ï® Im Ir- ■ g "" H ■ 1, m ü ......i i t* ■co •in ici "o 90,6 95,1 95r9 INJ CMC odpisala tudi celjska občina Prvi mož Teša Simon Tot napoveduje težka leta Št. 63/Leto 67/Celje, 10. avgust 2012/Cena 1,50 EUR □ i n, JELOVICA HIŠE OKNA v^RATA üHsnniiäiü JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel.: 03 541B 050 Gsm: 041209 549 trgovina.celje@jelovica.si Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić c3ft® ' (IŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARM: 03/713-2666 S Zelenjava za vso družino za 20 evrov Goršek bivši, Turk prihodnji irk M2 16 m AKTUALNO Vrtičkarji vedo, o čem govorimo. Tisti, ki bi si kakšen kos zelenjave želeli pridelati na obrobju mesta in takšne možnosti nimajo, pa tudi. m "i I im i Pekel se nadaljuje braslovče - V občini verjamejo, da imajo prav ^Sf mozirje - Varovanci brez stalne strehe nad glavo luče - Na potepu po dolini Podvolovljek p ZVESTI NAROČNIKI Upokojena učiteljica še vedno aktivna Računamo na vašo pomoč AKTUALNO NOVI TEDNIK UVODNIK TATJANA CVIRN Košček zelenega Pred dnevi sem obiskala pravi mali raj v zelenem. Par, ki živi v bloku v manjšem mestu, obdeluje parcelo v bližnji okolici. Na njej zraste vse mogoče, od sadja do zelenjave, kakšno leto je več enega, drugič drugega, ampak zanju vsega dovolj. Brez kemije, le s pomočjo spoznanj biodinamike in z veliko ljubezni uspeva vse to. Na drugem koncu, v Celju, so možnosti takšnega zelenega koščka raja omejene. Kljub temu nekateri obdelujejo vrtove na najbolj čudnih lokacijah, ob zelo prometnih cestah, med bloki, na zemljiščih, ki jih je stoletja onesnaževala industrija. K temu so mnogi prisiljeni, saj bi se sicer težko pretolkli čez mesec. Za druge ni najpomembnejši ekonomski vidik, čeprav je domača zelenjava zanesljivo bolj okusna (ali je celjska tudi zdrava, pa je že stvar razprave ...). Več šteje sprostitev v prostem času, pomemben vidik je tudi druženje z drugimi vrtičkarji. Skratka, en sam vrt in toliko koristi! Pravijo, da znamo ceniti določene dobrine šele potem, ko jih izgubimo. Morda se zato dogaja, da marsikje na podeželju z veliko lahkotnostjo spreminjajo kmetijska zemljišča v zazidalna. Kaj pa ena parcela gor ali dol! Zaradi nje kmetijstvo ne bo nič boljše ali slabše, cel kup njiv še ostane, kdo bi se obremenjeval! Filozofija, ki se je pri nas razpasla zadnja leta, morda na prvi pogled deluje, toda podatki o tem, da smo v 20 letih izgubili 93 tisoč hektarjev kmetijskih obdelovalnih površin, od tega 20 tisoč hektarjev najboljših njiv in vrtov, niso več le za zamah z roko. Pozidamo 11 hektarov zemljišč na dan, od tega sedem hektarov kmetijskih, tako da vsak dan izgubimo zemljišča površine ene kmetije, pravijo zagovorniki zaščite obdelovalne zemlje in žugajo z znano resnico: betona ne moremo jesti! Ampak pozidave se dogajajo z vsemi soglasji in dovoljenji, skratka z blagoslovom najbolj odgovornih. Začne se običajno na lokalni ravni, z apetiti posameznikov, podkrepljenimi z raznimi pritiski, izsiljevanji in lobiranji. Po domače torej, kot je pri nas v navadi. Je potem čudno, da se je v Bra-slovčah več kot 300 parcel na kmetijskih površinah pred leti znašlo med zazidljivimi in da bo morda šele ustavno sodišče naredilo red? Da le ne bodo kratke potegnili tisti, ki niso nič krivi in so zemljišča kupili v dobri veri, da je z njimi vse v redu ... In ker je denar običajno edini argument, ki ga nekateri razumejo, ne čudijo žolčne razprave, ki smo jim bili priča pred mesecem, ko je bilo govora o ukinitvi »nerazumno visokih odškodnin« za spremembo namembnosti zemljišč. Pomagala niso niti nasprotovanja stroke niti večine javnosti, ki je menila, da so odškodnine še zadnji branik pred prevelikimi apetiti novodobnih betonskih snovalcev. Kot da ni dovolj novozgrajenih objektov, ki zdaj samevajo, saj ljudje nimajo denarja za nakup nepremičnin! Novela zakona je bila nazadnje sprejeta s kompromisom o znižanju odškodnin. Problem pa ostaja: na kakšen način učinkovito zavarovati najboljša kmetijska zemljišča, da jih ne bo mogel spreminjati v zazidalna kar vsak lokalni veljak? Morda bo takrat, ko bodo imeli kmetijski pridelki takšno ceno, da se zemlje kmetom ne bo splačalo prodajati, ta dilema sama izginila. Kar se v razmerah velike ponudbe poceni in nekakovostne tuje hrane bere kot pravljica. Ali pa takrat, ko bo kriza pri oskrbi s hrano v svetu tako velika, da ne bo več pomembno, ali je zemlja polna težkih kovin ali pa najboljše kakovosti - le da bo kaj zraslo na njej ... Do takrat še imamo čas, da se ozremo okrog po praznih in zaraslih parcelah, ki jih je tudi v državni lasti veliko. Te bi lahko država zastonj razdelila med vse tiste, ki danes iščejo možnost preživetja, da bi si lahko sami s svojim delom pridelali hrano. In ohranili kanček dostojanstva, si povrnili samozavest in veselje do življenja. Janko Goršek ■ v nie vec prvi moz policije Pravi, da političnih pritiskov ni bilo Generalni direktor policije Janko Goršek je notranjemu ministru Vinku Gorenaku v sredo podal odstopno izjavo. Položaj bo zapustil 1. oktobra, kot razlog za takšno odločitev pa je Celjan navedel razhajanja glede dela policije v prihodnje. Prav tako Goršek pogreša medsebojno zaupanje. Janka Gorska je za generalnega direktorja policije leta 2009 za petletno obdobje imenovala vlada Boruta Pahorja na predlog takratne ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. Že februarja letos, kmalu zatem ko je vodenje notranjega ministrstva prevzel dr. Vinko Gore-nak, so se pojavila namigovanja o Gorškovi zamenjavi. Gorenak je takrat dejal le, da nikomur v javni in državni upravi delovno mesto ne more in ne sme biti zagotovljeno do upokojitve. Različni pogledi na vodenje policije In zakaj je Goršek zdaj odstopil? Na sredini novinarski konferenci je pojasnil, da se je v torek sestal z Gorenakom in ugotovil, da imata različne poglede na delovanje policije v prihodnje. Razhajanja so po njegovih besedah izključno na ravni vodenja policije, ne njenega operativnega dela, pri čemer bolj konkretnih razlogov Goršek in Gorenak nista razkrila. Goršek je še dejal, da na položaju nima smisla vztrajati, če ni prave stopnje zaupanja, kakršnekoli namige o političnih motivih za odstop ali pritiskih Gorenaka na njegovo delo pa je zavrnil. Karol Turk (levo) je Janka Gorška nasledil že na mestu direktorja Policijske uprave Celje. Bo za njim grel še stol generalnega direktorja slovenske policije? (foto: arhiv NT, SHERPA) Kdo je Goršek in kdo Turk - več na strani 16 Goršek bo delo generalnega direktorja policije s polnimi pooblastili opravljal še do 1. oktobra, za vršilca dolžnosti generalnega direktorja po odstopu pa je predlagal svojega namestnika mag. Karola Turka. Minister Gorenak bo, kot je povedal, predlog novega generalnega direktorja podal še pred oktobrom, predvidoma okoli 25. septembra. AD Bi predsednika ali predsednico države? O odgovoru na zastavljeno vprašanje še lahko razmišljate vse do 11. novembra, ko bomo že petič volili predsednika Republike Slovenije. Če v prvem krogu predsednik ne bo izvoljen, bodo volivci o zmagovalcu odločali v drugem krogu 2. decembra. Novoizvoljeni prvi človek države bo prisegel 22. decembra. Neuradno so se volilne kampanje najbolj na očeh javnosti že lotili sedanji predsednik države dr. Danilo Türk, nekdanji premier in nekdanji prvak Socialnih demokratov Borut Pahor, evropski poslanec in vidni član SDS dr. Milan Zver, med ženskami pa je doslej pohod na državniški prestol napovedala le podjetnica Monika Malešič. To, kar je že znano, lahko strnemo v dvoje: nekateri, za zdaj še neuradni kandidati, so že začeli intenzivno predvolilno kampanjo. Državna volilna komisija je že določila rokovnik volilnih opravil in pripravila prve obrazce za predsedniške volitve. Tako bo podpise volivcev in poslancev za vložitev kandi- datur mogoče začeti zbirati že 20. avgusta. Koliko bo kandidatov za predsednika republike, bomo izvedeli 26. oktobra, ko bo v medijih objavljen seznam vseh kandidatov. Ti bodo uradno predsedniško kampanjo začeli 12. oktobra, do 17. oktobra pa bodo morali tudi uradno vložiti svoje kandidature. In komu bo najlažje? Tistemu, ki bo kandidiral s pomočjo stranke, kot vstopnica mu zadoščajo že trije poslanski podpisi ali 3000 podpisov volivcev. Kandidat, ki v ozadju ne bo imel podpore stranke, pa bo moral dobiti podporo najmanj desetih poslancev ali zbrati podpise najmanj 5000 volivcev. Novi predsednik (ali predsednica) Republike Slovenije bo imel najvišjo funkcionar-sko plačo, torej enako premi-erju in predsedniku državnega zbora, kar v bruto znesku pomeni približno 6000 evrov. Kot varovana oseba se bo vozil v avtomobilu najvišjega kakovostnega razreda, moči pa si bo lahko nabiral v protokolarnem objektu brunarice na Brdu pri Kranju. BPT V5AKCETRTEKob II 1! ■ »WWJ» ramev pöglediiue NOVI TEDNIK NASA TEMA 3 Za vrtičke na Golovcu najemniki zgledno skrbijo. Zelenjava za vso družino za 20 evrov Toliko namreč stane letni najem sto kvadratnih metrov velikega vrta v Celju -Onesnažena zemlja vrtičkarjev ne skrbi Kako pripraviti vzorec za analizo? Občani lahko dostavijo vzorce zemlje v analizo tako, da jih prinesejo v kemični laboratorij ZZV Celje v Ipavčevi ulici 18, vzorec pa lahko pošljejo tudi po pošti. Potrebna količina vzorca je približno 1 kg zemlje, ki mora biti očiščena rastlin in večjih kamnov. Vzorec je treba odvzeti s plastičnim ali z lesenim orodjem, da preprečimo morebitno onesnaženje s kovinami iz kovinskega orodja. Zapakirati ga je treba v plastično vrečko. Dobro je, da z več lokacij zemljišča odvzamemo vzorec v večjo plastično posodo. Iz nje odstranimo rastline in večje kamenje in zemljo premešamo z leseno palico. Od tega odvzamemo približno 1 kg zemljine, ki jo shranimo v plastično vrečko in oddamo v analizo. V letu 2012 je laboratorijska storitev zajela analizo naslednjih kovin: kadmij, nikelj, svinec, celotni krom, baker, cink, arzen, živo srebro, talij. Cena analize za naštete kovine v zemlji (ali živilih) znaša 55 evrov (brez DDV). V ceno ni vključen odvzem vzorca. Zemljišča sklada Kmetijska zemljišča oddaja v zakup tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ponudbe objavlja na oglasnih deskah in spletnih portalih upravnih enot (http://www.upravneenote. gov.si/prodaja_kmetijskih_zemljisc). Pisno izjavo o sprejemu ponudbe je treba poslati (priporočeno s povratnico) zakupodajalcu in upravni enoti ali jo neposredno vložiti na upravni enoti. Nekaj vrtičkarjev, ki imajo v zakupu zemljišča sklada, je v neposredni okolici Celja, a tudi na Dobrni in v Vojniku. Na območju območne izpostave Celje ima sklad sklenjenih 348 zakupnih pogodb za skupaj 611 ha kmetijskih zemljišč, ki so velika do največ 2 tisoč kvadratnih metrov. V zadnjem času se je povpraševanje za zakup zemlje za vrt sicer nekoliko povečalo, ugotavljajo na skladu, vendar ta nima manjših razpoložljivih zemljišč, ki bi jih lahko oddal v zakup. Ponudi jih lahko le, kadar se kmetje ne zanimajo za kakšne manjše površine, do katere bi sicer imeli prednostno pravico. Letna zakupnina za vrt znaša v povprečju 50 evrov. Če imajo ljudje na podeželju ob vsaki hiši vsaj še kos vrta, je v mestih drugače. Zlasti blokovski stanovalci so prikrajšani za tesnejše sožitje z naravo, obdelovanje koščka zemlje in pridelavo svoje hrane, nenazadnje tudi za koristno preživljanje prostega časa. Tovrstno krpanje družinskega proračuna pa je tudi vse pomembnejši vidik. Pred časom so prve skupne vrte odprli v Mariboru, v Celju pa nekaj podobnega že imamo na Golovcu, čeprav je možnosti še kar precej, zanimanja pa tudi. Kandidati za kmetovalce se pri tem srečajo vsaj z dvema težavama: prva je, da je zemlja v Celjski kotlini onesnažena s težkimi kovinami in da je zato vprašljiva primernost kakršnekoli pridelave zelenjave, druga težava pa je, da občinskih zemljišč za najem tako rekoč ni in da so srečni vrtičkarji predvsem tisti, ki so do zemlje prišli že pred leti. Zanimanja pa ni malo, pravijo v mestnih četrtih. To pomeni, da ljudi očitno riju je sodobna aparatura za dejstvo o onesnaženosti zemlje s težkimi kovinami ne moti kaj posebej, saj pravijo, da tudi pri kupljeni zelenjavi ne vedo, kje in v kakšnih razmerah je rasla. Pridelujejo vse po vrsti in tudi zemlje večinoma ne dajejo v analizo. Vzorcev, ki so jih letos na primer pregledali v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo, je bilo le 18 (leto prej 38). V njihovem sanitarno kemičnem laborato- določanje težkih kovin v živilih, vodi, zemlji, odpadkih in predmetih občanom na voljo že od leta 2009. »Na območju mesta smo v večini vzorcev zemlje izmerili prekoračene vrednosti kadmija in tudi cinka. Na podlagi ugotovitev celjske civilne iniciative smo v paket vključili tudi talij, ki pa ga v nobenem vzorcu nismo določili - vse koncentracije so bile pod mejo določljivosti,« Sprejem težkih kovin v rastline visok srednji nizek zelo nizek sprejem sprejem sprejem sprejem solata ohrovt zelje fižol špinača pesa koruza grah artičoka repa brstični ohrovt lubenice endivija redkvica cvetača paradižnik kreša ogrščica zelena paprika repa zelenje krompir jagodičevje sadje korenje čebula Na osnovi raziskav so nastala priporočila, katere vrtnine so bolj in manj primerne za gojenje v celjski zemlji, saj različno sprejemajo težke kovine. pravi mag. Andrej Planinšek, predstojnik oddelka za sanitarno kemijo. V Mestni občini Celje samo petina tal ni onesnažena s težkimi kovinami. Vetrovi pihajo od vzhoda proti zahodu Celjske kotline in v tej smeri je razporejena tudi glavnina onesnaženja. Meja je približno območje med avtocesto na severu in na jugu čez Savinjo oziroma med tamkajšnjimi hribi. Podroben zemljevid najdete na spletni strani MOC, kjer so tudi priporočila za sajenje. Želje so, možnosti premalo Če želite kljub vsemu obdelovati košček kmetijskega zemljišča, lahko poskusite pri najbližjem kmetu, ki vam bo morda dal v najem zemljo, ki je sam ne potrebuje. Občinskega zemljišča, ki bi bilo na razpolago v ta namen, pa ni, kot smo ugotovili med poizvedovanjem v celjskih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Marsikje zaradi goste pozidave ni prostora niti za otroška igrišča in parkirišča, kaj šele za vrtove, ugotavlja Primož Posinek, predsednik sveta MČ Dečkovo naselje. Zanimanje za vrtove pa je precejšnje in trenutno so na območju njihove MČ tri takšna območja. Kako so krajani uredili medsebojna razmerja z lastniki zemljišč, Posinek ne ve, opaža pa, da prihaja do neustrezne rabe prostora (pozidava barak, skladiščenje odpadnega materiala, zbiranje ljudi, hrup in podobno), kar je seveda moteče za stanovalce v bližini. Posinek meni, da bi Mestna občina Celje lahko prisluhnila številnim željam po obdelovanju občinske zemlje in določila ter uredila namenske lokacije za to dejavnost. »Ena od teh bi lahko bilo zemljišče ob Savinji, pri kompleksu nekdanjega vrtnarstva, kjer bi svoj vrtiček lahko našlo veliko zainteresiranih,« je prepričan. »Mestna občina Celje bo možnost trajne umestitve posameznih vrtičkarskih območij preverila v času priprave novega občinskega prostorskega akta,« je povedala Aleksandra Rezar iz občinskega oddelka za okolje in prostor ter komu- Miran Prešiček: »Lani sem se priselil v Celje in slučajno prišel do vrta na Golovcu. Sam ga obdelujem, kar pridelam, sproti pojemo. Rad povabim prijatelje, ker je to tudi prostor za prijetno druženje. Živim v bloku, zato je vrt predvsem za sprostitev.« nalo. Le na Golovcu je zdaj urejeno malce večje območje vrtičkarjev, ostala območja z vrtički so začasna. Urejeno, zagrajeno Prav območje na Golovcu je lahko za zgled, kako naj bi bili urejeni taki predeli. Z vrtovi gospodari Mestna četrt Gaberje, ki je območje ob Jamovi ulici nasproti Arene Petrol dobila namesto vrtov, ki so jih odstranili ob gradnji štadiona. Površino so razdelili na vrtičke, velike 75 kvadratnih metrov, celoten kompleks ogradili in z najemniki sklenili pogodbe. Vrtičkarjem so z njimi določili, kaj lahko počnejo in da si lahko postavijo tipsko vrtno uto za orodje. Že prvi pogled na golovške vrtičke dokazuje, da se najemniki pogodbenih določil držijo. Sicer pa imajo na vsakem območju vrtov v MČ Gaberje svojega »hišnika«, ki skrbi za red, v zameno pa ima brezplačen vrt. Kot pravi Radovan Božič, tajnik MČ Gaberje, je okrog sto vrtičkov na območju celotne mestne četrti, kar je premalo glede na veliko zanimanje. Za kvadratni meter površine plačajo vrtičkarji 0,20 evra, to pomeni 20 evrov letno za sto kvadratov, zbrani denar pa MČ porabi za urejanje okolice vrtov, kar ostane, pa za pogostitev starejših občanov okrog novega leta. TATJANA CVIRN Foto: TimE Marija in Engelbert Krulc: »Zadovoljna sva, ker je območje vrtov na Golovcu urejeno in zavarovano, da nam mimoidoči ne poberejo vsega. Zemlje nisva dala v analizo, zraste pa vsakega malo. Zdaj je sicer bolj slabo, ker je suša. Pridelava toliko, da imamo kar nekaj ozimnice - vložene in zamrznjene zelenjave. To je za naju pomembno, saj sva upokojena in živiva v bloku. Skrbiva tudi za del vrta, ki ga ima sin. S sosednjimi vrtičkarji se dobro razumemo. Ljudje, ki hodijo mimo, večkrat sprašujejo, če je še mogoče najeti kakšen vrtiček.« 4 GOSPODARSTVO Gradbišče brez CMC-jevih delavcev CMC odpisala tudi celjska občina Zaradi insolventnosti, nezmožnosti nadaljnje obnove, predvsem pa strahu za izgubo evropskega denarja je Mestna občina Celje prekinila pogodbo z družbo Ceste mostovi Celje Sredi obnove starega mestnega jedra je Mestna občina Celje prekinila pogodbo z izvajalcem del, podjetjem Ceste mostovi Celje. Kot je pojasnil pooblaščenec župana Marko Zidanšek, so se za prekinitev odločili zaradi insolventnosti izvajalca in njegove nezmožnosti zagotavljanja normalne obnove starega mestnega jedra. Seveda je na končno odločitev vplivalo tudi to, da mestno jedro obnavljajo z evropskim denarjem. Kdor je bliže pogledal presenečen. Delavcev CMC gradbišča po Celju, zaradi že nekaj časa ni bilo videti, odločitve MO verjetno ni dela so v pretežni meri izva- Znano je, da se družba Ceste mostovi Celje že dlje časa ukvarja s precejšnjimi težavami, zdaj pa je tudi v postopku prisilne poravnave. Za prisilno upraviteljico je sodišče imenovalo Mileno Sisinger, upniki pa lahko terjatve prijavijo do 3. septembra. V CMC so se več mesecev pogajali z bankami o odobritvi kreditov. Kot so pojasnjevali v upravnem odboru, so banke postavljale nove in nove zahteve, medtem ko so v bankah trdili, da v družbi niso predložili načrta finančne reorganizacije. Kot izkazujejo dokumenti, ima celjski gradbinec več kot 71 milijonov evrov terjatev. jali podizvajalci. Kot smo že omenjali, v podjetju nimajo denarja niti za nafto, kar je zagotovo povzročalo precejšnje težave. »Med izvajanjem naložbe je prihajalo do precejšnjih zapletov. V mestni občini smo skušali pomagati, da bi projekt lahko nemoteno izvajali. Bili smo kar precej fleksibilni, tudi tako, da smo plačevali dobaviteljem. Vendar smo na koncu ugotovili, da zaradi evropskih sredstev takšno stanje pomeni preveliko tveganje, in niti sami nismo več verjeli v uspešen konec prenove,« je povedal Zidanšek. Evropski denar ni izgubljen Dela glede na terminski načrt zamujajo dvajset dni. Vseeno v MOC menijo oziroma so prepričani, da evropski denar ni izgubljen in da je obnovo mestnega jedra letos in v prihodnjem letu možno končati. Kot je napovedal Zidanšek, bodo gradbišča zavarovali, podizvajalci bodo končali nedokončana oziroma odprta dela, nato Med navajanjem razlogov za prekinitev pogodbe je Marko Zidanšek izrazil precejšnje obžalovanje. Na vprašanje, če je to še en korak v propad celjskega gradbinca, je odgovoril, da morajo seveda tudi v MOC spoštovati zakonodajo in pravila igre, ter poudaril: »Vemo, da je CMC v postopku prisilne poravnave. Pričakujemo, da bodo upniki - vemo, da so to predvsem banke - našli svoj interes in omogočili, da v podjetju preživi pozitivni del. V MOC si želimo, da bi se ohranil vsaj del celjske družbe, na primer VOC, kjer bi ostal večji del zaposlenih. Odločitev pa je seveda v rokah bank.« bo seveda obnovo nadaljeval novi izvajalec. V skladu z Zakonom o javnem naročanju je Mestna ob- čina Celje namreč že začela nove postopke, kar konkretno pomeni, da je že objavila nov razpis za izvajalca obnove dela starega mestnega jedra. V najboljšem primeru bi lahko nov izvajalec začel delati sredi septembra, seveda če ne bo pritožb v nadaljevanju postopka. Na prvi razpis se je poleg CMC prijavil še celjski Nivo. Kljub temu, da je bilo jasno, da je CMC v precejšnjih težavah, so se Celjani, seveda tudi glede na zakonska določila, odločili za to podjetje. »Glede na to, da je bilo cMc uspešno podjetje, smo seveda pričakovali, da mu bo uspelo. Tudi zdaj si želimo, da bi prisilna poravnava v celjskem gradbincu uspela, vendar smo se sami glede na situacijo in pomembnost projekta odločili za prekinitev pogodbe,« je omenil Zidanšek. Po pogodbi gre pri obnovi za dela v vrednosti 4,4 milijona evrov, doslej pa je bilo po oceni Zidanška opravljenih za približno pol milijona evrov del. Mestna občina ima od CMC bančno garancijo za 300 tisoč evrov, ki jo bo tudi unovčila. Večletna obnova Obnova celjskega mestnega jedra se je začela aprila letos, pogodba o izvedbi del pa je bila s CMC podpisana konec marca. Gre za največjo naložbo celjske občine v letih 2012 in 2013, njena vrednost pa je ocenjena na 4,4 milijona evrov. Za naložbo je celjska občina pridobila tudi 2,5 milijona evrov evropskih sredstev. V starem mestnem jedru je občina načrtovala obnovo javnih površin, zamenjavo tlakov, posameznih dreves, obnovo javne razsvetljave in dela urbane opreme, pripravo priključnih mest in prireditvenega odra, pri čemer se sočasno predvideva zamenjava komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Po načrtu naj bi do konca avgusta obnovili Krekov trg. Med julijem in novembrom je bila načrtovana obnova dela Prešernove, Stanetove in Lilekove ulice, prihodnje leto med februarjem in majem pa naj bi obnovili še del Savino-ve in Linhartove ulice. URŠKA SELIŠNIK Foto: TimE Jubilej IHP V žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije bodo danes, v petek, obeležili 60 let delovanja. Jubilej bodo proslavili s tehnološkim sestankom hmeljarjev, na katerem bodo govorili o žlahtnjenju, varstvu in rasnih razmerah za hmelj v letošnjem letu, nato pa bodo podelili certifikate nacionalnega poklicnega izobraževanja hmeljar/ hmeljarka. Popoldansko dogajanje bo namenjeno obiskovalcem, saj med 12. in 13. uro pripravljajo vodene oglede po laboratorijih, naslednjo uro pa bodo razkazali poskusne in pridelovalne površine inštituta. US Ostanki Vegrada naprodaj Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril je za 11. in 12. september razpisala deset javnih dražb, naprodaj pa bodo različne nepremičnine propadlega velenjskega gradbinca. Med drugim je naprodaj industrijski kompleks Montal v Šoštanju po izklicni ceni, ki presega 2 milijona evrov. Na celjskem območju so naprodaj tudi tri zemljišča v Vojniku po izklicnih cenah 182 tisoč, malo manj kot 102 tisoč in 1.400 evrov. Upraviteljica prodaja tudi kompleks žage Bačun v občini Ljubno v treh sklopih po izklicnih cenah okoli 15 tisoč, 2 tisoč in 7 tisoč evrov. Na dražbi bo tudi industrijski kompleks Metleče v Šoštanju po izklicni ceni malo manj kot 594 tisoč evrov. Stečajna upraviteljica Grilova se je odločila tudi zab prodajo več različnih kosov opreme, ki jo pri svojem delu potrebujejo v gradbenih podjetjih. US Zadnje ure za Garant Za polzelski Garant očitno bijejo zadnje ure, je razvidno iz zapisnika seje upniškega odbora. Če družba do sobote ne bo zbrala 30 tisoč evrov za predujem za stroške postopka prisilne poravnave, bo direktorica Simona Potočnik umaknila predlog za uvedbo postopka, s čimer bi se Garant znašel v stečaju. Upniki so pozvali lastnike Garanta, naj se do konca tedna izrečejo glede predlagane dokapitalizacije in s tem zagotovijo denar za vzpostavitev normalnih pogojev delovanja. Tako bo več o tem, kaj se bo zgodilo z Garantom, znanega v prihodnjem tednu. Ve pa se, da ga zaposleni, ki so sedaj na čakanju, zapuščajo kot po tekočem traku. US www.radiocelje.com NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 Tehnika še funkcionira, medtem ko politika ... Direktor Termoelektrarne Šoštanj Simon Tot napoveduje težka leta za Teš Ste med tistimi, ki niti ne spremljajo več, kaj se dogaja s podpisi za pobudo za razpis referenduma za izdajo državnih poroštev za najem 440 milijonov evrov kredita za gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj? Zakon o poroštvu velja, vendar nasprotniki gradnje očitno še niso obupali. »Mislim, da nimajo pravnega varstva, in verjamem, da je ministrstvo za notranje zadeve odločalo v skladu z zakonom. Očitno nekateri želijo zakon strogo upoštevati, če jim koristi, če pa ne, jim je vseeno. To ni prav. Po mojem mnenju želijo pobudniki kršiti zakon. Razumem, da jim je pomemben cilj, ki pa nam je prvenstveno povzročil precej zapletov in težav,« je zadnje dogajanje komentiral direktor Termoelektrarne Šoštanj Simon Tot. Zakon je sprejet in potrjen. vendar so v njem zapisane kar močne varovalke, ki jih je postavila država. Jasno. In mi moramo čimprej izpolniti kriterije, saj bi radi kar najhitreje rešili finančni položaj tako Teša kot skupine HSE. Če ne bi bilo politične krize in volitev, smo računali, da bi bil zakon potrjen lani novembra. Torej zamujamo osem mesecev. Vmes so bili potrebni premostitveni krediti, pogajanja z dobavitelji ... No, zdaj smo izdelali NIP5 (noveliran investicijski program), za katerega izbiramo recezenta. Je pa res, da smo precej omejeni s kratkimi roki. Ko bomo posredovali gradivo vladi, bo izpolnjen eden glavnih pogojev za podpis pogodbe med državo in Tešem. Drugi cilj je, da ministrstvo za finance s Tešem in HSE podpiše pogodbo glede komercialnih pogojev za poroštvo, ki ga moramo plačati. Državna pomoč ni dovoljena, gre pa za tistih 50 milijonov evrov, o katerih smo govorili, da se bodo v času vračanja kredita stekli v državni proračun. Potem bosta sledili pogodba med Evropsko investicijsko banko in državo ter njena ratifikacija v parlamentu. Šele potem bomo lahko rekli, da imamo pogoje za začetek postopka črpanja kredita. Omenili ste, da se precej mudi. Tudi zaradi »pokrivanja« finančnih obveznosti? Mudi se, ker je potrebna še cela vrsta postopkov, ki jih je treba končati, da bomo dobili denar na račun. Mi bi denar potrebovali danes ali celo včeraj, ker bomo potem lahko poravnali svoje obveznosti, vrnili sposojen denar in spravili poslovanje celotne skupine v normalne tokove. Želimo, da blok 6 ne bo več visel nad skupino oziroma HSE. Pomembne so še banke, saj je bil rok za poroštvo 31. julij. Zaprosili smo jih za odlog, vendar odgovora še nimamo, saj imajo mesec dni časa. Vseeno računamo, da bodo glede na veljavnost zakona o poroštvu banke ocenile, da je bil storjen dovolj velik korak. Kako kaže NIP5? Bo dovolj 1,3 milijarde evrov? Bo. Nekaj pogodb je fiksnih, nekaj ponudb smo aktualizirali, vključenih je tudi nekaj rezultatov pogajanj za nižjo ceno, nekatera dela pa so stroškovno še vedno samo ocenjena. Gre za manjši del denarja, vendar danes res ne moreš reči, koliko bo leta 2016 stala zunanja ureditev šestega bloka. Simon Tot Ste v Šoštanju še vedno dobro sprejeti? Nenehno se trudimo, da bi čim manj vplivali na okolico. Vendar je v mestu kar nekaj tujcev, ključni izziv pa je, da imamo z občino, s policijo, z zdravstvenim domom, če hočete, tudi z gasilci dogajanje pod nadzorom. Tisoč ljudi, če nič drugega, povzroča dodatne odpadke, seveda pa želimo zagotoviti, da spremembe ne bi bile tako zelo velike. Torej, trudimo se, vendar mogoče bližnja okolica drugače spremlja dogajanje: če nič drugega, začenjajo že ob šestih zjutraj tolči po gradbišču. Ponavljam pa, da bo nov blok z ekološkega vidika zagotovo velika dodana vrednost za celo mesto in občino. Še Teš plačuje davek lokalni skupnosti? Gre za odškodnine. To sicer ni zakonsko urejeno, temveč gre za dogovor na osnovi podatkov o vplivih na okolje, ki jih dobimo od neodvisnih inštitucij. Vedeti je treba, da bosta letošnje in prihodnje leto za Teš zelo zahtevni. Poleg vseh zavez moramo iz lastnega poslovanja ustvariti dovolj visok dobiček, ki ga bomo kot lastna sredstva usmerili v blok 6. Finančne zaveze so res zahtevne in visoke in iz tega naslova moramo prihraniti veliko denarja. Vemo, da je financiranje bloka 6 sestavljeno iz kreditov in 40 odstotkov lastnega kapitala, tako da moramo poplačati skoraj 144 milijonov evrov. To ni tako malo. Iz tega naslova imamo več aktivnosti znotraj rednega poslovanja, kjer omejujemo stroške, vzdržujemo samo nujne stvari ... Skratka, iskanje kompromisov. Stroški, če jih spustiš, lahko hitro zbezljajo. Zato je treba skrbno paziti na posamezne postavke. Vendar bo lažje, glede na to, da se mi zdi, da prehajamo iz politične v strokovno sfero. Tehnika, če jo »porihtaš«, potem ponavadi funkcionira. V politiki pa gre za negotovost, bo ali ne bo poroštva, se bodo banke umaknile . To pa je težko. Verjetno so »težka« tudi namigovanja o menjavi vodstva? To je stvar lastnika. Lahko rečem, da nam je odleglo, ker se je zadeva - torej zakon o poroštvu - končala, kot se je. Vodostaj rek je dokaj nizek. Koliko je potrebna elektrika iz Šoštanja? V tem trenutku sta Soča in Sava precej nizki, medtem ko je Drava precej dobra, termoelektrarna v Trboljah je v remontu. V Tešu s tremi bloki in z dvema plinskima turbinama obratujemo s polno zmogljivostjo in pomagamo sistemu. Lahko ocenim, da dnevno proizvedemo od tretjine do polovice elektrike, ki jo porabi Slovenija. Slika na gradbišču se spreminja iz dneva v dan. Po korakih in po letih hladilnega stolpa ... Pa vodni sistem, visokotlačni prelivni sistemi, pa prašni delci ... Torej do prve sinhronizacije, predvidene v letu 2014, čaka še kar nekaj korakov. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Na gradbišču bloka 6 dela več kot 400 ljudi. Na hladilnem stolpu dela izvajajo pretežno slovenska podjetja, podobno je tudi z gradnjo čistilne naprave. Alstomov oziroma tretji del gradbišča predstavlja kotlovski del, vmes je skoraj dokončan t. i. bunkerski del, kot zadnja pa so dela na strojnici oziroma turbinski hali. Gradbena dela so zelo zahtevna, vendar kljub zapletom z njimi ne zamujajo, kar nekaj dela pa naj bi zaključili v začetku oktobra. Veliko težav je povzročil stečaj Primorja, čeprav so se nanj pripravljali. Zdaj se dela izvajajo na kotlovskem delu, na turbinskem bodo začeli delati jeseni, glavnino del pa napovedujejo za prihodnje leto, ko bo v Tešu delalo tisoč, tudi 1500 ljudi. Seveda ne bodo vsi na gradbišču, del jih bo na deloviščih okrog Teša. Poseben problem bodo prevozi turbine, generatorja in transformatorja, saj gre za ogromne izdelke, težke tudi več kot 600 ton. V letu 2014 bo intenzivnost gradnje bloka začela upadati, seveda pa bo treba preizkusiti ogromno stvari, od bunkerja preko kotla, čistilne naprave do Priznamo, z gradbišča v Šoštanju, kjer raste blok 6, naj bi nastala tudi reportaža. V njej naj bi delavci govorili o delu in tudi življenju v tujini, torej v Šoštanju. In priznamo, da smo se pošteno ušteli. Gradbišča od blizu še videli nismo, saj se Alstom drži izredno strogih navodil za obisk. Če pustimo ob strani, da bi se bilo treba pravočasno najaviti in dokazovati z osebnimi dokumenti, nas je »ubil« podatek, da bi morali pred vstopom na gradbišče opraviti »blic tečaj« iz varstva pri delu. Na računalniku sicer, a vendar ... Šele potem bi nas, primerno obute in oblečene in seveda s spremstvom, spustili na gradbišče. Pa drugič. 6 AKTUALNO NOVI TEDNIK Pekel se nadaljuje Leto po našem obisku se tako stanovalci kot zaposleni v Lambrechtovem domu še vedno pritožujejo V peklensko vročih dneh je ljudem hudo celo tam, kjer imajo hladilne naprave. Med tistimi, ki se v hudi vročini znajdejo v peklu, je še vedno del stanovalcev ter osebja v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah, ki so ga za starejše občane (poleg starejše gradnje) zgradili pred štirimi leti. Tam je po tehnični plati preveč vsega, kar ni tako, kot bi moralo biti. Pritožuje se del stanovalcev, ki so prehudi vročini najbolj izpostavljeni, pritožuje se osebje v kuhinji, pritožuje se del zdravstvenega osebja, ki morajo delati v človeka nevrednih razmerah. Problem vročine v prostorih doma, kar je le ena od njegovih tehničnih pomanjkljivosti, se pojavlja, vse odkar so ga pred štirimi leti zgradili. V posameznih sobah je bilo v preteklih dneh do 33 stopinj Celzija, največ tam, kjer so naprave za oskrbo bolnikov s kisikom, to je na negovalnem oddelku. Klimati, prezračevalne naprave naj ne bi dosegali zadostne količine zraka, celo tretjino manj, kot je določeno po projektu, kjer je določena minimalna vrednost pretoka zraka. Sobe naj ne bi bile prezračene zaradi kratkega stika, saj je prezračevanje izvedeno tako, da zrak vstopa nad vrati, izstopni zrak se nato odvaja iz sanitarij. Po štirih letih, odkar je bil novejši del Lambrechtovega doma zgrajen, problema še niso uspeli rešiti. Investitor in lastnik zgradbe je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, zgrajena je bila seveda z davkoplačeval-skim denarjem. »Zaradi dolgotrajnosti postopkov smo se odločili, da bomo nekaj sanacij izvedli sami, takšnih, ki bi visoke temperature vsaj omilile. Glede na nujnost položaja načrtujemo, da bomo uporabili finančna sredstva iz proračuna zavoda,« odgovarja v. d. direktorice Katja Pem Sevšek. Državni mlini so prepočasni. Z nekaterimi posegi naj bi tako poskrbeli za dodatne izolacije na sistemu prezračevanja, namestili klimatske naprave po hodnikih negovalnega dela doma ter omilili projektno napako, ker imajo obstoječi klimati prenizko moč. Prav tako naj bi v kuhinji kupili nov pomivalni stroj, z manj oddajanja toplote. »Predhodno vodstvo se je za odpravo napak zelo zavzemalo,« je še opozorila na splošno znano dejstvo v. d. direktorice doma. BRANE JERANKO, foto: BJ Lidija Ambrož Lidija Ambrož, sestra z negovalnega oddelka: »Vročina je po vseh oddelkih, najbolj vroče je v tretjem nadstropju, na oddelku s povečanim nadzorom. Na negovalnem oddelku stanovalci večinoma niso sposobni izraziti neugodja, vendar občutimo, da jim je prevroče. Pomagamo jim z doslednim prezračevanjem prostorov v hladnejšem nočnem času, s čim več vnosa tekočine ter s spremembo položaja v postelji, kar omogoča, da se telo vsaj malo shladi.« Adela Jeranko, stanovalka negovalnega oddelka: »Danes je malo manj vroče, ker se je zunaj shladi- Adela Jeranko lo, včeraj je bilo neznosno. Tudi drugi se pritožujejo, da je prevroče, hladijo se v prostorih recepcije ter pred domsko kavarno, kjer so prostori klimatizirani. V Lambrechtovem domu sem sedem let, sicer sem zadovoljna, z izjemo vročine.« Srečko Ravnjak, stanovalec v Lambrechtovem domu: »Vročino občutimo, huje je za tiste, ki ležijo. Tudi če so okna odprta, je prostore težko ohladiti, klimatske naprave ni niti v sobi niti na hodniku, čeprav je stavba novogradnja. Problem bi bilo treba rešiti, da bi bilo za stanovalce in osebje znosneje. Za pozimi pa je res, da je prijetno toplo.« Srečko Ravnjak Želite oglaševati prvi petek v mesecu v rubriki ZA DUŠO IN TELO? tednik@nt-rc.si Simona Grifič Simona Grifič, zaposlena v domski kuhinji: »Grozno je, prevroče in zato zelo težko delaš. Sodelavke imajo glavobole, pojavljajo se suhe nosnice, bolečine v prsih. To se dogaja že več let, odkar je bila nova stavba zgrajena. Želimo, da nam uredijo vsaj ventilacijo, da nas bo za svoje zdravje manj strah. V stari stavbi smo bili v kuhinji glede tega na boljšem.« rrÄrÄ . v , , »To j® ^^ - Pekel v domu starejsih ,n)ek,sv0)( . „„„niralL vendarne O tem problemu smo v Novem tedniku nia so delno sanirali, vendarne bojal J ^ kot zahteva stroka, kar SffidrM^ mnenje sodnegav^enca. ^ htov don Mednajvecjirmtežavam^e ^združb »d niso odpravljene, sc.neustem da m] b SSWSÏÏ 'v voda «Glede na to, da ,e od M,ačen 0d pisali ie lan* konec avgusta. Pri pomivalnem stroju kuhinje Lambrechtovega doma za starejše občane se pritožujejo, da morajo še vedno delati pri 40 stopinjah Celzija. AKTUALNO 7 Na povezovalnem hodniku je bilo na termometru ze [ Lopin] ä naloge še /grajeni naj nati, zato je i vzpostavil ria iz Godo-lomagali pri .ga položaja, «delujemo,« i doma. Iziv V C Slavke so zaradi visoke nnst slabost, rmajo glavoDo kratek čas na zraK. RomanaHrenvodjatima ÄSSS53SS NE PREZRITE V TORKOVI ŠTEVILKI ... Zbiralka fižola Justina Škoberne iz Žalca je članica društva Ajda Štajerska, ki združuje tiste pridelovalce, ki so spoznali prednosti biodinamične metode kmetovanja. Na 30 arov veliki parceli v bližini Bio parka Nivo pridela vse vrste zelenjave brez kemije, njena strast pa je zbiranje fižolovih semen. Okrog 130 vrst je že zbrala, spravljene ima v lični škatli in označene z imeni. Tako je varuhinja dragocene zbirke avtohtonih slovenskih semen, ki jih z veseljem pokaže tistim, ki jih to zanima in ki znajo ceniti takšno dediščino. Več v Novem tedniku v torek, 14. avgusta. Foto: TimE Kazen za direktorico, ki je opozarjala? Zaposleni in občina so dosedanjo direktorico podprli ob novem imenovanju, ministrstvo za delo je proti njej Pred iztekom mandata je bil letos za vodenje Lambrecht tovega doma za starejše občane v Slovenskih Konjicah objavljen nov razpis za direktorja. Svet zavoda in občina sta dala soglasje dosedanji direktorici Valeriji Lesjak, od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ga ni prejela. Pred kratkim je tako postala vršilka dolžnosti direktorice doma Katja Pem Sevšek, dosedanja domska socialna delavka, ki je imela v domu edina pogoje, sicer za direktorsko mesto ni kandidirala. Lesjakova ne želi dajati izjav, vsaj zaenkrat ne. Kaj se je v prestolnici, na ministrstvu, zgodilo, da se z imenovanjem Lesjakove niso strinjali? »Težko komentiram, ker o tem vseeno premalo vem. Kot župan sem nad takšnim zasukom vsekakor presenečen,« odgovarja začudeni konjiški župan Miran Gorinšek. Direktorica žrtvovana ... Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, ali je bila dosedanja direktorica Lesjakova kaznovana zaradi doslednega in javnega opozarjanja na napake pri novogradnji Lam-brechtovega doma, katerega investitor je bilo ministrstvo. Dom je v njegovi lasti. Naj spomnimo na različne napake pri državni novogradnji Lambrehtovega doma, na katere je opozarjala donedavna direktorica. Novo streho, s katere je prihajalo do zama-kanja, so delno popravili, vendar je sodni izvedenec ugotovil, da drugače, kot zahteva stroka. Med največjimi težavami so neustrezni fitingi, vodovodne spojke, ki pokajo, zaradi česar je prišlo do tako močnega zamakanja, da je domsko dvigalo ob neki priložnosti pristalo v vodi. Iz Zavoda za gradbeništvo Ljubljana so celo ugotovili, da je vodovodni sistem v novogradnji treba nemudoma popraviti. Z ministrstva so se odzvali šele, ko se je problem sporne novogradnje pojavil v medijih. Dosedanja direktorica Lambrechtovega doma za starejše občane Valerija Lesjak. Kot kaže je zaradi opozarjanja na napake državnih uslužbencev in opozarjanja zaradi razmetavanja davkoplačevalskega denarja v novem mandatu ostala brez direktorske funkcije. (Foto: arhiv NT, foto GrupA) ... krivce za zavožen projekt še iščejo Za pojasnilo, kako je prišlo do negativne odločitve, smo seveda vprašali na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pojasnili so nam, da niso dali soglasja dosedanji direktorici za nov mandat. Kot vedo povedati nekateri kaže, da jim dosledna direktorica iz Slovenskih Želite oglaševati vsak torek v rubriki ZA ZDRAVJE? tednik@nt-rc.si Želite oglaševati vsak torek v rubriki REKREACIJA? tednik@nt-rc.si Konjic, ki razkriva napake državnih služb in njihovih uslužbencev, ni po volji ter so se je hoteli rešiti. »Odločitev je bila negativna predvsem zaradi ocene direktorata za socialne zadeve, ki v okviru ministrstva spremlja poslovanje in delovanje posameznih socialnovarstvenih zavodov. Pri tem naj bi bilo sodelovanje med ministrstvom in bivšo direktorico v času gradnje novega doma nezadovoljivo,« odgovarjajo iz službe za odnose z javnostjo na ministrstvu ter dodajajo, da naj bi to vplivalo na odpravo napak, ki so se pojavile pri novogradnji. Pa krivda uslužbencev na ministrstvu, je bil kdo za razmetavanje z davkoplače-valskim denarjem v preteklih štirih letih že poklican na zagovor ali je kako drugače odgovarjal? Tudi to nas je seveda zanimalo. »Glede odgovornosti zaradi tako imenovanega zavoženega projekta so pred pristojnim sodiščem vložene tožbe in »Predhodno vodstvo se je za odpravo napak zelo zavzemalo,« omenja v. d. direktorice Lambre-chtovega doma za starejše občane Katja Pem Sevšek. dokler postopki ne bodo končani, o krivdi investitorja ni mogoče govoriti,« odgovarjajo iz državnega organa. In kako je potem mogoče na ministrstvu vnaprej obsoditi dosedanjo direktorico Valerijo Lesjak? BRANE JERANKO 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK BRASLOVČE - Ustavno sodišče (US) je pred časom razsodilo, da je Občina Braslovče sporno spremenila nekatera kmetijska zemljišča v zazidljiva. Občina se seveda z odločitvijo ne strinja, zato se je že, ker se sklepa US ne da spodbijati, pritožila na vlado. Nekateri občani odločitev ustavnega sodišča vendarle pozdravljajo, saj naj bi občina po njihovem mnenju spremenila namembnost najboljših kmetijskih zemljišč. Spomnimo, da je US odpravilo (v bistvu razveljavilo) Odlok o prostorskem redu Občine Braslovče (PROB) v delu, ki naj bi bil neusklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora. Torej v delu, ki se nanaša na širitev poselitvenega območja in na spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Kot je odločilo US, je Občina Bra-slovče kršila zakon in ustavo, saj je med zazidljive uvrstila 338 parcel na najboljših kmetijskih zemljiščih. Za del odloka in s tem več kot 90 parcel je US ustavilo postopek. Občina Braslovče je vloge za spremembo namembnosti zemljišč pred leti predložila takratnemu ministru za okolje in prostor (Mop) Janezu Franc Rojnik je domačin, rojen na Rojnikovi domačiji, ki je delovna leta preživel v Laškem. Zdaj ko se je vrnil na lepo obnovljeno in urejeno domačo kmetijo, pravi, da mu ni vseeno, kaj se dogaja s kmetijskimi zemljišči. Podobniku, ki jih je na podlagi veljavne zakonodaje tudi potrdil in izdal ustrezen sklep. Vendar je minister Podobnik sklep pogojeval s tem, da mora občina poleg mnenja Mopa glede zemljišč upoštevati tudi mnenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). V občini so sklep razumeli, kot da je minister potrdil prostorski red, oziroma poudarjajo, da je treba šteti, da je bilo soglasje ministra dano, ker minister prostorskega reda ni zavrnil, temveč ga je pogojno potrdil. Izsiljen postopek Tako je Občina Braslovče svoj prostorski red sprejela že na začetku leta 2008, vendar niti takratno kmetijsko niti okoljsko ministrstvo nista preverila, ali je usklajen z njunimi mnenji. Da v občini protizakonito gradijo na najboljših kmetijskih zemljiščih, je skupina občanov pristojne na obeh ministrstvih opozarjala vse od konca leta 2009. Šele takrat je - roko na srce predvsem zaradi velikega pritiska ogorčenih krajanov - reagirala vlada, ki je lani septembra vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti omenjenega odloka. V odločbi Ustavnega sodišča je zapisano, da ima vsakdo, komur so nastale škodljive posledice s posamičnim aktom, ki je bil izdan na podlagi odpravljenega predpisa, pravico zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta pri organu, ki ga je izdal. Upravljalec prostora, Občina Braslovče, ima vse možnosti, da začne postopek sprememb delno razveljavljenega odloka za zemljišča iz 1. točke odločbe ustavnega sodišča.« Večina lastnikov spornih zemljišč do zdaj še ni prejela nobenega obvestila, zato ne ve, kaj bo sledilo. Zanimivo je, da odločitve US ne želijo komentirati. Vsekakor pa niso prav nič krivi, saj jim je upravna enota izdala gradbeno dovoljenje. Zagotovo pa se bojijo, da bodo ravno oni potegnili najkrajšo. Na Upravni enoti Žalec, ki jo kot vršilka dolžnosti načelnice vodi Melanija Žvikart, so na naše vprašanje glede nadaljnjih postopkov odgovorili: »Odločba ustavnega sodišča, s katero je sodišče odpravilo del Odloka o prostorskem redu Občine Braslovče, Upravni enoti Žalec omogoča, da zaključi prekinjene upravne postopke, in to za zadeve iz 1. točke odločbe ustavnega sodišča v smislu zavrnitve zahtevka in za zadeve iz 2. točke v smislu nadaljevanja postopka. V vladi so zahtevo utemeljevali, da Občina Braslovče pri sprejemanju PROB naj ne bi upoštevala predpisov s področja prostorskega načrtovanja. Vlada navaja, da je občina v PROB vključila nesprejemljive posege za širitev poselitvenega območja oziroma za spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč za namen gradnje v nasprotju z mnenjema Mop ter MKGZ. Vladi je pritrdilo tudi US: »Zato meni (Občina Braslov- Največ vprašanj je zastavljenih Sašu Kronovšku, direktorju podjetja Silco v Šentrupertu, saj je novogradnja zrasla na enem od »razveljavljenih« zemljišč. Za Novi tednik je pojasnil: »Niti jaz niti moje podjetje nisva uradno obveščena o omenjeni zadevi. Vse informacije, ki jih imam, so bolj kot ne glas ulice. Lahko samo izjavim, da imamo za naš objekt pravnomočno gradbeno dovoljenje od 31. 7. 2009 ter pravnomočno uporabno dovoljenje iz leta 2010. Najbrž sami veste, kaj to za celotno zadevo pomeni. Naša pravna služba zadevo preverja, vse skupaj pa se zaradi počitnic odvija bolj počasi.« (Foto: TT) V občini verjamejo, da imajo prav V Braslovčah po odločitvi ustavnega sodišča, ki meni, da prostorski red ni bil pravilno sprejet, računajo na razum vlade Različni pogledi domačinov Nekateri v Braslovčah razsodbo ustavnega sodišča pozdravljajo kot edino pravilno. Med njimi je tudi občan Franci Rojnik, ki je prepričan, da je bivša občinska ekipa ravnala narobe, ko je kmetijska zemljišča prekategorizirala v zazidljiva. »Razsodba ustavnega sodišča ne more biti drugačna. Bivša občinska garnitura je začela zgodbo, ministrstvo za okolje pa ji je pomagalo. Odškodnino naj zdaj plačajo odgovorne osebe, ki so izdajale lažna potrdila. Ves čas sem jih opozarjal, da bo primer prišel na ustavno sodišče in da naj ne gradijo na spornih parcelah, a me niso poslušali.« Rojnik je bil namreč med tistimi, ki ima največ zaslug za to, da se je sporen občinski dokument sploh znašel na ustavnem sodišču. Res, da je postopek sprožila vlada, vendar je bil Rojnik med tistimi, ki so nenehno opozarjali, da gre za prevelike posege na kmetijska zemljišča. Hkrati je prst uperil zoper Mop, češ da so ga že od leta 2009 opozarjali na ta problem. Rojnik je prepričan, da je treba razsodbo ustavnega sodišča spoštovati, četudi bodo morali zato podreti kakšno zgradbo. Zavzema se namreč za domačo hrano, zato se mu zdi nesmiselno, da se najboljša kmetijska zemljišča pozidajo, saj je znotraj naselij še veliko »otočkov«, ki za resno kmetovanje niso primerni. če), da je prostorski red sprejet v skladu z zakonom in ustavo, četudi ni v celoti usklajen z mnenjema Mop in MKGP,« je zapisano v odločbi US, kjer nadalje dodajajo: »Iz predložene dokumentacije izhaja, da občina ni upoštevala niti mnenja Mop, ki se nanaša na poselitev, niti mnenja MKGP, ki se nanaša na spreminjanje namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna. Po stališču občine mnenji nista obvezujoči. To stališče pa je zmotno.« Braslovčani računajo na vlado Čeprav zoper odločbe in sklepe US ni dovoljena pritožba niti drugo pravno sredstvo, na podlagi katerega bi US preizkušalo svojo odločitev, Braslovčani še niso obupali. Sklep ministra Podobnika naj bi namreč po besedah župana Branimirja Strojanška imel lepotno napako, ker ni imel pravnega poduka, zato je prepričan, da kršitev nikakor ne sme biti v škodo Občine Braslovče. Pred sprejetjem prostorskega reda je namreč naročila strokovne podlage, ki so jih posredovali obema ministrstvoma, nanje pa nista imela nobenih pripomb. Po mnenju župana Stro-janška so se namreč pojavile postopkovne napake, ki jih US pri odločanju ni upoštevalo. Še vedno vztrajajo, da je minister njihov prostorski red pogojno potrdil. Kot smo navedli v uvodu, je US to mnenje občine zavrnilo z obrazložitvijo, da pristojni zakon pogojne potrditve prostorskega reda ne ureja, vendar je župan Strojan-šek prepričan, da je pri tem spregledalo nekaj zelo bistvenega. Dopis, v katerem je bilo dano pogojno soglasje ministra, namreč ne vsebuje pravnega poduka, zato so ga v braslovški občini po županovem tolmačenju razumeli kot soglasje. Ne gre za prvovrstna kmetijska zemljišča »Občina je spreminjala namembnost izključno degradiranim območjem, ki niso bila primerna za kmetijstvo. To so zemljišča ob Žovne-škem jezeru, avtocesti in osnovni šoli, kjer smo jih želeli nameniti celo za otroško rekreacijo,« razloži župan, ki je prepričan, da je očitek v odločbi US, da občina posega v najboljša kmetijska zemljišča, napačen. Julija sta si sporna zemljišča ogledala tudi ministra Franc Bogovič in Radovan Žerjav, ki sta bila po besedah župana presenečena nad zapletom, ko sta videla, za kakšna zemljišča gre oziroma da ne gre za prvovrstna kmetijska zemljišča. »Če bodo na zemljiščih, ki bi skladno z mnenji nosilcev urejanja prostora morala ostati kmetijska, izdana gradbena dovoljenja, na njihovi podlagi pa zgrajeni objekti, bodo v primeru odprave spornih delov PROB te posledice težko popravljive (sanacija zemljišč nazaj v kmetijske površine) in povezane z upravnimi postopki ter velikimi stroški lastnikov teh zemljišč,« je med drugim zapisano že v vladni zahtevi za oceno ustavnosti. Občina Braslovče zdaj predlaga, da bi vlada imenovala komisijo, ki bi si zemljišča ogledala tudi na terenu in razumsko razrešila zadevo. V občini so prepričani, da do zapleta ni prišlo po njihovi krivdi, ampak da je glavna težava v postopku na ministrstvu. Braslovčani zaenkrat ne razmišljajo o odškodninah, saj mora vlada najprej obravnavati njihovo pritožbo in ugotoviti, čigava je krivda. ŠO, US, foto: GrupA V Braslovčah, kjer se je zaradi zapletov pojavilo precej medsebojnih obtoževanj, je seveda mogoče neuradno slišati, kje je srž zgodbe: sporno dokumentacijo naj bi prejšnja občinska garnitura sprejemala v tihem dogovoru z zaposlenimi na ministrstvu za okolje. Preden se je postopek končal, pa so se v Mopu menjali zaposleni - in prostorski red je prišel v roke nekoga, ki naj ne bi poznal ozadja. Seveda je v občini slišati tudi, da je do sprememb prostorskega reda prišlo zaradi pritiskov nekaj posameznikov, ki so želeli prodati svojo zemljo. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 9 MOZIRJE - Kar nekaj časa smo s pomočjo predstavnikov občine napovedovali, da bo v kraju zrasel nov objekt, namenjen osebam z motnjami v duševnem razvoju. Nastali naj bi dnevni center in bivalne enote za varovance iz Savinjsko-ša-leške regije. Žal se je zgodba zelo zapletla, saj je investitor novogradnje, podjetje Interdesign iz Ljubljane, odpovedal pogodbo in bo stavbo namenil za center za avtiste. Zaradi novogradnje, ki že nekaj časa raste v Mozirju (in bi jo po napovedih morali odpreti že aprila, a so okrog nje še vedno gradbeni odri), so uporabniki dnevnega varstva v Varstve-no-delovnem centru (VDC) Mozirje ostali brez strehe nad glavo in že praktično od začetka leta gostujejo v prostorih VDC Ježek Velenje. Gre za 14 zmerno, težje in težko prizadetih odraslih oseb iz Zgornje Savinjske doline. Vodstvo VDC Saša, kamor poleg velenjskega in žalskega sodi še mozir- ski VDC, je namreč v prepričanju, da se bodo kmalu vselili v nove prostore, odpovedalo najemno pogodbo z lastnikom prostorov v Mozirju, v katerih so prej gostovali. Do selitve ni prišlo, gradnja se je precej zavlekla. Kot je pojasnil mozirski župan Ivo Suhoveršnik, velik del odgovornosti nosi tudi pristojno ministrstvo. To je namreč sklenilo predpogodbo z investitorjem, ki pa je bil potem obveščen, da bi zaradi varčevalnih ukrepov denar dobil šele konec leta. Zato je investitor prekinil pogodbo z VDC in našel druge varovance, ki jih bodo namestili v novozgrajeno stavbo. V iskanju novih rešitev Tako zdaj ni več govora o prostorih za potrebe mozir-skega VDC in že od leta 2007 načrtovane bivalne enote za institucionalno varstvo odraslih oseb z motnjami v razvoju iz regije Saša. Sedaj regijski VDC Saša išče nove Kot je pojasnil Jurij Maleševič, je bil v začetku leta obveščen, da za bivalno enoto v Mozirju ni dovolj kandidatov ter da delovanje VDC-ja in bivalne enote iz finančnih razlogov ne bo mogoče. »Kot investitor in skrbnik nekaj milijonske naložbe sem se nehote znašel v zelo neugodnem položaju. Tudi na zadnjem sestanku na ministrstvu, na katerem so bili prisotni še predstavniki občine Mozirje, ni bilo posluha za želje krajanov po samostojnem, neodvisnem zavodu v Mozirju, kar bi bilo glede na dosedanje zaplete z VDC Saša povsem razumljivo in upravičeno.« Kmalu bo lepša ROGAŠKA SLATINA - Občina v poletnih mesecih obnavlja poslovilno vežico pri pokopališču Sveta Trojica. Obnovili bodo notranjost in zunanjost vežice, ki je po nekaj desetletjih nujno potrebna prenove. Vežica s tremi poslovilnimi prostori je dovolj velika, zato je ne bodo širili, bo pa med drugim dobila novo streho, fasado, elektroinštalacije in sanitarije. »Poletje je najbolj primeren čas za takšna dela, saj je pogrebnih slovesnosti nekoliko manj kot v ostalih letnih časih,« pravi župan mag. Branko Kidrič. Ob tem dodaja, da bodo po obnovi, ki naj bi bila končana konec avgusta, nekoliko spremenili same pogrebne slovesnosti, ki bodo delno tudi v notranjosti vežice. Občina bo za obnovo, ki jo izvaja domače podjetje Gic gradnje, namenila 160 tisoč evrov. Za prihodnje leto občinska uprava načrtuje še obnovo okolice vežice. AD Foto. TimE V objektu (tak je pogled z mozirske obvoznice) naj bi na 2 tisoč kvadratnih metrih namesto centra za odrasle osebe s težavami v razvoju uredili center za avtiste, kar je potrdil tudi direktor ljubljanskega podjetja Interdesign Group Jurij Maleševič. Varovanci brez stalne strehe nad glavo Nov zaplet z gradnjo varstveno-delovnega centra z bivalno enoto - V Mozirju iščejo nove rešitve Vežica bo kmalu dobila novo, lepšo podobo. Od cest do vodovoda prostore. Starši varovancev VDC Mozirje so ogorčeni, prav tako tudi svojci 16 starejših varovancev, ki so načrtovali njihovo »selitev« iz dnevnega v 24-urno institucionalno varstvo. Tudi sami so namreč starejši in varovancem niso več kos. Kot pojasnjuje direktorica regijskega VDC Saša Darja Lesnjak, poskušajo zaplet kar najhitreje rešiti. Zgornjesavinjski gojenci sicer še lahko gostujejo v velenjskem Ježku, saj so tam razširili prostore, vendar pa je precejšnja težava, ker so štirje varovanci oddaljeni več kot 25 kilometrov, kar je več, kot dopušča standard. Lesnjakova dodaja, da niti ministrstvo niti zavarovalnica v tem trenutku nimata potrebnega denarja, upa pa, da se bo na bolje premaknilo prihodnje leto. Kot je povedal župan Suhoveršnik, naj bi bil zaplet s prostori rešen v prihodnjih tednih. V občini imajo v ognju dve železi, vendar pa o podrobnostih še ni želel govoriti. US VELENJE - V teh dneh so v velenjski občini precej aktivni tudi na komunalnem področju. Konec julija je podjetje Pup izvedlo rekonstrukcijo približno 300 metrov dolgega odseka pešpoti ob Cesti Simona Blatnika med staro plinarno in Restavracijo Jezero. Na odseku so uredili dvosmerno kolesarsko stezo, široko tri metre in pol, naložbo pa ocenjujejo na slabih 60 tisoč evrov. Poleg tega so obnovili približno 170 metrov dolg odsek pešpoti v Sončnem parku. Vrednost del, ki jih je opravil zasebnik, presega 40 tisoč evrov. V Sončnem parku se je začela tudi obnova dveh odsekov pešpoti v skupni dolžini 80 metrov. Vrednost obnovitvenih del znaša 19 tisoč evrov. Do septembra bo končana četrta faza vodovoda Vinska Gora. Komunalno podjetje Velenje ta del vodovodne trase gradi od maja. Dolžina novozgrajenega vodovoda bo 1.960 metrov, nanj pa se bo predvidoma priključilo 31 objektov. V sklopu projekta je načrtovana tudi gradnja hišnih priključkov, krajani, ki se bodo priključili na vodovodno omrežje, pa si morajo sami priskrbeti ustrezen vo- dovodni jašek z vodomerom. Vrednost gradnje četrte faze vodovoda Vinska Gora je slabih 418 tisoč evrov. Ko bodo dela končana, bodo poskrbeli še za asfaltiranje oziroma obnovo več cestnih odsekov, ki jih tudi sicer obnavljajo na več krajih v MO Velenje. US csfcrta s plinom in 4Ê Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, Ô.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetika-ce.sl Tudi v Šmartnem na martinovo? ŠMARTNO OB PAKI - Po tragični smrti župana Alojza Podgorška v občini Šmartno ob Paki sicer še ni čisto uradno določeno, kdaj bodo nadomestne volitve. Kot pa kažejo pogovori v svetniških skupinah, se večina nagiba k odločitvi, da bi nadomestne volitve izvedli hkrati s predsedniškimi volitvami, torej na martinovo, 11. novembra, ki je tudi praznik občine Šmartno ob Paki. Uradno se bodo glede datuma verjetno dogovorili na prihodnji seji občinskega sveta. Občino do izvedbe volitev zastopa požupan Janko Kopušar. US 10 KULTURA NOVI TEDNIK ZGODBE IZ KAMRE {iLkamra www.kainra.si Celjani so jih poznali (5.) Življenjske zgodbe znanih Celjanov črpamo z razstave Celjani so jih poznali, ki jo je septembra 2010 zasnovala Tatjana Badovinac, kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje in jo lahko najdete tudi na našem spletnem portalu Kamra. Franz Ludwig Herzmann Herzmanni so bili znana celjska usnjarska družina. Rod izhaja iz Laškega, v Celje pa so se preselili pred letom 1811, saj se Franz Ludwig Herzmann že tega leta omenja kot lastnik hiše št. 88 na Glavnem trgu. Po katastrskem popisu leta 1825 je hiša dobila številko 116. Herzmann se je poročil s Škofjeločanko Apolonijo, rojeno Krenner; tudi ona je izhajala iz bogate družine usnjarjev, ki so bili ob koncu 18. stoletja lastniki treh hiš v Škofji Loki. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Prva, ki jo najdemo v rojstni knjigi župnije sv. Danijela, je Aloisia Catherina, rojena leta 1814, leta 1815 je bil rojen Ludwig Daniel, leta 1817 se jima pridruži Anna, 1824 Franz Julius in v letu 1827 Joseph Conrad. Otrokom je bil boter Daniel Dereani z ženo. Tradicijo usnjarstva je nadaljeval sin Ludwig, ki je leta 1842 postal lastnik hiše št. 49 na Glavnem trgu. V usnjarsko družino se je poročila tudi hči Anna, saj je zaradi poroke z Johannom Josefom Janesehem, ki je leta 1879 Portret Franza Ludwiga Herzmanna, neznan slikar, okoli leta 1830 zgradil takrat najmodernejšo tovarno usnja na Kranjskem, postala ugledna ljubljanska meščanka. Franz Ludwig Herzmann ni bil samo premožen, ampak je očitno užival tudi javni ugled; kar dvakrat je bil namreč imenovan za mestnega odbornika - v letih 1832 in 1849. Matija Vodušek (1802-1872) Učitelj, pridigar in celjski opat Matija Vodušek se je rodil leta 1802 na Vodulah v drameljski fari. Teologijo je študiral v Celovcu in bil za duhovnika posvečen leta 1825. Kot kaplan je služboval v Slovenskih Konjicah in na Ponikvi, kot upravitelj pa v Slovenskih Konjicah, Pišecah, na Sladki Gori in v Špitaliču, kjer je v letih 1834-1838 opravljal tudi funkcijo župnika. Leta 1838 je postal ravnatelj Glavne šole v Celju in pridigar in ko je bil leta 1847 imenovan za opata, je poleg opravil, ki mu jih je nalagala nova funkcija, sodeloval s celjsko narodno čitalnico, pisal pesmi in urejal Drobtinice. Slovensko narodnostno gibanje je imelo v njem močno oporo. Njegova delavnost je zaznamovala tudi obnovo in razvoj mesta, saj je med drugim sodeloval pri obnovi Glavne šole v Celju, na njegovo pobudo pa je bila v letih 1862-1865 preurejena in poslikana tudi cerkev sv. Maksimiljana. Užival je velik javni ugled in bil med verniki zelo priljubljen. Pri opisu slovesnosti ob obnovi cerkve na Vranskem leta 1846 je časopis Novice o njem zapisal: »Verh tega, de so zgovoren, razumen in pobožen govornik, so tudi iskren in izobražen Slovan.« Portret Matije Voduška Povzeto po: Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek: Celjani so jih poznali; Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2010. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Nataša Napast pred tremi od razstavljenih slik v Anini galeriji. Za glasbeno popestritev torkovega odprtja razstave je poskrbel kitarist in vokalist Silvo Rep. Med minljivostjo in večnostjo Anino galerijo v Rogaški Slatini krasi nova razstava. V torek je svoje slike na ogled postavila profesorica likovne umetnosti Nataša Napast, Mariborčanka s koreninami v slatinski Kostrivnici. Nataša Napast je razstavo oljnih slik naslovila Med minljivostjo in večnostjo. Opaža, da so ljudje vedno bolj obremenjeni, ker je vse minljivo, kar pogosto vpliva na kakovost življenja. Tudi umetnost je, kot ugotavlja, pogojena s časom. »Vedno imamo na voljo le določen čas, da ustvarimo umetniško delo, in to nas ovira. Če želimo ustvariti kakovo- stno umetniško delo, ne smemo biti toliko obremenjeni s časom,« pravi. Ob tem razlaga, da njene slike izžarevajo pozitivizem in da želi z njimi pri opazovalcih vzbuditi prijeten tok razmišljanja. Razstavlja 24 slik, predvsem figuralnih, na dveh pa je upodobila krajino. Pri tem pravi, da pri ustvarjanju v ospredje postavlja snovanje prostora in ne same tehnike slikanja. Razstava bo na ogled do 2. septembra, vstop v Anino galerijo je prost. AD Foto: osebni arhiv S fotografijo in z glasbo Na gradu Podsreda bo pester konec tedna. V soboto, 11. avgusta, bodo odprli fotografsko razstavo Strašila, v nedeljo bo začetek glasbenega seminarja za saksofon, in sicer v okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda. Na fotografski razstavi Strašila, ki jo bodo slovesno odprli jutri ob 19. uri, bodo predstavili fotografije strašil iz različnih krajev Slovenije, dela Marte Skoberne. Fotografinja je v treh desetletjih zbrala okoli štiri tisoč takšnih fotografij. »Strašila so seveda izvrstna ilustracija razmerja med človekom in njegovim pojmovanjem naravnega okolja. Živali skušamo zastrašiti in jih prepoditi, ker nam uničujejo plodove, pridelke,« omenja ob razstavi etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki dodaja, da so ptice večkrat pred človekom ter jih videva celo med posedanjem na ropotajočih klopotcih. Bogataj bo jutri avtorico predstavil skupaj z mag. Teom Oršaničem, slednjega po fotografski plati. V nedeljo ob 19. uri bo na gradu Podsreda sledil uvodni koncert seminarja za saksofon, z Levom Pupisom na saksofonu ter Janom Severjem na klavirju. Pupis, ki je študiral na Dunaju, v Parizu in Ljubljani, je znan kot solist in orkestrski glasbenik ter glasbeni pedagog, ki poučuje na ljubljanskem konservatoriju za glasbo in balet. Na gradu Podreda bo vodja seminarja za saksofon, ki je namenjen začetnikom, učencem in dijakom glasbenih šol ter študentom. Seminar se bo končal z zaključnim koncertom 18. avgusta. BJ NE ZAMUDITE... ... koncerta novomeške zasedbe Dan D, ki bo danes (petek) ob 20.30 nastopila na Starem gradu Celje. Člani skupine, ki je poznana po prvinski koncertni energiji in pristnem stiku s publiko, obljubljajo nepozaben glasbeni dogodek. Od leta 2009 so izdali kar štiri albume (zadnjega studijskega Ure letenja za ekstravagantne ptice, ponatisa danes že kultnih Igra in Ko hodiš nad oblaki ter koncertnega Dan 202 v dvojni zvočno-slikovni izdaji). Navdušujejo s prepoznavnim liričnim rockom. Vstopnina 15 EUR. ... koncerta Michaela G. Alujevića, ki bo danes (petek) ob 20. uri prepeval v Elizabet Clubu v Žalcu. Na večeru nepozabnih melodij bo nastopil ob spremljavi pianista Urbana Ulrycha. Vstopnina 10 EUR. ... koncerta Uršule Ramoveš in Fantov z Jazbecove grape. Koncert bo danes (petek) ob 21. uri pred Domom kulture Velenje. Uršula Ramoveš poje pesmi svojega moža Janeza Ramoveša v poljanskem narečju že več let. Pesmi niso posebne le, ker so napisane v lokalnem narečju, ampak iz njih veje tudi lokalna zgodovina. Vstop prost. NOVI TEDNIK KULTURA 11 "illlllj ■ ■ v 19 u är Hiša mladih Mladinskega centra Šmartno ob Paki v teh dneh znova gosti udeležence likovne delavnice z naslovom Človek (figura) kot podoba pomenov. Delavnico organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (J S KD) tokrat že šestin-dvajsetič, njen mentor pa je akademski slikar Dušan Fišer. Likovna delavnica JSKD ima dolgo in pestro tradicijo. Triindvajset let je bila v Šmartnem v Goriških br-dih, letos pa je že tretjič v Šmartnem ob Paki. Zaradi posebnega programa in načina dela je posebnost v slovenskem prostoru. Gre za izobraževalni program, v okviru katerega se mentorji ne ukvarjajo s tem, kako udeležence naučiti slikati in risati, temveč skušajo skozi konceptualen pristop pri njih prebuditi razmišljanje na način sodobne likovne produkcije. Kot je povedala Andreja Koblar Perko, samostojna strokovna svetovalka za likovno umetnost JSKD, se tako ukvarjajo z inštalacijami, s prostorom in z barvo. Človek kot podoba pomenov Program letošnje delavnice temelji na raziskovanju človeške figure oziroma njene forme v kontekstu vsebine, ki je vezana na prostor in čas, v katerem živimo. Delavnica obsega vaje iz risanja in slikanja človeške figure v naravni velikosti. Ob tem udeleženci raziskujejo osebni likovni izraz, subjektivnost pogleda in sporočilnost vsebin, v katere je figura vpeta. Delavnica je namenjena odraslim ustvarjalcem, študentom, dijakom in pedagogom, ki že imajo osnovna likovna znanja. Letos je starostni razpon udeležencev še posebno velik, od 15 do 70 let in več. Koblar Perkova je izpostavila, da je zanimivo, kako lahko starostno povsem mešane skupine izvrstno sodelujejo. Tema delavnice je vsako Tudi letos se bo plesalo od Celja do Žalca 7. mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca Po besedah Andreje Koblar Perko so pogoji za ustvarjanje v Dvorani Marof v Šmartnem ob Paki odlični, saj je atelje dovolj velik, svetel in visok, kar je tudi razlog, da Šmartno letos že tretje leto zapored gosti delavnico. Letos v središču človeška figura Tradicionalna likovna delavnica v Šmartnem ob Paki leto drugačna. V vsakem primeru si želi raziskovati in preizkušati različne sodobne likovne pristope ter prakse. Poudarek je na skupinskem delu, v okviru skupaj dogovorjenih formalnih izhodišč pa vsak udeleženec išče svoj individualni izraz. Pri tem je vloga mentorja izjemno pomembna, saj zastavlja vprašanja in pomaga pri iskanju odgovorov. Rezultat takega ustvarjalnega druženja je razstava, ki je praviloma drugačna od vsega, kar običajno razumemo pod oznako ljubiteljsko slikarstvo. ŠO Foto: Jože Krajnc Delavnica bo v Šmartnem ob Paki še do nedelje, jutri (v soboto) pa bo dvanajst udeležencev iz vse Slovenije predstavilo svoja dela na razstavi, ki jo bodo v Hiši mladih odprli ob 20.00. Za kulturni program bo poskrbela Lucija Boruta iz Plesnega studia N Velenje. Folklorni festival Od Celja do Žalca bo letos že sedmič zapored združil folklorni skupini iz Šempetra v Savinjski dolini in Celja, ki sta se konec lanskega leta povezali v Medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca, da bi bili kos organizacijskemu zalogaju, ki ga festival prinaša. Po šestih letih organizacije festivala se je namreč izkazalo, da skupini nista več dorasli projektu, ki se širi iz leta v leto. Tako bo letos prvič folklorni festival organiziralo Medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca, ki so ga ustanovili konec lanskega leta prav z namenom lažje organizacije te večdnevne prireditve. Dejavnost društva želijo v prihodnje še razširiti na organizacijo tudi drugih kulturnih dogodkov. Več kot 50 prijav Enotedenska prireditev sodi v sam slovenski vrh folklornih festivalov, saj po besedah finančnega direktorja festivala Bojana Pevca sodi takoj za mariborski folklorni festival, ki je največji v Sloveniji. Kljub temu, da so letos dobili več kot 50 prijav za sodelovanje na savinjskem festivalu, bo nastopilo le šest skupin, kar pomni približno 120 nastopajočih. Razlog je v omejenih finančnih zmožnostih, saj vsaka nadaljnja skupina pomeni tudi dodatnih 5 tisoč evrov več, česar zaenkrat ne zmorejo. Na festivalu v septembru bodo poleg domačinov tako sodelovale folklorne skupine iz Italije, Litve, Črne gore in Avstrije ter mogoče celo iz Indije. Skupine na festivalu nastopijo vsak dan najmanj dvakrat. Osrednja dogodka festivala sta gala večera v Žalcu in Celju. »V Žalcu je bila dvorana do zdaj vedno razprodana, v Celju je zanimanja za gala večer manj, ker ljudje skupine vidijo nastopati že na predhodnih brezplačnih nastopih,« pove Pevec in nadaljuje, da Žalča-ni s festivalom živijo, med- tem ko Celjani še ne. Ostali nastopi so razporejeni po celotni regiji, med bolj zanimive sodi tudi nastop pred jamo Pekel. Koncert bo letos prvič tudi v Velenju, ki ga v prihodnje želijo vključiti v festival. Organizacija festivala je zahteven projekt, še posebej v časih, ko je težje kot kadarkoli prej zbrati osnovna sredstva. Cilj društva je, da omogoči nastop vsaj petim skupinam, saj bo festival le tako ohranil mesto na CI-OFF-ovem seznamu folklornih festivalov, kar jih uvršča med prireditve na visoki organizacijski ravni. Začetek festivala bo 8. septembra. Odprtje festivala v Celju bo pri Vodnem stolpu in v Žalcu pri stra-žnem. Končal se bo 14. septembra z gala koncertom v Žalcu oziroma 15. septembra v Celju. ŠO, foto: BOJAN PEVEC Utrinki s festivala pred tremi leti 12 SPORT NOVI TEDNIK Strelske vaje za nedeljsko zmago proti Muri? V rumeno-modrem dresu odslej tudi naveza Ivanović - Tomažič Šeruga Nogometaši Celja so se v sklopu priprav na nedeljsko tekmo 5. kroga 1. SNL proti Muri pomerili na prijateljskem srečanju. S prepričljivih 11:0 so slavili na gostovanju pri Korotanu. V ekipi sta tudi dva nova člana NK Celje. Celjani so se na Prevaljah pomerili z nasprotnikom, ki tekmuje v Medobčinski nogometni zvezi (MNZ) Maribor, zato je bila razlika več kot očitna, a cilj varovancev trenerja Marijana Pušnika je bil prikazati pravi pristop. »Veseli me odnos mojih fantov do igre. Ni pomembno, kakšna je bila razlika v kvaliteti, saj je bila več kot očitna, ko smo igrali z ekipo v MNZ, toda poudaril bi gostoljubje domačega vodstva in ekipe. Fantje so bili strelsko zelo učinkoviti, najpomembnejši pa je bil odnos. Žoga je potovala hitro, fantje pa vse bolj in bolj razumejo, za kaj gre v nogometu. To me veseli. Upam, da bo tako tudi v prihodnje. Se pa na vseh segmentih v klubu stanje izboljšuje. To je dober pokazatelj za naprej, za celotno sezono,« je Damjan Romih je Celje zamenjal za Krško. (Foto: GrupA) v uvodu pogovora dejal Marijan Pušnik, ki se je zatem že ozrl proti nedeljski domači tekmi, ko bo njegovo moštvo naskakovalo nove točke. »Nič ne bom obljubljal. Vesel bi bil, če bi fantje ponovili trud, ki so ga pokazali na pretekli tekmi v Novi Gorici. Rezultat je odvisen od nasprotnika. Mura je zelo dobra ekipa. Njen rezultat v Evropi pove vse. Mi se bomo potrudili, da odigramo čim bolje in da osvojimo točke.« Celjani pred 5. krogom skupaj s Koprčani zasedajo drugo mesto. Vknji-žili so osem točk, še vedno pa ostajajo neporaženi. Glavni sodnik nedeljskega obračuna v Areni Petrol bo Damir Skomina. »Grofje« z novima obrazoma Trener Pušnik bo imel odslej na voljo dva nova igralca, ki sta postala člana prve ekipe NK Celje. Prvi je 23-letni napadalec Nikola Ivanović, ki prihaja iz Beograda, nazadnje je igral za Čukarički. Drugi je 26-letni vezist David Tomažič Šeruga. V prejšnji sezoni je nosil dres Nafte iz Lendave. Romih pustil velik pečat Lanski glavni trener članske ekipe in dosedanji pomočnik Marijana Pušnika, Damjan Romih, je postal trener prve ekipe Krškega. Slovo je bilo čustveno. V pretekli sezoni je Romih s člansko ekipo in s preostalim strokovnim štabom opravil herojsko delo. V neverjetno težkih razmerah je izvlekel maksimum. Predčasni obstanek v ligi in tudi finale pokalnega tekmovanja ter kvalifikacije za WWW.CINKARNA.SI CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje David Tomažič Šeruga je pred prihodom v Celje igral za Nafto, še prej za grški Patrasu, Rudar in Maribor. Ligo Europa. »Ponudba mi je predstavljala velik osebni izziv, saj bom znova lahko deloval kot samostojni trener članske ekipe. Zahvaljujem se vodstvu nK Celje. Še posebej trenerju Marijanu Pušniku in športnemu direktorju Ambrožu Krajncu, ki sta razumela mojo željo po novem izzivu, čeprav se zavedam, da sem s tem povzročil nemalo težav. Morda pa se kdaj znova srečamo in sodelelujemo,« je v uradni izjavi za javnost dejal Damjan Romih, ki je Nikola Ivanović je na prijateljski tekmi s Korotanom dosegel štiri gole. sprva NK Celje zaprosil, če mu dovoli pogovore o morebitnem sodelovanju z NK Krško. »Glede na to, da je bil v našem klubu venomer odgovoren, lojalen, smo mu to dovolili, čeprav se zavedamo, da njegov odhod pomeni veliko izgubo v strokovnem štabu, ki se je od prvega dne skupnega sodelovanja odlično ujel pri svojem delovanju,« so sporočili iz celjskega kluba. MITJA KNEZ Foto: MK Urška Žolnir je na prizorišče sprejema prišla tako, kot se spodobi - s kočijo. Bojan Šrot: »Fabi je živa legenda« Marjan Fabjan: »Zaspal sem na turističnem avtobusu in od ogleda nisem imel nič« Bojan Šrot je Urški Žolnir ob priznanju podelil še kelih cesarice Barbare. KRATKO Celjski judoisti, ki so se v nedeljo vrnili z olimpijskih iger, so bili deležni še enega izmed bučnih sprejemov. Množica ljudi jih je tokrat pričakala na Lopati, kjer je judoiste in prisotne nagovoril župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Celjski župan Bojan Šrot je s priznanjem in kelihom cesarice Barbare čestital dobitnici zlate olimpijske medalje, judoistki, članici Judo kluba Z' dežele Sankaku, Urški Žolnir. Priznanja so prejeli tudi ostali člani celjskega kluba na čelu s trenerjem Marjanom Fabjanom. Slednji je po sprejemu dejal: »Počitek? Ne, ne. Naspal se zagotovo še nisem. V noči, ko smo se vrnili, sem spal le tri ure. Ponavadi malce zaspim tudi popoldne, a tokrat nisem uspel. Novi izzivi pa so pred vrati.« Težko je bilo v enem stavku strniti lep sprejem in odlično vzdušje. »Občutki so fenomenalni. Enkratno je videti toliko ljudi. Mislil sem, da smo velika družina v klubu, kjer nas je 360, od najstarejših pa do najmlajših tekmovalcev. Zdaj vidim, da je teh, ki nam privoščijo zmagovati, nas vzpodbujajo, še veliko, veliko več. To sta celotno Celje, Slovenija ... Zelo sem vesel,« je dodal Fabi. Si je iz Londona morda zapomnil kakšen zanimiv trenutek ali anekdoto? »Lepo je bilo, ko so nas v Londonu pričakali vsi naši špor- tniki in nam čestitali. Anekdota? Ni bilo časa, da bi se kam odpravil na izlet ali kaj podobnega. Sem pa bil en dan na ogledu in sem zaspal na turističnem avtobusu in od tega nisem imel nič ...« Bojan Šrot je pripomnil: »Uspeh Urške je izjemen, še vedno pa sem jezen zaradi nekaterih sodniških odločitev pri Rokiju Drakšiču in Luciji Polavder, vendar pa takšen je šport, takšno je življenje. Slednje gre naprej. Zdaj že gledamo proti naslednji olimpijadi. Verjamem, da nas bodo judoisti tudi v prihodnje razveseljevali na tekmah svetovnega pokala ter na evropskih in svetovnih prvenstvih.« Uspeh Žolnirjeve je za klub, Celje in celotno Slovenijo nekaj izjemnega, meni Šrot in poudarja, da je Lopata središče slovenskega juda in s Celjem dobro zasidrana na svetovnem judo zemljevidu. »Marjan Fabjan je živa legenda. Dobro ga poznam. Je trener z najvišjim trenerskim nazivom v Evropi. K njemu na oglede hodijo tudi japonski trenerji. Na Lopati se trdo in odlično trenira. To je razlog za uspehe ter zato, da si judoisti iz celotnega sveta Lopato pogosto izberejo kot kraj za priprave. Verjetno tudi malce >šnofajo< za Fabijevimi prijemi,« je zaključil župan. MITJA KNEZ Foto: TimE Mozirje: Do jutri bo gostilo že tradicionalni zadnji turnir letošnje serije v odbojki na mivki Slovenian Beach Tour, na katerem bodo nastopili vsi najboljši slovenski odbojkarji in odbojkarice. Med njimi bodo tudi zanimive dvojice iz Egipta, z Mauriti-usa, iz Avstrije, Nemčije, s Slovaške, Češke in Hrvaške Laško: Laški košarkarji so se začeli pripravljati na novo sezono. Uvodni trening je vodil kondicijski trener Pavli »Paco« Ojsteršek. Med prisotnimi ni bilo udeležencev evropskega prvenstva za mlajše člane (Jaka Brodnik, Žiga Dimec, Miha Lapornik in Alen Omić), ki se bodo soigralcem priključili v ponedeljek. V sredo se bo pridružil še trener Miloš Šporar, ki je izbrano vrsto Slovenije vodil na evropskem prvenstvu za kadete. Šentjur: Tadej Ferme, Anže Pelc in Ivan Držič bodo še naprej nosili dres Košarkarskega kluba Tajfun iz Šentjurja. Z vodilnimi v klubu so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Pridružil se jim je novinec Mike Venezia. Branilec prihaja iz ZDA. V Šentjur pa se s Polzele vrača Stanko Sebič. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 11. 8. NOGOMET 1. SNL, 5. krog: Luka Koper - Rudar (20.30). 2. SNL, 2. krog: Dravinja - Šmartno 1928, Dob - Šampion (17.30). Nedelja, 12. 8. NOGOMET 1. SNL, 5. krog: Celje - Mura 05 (18). Ratejeva včeraj zvečer po presenečenje Metalka kopja, članica celjskega Kladivarja Martina Ratej, ki je uspešno opravila s kvalifikacijami, se je včeraj zvečer v Londonu borila za olimpijsko medaljo. Najboljša slovenska atletinja se je v finale prebila z izidom 63,60 metra. V finalu ni imela česa za izgubiti. Po kvalifikacijskem nastopu je Konjičanka Martina Ratej dejala: »Malo me je zaskrbelo ob neuspešnem prvem metu. Ne vem, morda je bila prisotna trema, nervoza. Na hitro sem pomislila, da se bo ponovila nesrečna zgodba iz Helsinkov. Drugi met sem opravila po navodilih trenerja, bila sem mirnejša in osredotočena na tehniko.« In kakšen je bil cilj pred finalom? »Moj cilj je, da dam vse od sebe. Kaj se bo zgodilo, ne vem, ampak zagotovo se bom potrudila, da bo čim bolje. Pred odhodom v London sem si rekla, da je bil začetek sezone dober, pa naj bo takšen še konec. Prvi cilj v finalu je priti med osmerico, tako da bom šla že v prvem poskusu >na polno<, nič se ne bom >šparala<. Želim si šest metov, med njimi enega najboljšega. Super bi bilo, če bo najboljši v karieri, zadovoljna pa bi bila tudi, če bi bil najboljši letos,« je pripomnila Martina Ratej, ki je s trenerjem Andrejem Hajn-škom lovila morebitno presenečenje. O razpletu bomo poročali v naslednji številki Novega tednika. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Martina Ratej CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje Robert Kučer je bil nepremagljiv v kategoriji otrok. Žiga Mlakar v eni od nevsakdanjih akcij Kokšarov se je vrnil »domov« Nova sezona bo njegova zadnja, napoveduje V ospredju brata Kučer V Lipici se je odvijalo državno prvenstvo v konjeniški disciplini preskakovanje ovir. Žalčan Robert Kučer je državni prvak v kategoriji otrok. Lipica je bila srečen kraj za brata Kučer. Robert je v kategoriji otrok s konjem Corneto pometel z vso konkurenco. Na oder za zmagovalce se je povzpel tudi Martin Kučer. S konjem Lesoto je v mladinski kategoriji zasedel drugo mesto. MITJA KNEZ Rokometaši Celja Pivovarne Laško so odigrali drugo pripravljalno tekmo. V Zlatorogu so z 29:27 premagali ruske Cehovske medvede, ki so se mudili na pripravah na Rogli. Med njimi tudi legendarni Edi Kokšarov. Zasedba Vladana Matića se je prvič predstavila domačemu občinstvu. Rusi so bili večji del tekme v prednosti, gostitelji pa so do prvega vodstva po golu Luke Žvižeja prišli v 50. minuti. Zatem so povedli za tri gole, prednost pa vse do konca zadržali v svojih rokah in na koncu slavili z 29:27. Z osmimi goli je bil najučinkovitejši Borut Mačkovšek, ki je o trenutni pripravljenosti dejal: »Zmagali smo, vendar to nič ne pomeni. To je pripravljalni del. Bila je dobra trening tekma. Še veliko moramo popraviti, predvsem v obrambi ter tudi v napadu. Igra še ni takšna, kot si želimo, zato bo treba izkoristiti naslednje prijateljske tekme, da popravimo napake in se dokončno uigramo pred začetkom nove sezone.« Celjane danes čaka nova pripravljalna tekma. Tako kot na prvi tekmi bo nasprotnik madžarski FTC Pler, ki so ga »pivovarji« v uvodu priprav premagali z 32:30. Tudi ta tekma bo v dvorani Zlatorog (18.00). Sveta trojica Ruska ekipa ima v svojih vrstah kar tri nekdanje igralce Celja. Edija Kokša-rova, Sergeja Harboka in Richarda Stochla. Navijači Florijani so »sveto trojico« lepo sprejeli. Ljubljenec celjskega občinstva Edi Kokšarov je dejal: »Ko se po letu dni vrneš v Slovenijo, so občutki zelo lepi. Lepo se je bilo znova muditi v dvorani, kjer sem igral praktično celotno rokometno kariero. Tukaj Edija Kokšarova so bili vsi zelo veseli. Navijači Florijani so mu kar nekajkrat skandirali: »Edo, Edo ...« Na sliki ob njem Rudi Čajevec in Vladan Matić sem pustil velik pečat, ko sem dal Celju zares veliko. Tokratna tekma je bila prijateljskega pomena in vesel sem, da so me navijači tako lepo sprejeli.« Rusi so bili na pripravah na Rogli. »Tudi jaz sem pripomogel k temu, da smo prišli na Roglo,« je dodal Kokšarov in nadaljeval: »S Cehovskimi medvedi se v tem trenutku mirno pripravljamo na sezono, ko pridno treniramo. Pred nami sta dva turnirja. Do- bro se je treba pripraviti do začetka sezone. V ligi prvakov želimo dobro odigrati skupinski del in se uvrstiti naprej.« In kako dolgo bo Edi še profesionalno igral rokomet? »Jaz sem se že odločil. Mislim, da bo to zadnja sezona. Odigral bom še tako, kot znam, profesionalno, za naprej pa bom videl, kaj in kako,« je odločno zaključil Kokšarov. MITJA KNEZ Foto: SHERPA CINKARNA Praznični utrip po lučko Letos pripravljajo že 43. lučki dan. V minulih dneh se je zvrstilo že kar nekaj športnih in kulturnih prireditev. Današnji petek oblikujejo teniški turnir, ob 16. uri bodo pri Žagerskem mlinu odprli tematsko gozdno pot. Nato vabijo na vaške igre ter seveda na večerni rok žur. Jutrišnji dan bo minil v obračunih v malem nogometu, ob 11. uri bo prikaz mletja moke, ob 13. uri pa »vlcersko« tekmovanje. Gozdnim delavcem se bodo v obračunih pridružili še prevozniki lesa. Popoldne med drugim vabijo na upokojenski golaž ali lovsko sveto mašo, zvečer pa bo slavnostna seja, na kateri bodo proslavili praznik Občine Luče. Dolina, ki je kot kraj imenovana Podvolovljek. Kot vas se Luče v pisnih virih prvikrat pojavijo leta 1241, kot sedež urada gornje-grajske samostanske gospo-ščine pa leta 1426 v urbarju benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Kot občina so Luče prvič omenjene leta 1593. Današnja občina je bila ustanovljena konec leta 1994, ko je iz nekdanje skupne mozirske občine nastalo več novih občin. Lučani so nekoč sloveli kot odlični gozdarji ali po domače »vlcarji«, posebej pa so sloveli tako imenovani »rižmojstri«, ki so skrbeli za spravljanje hlodovine v dolino po strmih drčah ali »rižah«. V preteklosti je k preživetju pripomogel tudi bogat ulov rib iz potoka Lučnica, ki so jih ženske v posodah v koših na hrbtu nosile vse do Ljubljane. Tega se Lučani spominjajo tudi v svojem grbu, kar nekaj tega preteklega življenjskega utripa pa obujajo na tradicionalni turistični prireditvi Lučki dan. Ki se tradicionalno, kako drugače, raztegne skoraj na cel teden. Po nedeljski budnici, zvokih pritrkovalcev in streljanju Iz teh krajev je doma Blaž Arnič, samorastniški skladatelj, ki je v slovenski glasbi pustil neizbrisen pečat. Med zgodovinskimi kulturnimi spomeniki ima večji pomen farna cerkev sv. Lovrenca, prvič omenjena leta 1426. z možnarji se bo osrednja prireditev Od štanta do štan-ta začela ob 12.30. Kot je v navadi, bodo Lučani na svojih »štantih« prikazali veliko zanimivih utrinkov iz nekdanjega življenja v eni najlepših alpskih vasic, seveda pa se ne bodo izognili niti vsakdanjiku domačinov v Lučah. Ob 14. uri bo tako prikaz lovskega krsta, dan se bo končal z nogometno tekmo med suhimi in debelimi, pa še kaj bi se našlo na obsežnem seznamu prireditev, s katerimi bodo počastili 52. lučki dan. V občini niso bili nikoli pretirano radodarni s priznanji. Letos bodo z zlato plaketo nagradili Prostovoljno gasilsko društvo Luče, ki praznuje sto let. Priznanje občine bosta prejela Čebelarsko društvo Luče ter učenka Glasbene šole Nazarje, izjemno uspešna flavtistka Manja Punčur. Moka iz Žagerskega mlina Streljaj pred cerkvijo sv. Antona Puščavnika sameva Žagerski mlin, edini še delujoči mlin na vodni pogon v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline. Mlin je danes v lasti občine, z njim pa upravlja Turistično društvo Pod-volovljek, je razložil zgovorni »dežurni mlinar« Franc Robnik. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo samo v Lučah in bližnjih zaselkih več kot dvajset, a žal zaradi elektrifikacije in tehničnega napredka ti mlini niso bili več ekonomsko upravičeni, zato so propadli. Veliko zaslug za propad je imel politični sistem, ki je prikazoval te in podobne objekte kot nepotrebno navlako. Z leti se je takšna miselnost prijela tudi ljudi. Skratka, kar nista uničila čas in oblast, so pomagali pospraviti in uničiti lastniki sami. Žagerski mlin je bil v kataster zaveden že v času Marije Terezije, torej je star vsaj 250 let. Dokončno ga je uničila povodenj leta 1990, šest let kasneje pa ga je obnovil Jože Kaker. »Princip delovanja je enak kot pred stoletji. Voda poganja mlinsko kolo, ki preko lesenih zobniških prenosov vrti par črnih kamnov. Manjša težava, hkrati pa zanimivost tega mlina je, da se ne vrti ves čas enakomerno, saj količina vode niha. Približno vsaki dve minuti se količina vode zmanjša oziroma poveča, kar povzroči spremembo hitrosti obratov. Ta sprememba je občasna, obratuje skoraj vse leto, izjema so le izredno sušna obdobja in daljša izredno mrzla zimska obdobja, ko led oklene kolo ter žlebove,« je razložil Robnik. Očitno pa se suša odraža tudi v teh koncih. Mlinsko kolo zaradi pomanjkanja vode vse pogosteje miruje. No, s skupnimi močmi (družina italijanskih turistov z navijanjem, mlinar in moja malenkost, ki je bolj skrbela za fotoaparat) smo v nedeljo le slišali zven mlinskih kamnov. Potep po dolini Podvolovljek Franc Robnik Pred praznikom Občine Luče smo se ustavili v vasici Podvolovljek, ki je razloženo naselje večinoma dolinskih domačij. Razteza se ob Luč-nici nad njenim sotočjem z Lučko Belo in ob potoku Br-ložnica. Na desni strani Luč-nice sega do gozdnate tesni nad kmetijo Pogorevčnik. Celotna dolina Podvolovlje-ka je dolga šest kilometrov in je alpskega nastanka. Izoblikovali so jo ledenik z Dle-skovške planote, Lučnica ter Lučka Bela. To je nenaseljena ledeniška dolina, ki sega globoko v osrčje Savinjskih Alp in je proglašena za ornitološki rezervat. Gre za eno zadnjih neokrnjenih naravnih zavetišč, ki ga turisti še niso množično odkrili. O tem priča tudi podatek, da v dolini najdemo tudi gnezdišče sokola selca, ki v Evropi ni več pogosto. Sicer celotno območje ponuja možnosti za številne krajše in daljše izlete do planin in na vrhove, veliko znamenitosti pa je tudi nižje (mlin, slapovi, soteske in ozke samotne doline). Podobno kot druge okoliške zaselke v lučki občini tudi Podvolovljek sestavljajo samotne kmetije na strmih pobočjih. Ljudje na tem območju že stoletja živijo in delajo z naravo - pomemben dejavnik in soustvarjalec okolja je kmetijstvo. Dostop do Podvolovljeka je možen iz Zgornje Savinjske doline preko središča Luč, obnovljena pa je tudi cestna povezava, ki Podvolovljek čez prelaz Volovljek (1029 metrov nadmorske višine) povezuje s Kamnikom. Domačini radi povedo, da je to najbližja vez Zgornje Savinjske doline z Ljubljano. Tudi po zaslugi te ceste se je dolina odprla in postala bistveno bolj živahna kot v preteklosti. V kraju, ki ima v lučki fari edino podružnično cerkev, je bila nekdaj tudi šola. Ukinili so jo v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Danes domačini v šali rečejo, da bodo znova lahko imeli svojo šolo. Razlog je preprost - v Podvolovljeku je ogromno mladih, kar dokazuje, da ima kraj precejšnjo perspektivo. Seveda v teh kriznih časih ne razmišljajo resno o svoji šoli. Med najbolj dejavnimi društvi je tamkajšnje turistično društvo, ki so ga prevzeli mladi. Ti za kraj in v kraju pripravljajo več prireditev, znan pa je tudi običaj, imenovan »ražnj«. V zimskih mesecih domačinke po domovih pobirajo prekaje-no meso, potem pa tako vemo, kaj sledi. V teh dneh je živahno že ob samem vstopu v dolino Bele, ki znova gosti tabore mladih planincev iz različnih krajev oziroma različnih planinskih društev po Sloveniji. Mladi planinci v taboru poleg izletov spoznavajo različne planinske teme (plezanje, vozli, orientacija), seveda pa ne manjkajo družabni dogodki, ki so stalnica taborov - taborni ogenj, športne aktivnosti in tabori-jada. Žal je bil v nedeljskih dopoldanskih urah tabor prazen, saj so se mladi planinci odpravili na enega od svojih potepov. Podobno svetujemo tudi bralcem. URŠKA SELIŠNIK V zgornjem delu doline Podvolovljek je cerkev sv. Antona Puščavnika, ki je prvič omenjena v virih iz leta 1631. Cerkev ima ladjo s podloženim zvonikom in štirioglatim prezbiterijem. V zadnjih letih je bila cerkev temeljito obnovljena. Naredili so streho iz macesnovih skodel, obnovili križev pot in restavrirali slike. Po vrvi na štrbunk v vodo Ena večjih zanimivosti v dolini je slap Cuc, kjer bo v času Lučkega dneva še posebej privlačno t. i. soteska-nje, ki ga izvaja društvo Avantura. Slap je približno 200 višinskih metrov visok kanjon, ki je sestavljen iz več krajših vertikalnih skokov. Je zelo zanimiv kanjon, v katerem ne manjka adrenalinskih spustov po vrvi. Do začetka kanjona se obiskovalci pripeljejo z avtomobilom, nato jih čaka 45 minut dolg dostop po lepo urejeni in zanimivi planinski poti, ki pripelje ravno do vstopa v kanjon. Soteskanje z dostopom vred traja od 2 do 3 ure, izvaja pa se v skupinah od 2 do 8 ljudi. Kot pravijo v društvu, sami poskrbijo za potrebno opremo, navdušence za spust po vrvi ter dričanje v vodo pa z akcijskimi cenami (35 evrov) še posebej vabijo v soboto. Rada dela z ljudmi in zanje »Za kmetico je splošna razgledanost dandanes zelo pomembna,« poudarja Stanislava Macuh iz Draže vasi, ena od letošnjih prejemnikov občinskih priznanj »Ženska mora biti dejavna tudi zunaj domačega ognjišča, saj je del širše družbe,« poudarja Stanislava Macuh, prizadevna kmetica iz Draže vasi, ki so ji namenili eno od letošnjih priznanj Občine Slovenske Konjice. V domačih krajih poznajo vsestransko kmetico po delu v krajevni skupnosti, kot predsednico medobčinskega društva kmetic, članico župnijskega pastoralnega sveta, cerkveno pevko, kot gospodinjo daleč znane turistične Čerjakove gorce ... Najbolj jo poznajo po delu v Krajevni skupnosti Draža vas, kjer je v tem mandatu članica sveta KS, drugače sodeluje vsaj dve desetletji. »Kar samo delo me je pritegnilo, saj rada delam z ljudmi ter zanje,« je povedala med našim obiskom v Čerjakovi gorci na vinogradniškem območju Žičke gorce, kjer je gospodinja. »Draža vas je napredni kraj, nekaj po kmetijski plati, nekaj z velikimi podjetniki. In komunalna infrastruktura je dobro urejena, bolj kot bi človek pričakoval v takšni vasi,« je razmišljala Macuhova, ki si je kot dekle v domači Draži vasi želela ostati. To se ji je nato uresničilo in vesela je, da je tako. V kraju, ki je ob avtocestnem priključku Tepanje, Macuhova vseeno nekaj le pogreša. »Primanjkuje druženja ljudi. Ko nekaj organiziramo, je ljudi za sodelovanje treba prositi. Ko se nato vključijo v delo, seveda dobro steče,« ugotavlja marsikdaj. Stanislava Macuh je seveda komunikativna oseba, z organizacijskimi sposobnostmi. V kraju jo poznajo po udejstvo- Stanislava Macuh v domačem vinogradu, pri Čerjakovi gorci, kot je Macuhovo hišno ime. Na domači vinogradniški kmetiji se ukvarja s turistično dopolnilno dejavnostjo. vanju na različnih področjih, od njenih poslovilnih nagovorov ob zadnjih slovesih od občanov na pokopališču vse do najbolj veselih dogodkov, na primer po igranju v skečih. Današnje kmetice Četrto leto vodi Društvo kmetic Zarja, ki povezuje kmetice in njihove privrženke iz občin Slovenske Konjice ter Zreče. »Za marsikatero kmetico je to priložnost, da se umakne od domačega štedilnika in se »Danes je to, da je kmetica splošno razgledana, zelo pomembno, saj ni več kot včasih, ko so rekli, da če se ne bo kdo v šoli učil, bo moral postati kmet. Za preživetje na kmetijah je pomembna splošna razgledanost,« poudarja predsednica kmetic. Na današnji kmetiji je na primer že toliko vodenja evidenc, da bi človek skoraj potreboval računovodsko znanje. »Na kmetiji si v eni osebi gospodinja, kmetica in nekakšna direktorica,« ugotavlja vedno znova. udeležuje različnih predavanj ter delavnic. Tudi tiste, ki niso kmetice, so v tem društvu našle svoje zatočišče in se dobro počutijo,« je zadovoljna z društvom Macuhova, ki je kot članica vključena že desetletje in pol. Za sto petdeset članic pripravljajo poleg predavanj in delavnic različne prireditve, tečaje, ekskurzije, izlete ... Letos so bile tako med drugim na ekskurziji v Beogradu ter na vinogradniškem območju bližnje Vojvodine. Za kmetice je vsekakor pomembno medsebojno druženje ter prav tako izobraževanje. Zvestoba narečju Stanislava Macuh, ki je po izobrazbi kmetijska tehnica, se doma ukvarja tudi z dopolnilno, turistično dejavnostjo na kmetiji, kjer je kljub ukvarjanju z živinorejo glavni vir prihodkov vinogradništvo. V okviru kmečkega turizma so domačo »gorco«, staro dvesto let, zato pred desetletjem povečali in lepo uredili za pogostitev skupin. Vsi domači seveda ne morejo živeti samo od dejavnosti kmetije in soprog Tone je zato zaposlen kot vzdrževalec in voznik v podjetju za vzdrževanje cest, eden od sinov si je že ustvaril družino in se odselil, mlajši sin je študent gostinstva v Mariboru. Stanislava Macuh ima tako že dva vnuka. Še bi lahko naštevali o prizadevnosti občinske nagrajenke iz Draže vasi, ki poleg vsega naštetega deluje še v Turističnem društvu Žička gorca ter v Prosvetnem društvu Franceta Prešerna Žiče, pri gasilcih je podporna članica. Ob različnih slovesnejših priložnostih po občini med drugim postreže s posebej okusno ocvirkov-ko iz svoje peči, to je z ocvirki posuto pogačo, ki je ob vinski kapljici skoraj nepogrešljiva. Poznajo jo še po nečem, po doslednem govoru v domačem narečju, tudi ko sta v Slovenskih Konjicah uradna naznanitev trgatve ali martinovanje. Zvestobo domačemu narečju zavestno prenaša na svoja vnuka, tudi stare izraze: »Knjižne slovenščine se bodo otroci zagotovo tudi naučili.« BRANE JERANKO ZVESTI NAROČNIKI Upokojena učiteljica še vedno aktivna Julijana Golob zvesta Novemu tedniku vse od začetkov Osemdesetletna upokojena učiteljica Julijana Golob z Vranskega prebira Novi tednik že vrsto let, saj ga je njen oče naročil takoj po drugi svetovni vojni. Novi tednik jo je tako spremljal že v mladih letih, ki jih je preživela ob Slivniškem jezeru. V časopisu še vedno najraje prebere vesele novice, in sicer na zadnji strani pogleda, kdo se je poročil, ter se nasmeji ob šalah. Pogreša pa podlistke, ki jih je nekoč še tako rada prebirala. Po končanem učiteljišču v Celju leta 1954 je prvo službo dobila v Topolšici pri Šoštanju. »To je bil čas, ko so službe čakale na nas in ne mladi na njih,« se spominja Julijana Golob, ki je po pol leta poučevanja v Topolši-ci nadaljevala svojo kariero razredne učiteljice v Vinski Gori ter kasneje v Andražu nad Polzelo, kjer je ostala štiri leta. Glede na to, da je poučevala v podružničnih šolah, je imela v razredu zelo malo učencev, ki so bili tudi veliko bolj delavni kot danes. Ves čas se je rada vračala v rodno vas Rakitovec. Še danes se dobro spominja, kako je pešačila oziroma kasneje kolesarila iz Andraža vse tja do polzelske železniške postaje, od koder se je nato z vlakom peljala do Celja in od tam pot nadaljevala proti Šentjurju. Že od nekdaj je rada v roke vzela dobro čtivo, ki ji čas krajša še danes. Ljubezen do jezika je bila tako velika, da je kljub izobrazbi in službi izredno doštudirala še slovenščino in srbohrvaščino. »Nekoč je bil pouk tudi ob sobotah. Na fakulteti v Ljubljani, kamor sem se vozila z avtobusom, Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Špela Ožir je obiskala našo zvesto naročnico v občini Vransko. smo tako v okviru izrednega študija imeli predavanja kar ob sobotah popoldne.« Plemenito preživljanje prostega časa Sokrajani Vranšani jo poznajo kot dolgoletno učiteljico slovenščine in srbohrvaščine. Upokojila se je po petintridesetih letih delovne dobe leta 1989. Na obdobje poučevanja ima lepe spomine. Še danes rada v roke vzame Finžgarja, enako tudi Cankarja, čigar dela je še tako rada prebirala učencem. Z društvom slavistov je prečesala tako rekoč vso Evropo, od Poljske, Nemčije do Balkana. Za enega njenih nepozabnih izletov se mora zahvaliti tudi ekipi Novega tednika, s katero se je zabavala na izletu Sto kmečkih žensk Naročnica Julijana Golob z Vranskega na morje. Pri osemdesetih letih pa se rada, kot pravi, na izlet poda z društvom upokojencev in društvom upokojenih učiteljev: »Seveda to niso večdnevna potovanja, ampak enodnevni izleti po Sloveniji.« Julijana Golob živi v središču Vranskega, streljaj od Zavoda sv. Rafaela Vransko, kjer nesebično pomaga oskr- bovancem. Dvakrat na dan se v času kosila in večerje odpravi v dom starejših občanov: »Malo poklepetamo, se nasmejimo in čas mine hitreje.« ŠO M ■ V ■ ■ ■■ ■■■ Bivši in prihodnji Ugibanja o zamenjavah v vrhu slovenske policije niso od včeraj. Koliko podlage imajo natolcevanja, da naj bi do končnega razhajanja v strokovnih pogledih o prihodnjem delovanju policije piko na i postavila zadeva Vodušek, tudi ni uradno potrjeno. Tako notranji minister dr. Vinko Gorenak kot »odstopljeni« šef policije Janko Goršek naj bi se dogovorila, da o podrobnostih razhajanj ne bosta javno razpredala. O Gorškovem nasledniku Karolu Turku bosta imela zadnjo besedo še minister in vlada, menda pa presenečenj pri imenovanju za novega generalnega direktorja policije naj ne bi bilo. Je pa javna skrivnost, da naj bi bil Goršek po svetovnem nazoru bliže levi opciji, predvsem LDS, medtem ko naj bi bil Turk bolj naklonjen desnemu političnemu polu na čelu s SDS. In kdo sta Janko Goršek ter Karol Turk z naše, bolj celjske perspektive? Zvest policiji Glasen nasprotnik varčevanja v policiji Janko Goršek, 47-letni specialist kriminalističnega preiskovanja, je zapisan delu v policiji in zagotavlja, da bo tudi po odstopu ostajl v policijskih vodah. Kariero je večinoma gradil v Celju in bil pred prevzemom funkcije generalnega direktorja slovenske policije direktor celjske policijske uprave. Goršek je kot kriminalist najprej deset let delal v skupini za krvne in seksualne delikte, nekaj let je vodil skupino za ekstremno nasilje in terorizem, zatem je postal vodja Oddelka za organiziran kriminal v Uradu kriminalistične policije na Policijski upravi Celje. Bil je tudi vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Celje, z Generalno policijsko upravo pa se je prvič srečal kot tamkajšnji vodja Oddelka za premoženjsko kriminaliteto. Le s težavo ga je Kresalo-va »spravila« v prestolnico, v intervjuju za naš časopis februarja 2009 je povedal, da je delovno mesto sprejel predvsem zato, ker verjame, da se stvari dajo spremeniti na bolje. Čeprav odločitve danes ne obžaluje, je po prevzemu novega delovnega mesta priznal, da pogreša Celje. »Ko stopim v pisarno, ni obrazov, ki sem jih vsak dan videval. Vsak stik s celjskega konca mi pomeni pozitivno motivacijo, takrat namreč vem, da se splača truditi,« nam je zaupal. V očeh celjskih policistov večinoma dobro zapisan Goršek je bil med celjskimi sodelavci zelo cenjen. Policisti pravijo, da je eden redkih na vodstvenih položajih, ki delo policistov, predvsem tistih na terenu, tudi resnično pozna. Veliko pozornosti je kot direktor celjske policijske uprave in strasten motorist posvečal varnosti v prometu, tako ga je bilo mogoče marsikdaj opaziti na različnih preventivnih akcijah, številni pa mu v dobro štejejo tudi to, da si je znal vzeti čas za sočloveka. Tudi to pravijo, da so ga le malokdaj videli zelo razburjenega in s pov-zdignjenim glasom. Celjski sodelavci ga opisujejo kot preprostega in načelnega, a morda včasih pri izjavah, predvsem ko je treba koga okrcati, malce preveč previdnega in premalo drznega. Kot generalni direktor slovenske policije je požel tudi nekaj kritik svojih nekdanjih sodelavcev zaradi preveč mlačnih reakcij v določenih odmevnih primerih. Kje bo po oktobru Goršek nadaljeval svojo poklicno pot in ali se morda vrača v Celje, nam ni uspelo izvedeti. Goršek je namreč dejal, da dodatnih izjav ne daje. AD,foto: Marko Mazej (arhiv NT) Policijska kariera 52-le-tnega mag. Karola Turka, ki ga Goršek predlaga za svojega naslednika, se je začela leta 1986, prav tako pa je tesno povezana s Celjem in okolico. Bil je vodja varnostnega okoliša na Policijski postaji Žalec, kjer je bil kasneje tudi komandir. Izkušnje je prav tako nabiral kot komandir Policijskega oddelka Ljubno ob Savinji, komandir Policijske postaje Mozirje in komandir Policijske postaje Celje. Vodstvenih izkušenj mu zagotovo ne manjka, saj je bil med drugim še vodja oddelka za splošno kriminaliteto v uradu kriminalistične policije in vodja sektorja uniformirane policije na Policijski upravi Celje. Leta 2007 je kot direktor Policijske uprave Maribor malce pokukal v štajersko prestolnico, po odhodu Gorška s celjske policijske uprave pa je prevzel njegovo mesto direktorja. Letos je postal še njegov namestnik na Generalni policijski upravi. Načelen in človek z avtoriteto Turk med celjskimi policisti ni bil tako priljubljen kot Goršek, verjetno zaradi svojega bolj ostrega nastopa. Pravijo, da je izredno avtoritativen, prav to pa mu je, kot priznavajo mnogi, pomagalo doseči marsikateri zastavljen cilj. Še to je mogoče slišati, da je »težek« pogajalec, a mož beseda ter načelen človek, ki je zelo dosleden predvsem pri preiskovanju kriminala. Turk je sicer znan tudi kot oseba brez dlake na jeziku. Je eden najglasnejših nasprotnikov varčevanja v policiji in če bo postal novi generalni direktor slovenske policije, bodo številne oči zagotovo uprte prav v to področje. Večkrat je sicer tudi poudaril, da so plače policistov prenizke, a pravi, da v času recesije ne gre pričakovati povišice. Karol Turk nam je dejal, da, dokler stvari ne postanejo uradne, ne želi komentirati morebitnega prevzema funkcije generalnega direktorja policije, poznavalci pa trdijo, da ima Žalčan precejšnjo podporo ministra Gorenaka in celotne stranke SDS. Turk je sicer že pred časom izpolnil pogoje za upokojitev, a meni, da lahko človek z izkušnjami in življenjsko energijo še kako veliko pripomore k uspešnemu delu policije. AD Foto: GrupA (arhiv NT) Ostajata v priporu? V nedeljo se bo iztekel pripor novinarju in lastniku Info TV Vladimirju Vodušku in Stanislavu Gabercu, ki sta osumljenja izsiljevanja. Celjsko okrožno državno tožilstvo je pred dnevi predlagalo podaljšanje pripora. Kot nam je povedal vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl, tožilstvo predlaga podaljšanje pripora iz istega razloga, kot je predlagalo pripor, in sicer zaradi suma možnosti ponovitve kaznivega dejanja. Kot je znano, sta Vodušek in Gaberc osumljena izsiljevanja vodstev podjetij Unior iz Zreč in Rhydcon iz Šmarja pri Jelšah. S celjskega okrožnega sodišča so nam sporočili, da bo izvensodni senat o predlogu podaljšanja pripora odločal še pred iztekom pripora, natančnejšega pojasnila pa nismo dobili. Žaberl pričakuje, da bo senat odločal še danes, v petek. Senat lahko sicer Vodušku in Gabercu pripor podaljša za največ dva meseca. Žaberl je še povedal, da bo tožilstvo obtožnico zoper osumljenca podalo takoj po končani sodni preiskavi. Ceste zahtevale že 12 življenj Prometna nesreča, ki se je v soboto dopoldne zgodila v Šempetru, se je končala tragično. Zahtevala je življenje 65-letnice. Drugo smrtno žrtev so ceste ta teden zahtevale v Laškem. Nesrečo v Šempetru je povzročila 19-letnica. Z osebnim avtomobilom je vozila iz Žalca proti Vranskem in pred križiščem z Juhartovo ulico dohitela 65-letno voznico kolesa s pomožnim motorjem. Prehitela jo je, nato pa v križišču zavila desno. Pri tem je motoristko oplazila, tako da je ta padla in se huje poškodovala. Odpeljali so jo na zdravljenje v celjsko bolnišnico, kjer pa je v torek izgubila boj za življenje. Tragično prometno nesrečo so obravnavali tudi v Laškem. 37-letna voznica osebnega vozila je pripeljala iz smeri Debra in v križišču zavijala levo. V tistem trenutku je po prednostni cesti pripeljal voznik kolesa z motorjem. Vozili sta trčili, pri tem pa se je 51-letnik tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Ceste na območju celjske policijske uprave so letos zahtevale že dvanajst življenj. V enakem obdobju lani je v prometnih nesrečah umrlo devet ljudi. S porschejem v drevo Konec preteklega tedna je precej pozornosti pritegnila prometna nesreča na Ostro-žnem, v katero sta bila vpletena avtomobila višjega cenovnega razreda. Nesreči je botrovala neprilagojena hitrost. Voznica porscheja boxsterja cabria je izgubila oblast nad vozilom in zapeljala v robnik. Nato je trčila v obcestni drog in zatem še v drevo. Trčenje je bilo tako silovito, da sta ženska in njen 21-letni sopotnik padla iz vozila in se hudo poškodovala. Prav v tistem trenutku je na kraj nesreče pripeljala 19-letna voznica osebnega vozila BMW in trčila v porscheja. 19-letnica se je pri tem lažje poškodovala. Številni vlomi v hiše Posebej v poletnem času so pogosti vlomi v stanovanja. Policisti celjske policijske uprave so jih v preteklih dneh obravnavali kar nekaj, nepridipravi pa so lastnikom povzročili precejšnjo škodo. V ponedeljek ponoči je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Teharjah in iz pisarne v kletnih prostorih odnesel sef. Lastnik je v njem hranil okoli dva tisoč evrov gotovine. Iz stanovanjske hiše na Vrhu nad Laškim je nekdo odnesel prenosni računalnik, v Cankarjevi ulici v Šoštanju pa pogrešajo nekaj kosov zlatnine. Vlom v stanovanjsko hišo so obravnavali tudi v Efenkovi ulici v Celju. Storilec je v hišo vlomil v večernih urah in odšel z bogatim izplenom. Ukradel je dva prenosna računalnika, digitalno kamero in zlatnino. Lastnika je oškodoval za okoli 20 tisoč evrov. Tarča vlomilcev so tudi počitniške hišice, ki pogosto samevajo. Neznanec je tako pred dnevi vdrl v počitniško hišico na Cesti na jezero v Velenju. Ukradel je nekaj orodja in plinski žar. Orodje, skupaj vredno približno tisoč evrov, je izginilo tudi iz počitniške hišice v Štorah. Gradbišča pogosto tarča tatov Z delovnega stroja, parkiranega na gradbišču na Proseniškem, je neznan storilec ukradel planirno žlico, vredno dobrih dva tisoč evrov. Z delovišča trgovine v Prevaljah je izginilo pet vrat, prav tako pogrešajo različne kable. Skupno škodo ocenjujejo na okoli osem tisoč evrov. V Repušu v občini Šentjur je neznanec vlomil v novogradnjo. Ukradel je kosilnico na nitko, udarno kladivo, nekaj orodja in harmoniko v skupni vrednosti pet tisoč evrov. NOVI TEDNIK INFORMACIJE 17 Akcija velja v Restavracijah Tuš od 1.8. do 31. 8. 2012. Slika je simbolična. DDV je vključen v ceno. ZE V KINU Planet Tuš Celje Več informacij in spored predstav najdete na www.planet-tus.si ali tel. št.: 059 73 37 00 fer j CEIJE I Iger So zvezde doma AKCIJA v _J| Y ^—lOnanni « M V V V ■ Računamo na vaso pomoč! V začetku leta smo zastavili akcijo Iščemo naše novorojenčke, v kateri smo želeli najti vse tiste, ki so se rodili prvi v novem letu v celjski porodnišnici in zabeležiti njihove zgodbe. Ekipa Novega tednika in Radia Celje namreč že vse od leta 1965 s svojimi novoletnimi obiski v porodnišnici razveseljuje mamice. Doslej nam je uspelo najti 24 novorojenčkov oziroma njihovih staršev. Vsi sicer niso želeli nastopiti v reportaži, večina pa je bila pripravljena sodelovati. Vendar vseh še vedno nismo našli, zato računamo na vašo pomoč. V tabeli, ki jo objavljamo, je razvidno, kateri novorojenci nam še manjkajo. V kolikor poznate še katerega od njih, nam to sporočite v ure- dništvo Novega tednika in Radia Celje ter s tem soustvarjajte zgodbo o iskanju naših novorojenčkov. Za pomoč objavljamo nekaj fotografij iz našega arhiva, na njih pa so mamice in novorojenčki, ki jih še nismo predstavili. ŠO Veronika se je kot prva v letu 1973 rodila Matildi Tr-novšek iz Zadobrove. Fotografija v našem arhivu je žal Leta 1972 je ob 8.40 Ivanka Poplaz iz Sevnice rodila deklico preslaba za objavo. Mojco. »Najdeni« novorojenčki 1965 Andrej Repar iz Košnice 1966 ? 1967 ? 1968 Metka Senica iz Grobelnega 1969 ? 1970 Jure Jakop iz Nove Cerkve 1971 Karli Kolenc s Polzele 1972 ? 1973 ? 1974 ? 1975 ? 1976 ? 1977 Robert Suholežnik iz Vojnika 1978 ? 1979 ? 1980 Boštjan Bobik iz Bezine 1981 ? 1982 Adrijana Gajšek iz Dola pri Pristavi 1983 Arnej Savinek iz Prekope 1984 ? 1985 Nina Pirš Majcen iz Mestinja 1986 Iztok Mikulin iz Celja 1987 Urban Feguš iz Gorice 1988 Karmen Škarlin iz Radmirja 1989 Darin Vitanc iz Prebolda 1990 Ingrid Horvat s Planinskega Vrha 1991 ? 1992 Katja Karničnik z Vranskega 1993 Barbara Narat iz Šempetra 1994 ? 1995 Neža Jan iz Žalca 1996 ? 1997 ? 1998 ? 1999 Ambrož Zupan iz Radeč 2000 Aleksandra Spaseski iz Sevnice 2001 Sofija Hrastnik iz Laškega 2002 Anja Jambrovič iz Florjana 2003 Jan Ločnikar iz Celja 2004 Urban Kirar iz Gaberk 2005 ? 2006 ? 2007 ? 2008 Vid Krajnc iz Ločice pri Polzeli 2009 ? 2010 ? 2011 ? 2012 ? Tudi leta 1974 je bila prvorojenka deklica. Darja je bila tudi prva Slovenka v novem letu, mamica Ljudmila Pompe iz Razborja pa je imela doma že tri fante. ■ vv» Martina je privekala na svet kot prva v letu 1975. Dve minuti čez polnoč jo je rodila Egidija Plevnač iz Radeč. • ■■ JV»u'i< l l * • *■ . - • . -i . i /.....i [■'''■-*-"* * ■ r Leta 1978 se je serija novoletnih deklic nadaljevala s Karmen Dragice Tamše iz Liboj. Deklica je bila tudi prvorojena Slovenka. Leta 1976 se je Majdi Tušek kot prvi v novem letu ob 1.40 rodil sin Matjaž. Sledilo je sedem porodov samih deklic. Leta 1984 je Anica Ozvaldič iz Džurmanca ob 13. uri rodila Mar- Damir je bil prvi v letu 1981, srečna mamica pa Štefanija Žni- tino. darec. NAJBOLJŠE Z NÄSIH KMETIJ V Novem tedniku smo lani predstavljali ekološke kmetije naše regije, tokrat pa se bomo ustavili pri tistih, ki znajo pripraviti najboljše, kar ponuja naše podeželje. V rubriki Najboljše z naših kmetij bomo predstavili tiste, ki so na letošnji 23. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij dobili znak kakovosti in so doma z našega območja. Ta znak lahko dobi tisti, ki je tri leta zaporedoma dobil zlato priznanje za nek izdelek. Na ocenjevanju lahko sodelujejo kmetice in kme- tje z mlečnimi, s krušnimi in z mesnimi izdelki, domačim oljem, s kisom, sokom, z žganjem, s suhim sadjem, z vinom, s sadjevcem, z marmeladami, s kompoti in konzerviranimi vrtninami. Anja Deučman je tokrat obiskala Anico Krušič iz Tlak pri Rogatcu. Mladoporočencem prinaša blagostanje Za poročno štruco prejela že pet znakov kakovosti Anica Krušič iz Tlak pri Rogatcu je edina daleč naokoli, ki še peče poročne štruce oziroma pletenice. Takšne, ki so jih ob porokah na Kozjanskem pekli nekoč. Zanje je na razstavi Dobrote slovenskih kmetij 15-krat prejela zlato priznanje, kar pomeni, da se ponaša že s petimi znaki kakovosti. Nekoč se na porokah niso sladkali s čokoladnimi, z višnjevimi, limoninimi in s še kakšnimi tortami, temveč s poročnimi pletenicami. Povabljeni svatje so ženina in nevesto obdarili s poročnimi štrucami, simbolom blagostanja. Dandanes na porokah ne sme manjkati večnadstropna torta, Anica Krušič pa poskrbi, da marsikatera poroka v Rogatcu in okolici vseeno ne mine brez tradicionalne poročne štruce. Tudi ta je sicer večnadstropna, marsikdaj pa se z njo posladkajo tudi na zlatih porokah ali ob praznovanju jubilejnih rojstnih dnevov. 16 ur dela Poročna štruca je narejena iz mlečnega kvašenega testa, zaradi česar je bolj sladka od drugih vrst kruha. Narediti jo ni mačji kašelj, saj zahteva ogromno dela, domišljije in občutka. Anica jo peče v krušni peči, ki je najboljša za tovrstno peko. Ker je pletenica dolga okoli 90 centimetrov, v navadno pečico tako ali tako ne gre. Anica za testo porabi kar tri kilograme in pol bele »ta boljše« moke, ki ji doda sladkor, sol, vanilijev sladkor, mleko, jajca, margarino in rum. »Pletenico pletem iz štirih pletajev. Za prvo, največjo pletenico vzamem polovico testa in ga spletem. Za drugo pletenico ponovno vzamem polovico preostanka testa in naredim nekoliko manjšo pletenico, zatem iz nove polovice testa še tretjo, najmanjšo pletenico. Iz testa, ki ostane, naredim ptičke in košarice,« razlaga Krušičeva. Poročna pletenica mora biti čim lepše in čim bolj bogato okrašena. Ptičke naredi iz istega testa kot štruco, a jih speče posebej. Ograjo na vrhu štruce postavi iz zobotrebcev, ki jih premaže z mešanico sladkorja v prahu, beljaka in jedilnih barv. Iz iste mešanice izdela rože in ostale okraske, podstavek pod pletenico pa okrasi s krep papirjem. Kot pravi Tole poročno štruco je Anica Krušič, ki je članica Društva žena Donačka gora, spekla in okrasila za eno od porok. Anica, za eno poročno štru-co potrebuje vsaj kakšnih 16 ur, včasih celo 18! Učila se je od tašče Kdaj natančno je Anica Krušič naredila svojo prvo poročno pletenico, ne ve, pravi pa, da je gotovo minilo že več kot 25 let. Učila se je predvsem od tašče. Spominja se, da ji je zelo rada pomagala pri peki in okraše-vanju, sčasoma pa je začela peči tudi sama. »Sčasoma sem poskrbela tudi za ka- kšne izboljšave, predvsem za umetniški vtis. Klobuki na ptičkih so na primer zrasli na mojem zelniku,« pravi. Ob tem razloži, da poročne pletenice izdeluje po naročilu, pri čemer v prvi vrsti ni zaslužek, temveč s peko in z okraševanjem polni predvsem svojo dušo. »Tudi če bi bilo vsak mesec nekaj naročil, od tega ne bi bilo veliko zaslužka, pečem, ker pri tem pač uživam.« ANJA DEUČMAN Foto: TimE Prvi znak kakovosti je Anica Krušič prejela že leta 1998, ko je bilo priznanje še v obliki kipca, sledili so še znaki kakovosti leta 2001, 2006, 2009 in 2012. Anica poročno štruco okrasi s ptički. Pri njihovem oblikovanju ji pomaga mož Jernej, ki poskrbi, da ne ostanejo brez oči. Tudi košarica, iz katere so nas ob obisku gledali ptički, je narejena iz testa in je prav tako nekakšna posebnost Anice Krušič. Tako kot sta na vrhu poročne torte ženin in nevesta, sta mladoporočenca tudi na vrhu poročne štruce, a kot ptička. V skladu s tradicijo ima ptičji ženin na glavo poveznjen klobuk, nevesti pa pričesko kot v starih časih varuje ruta. Število ptičkov, ki krasijo poročno pletenico, je različno, nekoč pa je veljalo, da je njihovo število napovedovalo, koliko otrok se bo v zakonu rodilo mladoporočencema. V starih časih so se napovedi o na primer 15 otrocih še lahko uresničile, dandanes, ko družine niso tako številčne, je to malo verjetno. Ptički tako bolj kot otroke napovedujejo blagostanje. PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Zakaj »cincate«? Odprto pismo ministrstvu za kmetijstvo in okolje, mini- Neprostovoljno? Mož bralke iz okolice Nove Cerkve (posredoval je njene osebne podatke) omenja, da naj bi soprogi, ki ima mobilni telefon na »kartice«, zamenjali mobilnega operaterja brez njenega strinjanja. Soproga, ki je doslej uporabljala Mobitelove kartice, naj bi se bila po telefonu pogovarjala s predstavnikom Tušmobila ter njegove ponudbe naj ne bi bila sprejela. Po tistem naj bi ji - kot omenja bralec - po pošti poslali drugo SIM-kartico, v Mobitelu pa je izvedela, da naj bi jo tam že brisali. Iz Odnosov z javnostmi v Tušmobilu odgovarjajo: »V Tu-šmobilu skrbimo za to, da so naše storitve hitre, temeljite in da so za uporabnika čim bolj prijazne in enostavne, zato omogočamo tudi naročilo prek telefona. Z naročilom prek telefona strankam, ki se odločijo za uporabo naših storitev, uredimo vse potrebno za prenos strstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in Mestni občini Celje Od katastrofalnih poplav leta 1990, 1998, 2007 se vleče saga o poplavni varnosti Savinje. April 2012, končno: izdana odločba, podpisana številke in vklop Tušmobilo-vih storitev. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru, vendar si je po tem, ko je Tušmobil že poslal svojo kartico SIM in začel postopek prenosa, za katerega je stranka posredovala vse potrebne podatke, stranka premislila, kar je postavilo vse vpletene v neugoden položaj. Stranka je s prenosom prenehala uporabljati storitve prejšnjega operaterja, novemu se je odpovedala, Tušmobil pa ne more v njenem imenu zahtevati vklopa storitev pri starem operaterju. Seveda bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi gospe pomagali, vendar so naše formalne možnosti omejene. Gospe svetujemo, da se obrne na svojega starega operaterja in tam prosi za povrnitev oziroma ponoven vklop telefonske številke, saj mi do njene telefonske številke, zaradi odstopa gospe od pogodbe, nimamo več nikakršne pravice.« BRANE JERANKO pogodba z izvajalcem, zagotovljena sredstva - 45 milijonov evrov, od tega več kot 38 milijonov evropskih kohezij-skih sredstev, ostalo Republika Slovenija, ki pobere DDV in z razliko napolni proračun za slabih pol milijona evrov. Tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je najbrž veselo tako velikega projekta v gradbeništvu? Torej MO Celje je izpolnila svojo nalogo iz sporazuma in pripeljala projekt do odločbe. V odločbi je določeno, da je potrebno slabih 10 milijonov evrov teh sredstev počrpati še letos. Kako?! Spoštovani minister Franc Bogovič, državna sekretarka za okolje Marjeta Pavlin in ostali odgovorni in plačani za izvedbo projekta Zagotavljanje poplavne varnosti v porečju Savinje - lokalni ukrepi: - Zakaj se na območju MO Celje štiri mesece po podpisu pogodbe ne začne delati (čiščenje struge Savinje in postavljanje segmentnih zidov so enostavna dela)? - Zakaj investitor, vaše ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ne pospeši postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj, ki je tako ali tako v vaši pristojnosti? - Kako je z odkupi zemljišč, ljudje so pripravljeni, kaj pa ministrstvo? - Kako je s skrajnim rokom 31. 12. 2012 za pridobitev okoljevarstvenih soglasij, ki jih izdela in izda Arso, ki spada pod vaše ministrstvo. Boste sami sebi ogrozili odločbo? - Kdo in kako bo nas prizadete ažurno obveščal o obsegu in stanju projekta? Ne razumemo, kako je možno pod eno streho, na enem ministrstvu, vse potrebne postopke izvajati tako neučinkovito in dolgotrajno. Vsi, ki vodite naslovljene organe, stojite tudi za istim političnim programom SLS in delovnim načrtom, ki vključuje ravno učinkovitost pri naštetih postopkih. Zakaj čakati, da narava pokaže svojo moč in nam bo spet potrebna pomoč? Nestrpno pričakujemo odgovore na vprašanja, še bolj na izvedbo protipoplavnih ukrepov. MATJAŽ POSINEK, predsednik Odbora za zaščito pred poplavami KS Pod gradom v imenu CI za varnost pred poplavami Celja PRITOŽNA KNJIGA V Mozirsko kočo nikoli več 4. avgusta sva s partnerko obiskala Golte in se potem hotela okrepčati v Mozirski koči, ker sem nekaj dni prej slišal na TV, kaj vse nudijo. Ko sva s partnerko vprašala, kaj imajo, mi je natakarica rekla, da golaž, vampe in joto. Vprašal sem, ali je vse to sveže, pa mi je odgovorila, da točno ne ve, ali je od 30. julija ali od 1. avgusta, torej staro najmanj 5 dni. Kljub temu sva naročila, jaz golaž, partnerka pa joto. Čez dalj časa so nama postregli, moj golaž je bil, če odmislim njegovo starost, še kar dober, z dovolj mesa, v joti partnerke pa ni bilo niti ocvirka mesa, plavalo je nekaj zelja in trije fižolčki, tako da sem ji dal od golaža nekaj mesa. Natakarico sem vprašal, ali jota stane tudi 5 evrov tako kot golaž. Odgovorila mi je, da jota stane 6 evrov. To me je tako pogrelo, da sem potegnil 5 evrov, plačal golaž in sicer zelo dober kruh, brozge, ki bi se naj imenovala jota, pa nisem hotel plačati, ker je tudi partnerka ni pojedla. Natakarica mi je odgovorila, da vse to dobivajo iz hotela Golte, kamor tudi Mozirska koča spada. Če je to res, bi bilo dobro, da vodstvo hotela Golte pozove oskrbnika Mozirske koče, da naj naredi red, da koča ne bo delala sramote hotelu na Gol-teh. V Mozirsko kočo pa ne bom nikoli več vstopil. JOŽE JURC, Slovenske Konjice Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. □ DRI TELEFON V SPOMIN Matej Rode Ko se človek zaradi bolezni umakne v zavetje doma starejših, se navadno izmakne fizičnemu stiku z »zunanjim« svetom. Tako je bilo s profesorjem Matejem Rodetom. Potem je prišlo obvestilo, da se je 31. julija izteklo njegovo življenje. Dober mesec pred tem - 6. junija - je dopolnil 82 let. In spet so zaživeli spomini. Celjski gimnazijci, njegovi nekdanji dijaki, se nemara domislijo, kako jim je ob pouku ruščine povedal tudi to in ono o ruskih navadah, Celjani ga v duhu zagledajo, ko s svojim prevoznim sredstvom - kolesom - prevaža svoja fantička v vrtec in domov, njegovim kolegom iz zbornice se obudi spomin na njegove pogoste kritične pripombe ob šolskih dogodkih ali ga vidijo, kako v prosti uri hiti v študijsko knjižnico, da preveri kakšen podatek... Matej Rode je bil šolnik slavist. Poučevati je začel v III. osnovni šoli Celje, nato je bil najdlje, od leta 1962, na I. gimnaziji, na koncu v srednji zdravstveni šoli, vmes tudi leto v višji ekonomski šoli v Mariboru. Bil je slavist v najširšem pomenu besede: po študiju rusist in slovenist, a so mu bili domači še drugi slovanski jeziki in njihove kulture. Zaradi očetovega vojaškega poklica in službovanja v južnih predelih Jugoslavije (Matej se je rodil v Boki Kotorski), je Matej temeljito obvladal srbščino in hrvaščino. Kot najstnik je bil s skupino otrok dlje časa v Bolgariji in se naučil bolgarščine, pozneje se je približal še makedonščini in beloruščini. Pisatelj Lojze Kovačič, njegov sostanovalec v ljubljanskem internatu, piše v Prišlekih o Mateju kot o »dolginastem fantu«, ki je »tičal v študiju historične gramatike, ki ga je neizmerno pritegovala«. Bil je eden bolj redkih slovanskih šolnikov, ki je ob rednem poklicnem delu še študiral, prevajal, predaval, pisal, objavljal. Občudovanja je vredno, kako je ob kakšni temi znal odkriti še neobdelane probleme. Nastopal je z referati na zborovanjih slavistov in prevajalcev po vsej tedanji skupni državi. Njegova bibliografija strokovnih razprav in člankov presega številko 450. Slovenska kulturna zgodovina njegovega deleža ne bo mogla prezreti, in sicer predvsem na dveh področjih: v proučevanju bolgar-sko-slovenskih kulturnih, zlasti literarnih stikov in v obravnavanjuprevajalstva, njegove zgodovine in teorije. Bolgar Gančo Savov, ki je pri Bolgarih opravljal podobno delo kot Rode pri Slovencih, ga v svoji knjigi Moja slovenska biografija (2009) imenuje »neprecenljivi Matej Rode«. BOŽENA OROŽEN NOVI TEDNIK RADIO, Ki GA RERETE 21 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 11. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 12. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 13. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 14. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 15. avgust Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox) ČETRTEK, 16. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 17. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje) PREDSTAVLJAMO NOVINARJE RADIA CELJE Urša v akciji Prinesla jo je poplava Njeni poklicni načrti so bili v vasici v bližini Ljub-nega ob Savinji precej nenavadni, vendar se ni pustila prepričati. Pa ni sanjala o ne vem kakšni eksotiki. »Tega, da bi bila igralka, fotomodel ali stevardesa, si že kot otrok z obema nogama na realnih tleh nisem znala zamisliti,« se spominja zaprisežena Zgornjesavinj čanka Urša Selišnik, ki so ji otroška leta navdihnila obilo čuta za domače kraje, za Zgornjo Savinjsko dolino in za »njene« ljudi. O tem, da bo novinarka, potem ko so doma »razčistili« vprašanje nasledstva na manjši kmetiji, ni bilo nikoli več pomisleka. Res je, da se je zaradi tega edina iz generacije v OŠ Ljubno vpisala na celjsko gimnazijo, ampak očitno je že takrat čutila, da ji je Celje usojeno. Sicer Urša v šali omenja še drugo povezavo s Celjem. »Saj veste, da je Friderik hodil gor v naše konce - no, moja stara mama iz- vira s Knezove domačije nad Robanovim kotom. Po imenu domačije in legendi lahko torej sklepamo, da je v naših žilah le nekaj plave krvi.« Sicer bi lahko rekli, da je Uršo v medijsko hišo NT&RC »prinesla« poplava. »Ker sem se leta 1990 kot prva novinarka prebila v od sveta odrezane Luče, mi je takratni direktor Jože Cerovšek naslednji dan prekinil pripravništvo in me redno zaposlil.« Urša je trenutno zadolžena za poročanje iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, njeno področje je tudi gospodarstvo. Na daleč se opazi, da pri svojem delu uživa, pri čemer neprestano išče nove izzive. Urša je tudi tista, ki s kakšno svojo izjavo ali dogodivščino v smeh pogosto spravi celo redakcijo. Tako so obilo smeha v uredništvu povzročale seje žalskega občinskega sveta v času, ko so se svetniki selili po krajevnih skupnostih. »Če sem že zadela dan in uro, pa nisem na- šla gasilskega ali kulturnega doma, kjer je bila seja. Če je vse to >štimalo<, pa zagotovo nisem odprla pravih vrat ali pa so bila ta glede na moje zamujanje včasih tudi zaklenjena,« pripoveduje Urša, ki v sebi skriva marsikateri talent. Ob skrbi za dom in družino v prostem času celo poprime za gasilsko cev, dejavna je tudi v Turističnem društvu Rečica ob Savinji, Kulturno-umetni-škem društvu Utrip Rečica, Združenju izdelovalcev zgor-njesavinjskega želodca ... Sicer Urša (tudi dobitnica srebrnega grba Občine Rečica ob Savinji) še vedno verjame, da bo prišel njen dan ali teden, ko bo lahko ležala nekje ob morju v nadpovprečni toploti, z goro »šund« romanov, zgornjesavinjskim želodcem in s »pol kište laškega«. Do tedaj pa se bo v vročih poletnih dneh »tolažila« na »rečiški Copacabani« (beri: obali Savinje). BA, foto: arhiv NT (GrupA) Z vitezinjo o hmelju Savinjski pregovor pravi, da kogar hmelj oprasne, ga oprasne za vedno. Zagotovo je med tistimi, ki jih je hmelj dodobra oprasnil, Martina Zupančič, direktorica žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Ta bo v petek, ob praznovanju 60-letnice, na široko odprl svoja vrata. Tudi zato bo v oddaji Znanci pred mikrofonom v nedeljo ob 10.10 direktorica Zupančičeva pripovedovala o poti, ki jo je v tem času prehodila organizacija, ki so jo za svoje potrebe ustanovili hmeljarji, ter o raznovrstnem delu, ki ga izvajajo v žalskem inštitutu. Zupančičeva je tudi vi-tezinja hmelja, ki zagotovo dodobra pozna tegobe slovenskega hmeljarstva. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. BLOW ME (ONE LAST KISS) - P! NK (4) 2. FIGHT FOR YOU - JASON DERULO (2) 3. BLACK HEART - STOOSHE (5) 4. 50 WAYS TO SAY GOODBYE - TRAIN (3) 5. DISCONNECTED - KEANE (7) 6. CUPID - DANIEL POWTER (1) 7. CLOSER - MANDY CAPRISTO (3) 8. SHE'S SO MEAN -MATCHBOX TWENTY (2) 9. TIMEBOMB - KYLIE MINOGUE (5) 10. THIS IS LOVE - WILL. I. AM FEAT EVA SIMONS (1) (4) DOMAČA LESTVICA 1. A BI? TI BI! - LEA SIRK 2. KAM BALONI IZGINJAJO - UGLAŠENA RIBA (5) 3. NAJ SIJE V OČEH - MUFF (7) 4. NI MOJ SVET - JERICA HABER (3) 5. DAN PRILOŽNOSTI - KATJA KOREN FEAT. DOŠA (2) 6. NUALA - AVVEN FEAT. EVELYN (5) 7. PINGVIN - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (2) 8. MED SPOMINI PIRANA -MATJAŽ JELEN (3) 9. RESNIČNA ROMANSA -MANOUCHE (1) 10. POLETJE SE POSLAVLJA - TRISTAN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO SUMMER DREAMING - PROJECT B FEAT. KELLY ROWLAND CELEBRATE - WHITNEY HOUSTON & JORDIN SPARKS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO TE ČAKAM - IN&OUT ZA SREČO ZA SANJE - OMAR Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. NIKOLI VEČ - VESELE ŠTAJERKE (4) 2. SESTRA NEVESTA - MLADIKA (5) 3. ZDAJ ALI NIKOLI - FANTJE IZPOD LISCE (3) 4. TISTA JESEN - ANS. SIMONA GAJŠKA (2) 5. GODEC Z DUŠO - VIKEND (1) PREDLOG ZA LESTVICO MOJA FANTOVŠČINA - JELŠA SLOVENSKIH 5 PLUS 1. SRCE ME VODI - POPOTNIKI (6) 2. VINSKA KRALJICA -POSKOČNI MUZIKANTI (1) 3. TRUBADURJI - TRUBADURJI (2) 4. POLKA JE ZAKON - BISERI (5) 5. KO ZVEZDA SE UTRNE -PRLEŠKI KVINTET (3) PREDLOG ZA LESTVICO ZANALAŠČ - ŽLINDRA ROK ANS. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. www.radiocelje.com Martina Zupančič med hmeljarji. (Foto: GrupA, arhiv NT) - Št. 63 - 10. avgust 2012 — INFORMACIJE Za Vas in Vai dom vrtimo: d o m o f 1 n a -tesarstvo DOMO FINAL Ivan R06ACERi.ji, Ul. Bratov Jùrtfùrjev lia 1212 Vojnik - Lrovstvo ■ stavbno kleparst vo - montažo Velu* oken - izdelava nsdîueJkov - izdelava ravnih in zelenih st»h GSM: 041 756 668 telefon;lan:03 731 71 72 «■poŠta: domohnaLSt-1 .il Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, Cfl EATON, TONDACH, BftAMAC, LINDAS. HOSÉKHA, TE GO LA S-METAL, ESA L, _ enos/ojni t ros lojni I i £ D PROIZVODNJA - MONTAŽA - SANACIJE 1 INSTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU u * Branko Vrečar s.p. Gsm: 041 452 889 rtdrievanj-.1 ajjfväjnli JtWöiw (inliSlitfoçiïvanjf. —Mw»g*wiA vodovod, iiwllfädj i. urucifa Infulnic, Ki(n|iH radijiKHjcv J imriovanjfm SALON KERAMIKE V CELJU WW lop ro-groj ifljf Pridobivamo kamnite agregate TAMPON 1 DRENAŽA KAMEN ! GROBI NASIPI JIMMY KAMNOLOM HRASTJE Franiiiek Skotome i.p„ feia rraBndo 5, Î23Q Sentjuf sjsfr:d31303 D50 trna iT; leja.îkibeTJie^siol.iiet k-*« ti * - J .. ^j^JjÛjJjjÇSr' 1 - t- INSTALACIJE JEKL ogrevan je in vodovod, alternativni viri ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogrevanja Zadobrova 34/a 3211 Skofjaras GSM: 031-329-702, E-mall: blisk.! nstaladje@gmail.com *OB TEKMOiNSTAtACUf I taütt/f« 15(0, Ml/Ml 7«, tau« In 15(1 I totodwita a, 3230 S—Hfür I »prti Bfi^fcifc Im^jl■ www.liob-t.Dl«! 1.1 VZDRŽEVALNA KUUWnCUEHMWMC MAfUAN PEKOŠAK S.P., ÏP0PCE 21,3111 C Rij Bf l NO GSM: 041/577-336, MAI L: ms rja n.pekoiak - gmiil.cgm faramitarska (kij , vodovodna instalaciji ,mr-njam radiatorjev, mnnjii nd.trska dela, ekktra in v« vzdrževalna dela, ter adaptaoje kopalnic, Izdelovanje mozaikov, bordui, brnenje jilzko atenske obrtii, izdelava ülnega gretja v starej ši h kopalnicah in talnih kadi i kanal eto. DLLaorflAï'irtOimOKO'jr:'.1 SLISCIN RUTOHHUÏtlIÛIIHŒfUIIISIFlIlPIlflDtAMDI AflTIAl ûjdjù. [3 041 826 594 tim J * ADAPTACIJE KOPALNIC * VODOVODNE INŠTALACIJE * VSA ZEDARSKA DELA A RTI AL do. o., Arja vas 6a, 3301 Petrovče INFORMACIJE 1 1 I I I 1 I 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Varno čiščenje bazenske vode Obstajata dve različni metodi za čiščenje vode v bazenu, ena temelji na kloru, druga na soli. Zadnje čase se vse bolj uveljavlja tehnologija Čišćenja bazenske vode s soljo. To ne zagotovi samo varnega prevoza in enostavnega rokovanja s Čistilnim sredstvom, temveč pripomore tudi k udobnejšim kopalnim užitkom. V svetu se vse pogosteje razpravlja o varnosti in skrbi za delovno okolje, Osebje bazenskih kompleksov se zaveda tveganja, ki ga predstavlja prevoz čistega klora skozi urbano območje. K skrbi za delovno okolje laliko prištejemo tudi skladiščenje klora in ravnanje z embalažo, saj gre za nevarno in jedko snov. Tehnologija čiščenja bazenske vode s soljo se opravi z elektrolizo, kar je preprosta in zanesljiva metoda. Soi se doda navadni vodi in teče skozi ohišje celice, ki vsebuje titanove elektrode. Vsaka elektroda je prevlečena s trdo in odporno plemenito kovino. Postopek daje hipoklorit, ki razkuži vodo v bazenu. Opravilo je možno neposredno v vodi bazena ali v strojnici, Ko hipoklorit opravi svojo nalogo čiščenja, se spremeni Jà ■ v vodo in sol. To je Čist, varen in prijazen postopek ravnanja, ker upravljavec bazena nima nikoli opravka s klorom. Namesto dodajanja dezinfekcije v obliki tekočine uporabljamo elektrolizni postopek za pridobi vanje hipokloridne kisline, ki nadomešča klasične oblike kloriranja. To nam omogoča elektrolizna naprava, nameščena v strojnici bazena. V bazenski vodi raztopimo kuhinjsko sol (natrijev klorid), ki mora biti ustrezne čistoče, da v postopku elektrolize ne pride do proizvodnje stranskih produktov. Koncentracija je 2,5 kg na 1000 I vode, kar je 12- do 15-krat manj kot v morski vodi. Dodatek soli rahlo spremeni okus vode, ni pa se treba po kopanju tuširati zaradi ostankov soli na koži. Sol v vod i predstavlja zalogo razkužila, poraba je zelo majhna, koncentracija pa se znižuje le z dodajanjem sveže vode. Pri zunanjih bazenih ponavadi zadostuje eno polnjenje za celo sezono. V primeru prenizke koncentracije nas naprava opozori in v vodo dodamo ustrezno količino soli. OD lin PflAiNÛ RAFWAN Jf VSEH MST KOVIN M rio H k " HITIO. KVALITETNO IN U 60 UNO! ^ 1C'fi*: 0Î "40i 11 P""*««™ '«lihP»R*l-l««vicl(mo5T»»i™i. (Jim: 041 74 i 094 protm „hme : iuihnisIa raniilml puttann» e-mail: mafia.lutovics^iaS.net lunami: jntibdlitrijike, sjmmtiltif. imi^ultii. if let: http:/,Ww,5tTüjepfastika.si (smw-üaWin...). Moinmt irdpidw y ist; m đne*^ P INSTALACIJE VERHOVŠEK 8*5 tik E -ma t I ; i nfo@as pa ra ,si ; Internet: www.aspara.si HITKI SERVIS in OPTIKA 3D 03/749 17 10 «ULEJ DEJAN s.p. 01. Točke Cečeve 17 3230 ŠENTJUR tn ulcj -d ej an'î'j i o i, net ul STEKLA iN DKVWUE ZA Kuns-KCuSKJlOCJHA ■ STflOKO™ PflEGLiO ZA KDN1ÏKTHE LEĆE . IWJU.ITETHE KOMTAKite LEtE ■ itSTILA ZA KOH1AKÏNE tEtt ■ SONČNA OĆALA PfllZNAWH PROIZVAJALCEV - LA51ÎN PUWHM PBOSIOH Z* SttWWE OPtlKF - DELOVNI ĆAS: delavniki Od &.OB-18.00. aübola Od 8.00-12.00 IZVIDU VODOVODNIH M CENTRALNIH MAKUAV m SANACIJA KOPALNIC MST1UCDB ÏÏBEij i 1 d.a.S. Piožlnska vas 3Vd. Ž [Die gsm: Q41 EBZ 307 Prihaja poletje! PRIPRAVITE VOZILA M WUNE DNI ■ NAJVEiJA IZBIRA POTUHJNIKOVIH KOVČKOV THÜLE 'PREVZEM I IN ÜDV0Z IZRABLJENIH VOZIL _---- k SE.RVIS VSEK ZNAM K VOZI L = KU PONI 5 NA VSE STORim 10% popust ZA VSE UPOKOJENCE ^ KIA MOTORS avt(|)hiša skorja nec |ÎÏW PavrïT ÎC jufpriuB_ Marjbggto1T5|Ce CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK mtä Nataša H ri be mik i.p. Poslovne enote: Kalobje-Sen tj u r-Cetje Kontakt; 031 -363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www,cvetlicarna-natas3.c0m NOVO!! flviUad ser.vk ruiccA rd:. m m on RRIVDAJA umjtfuM. iiMhv I - fV na/vfiiu Hvtinjt in fCjm/ilff usnjtnihJak-ai - f-NTTÜ) in vXiO&Nü nmwiir ffMaiU - OŽiNjfe in WftjByjE oHstü KRAJŠANJE HLAČ i>d S EUR dalje: 3+lCRAtlS m m m ELEKTRO STORITVE BönsKftOFLli s.p. Vrhe 15, 3221 Teharje Tel.: 041 370 240 e-mail: kraftic.boris@gEnail.com splet: www.elektrokroflic.si V/l m ta c H Hi Lutu uu san [es-p ohEstva si POHIŠTVO Psstalmça Celje Mariborska BB, 35ÎID Celje tel 03 70S 0180 ZlÄfAWVO TAJMS6K Rbvnow Tq/nicA - fotvšee MWfCcj/r 03 54 J 17 /3 Za sodelovanje v oglasni rubriki vsi nasi mojstri pokličite: G3EECSD GKSJ ^ naslednji številki boste lahko prebrali več o zaščiti kovinskih izdelkov s praškastimi laki. INFORMACIJE KRALJESTVO DOBREGA OKUSA BUČKE ZA VSE... ...in vsepovsod. Zelenjava, ki je odlična na žaru, v solati, v kombinaciji z mesom ali po okusu vegetarijancev. Bučke zdaj najdemo povsod. Tudi v slane mafine gredo, kakšna poletna juha je lahko z njimi spet drugačna, kot smo vajeni, in tako smo tokrat z bučkami kuhali na Radiu Celje. Med razlogi, zakaj jih uvrstiti na jedilnik, lahko poudarimo le skromnih 20 kilokalorij na 100 gramov. So lahko prebavljive, za boljši okus, saj so v osnovi nevtralne, jih lahko le solimo ali dodamo ostale sveže ali suhe začimbe po želji. Dober tek! BUČKE Z MESOM Sestavine (za4 osebe): 4 bučke, 4 pečenice, 8 rezin slanine, 1 manjša čebula, 1 rumena ali rdeča paprika, malo svežega peteršilja, 1 do 2 dl juhe Priprava: Bučke prerežemo po dolžini, da dobimo čolničke, in jim z žličko izdolbemo sredino. Pečenice damo iz ovoja in mesu dodamo na drobno narezano čebulo, papriko in nasekljan peteršilj. Vse dobro premešamo in maso porazdelimo po polovicah bučk. Te razporedimo po pekaču, ki ga prej malo namastimo ali prekrijemo s papirjem za peko. Malo zalijemo z juho, damo na vsak čolniček rezino slanine in pečemo približno 20 minut v pečici, ogreti na 180° C. NABODALCA Z BUČKAMI Sestavine: 2 do 3 bučke, malo olja, sol, paprika (sveža in pečena), sir, orehi, paradižnik, polnjene olive, pršut, slanina Priprava: Bučke narežemo na približno centimeter debele rezine. V ponvi jih popečemo na malo olja, a ne preveč, da nismo premehke. Pečene rahlo posolimo. Na mizo si v posodice pripravimo ostale sestavine, ki naj ne bodo narezane na koščke, večje od bučk. Na manjša lesena ali plastična nabodala nabodemo tri različne sestavine, bučke so vedno na koncu, da lahko nabodalca lepo »stojijo« na servirnem krožniku. NL MANGOVO MASLO ZA VLAŽENJE KOŽE PO SONČENJU Mangovec je drevo, ki zraste do petnajst metrov visoko. Ima podolgovate dišeče in sijoče liste, majhne cvetove s petimi lističi in sadeže različnih velikosti in oblik. Lupina je voščena, gladka, rumenozelene do rdečeoranžne barve z veliko koščico v sredini. Mangovo maslo pridobivajo iz koščice tega sadeža. Je bogato s trigliceridi (miristinska in lavrična kislina, steroli in tokoferoli...), zato dobro varuje povrhnjico. Mangovo maslo je naravno eksotično maslo z blažilni-mi učinki za kožo, ki jo izjemno neguje, regenerira in vzpostavi njeno naravno delovanje. Tradicionalno se je uporabljalo v tropskih pragozdih, kjer so mu predpisovali lastnosti mehčanja kože, pomirjanja vzdražene kože, vlažilne in zaščitne lastnosti, ponovno vzpostavitev prožnosti in zmanjšanje degeneracije celic kože. Ima zaščitni učinek pred ultravijoličnim sevanjem. Z njegovo uporabo bodo izboljšave in v nadaljevanju navedeni učinki hitro vidni. Dermatologi ga pogosto priporočajo za lajšanje tegob dermatitisa, razdražene kože in tudi proti starostnim gubam ali brazgotinam. Razlogi za njegovo uporabo: učinkovito neguje suho kožo, pomaga pri luščenju kože in po depilaciji, gladi gube in mehča brazgotine, blaži srbenje kože, obnavlja kožo pri sončnih opeklinah, lahko se uporablja po britju, dobro je za majhne rane na koži in kožne razpoke, vlaži in gladi trdo ali hrapavo kožo, pri zelo močnem mrazu je uporabno kot zaščita, preprečuje strije med nosečnostjo, blaži pike insektov, spodbuja zdravo kožo in jo pomladi, blaži kožne alergije, pomaga pri ekcemih in dermatitisu. AKCIJA MESECA JULIJA masaža hrbta z aromatičnimi olji (20 min) - samo 13 EUR. tradicionalni dnevi grške kuhinje stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostllna@ahac.si STIf./ KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA RESTAVRACIJA ETRK Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte I--- u IM UUI tb êthala.«.,Bulina»,aoaacije Posebna ponudba SSfe, i ™, „ . PiMri'a- slascice In bar NED: od 0;oo do 22:00 Ve,lko PartlïISfia e^mailrrestavi3c[ja@etra.si FRIZERSTVO. ^ klopčič, •ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO STRIŽENJE • PODALJESEVANJE LAS •SVEČANE PRIČESKE r S.p. Dobrova 16, 3000 CELJE GSM 031/371 499 \v. www.kitajskamedicina.si tradicionalna •t kitajska medicina Maribor,Zelena ulica 17,040417-463 elje, Mariborska 122,040 720-189 Ljubljana, Celovška 143,040 837 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744 Napovednik: DEŽELA SPROSTITVE Viktor Cepetnik s.p. Kontakt: 040-385-0I7 spletna stran: wuuw.terrakrenc si NUDIMO: V naslednji številki boste lahko prebrali več o IRSKEM MAHU MASAŽE, DEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, WELLNESS SOBE PjfSOTERAPIJA (strojna limfna drenaža). KflVITflCI Jfl (odprava celulita in oblikovanje telesa). NOVOSTI: St. 63 -10. avgust 2012 MALI OGLASI / INFORMACIJE ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje PRODAM RENAULT grand scenic 1,6 16 v, 7 sedežev, slovenski, 73.000 km, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, registriran celo leto, prodam. Telefon 041 323-057. 3033 KUPIM PRODAM SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik Sip 220 in puhalnik Tajfun na traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261-676. 2922 MOLZNI stroj Virovitica za 150 EUR in zgrabljalnik Sip 2050 prodam za 250 EUR. Telefon 041 983-800. Š 162 MANJŠE žrmlje in prikolico za Muto, okrogli priklop, možnost »kipanja«, prodam. Telefon 040 575-924. 3005 SREDNJO tračno žago za mizarje in sadni mlin za jabolka prodam. Telefon 040 575-924. 3006 GOTOVINSKI odkup vseh vrst vozil od letnika 1998 dalje. Lahko poškodovana ali v okvari. Prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 2815 ODKUP rabljenih vozil. Prepis takoj, gotovina in odvoz. Telefon 031 783-047. 2787 OSEBNO vozilo, celo, poškodovano, slabše ohranjeno, karambolirano, v kakršnem koli stanju, kupim. Gotovina, prepis in odvoz takoj. Telefon 031 783-047, Boris. 2909 STROJI KUPIM PRODAM [E9 n Ih] lastrologinjaAAlH 'jasnovidnost 1191 ! M iBIOTERAPnEMfl M JimmïïiH astrologînja: 0906430 TRAKTOR, lahko je Zetor, Ferguson, Ursus, Univerzal ali podobno, kupim. Telefon 051 639-777. p POSEST VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786. 3011 NA mirni lokaciji v Celju prodam dvostano-vanjsko hišo. Od avtoceste je oddaljena 2 minuti, do mesta 5 minut, vseljiva takoj. Telefon 041 715-039. 2893 V GORICI pri Slivnici prodamo staro hišo z gospodarskim poslopjem in 1.500 m2 zemlje, cena 31.000 EUR. Telefon 040 763-815. Š 173 MAJHNO brunarico brez zemljišča, primerno za vikend, vrtno uto, čebelnjak, prodam. Informacije po telefonu 051 414-371. p HIŠO v Celju, z vsemi priključki, lepo urejeno, ugodno prodam. Telefon (03) 548-3707, 051 205-512. 3032 DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 CELJE, Trnovlje, Ljubečna. Novejšo stanovanjsko hišo (št. stavbe 679), približno 160 m2 stanovanjskih površin in večnamenski objekt (št. stavbe 680), na parcelah 1641/0, 1343/0, 1655/0 k. o. Trnovlje, skupaj stavbnega in kmetijskega zemljišča 3.707 m2. Parceli sta ograjeni, pristop je z glavne ceste Trnovlje-Ljubečna, stanovanjska hiša je v celoti obnovljena leta 2004 in ima vse priključke. Večnamenski objekt je grajen 1950, tudi delno obnovljen 2004, 67 m2 površin + nadstrešnica, prodam po skupni ceni 350.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja KUPIM Do 36 nesecev na onovi OD, pokojnne § PE CELJE, Ul. XIV. dhrizija 14, g 03/425 70 00 * K/2341000 Staneta Rozmana 16,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.o.o. Slovanska 27,1000 IjuUjana ODDAM POSLOVNE prostore v industrijski coni (Emo), pritličje 150 m2, nadstropje 130 m2, dvorišče 220 m2, primerno za delavnico, skladišče, pisarne, oddam ali prodam. Telefon 041 662-975. 2882 STANOVANJE PRODAM DVOSTANOVANJSKO hišo, možnost vašega sobivanja, mirna lokacija, najraje Žalec, okolica, do 130.000 EUR, kupim brez posrednikov. Telefon 041 399969. 2867 ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n STANOVANJE, Čopova, 50 m2, prodam. Telefon 041 724-307. 3000 CELJE, Ljubljanska cesta. Dvosobno stanovanje s kletjo, v II. nadstropju večsta-novanjske stavbe, 56,33 m2 površine + kletna shramba 7,00 m2, zgrajeno 2004, priključki: elektrika, voda, telefon, etažno plinsko ogrevanje, prodam za 70.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m2, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ODDAM POPOLNOMA opremljen, klimatiziran manjši apartma Piran, Punta, 15 m2, 20 m do plaže, 30 EUR na dan, oddam. Telefon 041 453-597. 2987 GARSONJERO, 30 m2, v Celju, oddam s 1. 9. 2012. Telefon 031 501-535. 2995 živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI pi&z&tia/ ^Veaana/ SKINAUT SMU&kttlUSOU j_ — iihtoirtijtije (^tišini d.dJ ZAVAROVALNICA UAHBQR <[ d. Zavarovalna agencija ADUT —— Gaberžek Milan ». ZDRAVILIŠČE IAŠKC ignummmiMUBumnna lesnina [xxxB Celi ska Mohorjeva druJba. mu Ijica ZLATARSTVO GAJŠEK kuriš< centralno, drugo polovico pa klimo .« NN Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Še dlje od Marsa Moški so z Marsa, ženske smo z Venere, je večkrat mogoče slišati. Včasih imam občutek, da nas v resnici ločuje še veliko več planetov. Enostavno ne razumem jih. Da, ko popijejo ves sok in pojedo ves čips, smeti ne vržejo v le nekaj metrov - včasih celo decimetrov! - oddaljen koš, da puščajo umazane in smrdljive nogavice sredi dnevne sobe, da za seboj ne spuščajo straniščne školjke, da je bistvo njihovega življenja nogomet. Pa vse to mi še nekako gre v glavo. Šport je pač šport, če ga ne bi bilo, se večina moških prijateljev med seboj verjetno sploh ne bi imela o ničemer pogovarjati in kar predstavljam si, kako dolgočasni bi bili njihovi pivski ali pokeraški večeri. Za ostale naštete stvari pa krivim njihove mame. Ja, ja, saj vem, da hočejo le dobro za svoje sinčke, a se, drage tašče, sploh ne zavedate, kako jim v resnici škodite! Šok, ki ga doživijo, ko tam nekje med 30. in 35. letom le zapustijo varno in udobno mamimo gnezdo, je namreč nepopisen. Za sina in za njegovo partnerko, ki, normalno, želi samostojnega déca, ki bo znal otrokom kaj skuhati, če je ne bo doma kakšno popoldne. Prav argument pretirano ustrežljivih in ljubeznivih mam je tisti, zakaj tudi ta del njihovega obnašanja nekako razumem. Nikakor, ampak res NIKAKOR, pa mnogokrat ne razumem njihovega razmišljanja, sploh ko pride do vprašanja odnosov moški-ženska. Včasih se zdi, da bi bili odnosi toliko enostavnejši, če bi se moški znali vsaj malce zazreti v sebe in se otresti občutka, da so popolni in nikoli za nič krivi. Prijateljici je fant po štirih le- tih zveze kot strela z jasnega dejal, da ni prav prepričan, da jo vidi v svoji prihodnosti. Argument? Ker mu je z njo malce dolgčas, ker se nič ne dogaja in ker je (ona) brez življenja. Možno in čisto legalno. Tudi sama priznava, da je postal ali pa je celo že od nekdaj njun odnos precej enoličen. A zanimivo in vsaj zame nedojemljivo je, da za stanje ta Marsovec kratko malo krivi njo, ko pa je sam največji zapečkar, kar jih poznam. Štirje dnevi morja na slovenski obali na leto so mu čisto dovolj, izletov in raziskovanja novih krajev ne mara, ob omembi sprehodov se ironično nasmehne in pravi: »Ni šans, to je nekaj najbolj dolgočasnega.« Če privoli v večerno pijačo v mestu, obisk kina ali kakšnega koncerta, je to že praznik. Saj si zna tudi sama popestriti življenje, pač naokoli pohajkuje s prijateljicami, a, saj veste, vsaka ženska želi del prostega časa aktivno preživljati tudi s svojim dragim (ne bi moralo biti tudi obratno?). V trenutkih, ko je že čisto obupana, resnično zbere vso svojo energijo in predlaga skupne športne aktivnosti, kolesarjenje, tenis, karkoli... Le s čim bi ga lahko bolj pritegnila in ga odlepila s kavča? Neuspešno, tudi to se mu ponavadi ne ljubi, ker je utrujen ali pa je zunaj prevroče. Žalostno je, da uboga reva za skorajšnji konec zveze zdaj krivi sebe in se mu trudi na vsak način dokazati, da je za dolgčas pravzaprav kriv prav on. Ker je v uspešni zvezi pač treba kaj početi, kam iti, kaj doživeti. Pestro posteljno življenje pač ni dovolj. Kot da bi govorila steni... Marsovec priznava le to, da mora malo razčistiti v svoji glavi, a punca se boji, da bo na njegovem podstrešju še dolgo razmetano. Sicer pa točno vem, na kaj ste pomislili ob tej zgodbi. Zagotovo ima drugo! Hja, kdo ve. Morda res, a zakaj tega enostavno ne pove in se jasno izjasni, kaj oziroma katero želi?!? Naj ima j ...! Ampak morda pa jih moški s tistega planeta, ki je še dlje od Marsa, nimajo. ZEMLJANKA TEHTNICA J*J Nagradna križanka Povsod z vami SPLEINA POSLOVALNICA NLB ZELO RAZŠIRJENA KULTURNA RASTLINA DEJAVNOST, KISE UKVARJAZ OBDELAVO LESA DEDALOV SIN m POLITIK ŽAKELI ORJAŠKI KUŠČAR SLOVENSKA NAPOVEDOVALKA BAŠ KRŠČANSKI ZAKRAMENT MOZAM-BIŠKO MESTO MAJHNO OMELO PREBIVACI RAKEKA NOVINARKA DARJA VRSTA STROJA 15 TV-VODFTEUICA ROŠ KAR JE ZRAŠČENO SNOVNI DEL ČLOVEŠKEGA BITJA AMERIŠKI IGRALEC (BRUCE) PRIPOMOČEK PRI TEHTANJU KRAJ V NEMČUI ŽELEZNIŠKA KOMPOZICIJA ČEBULČEK (NAR.) KRČEVITA JEZA ŠPANSKI AVTO POLITIČARKA ZALOKAR ORAŽEM VISOKOGORSKA RASTUNA IZVRŠNI SVET LOŠČ OBRAMBA (KNJIŽ.) OTOK, Z. OD HVARA MANJŠAL-NICAOD MLEKO ANG. MESTO NOVINAR PUCER GLOBOKA NEZAVEST PREUČEVA-LEC OKOUA DRUŽBA BOHEMOV (KNJIŽ.) TOVARNA ŽELEZA ANGLfŠKI SKLADATELJ (RICHARD) ŽIVAL S KLfŠčAMI ZAJETA OSEBA SKUPINA ŽUŽELK ČRN KONJ NAJMOČNEJŠA IGR. KARTA ODHODNICA (LAT.) DANIEL LAGKHNER JUŠNA ZELfNJAVA LUČAJ BORILNI ŠPORT FRANCOSKI IGRAŒC DELON RABEU (KNJIŽ.) OBLAČILO DUHOVNIKOV ČISTILNI PRAŠEK 16 OPUS CITATUM ŠP. SLIKAR (FRANCISCO DE) SUKA;... USA ZIDNA OBLOGA NOGA (SLABŠ.) NASELJE PRI UMAGU VOTEL KOVINSKI PREDMET ODISEJEV OTOK ANGLEŠKI ŠAHIST SHORT OKRASNI PTIČ VELIKA, OKROGLA POSODA NEIMENOVANA OSEBA GLASBENA ZVRST JAPONSKO MESTO STRIPOVSKI JUNAK FORD ŽIVLJENJSKI PROSTOR LITIJ NEKDANJA PORTUGALSKA KOLONIJA OZNAKA TURČUE ZAČETEK LETA 18 FRANCOSKI MARŠAL (MICHEL) KALIJ PRIPADNIK ANTIČNEGA KELTSKEGA LJUDSTVA VPRAŠALNI ZAIMEK ŠANSON-JERKA MAVRIČ 19 Nagradni razpis 1. nagrada: bon za Hotel pod Roglo v Zrečah 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Kje, domovina si 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Renate Až-man Depra Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 16. avgusta. Rešitev nagradne križanke iz št. 61 Vodoravno: DUHOVITEŽ, EKONOMIKA, LOM, DINAR, TROP, TA, RJA, NENA, OM, FALOTEK, SIROTICA, IBANEZ, SAMOROKEC, ŽOGA, ETEN, DRETA, ONO, GROZDEK, LESTEV, NATO, AN, OLA, ALAN, RTIČ, CEMENT, NALIV, OR, HAD, AJATOLA, OBILJE, LB, MEJAŠ, MARTIN, EC, PEKA, ORHIDEJA, LETO, AMEBA, DAVEK, ADENOZIN, SLONILO, NAMEČEK, GEOMETER, DRACENA, SRKA, AND. Geslo: Smeh je pot do zdravja Izid žrebanja 1. nagrado, bon za Hotel pod Roglo v Zrečah, prejme: Martin Šalej, Pod kostanji 18, Celje. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Kje, domovina si, prejme: Hana Mirnik, Petrovče 11, Petrovče. 3. nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejme: Betka Zupanc, Rifnik 5, Šentjur. Nagrajencem čestitamo. Drugo nagrado dobite na oglasnem oddelku NT&RC (čaka vas mesec dni), prvo in tretjo bomo poslali po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Ona: Prišli boste v rahlo eksistenčno krizo, ki jo boste ob pomoči prijatelja hitro prebrodili. Brez panike. Doma se poskusite čimbolj sprostiti, saj to res potrebujete. In mislite na lepši jutri. On: Posvetite se svojim najbližjim, ki si že dolgo želijo vsaj majhne vaše pozornosti. Pazite se neljubih presenečenj, ki vam jih pripravlja nekdo, ki ste ga nekoč pustili na cedilu, zdaj pa se bo poskusil maščevati. Ona: Dajte si duška, kajti to bo resnično vaš teden. Vaše ne-zanimanje bi lahko oškodovalo oba. Šele proti koncu tedna se boste zavedli, kaj vam je ušlo skozi prste. Boste pač drugič bolj pazljivi... On: Pripetil se vam bo manjši spodrsljaj na poslovnem področju, vendar vam bo pri tem priskočil na pomoč nekdo, od katerega tega ne boste pričakovali. Skupaj vama bo zadevo uspelo rešiti veliko bolje, kot bi to storili sami. Ona: Zakaj svoje že tako prenapete živce še dodatno obremenjujete z načrti, ko pa še vsakdanjih opravil ne zmorete opraviti?! Ne zadajajte si preveč nalog naenkrat, ker ne boste uresničili nobene. On: Nikar ne čakajte, da se bodo stvari uredile kar same od sebe, ampak vzemite usodo v svoje roke. Drugače vam bo pozneje še žal, za popravni izpit pa bo prepozno. Poglejte raje druge, kako hitijo. EESEI Ona: Začeti morate na pravem koncu, pa bo vse steklo, tako kot bi si lahko samo želeli. Vključite tudi prijatelje, saj vam bodo znali izkazati naklonjenost. To je vaš srečen teden, ko enostavno ne boste poznali ovir. On: Vse, kar še lahko storite, je, da se opravičite in skušate popraviti slab vtis, ki ste ga naredili na svojo okolico. Le zakaj venomer rinete z glavo skozi zid in tako spravljate v nesrečo tako sebe kot druge? Spremenite se, precej lažje bo. DVOJČKA ** m STRELEC Ona: Odpovejte se ugodnostim in naj vam ne bo žal, da stopate po drugi poti, saj ste si izbrali boljšo od dveh možnosti. Za uresničitev zastavljenega cilja se bo treba precej potruditi, vendar bo potem zadovoljstvo toliko večje. On: Zaradi neke malenkosti ne trmoglavite, saj ste se spoprijemali že s težjimi preizkušnjami in jih tudi obvladovali. Zadnje čase ste vse preveč zale-tavi, kar se vam bo kaj kmalu maščevalo. Boste pač drugič pametnejši. Ona: Obnašate se, kot da ne veste, kaj bi radi, zato ste se že marsikomu prav pošteno zamerili. V bistvu pa je to le površinska maska, s katero boste poskušali skriti svojo ranljivo naravo. Še preveč vam bo uspelo. On: Ponovno boste dosegli pomemben uspeh na poslovnem področju, kar bo posledica tako vaše vztrajnosti kot tudi pomoči prijateljev, ki vam zanesljivo stojijo ob strani. Pazite se le nevoščljivcev. Ona: Po napornem veseljače-nju se boste zbudili s težko glavo, zato se vam lahko kaj hitro zgodi, da vam bo šlo vse kar najbolj narobe. Raje se malo potuhnite in počakajte na ugodnejši trenutek, predvsem pa na treznejšega. On: Denar leži povsod okoli, treba se je le skloniti in ga pobrati. Toda za pobiranje so potrebne ideje . genialne ideje. In nikar ne recite, da tega niste sposobni, saj bi bilo to le izmikanje. Poskusite in videli boste, da bo šlo. KOZOROG Ona: Posrečil se vam bo veliki met, o katerem že dolgo sanjate. Toda kaj hitro boste sprevideli, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost. A kljub temu boste preživeli prav prijetne urice. On: S partnerko se boste podali na prijeten sprehod in v pogovoru izvedeli novico, ki vas bo najprej presenetila, nato pa odkrito razveselila. Konec tedna bo vsekakor najprijetnejši del tedna. Ona: Zelo si boste želeli, da bi storili nekaj, kar vas že dolgo mika. Vendar dobro premislite, preden se boste v to tudi spustili. Je že res, da vam bo mogoče uspelo, a na žalost skoraj vedno obstaja tudi povsem nasprotna možnost. On: Pri zoprnih pogovorih bodite karseda tiho, saj se lahko kaj hitro zagovorite. To bo nekdo izkoristil v svoje namene, kar vam lahko prinese dokajšnje težave pri nadaljnjih načrtih. Zato počasi in zanesljivo. DEVICA Ona: Ne razmišljajte toliko o tistem, kar ste zavozili, ampak se raje posvetite prihodnosti. Nepričakovano srečanje vam bo pustilo obilo lepih spominov, predvsem pa se boste pomirili. Popazite malo na zdravje. On: Najprej vam sicer delo ne bo ravno najbolj dišalo, a se boste na koncu vendarle z vsemi močmi lotili uresničevanja načrtov. Tak pristop vam bo vsekakor prinesel obilo uspehov, ki jih na nek način tudi potrebujete. VODNAR Ona: Čeprav ste mislili najboljše, se je vse skupaj zarotilo proti vam. Poskusite se opravičiti, drugič pa dobro premislite, preden storite podoben korak, da vam ne bo žal. Je že tako, da imate včasih tudi smolo. On: Partnerka vas bo presenetila z darilom. Nikar se ne držite nazaj, ampak se ji zahvalite na način, ki ji bo dokončno zagotovil, da je resnično edina v vašem življenju. Ona: Izredno nevaren teden za resne pretrese v ljubezenskih odnosih. Nikar se ne spuščajte v avanture, ker vam bo kasneje še žal. Raje se posvetite svojemu partnerju, to bo najboljša naložba za prihodnost. On: Prijetna neznanka vam bo v veliki meri popestrila sicer precej dolgočasen teden, tako da boste resnično uživali. Pripravite se na malo daljše razmerje, ki vam bo sčasoma postajalo vedno bolj všeč. 4 2 3 6 7 8 11 9 10 13 12 14 17 Ku/WtCHA. 11 h. (L K RUMENA STRAN Vas s kar tremi olimpijci Drugi dan po vrnitvi iz Londona so Grižani pripravili sprejem tudi za svoje tri udeležence olimpijskih iger - Lucijo Polavder, Roka Drakšiča in 15-letno plavalko Nastjo Govejšek. Za bučen sprejem so poskrbeli libojski godbeniki in približno 500 občanov Griž. Za to priložnost so si izdelali posebne majice s fotografijami vseh treh sredi rdečega srčka. Zbrane sta nagovorila Božo Trnovšek in žalski župan Janko Kos, ki je poudaril, da ne ve, da bi kje v Sloveniji ali na svetu tako majhna vas imela kar tri udeležence olimpijskih iger. Če se želja po medaljah tokrat ni izpolnila, bo za to priložnost na naslednjih igrah. TT Prijatelji za vedno Na sprejemu celjskih judoistov v domačem kraju so pred objektiv stopili župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, prva violina kluba Sankaku Z dežele Marjan Fabjan in direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Če bodo ostali takole povezani in enotni, se za prihodnost celjskega juda ni bati. MK, foto: TimE Namesto na kolo na »zavihječo« Članice Društva kmetic Ajda šmarskega župana Jožeta Čakša pogosto takole razvajajo. Predsednica Francka Javeršek mu je na nedavnem Šmarskem kolesarskem maratonu postregla z okusno »zavihječo«, pri sosednji stojnici Društva vinogradnikov in kletarjev Trta pa je dobil še tekočo dobroto, da hrana lažje steče po grlu. Ker je bil pač kolesarski maraton, smo župana seveda pobarali, kje je pozabil kolo. Povedal je, da je imel v garaži enega starodobnika, a je nekega dne izginil, pridno pa že varčuje za novo kolo. »Kupil ga bom takrat, ko bo končan preostanek kolesarske steze Belo-Stranje-Pristava. Mislim, da imam še kakšno leto časa za varčevanje,« je povedal. Držimo ga za besedo in pričakujemo, da bo čez leto dni na tej strani objavljena fotografija župana na odprtju kolesarske steze - na kolesu seveda. AD, foto: TimE Pred odrom Člani ansambla Golte so tudi takrat, kadar sami pred mikrofonom niti ust ne odprejo, vse bolj pogosti spremljevalci različnih zgornjesavinjskih prireditev. Očitno imajo tako odlično ozvočenje, da brez njih ne gre. Na občinskem prazniku v Solčavi (kamor so pridrveli po panoramski cesti iz ene od avstrijskih občin) sta očitno uradni ozvočevalec ansambla Primož Bitenc in Andrej Rak znova trenirala za prireditev ob 10-letnici ansambla. Veleslavje bo 5. oktobra v mozirski športni dvorani. Zaradi njune vneme je še citrar Karli Gradišnik (desno) ostal brez pojasnil, čemu služijo vse tiste žice. US Mermalova mati in sin Letošnja nagrajenka Občine Ljubno je učiteljica Marija Mermal, ki je v ljubenski osnovni šoli dolga leta učencem vbijala v glavo osnove nemščine. Vendar sta bila zakonca Mermal - mož je bil daleč naokoli znan veterinar - tudi drugače cenjena občana s posluhom za ljudi in kraj. Očitno sta čut za domači kraj privzgojila tudi sinu Jožetu, saj tudi njegovi otroci rastejo z Ljubnim. Aja, mimogrede naj povemo, da je Jože Mermal častni občan Ljubnega in šef ljubljanskega BTC. US »Flosarska« tradicija Ljubenski »flosarji« so se tudi letos zvesto držali tradicije. »Flosarsko« pravilo namreč veleva, da morajo biti mokri od zunaj in znotraj. Koliko sta bila letošnji boter, dentist David Pečnik (levo), in njegov krščenec, gozdar Lojze Gluk, mokra od znotraj, ne vemo, zagotovo pa sta se dodobra namočila od zunaj. Pečnik se hitro vzpenja po lestvici »flosarjev«, saj je od lanskega zelenca letos prešel med botre, Gluka pa kot vodja krajevne enote Ljubno, ki deluje v okviru nazarske enote zavoda za gozdove, poleg društev na Ljubnem srečujemo tudi kot zagretega planinca in naravovarstvenika v Gornjem Gradu. US ■ JI L _ ffi * *