Stev. 283
TRST, v sredo II. oktobra 1911
ročaj xxkyi
IZHAJA VSAK DAN
M ab aadaljah In praznikih ab 5., ab panedeljklh eb 9. rjctraj. Poumljne Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&k&rnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Putra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-i&ni, Dornbergn itd. Zastarele Štev. po 5 nvć. (10 stot.) 94LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirotosti 1 kolone. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. verartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po CO st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka *»daljna vrsta ii. 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-oaanj pa 40 atot. Oglase aprejema Inaeratni oddelek uprave JBdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
nV edinosti je moč/"
NAROČNINA ZNAŠA
>a celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. BtffinlM u n*i*tJiko Izdanje „EDIVOSTI" «uo«: s*
oolo Uto Kron 5-ao, t«, pol lata ttrcn a flO. Y«i dopisi naj se pošiljajo na uredoišitvo lista. Nefranko-
rana pisma aa na sprejemajo in rokopisi se ns vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo L-t*.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do*). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN' GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T skarna ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, u ca Giorgio Galatti štev. 2u.
Pettno-HraiiJinKnl raiun Siev. 841-652. TELFrOM St. P 37
BRZOJflUNE UESTI.
DRŽAVNI ZBOR.
DUNAJ 10. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o draginjskih predlogih. Na dosedanjih sejah so utemeljevali predloge le trije govorniki: Adler, Bachle in Rienossl. Predlogov je bilo 27, ostane jih še 24. V današnji seji je povzel prvi besedo ministrski predsednik Gautsch, ki je pred vsem zavrnil napade dr. Adlerja, na Italijo radi Tri-polisa, to tembolj, ker gre za velesilo, ki je z nami v zvezi. (To pa, to! Zveza pa — kaka! Ur.) Glede napadov dr. Adlerja na sodnike, ki sodijo dunajske demonstrante od 17. septembra t. 1. prepušča ministrski predsednik odgovor pravosodnemu ministru, ki se tekom debate povrne na te napade. Glede draginje pravi ministrski predsednik, da se ista žal razteza skoro čez celi svet. Vzrok draginje je, da so se delavski sloji navadili na boljše življenje, da pa njih zaslužek ni vedno v soglasju s potrebami. (Ugovor pri socijalnih demokratih. Mejklici). V mnogih slojih so se danes razvili življenski običaji, ki niso v nikakem razmerju z onimi pred kratkim.
Ministrski predsednik priznava, da naša trgovinska politika v zadnjih desetletjih ni bila vedno srečna. Lep izgled zato so posebno carine na žito.
Glede vprašanja mesa pravi ministrski predsednik da vzdržava dosedanji ugotovljen položaj napram Ogrski. — Pogajanja z Ogrsko so bila minolo soboto za sedaj končana, a bodo nadaljevala. Podrobnosti o teh pogajanjih radi dogovora z ogrskim ministrskim predsednikom ne sme povedati.
Posl. B i a n k i n i: Le ne žrtvovati dalmatinskih železnic!
Ministrski predsednik: Z ozirom na ta mejklic moram omeniti, da ne bom o tej priliki izdal nobenih vitalnih avstrijskih koristi in tudi ne dalmatinskih železnic. (Odobravanje). O uspehu pogajanj bo sklepala zbsrnfca in sodbi iste se gotovo uklonim. Omenja kartele in da se bo treba boriti proti izrastkom istih.
Ministrski predsednik je potem omenil predloge o zvišanju aktivitetnih doklad drž. uradnikov, ter izjavlja z vso gotovostjo, da vlada ni v stanu s 1. januarjem vresničiti teh poboljškov, ako jej državni zbor ne dovoli potrebnih sredstev za to. (Mejklici). Konečno omenja še drugih olajšav za nove stavbe ter zaključuje z izjavo, da je vlada storila, kar je bilo v njeni moči.
Ministerski predsednik je v svojih na-daljnih izvajanjih naglašal, da nižji sloji prebivalstva najbolj potrebujejo pojašnjenja od strani poslancev, da se ne postavlja naravnost neizpolnjivih zahtev. Ako se čuje: meje je jednostavno odpreti in drugikrat: meje je jednostavno zapreti, potem bi bilo pač primerno, reči prebivalstvu, da to ne gre, so pogodbe in teh pogodeb se treba držati: te pogodbe so zakon. (Mejklici in pritrjevanje.) Ministerski predsednik je rekel, da je obžalovati, da se resni položaj, v katerem se nahajamo, izrablja v politične svrhe. (Živahno pritrjevanje.) To postopanje na tem polju je zelo prozorno. (Novo pritrjevanje in mejklici.) Ministerski predsednik bi zelo obžaloval, ako bi k našim mnogoterim težko-
PODLISTEK.
Jug.
H s4oričen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V
Angora.
„Ne vem, ne vem," je menil Timurtaš glasno proti svojim podrejenim emirom, „ali bi ne bilo bolje, vreči jim par pesti zlata v predplačilo bodočega plena; poznam jih, zlato jih navaja k zvestobi kakor kost psa, ali pa naj bi se bilo par giav zvrnilo na tla, ker samo kri jih vzdržuje v grozi in poslušnosti. In kar jih pogine vsled lakote in žeje, to ne bo sultanova kazen, ampak Allahova, neizogibna usoda, in potem odločilen dan — eh 1 kaj nas to briga, to je volja sultana, in kdo se more upirati njegovi volji, Bismillah ? 1
„Allah Akhbar I" so pritrdili emiri.
Odkorakali so še istega dne; spredaj Štefan Lazarević s svojimi krščanskimi voj-ščaki Srbije, Bolgarije, Bosne in Albanije; naslednjega dne šele pa je odkorakal za n)imi Timurtaš s hordami azijskih vojsk, a tretjega dne konečno se je pomaknil Bajazet sam s svojimi janičarji naprej, in z njim Mileva s svojim sinom, katere Bajazet ni nikoli pustil s svoje strani, če ravno se je
čam v javnem življenju prišle še nove, da bi se tako vprašanje pritegnilo v spor strank. (Pritrjevanje.) Draginjo, je zaključil ministerski predsednik, se zamore odvrniti le z resničnim sodelovanjem vlade in parlamenta, dežel in^ občin, korporacij in vsacega j posameznika. (Živahno pritrjevanje). Ako se izvoli to pot skupnega postopanja mesto pota ločitve, sovraštva in ščuvanja, potem, gospoda moja, bo prebivalstvo gotovo imelo jod tega koristi. (Pohvala in ploskanje).
Pravosodni minister Hochenburger je najprej omenil atentat od 5. t. m. Rekel je, j da vidi v tem le incident, ki ga pa gotovo | ne odvrne od njegovih uradnih dolžnosti. Nadaljeval bo tudi zanaprej začrtano si pot. (Živahna pohvala.) V svojem nadaljnem govoru je minister odbijal napade socijalnih demokratov na sodne organe z ozirom na dogodke od dne 17. septembra. Socijalni demokratje — je rekel minister — niso tudi sicer zelo izbirčni v sredstvih, ako gre za to, da zmešajo industrijalne, obrtnijske in poljedelske delavce, ki niso v njih taboru in da jih spravijo pod svojo gospodarstvo, ki ni ravno prižeto ocj duha prave svobode. (Pritrjevanje.) Zakaj ne bi enkrat poskušali prisiliti sodnike, da sodijo tako, kakor bo to po voiji „Arbeiterzeitungi" in njenim trabantom (Živahna pohvala in ploskanje.) Da bi bili prejeli sodniki od zgoraj ukaz, kako naj sodijo v stvari omenjenih izgredov, je to bajka ter je tako očitanje in žaljenje vsega sodnijskega stana odklonil najodločneje. (Pohvala. Ploskanje. Ministru so čestitali.)
Nato je prevzel besedo poljedelski minister baron Widmann. Mesno vprašanje je izvajal minister — tvori le del splošnega draginjskega problema. Uvažati meso, ker ga primanjkuje doma, od zunaj, to je možno le začasno, kajti naš trgovinsko-politični zistem je do leta 1917 določen po nagodbi in splošnemu carinskemu sistemu, ter po trgovinskih pogodbah. Vlada namerava, da bi se v prvi vrsti dobivalo meso zaklane govedi iz balkanskih držav. V tem oziru je prišlo do sporazuma z Ogrsko.
Minister je omenil, da je poljedelsko ministerstvo že ukrenilo potrebno, da se olajša sedanje stanje, v prvi vrsti bo to možno z energičnim in primernim povspe-ševanjem domače produkcije. Podal je v velikih črtah program, ki ga je poljedelsko ministerstvo že pričelo izvajati oziroma ga izvede, da se ublaži beda.
Zatem je govoril voditelj trgovinskega ministerstva, nakar je bila razprava prekinjena
Koncem seje je ministerski predsednik baron Gautsch odgovoril na interpelacijo posl. Diiricha in tov. ter na interpelacijo posl. Tomašeka in tov. v stvari češkega šolstva na Dunaju. Ministerski predsednik je obširno opisal razmere čeških privatnih šol v 12. in 20. dunajskem okraju ter je potem govoril o konfliktu, ki je nastal glede ustanovitve češke šole v 3. okraju med dunajskim magistratom, oz. županom in nižeav-strijskim namestništvom. Slej ko prej bo naloga vlade, da se bo pri odlokih državnih oblastnij skrbelo za to, da dobijo po obstoječih zakonih varstvo tudi prebivalci Dunaja češke narodnosti, ki hočejo dati svojim otrokom pouk v njihovem materinem jeziku. (Pohvala). Nato je bila seja zaključena.
Prihodnja seja jutri.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 10. Po dveh poimenskih glasovanjih je zbornica nadaljevala debato o brambnem zakonu. — Posl. Ivan Reok (Košutovec) je zahteval primerno zastopstvo madjarskega elementa v častniškem in podčastniškem zboru. Vojna reforma je neobhodno potrebna. Govornik je predložil v tem smislu sestavljen sklepni predlog. (Pohvala na levici.) Nato je bila debata prekinjena. Prihodnja seja jutri.
BUDIMPEŠTA 10. Usti poročajo, da se prične predsednik poslanske zbornice Berzeviczy sporazumno z vlado pogajati z voditelji opozicije, Justom in Košutom v svrho, da bi prenehala obstrukcija in da bi nastali zopet redni odnošaji v zbornici.
Dalmatinski namestnik vpokojen.
DUNAJ 10. C. kr. kor. biro je zvedel, da je dalmatinski namestnik baron Nardelli iz zdravstvenih ozirov na lastno prošnjo umirovljen in da mu je bilo tem povodom za njegovo izvrstno službovanje izrečeno najviše priznanje. Ob enem je bilo vodstvo namestništva v Zadru poverjeno mest-niškemu podpredsedniku grofu Mariju At-temsu. Razun tega je bil namestniški svetnik dr. Fran grof Thun-Hohenstein imenovan dvornim svetnikom pri tem namestništvu.
Iz Srbije.
BELIGRAD 10. Srbski listi poročajo, da je srbski odposlanec v Rimu dr. Vuič določen naslednikom Simića, odposlanca na Dunaju.
BELIGRAD 10. „Novo Vreme" poroča, da se baje v Belemgradu z glavnico pol milijona dinarjev osnuje srbsko-ogrska delniška družba za izvoz srbske živine. Večina delnic bi se nahajala v srbskih rokah.
Atentat z bombo v Toulonu.
PARIZ 9. Sinoči ob 10. uri se je pred neko kavarno v Toulonu razletela bomba, ki je pet gostov ranila težko, več pa lahko. Škoda je velika. Vse šipe na oknih kavarne so se zdrobile, a poškodovana je bila fasada poslopja in sosedne restavracije. Preiskava je dokazala, da gre za anarhističen napad. Pristaniški delavci so priredili shod ter so vzlic prepovedi v sprevodu korakali po glavnih ulicah.
Panamski kanal.
BELLINGHAM (Washington) 10. Predsednik Taft je izjavil v nekem govoru, da bo dne 1. julija 1913 mogla pasirati panamski kanal prva ladija.
Španske izgube v boju z Mavri.
MADRID 10. Neka vest iz Melile pravi, da je v boju z Mavri dne 7. t. m. padlo 36 Špancev, 108 jih je bilo pa ranjenih.
Kolera.
BUDIMPEŠTA 10. Zdravstveni oddelek ministerstva za notranje stvari poroča, da je na deželi obolelo za kolero pet ljudi. V Budimpešti in v Novi Pešti ni bilo nobenega slučaja.
Mednarodna pomorska konferenca.
PARIZ 10. Včeraj je bila otvorjena tukaj 10. mednarodna pomorska konferenca Comitee International Maritime. Konference se udeležuje tudi Avstro-ogrska in skoraj vse evropske države, nadalje Japonska in Združene države.
včasih razhlepel in zabaval s telesnimi lepotami svojih odalisk in saltimbank.
Počasi so se pomikali črez Tohat proti Angori; na tem pohodu so azijske vojske neizmerno trpele vsled vročine in pomanjkanja vsega, kajti — bodi prisiljeno, bodi namenoma — je vojska Lazarevića korakajoč pred njimi plenila vse, kar se je dalo doseči.
„Prav tako, prav tako I" si je gladil brado Kosančič, ki je vodil prvi oddelek krščanske vojske, „niti s polovico svojega ljudstva ne pride Bajazet na mesto. Bog sam mu je zmešal razum, da svojevoljno pogublja svoje ljudi. Ah, aha Jefreme I" se je obrnil naenkrat k temu svojemu neločljivemu spremljevalcu, „poglej tjakaj na tolpo jezdecev na kosmatih konjih! Gnusno je gledati, toliko na konje, kolikor tudi na jezd ce, kako skakljajo kakor roj kobilic. To so Tatari. Aj, Bog mi je priča I K vragu I Ta Timur ni tako neumen, da bi ne vedel, koliko prehodimo na dan. Pustite junaki, pustite 1" — je klical potem svojcem, ki so hoteli zasledovati poizvedujoče Tatare — „zakaj naj bi ne vedel Timur za vsako naše prenočišče ? Ordinee nad bisurmana in božja poguba nad Bajazeta!"
Tako so prikorakale sultanove vojske do Angore, kjer jih je Timur s svojimi Tatari, dobro obveščen o vsaki njih kretnji, pričakoval na nepremagljivi postojanki.
Bilo je to ono isto bojišče, na katerem
je Pompej pobil Mitridata, tega zadnjega kralja, ki se je vprl rimski slavohlepnosti. Zdi se kakor da nekak poseben nagon od stoletja do stoletja navaja vojske k temu, da ; se vedno na enem in istem mestu ne ču-'vajo in kakor da je zemljepisje že v naprej določilo gotova mesta kakor nevarna bo-rišča, za one velike moritve človeštva.
IV.
Dne 28. julija I. 1402 je solnce zagorelo nad Angoro, kakor bi bil vsak njegov žarek ognjišče, pod katerim se suše | vodni toki globoko pod zemljo, se spreminja rodovita zemlja v pesek in skale, a gore 'iz granita in porfira v apno, da se blešče , kakor kope čistega srebra. In to plamteče ' solnce si je ogledovalo danes orožje, ki je pokrivalo doline in vrhove pred Angoro na 1 več milj daleč; z gore v ozadju, kjer je Bajazet v sredi svojih straž in vojskovodij pregledoval pokrajino, je bilo videti mesto Angoro samo z njenimi stolpi in utrdbami, z njenimi palačami in mešitami, z njenimi minareti, Štrlečimi v zrak. Plaha tišina, skoro mrtva, je vladala nad Angoro, nad vso pokrajino, kar jo je bilo možno pregledati nad to nešteto množico vojščakov obeh Azij, katero sta oba despota in največja preganjaica ljudij v onem veku, Bajazet in Timur, razvrstila drug proti drugemu po gorah in dolinah Angorskih. Samo rezgeta-nje konj in žvenket orožja sta rušila to jutranjo tišino, skoro strašno za te stotisoče
Dunaj 10. Vojni minister se poda danes zvečer v Budimpešto, kjer ostane en dan.
Dunaj 10. Cesar je danes popoludne vsprejel egiptovskega princa Ahmeda Fuada j v polurni avdijenci.
Petrograd 10. V finskem zalivu in na i Nevi razsaja od včeraj silen vihar. Mnogo ladij je bilo poškodovanih.
Dunaj 10. Nadvojvodo Karola Frana Josipa in princesinjo Žito poroči v imenu papeževem majordom Bisleti.
Dunaj 10. Dvorni igralec Ernest Hart-mann, ki je sinoči nastopil v večji ulogi, je po noči umrl na srčni kapi.
Lizbona 10. — Viši komisar Laurenzo Marquez Azeredo Sil vas prevzame mesto generalnega prokuratorja republike.
Italijansko-turška vojna.
To so heroji!
Italijanska križarka „Marco Polo" je dne 30. septembra med Prevezo in Sv. Ivanom Medujskim naletela na turški parnik „Sabah", ki je imel na krovu poleg 5000 tonelat tovornega blaga tudi 1000 turških vojakov. Čim so vojaki opazili italijansko vojno ladijo, so spustili čolne ladije, poskakali v nje in se — rešili!!
Notabene: Italijani z vsemi svojimi topovi niso mogli preprečiti Turkom, ki so bili oboroženi k večjemu s puškami, da so pobegnili v navadnih čolnih 1 Pa ne da bi morda čitatelji mislili, da si to izmišjujemo ali da prihaja ta čudna vest morda iz Italijanom sovražnega vira. Ne, to, kar smo gori povedali, je črno na belem v „Corriere della Sera" od 9. t. m., katerega dopisnik v Ta-rantu je vse navedeno doznal od samega poveljnika omenjene križarke.
Dopisnik je vprašal poveljnika, da li je bil na čelu turških vojakov general, na kar je poveljnik odgovoril: Nič generala ! Četi je zapovedoval podpolkovnik, ki je pa tudi pobegnil. Od 35 častnikov, ki so bili med vojaki, jih je le 11 ostalo na krovu, od vojakov komaj kakih 50.
Druzega poveljnik ni hotel povedati dopisniku milanskega lista o tem čudnem begu in zato je pač povsem opravičeno vprašanje dopisnika:
Kako se je moglo to zgoditi ?
Kako ?! Čudno vprašanje ! Zato, ker so se Italijani bali priti v preveliko bližino Turkov ! Oni imajo pač korajžo le takrat, ko ne vidijo pred seboj sovražnika: Se no i vien...
Pet Turkov pognalo v beg dve italijanski stotniji.
CARIGRAD 11. Dve stotniji italijanskih vojakov je 8. t. m. v Tripolisu začelo prodirati proti notranjosti. Ko so Italijani prišli komaj nekaj kilometrov iz mesta ven, se je prikazala iz petih konjenikov obstoječa turška prednja straža. Turki so kljubu stokratni premoči Italijanov vendar začeli streljati. Ko so Italijani zagledali sovražnika, o katerem so mislili, da ima pomoč, so se kar obrnili in začeli bežati. Nekateri so pometali kar puške v stran. (No, sčasoma se že privadijo Italijani tudi na rdeče turške fese in arabske turbane, potem že pojde bolje. Ur.)
Italijanske Čete zasedle Tabruk.
RIM 10. ,Ag. Štefani" poroča: Prvi del okupacijskega zbora, sestavljen iz pe-
ljudij, pripravljenih na boj. Vojščaki sami so zrli molče na vrste svojcev, potem zopet na sovražnika, enako kakor njihovi voditelji. Tamkaj za reko, od doline po gorah do njih temena so se črno izticale kosmate ovčje kupe Tatarov in Perzijanov, pešcev in jahačev, ki so v številu do petstotisoč glav pokrivali doline in hribe; petdeset slonov je stalo, kakor trdnjave, na čelu tatarskega bojnega reda, v česar sredini je bilo na griču, s katerega je bilo možno pregledati vso pokrajino, videti dragoceni štotor Timura hana. Najodličnejši emiri Perzije in Tatarska so se gnetli okoli njega, pripravljeni za službo — tudi suženjsko — na hanov migljaj. V razporedbi tatarskih vojsk je bilo dobro razlikovati devet korov, Število, Tatarom sveto, ki so jim poveljevali štirje sinovi in pet vnukov Timura. Miran-šah, njegov najstarejši sin, je zapovedoval vsem korom desnega krila; tam na višavi je bilo videti njegov bogati Šotor, ki pa vendar ni bil tako dragocen kakor šotor hana, njegovega očeta; šah — Rokh in Khalil, drugi in tretji njegov sin, sta poveljevala levemu krilu; ljubljenec in vnuk Ti-murov, sin njegovega prvorojenega Džehan-gira, Mirza — Mohamed, je vzlic svoji mladosti zapovedoval tatarskemu jedru; Štirideset najizkušenejših emirov je bilo prido-deljenih temu mlademu vojskovodji, čegar Šotor se je dvigal v sredini ravnine med reko in vznožjem gora.	(Pride še.)
Stran II.
»EDING&l« St. 233.
V Trsta, dne 11. oktobra 191)
hote topništva in ene stotnije ženijskih vojakov, ki so v noči od 5. na 6. t. m. od-piuli iz Napolja, se je danes izkrcal v Tob-ruku, da ta kraj vtrdijo in organizujejo obrambo,
^ RIM 10. „Messaggero" povdarja važnost dejstva, da so mogle italijanske čete zasesti Tobruk, najznameniteje pristanišče v Tripolitaniji.
Mirovna pogajanja.
CARIGRAD 10. Dobro obveščeni di-plomatični krogi menijo, da se bodo mirovna pogajanja vršila še le potem ko se sestane zbornica.
Protitalijanski bojkot.
CARIGRAD 10. Kakor poročajo listi, se je osnoval odbor za vodstvo protiitalijan-skega bojkota.
CARIGRAD 10. Govori se, da bo sklep o izgonu Italijanov predložen zbornici, ker noče vlada sama prevzeti odgovornosti za tako važno stvar.
CARIGRAD 10. Neka okrožnica pravosodnega ministerstva na sodne oblastnije vsebuje podrobna navodila, kako je postopati z Italijani na podlagi mednarodnega prava. Navodila veljavo do sklepa miru. Na vprašanje uprave katastra je sklenil mini-sterski svet, da ne smejo Italijani za časa prekinjenih odnošajev pridobivati nepremičnin.
Boj med italijanskimi in turškimi vojnimi ladjami v Rdečem morju.
RIM 10. Usta „Vita" in „Messaggero" beležita z reservo govorico, ki se je danes popoldne tukaj razširjala, da je prišlo do boja med italijanskimi vojnimi ladijami in turškimi torpedovkami, ki so odplule na Rdeče morje. Ta vest ni doslej potrjena po nobenem uradnem poročilu.
Podguverner v Tripolisu.
LONDON 10. Kakor poroča „Reuterjev biro" iz Malte, so Italijani bivšega župana Tripolitanskega Hasan pašo imenovali pod-guvernerjem v Tripolisu.
Sveta vojna proti Italijanom.
CARIGRAD 9. Listi poročajo, da je pretendent Iman Jahia ponudil sultanu 100.000, pretendent Seid Idris 40.000 mož za sveto vojno proti Italiji. Tudi mnogo šejkov iz Jemena in Medine je javilo, da se vdeleže svete vojne.
CARIGRAD 9. Župan Tripolitanski je brzojavil, da je vse prebivalstvo Tripolita-nije in Bengazija pripravljeno, da proglasi proti Italijanom sveto vojno.
CARIGRAD 10. „Jeni Gazete" je zvedela, da je v zaledju Tripolisa naseljeni šejk Se-musov proglasil proti Italijanom sveto vojno in da maršira proti Bengasiju.
CARIGRAD 10. Sultan je izrazil Jmanu Jahia svojo zadovoljstvo radi ponudbe 100 tisoč mož. Veliki vezirat se je zahvalil Imanu jahia ter dostavil, da ni za sedaj nobene potrebe, da bi se vsprejelo ponujeno pomoč.
Dve italijanski vojni ladiji poškodovani.
CARIGRAD 10. Iz Bergasija poročajo, da je turško topništvo težko poškodovalo dve italijanski križarki.
Italijanska vojna ladija bombardiral Derno.
CARIGRAD 10. Vojno ministrstvo poroča, da je italijanska vojna ladija 7. t. m. hotela izkrcati v Derni čete, vendar je to preprečila turška arlilerija. Nato je vojna ladija bombardirala mesto, pri tem so bile razdejane vojašnice, bolnišnica in eno javno poslopje.	_
CARIGRAD 10. Asim bej je imenovan ministrom za unanje stvari.
RIM 10. Kakor poroča „Giornale d'Ita-liau je kabelska zveza s Tripolisom zopet vsposta vijena.
RIM 10. „Giornale d' italia" poroča iz Tripolisa od 8. t. m.: Italijanski častniki so priredili v Konaku vsprejem na čast prvemu italijanskemu guvernerju v Tripolisu Borea. Prišli so na vsprejem tudi konzuli unanjih držav in so čestitali na triumfu italijanskega orožja. (Res, lep triumf! ! Op. ured.) Bivši tripolitski župan in sedanji italijanski podguverner Hasan paša Kara-mauli, je odvrnil pozdrav Italiji, katere prijatelj je bil vedno.
V Tripolisu je zopet normalno življenje. Zvečer je v velikem vrtu pred turško vojašnico svirala vojaška godba. Arabci so naklonjeni Italiji.
BEROLIN 10. „Tageblatt" poroča iz Rima, da je italijanska vlada sistirala vse brzojavke o vojaških operacijah.
Tržaška politika.
Trst, 10. oktobra.
Tržaški Slovenci zavzemajo v političnem oziru ž« cd nekdaj neko izjemno stališče, ki se ne krije z nazori nobene slovenskih političnih strank. Tržaška politika hodi od nekdaj svojo pot, zasledujoč pri tem edini cilj: gospodarski, kulturni in socialni napredek tržaških Slovencev. Pri tem delu je služil voditeljem tržaških Slovencev en edini princip: ne cepimo se v stranke, dokler ni slovenskemu narodu bodočnost na tržaškem ozemlju zagoto/ljena. Na tem principu stoji slovenska iržnška politika tudi danes, ker voditelji te poiiii.te prav dobro vedo, da je v sedanjih razmerah edino na tej podlagi
možen napredek tržaških Slovencev. Zato se tudi tržaški Slovenci popolnoma ignorirali razne „prijaznosti", ki so prihajale iz Kranjskega, kakor n. pr. pitanja s „solzarji" „slogaši" itd. Vspeh te politike ni izostal. Tržaški Slovenci so si tekom let potom vztrajnega in smotrenega dela priborili pozicijo, ki imponira tudi našim največjim narodnim nasprotnikom. Zato pa se imajo zahvaliti v prvi vrsti Iastnemn delu in trudu. Naravno, da tržaška politika našim vodilnim strankam ni ugajala in tudi ni mogla ugajati. Eni in drugi so očitali vodstvu tržaških Slovencev breznačelnost, vodenost in ne vemo še kaj. Liberalci so hoteli, da bi se tržaški Slovenci postavili na odločno napredno, klerikalci pa na odločno katoliško, ali bolje rečeno: klerikalno stališče. Mi smo odklanjali eno in drugo. Zato so prihajali iz Kranjskega poskusi, razdreti naše narodne vrste in uvesti tudi pri nas kranjske razmere. Zlasti se pri tem delu trudi SLS. Trst ji je temna točka, ki postane svetla šele tedaj, ko zagospoduje nad njo prapor Slovenske Ljudske Stranke! Njihovo delo, hvala bogu, ni doseglo uspeha in danes lahko smatramo klerikalno akcijo na tržaškem ozemlju za ponesrečeno. Pri vsem tem, da stojimo tržaški Slovenci na izključno nacionalnem stališču, nas to dejstvo ni niti najmanj motilo, da se naše vodstvo ne bi v eni ali drugi stvari slučajno strinjalo s stališčem ene ali druge slovenske stranke.
Mi smo slovensko politično življenje vedno presojali s stališča narodne koristi, ne glede na to, ali je bila ena ali druga stranka z našim stališčem zadovoljna ali ne. Teh principov smo se vedno držali in se jih tudi še vedno držimo vzlic — najnovejšim dogodkom. Napram tem dogodkom ostajamo mi vzlic vsem sumničenjem popolnoma hladni, ker vemo, da se slovenska tržaška politika ni niti za las oddaljila od svojih dosedanjih principov. Zlasti je poslal te dni predmet pisanja raznih listov oficijelni predstavitelj tržkaške slovenske politike, dr. Rybar. Na vsa sum-nlčenja je dr. Rybar že odgovoril na javnem shodu.
Njegova izvajanja so naletela v slovenskem naprednem časopisju na hud in razumljiv odpor. Dr. Rybaf je na omenjenem shodu povedal kranskim naprednjakom par bridkih resnic, ki jim seveda niso mogle biti prijetne. Zlasti jim ne prija „očitanje", da so se slovenski naprednjaki svoječasno zvezali z Nemci. Dr. Rybar ni na omenjenem shodu v tem oziru nikomur nič očital. Mi in tudi dr. Rvbaf gotovo radi priznavamo, da je bila ona zveza s stališča napredne stranke razumljiva. Dr. Rybar je hotel samo reči, da, Če je bilo tedaj kranjskim naprednjakom dovoljeno iz taktičnih razlogov vezati se z Nemci, mora biti tudi primorskim narodnim poslancem dovoljeno, da se v svrho skupnega postopanja vežejo s kako drugo slovensko stranko.
Dr. Rybafu se tudi očita, da se je na onem shodu bavil samo z naprednjaki, a da je klerikalce, te „največje narodne škodljivce", puščal popolnoma na miru. Odgovor na to je kratek in enostaven: dr. Rybar je imel to pot opraviti z liberalci, ker so ga ti skozi dva meseca naravnost izzivljali na odgovor. Samo iz tega vzroka ni omenjal klerikalnih grehov, četudi razni „neodvisni" listi sedaj očitajo tržaškim politikom, da so zašli na „napačna" pota in da jadrajo v klerikalni tabor. Počasi gospoda! Dr. Rybar je na omenjenem shodu izjavil, da ni in ne bo klerikalec, s čemer je tudi hotel povedati, da slovenska tržaška politika nI in ne bo klerikalna, ampak narodna. Gospodje iz napredne stranke pravijo tudi, da je sumljivo, ker je „Slovenec" z nami zadovoljen in piše zelo simpatično o nas. Mi prvič ne moremo prav nič za to in nas tudi nič ne briga, da je organ S. L. S. pograbil Ry-barev govor in ga sedaj izrablja v strankarske namene proti nasprotni stranki. „Slovenec" piše lahko, kar hoče. Mi pravimo samo to, da je bilo časov, ko „Slovenec" ni puščal na nas niti lasu dobrega in tudi če je danes z nami momentano zadovoljen, pride še čas, ko nas bo ravno tako napadal, kakor nas je že. Nikar naj ne mislijo gospodje iz narodno-napredne stranke, da smo mi pozabili na narodne grehe naših klerikalcev. Zlasti ne pozabimo mi tržaški Slovenci nikdar grdega „Slovenčevega" napada na našo dobrotnico, družoo sv. Cirila in Metoda in sploh na stremljenje SLS. da bi uničila to družbo.
Mi vemo, da so se klerikalci svoječasno ravnotako vezali z Nemci kakor liberalci. Vemo prav dobro, da je njihova strankarska politika provzročila, da so danes Nemci na Kranjskem privilegovani tako kakor nikjer in da so jim klerikalci celo napravili pot v ljubljanski občinski svet. A vse to nas ne motf, da ne bi v kaki skupni stvari kooperirali z njimi. Zato so naravnost podla sumničenja, ako se očita vodstvu tržaških Slovencev ne vemo kake intimne zveze s SLS., s škofom dr. Karlinom, s Sušteršičem itd. Kranjski in sploh slovenski naprednjaki naj bodo zagotovljeni, da bomo tržaški Slovenci kooperirali tudi z njimi, ko £odo zavzemali oni tako, ali vsaj približno tako pozicijo, kakor jo zavzemlje v sedanjem trenotku SLS. med slovenskimi strankami. Sicer pa dr. Rybar ne more biti tako črn klerikalec, kakor se ga slika, ko ga vidimo ' na Dunaju v skupnih stvareh tako lepo ko-
operirati z edinim narodno-naprednim poslancem dr. Ravniharjem, na pr. v želez-ničarskih zadevah.
Mislimo, da je za danes dovolj. Kdor hoče razumeti „skrivnostno" tržaško politiko, mu to ne bo težko, ako bo imel le nekoliko dobre volje. Če nas danes sumničijo, da smo v službi klerikalcev, se mi temu samo !smejemo. Saj so nas tudi klerikalci že večkrat proglasili za brezverce, Ferrerovce, svobodomiselce in tako dalje. Mi smo se tudi temu smejali in šli — svojo pot po kateri hočemo hoditi tudi v bodoče brez ozira na levo in desno, pa naj Je kateri slovenski stranki prav ali ne. Pri nas vlada pa resnični liberalizem in neodvisnost. Kar se bo nam zdelo na eni ali drugi stranki prav in koristno, bomo hvalili, v naprotnem slučaju pa grajali. Tako smo delali dosiej, tako bomo delali odslej! Taka je bila in j taka bo — tržaška politika!
Domače vesti.
Kako tržaški magistrat sestavlja liste porotnikov ! Tudi pri sestavljanju liste porotnikov kaže naš magistrat svojo — narav. Volk menja dlako, a ne svoje naravi! Ni ga tako dvomljivega in nizkega sredstva, da bi se ga naša gospodovalna gospoda ne poslužili, ako jim more služiti v vzdrževanje največe laži — izključnega italljanstva mesta tržaškega. Tudi pri sestavljanju liste porotnikov slede gospoda tej svoji tendenci, da bi tržaško ozemlje — vzlic vsej slovenski veliki manjšini — hoteli predstavljati kakor italijansko pokrajino.
Po tržaškem magistratu sestavljena lista porotnikov šteje 1714 oseb. A veste, koliko jih je mej temi, ki so jih na magistratu označili kakor vešče slovenskemu jeziku ? ! Celih šest!!! Po navedbah magistrata ne znajo slovenski niti slovenski deželni poslanci dr. Just Pertot, dr. Martinis, Svetko Martelanc. Tudi gospodje dr. Gregorin, dr. Abram, Josip Urbančič iz Bazovice figuri-rajo med tistimi, ki ne govore slovenski !! ! To je že od sile! To se pravi norce briti ne le iz nas Slovencev, ampak tudi iz sodnih oblasti in iz — resnice. To je že skrajna drznost. In vspričo tacih pojavov nacijonalne objestnosti, krivičnosti in agresivnosti, naj bi ne klicali našega naroda v brezobziren boj, naj bi pevali sladke pesmi o sijajni italijanski kulturi in slavni italijanski prošlosti ter občudovali... junaštva italijanska na roparskem pohodu pred Tripolis !! Vspričo takega sovražnika bi bilo vsako sentimentalno od-jenjavanje v borbi za osiguranje naših pravic na tem ozemlju naravnost samoubijalsko početje.
Rojaki ! Mahinacije na sestavljanju porotnih list naj nam bodo le v vspodbujo k skrajnim naporom, da tudi na polju kazensko justice na deželni sodniji v Trstu priborime svojemu rodu najsveteje narodno in človeško pravo, da bo našega človeka sodil naš človek, da bodo našega človeka sodili v jeziku, ki ga on razume : da pridemo do slovenske porote! To vprašanje naj stopi sedaj v prve vrste naših vprašanj!
Nemški furor na tržaški državni realki. Na tržaško državno realko je prišel mlad suplent — menda je to njegovo prvo nameŠčenje — imenom Zellwecker. Ta mladi mož bi hotel menda obdržati tudi v Trstu manire nacijonalno razgretega nem-'kega burša in se bržkone Čuti poklicanega pijonirja velike nemške misli. V jednem viših razredov je poizvedoval po narodnosti dijakov in vprašal tudi po številu Slovencev. Dobil je odgovor, da je v razredu 9 Slovencev in 5 Hrvatov. Ob tej priliki je stresel nad dijake vso svojo nevoljo, ker da je čul na hodniku, da je vsaj 90% dijakov govorilo italijansko. To pa da absolutno ne gre, ker da je to nemški zavod za Nemce, kjer treba le nemški govoriti! Slovenci naj le gredo v slovenske — Italijani pa v italijanske zavode !
Za danes podajamo g. suplentu lekcijo, da državne srednje šole imajo sicer nemški učni jezik, niso pa nikaki nemški zavodi, marveč državni, namenjeni vsem narodnostim, o čemer bi se mogel g. suplent poučiti iz dejstva, da na državnih srednjih šolah tvorijo Nemci manjšino — morda, da ali ne, kako tretjino. Dijaki veČine so pač prisiljeni slušati nemški učni jezik, nikdo pa nima pravice terorizirati jih, kakov jezik naj govore med seboj.
Gosp. Zellwecker naj se le kar hitro zave dejstva, da ni prišel v nikako nemško-nacijonalno gnezdo, marveč v Trst, ki mu je avtohtonno prebivalstvo ^slovensko in italijansko, dočim Nemci kakor kolonija uživajo
—	gostoljubje domačinov in so zato nemški gostje dolžni vsaj spoštovati domačine, njihovo narodnost in njihov jezik.
Kar se pa tiče poziva, naj Slovenci gredo v slovenske zavode, bodi pojašnjeno g. Zellvveckerju, da storimo to prav radi
—	že zato, da ne bodo naših otrok poučevali razni Zellweckerji — čim bomo take zavode Imeli t Dokler pa teh nimamo in dokler naša naučna uprava s svojo — politiko goni naše otroke v sedanje zavode, do tedaj bo pač naša mladina hodila tudi v državno realko in bo govorila med seboj, kakor bo njej prav.
To naj si gospod Zelhvecker zapomni in naj se tudi ravna po tem, ako noče, da se 'bo večkrat prav neprijetno srečaval z nami.
Proti nemškemu furorju bomo mi postavljali svoje pravo domačinov!
Že zopet škandal na c. k. poštii centrali v Trstu. Prejeli smo: Prav tako, kakor da smo najzadnji capini na svetu, postopajo z nami Slovenci na tej c. k. oblasti v Trstu. Nočejo, pa nočejo nam dati naših pravic. Pisali smo že ponovno na tem mestu, pritoževali se, klicali na pomoč, — a vse zastonj. Rekli so, da ne in tako da mora ostati. Županstvo občine Dolina je klicalo dne 8. t. m. ob 10. uri zjutraj zvezo s Koprom. Na parkratno vprašanje je vedno dobivalo odgovor: ali italijansko a'i nemško. Šele po tričetrturnem klicanju, potem, ko je bila poklicana štev. 1, oglasila se je slovenska beseda, ki je opravičevala koleginje, češ, da ne razumejo slovenski. — Došli kontrolor je izjavil in se opravičeval, da je za dolinsko progo v službi gospica, ki razume popolnoma slovensko, ali da je preveč zaposlena, ker ima preveč dela ... In minulo je poludne, ne da bi bilo županstvo vdobilo zvezo s Koprom.
Sedaj navstaja vprašanje, ali je res, da je bila proga nepretrgoma zasedena, ali seje tudi zaporedno zvezalo klicalce s tisto črto, ali pa ni bilo morda tu vmes kako maščevanje, da od 10. ure do poludne ni bilo bilo možno dobiti zveze ? ! Drugo kočljivo vprašanje navstaja pa, ali mora uboga uradnica le zato, ker zna slovensko, delati za vse ostale fanatične slovanožrkinje na c. k. poštni direkciji ? !! Pravijo (in to smo slišali na lastna ušesa), da nimajo uradnikov na razpolago, ki bi razumeli slovenski! Zakaj pa vsprejemajo take, ki ne razumejo in celo take, ki se nočejo naučiti slovenskega jezika ?! V Trstu govorijo celo, da jim zadostuje, da znajo italijansko, nemško in francosko, slovenskega da ne potrebujejo. In po tem reku in pravilu se tudi ravnajo dosledno. Še nekaj važnega smo razumeli iz izjave gospoda kontrolorja. Da je dolinska proga preskrbljena s slovensko uradnico! Sedaj navstaja vprašanje: kako pa je z ostalimi progami, ki tudi služijo Slovencem ? I Ali naj pridemo do zaključka, da Slovani ne vrše svoje narodne dolžnosti ? Res je sicer, da pri nas šikanirajo ti c. k. slovanožrci; res je, da nočejo in nočejo izpregovoriti niti besedice v slovenskem jeziku; res je tudf, da se nam ironično posmehujejo in žalijo našo narodnost, da-si jih plačujemo tudi mi; res je, da so se zakleli, da avstrijska pošta v Trstu mora imeti italijansko lice in ljudi; toda vse to bi nas moralo vspodbujati k najodločne-jemu odporu. Ako bi vsaka slovanska tvrdka, tovarna, trgovec, uprava, oblast, posameznik klicali vedno le slovensko, bi danes prav gotovo znali slovenski tudi na c. k. poštni direkciji in nje podružnicah. Vsled naše mlač-nosti in popustljivosti, radi naše slovanske mehkobe smo zapostavljeni in tlačeni in povrhu še zasmehovani. Naše poslance pa prosimo, naj pritisnejo odločno, da se že vendar enkrat napravi red na tej c. k. poštni direkciji v Trstu.
Občni zbor zadruge trgovcev s kolonijalnim in jedilnim blagom. V nedeljo, dne 8. t. m., se je vršil v dvorani Tersicore občni zbor zadruge jestvinčarjev; ker pa ob določeni uri ni bilo zadostnega števila zadružnikov, je začelo zborovanje uro pozneje, to je ob 10. uri predp. Predsedoval je g. Robba, ki je predstavil g. dr. Blodig-a kakor zastopnika obrtne oblasti. Pred prehodom na dnevni red se je spominjal umrlih zadružnikov.
. Po kratki razpravi je bil sprejet predlog odbora za sprejem enega kontrolorja. Odobrili so se letni računi za 1. 1908, 1909 in 1911 in proračuni za I. 1911 in 1912. Na to je bilo izvoljenih 15 delegatov v zbor bolniške blagajne pomočnikov. Odboru je bilo dano pooblastilo v izvršitev priprav za ustanovitev posredovalnice za delo. V ta nr.men je bil izvoljen odbor 3 oseb. Istotako je dobil odbor pooblastilo, da v smislu zakona izdela podroben načrt za izobrazbo vajencev. Na željo zastopnika pomočnikov se je tudi pomočnike pritegnilo k sodelovanju. Nadalje se je dovolilo odboru vspostaviti pogajanja za vstop zadruge v zadružno zvezo. Odbornikom se je dovolilo odškodnino za zgubo časa in trud zadrugi v prid.
Zelo zanimiva razprava se je razvila ob vprašanju božičnih in novoletnih daril. Predsednik je poročal, da božična dirila stanejo zadružnike ogromnega denarja in sitnosti ter da so se jestvinčarji že več krit dogovorili, da opuste ta običaj. Bilo je pa vedno takih, ki se dogovora niso držali in so s tem provzročili, da je vsa akcija ponesrečila. Vsled tega je odbor ubral ojstro struno in stavlja današnji predlog na dnevni red. G. dr. Blodig je pojasnil, da ima odbor zadruge pravico denarno kaznovati zadružnike, ki bi se ne držali odborovih sklepov. Dočim se smatra tiskane koledarje za reklamo, se smatra netiskane za darilo. Na to je bil jednoglasno vsprejet sledeči predlog : božična in novoletna darila odjemalcem se popolnoma opuste; zadružnik, ki se ne bo držal tega sklepa, bo kaznovan z globo do 20 K za vsak posamezni slučaj. Ob točki slučajnosti se je oglasil zadružnik Bertogna, ki je ožigosal nelepo navado zastopnikov pomočnikov, da na svojih zborovanjih s prav nizkotnimi žaljivkami žalijo svoje gospodarje. G. Toič je reagiral, na kar je ! predsednik zaključil občni zbor.
Trgovske pomočnike in vajence opozarjamo, da se vpišejo Še ta teden v
»EDINOST« St. 283.
Stran liv
trgovski kurz „Trgovsko izobraževalnega društva". Vpisuje se pri g. Stanku Deteli v „Trgovsko pbrtni zadrugi", ulica S. Fran-cesco št. 2. Časa je samo še ta teden.
Miramarski grad in park sta počenši od danes do nove odredbe zopet pristopna občinstvu.
Razširjenje mestnih ulic. Na svoji današnji seji bodo mestnemu svetu predloženi načrti glede razširjenja nekaterih mestnih ulic, ki je zahteva vedno rastoči promet. Med temi ulicami se nahaja ulica Ponte-rosso, za katero je predlagano, da se razširi za pet metrov, na vsaki strani 2 in pol metra, to je, fasade novih hiš se bodo morale umakniti za 2 in pol metra, za kar se bo seveda odškodovalo privatnike, ko bodo gradili na novo. Nadalje pride v poštev ul. Sv. Marka, trg Goldoni in sosedne ulice. Nadalje bo mestni svet razpravljal o predlogu glede nakupa nekega zemljišča v Spodnji Kjarboli. Preko tega zemljišča bi se imelo' zgraditi tri nove ceste.
Matica Slovenska naznanja svojim poverjenikom, da so letošnje knjige deloma že natisnjene, deloma se tiskajo. Izidejo letos sledeče knjige: 1.) Zbornik (s spisom o koleri v naših deželah). 2.) Narodne pesmi. 3.) Romana „Brambovci" II del. 4.) Dr. Šimunoviča „Tudjinac", hrvatski roman s slovenskim komentarjem. 6.) Zabavna knjižica s spisi Ksaverja MeŠka in M. Pugla 7.) Spominska in jubilejna knjiga. 8.) Letopis. Ker se pripravlja letopis za tisk, prosi Matica nujno in lepo poverjenike, naj dopo-šlejo čim prej imenik in članarino.
Je-li to prav? Prejeli smo: Pred kakimi dvemi meseci je začela neka tržaška slovanska tvrdka vsprejemati regnikole v službo in jih ima danes še Šest! Je-li to po Menesinijevem nalogu, ali-kali ?! !
Za danes toliko. Ako bi pa stvar nadaljevala, pridemo na dan z imeni!
Dobava železnih materijalij za železnice. C. kr. ravnateljstvo severne železnice na Dunaju razpisuje dobavo delne potrebščine c. kr. avstrijskih železnic na železnih materijalah za vrhstavbe za leto 1912. Podrobni podatki so razvidni iz „Laibacher Zeitung" od 24. septembra 1911.
V posnemanje. Z oktobrom se je, kakor že nekaj let sem, zopet odprla pet mesecev trajajoča večerna šola za odrasle v Skednju. Medtem ko so se domačini, — dosedaj le v pičlem številu vpisali v to šolo, opazujemo, da naravnost v ogromnem številu zahajajo v te večerne tečaje tujci Nemci, uslužbeni v tovarnah krog Škednja. Nemec pač dobro ve, kolike koristi mu je lahko najmanjša stvarica, ki se je nauči- domačin pa, kateremu je pač v prvi vrsti namenjena večerna šola, gre brezbrižno mimo. Ni čuda, da si nemško pleme osvaja zemeljsko površino, ko vidimo že v priprostem pripadniku tega plemena ono smotreno stremljenje po izobrazbi, ki nam ga — bodimo odkriti — menda nekolika manjka. Pustimo torej svojo lahkomiselnost malo vstran in poprimimo se tudi mi učenja! Vsak izgovor je piškav ; šola je popolnoma brezplačna; edino par večernih ur nam je darovati za dobro stvar. Vpišimo se torej — še je časi — v lepem številu v večerno šolo in okoristimo se je, kar se da. Saj vendar nebo domačin davkoplačevalec vzdrževal večerne šole samo za tujce ? Posnemajmo nemškega delavca in stremimo po tem, da bi ga prekosili! Na ta način bomo delali le čast svojemu narodu
Pripomniti pa nam je pri tem še eno, da nas nihče ne bo dolžil pristranosti. V Skednju imamo lepo Število narodnih društev, in ravno prireditve teh onemogočujejo marsikomu obisk slovenske večerne šole. To je res! Res pa je tudi, da bi se naša društva v zimskem času nekoliko tudi lahko ozirala na urnik večerne šole. Saj je kultura cilj in namen naših narodnih društev, ki so — kolikor vemo — včasih celo z denarjem v roki zaman iskala primernih predavateljev. Evo, večerna šola jih ponuja zastonj in vrhutega so v nji predavanja si-stemat čna. Kolikor možno vsporednega delovanja naših narodnih društev z večerno šolo bi ne škodovalo. To naj bo samo la-hea opomin na ljudi dobre volje, vsakemu in vsemu se seveda ne more ustreči. Ali kakor že rečeno, posnemajmo tujce, ker oni dobro vedo, kaj delajo! Čutimo se jim enakovredne ; bodimo jim tudi enakovredni. V kulturi je moč!
Glasbena šola podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Gojenci, kateri se nanovo vpisali letos v glasbeno šolo, naj pridejo danes ob 2 uri pop. v šolske prostore na Aquedottu š. 20 II. nadstropje k pouku glasbene t jo rije.
Ob 3 in pol uri pa gojenci II. letnika glasbene teorije.
Ako želi kdo še kakih informacij, naj se oglasi danes med 2 in 4 uro popoludne istotam.	Šolsko vodstvo.
Ruski kružok. Danes, sredo, bo prva ura ruščine II. tečaj od 57a-67a v III. nadstropju Ciril-Melodove šole" na Acquedottu. Od 77a—87a pa prva ura ruščine, I. tečaj, istotam. Kdor se misli vpisati, naj to stori nemudoma, da ne bo pozneje nerednosti v
pouku in kdor se vpiše, naj zahaja redno v korist sebi in stvari.
Tržaška mala kronika.
Poskus samomora. 21-Ietna zasebnica Lucija Kačič, stanujoča v ul. Chiozza št. 41, jc včeraj s samomorilnim namenom povžila v neki kavarni v ulici Acquedotto precejšnjo množino octove kisline, ker je domnevala, da jo je zapustil njen ljubček, natakar Matevž TabŠic, s katerim je do sedaj skupno živela. Ker je bilo njeno stanje zelo nevarno, so jo prepeljali v javno bolnišnico. Kakor smo pozneje doznali, je Lucija Kačič umrla v bolnišnici ob 4. uri pop.
Žakelj solate. Anton Marc, 35-letni težak iz Postojne, je bil predsinočnjem aretiran, ko je nosil na hrbtu žakelj solate. Na vprašanje redarjevo, od kod ima ta žakelj, ni možakar našel pravega odgovora, radi čessr je bil povabljen v ulico Ti gor, dokler se stvar ne razjasni.
Nasilnež. 27-letni težak Feliks Cucit je včeraj razgrajal po ulici. Ko ga je redar posvaril, je planil nadenj in mu raztrgal bluzo. Bil je seveda aretiran. Opravičeval se je s tem, da je bil pijan.
Nagla smrt. Včeraj ob 12 30 opoldne je umrl nagle smrti Anton Mezgec, star 80 let, stanujoč v ulici S. Giacomo in Monte.
—	Sinoči ob 10. uri je pa srčna kap zadela 28-letnega Ivana Damič, stanujočega v ulici Chiozza št. 32.
Koledar in vreme. — Danes: Nika-sij šk. Jutri: — Maksimijan šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 18° Cels. — Vreme včeraj: zjutr. oblačno, pop burja.
—	Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Temperatura pade. Ve-rovi od severo vshoda.
Društvene vesti.
Akad. fer. društvo „Balkan". Danes v sredo ob navadni uri sestanek. Ob 6. uri odborova seja. Tovariše vabim, da se gotovo udeleže sestanka v zadostnem številu, ker je na dnevnem redu zelo važna društvena stvar.	Predsednik.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi vse na izrednem občnem zboru dne 8. t. m. izvoljene odbornike, odborniške namestnike, nadzornike in nadzorniške namestnike k seji, ki se bo vršila danes v sredo, dne 11. oktobra, ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: Konstituiranje osrednjega upravnega odbora in nadzorstva. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe.	Predsedstvo.
Ciril-Metodova podružnica št. 4 za Skorkljo in Belvedere vabi častite Člane, njih znance in prijatelje ter vse rodoljube tega področja na sestanek v soboto, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilno gosp. Markona („Al eolle di Scorcola") na stari openski cesti. Pogovor bo o podružničnem delovanju.
Z ozirom na najplemenitejŠi namen, radi katerega se je ustanovilo tudi to podružnico, nadejati se je mnogoštevilne udeležbe. Vabljeni so posebno še tudi oni rodoljubi, ki se niso mogli vdeležiti zadnjega sestanka rninole sobote pri g. Muskoviču v Spodnji Škorklji.
K odborovi seji ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, ki bo v četrtek, 12. t. m. ob pol 5. uri popoldne na Acque-dottu 20, III. nad., vabimo vse, ki se zanimajo za novo Šolo pri Sv. Jakobu. Poleg odbornic vabimo zlasti zastopnike vseh ostalih podružnic.
Moški zbor „Dramatičnega društva" ima danes zvečer običajno vajo.
Občni zbor Št. Jakobške Čitalnice, ki bo v nedeljo 15. t. m. ob 4. uri pop. v Čitalniških prostorih, je velike važnosti za razvoj, oziroma obstanek društva. Čitalnica, ki je eno najdelavnejših društev, je zašla v velike stiske in tu treba, da se vsi, ki se zanimajo za usodo društva, vdeleže tega zborovanja ter pomorejo društvu z nasveti. Opozarjamo, da je zborovaoje javno, torej pristopno tudi nečlanom. Vabimo posebno Št.
Spreten uradnik
se išče za večje tovarniško podjetje: Kristjan, 22 28 let star, neoženjen, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika. — Qbča trgovska izobrazba. — Ponudbe pod: „A. B. štev. 1 749" na Inseratni oddelek „Edinosii^.
Podpisana si usoja naznaniti si. meščanstvu, da je odprla na l(orZU Št 6 (Hiša hotela Volpieh)
novo trgovino čevljev
bogato opremljeno z najmodernejšimi izdelki znamenite znamke ,,KOBltAKk' za £ospt% gospode in otroke.
Podpisana priporočajoč se eenj. občinstvu, zagotavlja, da bodo vsi oni, ki se bodo poslužili čevljev gori omenjene znamke popolnoma zadovoljni bodisi glede kakovosti, bodisi glede stalne eene, zmerne, utisnjene na podplatih. Govori se slovensko in hrvatsko.
OLGA GASPARI
bivša upraviteljica čevljarnice Bratje Fassel.
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2'50 m1
Podolgaste preproge 67 cm. . ,1*80 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 50
Mamizni prti 85/115 cm.......2 80
„ 65/150 cm...... 1 -80
Površniki iz sumilo od K 20 dolle,
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... „50 „
ManSete iz kavCuka..... »60 „
- Pošilja se tudi na deželo.-136
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških obleK za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
,ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst, ulica Giosne Cartucci it. 40 (prej Torrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' DI TRIESTE a
Tnt, ulica Giasae Cariicci iter. 40 (prej Torrente)
Ifat 1* .i Mlllai	Poatero-Ho
l\at. ViJ* mUIGj 3L 5 Trgo/ina jeitvia 'n
kolonija?. Zatona aveč, mila in čiatila v prid dražbi 37. Oiriifl ia Aiot >da. Priporoča «e Itai Biir;c
odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, feovčekov,torbt torbic, športnih potrebščin itd. M LU VI ČESKY 1	IVI LU VI ČEŠKI!
M
Car.Kovana krojačnica
Avgust Štular
TRST - Via delte Poste štev. '2, l. nad. - TRST
izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne.
Delo sol dno.
milo
za barvasto perilc!
Sestavljeno iz najžlahtnej-Sih sur»vin, očisti to milo ic las:ne moči ter so vsi drugi pridatki nepotrebni Ne izjeda ni<5 razen ne-f-Dagfl, to pa temeljito, i-e da bi kakorkoli šsodovalo — — barvam. — — Komadi po 16 in SO vin. Generalno zastopstvo
ALBERT TEDESCH1
Trst, Corso 2, HI. n.

Dobroznana tvrdka manufakturnega blaga
Trst, ul Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro JJ
M. AS TE
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul S. Lazzaro
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste pn||ike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je iz prvih tovara, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, da prekosi vsako največjo konkurenco.
ROBERT DIEHL
priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, borovničevec, brinjevec, tropinovec, vinsko žganje in KONJAK. —-
CELJE
Stran IV.
„EDINOST" St. 283.
V Trstu, 11. oktobra 1911.
Jakobško mladino, naj se udeleži tega zborovanja in naj se Še bolj zanima za društvo nego se je do sedaj. Društvo rabi v odboru novih svežih in delavnih moči, ako hoče rešiti veliko nalogo, ki je čaka.
Glasbena šola St. JakobŠke Čitalnice vabi bivše gojence, naj se zglase tekom tedna po dopisnici ali osebno. V nedeljo 15 t. m. bo sestanek vseh priglašenih za določitev ur in dnevov pouka.
Kdor se hoče še vpisati, stori to lahko še tekom tedna._
Mar. del. organizacija.
„Konsumna zadruga NDO". — II. redni občni zbor, ki je bil sklican za 12. t. m. je preložen, ker se ni moglo pravočasno tiskati bilance, — na 18. t. m., to je četrtek, ob 8. uri zvečer v novih prostorih NDO v ulici Sv. Frančiška št. 2.
Naše gledališče.
'66
„ČAST .
Z napetostjo smo pričakovali uprizoritve glasovitega dramatičnega dela Suder-manovega. S tem večim zadoščenjem moremo zabeležiti, da je tudi na našem odru — kakor povsod drugod — doseglo to delo popoln vspeh. Ta igra ima res v sebi vse vrline dramatičnega dela, ki zabava in poučuje. Pač pa se zdi v zadnjem dejanju (na zvršetku), da ima igra to tehnično hibo, da stari komercijski svetnik povsem nepričakovano in neposredno privoljuje v zaroko svoje hčerke z mladim možem, toliko zani-čevanim še par trenotkov poprej. Toda iz-skušani pisatelj je že vedel, zakaj je to naredil. Hotel je, da občinstvo odhaja z ugodnimi utisi zadovoljivega zvršetka In to se mu je posrečilo popolnoma.
Sicer pa je igra dovršena. Dejanje se logično razvija in raste rapidno ter drži poslušalca v neprestani napetosti.
Tudi, kar se tiče uprizoritve same, moremo reči, da je bila dostojna in vredna tacega dela. Lepi napredek naših igralcev se je zrcalil v lepo zaokroženem izvajanju od prvega začetka pa do konca. Solisti so kar najbolje naštudirali svoje vloge, a tudi vsak posamičnik v anseblu se je potrudil, da se čim bolje prilagodi skupnosti.
Gospa Dragutinovičeva je vlogo dobre, ali omejene matere iz širokih slojev izvela s popolnim umevanjem. Vsaka kretnja, vsak pogled, vsaka beseda je bila preštudirana. V vrsto svojih tipov, ki nam jih je že podala, je uvrstila na nedeljski predstavi ta posebni tip.
Gospića Janova nam je pokazala, da ni le operetna subretka, ampak tudi dobra gralka, ako ima vlogo, primerno njenemu živahnemu temperamentu. Vlogo Alme je igrala z umevanjem in tisto najivno pokvarjenostjo kakor jo zahteva avktor.
Palmo pa moramo pokloniti gospici Mekindovi. Njena Leonora je bila kreirana ne le z umevanjem, temveč tudi globokim čutstvom. Čutila je in glas jej je zvenel melodično. V prizoru s Kurtom je frapirala občinstvo.
Gospića Železnlkova je vlogo ničvredne Almine sestre — brezvestne zapeljivke — dovela do popolne veljave.
Gosp. Ljubič je igral glavno vlogo Roberta. Upi, ki smo jih začetkom lanske sezone stavljali v tega talentiranega igralca, se že izpolnjujejo. Njegov Robert je prihajal iz dna srca, ker se je uživel v vlogo. Gospod Ljubič ima temperamenta, samo bi mu svetovali, da je tudi pri afektih beseda primerno umerjena.
Prvič v tej sezoni je nastopil g. Rajner, a je že s tem prvim letošnjim nastopom vnovič dokazal, da je dovršen igralec karakternih vlog. Maska, geste, živa beseda in nema igra — vse je bilo premišljeno, da se je združilo v pristen tip starega Hei-neka, takošnjega, kakor ga je zamislil avktor.
Komercijskega svetnika Muhlingka je igral g. Bratina in nas je zadovoljil kakor že dolgo ne. Govor mu je bil umerjen, a maska naravnost izborna. Na nedeljski predstavi se je mogel ta igralec uveriti, kake vrste vlog pristojajo njegovi individu-valnosti.
V gospodu Panyju smo izpoznali inteligentnega igralca, ki ima izpolniti praznoto salonskega ljubimca; tudi slovenski jezik mu že precej gladko teče in ga bo gotovo v kratkem času popolnoma nadvladoval.
Gospod Požar je podal Lotarja Branda ■a svoj način in je svojim nastopom vzbujal mnogo veselosti.
Gci. Mačeva in Bernetlčeva ter gg. Tak, Komel in Goriup so imeli manjše vloge in so se po svoji zmožnosti prilagodili en-semblu.
Zadnjo besedo o njem, ki — ni zadnji. Kakor je gosp. Dragutinovič razlagal svoje nazore o časti, je bilo občinstvu naravnost v naslado — poslušalo je s pravo pobož-nostjo. Ali največe zadoščenje more z nedeljske predstave občutiti kakor — režiser. Toii lepi in skozi in skozi gladki razvoj predstave je njegovo delo. Vsesploh in posebno se je izražalo zadovoljstvo na nenavadno kratkih pavzah, kakoršnjih nekdaj
nismo poznali v našem gledališču. Da-si so bile spremembe, so pavze med posamičnimi dejanji trajale le par minut, tako, da je predstava ukljub 4 dejanjem končala malo po vall. uri.
Iz kratka: bila je predstava, kateri naj sledi še mnoga takih.	X + Y.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
POLITEAMA ROSSETTI. — Gilbertova opereta „Sramežljiva Suzanaki jo pozna tržaško občinstvo že izza gostovanja The-renove družbe, doživlja ravnokar na Dunaju stotine predstav. Prijetna muzika, ne posebne vrednosti, velezabavna in pikantna vsebina ter dobro izvajanje, vse to je pripomoglo sinočnji premieri družbe Caramba do lepega vspeha. Oprema in scenerija sijajna.
Danes repriza. — Začetek ob 8. uri.
FENICE. Repriza opere „Fedora".
EDEN. Varietetna predstava.
DAROVL
—	Za podr. D. C. M. v Vrdelci so darovali: G.a Majcen nabrala pri tramvajskih uslužbencih K 4 20. G.a Rebek 40 vin. Iz polne pušice učenka Pia Godina K 1. Pri smešni birmi nabrali otroci Rebek-Godina Kl. V pušicl v „Gospodarskem društvu" v Vrdelci se je nabralo K 9. Srčna hvala!
—	Zaletelj Jožefa, čevljarska prodajalna i v ulici Stadion 13 je darovala Ciril-Metodovi podružnici št 4 za Belvedere in Skorkljoi 6 kron, ker se ni mogla vdeležiti pogreba' njenega delavca Josipa Umeka v Komnu, j Iskreno zahvalo izreka darovateljici
podružnični odbor.
Gospodarstvo.
Vžigalice hočejo podražiti. Z Dunaja poročajo, da so imeli avstrijski tvorničarji vžigalic v hotelu „National" zaupen sestanek, kjer so sklenili ustanoviti kartel in podražiti svoje blago za 20 odstotkov.
Vesti iz Istre.
Iz Črnikala. Po dolgem odlašanju je; vendar prišel zaželjeni čas, da se zgradi nova cerkev Sv. Valentina v Černikalu. —; Blagoslovljenje temeljnega kamena se bo vršilo prihodnjo nedeljo, to je 15. t. m. ob 10. uri predpoludne. Sv. mašo pod milim nebom — ako bo vreme ugodno — bo daroval č. g. Zupan, dekan v Dolini.
KAVARNA
ležeča na glavnem trgu v Rudolfovem z vso opravo :: se radi smrti soproga ::
aw takoj proda.
Več se polzve od lastniee gospe ANICE ŽGUR, Rudolfovo.
M se zo boljšo iostllno
priden in okreten
poslovodja
Pismene ponudbe na
Prvo primorsko gostilničarsko zadrugo
v Trstu, nI. Felice Venezian 5.
Nova : čevljarska : delavnica
v
Ignac Ziberna
Plazza Sfcnsovino 8 (na zgornjo stran predora Montuzza)
Izdeluje in popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri.
DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
Pekarne in sladščičarne
Josip Pahor - Trst
Centrala: Tla Madounlna št. 30.
PODRUŽNICE :
Via 6inseppe parinl 12. in Via S. Jffarco 25.
Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz ::	prvih mlinov.	::
- POSTREŽBA NA DOM. -
Telefon št. 11-90.
camo nvn
izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni
liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodala u ul- del Toro 4.
Pisarna ulica del Toro Št. 1, I. nadstropje. - TELEFON 20—56. -
P
:C
11
Ti
Poslano*)
DoktoricaKlara Kukovec
Una SVOJ AMBULATORIJ
za ženske in otroške bcleznl
v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4V2 ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049.
TELEFON 19-86.
■i TEODOR KORN i!
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEM 1JO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = V FO NIZKIH CENAH, v
:: Delo dobro in zajamčeno. :: Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
3E
IZJAVA.
Podpisana izjavljam da je gospa Šu- D0bl*0 JUtrO! Kam D3 kHffl ? steršič nedolžna glede obrekovanja zaradi	J	r
mojega moža in da so bile krive le tiste lažnjive obrekovalke, ki so hodile meni polnit glavo.	ivana Mihelič.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Saniti 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila v sredo 11. t. m. od 9. do 12.
Chiffonier, kompletne postelje, nočne omarice, miza, slike, umivalnik, torbe in torbice iz usnja, kovčki, zavoji, suknjeni čevlji, denarnice, ovratniki, manšete, žepne rute, rokavice, milo in razni parfemi.
Od 3. do 6. popoludne:
Razne igrače in porcelanasti kipi, bo-tiljke, kozarci, noži vilice in drugi predmeti iz aluminija za planince.
„Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste ;
v ulico Riborgo št. 31
(.Al buon Operaio")
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnava-dnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIG
Oglase, poslana, osmrtr-ice, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek*4 v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. In od 3. do 7. zvečer.
V novi trgovin
ul. Carlo ghega Z (bivša miroflilnica)
je dospela :: partija porcelanaste
■31 Posode 35
po priložnostnih cenah. — Same za malo dni!
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisočeri cvetu (Milleflorl)
CiBtl kri ter je izrrstno Breditvo proti onim slučijim, če peče v želodcu, kakor proti slabemu preliarljatiju in hemoroidam. - Jeden omot ta zdravljenje staue 1 K ter se dobiva t odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE IflORI"
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
Poitue poSiljatve se izrrSujejo takoj ln franko, ako se dopcSlje Kron 110.	_
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco 8'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet 11 a oknih. Na željo 8e menjajo pasovi in zmetl. Jamči za popolno delo in se ne boji konkurence.
=3 M ALI OGLASIO
Pod najugodnejšimi pogoji

MALI OOLASI m računajo po 4 atot. b«Mdo. Mastno tisku* be-Mde m računajo eakrat vet Najmanja pristojbina znala 40 stot Plača M takoj Inscr. oddelku.
llnnnAO sprejme Anton Repenšek, knjigovez, UUcMUcl ulica Cecilia Št. 9.	17*0
Ploehonn društvo „Kraška vila** v Sežani UldSUClIU priredi na semenj t. j. 12. t. m. ples v Sežani „na Vagiu. Začetek ob 5. uri pop.
1781
ICOOm elegantno meblovano sobo v Barkovljah lolrOlll za celo leto. Naslov .Stabilno" restante
VZAMEM V NAJEM
loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat.
IGNAC NEUMANN, menjalnica
Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858.
Trst.
1778
flrlHo ge *ePa meblovana sobica, ulica Farneto U U Ud 44, polunadstropje, vrnta 20.	1782
Tovarna sodovke
izvrstni izdelek iifonk in pokalic gospodom krčmar-jem v Podgori in okolici - - Postrežba na dom. Josip Nemec.	1757
Odda
se lepa soba z dvema posteljama. Ulica Sebaatiano 7, UL	1718
CLiinino išče sobo v bližini sv. Jakoba. Po-OKUpilla nudbe do 15. t. m. Algerij Povh, urar, ulica del Rivo St. 20.	1769
Hiti fotosnf Je Anton Jerklč, Trst
Via delle Poste 10. — GOBICA, gosposka ulica 7. j Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno ! k niemu.	315 \
R. Gasperini, Trst
Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10
i 11 Prevozno podjetje
o. kr. »Tatrljaklh drl. ieles&io	2051
Sprejme razcariBjanie taterJieiasitJoil Maja iz mitiic, lustaTUanje aa iom.
PO&LJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE.
H** Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna eemeata „PORTLAND" v Spljetn.
PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCO.

Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, Izborna ku- I Ppof Q vr5>PliQ ~ U hip I Rollron (l Piazza i Jl OKOP • binja In budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. | nooum OUlja MULCI PfllftCUl ^Caserma^ |