Važna za ocono njegovega delovanja jo obsežna korespondenca: Vz&jemnč dopisy Josefa Dobrovskčho a Fortunata Duricba z let 1778 —1800. K vydäni upravil Adolf Patera. V Praze 1895. 4°. IX -(- 472 str. — Briefwechsel zwischen Dobrovski und Kopitar (1808—1828). Hg. von V. Jagič. Berlin 1885. v. 8°. OVII + 751 str. — Nouo Briefe von Dobrovsky, Kopitar und anderen Wostslaven. Ilg. von V. Jagič. Berlin 1897. v. 8°. C1I -f- 928 str. — L. 1808. je izdal Dobrovsky Slavina, katerega so posebno Slovenci navdušeno sprejeli. «Vaš Slavin je krasno podjetje!» mu odgovarja Kopitar. V literarni prilogi prvemu pismu (Slawins Rückbotschaft aus Krain) pripoveduje Slavin Dobrovskemu: «Der Sekretär des Barons v. Zois traf mich Ihm Korn und führte mich wie im Triumphe in das Haus dieses bekannten Freundes der Wissenschaften und Künste. Frohlockend ward meine Ankunft dem ganzen Lande durch die Zeitungen mitgeteilt» (Briefwechsel, 8 — 9). Slovenščini je posvečenih v tem zborniku več člankov. V knjižnem poročilu omenja Dobrovsky na prvem mestu Japlov in Kumerdejev prevod novega zakona (str. 17 in 18) in želi obilo si-eče pri nadaljevanju koristnega podjetja. S Kumerdejem je bil v dopisni zvezi in ga je hotel na povratku iz Italijo čez Ljubljano 1. 1794. obiskati, pa ga ni našel doma. Glede govorice prostega naroda pa opomni v pismu na Duricha: «Carniolos aegre admodum intellexi illi asserebant a se facilius intelligi Russos quam Bohemos» (Patera, 298). Za tem poročilom omenja v svojem Slavinu Primoža Trubarja, «den ausgezeichneten evangelischen Prediger», ter našteva njegova glavna dela. Obširni življenjepis o početniku slovensko književnosti pa je ponatisnil iz imenovane Schnurrerjeve knjige pod splošnim naslovom: «Um die slawische Literatur verdiente Männer» (241 — 2(54). Večjo pozornost pa je posvetil prvemu slovenskemu slovničarju, Adamu Bohoriču, ki je izdal 1584 svoje «Arcticao horulae». Na str. 20 — 23, 33 — 39 seznanja čitatelje z vsebino redke slovnice, na str. 161 —189 pa jo priobčil «Examen etymologiae» in «Examen syntaxeos in oratione dominica» z raznimi pripombami. Istočasno z Dobrovskim se je bavil z Bohoričem Kopitar v znani svoji slovnici. Nadalje je posnel iz Sclinur-rerja življenjepisa Stefana Konzula in Antona Dalmate (93 — 96), Ivana Ungnada (155 —158) in pregled glagolskega tiska v Tubingah. Celo iz življenja in jezika beneških Sloveneov je objavil po pismu Tisselija zanimive podatke (120 —128) ter sklepa: «Ich vermute es, daß sic sich, wie die Windischen in Krain und Kärnten Slovinci, und ihre Sprache slovinski jezik nennen. Ein zweiter Bote dahin mag künftig diese Vermutung zur völligen Gewißheit bringen.» Toda kakor je znano se je ta drugi sel napotil v Rezijo precej pozno. - Iz popisa južnozapadnih in vzhodnih Slovanov prof. Hacqueta je posnel narodopisne črtice o Ziljanu in Ziljanki, o Kranjcu in Kranjici (298—305). Velikega pomena za nadaljni razvitek Dobrovskega in slovenskega jezikoslovja, je bila zveza s Kopitarjem. «Odkar sem se v zadnjih petih letih seznanil z nekaterimi Vašimi spisi, ki ste jih priobčili v razpravah češkega društva znanosti, občudujem, spoštujem in ljubim Vas kot edinega slavista, ki stoji z Adelungom, Schlözerjem in enakimi učenjaki na isti višini». S tem opravičenim poklonom se je predstavil v pismu od 30. marca 180S. sedemindvajset let mlajši Jernej Kopitar, tedaj tajnik pri baronu Zoisu, ter so mu ponudil za marljivejšega dopisovalca «pro slavicis» kakor je bil Vodnik. V tem obširnem pismu se zrcali Kopitarjeva mladeniška navdušenost za slovanstvo, obsežno njegovo znanje in ves značaj njegov, ki ni rad trpel tekmeca blizu sebe. O Vodniku se izraža zaničljivo. Sicer tudi Dobrovsky ni bogve Česar od Vodnika pričakoval, vendar ga ima za dobro dušo; zato je želel, da so oba rojaka zopet sprijaznita ter v okrilju blagega in estetično naobraženega Zoisa delujeta za blagor svojega naroda. Istotako je Kopitarjevo skrajno neprijateljsko ravnanje pripomoglo mnogo k tragični osodi njegovega ožjega rojaka J. N. Primca. Dobrovskega je prvo pismo nadarjenega Slovenca jako razveselilo. V obsežnem odgovoru, ki je našel Kopitarja že na Dunaju med juristi, ga imenuje dragega prijatelja. Na tak način se je sklenila zanimiva dvajsetletna dopisna zveza, ki nam odpira sedaj v Jagičevi publikaciji pogled v delavnico dveh velikih duhov in nam nudi pravo zakladnico duhovitih misli; nekatera pisma so po obsegu in vsebini podobne razpravam. Dobrovsky je našel po smrti duševno mu sorodnega Durioha v Kopitarju vsaj deloma nadomestilo in bodrilo za nove načrte in dela. Staroslovensko slovnico, za tedanjo dobo najvažnejše delo, je spisal na večletno prigovarjanje Kopitarja. Pri vsem svojem navdušenju za občeslovanske interese je prinesel Kopitar kot sin majhnega naroda tudi nekaj malenkostnega v znanost. To je bilo posebno vprašanje o izpopolnitvi latinice. Znano je, kako željno je pričakoval latinskega Cirila že v svoji slovnici (1808) in tega je hotel najti v Dobrovskem. Neprestano ga je drezal, naj se usmili Slovanov in jim sestavi pametno abecedo; toda Dobrovskv se k sreči ni hotel resno baviti s takimi nehvaležnimi vprašanji. Leta 1820. se je sicer udeležil shoda slavistov na Dunaju, kjer so se sešli še Slovenci Ravnikar, Metelko, Kalister in Šlakar, da se posvetujejo o jednotnem slovanskem pravopisu, a kaj odločilnega ni hotel storiti. Reformo slovenske abecede je prepustil nam samim in s stoično mirnostjo glodal na Metelkovce in Danjkovce. Mnogo zlatega Časa je Kopitar žrtvoval temu vprašanju in na tak način ni izpolnil načrtov in obljub, ki jih je delal, ako se mu posreči priti v dvorno knjižnico. Posebno značilna za Kopitarjev značaj je bila preporna točka o domovini cerkvenoslovanskega jezika. Trditve, ki mu jo je narekoval njegov lokalni patriotizem, Dobrovskega kritični razum seveda ni mogel odobravati. Za karantanizem in panonizem je tri kopje vse žive dni, in gorje mu, kdor mu je nasprotoval !* Istotako sta bila različnih nazorov glede starosti glagolico in cirilice, in tu je imel naš rojak prav. Tako starih glagolskih tekstov kakor je Kločev, Dobrovsky ni dobil dovolj rano v roke, sicer bi bil menda prišel sam do Kopitarjevih rezultatov. Po Kopitarju se je Dobrovsky seznanil tudi z baronom Zoisom, s katerim si je tudi od tedaj dopisoval. Kopitar ga slika v svojem prvem pismu Dobrovskemu kot središče duševnega življenja na Kranjskem. On ni le prijatelj in gojitelj slovanščine, ampak tudi temeljiti njen poznavatelj; glagolico in cirilico čita bolje in z večjim razumom ko pa sami gospodje po poklicu. Japla, Kumerdeja, Linharta je preskrboval s knjigami, Vodnika vzdržuje materijelno in Kopitar je začel pisati svojo slovnico vsled njegovega prigovarjanja. Posebno se je veliki mecen zanimal za našo starejšo književnost. Plačal je dva kmeta, ki bi naj iskala protestantske knjige po deželi. Na tak način se je marsikaj rešilo, katere zaklade čuva sedaj ljubljanska licejska knjižnica, kot srečna posestnica bogate Zoisove književne ostaline. — Dobrovsky je želel Zoisa obiskati, da se temeljito seznani s •carniolica», a tega veselja Zois ni dočakal. — Ni skoraj pisma, da bi Dobrovsky ne opozoril Kopitarja na kake zanimive podatke, ki so v zvezi s Slovenci. Priporoča mu, da pregleda predgovor Megiserjevega slovarja, Popovičev Idiotikon, sluti, da so si duhovniki že pred Truberjem za lastno porabo zapisovali evangelija in pridige v slovenščini, trdi, da jo rabil Truber pri prestavi češko biblijo ter izrazi željo, naj vendar kdo primerja kranjŠčino s staroslovenščino, želel je zbliževanje slovenščine s hrvaščino itd. * Lepo nam opisuje to borbo V. Jagič v študiji: «Zur Entstehungsgeschichte der kirchen-slavischon Sprache». (Denkschriften XIjVII.) Erste Hälfte. 7!) — 85. V slovnici sta vplivala na Dobrovskega germanista Adelung in Fulda (Jakubec 92 — 94). Jezikoslovna dela o češki slovnici obsegajo v prvi vrsti deblo- in oblikoslovje. Dobrovsky je bil prvi, ki jo na znanstveni podlagi primerjal slovanske jezike in jih razdelil v dve veliki skupini po petero slovanskih narečij. K prvi skupini prišteva ruščino, cerkveno slovenščino, srbščino (ilirski jezik), hrvaščino in slovenščino (das Windische); v drugo pa slovaš-čino, češčino, jezik zgornjih Lužičanov, jezik spodnjih LužiČanov, poljščino s šleskimi posebnostmi* Njegova razdelitev je dolgo gospodovala v slavistiki; nove teorije J. Schmidta in A. Schleicherja ji niso mogle odvzeti vseh pristašev. — V «Annalen der Literatur und Kunst» (1810, I. 264—275) je Dobrovsky obširno ocenil Kopitarjevo slovnico in se izrazil jako pohvalno o njej. Tu naglaša prehod kranjskega narečja v hrvaško, našteva razločke med severnimi in južnimi Slovani ter izraža željo, da bi mnogo Slovencev gojilo v Kopitarjevem duhu učenje materinščine, o njem samem pa pravi, da je «ein seltener Kenner und Schätzer seiner Muttersprache». V isti knjigi letopisov za slovstvo in umetnost je Kopitar objavil panegirično poročilo o Slavinu, v naslednjem letu pa je ocenil v istem časopisu Dobrovskega «Ausführliches Lehrgebäude der böhmischen Sprache» in dodatek k Slavinu: Glagolitica (1807).** Za razvitek slovenske slovnice je bila Dobrovskega zgradba češkega jezika velepomembna, o kateri je sam želel, da naj postane nekak vzorec ostalim slovanskim slovničarjem. Po tem načrtu je sestavil A. Jar. Puchmayer slovnico za ruski (1820), V. Hanka za poljski (1839), J. T. Jordan za lužiški (1841) in Fr. Metelko za slovenski jezik (1825). Dobrovskega razdelitev slovanskega glagola v šest vrst na podlagi nedoločnikovega debla je z neznatnimi spremembami še sedaj navadna. Pri Slovencih je U. Jarnik 1. 1812. prvi razdelil slovenski glagol po tem novem načinu v razpravi: «Bildung des Zeitwortes. Ein Versuch nach Dobrovsky’s Methode», lei pa je ostala v rokopisu (Kres III, 321—323). Za njim je nastopil Metelko v svojem znamenitem delu: «Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. Nach dem Lehrgebäude der böhm. Sprache des Ilrn. Abbe Dobrowsky (1825). Pri tej zgradbi se je Metelko posluževal prve izdaje češkega izvirnika; izpustil ni ničesar, dodal pa je seznam raznih fraz in izrazov, pregovore in Ezopove basni (265 — 294). O pomenu Metelkove slovnice za naš jezik je že pred 30 leti obširno pisal njegov verni učenec Fr. Marn v Jezičniku IX—XI. «lin ganzen ist Ihre Arbeit vortrefflich geraten. Ich freue mich, daß Sie mich nicht mißverstanden, und gratuliere Ihnen und Ihren Landsleuten, daß sie nun im Besitze einer gründlichen Anleitung sind, durch die das fernere Studium ihrer reichen Sprache erleichtert wird, wozu Sie gute Winke zu geben nicht unterlassen haben». Talco je pisal Dobrovsky Metelku, ko je prečital njegovo slovnico ter dodal lepo vrsto zanimivih pripomb.*** Po vsebini bogatem odgovoru 29. avg. 1826. priznava Metolko hvaležno: «Meine noch geringe Kenntnis im Slavischen habe ich durchaus nur Euer * Dobrovsky, Lehrgebäude 9 Davorin Sinkovič, c. kr. profesor VIII. činovn. reda, varuh prirodopisnim učilom III. h. Matematiko v III. a., III.b. in IV. — Prirodopis v UL a., III, b., IV.,V.inVI. Zomljepis vl.b. 23 i 10 Ivan Tertnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovn. reda, varuh učiteljski knjižnici III. a. Latinščino v III. a. in VI. — Grščino in propedevtiko v VIII. 19 Ime in značaj Raz- rednik v razredu Učil v razredu Šte- J vilo ; ur na teden j 11 Josip Wester, c. kr. profesor, c. in kr. poročnik v rezervi, pridcljen bos.-hercegov. pešpolku št. 2 11. a. Latinščino v II. a. — Slovenščino v II. a., UI. a., IV., VII. in VIII. 19 12 Kuno Hočevar, nam. učitelj, e. in kr. poročnik v rezervi I. b. Latinščino v I. b. in V. — Slovenščino v 1. b. in III. b. 20 13 Hinko Klešnik, nam. učitelj, c. in kr. poročnik v rezervi, voditelj šolskih iger II. b. Latinščino v II. b. — Nemščino v II. b., III. a. in III. b. — Slovenščino v II. b. 20 14 Pavel Kozina, dr. modroslovja, namestni učitelj — Matematiko in prirodopis vT.a., I. b., II. a. in II. b. 20 15 Josip Petrič, namestni učitelj IV. Latinščino v IV. — Grščino v III. b. — Nemščino v II. a. in IV. 19 16 Janko Slebinger, dr. modroslovja, namestni učitelj V. Nemščino v I. a., 1. b., V. in VI. — Slovenščino v V. in VI. 18 B. Za neobvezne predmete. 1.) Fran Brunet, c. kr. profesor na državni višji realki, je učil telovadbo v 3 oddelkih po 2 uri na teden. 2.) Anton Foerster, glasbeni vodja v stolnici, je učil petje v 2 tečajih po 2 uri na teden. 3.) Fran Novak, c. kr. profesor na I. državni gimnaziji, je učil slovensko stenografijo v 1 tečaju 2 uri na teden. 4.) Aleksander Pucskö, c. kr. profesor na I. državni gimnaziji, jo učil nemško stenografijo v 2 tečajih po 2 uri na teden. 5.) Davorin Sinkovič, c. kr. profesor (gl. A, štev. 9.), je učil lepopisje v 2 tečajih po 1 uro na teden. 6.) Edvard Spitaler, namestni učitelj na državni višji realki, je učil Iaščino v 2 tečajih po 2 uri na toden. 7.) Fran Sulier, c. kr. glavni učitelj na učiteljišču, je učil risanje v 3 tečajih po 2 uri na teden. 8.) Anton Wallner, dr. modroslovja, c. kr. redni učitelj na državni višji realki, je učil francoščino v 2 točajih po 2 uri na teden. * Pomožni sluga: Ivan Gril. II. Učni načrt. Podlaga pouku v obveznih predmetih je v obče splošno veljavni učni načrt (objavljen v 2. izdaji z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 23. februvarija 1900, štev. 5146). Učni načrt za nemščino v I. in II. razredu določuje naučnega ministerstva razpis z dne G. julija 1892, štev. 11.297. Glede na učni jezik v 4 nižjih razredih veljajo za zavod pravila, ki jih je izdalo c. kr. naučno mini-sterstvo za slovensko oddelke tukajšnje I. državne gimnazije z naredbo z dne 22. julija 1882, štev. 10.820. Po tej je: a) V I. in II. razredu slovenščina učni jezik pri vseh učnih predmetih izvzemši deloma nemščino, kateri so odločene 4 ure na teden. b) V III. in IV. razredu je nemščina učni jezik pri nemščini in grščini. Pri pre- . laganju iz Cezarja v IV. razredu se sme poleg slovenščine uporabljati tudi nemščina. V III. razredu se uči nemščina 3, v IV. razredu 4 ure na teden. c) V odnosno-obveznih ali na izvoljo danih predmetih razen petja je učni jezik nemški, imenstvo je podajati sploh v obeh jezikih. Razredom višje gimnazije določuje ministerska naredba z dne 4. avgusta 1900, štev. 22.102, nemščino kot učni jezik pri vseh prodmetih izvzemši slovenščino, pri katere pouku služi slovenščina kot učni jezik (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dne 20. septembra 1873, štev. 8172). A. Obvezni predmeti. I. razred. 1.) Verouk (2 uri na teden). Veliki katekizem: vera in apostolska veroizpoved, upanje in molitev, ljubezen in zapovedi, milost in svetstva, krščanska pravičnost in poslednjo reči. 2.) Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, t. j. petero pravilnih sklanjatev, pravila o spolu, pridevniki in prislovi s svojo stopnjatvijo, najvažnejši zaimki, glavni in vrstilni števniki, četvero pravilnih spregatev, nekateri važnejši predlogi in vezniki; učenje vzorcev in slovk, prevajanje iz latinščine in slovenščine; po zadostni vaji najprej zapisovanje polatinjenih slovenskih stavkov, potem vsak teden jedna polurna šolska naloga. 3.) Nemščina (4 ure na teden). Empirično razlaganje osnutkov prostega in zloženega stavka. Oblikoslovje vzporedno s slovenskim in latinskim poukom. Vežbanje v krepkih glagolih poleg čitanja. — Oi tanje, govorjenje, obnavljanje in predavanje na izust naučenih beril v vezani in nevezani besedi. — Naloge: izprva le pravopisne vaje, vršeče se vsak teden, potem pismeno prevajanje iz slovenščine v nemščino; v drugem polletju semtertja pismene obnovo razloženih beril in vsak drugi teden pravopisne vaje. Vsak mesec dve nalogi, premenjema domači in šolski. 4.) Slovenščina (3 ure na teden). Nauk o prostem stavku v elementarni popolnosti; pravilno oblikoslovje in najvažnejše nepravilnosti; empirično razlaganje osnutkov zloženega in skrčenega stavka. ■ — Citanje s stvarno razlago in potrebnimi slovniškimi opazkami. Obnavljanje, učenje na pamet in predavanje beril v vezani in nevezani besedi. — Naloge: narekovano pisanje za pravopisno namene, obnova predavanih prostih povestij in pripovednih opisov. Vsakih 14 dnij jedna šolska naloga; v drugem polletju se čredijo šolske naloge z domačimi. 5.) Zemljepis (3 ure na teden). Nazorno dovajanje do osnovnih zemljepisnih predstav. Dnevne solnčne poti glede1* na šolsko poslopje in dom o raznih letnih časih; po tem opoznavanje v pravi okolici, na zemljevidu in na zemeljskem oblu. Popisovanje in razlaganje svetlobnih in toplotnih razmer, pojavljajočih se v domovini tekom jednega leta, kolikor so neposredno zavisne od dnevne dolgosti in solnčnega viška. Glavni liki trdine in tekočine, njili razdeljenost po zemlji, kakor tudi leža naj znamenitejših držav in mest poleg vednega vožbanja in udovrševanja v eitanju z zemljevidov. Poskušnje v risanju najjednostavnejših zemljepisnih predmetov. (>.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Dekadični številni sistem. Rimske številke, četvero osnovnih računov neimenovanih in jednoimenskih celih in decimalnih števil. Meterski merni in utežni sistem. Računanje z mnogoimenskimi števili. O deljivosti števil. Razstavljanje števila na njegove prafaktorje. Najjedno-stavnejše začetne vaje v računanju z navadnimi ulomki. Skupna mera in skupni mnogokratnik. — B. Geometrija (II. polletje): Osnovni tvori. Prema, krog, kot in vzporednice. Najjednostavnejša svojstva trikotnikova. Vsako polletje tri šolske naloge; poleg tega male domačo vaje od ure do ure. 7.) Prirodopis (2 uri na teden, nazoren pouk). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: sesavci in žuželke, primerno izbrani. Zadnjo štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Opazovanje in opis nekaterih semenskih rastlin raznih vrst, pri čemer se je ozirati na njih važnejše znake; primerjalno opazovanje rastlin, da se spozna njih sorodnost. II. razred. 1.) Verouk (2 uri na teden). Ob re d osi o v j c : vnanje službe božjo pomen; obredi sv. maše, svetstev, cerkvenega posvečevanja in blagoslavljanja; cerkvene molitve in razne pobožnosti; cerkveno leto. 2.) Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, izpopolnjevano z onimi vrstami zaimkov in štovnikov, ki so se v 1. razredu preskočile; najvažnejše nepravilnosti v sklanjatvi, spolu in spregatvi. Vežbanje kakor v I. razredu; pomnožitev sintaktičnih oblik s pridejanim akuzativom eum infin. in absolutnim ablativom. Učenje na pamet kakor v L razredu, pozneje domače pripravljanje (preparacija). Vsak mesec jedna domača in tri šolske naloge, zvršljive v l/2 ali i/i ure. 3.) Nemščina (4 ure na teden). Ponavljanje in dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje krepkih glagolov. Empirično obravnavanje zloženega in skrčenega stavka. Sistematično preučevanje pravopisnih pravil. Nauk o ločilih. — Čitanje kakor v I. razredu. — Naloge kakor v I. razredu, toda z večine obnovljeno povesti. 4.) Slovenščina (2 uri na teden). Zloženi in skrčeni stavek; nauk o ločilih: dopolnjevanje oblikoslovja, posebno natančno razpravljanje glagola. — Čitanje in naloge kakršne v I. razredu. Vsak tretji teden premenjema jedna šolska in domača naloga (torej 6 do 7 v polletju). 5.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri na teden): Azija in Afrika po leži in obrisu v goropisnem, vodopisnem in krajepisnem pogledu z ozirom na podnebne razmere, kolikor se dajo pojasniti iz stanja solnčne poti proti različnim obzorom. Zveznost podnebja z vegetacijo, deželnimi prirodninami in opravili narodov pokaži se le na posameznih, iz obližja vzetih in prav jasnih vzgledih. Evropa: pregled po obrisu, reliefu in vodovju. Dežele južne Evrope in britskega otoškega kraljestva z motrišča, označenega pri Aziji in Afriki. Vaje v črtanju jednostavnili zemljevidnili obriskov. — B. Zgodovina (2 uri na teden): Stari vek. 1’odrobnejše obravnavanj« bajk. Najvažnejše osebe in dogodki, zlasti iz grške in rimske zgodovine. 6.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Sirje vaje o meri in mnogokratniku. Natančna razlaga in vaja v računanju z ulomki. Pretvarjanje decimalnega ulomka na navadni ulomek in obratno. Glavna pravila o razmerjih in sorazmerjih. Razreševanje jednostavnili regeldetrijskih nalog po sklepih in s pomočjo sorazmerij. Procentui in jednostavni obrestni račun. — B. Geometrija: Somernica prem in kotov. Skladnost trikotnikov in njena uporaba. Najvažnejša svojstva kroga, četverokotnikov in nmogokotnikov. — Naloge kakor v I. razredu. 7.) Prirodopis (2 uri na teden, nazoren pouk)-. Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: ptiči, nekaj plazivcev, krkoni in ribo, nekateri brez-vretenčarji. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Pouk I. razreda se nadaljuje, kažo se nove semenske rastline ter napeljuje do razumevanja sistematične rastlinske sestave. Nekatere trosocvetke. III. razred. 1.) Verouk (2 uri na teden). Svetopisemska zgodovina staro zavoze: razodetje božje prod prihodom Odrošenikovim. 2.) Latinščina. Slovnica (3 ure na teden): Nauk o skladnosti, rabi sklonov in predlogov. — Čitanje (3 ure na teden) iz Kornelija Nepota. — Domača priprava. Vsakih 14 dnij jedna šolska naloga za celo uro, vsake tri tedne jedmi domača naloga. 3.) Grščina (5 ur na teden). Vežbanje v pravilnem oblikoslovju do glagolov na jii. Učenje slovk. Obojno prevajanje iz vadne knjigo. Domača priprava. Začenši z drugo polovico I. polletja vsakih 14 dnij jedna naloga, premenjema šolska in domača. 4.) Nemščina (3 ure na teden). Slovnica: Sistematičen pouk v oblikoslovju in sklonoslovju s posebnim ozirom na poinenoslovjo. — čitanje s stvarnimi in jezikovnimi razlagami in opazkami, zadnjo zlasti za stilistične nameno. Učenje na pamet in predavanje; (ako možno) tudi prevajanje težjih slovenskih povestij. Vsakih 14 dnij premenjema jedna šolska in domača naloga. 5.) Slovenščina (3 ure na teden). Sistematično ponavljanje oblikoslovja, skladnja imenska, pri kateri se je ozirati na poinenoslovjo. — čitanje s stvarnimi, jezikovnimi in stilističnimi razlagami in opazkami. Učenje na pamet in predavanje. — Vsak mesec jedna šolska in jodna domača naloga. 6.) Zemljepis in zgodovina (3 ure na teden, promenjema zemljepis in zgodovina). A. Zemljepis: Evropsko deželo, ki se v II. razredu niso obravnavale (iz-vzemši avstrijsko-ogersko monarhijo), Amerika in Avstralija z istih motrišč kakor v II. razredu, posebno tudi glede na pojasnjevanje podnebnih razmer. Vaje v črtanju jednostavnili zemljevidnili obriskov. — B. Zgodovina: Srednji vek. Najvažnejše osebe in dogodbe s posebnim ozirom na zgodovino avstrijsko-ogersko monarhije. 7.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Četvero osnovnih računov s celimi in ulomljenimi občnimi števili. Kvadrovanjo in potozanje kvadratnega korena. V zvezi z geometrijskimi računi: nepopolna števila, okrajšano množenje in deljenje. — B. Geometrija: .Tednostavno primerjanje, pretvarjanje in razdeljevanje likov. Morjenje dolžine in ploščine. Pitagorov izrek na podlagi naj-jednostavnejših dokazov. Najvažnejša pravila o sličnosti geometrijskih tvorov. — Naloge kakor v T. razredu. 8.) Prirodoznanstvo (2 uri na teden). I. polletje: Fizika: Osnovni pojmi: prostornost in noprodirnost teles. Opis treh vrst skupnosti. Vodoravna in navpična mer; absolutna in specifična teža. Zračni tlak. — Iz nauka o toploti: Toplotni občutki; stopinja in množina toplote; izpreininjanje prostornine in skupnosti; utajena toplota pri izpreminjanju skupnosti; prevod toplote in žarjenje (najjednostavnejše prikazni); izvori toplote. — Iz kemije: Uvod: zveznost, sprijemnost, prožnost, krhkost, trdnost, mešanje, raztop, kristalizovanje. Spajanje, razkrajanje in nadomeščanje. Dokaz (s poskusi) o neizpremenljivosti množine tvarine, o spajanju prvin v stalnih utežnih in prostornih razmerjih. Prvine; molekul, atom; spojinske osnove, kisline in soli. Najnavadnejše nekovine in nekoliko njih spojin. Gorenje. II. polletje: Prirodopis (nazoren pouk): Mineralogija: Opazovanje in opis nekaterih imenitnih in prav navadnih rudninskih vrst brez posebnega ozira na sistematiko. Najnavadnejše hribine. IV. razred. 1.) Verouk (2 uri na teden). Svetopisemska zgodovina nove zaveze: prihod Odrešenikov, njegovi nauki, njegovo življenje, trpljenje in vstajenje; cerkve božja ustanovitev, njeno razširjanje po apostolih. 2.) Latinščina. Slovnica (3 ali 2 uri na teden): Skladne posebnosti imenske in zaimenske, poraba časov in naklonov, vezniki; zlogomerje in osnovno stihoslovje. Citanje (3 ali 4 ure na teden): kake 3 knjige iz Cezarjeve «galske vojne». V drugi polovici II. polletja vežbanje v stihoslovju na podlagi krestomatije iz Ovidija (2 uri na teden). — Naloge kakor v III. razredu. 3.) Grščina (4 ure na teden). Slovnica: Završek pravilnega oblikoslovja s pridejaniini glagoli na ui, najvažnejše nepravilnosti v pregibanju. Glavno točke iz skladnje. Vežbanje v obojnem prevajanju, učenje slovk, domača priprava. — Vsakih 14 dnij jedna naloga, promenjema šolska in domača. 4.) Nemščina (4 ure na teden). Slovnica: Sistematičen pouk. Skladnja zloženega stavka, perijoda. Posnetek zlogomerja in stihoslovja. — Citanje, učenje na pamet, predavanje in naloge kakor v III. razredu. 5.) Slovenščina (2 uri na teden). Sistematično ponavljanje zloženega stavka v zvezi z glagolsko skladnjo. Posnetek zlogomerja in stihoslovja, prilike in podobe. — Citanje kakor v III. razredu. Vsak tretji teden premenjema jedna šolska in domača naloga (torej ti do 7 v polletju). G.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri na teden): Prirodoznanski in politični zemljepis avstrijsko-ogerske monarhije brez statističnega dela, toda obširneje uvažajoč deželske pridelke, opravila, prometne in kulturne razmere narodov. Vaje v črtanju jednostavnih zemljevidnih obriskov. — B. Zgodovina (2 uri na teden): Novi vek. Najvažnejše osebe in dogodbe; jedro pouku jo zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije. 7.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Jednačbe prvo stopinje z jedno in več neznankami, čiste jednačbe druge in tretje stopinje, ki se upo-trebljajo pri geometrijskem računanju. V zvozi ž njim kubovanje in potezanje tretjega korena. Sestavljena regeldetrija, razdelbeno pravilo. — B. Geometrija: Medsebojna leža prem in ravnin. Telesni ogli. Najimenitnejša telesa. Jodnostavno preračunjanje površine in prostornine teles. — Naloge kakor v 1. razredu. 8.) Prirodoslovje (3 ure na teden). 1. polletje: Iz nauka o magnetizmu: Prirodni in narejeni magneti; magnetni poli in njih vzajemno delovanje; magnečenje po razdelbi; zemeljski magnetizem. Iz nauka o elektriki: II. drž. g. a Električnost, najjednostavnejši olektroskopi; dobri in slabi elektrovodi; pozitivna in negativna elektrika; elektrizovanjo po razdelbi; najnavadnejša orodja in priprave za vzbujanje in nabiranje elektrike; blisk in grom; strelovod; Voltov člen, izmed stalno delujočih členov le tiste, ki se upotrebljajo pri poskusih; najimenitnejši učinki galvanskega toka, galvanoskop, električni in magnetni navod pa njegova najnavadnejša in najjednostavnejša elektrotehnična uporaba (n. pr. električna luč, galvanoplastika, Morsejev pisalni br/ojav). — Iz mehanike: Opis najvažnejših vrst gibanja: premočrtno, krivočrtno, jednakomerno in jednakomerno pospeševano gibanje; oba učinka mehaničnih sil: pospešba in tlak (tog), statičnega delovanja merjenje z uteži; pojav vztrajnosti pri menjavi hitrosti in mori (sredobežnost); težnost, udar, ovire gibanja; sestavljanje in razstavljanje jednakovrstnega gibanja, izmed nejednakovrstnega: met; sestavljanje in razstavljanje sil s skupnim pri-jeinališčem in istomerno vzporednih sil; težišče, vrste ravnotežja, nihalo; nekoliko jednostavnih in sestavljenih strojev. 11. polletje: Značilna svojstva kapljivo-tekočih teles; gladina, hidrostatični tlak; ravnotežje kapljevine in no mešajočih so kapljevin v občujočih posodah; Arhimedov zakon; najjednostavnejši način določevanja specifične teže trdnih in kapljivotekočih teles; lasovitost. Značilna svojstva raztezno tekočih teles (Mariottov zakon); Torricellijev poskus, barometer pa še kaka druga uporaba delovanja zračnega tlaka; zračna sesalka; zrakoplav; princip parnih strojev. — Iz akustike: Zvočni dojmi, šum, žvenk; višina tona, lestvica tonov; najjednostavnejša zvočila: človeško glasilo, telefon; širjenje in odboj zvoka, sozvočenje; človeško uho. — lz nauka o svetlobi: Dojmi svetlobe; premočrtno širjenje svetlobe, senca, svetlomor, odboj in lom svetlobe: zrcala in leče (temna sobica, princip fotografije); razkroj svetlobo v njene sestavine, mavrica; oko, drobnogled, najjednostavnejši dioptiični daljnogledi. — Doda naj se fizikalnemu pouku, sosebno v mehaniki, opis prikaznij na nebesnem obloku gledč na nopremič-nice; meno in obhod mesečev v toku jodnega meseca; letno gibanje solnca. Navedene prikazni in pa razlike dnevnih in letnih časov na krajih različne zemeljske širine in dolžine naj so razlagajo iz vrtenja zemlje okoli njeno osi v jednem zvezdnem dnevu in iz njenega letnega gibanja okoli solnca v toku jodnega lota. Solnčni in mesečni mrki. V. razred. 1.) Verouk (2 uri na teden), ltosničnost katoliške vore: zanesljivost zgodovinskih knjig sv. pisma; Jezusovo božanstvo; po njem ustanovljeno in vedno podpirano kraljestvo — katoliška cerkev; viri razodetja in versko vodilo. 2.) Latinščina, čitanje (5 ur na teden). V I. polletju T. Livij; razen prve knjige naj se bore 21. ali pa 22. ali pa važnejši doli iz bojov mod patriciji in plebejci. V II. polletju P. Ovidij, in sicer izbrana mesta iz metamorfoz in fastov; poleg tega se čitaj tudi v tem polletju sem tortam Livij. — Slovniško-stili-stične vaje (1 uro na teden). — Vsako polletje pet šolskih nalog, katerih zadnja bodi prevod iz latinščine v nemščino. Domače naloge: natančna priprava na berilo in slovniško-stilistične vajo. 3.) Grščina. Čitanje (4 uro na teden). V I. polletju Ksenofontova «Ana-basis» ali izbrana mesta iz Ksenofontovih glavnih dol po kaki krestomatiji. V II. polletju izbrana mesta iz Homorovo ilijade v obsegu dveh do troh knjig; mimo tega se nadaljuje (1 uro na teden) čitanje iz Ksenofonta. Domača priprava, učenje slovk; nekaterih mest iz ilijade naj se nauče učenci na izust. — Sl o v n iški pouk (1 uro na teden) naj razširi in utrdi učencem poznanje atiškega naročja. — Vsako polletje štiri šolske naloge, izmed katerih bodi zadnja prevod iz grščine v nemščino. 4.) Nemščina (3 ure na teden). Slovnica: slovotvorje; izposojenke, tujke; narodna etimologija. — (J it an j e iz čitanke z razlagami in pripomnjami; zadnje naj uvažujejo poleg stilističnih prikaznij zlasti označevanje onih epskih, lirskih in čisto didaktičnih pesniških vrst, s katerimi se je učenec seznanil i v prejšnjih i v tem letu. Izbrani odstavki iz Wielandovega ^Oberona« in Klopstockove «Mesijade». Učenje na izust in predavanje. — Nalog, premonjema šolskih in domačih, 13 v šolskem letu. 5.) Slovenščina (2 uri na teden). Najvažnejše točke iz slovotvorja; imenska in glagolska debla; zložena imenska debla. Epika, narodna in umetna. — Cit an j o dotičnih beril s posebnim ozirom na epsko narodno slovstvo. Privatno berilo. Učenje na izust in predavanje. — Vsak mesec jedna naloga, premenjema šolska in domača. 6.) Zemljepis in zgodovina (3 ure na teden). Zgodovina starega veka, zlasti Grkov in Rimljanov do nastopa Graldiov; pouk poudarjaj zlasti kulturno-zgodovinske momente in se oziraj neprestano na zemljepis. 7.) Matematika. Aritmetika (2 uri na teden): Znanstveno izveden nauk o štirih osnovnih računih. Dokaz jednostavnih pravil o deljivosti števil. Teorija največje skupne mere in najmanjšega skupnega mnogokratnika, obrnjena tudi na mnogočlenike. Nauk o ulomkih. Nauk o razmerjih in sorazmerjih in njih uporaba. Nauk o jednačbah prve stopinje z jedno in več neznankami in njih uporaba pri praktično važnih nalogah. — Geometrija (2 uri na teden): Geometrijski osnovni tvori. Teorija vzporednic. Izreki o trikotnikih in njih skladnosti, o četverokotnikih in mnogokotnikih, o kotih in tetivah v krogu in o trikotnikih in četverokotnikih, ki so krogu učrtani ali občrtani. Razmerje in sorazmerje daljic in podobnost geometrijskih likov; iz tega idoči izreki o trikotniku in krogu. Ploščinsko jednaki liki pa njih pretvorba; izračunanje ploščine. Pravilni mnogokotniki; krogomerje. — Naloge kakor v I. razredu. 8.) Prirodopis (2 uri na teden). 1. polletje: Mineralogija: Kratko in lahko doumno obravnavanje kristalografije, popis najimenitnejših rudnin v sistematičnem redu, kakor tudi najnavadnejšili hribin, ozirajo se na njihova fizikalno-kemijska in druga poučna in važna svojstva; izpuste pa naj so vse redke in take rudnine, ki jih videti učenci nimajo prilike; naposled se prav ob kratkem očrtaj razvoj zemlje. — II. polletje: Botanika: Označevanje rastlinskih skupin po njih prirodnem sorodstvu, kakor tudi rastlinskih družin, opazuje tipične rastline glede na njih delov zunanjo obliko in notranjo sestavo; o priliki naj se učenci poučijo o rastlinskem življenju in o nekaterih okamenelih rastlinah, ki se morda nahajajo v šolski zbirki; izogibati se jo vseh sistematičnih podrobnostij. VI. razred. 1.) Verouk (2 uri na teden). Resnice katoliške vere: temeljna resnica o bivanju osebnega Hoga z razumom spoznana; lastnosti božjo; stvarjenje; človeškega rodu padec, odrešenje, posvečenje in prihodnje poveličanje. 2.) Latinščina. Čitanje (5 ur na teden). Proza: Sallustii bellum Jugurthinum (ali bellum Catilinae), Ciceronis oratio in Catilinam I, Caesaris bellum civilc. Pesništvo: iz Vergilijevih del izbrane ekloge, posamezna mesta «poljedelstva» in začetek (1. spev) enejide. — Slovniško-stilistične vaje (1 uro na teden) in naloge kakor v V. razredu. 3.) Grščina. Čitanje (4 ure na teden): v I. polletju: izbrana mesta iz Ilomerove ilijade, v obsegu 5 do (> spevov; v II. polletju: Herodot, glavne točke iz 2 * zgodovino perzijanskih vojn; poleg toga, zlasti v 1. polletju, na priliko vsakih 14 dnij 1 uro čitanje iz Ksenofonta. Slovnica in naloge kakor v V. razredu. 4.) Nemščina (3 ure na teden). Slovnica. Genealogija germanskih jezikov. — čitanje (večidel iz čitanko). Izbrani odstavki iz nibelun.ške pesni in iz Waltherja von der Vogel weide; Klopstock, Lessing. Pripomnje naj morijo kakor prej na opazovanje in označevanje stilističnih oblik ter naj širijo in izpopolnjujejo opazke prejšnjega leta. - Domače berilo seznanjaj učenca (pod učiteljevim nadzorstvom) z onimi glavnimi deli, ki sc ne bero v šoli. Osnutek zgodovine nomškega slovsta (s čisto zgodovinskega stališča), od začetka do dobo, zvane »Sturm- und Drangepoche*; natančneje so razpravljaj slovstvena zgodovina le tam, kjer se naslanja na čitanje. — Naloge kakor v V. razredu. 5.) Slovenščina (2 uri na teden). Nadaljevanje epike, lirika, dramatika. Citanje dotičnih beril iz čitanke. Izbrane srbske narodne pesni; prodno so začno čitati, naj se na kratko razložo naj znamenitejše posebnosti srbsko-hrvatskega jezika. — Domačo berilo, učenje na izust in predavanje, naloge kakor v V. razredu. 6.) Zemljepis in zgodovina (4 ure na teden). Zgodovina Rimljanov od nastopa Grakhov do razpada zapadnorimskega vladarstva; zgodovina srednjega veka, pri kateri jo natančneje razpravljati zgodovino papeštva in cesarstva, iz teritorijalno zgodovine pa uvaževati le najvažnejšo svetovnozgodovinsko dogodke. Zgodovina novega veka do začetka tridesetletne vojne. V poštev se jemlji vedno kulturna zgodovina in zemljepis. 7.) Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Nauk o potencah in korenih, pojem iracijonalnih števil. Imaginarna jednota; nauk o logaritmih; jednačbe druge stopinje z jedno neznanko. — Geometrija: Tclesomerstvo: Najimenitnejši izreki o legi premic in ravnin v prostoru. Temeljna svojstva telesnih oglov sploh in tristraničnih posebej. Razdelitev in temeljna svojstva teles. Površje in prostornina prizme, piramide in prisekane piramide. Izračunjanje površja in prostornine valja, stožca in prisekanega stožca. Površje in prostornina krogle in njenih jedno-stavno omejenih delov. Trikotomerstvo ravnih likov: kotomerske funkcije, razrešitev pravokotnega in jednakokrakega trikotnika. Drugi kotomorski razvoji. Jednostavne kotomerske jednačbe. Naloge kakor v 1. razredu. 8.) Prirodopis (2 uri na teden, sistematičen pouk). Zoologija: Najimenitnejše o osnovi človeškega telesa in opravila njegovih ustrojev s priličnimi opazkami o zdravstvu. Premotrivanje raznih razredov vretenčarjev in najvažnejših skupin brezvretenčarjev na izrazitih živalih glede na posamezne dele kakor tudi na njih zgodovinski razvoj, pri čemer je opustiti sistematične podrobnosti. Ozirati se je prilično tudi na predzgodovinske živali. VII. razred. 1.) Verouk (2 uri na teden). (Splošni in posebni) krščansko-katoliški nravstveni nauk. 2.) Latinščina. Oitanje (4 ure na teden). Proza: najmanj dva ('ieeronova govora, jeden manjši ali pa izbrana mesta iz kakega večjega dialoga. Pesništvo: citanje Vergilijeve enejide se nadaljuje. S1 o v n i š k o-s t i 1 ist i č n o vaje (1 uro na teden) in naloge, kakor v V. razredu. 3.) Grščina. (Jita nje (3 ure na teden). V 1. polletju 3 do 4 manjši državni govori Demostenovi. V 11. polletju poleg tega tudi še čitanje izbranih mest iz llomerove odiseje v obsegu kakih <> spevov. — Slovnica in naloge kakor v V. razredu. 4.) Nemščina (3 uro na teden). Cit an j e (deloma iz čitanke). Ilerdcr, Goethe, Schiller. Pripomnje kakor v VI. razredu. Govorne vajo. Slovstvena zgodovina (do Schillerjevo smrti) blizu tako kakor v VI. razredu. - Nalogo kakor v V. razredu. 5.) Slovenščina (2 uri na teden). Staroslovensko glasoslovje. Zatezanje in stopnjevanje v treh glavnih samoglasniških skupinah. Najvažnejše izpremembe soglasnikov pred mehkimi in predjotovanimi samoglasniki. Staroslovensko oblikoslovje z vedniin ozirom na novoslovensko besedne oblike. Najvažnejši podatki o zgodovini staroslovenskega jezika, čitanje izbranih spisov iz novoslovcnskega slovstva in srbsko-hrvatskega pesništva («Smrt Smail čengijid age».) — Domače berilo, dokla-movanje, prosto predavanje. — Nalogo kakor v V. razredu. G.) Zemljepis in zgodovina (3 uro na teden). Zgodovina novega veka od tridesetletne vojne do sedanjosti s posebnim poudarkom kulturno-zgodovinskih momentov in z vednim uvažanjem zemljepisa. 7.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: .Jednačbe višjih stopinj /, jedno neznanko, ki so dado izpremeniti v jednačbe drugo stopinje; jednačbe druge stopinje z dvema neznankama. Nedoločne jednačbo prve stopinjo z dvema neznankama. Aritmetiškc in geometrijske progresijo. Obrestnoobrestni in rentni račun. Nauk o kombinacijah, binomski izrek. — 13. Geometrij a. Glavna pravila za razreševanje ostrokotnih trikotnikov in njih uporaba. Analitična geometrija ravnih geometrijskih likov. — Nalogo kakor v I. razredu. 8.) Prirodoslovje (3 ure na toden). Uvod, mehanika, nauk o toploti in osnovni nauki iz kemije. 9.) Modroslovna propedevtika (2 uri na teden): Logika. Vlil. razred. 1.) Verouk (2 uri na teden). Cerkvena zgodovina. 2.) Latinščina. Čitanje (4 ure na toden): l’roza: Tacitus, Germania (c. 1 27) in večji oddelki iz obeh ali iz jednega glavnih del Tacitovih. Pesništvo: izbrana mesta iz Horacijevih pesniških del. - Sl ovn iško-sti I i s t ične vaje (1 uro na teden) in naloge kakor v V. razredu. 3.) Grščina, čitanje (4 uro na teden). V I. polletju: Platonova apologija Sokrata kot uvod, potem jeden obsežnejši ali dva manjša dialoga. V II. polletju: Jedna žaloigra Sofoklejeva, po kateri se nadaljuj, ako mogoče, čitanje llomerove odisoje. Slovnica in nalogo kakor v V. razredu. 4.) Nemščina. (3 ure na teden). Čitanje (deloma iz čitanke). Goethe, Schiller, Lessingov «Laokoon> in izbrana mesta iz «Hamburške dramaturgije» s pojasnjevanjem. V pripomnjah naj se skupljajo stilistično prikazni, opazovano pri čitanju. Zasebno berilo. — Govorne vaje. — Slovstvena zgodo- vina (do Goethejeve smrti) blizu tako kakor v VI. razredu. Pregled razvoja nemškega slovstva v Avstriji v 19. veku s posebnim ozirom na Grillparzerja. Nalogo kakor v V. razredu. 5.) Slovenščina (2 uri na teden). Staroslovenski spomeniki in čitanje staroslovenskih beril iz čitanko. Zgodovina novoslovcnskega slovstva in jezikovnega razvoja na podlagi primernega vzglodnega čtiva. - Čitanje izbranih pesniških proizvodov iz novejše književnosti. — Zasebno borilo. Deklamacije in govorne vaje. - Naloge kakor v V. razredu. 6.) Zgodovina. V I. polletju (3 uro na teden): Zgodovina avstrijsko-ogcrske monarhijo v njenem svetovnozgodovinskem nameščaj u; pregleden opis naj znamenitejših dogodkov iz notranjega razvoja avstrijske državo. V II. polletju: Avstrijsko-ogersko domovinoznanstvo (2 uri na teden); ponavljanje glavnih momentov iz grške in rimske zgodovine (1 uro na teden). 7.) Matematika (2 uri na teden). Vaje v reševanju matematičnih problemov. Ponavljanje najvažnejših oddelkov matematične učne tvarine. — Naloge kakor v V. razredu. 8.) Prirodoslovje (3 ure na teden). Nauk o magnetizmu, elektriki, valovanju, zvoku in svetlobi; osnovni nauki iz astronomije. 9.) Modroslovna propedevtika (2 uri na teden). Empirično dušeslovjc. Pregled predmetov, rascpredoljen iln po posameznih razredih in tedenskih undi. Predmet «t -o II. a. II. b. III.a. Ill.b. . >- >—l ►> VIII. Skupaj Verouk 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 22 Latinščina 8 8 8 8 6 G ti fi 6 5 5 72 ! Grščina — — - _ 5 5 4 5 5 4 5 33 j Nemščina 4 4 4 4 3 3 4 3 3 3 3 38 Slovenščina 3 3 2 2 3 3 2 2 2 2 2 2G Zemljepis in zgodovina 3 3 4 4 3 3 4 3 4 3 3 37 Matematika 3 3 3 3 3 3 3 4 3 3 2 33 Prirodopis 2 2 2 2 2 2 2 2 — — 12 (I. polletje) IG (11. polletje) Prirodoslovje — — — — 2 2 3 — ... 3 3 13 (1. polletje) 9(11. polletje) Propedevtika - - 2 2 4 Skupaj i 25 26 25 25 27 27 28 27 27 27 27 290 B. Neobvezni predmeti. I. Telovadba. V tem predmetu so se poučevali učenci II. državne gimnazijo posebej in sicer v treh oddelkih, razdeljeni po svoji spretnosti v tri tečaje (vsak oddelek 2 uri na teden). V 1. oddelku so bili združeni večinoma učenci I. a. in 1. b. razreda, v II. oddelku učonci II. a., II. b., III. a., III. b. in IV., v III. oddelku pa učenci V., VI., VII. in Vlil. razreda. Učni načrt: V I. točaju sc je prevadila tvarina, ki jo propisuje učni načrt (razglašen z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 12. februvarja 1897.1., štev. 17.261) za 1., II. in (deloma) III. razred, v II. tečaju tvarina, propisana za III., IV. in V. razred, v III. tečaju pa tvarina, propisana za VI., VII. in VIII. razred. Na orodju se je vadilo v vsakem oddelku v dveli telovadnih oddelkih s pomočjo predtelovadeev, prosto in redovne vaje pa so sc vršile v vsakem oddelku skupno. Udeležba: v I. polletju 36 -f- 16 —J— 9, v II. polletju 40 -4- 21 —8 učencev. 2. Petje. V tem predmetu so se poučevali učenci v dveh tečajih (po 2 uri na teden) posebej, in sicer nastopnim načinom: I. tečaj (začetniki, 2 uri na teden). Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov v zvozi z zgodovinskimi podatki o razvoju glasbe; polog toga vaje v jednoglasnem in večglasnem petju na podlagi Foerstcrjevc «Pevske šole», v kateri služi vsem notnim vajam metoda po številkah kot naravni pripomoček. Udeležba: v I. polletju 37, v II. polletju 30 učencov. II. točaj (1. oddelek: mešani zbor, 1 uro na teden; 2. oddelek: moški zbor, 1 uro na teden). V tem tečaju so se prepevale pesni in zbori cerkvenega in posvetnega značaja; razen tega so so razpravljali molovi in ponavljali durovi načini. Udeležba: v I. polletju 36, v II. polletju 30 učencev. Glasbe in petja se jo učilo več učencev v šoli «Glasbeno Matice». 3. Francoščina. Tega pouka so se udeleževali učenci IV., V., VI., VII. in VIII. razreda skupno z učenci tukajšnje I. državne gimnazijo v dveh točajih. Učni načrt: I. tečaj (2 uri na teden): Glasoslovje in oblikoslovje, metodično razporejeno, da se more učenec po sluhu naučiti francoskega pravopisa in slovnico. Določni in nedoločni spolnik, samostalnika sklanjatev in spol, pridevnik, zaimek, števnik, prislov, jednostavni predlogi, osnovni pojmi o spregatvi jednostavnih časov. Metodično urejeno narekovanje, učenje na izust in rccitovanje prostih, predelanih vaj in beril, na njih sloneče razgovarjanjo po I. delu Weitzenböckove francosko slovnice. Udeležba: v I. polletju 8, v II. polletju 6 učencev. II. tečaj (2 uri na teden): Oblikoslovje pravilnih in nepravilnih glagolov se nadrobno obravnava na podlagi metodične razpredelnice francoske spregatve; mimogrede se izpopolnjuje oblikoslovje drugih govornih razpolov. Skladnja veznega in naznanilnega naklona, deležnikov, glagolnika, določnega spolnika, pridevnikov in predlogov. Oitanje pripovednih, dialoških, pisemskih in zgodovinskih beril, pisanih v nevezani besedi; učenje na izust in recitovanjo pesnij; razgovarjanjo, sloneče na predelanih berilih iz Weitzenböckove francoske vadnice in na njegovo francoske slovnice I. in II. delu. Udeležba: v I. polletju 2, v drugem polletju 3 učenci. 4. Laščina. Pouka v I. in II. točaju tega predmeta so so udeleževali učenci IV. do VIII. razreda skupno z učenci tukajšnjo I. drž. gimnazije. — Učna knj iga: A. Mussafia, Italienische Sprachlehre. Učni načrt: I. tečaj (2 uri na teden): Izreka, pregibanje samostalnika in pridevnika, svojilni in kazalni zaimki, sedanjik pomožnikov in glagolov na -are, -ere, -iro, pretekli deležnik in iz njega izhajajoča tvoritev preteklega časa in trpne dobe, prihodnjik, najpotrebnejši skladni členi za tvoritev prostih stavkov. Ustno in pismeno pripravljanje na dotično vaje. Udeležba: v I. polletju 19, v II. polletju (i učencev. II. tečaj (2 uri na teden): Povratni glagoli, stopnjatov, oziralni zaimki, krepki glagoli, nauk o porabi časov in naklonov do konjunktiva. Prevajanje do-tičnih vadbenih primerov. Govorne vajo. Citanjo: Nekoliko beril, opirajočih se na slovnico. V II. polletju: Citanjo iz Lionove knjige: Le inventure di 1’inotto, raconto di F. Morandi. Udeležba: v I. polletju 2, v II. polletju 5 učencev. 5. Lepopisje. Pouka v tem predmetu, ki se jo učil za zavod posebej, so so udeleževali učenci nižjih razredov v dveh tečajih, in sicer deloma svojevoljno, doloma zaradi slabo pisave primorani od učiteljskega zbora na predlog razrednikov. V I. tečaju (1 uro na teden) so so učenci vežbali v genetiški razvijanih črkah slovenskega tekočega pisa. Udeležba: v I. polletju 2(i, v II. polletju 30 učencev. V II. tečaja (1 uro na teden) prvem oddelku so so učenci vežbali v genetiški razvijanih črkah nemškega tekočega pisa, v drugem oddelku pa so so na isti način urili v francoskem okroglem pisu in naposled v grških črkah. Udeležba: v I. polletju 21, v 11. polletju 15 učoncev. 6. Risanje. V tem prodmetu so se poučevali učenci vseli razredov skupno z učenci I. državne gimnazije v treh točajih po 2 uri na teden. Učni načrt: I. tečaj : Premočrtni liki, geometriški osnovni tvori (kvadrat, pravokotnik in trikotnik) kot podlaga ploskovni dolbi, izmed mnogokotnikov osmerokotnik in šesterokotnik, polni krog in njega ploskovna dolba (rožico), elipsa in spirala, kombinacijo obločnih in valovitih črt, jednostavni listni liki po nariskih in po predlogi na tabli. Listi po naravi. Vsi zriski se izvajajo s svinčnikom, v dveh vodenih bojah. — Učenci sc poučujejo skupno. Udeležba: v I. polletju 10, v II. polletju 12 učoncev. II. tečaj: Pojasnjovanjo perspektivnih načel s pomočjo obriskov na tabli in pri risanju po žičnih modelih (palica, kvadrat in krog); kocka in najvažnejši stereometriški osnovni tvori s kroglo vrod. Skupini' modelov. Najjodnostavnej.še narisovanjc svotljavnih prikaznij s svinčnikom. Jednostavni ploski okraski grški h /.logov po predlogah na tabli, izvedeni v dveh bojah. Nekatero cvetice po naravi. Učenci se poučujejo skupno in skupinoma. Udeležba: v I. polletju 6, v II. polletju 2 učenca. III. tečaj : Narisovanje starovinskega posodja, arhitektonskih ukrasnih členov, renesančnih in nekaterih gotskih okraskov po sadrenih modelih, žarnega ploskega okrasja po predložkih in predlogah na tabli, risanje glav po reliefih in sadrenih doprsnicah, izvedeno z jedno in dvema kredama. Razlaganje najvažnejših arhitektonskih oblik. Cvetico po naravi. Pokrajine po predlogah; tihožitja. Skiciranje po naravi. — Učenci se poučujejo skupinoma ali posamezi. Udeležba: v I. polletju 8, v II. polletju 6 učencev. 7. Stenografija. 11) S 1 o v o n s k m . V tem predmetu so se poučevali učenci V. do Vlil. razreda skupno z učenci I. državne gimnazije v jednom tečaju po 2 uri na teden. Učni načrt: Korespondenčno pismo. — Učna knjiga: Fr. Novak, Slovenska stenografija, I. del, v Ljubljani, 1900. Udeležba: v I. polletju 23, v II. polletju 21 učencev. fc>) No m ška. V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden, in sicer v II. tečaju skupno z učenci I. državne gimnazije, v I. tečaju pa posebej. Učni načrt: V I. tečaju: Korespondenčno pismo (t. j. nauk o besedotvoritvi). Učna knjiga: Gabelsbergers Stenographie von Prof. A. Heinrich, umgearbeitet von Pucskö-IIempel. Udeležba: v 1. polletju 49, v II. polletju 34 učencev. V II. tečaju: Debatno pismo ali stavkovno krajšanje. Učna knjiga: Prof. A. Heinrich, Dobattonschrift des Gabolsbergersehen Systems, IV. Auflage. Udeležba: v 1. in II. polletju 11 učencev. lil. Učne ki bodo »slutilo ponKn -v oUvcziiili Predmeti I. razred II. razred III. razred. IY. razred Verouk Veliki katekizem ali kr- j ščanski nauk, po izvir- j niku avstrijskih škofov, j V Ljubljani, 1896. Lesar, Liturgika, 3. in 4. nat. Karlin, Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi. Karlin, Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi. Latinščina Kermavner, Latinska slovnica, 1. in 2. nat. VViesthaler, Lat.-slov. vadbe za 1. gimn. razr., 3. nat. Kermavner, kakor v 1. razredu. VViesthaler, Lat.-slov. vadbe za II. gimn. razr., ; 2. nat. Kermavner, kakor v I. razredu. J. Golling, Chrestomathie aus Cornelius Nepos u. Q, Curtius Rufus. Dr' Požar, Lat. vadbe za 111. gimn. razred. Kermavner, kakor v 1. razredu. Caesar, commont. debeli. Gali., ed. Prammer, 4., 5. in G. nat. Ovids ausgevviihlte Gc-dichte, ed. Sedlmayer, i 4., 5. in 6. nat. Dr. Požar, Lat. vadbo za i IV. gimn. razred. Grščina Curtius - Hartcl, Griechische Scliulgranimatik, 21. nat. Schenkl, Griechisches Elementarbuch, 18. nat. Curtius - Hartol, Griech. Schulgramrnatik, 17. do 22. nat Schenkl, Griech. Elo-montarbuch, 18. nat. Nemščina VVillomitzer, Deutsche Gramm., G. do 10. nat. .Štritof, Deutsches Lesebuch für die 1- u. II. Gymnasialklas.se. VVillomitzer, Deutsche Gramm , 0. do D. nat. Štritof, Deutsches Lesebuch , kakor v 1 razredu. VVillomitzer, Deutsche Gramm., 0. do 8. nat. Štritof, Deutsches Lesebuch für d. 111. Gymnasialklasse. VVillomitzer, Deutsche Grammatik, kakor v 111. razredu. Štritof, Deutsches Lcsc-buch für die IV. Gym-nasialklasse. Slo- venščina Sket-Janežič, Slovenska slovnica, 8. nat. Sket, Čitanka, I., 2. nat. Sket - Janežič , Slovenska slovnica, 8. nat. Sket, Čitanka, II., 2. nat. Skct-Janežič, Slovenska slovnica, 8. nat. Sket, Čitanka, lil. Sket-Janožič, Slov. slovnica,.?. nat. Sket, Čitanka, IV. Zemljepis in zgodovina Vrhovec, Zemljepis za srednjo šole. I. stop. Kozenn - Haardt, Atlas, j 43 Kart., 30. do 39. nat. 1 Ježek, Zemljepis za 11. in Ul. gimn. razr. Mayer - Kaspret, Zgodovina starega veka. Atlanti, kakor v 1. razr., poleg njih še: Pufzger, Ilistor. Schulatl., 2L. do 2.’). nat. ali Kiepert, Atlas antiquus, G. nat. Režek, kakor v 11. razr. Maver - Kaspret, Zgodovina srednjega veka. Atlanti, kakor v 11. razr. (razen Kieperta). Mayer - ICasprot, Zgodovina novega veka. Jesenko, Avstrijsko-ogorska monarhija. Atlanti, kakor v lil. razr. Matematika 1 Matek, Aritmetika, I. del. ‘ Matek, Geometrija, I. del. , Kakor v 1. razredu. Matek, Aritmetika, 11. dol. Matek, Geometrija, 11. dol. Kakor v lil. razredu. Prirodo- znanstvo Pokorny- Erjavec, Živalstvo, 3. nat. j Paulin, Rastlinstvo. Kakor v I. razredu. Senekovič, Fizika, 2 nat. Hintorlechner, Mineralogija. 1 Senekovič, Fizika., 2. nat. . S S O o. — rt > 5 c © * o ® m Q_ - - - - knjige, jji-ocluiotrili v šolskem 1. 1904./1903. V. razred YI. razred VII. razred VIII. razred Wapplor, Lehrbuch der kath. Religion. I. Teil (Einleitung), G., 7. in 8. nat. Wapplor, Lehrbuch der kath. Religion, II. Teil (Glaubenslehre), 4., 5., G. in 7. nat. Wapplor, Lehrbuch der kath. Religion, III. Teil (Sittonlehre), G. nat. P. Meinrad Bader, Lehrbuch der Kirchengosch., 5. nat. Scheindler, Latein. Schul-gramm., 3., 4. in 5. nat. Sedlmayer - Scheindler, Latein. Übungsbuch für dio ober. Kl. derGymn., 1. in 2. nat. Livii ab urbo condita lib. 1., II., XXI., XXII.. ed. Zingerle, 2., 3., 4. in 5. nat. Ovidij, kakor v IV. razr. Lateinische Grammatik, kakor v V. razredu. Lat. Übungsbuch, kakor v V. razredu. Klouček, Vergils Aencis, 3. in 4. nat. Sallustii bell. Jugurth.,cd. Scheindlor, 1. in 2. nat Caesar, de bell, civili, cd. Dinter. Cicero, orationes in Ca-tilinam, ed. Nohl, 1., 2. in 3. nat. Latein. Grammatik, kakor v V. razredu. Lat. Übungsbuch, kakor V. razredu. Vergils Aoneis, kakor v VI. razredu. Cicero, pro Roscio Ame-rino, ed. Nohl. Cicero, orationes in Cati-linam, kakor v VI. razr. Cicero, Cato Maior do senectute, ed. Schiche. Latein. Grammatik, kakor v V. razredu. Latein. Übungsb., kakor v V. razredu. A. Horatii Flacci earmina selecta, od Huemor, 4., 5. in G. nat. Tacitus, Histor. Schriften in Auswahl, ed.Weidner. Griech. Grammatik kakor v IV. razredu. Schenkl, Griechisches Elementarbuch, 15. do 18. nat. Schenkl, Chrestomathie aus Xenophon, G. do 12. nat. Homer, Ilias von A. Th. Christ, 1. in 2. nat. Griech. Gramm, in Griech. Elomentarbuch, kakor v V. razredu. Homeri Iliadis opitome, ed. Scheindler, L, II., l.doG., ozir. l.do4. nat. Horodoti hist. lib. V111., cd. Holder. Xenophon, kakor v V.razr. Griechische Grammatik in Griech. Elementarbuch, kakor v V. razredu. Schenkl, Chresthomatie aus Xenophon, kakor v V. razredu. Homers Odyssee, ed. A. Th. Christ, 2., 3. in 4. nat. Demosthenes, ausgcwühl. Reden, ed.Wollte, 1. do i. nat. Griechische Grammatik in Griech. Elementaibueh, kakor v V. razredu. Homers Odyssee, od. A. ' Th. Christ, 2 in 3. nat. Platons Apologie des Sokrates und Kriton, od. Christ, 1. do 3. nat. Platons Laches, cd. Christ, 1. do 3. nat. Sophokles, Oodipustyran-nos. ed.Schubert, 2. nat VVillomitzer, Deutscho Grammatik. 0. in 7. nat. Kummer-Stejskal. Deutsches Lescbuch, V. Teil, G., 7. in 8. nat. VVillomitzer, kakor v V. razredu. Kummer-Stejskal, Deut. Losob., VI. Teil (Ausg. B, ohne mittelhoehdout. Text), 3. nat. Kummor-Stejskal, Deut. Lesebuch, VII. Teil, 4. in 5. nat. Kummer-Stojskal, Deut. Lsb., VIII. T., 3. do 5. n. Goethe, Hermann umh «' Dorothea, Iphigenie; { $ g Schiller, YValionstein ; [ £ Lessing, Laokoon. } p-? Slovnica, kakor v IV. razr. Sket, Slov. čitanka zaV. in VI. razred, 2. nat. Kakor v V. razredu. Sket, Staroslovenska čitanka. Sket, Sloven. slovstvena čitanka za VII. in VIII. razred. Kakor v VII. razredu. Zeohe, Lehrbuch der Geschichte dos Altertums f. obere Klassen, 4. nat. Supan, Geograph., 9. in 10. nat. Atlanti, kakor v 11. razr. Zeeho, kakor v V. razr. Zoehe, Gesch. <1. Mittelalt. für obere Klassen, 1. in 2. nat. Supan, Geographie, kakor v V. razr. Atlanti, kakor v III. razr. Zeeho, Geschichte der Neuzeit, 1. in 2. nat. Supan, Geographie, kakor v V. razredu. Atlanti, kakor v III. razr. Zeeho - Schmidt, < )sterr. Vaterlandskunde. Supan, Geographie, kakor v V. razredu. Atlanti, kakor v III. razr. Močnik, Lolirb. d. Arithm. u. Algobraf.Oborgymn., 25. do 28. nat. Močnik, Lehrbuch der Geom. f. obere Klassen, 23. nat. Močnik, Lohrb. dor Arith-inotik u. Algebra , 25. do 28. nat. Močnik, Lehrbuch dor Geom., 23. nat. Adam, Logarithmon. Močnik, Lehrbuch dor Arithmetik u. Algebra, kakor v Vt. razredu. Močnik, Lehrbuch dor Geometrie. 22 nat. Kakor v VII. razredu. 1 lochstettor- Bisehing, Minor, u. Geol., 12., 14., IG. in 17. nat VVettstein, Leitf. d. Bot. für Mittelschulen, 1. in 2. nat. Gräber. Leilfadon dor Zoologie, 2. in 3. nat. VVallentin, Lehrbuch dor Physik, 12. in 13. nat. Kakor v VII. razredu. - - Lindncr - Leclair, A11-gomoino Logik, 1., 2. in 3. nat. Lindtner und Lukas, Lehrb. der Psyehologio, Wien 1900. IV. Prebrana tvarina. A. Iz latinščine. III. a. razred. Cornelias Nepos (od. Weidner-Schmidt): Miltiades, Themistodes, Aristides, Pausanias, Cimon, Thrasybulus, Conon, Epaminondas, Pelopidas. Zasebno berilo: 15 a j ec in Flerin: Iphicrates. Grum, II el mich, Keto in Šušteršič: Lysander. Ločni k in Martinčič: Gato. Loj k in Vizjak: Ilamilcar. Peterlin in Supan: Agesilaus. llodič, Selan in Sturm: Phooion. Železnik: Alcibiades. — Na isust: Thomistocles, c. 9: «Themistoeles veni ad to — ad te venire patiaris». Pausanias, c. 2: «Pausanias, dux Spartae — cum quo colloquatur-. Conon, c. 3: «Nulla mora est quod studes» in -Mihi vero more fungar . Epaminondas, c. 4 : «Nihil opus ost tradain magistratui*; c. 5: «Fallis non palaestra» in «Desine Meneclida liberavi»; c. 8: -Epaminondas a Thebanis obsidiono clausit«; c. 10: «Vide, no tu nocosse est». III. b. razred. Cornelius Nepos (ed. Weidner-Schmidt): Predgovor, Miltiades, Themistodes, Aristides, Pausanias, Cimon, Lysander, Epaminondas, 1’elopidas, Phooion, Timoleon. Več odstavkov tudi na isust. IV. razred. Caesaris comment. do hello Gallieo (ed. Prammer): lih. I., lili. IV. (izbrana mesta). Ovidius (ed. Sedlmayr): Metamorph.: Quattuor aetates. Zasebno berilo: Caesaris comment. de bello Gallieo, lib. II. Na isust: Caesaris comment. de bello Gallieo, lib. I.. c. 44. V razred. Livii ab urhe cond. (ed. Zingerlo): lib. I., 1 J, ti, 8 18, 22 18; lib. XXI., 1 17, 21 27. Ovidius (od. Scdlmayor): Metamorph.: Die große Flut, Deukalion und Pyrrlia, Niobo, Dftdalus und Ikarus, Philemon und Hanois, Schlußwort; Fast.: Widmung an Cäsar Germanious, Am 1. Januar, Der 13. Februar, Der 23. Februar, Der 24. Februar; Trist.: Abschied von Rom, Selbstbiograph io. Zasebno berilo: Albreht: Ovidius, Fast. II., 533 5(5(!. Uadiura: Ovidius, Metamorph. XII., 575 606; Rom. l(i!) 196. Copudor: Ovidius, Trist. III., 10; V.. 2, 10. Dežela: Ovidius, Metamorph. XII., 575 606; Trist. IV., (i; Ex I’onto III., 7. Dolinar: Ovidius, Rem. 169 196. Dostal: Ovidius, Metamorph. XIV., 246 — 307; Trist.V,, 10. Grum: Ovidius, Metamorph. XIV., 216 307; Fast. II., 617 638; Trist.V., 3. Ile: Ovidius, Metamorph. III., 732 733; IV., 1 35, 391 415; Fast. I., 709—722; III., 809 834; Trist.V., 10. Kobi: Ovidius, Ex Ponto III., 2. Koder: Ovidius, Metamorph. X., 1 63, 72 77; Fast. III., 809 834. Kodrö: Ovidius, Fast. I., 709—722; III,, 713—714, 725—790. Koechlor: Ovidius, Metamorph. 163—261; Kristan: Livius, lib. II., 1 —15; Ovidius, Metamorph. X., I 63, 72 77; XIV., 246 -307; Trist. V., 10; Ex Ponto IV., 3. Luschtttzky: Ovidius, Metamorph. IV., 615 —662; Fast. II., 475—512; Trist.V., 10. Lušin: Močnik: Ovidius, Fast. V., 621 624, 633 662. Peklaj: Ovidius, Metamorph. II., 1 212, 251 332; Ex Ponto IV., 3. Poršin: Ovidius, l!em. 169 196; Ex Ponto III., 7. Petrič: Ovidius, Am. III., 8, 35 56; Trist.V., 2. Pfeifer: Ovidius, Fast. TU., 523 656, 661 674. Rovtar: Livius, lib. II,, 1 15; Ovidius, Metamorph. I., 163 — 261; V., 385 437, 462 571; X., 1 60, 72 77; Fast. II., 83 118; Ex Ponto IV., 3. Rupnik: Ovidius, Metamorph. VI., 5 82, 103 107, 127 -145. Solan: Ovidius, Fast. II., 617 <538. Semič: Ovidius, Fast. II., 617 638. Senčar: Livius, lib. II., 1 20; Ovidius, Metamorph. II., 1 — 242, 251 332. Stojkovič: Livius, lib. 11., 1 — 35; Ovidius, Metamorph. II., 760 — 801; Vlil., 725 — 878; III., 528—733; Fast. III., 167—230. Škof: Ovidius, Trist. V., 3. Šraj : Ovidius, Fast. V., 621 — 624, 633 — 662. Uran: Ovidius, Metamorph. VIII., 725 — 878. Vrhovnik: Ovidius, Metamorph. VI., 5—82, 103- 107, 127 —145; Fast. II., 617 - 638. Zupančič: Ovidius, Am. I., 15. Na isust: Ovidius, Trist.: Abschied von Rom, v. 1 — 40. VI. razred. Sallustius: Bellum Jugurthinum (ed. Scheindler). Cicero: In Catilinam or. T. (ed. Nohl). Vergilius (cd. Klouček): Ecloga I., V.; Georgicon lib. I., v. 1 — 5; lib. II., v. 136 — 1 7<5, 319—345, 458 — 540; lil^lll., v. 339 383, 478 — 566; Aeneis, lib. I., v. 1 305. — Zasebno berilo: Aleš, Korošec, Ottavi in Prijatelj: Cicero, In Catilinam or. II. Borštnik: Vergilius, Goorgicon lib. IV., v. 149 — 227. Bratina in Černe: Cicero, In Catilinam or. IV. Dolenc in Favai: Vergilius, Ecloga IX. Domicelj, Tavzelj in Vadnal: Vergilius, Georgicon lib. IV., v. 315 — 558. Grebenc: Vergilius, Georgicon lib. I., v. 6 — 42, 118 —159. Kavčič: Cicero, In Catilinam or. III. Lončar: Vergilius, Georgicon lib. IV., v. 8—50. Lušin: Caesar, De bello civili, lib. II., c. 1 — 22. Oblak: Vergilius, Aeneis, lib. II., v. 1 — 198. Poženel: Vergilius, Aeneis, lib. II., v. 1 249. Selan: Vergilius, Ecloga VII. Sovre: Sallustius, De coniurationo Catilinae. Stare: Caesar, De bello civili, lib. III., c. 74 104. Zlatnar: Caesar, De bello civili, lib. L, c. 1 — 60. Na iaust: Sallustius, Jugurtha, c. 9, 10, 79. Cicero, In Catilinam or. 1., c. 1. Vergilius, Ecloga I., v. 1 — 39; V., v. 36, 37, 86, 87; IX, v. 28; Georgicon lib. L, v. 1 — 5; lib. II., v. 176; Aeneis, lib. I., v. 1 11, 33, 94 — 96, 118, 135, 150, 199, 203, 204, 207. VII. razred. Vergilius (ed. Klouček): Aeneis, lib. II., IV., VI. Cicero: De imperio Cn. Pompei (ed. Nohl); Laelius (ed. Schiche); In Catilinam or. IV. (od. Nohl). Zasebno berilo: Berce: Vergilius, Aeneis, lib. XI, v. 445 915. Bizjak: Vergilius, Aeneis, lib. 111., v. 1 — 255. Česnik in Erjavoc: Vergilius, Aeneis, lib. III., v. 1- 200. Gostič: Vergilius, Aeneis, lib. VI., v. 626 901. Juvan: Cicero, In Catilinam or. II. Mesec: Cicero, Pro Archia poeta. Osana: Cicero, Pro Q. Ligario; Pro rege Deiotaro. Prisl an: Cicero, Pro Archia poeta. Sitar: Cicero, Cato maior. — Na isust: Vergilius, Aeneis, lib. II.. v. 1 — 56, 526 543. VIII. razred. Horatius (ed. Iluemer): Carmina, lib. I., 1 4, 7, 10, 11, 14, 18, 22, 24, 28, 31, 32, 34, 37, 38; lib. II., 1 3, 6, 7, 10, 13 — 16, 18, 20; lib. III, 1 5, 21, 29, 30; lil». IV., 3 5, 7, 12, 15; Carmen saeculare; Epod. 2, 7; Sat., lib. I., 1, 9; Epist., lib. I., 1. Tacitus (ed. Weidner): Germania, c. 1 —27; Annal, lib. I., c. 1 — 30; lib. IV., c. 34, 35. Zasebno berilo: Ciuha: Horatius, Carmina, lib. I., 6, 12, 15, 20, 26, 29; Epod. 9, 13; Epist., lib. 1., 2. Cok: Ciceronis orat. pro Milono (konec). Jan: Vergilius, Aeneis, lib. VI. Jelenec: Horatius, Carmina, lib. 1., 17, 20, 21, 26; De arte poetica. Kcel: Vergilius, Aeneis, lib. VIII.; Horatius, De arte poetica. Močnik: Ciceronis orat. pro Iloscio Amerino, c. 1 23. Perič: Horatius, Carmina, lib. I., 6, 12, 20, 21. Bus: Horatius, Carmina, lib. I., 6, 12, 20, 21, 26. Samsa: Horatius, Carmina, lib. 1., 6, 12, 15, 35; lib. II., 9, 19; lib. III., 6, 8, 9, 16, 23, 24; lib. IV., 2, 8, 9; Epod. 1, 13; Sat., lib. I., 3; lib. II, 1, 2; Epist, lib. I, 2, 6, 10, 16, 19, 20. Svetlič: Horatius, Carmina, lib. I, 5, 6, 8, 9, 12, 13, 15 17, 19 21, 23, 25 27, 29, 30, 33, 35, 36. Tomec Ernest: Horatius, Carmina, lib. I, 12, 17, 20, 21; lib. II., 9; lib. III., 9, 25; Epod. 13; Sat., lib. II., 1; De arte poetica. Tomšič: Horatius, Epod. 9, 13; Sat., lib. I., 3; Epist., lib. I., 2, 10, 20. — Na isust: Iloratius, Carmina, lib. I, 1, 11, 32; lib. II, 3, 14, 20. B. Iz grščine. ¥. razred. Xenophon (Clirestomath., ed. K. Schenkl): Anabasis, Nr. I, III, IV, V, 1—42. Homeri Ilias (od. Scheindler), lib. I., II. — Zasebno berilo: Cepuder Jos.: Ilomeri Ilias, lib. VII., od v. 120. do konca. Dostal: Ilomeri Ilias, lib. Ul., 1 — 151. Grum: Homeri llias, lib. VII., 1 120. Ilc: Ilomeri llias, lib. IV., 1 —152. Kolu: Homeri llias, lib. III., 1 —158. Koechlor: Homeri Ilias, lib. III., 1—200. Kristan: Homeri llias, lib. III., 238 — 391. Luschützky in Rovtar: Homer^Ilias, lib.VI., 1 — 200. Peklaj: Homeri Ilias, lib. 111., 1 238. Stojkovič: Homeri Ilias, lib. IV., 300- 450. Verhovnik: Ilomeri Ilias, lib. III., 1 150. Na izust: Homeri llias, lib. I., 1 — 72. VI. razred. Homeri Ilias (ed. Scheindler), lib. III., VI., VII., XVIII., XXII. Herodot (ed. Holder): lib. VII., 1 4(i, 53 — 60, 87—89, 100 — 105, 131-145, 157—1G2, 172—178, 196, 198 — 239. Xcnoplion (Chrcstomath., ed. K. Schenkl): Cyr., 11, 1 12; VII, 1 —10. — Zasebno berilo: Borštnik in Kavčič: Homeri Ilias, lib. XIX. Černe: Homeri Ilias, lib. XXI., 1 —223. Domicelj: Homeri Ilias, lib. XVII., 1 270. Korošec: Homeri Ilias, üb. XVII., 1 — 210. Lušin: Ilomeri llias, lib. XX., 1 190. Oblak: Homeri Ilias, lib. XXI., 1 — 225. Ottavi: Homeri llias, lib. VIII., 1 —166. Sovre: Homeri Ilias, lib. XI., 1 — 365. Stari': Homeri llias, lib. XVII., 1 —139. Vadnal: Ilomeri llias, lib. XXI., od 223 do konca. — Na izust: Ilomeri llias, lib. VI., 361 — 440. VII. razred. Demosthenes (ed. Wotke): Olynth. I., III.; tteqI rrjg etQi'vrjg; y.aiit . — (i.) Die Exposition in Lessings «Mina von Barnhelm». 7.) Höhepunkt und Katastrophe in Lessings «Emilia Galotti». Šolske naloge: 1.) Siegfrieds Tod. (Schilderung nach dem Nibelungenliede.) — 2.) Diomedes und Glaukos. (Szene aus der Ilias.) — 3.) Ein Wintermorgen in der Stadt. (Eine Schilderung.) 4.) Das Feuer ist des Menschen Freund und Feind. — 5.) Major von Teilheim. (Ein Charakterbild.) — (i.) Welche Bedeutung hat Lessing als Dichter? VII. razred. Domače naloge: 1.) Des Helden Name ist in Erz und Marmorstein so wohl nicht aufbewahrt als in des Dichters Lied. — 2.) Welche Einflüsse waren für Goethe bis 1770 von Bedeutung? — 3.) Das Verhältnis der Ilaupt-und Nebenhandlungen in Schillers Fiesco». 4.) Die Entwicklung der Kultur nach Schillers «Künstlern> und dem «Spaziergange». — 5.) Nutzen und Gefahren des Reichtums. — (>.) Das Kaisertum bei den Römern und Franzosen. — Šolske naloge: 1.) Die Entwicklung des Naturgefühls im ]8. Jahrhundert. 2.) Der Krieg, ein Freund und Feind der Künste. — 3.) Reformation und Revolution in der Neuzeit (1500 — 1800). — 4.) Die Exposition in Schillers «Maria Stuart». 5.) Maria und Elisabeth. 6.) Das historische Drama der klassischen Zeit. — Prosti govori: 1.) Die Robot in Österreich. (Šiška.) — 2.) Über die olympischen Spiele. (Kandare.) — 3.) Wodurch erlangt ein Volk weltgeschichtliche Bedeutung? (Osana.) — 4.) Dantes Leben und Werke. (Agneletto.) — 5.) Die Turniere. (Bizjak.) - C.) Wie stellt sich die moderne Architektur zu den Gesetzen der Baukunst im Vergleiche mit den historischen Stilen? (Svetek.) — 7.) Die Idee der Freiheit in Schillers «Wilhelm Tell». (Travner.) — 8.) Über das Wesen der dramatischen Poesie und ihre Einteilung. (Gostic.) — 9.) Die Sklaverei bei den Griechen und Römern. (Prislan.) — 10.) Über das englische Theater zur Zeit Shakespeares. (Juvan.) VIII. razred. Domače naloge: 1.) Vergessen: ein Fehler, ein Glück, eine Schuld, eine Tugend. — 2.) «Die Kunst hat in unseren Zeiten ungleich weitere Grenzen erhalten.» (Laokoon 111.) — 3.) Der Besitz des Wirtes «Zum goldenen Löwen» (in Goethes «Hermann und Dorothea») mit Berücksichtigung von Lessings «Laokoon -. — 4.) Stoff und Behandlung in Schillers Lied von der Glocke». -5.) Stoffe und .Kunstformen der Romantik. — 6.) Was will und soll der Mensch in den Alpen? — Šolske naloge: 1.) Warum darf, nach Lessing, Laokoon in der Darstellung des bildenden Künstlers nicht schreiend dargestellt worden? — 2.) Die Lechfeldschlacht und ihre Folgen. — 3.) «Denn die Elemente hassen das Gebild der Menschenhand.» — 4.) Wodurch wird die Erkennung zwischen Orest und Iphigenie herbeigeführt? — 5.) Grillparzer und die Romantik. — (i.) Zrelostna naloga. — Prosti govori: 1.) Laibach und Save als Wasserstraßen. (Ciuha.) - 2.) Die wichtigsten Hauten in Krain seit der Römerzeit. (Uns.) 3.) Schillers «Braut von Messina» mit Rücksicht auf Sophokles’ «König Oedipus». (Fatur.) — 4.) Die Besitzungen der Freisinger in Krain. (Kosmač.) 5.) Die Geschichte der Violine. (Tomec Valentin) — (i.) Die Bauernaufstände in slavischen Gebieten. (Švigelj.) — 7.) Die Ursachen der römischen Machtentfaltung. (Jan.) - 8.) Die drei größten französischen Dichter. (Rus.) — 9.) Sudermanns «Heimat». (Čok.) — 10.) Die Helenatragödie in Goethes «Faust», II. (Kcel.) B. Za slovenske sestavke. V. razred. Domače naloge: 1.) Najlepši dan mojih zadnjih počitnic. — 2.) Katere znake živalske pravljice nam kaže «Vojska z volkom in psom»? 3.) Značaj Martina Krpana. — 4.) Ne hvali dneva pred večerom! (Načrt povesti.)_______________ 5. a) Spomini na domačo vas. b) Nevihta. (Oris.) — Šolske naloge: 1.) Začetek llima. (Po Liviju.) — 2.) Boj med Horaciji in Kurijaciji. (Po Liviju.) — 3.) Sveto-polkova oporoka. — 4.) Smrt kraljeviča Marka. (Črtica.) — 5.) Kaj opeva Aškerc v svojih baladah? VI. razred. Domače naloge: 1.) Kako nam slika Prešeren lepoto kranjske dežele v svojem «Krstu pri Savici»? — 2.) -Zdravo seme v brazdo rojstne njive zaplodimo!- (Fr. Cegnar.) — 3.) Prešernove zasluge za slovensko liriko. 4.) Katere nazore zagovarja Prešeren v «Novi pisariji»? — Šolske naloge: 1.) Al’ jezero, ki na njega pokraj’ni stojiš, ni, Črtomir, podoba tvoja?» (Slika iz Prešernovega «Krsta pri Savici».) — 2.) «Ko v te se oziram, se zdi mi, oj reka, da gledam življenje, osodo človeka». (S. Gregorčič.) — 3.) Pesem, verna spremljevalka človeškega življenja. — 4.) Vodilne misli v Gregorčičevi odi «Oljki». — 5.) Pomlad prihaja . . . (Oris.) — 6.) Leposlovje bodi razvedrilo in bodrilo. VII. razred. Domače naloge: 1.) Govorništvo, potrebna stroka človeškega znanja. — 2.) «Podobno si je nedolžno otročje in pevčje srce: Samo si ustvari, česar ne najde vrhu zemlje.» (Levstik.) — 3.) «Posluh daj vsakemu, besedo redkim; poslušaj sodbo vseh, a svojo hrani!» (Shakespeare, Hamlet 1. 3.) — 4.) Kako sc v Prešernovem sonetnem vencu nizajo misli druga na drugo. — 5.) S čim si pridobi kak narod odlično mesto v svetovni zgodovini? — Šolske naloge: 1.) Kaj in kako naj beremo? — 2.) Moderna vozila. — 3.) Resničnost Demostenovili besed < Univ quov eyovzctg qtvlmxuv rj mijoaodcti n&via 7i6(fw.tv» (Olint. II. 26) v zasebnem in javnem življenju. — 4.) Na katere odnošaje se naslanjajo Pre- šernovi zabavljivi sonetje? — 5.) Hamlet, maščevalec svojega očeta. — Prosti govori: 1.) Kako vpliva alkohol na človeka. (Černe.) — 2.) Jenko in Gregorčič. (Erjavec.) — 3.) Isterski Slovenci. (Agneletto.) — 4.) Kdo je značaj? (Juvan.) — 5.) O prazgodovini Kranjske. (Berce.) — 6.) Ali je po smrti Julija Cezarja še mogla obstojati rimska država? (Travner.) — 7.) Protestantizem med Slovenci. (Bončina.) — 8.) Gregor Rihar, preporoditelj cerkvene glasbe na Slovenskem. (Paulin.) — 9.) Mladinska poezija. (Boštjančič.) — 10.) Aškerčeve balade in romance. (Česnik.) — 11.) Nekaj o Prešernovih kritikih. (Černič.) — 12.) Prešernove balade in romance. (Tavzos.) — 13.) Nekatere znamenitejšo prikazni naše hidro-sfere in atmosfere. (Osana.) VIII. razred. Domače naloge: 1.) Kako vpliva poezija na človeka in človeštvo. 2.) Prevod Horacijeve ode «Integer vitae scelerisque purus ...» (I, 22) in razlaga pesnikovih mislij v njej. — 3.) «Falso queritur de natura sua genus humanum, quod imbecilla atque aevi brevis forte potius quam virtute regatur.» (Salustij, Jugurt. c. 1.) — 4.) Kako naj si širimo duševno obzorje. — 5.) Curriculum vitae. Prvi spomini, pomembni vtiski in vplivi, širjenje obzorja v šoli, po knjigi in v občevanju z ljudmi. — Šolske naloge: 1.) V kakih odnošajih so nastali naši najstarejši slovstveni spomeniki? 2.) Prava in lažiomika. — II. drž. g 3 3.) Osnovno misli v Prešernovi elegiji «Slovo od mladosti . — 4.) Naše pesništvo od svojih početkov do Prešernove dobe. (Sestaven pregled.) —5.) Misli oli zrelostni izkušnji, ko zapuščamo kot prvi abiturientje svoj zavod. Gaslo: «Telesa velikega, človek, si ud. Karkoli storiš, izgubljen ni trud. No misli nase samo, veselo Ti orji, sejaj, človeštvo bo želo.» (Zrelostna naloga.) Jos. Stritar. Prosti govori: 1.) Zakaj jo propadla Poljska? (Jan.) — 2.) Mesto Trst in njegovo življenje. (Cok.) — 3.) Baron Juri Voga in njegovo slovensko pokolenje. (Tomec Val.) 4.) Franc vitez Miklošič. (Svetlič.) — 5.) Zahteve človeškega želodca. (Švigelj.) — 6.) Zgodovina slovensko slikarsko umetnosti. (Ciuha.) 7.) Dantejeve Božjo komedijo «Pekel». (Tomšič.) — 8.) Lev Nikolajevič Tolstoj. (Ženko.) 9.) Nekaj o grafologiji. (Tomec Ernest.) — 10.) Nekaj zgodovinskih črtic o Vipavski dolini. (Vovk.)— 11.) Glavni zastopniki staroklasiškega slovstva. (Rudolf.) vr. Učila. I. Gimnazijska knjižnica, in sicer: 1.) Učiteljska knjižnica (ki jo je oskrboval prof. dr. Ivan Tertnik) se je pomnožila v šolskem letu 1903./1904. za 73 del v 117 zvezkih in 12 snopičih ter za 270 šolskih izvestij: a) Po nakupu: a) Časopisov in zbornikov: Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht, 1903. — Zeitschrift für die österr. Gymnasien, 1903. — Westermanns illustrierte deutsche Monatshefte, 94. und 95. Bd. — Archiv für slavischo Philologie. Horausgegebcn von V.Jagič, 25. Bd. — Brockhaus, Konversations-Lexikon, 14. Aufl.— Österr.-ungar. Revue. Herausgegeben von A. Mayer-Wyde, 30. und 31. Bd. — Mitteilungen des Musealvereines für Krain, 1903. — Izvostja muzejskega društva za Kranjsko, 1903.— Ljubljanski Zvon, 1903. — Slovan, 1. leto, 1902 —1903. — Letopis Slovensko Matice za leto 1903. — Pedagoški Letopis, III. zvez. Na svetlo dajo «Slovenska (šolska Matica.» - Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. Na svetlo dajo «Slovenska Matica», V. zvez. — Učno slike k ljudskošolskim berilom. Izdaja «Slovenska Šolska Matica», II. del, 1. snopič. — Popotnik. Pedagoški in znanstveni list. Letniki 1900, 1901, 1902 in 1903. fi) Knjig: Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich, 1904.— Des C. Julius Caesar Denkwürdigkeiten über den Bürgerkrieg. Herausgegeben von Fr.Fügner. — Des C. Sali usti us Crispus Bellum Catilinao. Horausgegebcn von C. Stegmann. — Thesaurus Linguae Latinac. Vol. I, Fase. VI. & Index librorum etc. — MužikH., Lehr und Anschauungsbehelfe zu den lateinischen Schulklassikcrn. — Pirig J., Abiturionton-Vorlagen und Klassenarbeiten für Prima zum Übersetzen ins Lateinische. — Sammlung ausgewählter Dialoge Platos mit deutschem Kommentar, veranstaltet von M. Schanz. I. Bdchn.: Euthyphro., II. Bdchn.: Krito., III. Bdehn,: Apologia. — Platons Apologie (les Sokrates und Kriton. Bearbeitet von Ed. Goebel. 2. Aufl. — Platons Verteidigungsrede des Sokrates und Kriton. Erklärt von Chr. Cron. 11. Aufl., bearbeitet von H. Uhle. — Platons Apologie und Kriton nebst Abschnitten aus dem Phaidon und Symposion. Herausgegeben von Ford. Rosiger. — Xenophons Memorabilien in Auswahl. II. Teil (Kommentar). Herausgegeben von Ferd. Rosiger. — Cauer P., Die Kunst des Übersetzens. Ein Hilfsbuch für den lateinischen und griechischen Unterricht. 3. Aufl. — Hoppe Feod., Bilder zur Mythologie und Geschichte der Griechen und Römer. — Goethes sämtliche Werke. Jubiläumsausgabe in 40 Bänden (doslej: 18 zvezkov). Herausgegeben von Ed. von der Hellen. — Schillers Werke. Herausgegeben von L. Bellermann. — Grillparzers Briefe und Tagebücher. Gesammelt und mit Anmerkungen herausgegeben von C. Glossy und A. Sauer. — Jiriczek 0. L., Deutsche Heldensagen. I. Bd. — Groß P., Die Tropen und Figuren. Ein Hilfsbuch für den deutschen, lateinischen und griechischen Unterricht. 2. Aufl. — Aškerc A., Četrti zbornik poezij. — Kersnik J., Zbrani spisi, III. zvez., seš. 2. — Seiger-schmied I. M., Pamet in vera. II. zvez. Izdala in založila «Družba sv. Mohorja». Schreiner II., Analiza duševnega obzorja otroškega in dušesjovni proces učenja. Nauk o formalnih stopnjah. Založila in izdala «Slovenska Šolska Matica". — Koprivnik J., Domači vrtnar. Izdala in založila «Družba sv. Mohorja». — Knezova knjižnica, X. zvez. Izdaja «Slovenska Matica».— Zabavna knjižnica, XVI. zvez. Založila in na svetlo dala «Slovenska Matica*. — Realna knjižnica, I. del, 3. snopič. Izdala «Slovenska Šolska Matica». — Slovenske narodne pesmi. Uredil dr. K. Strekelj. 7. snopič. Izdala in založila «Slovenska Matica». — Slovenska bibliografija. I. del. Sestavil dr. Fr. Simonič. Izdala in založila «Slovenska Matica». — Zgodbe sv. pisma, 10. snopič. Spisal dr. J. E. Krek. Izdala in založila «Družba sv. Mohorja». — Tolstoj L. N., Vstajenje. Roman v treh delih. Prevel J. H. — Diener C., Hoernes R., Suess Fr. E. und Uhlig V., Bau und Bild Österreichs. Mit einem Vorworte von Ed. Suess. — Valvasor J. W., Die Ehre des Herzogtums Krain. 2. Aufl. — Kos Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga. Založila in izdala «Leonova družba». — Höfler Al. und Witasck St., Psychologische Schul-versuche mit Angabe der Apparate. 2. Aufl. — b) Po darilih: Podarilo je: Visoko c. kr. naučno ministerstvo: Katalog der Ausstellung neuerer Lehr- und Anschauungsmittel für den Unterricht an Mittelschulen. 2. Aufl. — Burgerstein L., Gesundheitsregeln für Schüler und Schülerinnen. 2. Aufl. — Burgerstein L., Zur häuslichen Gesundheitspflege der Schuljugend. 2. Aufl. — C. kr. deželna vlada kranjska: Landesgesetzblatt für das Herzogtum Krain (Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko), 1903. — Knezoškolijski ordinarijat ljubljanski: Catalogus clori dioecesis Labacensis, 1904. — Založništvo Geroldovo: Lindner G. A. und v. Leclair A., Lehrbuch der allgemeinen Logik. 3. Aufl. — Založništvo Ilölderjevo: Golling J., Vocabular zu Schmidt-Gehlens Momorabilia Alexandri Magni und zu 14 vitae des Cornel. Nepos. 3. Aufl. — Ilannak Em., Lehrbuch der Geschichte des Mittelalters für die unteren Klassen der Mittelschulen. Vollständig umgearbeitet von A. Rebhann. 12. Aufl. — Založnik Tempsky: Schmidt Ad. M. A., Schülerkommentar zu Livius, Buch I, II, XXI, XXII und den Partes selectao (nach der 4 Aufi der Ausgabe von A. Zingerle). 2. Aufl. — Christ A. Th., Homers Ilias in verkürzter Ausgabe. 2. Aufl. — Sophokles’ Aias von Fried. Schubert. 4. Aufl. von I, Hüter Schüler-Kommentar zu Sophokles’ Aias von L. Hüter. — Sophokles’ Antigone von Fried. Schubert. 5. Aufl. von L. Hüter. — Schenkl H. und Weigl Fl., Griechisches Elementarbuch. 19. Aull. — Woynar K., Lehrbuch der Geschichte 3" des Mittelalters für die oberen. Klassen der Gymnasien. — Pisatelj F. S. Šušteršič, Poduk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki. — Ravnatelj Fr. \Vies-tluiler: Scheindlcr Aug., Homeri Odysseae epitome. Edit. II. -- Bauer Ad., Lehrbuch der Geschichte des Altertums für die oberen Klassen der Gymnasien. — f Prof. Simon Rutar: Zeitschrift für österr. Volkskunde, 1903, I. und II. Heft. c) Po zameni: 270 šolskih iz vesti j. Koncem šolskega leta 1903./1904. šteje ta knjižnica 2428 dol v 3217 zvezkih in G23 sešitkih ter 4814 šolskih izvestij. 2.) Dijaška knjižnica (ki jo jo oskrboval prof. Dr. J os. Pipenbacher*) se jo pomnožila za 122 del, oziroma 124 knjig, in sicer: a) Po nakupu (za 106 del, oziroma 108 knjig): Koledar družbo sv. Mohorja za 1. 1904. — Slovenske večernice, 55. zvez. — Dr. Karlin, V Kelmorajn. — Planinski Vestnik, IX. 1., 1903. — Vrtec, 1903 (2 izv.). — Dom in Svot, XVI. 1. (2 izv.). — Angeljček, XI. zvez. (2 izv.) Šenoa, Zbrano pripovesti, zvez. I. — VIII. — Lavtižar, Pri Jugoslovanih. — Moško, Ob tihih večerih. — Sienkiewicz, Mali vitez. — Aškerc, Dva izleta na Rusko. Cehov, Momenti. — 1’rešeren, Poezije. — Levstik, Zbrani spisi, zvez. I. — V. - Zupančič, čez plan. — «Naš dom», zbirka povesti, zvez. I. — IV. — Grossi, Marco Viskoriti. — Vesel, Ruska antologija (3 izv.). — Knjižica za mladino, zvez. 13.— 28. — Shakespeare, Hamlet. — Sienkiewicz, Quo vadiš. — Slovanska knjižnica, zvez. 4 133. — Rostock, Erinnerungsblätter an weiland lliro Majestät Kaiserin und Königin Elisabeth. Kard.Wisemann, Fabiola. Jul.Verno, Reisestipendien. Scheffel, Ekkehard. — Stifter, Iiunto Steine, Studien. — Freytag, Dio verlorene Handschrift, Soll und Haben. — E. Schmit, Die mexikanische Kaisertragödie. — G. Hauptmann, IJanneles Himmelfahrt. — Der gute Kamerad, 17. Jahrg. (2 izv.) — Gaudeamus, Blätter und Bilder für die studierende Jugend, VI. Jahrg. — Alte und neue Welt, 39. Jahrg. — Jugend-Gartenlaube, Bd. 23. und 24. — Stern der Jugend, 10. Jahrg. b) Po darilih (za 16 del): Darovali so knjig: G. prof. dr. Požar 9, posojilnica in hranilnica v Moravčah 1, učenci: Guzelj (3. b.) 4, Zorko (4. raz.) 1, Zbašnik (2. b.) 1. Koncem šolskega leta 1903./1904. šteje ta knjižnica 1413 slovenskih del, oziroma 1544 knjig, 1251 nemških del, oziroma 1307 knjig, pa 17 hrvaških del; skupaj 2681 del, oziroma 2868 knjig. II. Zemljepisna in zgodovinska učila (varuh redni gimn. učitelj dr. Oton Jauker) so se pomnožila: To nakupu: Časopisov: Umlauft, Rundschau für Geographie und Statistik, 1904, -Ilusch (Becker), Zeitschrift flir Schulgeographie, 1904. — Zbirke podob: Grefe, Stara Kranjska, 16., 17. in 18. sešitek. Vsa zbirka šteje koncem tega šolskega leta 94 zemljevidov (v 95 izvodih) 18 atlautov (v 19 izvodih), 22 raznih podob in tabel, 7 zbirk podob, 1 Folklov telurij, 2 zemeljski obli in 42 knjig. * Na pomoč so mu bili: potošoloa: Josip Močnik in Viktor Zupančič pa. osmošolci: Davorin Dimnik, Kniest Močnik, Ivan Svetlič. III. Prirodoslovni kabinet (oskrbuje prof. Ign. Fajdigu). Kupila so se nastopna učila: 1 sekstant z zrcalom iz kovine, 6 raznih steklenih leč s stojali, 1 Meyer-steinova spektralna priprava, 4 spektralne cevi, 1 Hofmannova «Camera Iueida», 1 diapason in tampon, 1 stojalo za diapason, 4 steklena nihala za diapason, 3 ahro-matične prizme s stojalom, 1 prizma za popolni odboj svetlobo, 1 zbirka fosfores-cujočih tvarin, 2 spektralni tabeli, 1 priprava za Newtonove barvaste kolobarčke, 1 inklinatorij in deklinatorij, 1 Coulombova sučna tehtnica, 1 elektromotor iz aluminija, 1 Voltometer za 20 volt, 1 Ainpcreineter za 20 amperov, 1 Amperovo stojalo, 1 električna želcznica, 1 Faradeyeva priprava za vrtenje električnega toka, 1 akumulator s posodo v leseni omarici, 1 m električnega kablja s svinčenim ovojem, 1 Ohm za demonstracije, 1 tangcntna busola, 2 vzorca podmorskega kablja. Orodja: 1 škarje, 1 žaga, 2 kladivi, 1 sekirica, 2 dleti, 4 klešče, 2 pili za kovine, 1 pila za los, 4 svedri, I držalo za svedre, 2 privijača, 3 čopiči, več metrov raznili žic. IV. Prirodopisni kabinet (oskrbuje prof. Davorin Sinkovič?). a) Kupila so se naslednja učila: Pfurtscheller: zoologiške stenske tabele 5— 11, 1 morska črepaha. b) Kupljeno knjige: Dr. v. Wettstein, Botanische Zeitschrift, 1904. — Dr. Rabenhorst, Kryptogamenflora, IV. 13d., 3. Abt., 39.— 41. lieft. — Paulin Alfonz, Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains, 3. Heft. — Thome, Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz in Wort und Bild, Lfg. 15— 27. c) Darovana učila: Gosp. Ivan Justin, c. kr. sod. oficijal, je daroval po svojem sinu Rafaelu, učencu 3. b. razreda: 1 zeleno žolno, 1 čopastega škrjanca, 1 vodno lastavico in 2 veverici. — Gosp. Julij Lenassi, župan v Zgornjem Logatcu, jo daroval po svojem sinu Juliju, učencu I. b. razreda, 1 divjo mačko. Razne rudnine in živali so nabirali ter jih potem podarili šoli učenci: 1. a. razreda: Lenassi J.; II. a. razreda: Rus Al.; II. b. razreda: Kolbosen II.; III. a. razreda: Supan J.; III. b. razreda: Justin R., Koder A., Svetina St.; IV. razreda: Koritzky L.; VIL razreda: Kandare Alb. Vsa prirodoznanska zbirka šteje koncem šolskega leta: 387 fizikalnih pristrojev, 269 vretenčarjev, 2431 brezvretenčarjev, 21G kemikalij, 244 kristalnih vzorcev, 131« rudnin in geoloških predmetov, 1609 vrst suhih rastlin, 61 storeometričnih teles, 222 prirodoznanskih slik, 8 narodopisnih predmetov, 161 del, oziroma 344 zvezkov prirodoznanske in matematične vsebine, skupaj 1107 komadov. V. Risalna učila (oskrbuje glavni učitelj Fran Suher) so lotos niso nič pomnožila, ker so ni pojavila nikakršna potreba. Ta zbirka, ki obseza tudi vsa risalna učila razpuščene nižje gimnazije kranjske, šteje koncem toga šolskega leta 23 knjig, 24 predložnih zbirk, 173 vzorcev (modelov), 1 sadreno doprsnico, 1 človeško lobanjo, 11 risalnih desk z oporami, 1 pristroj iz steklenih plošč, I trikotnik, 1 šestilo, 1 risalno ravnilo, 1 črtalo in 127 komadov risalnične oprave, skupaj 365 komadov. VI. C. kr. botanični vrt (pod nadzorstvom c. kr. profesorja na tukajšnji T. državni gimnaziji, Alfonza Paulina, in v oskrbi c. kr. botaničnega vrtnarja Ivana Rnlitza). Pravico, uporabljati ga v svoj prid, imajo vsa ljubljanska učilišča. Troske njegovega vzdržavanja zlagata (po naredbi e. kr. naučnega ministerstva z dne 17. aprila 1. 1891., št. 6323) tukajšnji gimnaziji s skupnim doneskom letnih '120 K iz prispevkov za učila, plačevanih od učencev, država z doneskom letnih 420 K in mestna občina, prispevajoča 210 K na leto. Javna (licejna) knjižnica z letno državno dotacijo 2400 K in v oskrbi c. kr. varuha Konrada Stefana je pod zakonitimi pogoji pristopna učiteljem. Koncem leta 1903. je štela 37.009 del, in sicer: 56.751 zvezkov, 7332 sešitkov, 2781 listov, dalje 430 rokopisov in 242 zemljevidov. Deželni muzej Rudolfinum z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov prirodstva, mnogimi starinami in kulturnozgodovinskimi predmeti, katerim se pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb na Kranjskem. VIL Statistika učencev. (Znamenje + pred številko znači privatiste.) ' CO CC H CO C I CO Gi 05 M ft ^ ^ 5 N o -■t o o ^ š CD O lO 05 -H lO (M^OCDOItJI 0 Ci ^ o co (N I' 10 L' 1 - >COOh CM O § I \ \a Ö Čl (N CD h co ib 05 (M Ö 6 •—' CM zo cxj kO CO (M CM »b co Oi l' CO CM CD CO (N O ^ 00 CO CM O o o CM CO © O CM CM CO »O H 00 CD 00 00 00 co O 03 Ö Ö CM *-H o O TT Tfl o 00 L' O o 00 i 0 0)66 I CM CM ^ CO CD CD CM lO CM i-* Oi GO O I O I O \ 00 \ CM © r-cbb- CM ^ CO CM lO CM »—« CM CO -rp 00 O ^ Oh d GO Oh CÖ c « §*2 *■“ * Iä O CO ta W ►-} H Ph (/> II. Podpore. a) Ustanove (prim. štev. 10!). Štev. Imena štipendistov Razred Ime ustanove Podelilni odlok Znesek v kronah 1 Tominec Ivan I.b. Martin Lamb in Schwarzenberg, 6. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 5. III. 1903, štev. 943 200- - 2 Žgur Ivan II. a. Matej Sigur, 1. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dno 5. III. 1904, štev. 1521 87' — 3 Klembas Anton II. b. Lovro Lakner, 1. mesto c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 28.XII. 1903, št. 24.987 84- 4 Kobal Alojzij II. b. Klement Tadej grof Lanthieri c. kr. dež. vlado kranjske z dne 16. VI. 1903, štev. 12.036 159' — 5 Lindtner Ciril II. b. ustanova sirotinskega zaklada deželn. odbora kranjskegaz dne 15. IV. 1899, štev. 4048 100' — 6 Vrhovec Stanislav II. b. Jurij Töttingcr, 5. mesto c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 12. I. 1904, štev. 455 116' — 7 Kette Ivan III. a. Dominik Ilepitscb, 2. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 14. II. 1903, štev. 3470 60' — 8 Šušteršič Fran III. a. Jurij Töttinger, 3. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 10. II. 1902, štev. 2895 116' — 9 Železnik Fran III. a. Fran Knerler, 1. mesto c. kr. dež. vlado kranjske z dne 23. X. 1902, štev. 11.243 200 • — 10 Arselin Avguštin III. b. Valentin Kuss, 2. mosto c. kr. dež. vlado kranjsko v, dne 1. 11. 1902, štev. 2375 95' - 11 Cerar Rudolf III. b. Martin Derčar c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 21.1.1902, štev. 22.664 de 1901 80-69 12 Medved Fran III. b. Marija Suppantschitscli c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 20.1. 1904, štev. 959 80' 13 Ganoni Josip IV. I, dr. Jurija Supana ustanova c. kr. dež. vlado kranjske z dno 10.11. 1903, štev. 3063 88‘ — 14 Hladnik Leopold IV. Anton Alojzij Wolf, 2. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dno 19. I. 1904, štov. 1075 152 ■ — Odnos . . 1617'69 Štev. Imena štipendistov Razred Ime ustanove Podelilni odlok Znesek v kronah Prenos . . 1 C. 17 • 09 15 Mohorič Ivan IV. Anton Alojzij Wolf, 3. mesto c. kr. dež. vlado kranjske z dno 30. 1 1902, štev. 2129 152- 16 Šinkovec Karol IV. ces. Franca Jožefa I. jubilejska ustanova mosta Idrijo utitoljskega zbora c. kr. rudniške ljudske šolo v Idriji z dno 14. XI. 1903, štev. 395 89-11 17 Škrbec Matija IV. Marija Kosmatsch c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 28.XII. 1903, št. 25.159 200'— 18 Cepuder Josip V. PolidorMontegnaiia, 1. mesto c. kr. dež. vlado kranjske z dno 28. XII. 1903, št. 24.989 139' 19 Koder Fran V. Josip Arco, 2. mesto c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 18. V. 1904, štev. 9014 67-73 20 Senčar Dušan V. ces. Franca Jožefa 1. ustanova c. kr. dož. vlado kranjsko z dno 7. II. 1902, štev. 2700 119 • — 21 Šraj Ivan V. Anton Jeral la, 2. mesto c. kr. dož. vlado kranjsko z dne 25. I. 1898, štev. 1284 213- — 22 Aleš Fran VI. Tomaž Clirön, 1. mesto c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 30.V. 1904, štev. 10.361 83' - 23 Poženel Karol VI. Ivan Kallister, 8. mesto c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 15.1.1900, štev. 18.961 ex 1899 502' — 24 Bačar Justus VII. Janez Baptist Weizor c. kr. namestništva štajerskega z dno 12. II. 1901, štev. 40.379 300' - 25 Bončina Fran VII. Janez Ev. Kavčič županstva idrijskega z dno 3. VIII. 1898, štev. 1850 100- — 20 Černe Filip VII. Jakob Como c. kr. namestništva tržaškega z dno 29. XII. 1894, štev. 22.895/VII 300 ‘ — 27 Gostič Anton VII. Tomaž Clirön, 4. mesto c. kr. dež. vlado kranjske z dno 12. I. 1904, štev. 351 83-- 28 Juvan Alojzij VII. Matej Raunichcr c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 5.111. 1902, štev. 1651 184' - Odnos . . 4149-5! Imena J štipendistov Razred Ime ustanove Podelilni odlok Znesek v kronah 2!) Ladiha Ludovik VII. Jurij Schmeid Prenos . . c. kr. dež. vlade kranjske z dno 28.11. 1903, štev.4481 4149-53 40- — Polidor Montegnana, 3. mesto c. kr. dož. vlado kranjske z dne 11. III. 1903, štev. 974 147-56 ; 30 Osana Josip VII. Jernej Sallochor, 0. mesto mestnega magistrata ljub-ljanskogazdue20.XI. 1902, štev. 39.474 100 — 31 Tavzes Karol VII. I. Unbekannt c. kr. dež. vlado kranjske z dne 15.1.1900, štev. 18.969 ex 1899 91- — 32 Jan Jurij VIII. Tomaž Poklukar c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 16.VI. 1904,štev. i 1.409 60- 33 Jelenec Celestin VIII. Ivan Kallister, 1. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 31. III. 1902, štev. 133 496- — 34 35 Kcel Ivan VIII. Fran Oblak c. kr. dež. vlado kranjske z dne 25 III. 1902, štev. 1926 2.39- — Kuster Ivan VIII. Unbekannt I., 2. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dno 25. 111. 1902, štev. 121 81 • — 36 Močnik Ernest VIII. Anton Alojzij Wolf, 1. mesto e. kr. dež. vlade kranjske z dne 17. I. 1900, štev. 671 152- — 37 Samsa Ivan VIII. Unbekannt If. c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 25. 111. 1902, štev. 120 80- — Jernej Salloclier, 5. mesto mestnega magistrata Ijub-ljanskegaz dne 13. II. 1902, štev. 4564 100-— 38 39 Sabec Karol Vlil. Ivan Kallister, 3. mesto c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 31. V. 1899, štev. 7903 502 •— Tomec Ernest Vlil. Jernej Sallochor, 3. mesto mestnega magistrata ljub-ljanskegazdne21.1II. 1900, štev. 56S6 100-— 40 Tomec Valentin VIII. Marija Tomec ravnateljstva I. državno gimnazije ljubljanske z dne 12. V. 1900, štev. 251 124' — Skupaj . . 6462 09 b) Podporna zaloga. Večina naših učencev, ki so do mala kmetskih roditeljev sinovi, je z doma tako ubožna, da bi se ne mogla šolati v mestu, ko bi ne imela trdne in zanesljive zaslombe v občeznani milosrčnosti tukajšnjega prebivalstva. Zavod sam sicer doslej še ne zmaga nikakršnega podpornega društva ali stalnega podpornega zaklada. Da se je pa vendar vsaj kolikor toliko olajšala sirotnikom beda, hvala za to gre mnogim dobrotnikom, od katerih je prejelo ravnateljstvo i v preteklem šolskem letu v podporo potrebnih pomočkov. Med temi blagotvorniki so zopet odlikuje preslavna Kranjska hranilnica, ki je velikodušno volila zavodu v podporne namene 300 K. Iz nabranih prispevkov so se preskrbovali pridnejši potrebniki z učnimi knjigami in obleko, vrhutega pa so prejemali večje ali manjše zneske v gotovini (za stanovanje, hrano, zdravila itd.). Podporo je delilo ravnateljstvo, sporazumevši se vsakokrat z dotičnim razrednikom. Knjižnica podporne zaloge se je pomnožila za 185 knjig. Nakupilo se je namreč 168 šolskih knjig, podarili pa so: ravnatelj 11, prof. Wester 2, založnik Tempsky 3 in osmošolec Polak 1 knjigo. Računski pregled. A. Dohodki. Prenos iz šolskega leta 1902./3. (po obračunu, podanem dne 7. oktobra 1. 1903. pod štev. 421 in potrjenem od c. kr. dež. šolskega sveta z razpisom z dne 20. oktobra 1. 1903., štev. 4505) ... K 118-27 Darovali so: Slavna Kranjska hranilnica............................................» 300' — Gosp. dr. Iv. Oražen..................................................» 84' — » O. Bamberg, knjigotržec, posestnik itd..........................» 30• — Slavna tvrdka L. Schwentner...........................................» 10' — Ob novem letu: a) gg. profesorji in učitelji: dr. Grog. Pečjak 50, dr. Ivan Tertnik 10, dr. U. Jauker 6, dr. L. Požar 5, Dav. Karlin, Ign. Fajdiga, Dav. Sinkovič, dr. Jos. Pipenbacher, Jos. Wester, Kuno Hočevar, dr. 1’. Kozina po 4, H. Klešnik in dr. J. Šlebinger po 3, Jos. Petrič 2, ravnatelj 10 K, skupaj.......................................................... » 117 • — b) učenci* razreda I. a. 13 (50, I. b. 10'22, 11. a. 10'—, II. b. 11-30, 111. a. 30, III. b. 9-10, IV. 20'69, V. 22• 68, VI. 14 70, VII. 17 35, VIII. 22 29 K, skupaj ...» 18193 Popustek, dobljen pri nakupu zvezkov, od razreda I. a. 4, I. b. 4 59, II. a. 2-31, II. b. 115, III. a. 138, III. b. 0 80, IV. 0-28, VI. 0-56, VII. 0\56, VIII. 100 K, skupaj » 1Q-96 Skupaj . . K 857-89 * 1. u. r.izroda: Brodar 2 K, Pečnik 120 K, Franza, Stole in Žvokelj po 1 K, Velikajna (10 b, Ustar f>0 b. Božič, de (Morija, Kos, Mlakar in Selan i><> 40 l>. Urbančič Iv. 80 b, Cepuder. Grček, Drašler, Gaspari, Jaklič, Jerin, Kramar, Lavrič, Novak Ciril, Novak «Jak., Pirkovič, Po/onol, Sajovic in Večeri n po 20 1), Arko, Gostiša, Hfircnir Knr/inon T.nirnr Mnrnlf Mnfilrflt. Bir.htnr. Šuštar. Urbančič Kr. in /flinn nn 10 !»• I It Maicen 1 K, Cirman, Janežič, Jelenc, Polanjko, Privšok, Rus in Zakrajšek Jak. po 40 b, Gosar, Ramovž in Sorčič po 30 b, Babsek, Bric, Fogic, Goljar, Joločnik, Joretina, Magolič, Malin, Savelj Lud., Škof in Trebar po 20 b, Borštnik, Likar, Lokar, Ojstriš, Savelj Ant., Tušar, Urbas in Zakrajščok Jos. po 10 b. — II. b. raz roda: Klembas in Vrhovcu po 210 K, Svetek 1 K, Ora/em 50 b, Bolo, Gabršek in Kobal po 40 b, Šefman 84 b, B. Stroški. Za učne knjige.......................................................K 1034'67 Za vezanje knjig.............................................» 83 ‘98 Podpore v gotovini...........................................» 286'35 Skupaj . . K 1405’ — C. B i 1 a n c a. Ako se od stroškov v znesku..........................................K 1405' — odbijejo dohodki v znesku........................................» 857'89 ostane nedostatek* . . K 547'11 Blagodušno so podpirali revne učence, oskrbujoč jih do cela ali podajajoč jim lirano ako no vsak dan, vsaj posamične dneve v tednu, tudi: prečast. vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, preč. nemški viteški red, preč. vodstvo misijonske kongregacije, samostana preč. oo. frančiškovcev in inm. uršulink, lmezoškofijsko Alojzije-višče, slavno ravnateljstvo «ljudske in dijaške obednice* in mnogi zasebniki. Med njimi so si zavezali zavod na posebno hvaležnost prečast. gg. duhovniki ljubljanski, ki so bili mnogim učencem v raznih stiskah in nadlogah na pomoč, zlasti prečastiti gosp. kanonik in deželni poslanec Andrej Kalan, čigar požrtvovalno mladino-ljubje je preskrbolo znatnemu številu učencev brezplačno hrano v omenjeni obednici. Izpolnjujoč prijetno dolžnost zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter se usoja priporočati pomoči potrebne učence še nadaljni njih blagohotnosti. 12. Vsprejemnine in prispevki učencev za učila (glej štev. 81). Ti doneski so se porabili v zmislu miniterskih naredb z dne 14. junija 1878.1., štev. 9299, in z dne 17. aprila 1891 1., štev. 6323, za nakup učil, potrebnih pri posameznih učnih strokah. V isti namen se je večinoma trošila tudi izvenrodna državna dotacija v znesku 1700 K, ki jo je dovolilo c. kr. naučuo ministerstvo z razpisom z dne 4. aprila, 1. 1904., štev. 10.488, za nabavo pohišja in učil povodom otvorjenja VIII. razreda. Košir 32 b, Toplikar 30 b, Kovačič 24 b, Primec 22 b, Abram, Burja Al., Burja Ant., Derganc, Jerman, Kavčič, Mikuš in Ogrizek po 20 b, Morješič.in Zbačnik no 14 b, Groznik, Kolbesen, Lindtner, Melik, Muha, Pirnat, Sterk, Sušnik, Tonih, Zalokar in Zargi po 10 d. — III. a. razreda: Flerin 16 K, Cajnko 1*12 K, Novak in Železnik po 110 K, Lokar 1 K, Šuštoršič 80 b, Kržan 74 b, Bajec, Pikel in Vizjak po (50 b, Pekaj 52 b, Kete, Mo/.ek in Rodič po 50 b, Pogorelc 46 b, Ilelmich 44 b, Supan 42 b, Gostič in Martinčič po 40 b, Sturm 30 b, Ločnik in Peterlin po 24 b, Kranjc 22 b, Gostiša. Grum, Loik, Rupnik, Selan in Žerjav po 20 b. — III. b. razreda: Kaučič, Medved in Vrtačnik po 1 K, Jelenec in Pelc po 60 b, Arselin, l)equal, Justin, Lovšin Iv., Matičič in Pucelj po 30 b, Babič, Belič, Cerar, Gabrovšek Jos.. Ilabijan, Kocijan, Koder, Kovačič, Lovšin Fr., Ravnik, Svetina, Si raj, Tršar in Zakrajšček po 20 b, Gerwaiss, Keber in Zaverl po 10 b. — IV. razreda: Levičnik 5 K, Škrbec 3 .MO K, Hladnik 3 K, Bahovec 106 K, Gomilšek in Zorc po 1 K, de Gleria Stanko, do Gleria Viktor, Skubic in Velkavrh po 5o b, Jesenko, Tomo in Zorko po 40 b, Del-Linz, 35 b, Dežela 34 b, Petkovšek 32 b, Ganoni, Iltfnigmann, Koritzkyin Maršič po 30, Zajc 22 b, Lobe, Pekle in Sečnik po 20 b, Punčuh 10 b. — V. razreda: Kobi in Pfeifer po 5 K, Koder 3 20 K, Cepuder Job. 2 30 K. Senčar 1 K, Semič 50 b, Dežela, Grum in Peršin po 40 b, Lovstek, Lusclnltzky, Lušin, Petrič, Sraj in Vrhovnik po 30 b, Kristan 26 b . Albreht, Badiura, Dolinar, Dostal, Ilc. Kodre, Koechler, Rupnik, Selan, Stojkovič in Uran po 20 b, Močnik, Rovtar in Škof po 10 b, Zupančič 7 b, Ulčaker 5 b. — VI. razreda: Stare 6 K, Poženel 3 K, Aleš 1*20 K, Sovre 1 K, Bratina 70 b, Domieeli, Grebonc, Tavzelj in Žnidaršič po 40 b, Borštnik, Lušin, Ottavi, Prijatelj, Selan in Zlatnar po 20 b. — VII. razreda: Gostič 2*50 K, Osana 2 20 K, Karlin 2 K, Vrtačnik 110, Kandaro, Svetek in Travner po 1 K. Rutar.80 b, Mesec 75 b , Bačar, Černe in Sitar po 60 b, Boštjančič Prislan, in Šiška po 50 b, Agnejetto, Bizjak, Cesnik, Erjavec in Kovač po 30 b, Bončina in .Tavzes po 20 b. — VIII. razreda: Jelenec in Šabec po 3 K, Jan 2 45 K, lloločok 2 K, Kcel 150 K, Ciuha, Čok, Polak, Samsa in Švigelj po 1 K, Močnik in Tomec Val. po 60 b, Tomšič 53 b, Fatur in Potočnik po 50 b, Lovšin, Perhavec, Perič, Svetlič in Tomec Krnest po 40 b. Dimnik 31 b, Matko 30 b. * Ta nedostatok prihaja odtod, kor je ravnateljstvo nakupilo za VIII. razred, ki so je v tem šolskem lotu otvoril. v več izvodih skoro vso šolske knjige, trdno sc zanašajoč na običajno podporo visokega deželnega zbora- kranjskega; te podpore pa žal že dvo leti ni prejelo. Zrelostna izkušnja. Za to izkušnjo, ki sc vrši letos prvič na zavodu, so jo zglasilo vseh 29 osmošolcev. Ustno izkušnje, ki jim bo predsedoval c. kr. deželni šolski nadzornik, gosp. Fran Hubad, so prično dne 11. julija. Zrelostne naloge pa so se pisalo dne 25., 26., 27., 28. in 30. maja. V izdelovanje so dobili izpraševanci te-lo naloge: 1.) Iz latinščine: a) Prevod iz nomščine v latinščino: Dr. J. Hauler, Lateinische Stilübungen für die oberen Klasson, II. Abteilung, Wien 1884, Nr. 91: «Die Schlacht am Trasimennus*. — b) Prevod iz latinščino v nemščino: Livius, lib. XXXIX., c. 51. 2.) Iz grščine: Prevod v nemščino: Herodot, lib. I., c. 114—116 (inkl.): oz s dij /’»- äiy.cttxrjg o jia7g . . . myyn^njt’ Imvzi?) Ksltviov e%eiv ctvinv. 3.) Nemški sestavek: «Stunn und Drang in der deutschon Literatur» (Sturm und Drang, Romantik, das junge Deutschland, die Moderne). 4.) Slovenski sestavek: «Misli ob zrelostni izkušnji, ko zapuščamo kot prvi abiturientje svoj zavod.« — Gaslo: «Telesa velikega, človek, si ud. Karkoli storiš, izgubljen ni trud. Ne misli nase samo, veselo Ti orji, sejaj, človeštvo bo želo.» Jos. Stritar. 5.) Iz matematike: a) Zum Baue eines Badehauscs sind 1000 K erforderlich. Die Erhaltungskosten belaufen sich jährlich auf 100 K. Wegen des Wellenschlages und Eisganges hat man alle 10 Jahre auf einen Neubau zu rechnen. Ein wie großes Kapital ist nötig, um ein solches Badehaus zu errichten und für immer zu erhalten, die Zinsen zu 4 °/0 gerechnet? — b) Um die Höhe eines Turmes in der Ebene zu bestimmon, werden von einem 482 m hoch gelegenen Standpunkte aus die Deprcssionswinkel gemessen; sie sind a — 17° 14' 19” und ß = 21° 38' 19". Wie hoch ist der Turm? — c) Auf einer horizontalen Ebene liegt eine Kugel vom Radius r = 10 m, vertikal oberhalb des Kugelmittelpunktes belindet sich ein leuchtender Punkt in einer solchen Höhe, daß seine dio Kugel tangierenden Strahlen die Ebene unter dem Winkel a — 68° 24' 16” treffen. Wie groß ist der zwischen der Ebene und der Kugel befindliche Schattenraum ? — d) Die Flüchensummo zweier Ellipsen betrügt 8~H cm2, die Flächendifferenz 1-®-cma, dio Halbachsen der einen sind um je 1 cm größer als die entsprechenden Halbachsen der anderen Ellipse. Man lege durch einen Endpunkt des auf der negativen Seite liegenden Parameters der kleineren Ellipse eine Tangente an letztere und berechne den zu dieser Tangente parallelen Durchmesser der größeren Ellipse (n — y ). O izidu letošnje zrelostne izkušnjo bodo poročalo ravnateljstvo v prihodnjem izvestju. IX. Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden. 1.) Erlaß dos k. k. Landesschulrats-Präsidiums vom 22. August 1903, Z. 20: Zufolge der von Seiner Exzellenz dem Herrn Minister für Kultus und Unterricht mit dem Erlasse vom 26. Juli 1903, Z. 1518, verfügten Zuweisung des k. k. Landes-schulinspektors Peter Končnik zum Landesschulrate für Steiermark übernimmt der k. k. Landesschulinspektor Franz Hubad die Inspektion der krainischen Mittelschulen. 2.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 31. August 1903, Z. 3634: a) Nach jeder Unterrichtsstunde muß eine Erholungspause eintreten. Die Zeitdauer jeder dieser Pausen ist so zu bemessen, daß eine entsprechende Lüftung der Schulzimmer statttinden kann. Nach je zwei Lehrstunden hat eine größere Pause einzutreten. Die Pausen, mindestens die größeren, sollen die Schüler, wenn es tunlich ist, in freier Luft zubringen. Die Gesamtdauer der Erholungszeit ist so festzusetzen, daß auf jede Unterrichtsstunde (obligat und nicht obligat) eine Pause von zehn Minuten in Abrechnung kommt. Die Verteilung und Bemessung der einzelnen Pausen regelt mit Zustimmung der Landesschulbehörde die Lehrerkonferenz. Wo besondere lokale Verhältnisse es rätlich erscheinen lassen, kann auf motiviertes Ansuchen des Lehrkörpers von der Landesschulbehörde gestattet werden, daß die Zahl der obligaten Unterrichtsstunden vormittags auf fünf ausgedehnt werde. b) An Mittelschulen, an welchen die Weihnachtsferien bis 1. Jänner inklusive dauern, kann mit Rücksicht auf die auswärtigen Schüler in Hinkunft mit Zustimmung der Landesschulbehörde auch der 2. Jänner als Ferialtag behandelt werden. — Mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrates vom 19. Dezember 1903, Z. 4536, wurden folgende, von der Lehrerkonferenz bezüglich der Durchführung obiger Verfügungen gestellte Anträge genehmigt: Die Erholungspausen sind so zu verteilen, daß vormittags die erste Stunde 10 Minuten vor 9 Uhr geschlossen, die zweite um 9 Uhr begonnen und 10 Minuten vor 10 Uhr geschlossen, die dritte 5 Minuten nach 10 Uhr begonnen und 5 Minuten vor 11 Uhr geschlossen, die vierte endlich 5 Minuten nach 11 Uhr begonnen und 5 Minuten vor 12 Uhr geschlossen wird; an Nachmittagen ist die Pause so einzufügen, daß auf dieselbe die 5 Endminuten der ersten und die 5 Anfangsminuten der zweiten Stunde entfallen. Folgt auf den obligaten Nachmittagsunterricht noch der Unterricht in einem Freigegenstande, so hat uin 4 (bezw. 5) Uhr noch eine Pause von 10 Minuten einzutreten. — Durch Verlegung des Unterrichts auf den Vormittag (von 8—12 Uhr) ist ein vierter Nachmittag unterrichtsfrei zu machen. — Der 2. Jänner ist von nun an als Ferialtag zu behandeln. 3.) Erlaß des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 5. September 1903, Z. 3564: In teilweiser Ergänzung der Ministerial-Verordnung vom 21. August 1871 sowie dos Ministerial - Erlasses vom 16. Mai 1886, Z. 11.029, werden diejenigen Abiturienten der Lehrerbildungskurse am Wiener Konservatorium, welche in Hinkunft das Reifezeugnis erwerben hinsichtlich des Nachweises der Lehrbefähigung für den Unterricht im Gesango an Mittelschulen und Lehrer-(Lehrerinnen-) Bildungsanstalten, sowie im Violin- und Klavierspiele an Lehrer-(Lehrerinnen-)Bildungsanstalten jenen II. drž. g. 4 Kandidaten gleichgestellt, welche den Nachweis dieser Lehrbefähigung im Sinne der erwähnten Verordnung durch eine mit Erfolg abgelegte Prüfung vor der daselbst bezeichneten Prüfungskommission erbracht haben. 4.) Erlaß Seiner Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 2. September 1903, Z. 29.359: Die bei einer Maturitätsvorprüfung erworbenen günstigen Noten behalten, im Falle sie durch ein dom Kandidaten ausgestelltes Maturitätsprüfungszeugnis nachgewiesen oder sonst amtlich bescheinigt worden, bei einer eventuellen neuerlichen Ablegung der Maturitätsprüfung auch dann ihre volle Geltung bei, wenn die Wiederholung der Maturitätsprüfung an einer andoren Anstalt, als an welcher seinerzeit die Vorprüfung abgehalten wurde, stattfiudet. 5.) Erlaß des k. k. Landesschulrates vom 17. Jänner 1904, Z. 5(> 19 ex 1903, mit Weisungen inbetreff der Hintanhaltung von Unglücksfällon boim Turnen. C.) Erlaß Seiner Exzellenz des Herrn Ministors für Kultus und Unterricht vom 24. Februar 1904, Z. 6404, betreffend die Pflege der Jugendspiele an Mittelschulen und Bewilligung von lleisestipeudion zur besseren Ausbildung von Spielleitern. X. Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine. (Zvršitev ministersko nareilbe z dno 12. oktobra 1. 1890., štov. 1853.) Preteklo šolsko loto je bilo telesnemu razvoju šolske mladine vobče zelo ugodno. Jesen je bila dovolj suha in topla, da so mogli učenci v I. polletju osemkrat igrati; zgodnja in izredno suha pomlad pa je zelo pospeševala kopanje (plavanje), igre in izlete. Zal, da je pretopla zima popolnoma onomogočila drsanje, kor led ni nikdar dovolj držal. Šolsko igre je vodil s hvalno vnemo in potrebno opreznostjo namestni učitelj Ilinko K lešnik. A. Nižja gimnazija. (I. do IV. razred.) Igralo so je jeseni ob četrtkih in sobotah od dveh do štirih popoludne na travniku, ki ga je odmenil v ta namen slavni mestni zbor. Pri igrah so bili učenci večjidel razvrščeni po razredih. Igro so si smeli izbirati sami. Učenci I. in II. razreda so se zabavali z vrvjo in bili »kozo», učenci IH. in IV. razreda pa so balincali in metali velike ročne žoge. Takozvane prosto igro pa so bile povsem nepriljubljeno. Takoj po veliki noči jo bilo 5 izletov, ob katerih so so učenci nižjih razredov večinoma igrali «Ruse in Japonce»; ko pa je postalo vreme topleje, so se vršilo ob četrtkih in sobotah igre na travniku. Igralna doba jo bila tačas od polpete do polsedme, oziroma od 5. do 7. ure zvečer. I)ne 11. maja so učenci zavoda pod nadzorstvom svojih učiteljev priredili izleti» v Pelo poč, k sv. Joštu, v Grosuplje, k sv. Katarini in dr. Kdaj se jo igralo, oziroma kam se jo šlo, in koliko jo bilo udeležencev, kaže naslednja preglednica: D a n Igri ščo, oziroma pot čas Število luleležencov 24. septembra l‘J03 po Večni poti, redovne vajo 7,2-7,5 50 26. » travnik V.2-7.4 80 29. » » is to L V 60 1. oktobra » 7.2—7,4 80 6. » » 7,2-7,4 50 i 8- » » 7,2-7,4 40 j 13. » * 7,2-7,4 40 ! 15. > » 7.2-7,4 30 i). aprila 11)04 po Večni poti 2—5 50 : i2. » Golovec 2—5 06 14. » » 2 5 110 ! 19- » , 2-5 80 !!0. » » 2 — 5 100 S 5. maj nika travnik 4—6 80 7. » » 4—6 70 10. » » 7,ß-7,7 40 14. * * 7,5-7,7 40 17. * » 7,6-7,7 50 1!). •*> 7,5-7,7 30 2(1. » * 7,5-7,7 30 28. » > 7,5-7,7 60 1. junija » 5—7 60 4. » » 5—7 55 18. > » 5-7 30 ' 23. * 5-7 20 25. » » 4-6 30 30. > » 5-7 35 2. julija » 5-7 35 l 7. » B. Višja gimnazija. 5-7 35 V. in VI. razred sta igrala svojo igre (kroket) vsak četrtek. in soboto na šolskem dvorišču. Potrebnih igral je pribavilo ravnateljstvo iz prispevkov, ki jih v ta namen plačujejo učenci. Vsak šolski dan se je dovolilo učencem dopoludne ob devetih in (kadar je bil pouk do dvanajstih) ob jcdnajstih po 10 minut, ob desetih 15 minut in ob treh, oziroma ob štirih popoludne tudi 10 minut odmora; ta čas so so smeli izprehajati po prostornem dvorišču, dočim so se zračile učilnice. Kronika. Šolsko loto 1903./1904. so jo pričelo s slovesno sv. mašo z «Voni sanete», ki jo jo v nunski cerkvi služil proč. gospod katehet prof. dr. Gregorij Pečjak. Vzprejeinne izkušnje so sc opravilo dno 16., ponavljalno in dodatne pa v dobi od 16. do 18. septembra. V zmislu ministerskega razpisa z dne 4. avgusta 1. 1903., štev. 22.102, se jo otvoril začetkom šolskega lota VIII. razred. Kor se je bilo oglasilo za III. razred 60 učoncov, so jo razdelil z dovoljenjem c. kr. naučnega ministerstva z dne 27. avgusta I. 1903., štev. 28.321, ta razred v dva oddelka. Zavod je torej štel v minulem šolskem letu 8 razredov s tremi vzporednimi oddelki (I. b., II. b., in III. b.). Poučevalo pa je na njem 16 učiteljev: ravnatelj, 9 profesorjev, 1 redni in 5 namestnik učiteljev. Ker za jezikoslovni pouk v III. b. razredu ni bilo možno dobiti primerne učiteljske moči, so so učne uro te stroke porazdelilo med učitelje jezikoslovce. Prvo polletje se je končalo dne 13. februvarija s sv. mašo, drugo polletje pa se je pričelo dne 17. februvarija. I)ne 11. maja so priredili posamezni razredi pod vodstvom svojih učiteljev izlete v bližnjo in daljšo okolico ljubljansko. fiognshjy.no. vaje: God njegovega Veličanstva cesarja Franca Jo/.cf'u I. je obhajal zavod dne 5. oktobra s sv. mašo, po kateri se jo pela cesarska pesen. Dne 19. novembra pa st; je služila spominska sv. maša za njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Učiteljstvo se jo vrhutoga udeležilo tudi še slovesnih sv. maš v stolnici na rojstveni in godovni dan Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefu 1. (dne 18. avgusta, oziroma 4. oktobra) kakor tudi slovesnih zadušnic za rajne ude presvetlo cesarske rodovino (dno 10. septembra za Njeno Veličanstvo cesarico Elizabeto, dne 28. junija pa za Njegovo Veličanstvo cesarja Ferdinandu 1.). K izpovedi in sv. obhajilu jo šla šolska mladina trikrat. V zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dne 23. junija 1.1899., štev. 861 ox 1897, so se vršile dne 27., 28. in 29. marcija v nunski cerkvi duhovne vajo, ki jih je vodil preč. gospod katehet dr. Gregorij Pečjak. Od istega pripravljeni so prejeli štirje učenci dne 21. junija prvič sv. obhajilo, trije pa o duhovom svotstvo sv. birme. Ob nedeljah in praznikih so se udeleževali učenci skupne službe božje v nunski cerkvi (od 8. do 9. ure), v toplejših mesecih pa tamisto dvakrat na teden (ob torkih in četrtkih) tudi še sv. maše, darovano prod šolskim poukom. Cerkveno petje sta vodila sedmošolec Aojzij Juvan in osmošolec Valentin Tomec: drugi je ravnal mešani, prvi pa moški zbor ter oskrboval tudi igranje na harmoniju. — Zavod se je korporativno udeležil slovesnega eorkvonoga obhoda dno 2. junija, zastopniki učiteljskega zbora pa tudi cerkvenega obhoda na veliko soboto (dne 2. aprila). Zdravstveno stunje učencev lotos ni bilo posobno ugodno: nevarno oboleli so med šolskim letom trije učenci, pred njega koncem sta morala dva prekiniti učenje, jednoga pa je ugrabila celo smrt. Dne 19. decembra je namreč za vnetjem možjanske opne umrl pri svojih roditeljih v Ljubljani nraviti učenec III. b. razreda: Albin Guzelj. Njegovega pogreba (dno 21. decembra) so so udeležili učitelji in učenci, pevci so mu zapeli pred hišo žalosti in ob grobu nagrobniei «Blagor mu» in »Nad zvezdami», zavod pa se ga jo spomnil v molitvi pri šolski službi božji. Naj v miru počiva! Ustne premestne izkušnjo so se vršilo v dobi od 22. junija do 2. julija; raz-redbene konference so bile dno 1., 2. in 4., završna pa 7. julija. V zmislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. maja t. 1., štev. 2172, se je sklenilo šolsko leto dno 9. julija s slovesno sv. zahvalno mašo, po kateri se je pela cesarska pesen. Vzprejemne izkušnje za vstop v I. razred, ki se je zanj oglasiti dne 10. julija, so prično v četrtek 14. julija ob poldesetih dopoludne. XII. Naznanilo o začetku šolskega leta 1904./1905. Šolsko leto 1904./1905. se prične v nedeljo dne 18. septembra s slovosno sveto mašo z «Veni sanete», ki se bo služila ob osmih v nunski cerkvi. Na novo vstopajočim učencem (vseli razredov) se je zglasiti, spremljanim od roditeljev ali njih namestnikov, dne 15. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojst-venim listom, šolskim izpričevalom zadnjega leta (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z dotičniini dekreti) ter plačati 4 K 20 b vzprejemnine in 2 K 40 b prispevka za učila in igrala. Od učencev, na podlagi povoljno prebite izkušnje vzprejetih v I. razred, so bodo pobirale te pristojbino šele po istinitem vstopu v šolo (dne 20. septembra). Učenci, ki se dajo vpisati v prvi razred, morajo tekom solnčnega leta 1904. dovršiti deseto leto ter prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskovali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dne 7. aprila 1878, štev. 5416) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) izpričevalom, obsezajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje se prično dne 16. septembra, in sicer pismeno zjutraj ob osmih, ustne popoludne ob treh. Pri teh izkušnjah se zahteva (po določilih minist, razpisov z dne 14. marcija 1870. 1., štev. 2370, in z dne 27. maja 1884. 1., štev. 8019): Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudsko šolo; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prostorazširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu izvožbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili. Vzprejemno izkušnjo ponoviti v istem letu na istem učilišču ali na kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno. Po 15. septembru se na novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprejemali. Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, so je javiti dne 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja ter plačati 2 K 40 b prispevka za učila in igrala. Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. II. državno gimnazijo ljubljansko, naj si priskrbe na izpričevali! zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem, ki hočejo prihodnje leto nadaljevati svoje nauke kje drugje. Ponavljalne in dodatne izkušnje so bodo vršilo v dobi od 16. do 18. septembra, istotako vzprejemne izkušnje za vse druge razrede (izvzem 1.). Dne 19. septembra se prične redni šolski pouk ob osmih dopoludne. Zapiski učnih knjig se dobivajo pri tukajšnjih knjigotržcih. Polletna šolnina znaša 40 K. Učenci I. razreda jo morajo plačati za I. polletje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v zmislu razpisa visokega naučnega ministerstva z dne G. maja 1. 1890.), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnine ter oddati dotične prošnjo ravnateljstvu v prvih osmih dneh šolskega leta. Njih prošnji se moro ugoditi, ako jim prizna učiteljski zbor po prvih dveh mesecih v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko «povoljno» («befriedigend»), v vedenju znamko «hvalno» («lobenswert») ali «povoljno», v pridnosti pa «vztrajno» («ausdauernd») ali «povoljno», koncom I. polletja pa I. razred v napredku, v vedenju in pridnosti pa najmanj znamko «povoljno». V vseli drugih slučajih morajo neoproščeni učenci plačati polletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega polletja, ako jih ni med tem prosi, dežolni šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po razpisu vis. naučnega ministerstva z dne 12. junija 1. 1886., štev. 9Ü81) le, ako so prosilci zares revni in ako so dobili v izpričevalu zadnjega polletja najmanj prvi red v napredku, v vedenju in pridnosti pa vsaj znamko «povoljno». Prošnjam za oproščenje šolnino, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski», naj prideno revni prvošolci (ki niso repetenti) revnostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku roditeljev ter ne nad jedno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še izpričevalo zadnjega polletja. Učenci, pripadajoči po svojem rojstvenem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mostu ali pa ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se po razpisu presl. c. kr. doželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1. 1894., štev. 2354, na ljubljanskih gimnazijah no smejo vzprejemati. V posebnega ozira vrednih slučajih moro jim vzprojem izjemoma dovoliti le c. kr. deželni šolski svet. Na to šolsko oblast naslovljene in dobro utemeljene prošnje za izjemni vzprejem na jedno izmed obeh tukajšnjih gimnazij naj vlože p. n. roditelji ali varuhi dotičnih učencev do 1. avgusta, in sicer, ako gre za vstop v I. razred, pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v vseh drugih primerih pa pri c. kr. ravnateljstvu nazadnje obiskovane gimnazije. Ravnateljstvo. Mitteilungen, den Beginn des Schuljahres 1904/1905 betreffend. Das Schuljahr 1904/1905 beginnt Sonntag den 18. Soptomber mit einem in der Ursulinenkirche um 8 Uhr abgehaltenen heil. Geistamte. Neu eintretende Schüler aller Klassen haben sich am 15. September bei der Gymnasialdirektion zu melden, den Taufschein, die Schulnaehrichton, resp. das Zeugnis über das letzte Semester (Stipendisten und vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber überdies die betreffenden Dekrete) vorzulegen und eine Aufnahmstaxo von 4 K 20 h nebst einem Lehr- und Spielmittelbeitrage von 2 K 40 h zu entrichten. Diese Gebühren werden von den auf Grund gut bestandener Aufnahmsprüfung in die I. Klasse angenommenen Schülern erst nach tatsächlich erfolgtem Eintritte in die Schule (am 20. September) eingelioben werden. Schüler, welche in die I. Klasse neu eintreten wollen, müssen das zehnte Lebensjahr erreicht haben oder es noch im Solarjahre 1904 erreichen und sich einer Aufnahmsprüfung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 16. September, und zwar um 8 Uhr vormittags die schriftlichen, um 3 Uhr nachmittags die mündlichen. Bei diesen Prüfungen werden im Sinne der Ministerial-Verordnungen vom 14. März 1870, Z. 2370, und vom 27. Mai 1884, Z. 8019, folgende Anforderungen gestellt: