Poštnina plačana v gotovim.
Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava:	brneli ar
Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon st. 196	Leto X. «.elje, 3. februarja 1939 Štev. 3 |
Zakaj hausse?
•
Kaj je hausse, kakor se piše in kakor pravilno izgovorimo hos, hmeljarji kaj dobro vemo. To pomeni gibanje cen navzgor, prav kakor baisse, ali pravilno izgovorjeno bes, pomeni gibanje cen navzdol. Saj takih hausse in baisse, kakor pri hmelju, menda ni pri gibanju cen nobenega drugega blaga, saj pri nas ne. In kadar je v hmeljski kupčiji hausse, smo hmeljarji kar nekam dobre volje, tudi tedaj, če nimamo nič več hmelja za prodali; pač računamo, da je to dobro znamenje za prihodnjo sezono. Toda kadar pritisne baisse, pa smo presneto slabe volje in marsikateri hmeljar je že pošiljal k besom vso hmeljsko kupčijo, če so pričele padati cene, zlasti če še ni prodal. O, še predobro vemo hmeljarji, kaj je hausse in baisse!
In zadnje čase imamo v hmeljski kupčiji hausse, vztrajno in neverjetno hausse sedaj po sezoni, ko je večinoma povsod hmelj iz prve roke popolnoma razprodan, ali pa so ostali le še neznatni ostanki. Odkod in zakaj naenkrat ta hausse? No, le poglejmo!
O poteku sezone 1938/39 smo že obširno poročali, seveda smo se pri tem omejili predvsem na naš okoliš. Pa se tudi drugod niso gibale cene dosti drugače. Tako se je prav za prav šele po sezoni naenkrat pojavila hausse in cene so kar skakale kvišku. Pri tem moramo ugotoviti, da se je hausse pojavila šele tedaj, ko je bila nevarnost vojne vsaj zaenkrat dokončno odstranjena in ko je bil hmelj zlasti tudi v tistem delu češkoslovaških hmeljskih okolišev, ki so pripadli Nemčiji, več ah manj iz. prve roke docela razprodan. Mnoge pivovarne in celo nekatere velike trgovine so pač računale, da bo Nemčija, ki je imela že svojega dovolj, vrgla ta hmelj na trg za vsako ceno in da se bodo lahko poceni krile. Toda Nemčija je pokupila večino tega hmelja sama ter ga zaenkrat obdržala in naenkrat je na svetovnih tržiščih pre-
nehala skoro vsaka ponudba ter so začele zato cene kar skakati kvišku. Zato torej ta hausse v zadnjem času!
In kako kaže ta hausse za bodoče? Težko reči, vendar upravičeno lahko upamo, da za nas ne slabo. Če živahnega konja ošvrkneš z bičem, navadno brcne nazaj. Nemčija je to sezono vsej baisse-spekulaciji, ki je kakor jastreb čakala na svoj plen, potegnila hmelj prav izpred nosa. Sedaj pa ji namesto dobrega žateškega hmelja poceni nudi za drag denar mnogo slabši hmelj starih nemških provenienc. Zato pa so naenkrat zrastli v ceni tudi hmelji raznih drugih slabših provenienc, kakor vojvodinski, lani zelo slabi alzaški in belgijski, za katere se prej nihče ni dosti zmenil ter so se nekaj tržili le po neverjetno nizkih cenah.
Odgovor bo seveda sledil, ali brca nazaj, če že hočemo ostati pri tej primerjavi, vendar verjetno šele prihodnjo sezono, ker prej ni prav mogoče. In ta za nas ne bo imel slabih posledic, če si le svojega stališča ne bomo sami pokvarili. Seveda pa je to odvisno tudi še od raznih drugih čini-teljev, ki zaenkrat še niso znani. Vsekakor je Nemčija napravila sedaj zelo dobro potezo in prevarani se zaenkrat le trudijo, da bi ji prepustili čim manj koristi, vrnili pa bi ji ob ugodnejši priliki, po možnosti seveda z obrestmi vred. Zelo važno je, kako bo Nemčija znala in mogla protiudarec odvrniti ali vsaj čim bolj omiliti. Gotovo je namreč, da ima zaenkrat mnogo več hmelja, kakor ga more njena lastna pivovarska industrija porabiti in ga more po vsaj kolikor toliko rentabilni ceni izvoziti. Od bolj ali manj posrečene rešitve tega vprašanja je odvisna ostrina protiudarca in, kakor smo že ponovno poudarili, tudi razvoj in gibanje cen na svetovnem hmeljskem trgu v bližnji bodočnosti. Prva poteza Nemčije je bila vsekakor posrečena in ji bo vkljub vsemu prinesla tudi znatno korist, vendar je bila to le trenutna rešitev izredno težkega vprašanja. Kakšna bo sledila, še ne vemo,
vendar se zdi, da se tozadevno že nekaj pripravlja in tu bomo morali že paziti, da v vsakem primeru odločno zaščitimo predvsem naše lastne koristi, kajti teh nam gotovo drugi nihče ne bo.
Zaenkrat vsekakor smelo lahko trdimo, da bo sedanja hausse, ki je v prvi vrsti posledica res posrečene šahovske poteze, predvidoma prav gotovo bolj ali manj ugodno vplivala tudi na začetek bodoče sezone.
Hlevski gnoj in hmelj
Hlevski gnoj je za gnojenje hmelja zelo važen. Zato pa je gnojenje hmelja s hlevskim gnojem zelo razširjeno in lahko celo trdimo, da so nekatera hmeljišča skoraj preveč zagnojena z njim. To velja zlasti za male hmeljarje, ki sploh ne znajo uporabiti hlevskega gnoja za drugo kakor za hmelj. Pri tem pa pozabljajo, da s prepogostim gnojenjem s hlevskim gnojem hmeljišče pregnoje z dušikom, kar povzroča, da raste hmelj zelo bujno, vendar kakovost zaradi pomanjkanja drugih hranil nazaduje ter je hmelj vedno manj odporen proti raznim boleznim in škodljivcem, prav posebno proti peronospori; poleg tega pa je tak hmelj tudi mnogo bolj občutljiv za sušo.
Kako pa hmelj prav za prav izkoristi hlevski gnoj? To se je predzadnji dve leti skušalo ugotoviti na poskusni postaji v Deštniei z enostavnim poskusom. V novembru 1936 so v hmeljišču, ki je bilo zadnjič gnojeno leta 1933, pognojili štiri parcele po 60 rastlin s hlevskim gnojem, vmes pa zaradi kontrole pustili po eno negnojeno ter primerjali pridelek gnojenih in negnojenih parcel v letu 1937 in 1938, ne da bi medtem še kaj gnojili, tudi ne z umetnimi gnojili. V letu 1937, torej prvo leto po gnojenju je znašal pridelek na gnojenih parcelah 1287 kg in na negnojenih 1234 kg, v naslednjem letu pa na gnojenih 1128 in na negnojenih le 992 kg hmelja na 1 ha.
Kakor razvidno, je bil pridelek iz gnojenega hmeljišča prvo leto le za 53 kg po 1 ha večji, drugo pa že za 136 kg, skupno torej za 189 kg. Če računamo hmelj po 20 Kč, smo izkupili iz gnojenega hmeljišča 3780 Kč več, oziroma če odbijemo večje režijske stroške (obiranje, sušenje itd.L nam ostane več čistih 3402 Kč. Za gnojenje smo porabili 350 stotov hlevskega gnoja na 1 ha in nam je torej povrnil hmelj 10 Kč, to je 15 din za 100 kg hlevskega gnoja.
Posebno pade v oči, da je pridelek hmelja iz gnojenega hmeljišča prvo leto le malo večji in da se pravi uspeh gnojenja pokaže šele drugo leto.
Seveda ne more veljati to kot pravilo, ker uspeh zavisi od razkrajanja gnoja v zemlji in to zopet od sestave zemlje; razkrajanje se namreč vrši v težki, mrzli zemlji mnogo počasneje kakor pa v lahki, zračni. Gotovo pa je, da se hlevski gnoj ne izkoristi v enem lelu in da zato z vsakoletnim ali vsakodrugoleinim gnojenjem s hlevskim gnojem le enostransko preveč zagnojimo hmeljišča. Z dobro pripravljenim in preležanim hlevskim gnojem gnojimo torej hmeljišča le vsako tretje ali četrto leto, vmes pa smolreno dodavamo majnkajoče hranilne snovi v obliki umetnih gnojil.
Tako piše v Č. chm. izkušeni strokovnjak na polju hmeljarstva dr. K. O. Članek je izredno zanimiv in smo ga zato priobčili v celoti. Seveda pa je pisan s stališča češkega hmeljarstva, kar moramo takoj pripomniti. Kar se gnojenja s hlevskim gnojem tiče, je namreč med češkim in našim slovenskim hmeljarjem velikanska razlika. Dočim češki hmeljar večinoma gnoji svoja hmeljišča najraje vsako leto jeseni obilno z dobrim hlevskim gnojem ter sploh ves svoj hlevski gnoj zvozi samo v hmeljišča, pri nas večinoma prav obratno gnojimo s hlevskim gnojem predvsem koruzi, repi itd., naša hmeljišča pa naravnost kričijo po temeljnem gnojenju s hlevskim gnojem, katerega večinoma dobijo kaj pičlo; če sem ter tja spomladi vržemo k vsaki rastlini tudi pičle vile hlevskega gnoja, to preklicano malo zaleže, prav kakor nekaj drobtin kruha v lačni želodec. To pa seveda ni pravilno in je naravnost nerazumljivo, zakaj pri nas glede gnojenja s hlevskim gnojem prav hmelj tako zapostavljamo. Kdor ti je največ posodil, mu moraš tudi največ vrniti, ker le tako je pravično. Češki hmeljar se dobro zaveda gospodarske važnosti hmeljarstva in zato zvozi ves svoj hlevski gnoj najraje hmelju, ker mu ta pač največ da. Pri nas pa sicer radi poudarjamo, kako velike važnosti je za nas hmeljarstvo, da je hmelj življenjske važnosti za Savinjsko dolino, toda v dejanju mu tega ne pokažemo; le sem ter tja mu natrosimo nekaj hlevskega gnoja kakor kravi soli, sicer pa le pre-radi in večkrat popolnoma nesmotreno šarimo v hmeljiščih samo z umetnimi gnojili in pri tem cesto več škodujemo kakor pa koristimo. Ponovno poudarjamo, da to ni pravilno, da to ni pravično in da v bodoče tudi v našem izrazito hmeljarskem kraju mora biti dovolj hlevskega gnoja predvsem in v prvi vrsti za hmelj.
Četudi je namen v začetku prevedenega češkega članka odvračati češke hmeljarje od pre-obilega in deloma celo škodljivega vsakoletnega gnojenja hmeljišč s hlevskim gnojem, se vendar
ludi omenja, da je vsako tretje ali vsaj vsako četrto leto treba gnojiti hmeljišče s hlevskim gnojem. In če je to potrebno v čeških hmeljiščih, koliko bolj je še to potrebno v naših. Dočim so namreč češka hmeljišča skoro izključno na prvovrstni, globoki in rodovitni ter sprstenine bogati zemlji, je večina naših hmeljišč na mnogo, mnogo slabši in plitvi zemlji s kaj malo sprstenine, ki je kar lačna dobrega hlevskega gnoja. Opustimo torej to nerazumljivo navado, da privoščimo hlevski gnoj vsem drugim sadežem in le hmelju ne, temveč poskrbimo, da dobi predvsem hmelj, ki nas v prvi vrsti redi in živi, redno vsako tretje leto jeseni najmanj sto stotov dobrega hlevskega gnoja na tisoč rastlin; gnoj raztrosimo jeseni tik pred odoravanjem na široko po nasadu in ga potem z odoravanjem zaorjimo! Vse drugače bodo potem izgledala naša hmeljišča ter mnogo več in tudi glede kakovosti znatno boljšega hmelja bodo rodila. V našem bitnem interesu je, da se v svoji skrbi za hmelj in zlasti tudi glede gnojenja hmelja s hlevskim gnojem kosamo s češkimi hmeljarji.
Za dovolj izdatno temeljno gnojenje naših hmeljišč moramo torej v bodoče bolje skrbeti in bomo zato redno vsako tretjo jesen pri odoravanju gnojili obilno na široko s hlevskim gnojem. Toda to pa še ni vse. Poleg tega, da gnojimo izdatno s hlevskim gnojem, je namreč tudi važno, s kakšnim hlevskim gnojem gnojimo. In žal moramo tu ugotoviti, da pri nas cesto razvažamo na polje še popolnoma svež, nepreležan in zato le malo vreden hlevski gnoj. Zato pa bo le prav in koristno, če se ob drugi priliki pomenimo tudi o tem, kako dobimo v našem gospodarstu dovolj dobro vle-žanega in res učinkovitega hlevskega gnoja.
Razno
Komisarji v Žatcu so bili postavljeni raznim hmelj-skim tvrdkam, ker so lastniki, v glavnem Židje, večinoma pobegnili, še preden so se priključili ti kraji Nemčiji.
Sklad za podpore hmeljarstvu na Poljskem. V Lvovu je bila nedavno konferenca trgovcev in izvoznikov hmelia, ki je bila soglasno mnenja, da je treba založiti poseben sklad za podporo poljskemu hmeljarstvu.
Kar s pivom so gasili požar, ki je nastal pri tajanju zamrzlega vodovoda v neki pivovarni v Naabecku na Bavarskem. Za gašenje požara so se morali v naglici poslužiti piva, ker zaradi zamrzlega vodovoda ni bilo takoj vode pri roki.
Korisum piva v Nemčiji se še dviga in je znašal v decembru lanskega leta samo na območju stare Nemčije 3,646.741 hi proti 2,923.970 hi v istem mesecu leta 1937; lani torej za 724.762 hi ali 25% več.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Za lanski pridelek je še verni > zanimanje, vendar kupčije ni, ker je vse blago do zadnjega stota že davno razprodano. Tudi skladišča so prazna, ker je vse nakupljeno blago, izvzemši nekaj stotov, tudi že odpravljeno.
Vojvodina: Zanimanje in povpraševanje za lanski pridelek traja dalje pri čvrstih cenah do 25 din za kg, vendar so še neprodane zaloge že zelo pičle ter znašajo le še kakih 50 stotov.
Češkoslovaška: Slej ko prej živahno zanimanje in povpraševanje traja dalje, vendar so zaključki le redki, ker je lanski pridelek v glavnem razprodan in se pičle, še neprodane zaloge nahajajo le še v prav čvrstih rokah. Cene so se nadalje učvrstile in lanski češki žateški pridelek notira do 63 din za kg. V sedanjem območju češkega žateškega okoliša je bilo doslej oznamkovanih 9532 tovorkov lanskega pridelka v skupni kosmati teži 12.663 stotov.
Nemčija: Tako v okoliših stare Nemčije kakor tudi v novopridobljenih sudetsko-nemških hmeljskih okoliših je lanski pridelek iz prve roke docela razprodan ter so tudi zaloge pri NHPD že skoro popolnoma izčrpane. Pri tem pa je s strani domače pivovarske industrije kakor tudi za izvoz še vedno precej zanimanja in povpraševanja, vendar pride le sem ter tja do kakega zaključka, če se pojavi ponudba iz druge roke, kjer je še nekaj slabšega blaga na razpolago. Pri čvrsti tendenci so ostale tudi cene nadalje čvrste ter se gibljejo blizu najvišjih uradno določenih, vendar so večinoma le bolj nominalne. V Žatcu je bilo doslej oznamkovanih 46.918 tovorkov lanskega pridelka v skupni kosmati teži 55.475 stotov; seveda je pri tem tudi mnogo hmelja iz sedanjega češkega žateškega okoliša, ki je bil oznamkovan še pred razcepitvijo.
Francija: Pri slej ko prej živahnem zanimanju in povpraševanju notira lanski pridelek alzaški 14—23 din in Nord 13—15 din za kg. Sicer pa je lanski pridelek v glavnem razprodan in zlasti boljšega blaga skoro ni več dobiti ter se tudi za slabši, lisasti alzaški hmelj plačuje že do 15 din za kg.
Poljska: Za lanski pridelek se vedno znova pojavlja zopet živahnejše zanimanje in povpraševanje, vendar do zaključkov ne pride več, ker je večinoma vse blago že docela razprodano.
Belgija: Na tržišču je tendenca slej ko prej zelo čvrsta in so se tudi cene še učvrstile. Tako notira sedaj lanski Poperinghe do 20 din, letošnji v predprodaji za oktober-november pa do 23 din za kg.
Anglija: Pri zelo živahnem zanimanju in povpraševanju je pivovarska industrija prevzela po določenih cenah že ves lanski pridelek ter se le v rokah trgovcev nahaja še nekaj, vendar večinoma le slabšega blaga.
Amerika: Tendenca na hmeljskem tržišču je slej ko prej zelo čvrsta. Pri precej živahnem zanimanju in povpraševanju so ostale cene nominalno nespremenjene, vendar so zaključki zelo redki, ker je le malo ponudbe.
Za dobro voljo
Srečna sedmica.
Stric: »Lahko si zadovoljen, da si sedmi sin. Sedem je namreč srečna številka, ki vedno prinaša samo dobro.«
Jurček: »Že mogoče, toda meni je doslej prinesla doslej samo slabo in ponošeno obleko mojih starejših bratov.«
Nesrečna 13.
Sodnik: »Obtoženi ste že trinajst hudodelstev in res je že skrajni čas, da se poboljšate!«
Obtoženec: »Nikakor ne, gospod sodnik! Trinajst je vendar nesrečna številka in pri tej na noben način ne morem ostati!«
fpC2£2Z!5ZZaE321»£K5a!3HSnEmtHHSSBEaJiK!asas®SESaESKS0aBW
Hranilnica Dravske banovine
Cafja “=» Ljubljana Maribor
Pupilarna uaren zaucč. Obrestouanje najugodnejše.
Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil:
RUDNINSKI 5UPERF0SFAT 16% in 18% KOSTNI SUPERFOSFAT HMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavliamo:
MEŠANA EN03ILA. ZLASTI RAS KOSTNO IN APNENČEVO MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL «10% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po najnižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
Tovarno kemičnih izdelkov v hidsthiho d. o.
ali njeno podružnico v Celju
prejema liranilne vloge in ih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
reglstrovana zadrega z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
(v lasini palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.
Izdaja konzorcij »Slovenskega hmeljarja«, predstavnik Al. Mihelčič. Odgovorni urednik dipl. ing. Janko Dolinar. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fr. Milavec]. VaivCeljtt