:LJE, 21. DECEMBRA 1978 - ŠTEVILKA 49 - LETO XXXII - CENA 4 DIN
iLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO,
ILOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Naša JLA in z njo mi vsi praznujemo enega največjih praznikov v
spomin na dogodek 22. decembra 1941, ko se je rodila naša ljudska
armada. Pridružujemo se čestitkam pripadnikom JLA, v katerih čvrstem
varstvu gradimo našo samoupravno socialistično družbo!
Naša prihodnja številka bo zadnja. Zadnja v tem letu. Pripravljamo
bogat časopis, poln zanimivega branja za praznične dni. Zvrstile se
bodo številne reportaže, tudi take, ki nas bodo popeljale po Sloveniji. In
križank bo dovolj za vse, ki si z njimi krajšajo praznični čas. Zares,
potrudili se bomo!
Lep pozdrav - vaš urednik
22. DECEMBER, DAN JLA, PRAZNIK NAS VSEH
Podobnih posnetkov bi skozi vse leto, še posebej pa v zadnjih dneh v celjski vojašnici lahko napravili kolikor bi
hoteli, saj so si različne skupine kar podajale kljuko vhodnih vrat. Veliko dvorišče vojašnice »Jožeta Meniha-Rajka« je
biio polno miz in na njih orožja, katerega so vojaki razkazovali mladim bodočim vojakom in vojaškim starešinam. Na
posnetku sta vojaka Zoran Arsić iz Pančeva (levo) in Milomir Vučkovič iz Kragujevca med svojim hvaležnim delom.
Mladi so ju pozorno poslušali. Sicer pa srečno tovariši vojaki in starešine pred jutrišnjim skupnim praznikom 22.
decembrom, Dnevom JLA.	Foto: TONE VRABL
PRIHODNOSTI SE NE BOJMO - JE V NAŠIH ROKAH!
Jutri praznujemo dan
boroženih sil SFR Jugosla-
ije. Ta praznik je pogojen z
bletnico, ko je bila pred 37-
stl na dan 22. december
941 v mestecu Rudo usta-
lovljena I. proletarska bri-
ada narodnoosvobodilne
ojske Jugoslavije.
V preteklih letih so ta dan
kaznovali le vojaki in stare-
ine JLA. V zadnjem času pa
Î ta dan praznik nas vseh
elovnih ljudi in občanov,
^а je ta praznik naš je rezul-
at podružabljanja obramb-
lih priprav in razvijanja si-
toma splošne ljudske
brambe.
Ko ob koncu leta polaga-
■По račune našega dela na
področju ljudske obrambe,
ne moremo mimo ugotovi-
tve, da smo na tem področju
v zadnjih letih mnogo storili.
V vseh sredinah, kjer dela-
mo in živimo, smo se
obrambno organizirali, da
očuvamo pridobitve revolu-
cije in da se usposobimo za
splošen ljudski odpor proti
kateremukoli agresorju. De-
lovni ljudje in občani smo
organizirani v enotah JLA, v
enotah teritorialne obrambe,
civilne zaščite, sodelujemo v
narodni zaščiti, v raznih or-
ganih in se stalno usposab-
ljamo in obrambno priprav-
ljamo. Rezultati vojaških vaj
in vaj drugih struktur sploš-
nega ljudskega odpora nam
potrjujejo pravilno usmeri-
tev koncepta SLO, ki ga mo-
ramo še naprej dograjevati
in si prizadevati, da postane
sestavni del našega življenja
in dela - samoupravljanja.
Tudi v prihodnje moramo
krepiti naš obrambni sistem,
se vključevati v vse oblike
SLO, skrbeti za materializa-
cijo obrambnih priprav ipd.,
pri čemer so nam lahko v ve-
liko pomoč izkušnje NOB.
Prihodnosti se ne bojimo,
ker je v rokah naših delovnih
ljudi. Koncept SLO se je že
potrdil kot edina pravilna
usmeritev v naši družbi. Ra-
zvijamo politični sistem so-
cialistično samoupravne
družbe in ustvarjamo takšne
družbeno ekonomske od-
nose, ki omogočajo delovne-
mu človeku, da neposredno
odloča o rezultatih svojega
dela. Zato je tudi razumljivo,
da se človek hkrati tudi ve-
dno bolj uveljavlja kot nepo-
sredni nosilec obrambe in
zaščite svojih in družbenih
pridobitev. Na teh temeljih
moramo tudi v prihodnje
graditi našo stabilnost in
obrambno pripravljenost.
Sistem SLO predstavlja ta-
ko novo obliko zaupanja v
ljudstvo, človeka, proizvajal-
ca in občana, ki pomeni nje-
govo uveljavljanje v ob-
rambnih pripravah kot sub-
jekta obrambe in zaščite.
VIKI KRAJNC
VIŠJE ŠOLSTVO V CELJU
ŠE BOLJ RAZVEJATI
Nekajletno delovanje oddelkov višjih šol v Celju je
že potrdilo pričakovanja o boljšem zadovoljevanju ka-
drovskih potreb združenega dela na širšem celjskem
območju. Kljub temu pa še ni vse storjeno. Te vrste
šolstva je potrebno razvijati tako, da ne bo prihajalo do
todstopanj od zastavljenih srednjeročnih in dolgoroč-
.nih ciljev razvoja Celja. Že ustanovljenim oddelkom je
potrebno zagotoviti kadrovske, materialne in prostor-
ske pogoje dela in pa rast v skladu s potrebami združe-
nega dela. Hkrati s tem pa je seveda potrebno proučiti
tudi možnosti za uvajanje novih smeri študija.
Poseben problem predstavlja položaj študentov, ki
obiskujejo oddelke celjskih visokošolskih zavodoy. Ti
so v razmerju do študentov matičnih šol v neenakem
položaju, kar se kaže v slabši informiranosti, nezado-
voljivih delovnih pogojih ter v njihovem vključevanju
v samoupravno življenje. Hkrati pa je tudi res, da je
poleg slabe povezave z matičnimi zavodi tudi slaba
povezanost med samimi celjskimi študenti.
V Celju ugotavljajo, da postaja študij ob delu enako-
pravna sestavina izobraževanja, tudi visokošolskega.
Kljub temu pa to področje spremljajo številni pro-
blemi, ki bi jih treba v prihodnje osvetliti ter jim ubrati
poti za njihovo reševanje. Ob tem pa bi bilo potrebno
celovito analizirati, še mesto in vlogo Delavske uni-
verze v procesih študija ob delu, saj tudi njeno delova-
nje spremljajo številni problemi.
S. T.
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49 - 21. decerrbra V,
CELJSKI ŠTUDIJSKI DNEVI MITJE GORJUPA
NOVINAR POLITIČNI DELAVEC
POTRJUJE SE Z DELOM, ZNANJEM IN AKCIJO V ŽIVLJENJU
»Novinarji se pogosto gib-
ljemo v skrajnostih - od ti-
ste, ko držimo bralcem apel,
do te, da se vse prepogosto
zadovoljimo s pasivnim po-
ložajem zapisnikarjev. Eno
in drugo ni politika, ki jo
terja naša družbena uredi-
tev. Drug problem je naša
forumska usmerjenost. To
tudi takrat, ko se stališča o
nekem problemu šele razra-
da jo in predstavljajo pe-
ster zbir stališč v družbeni
bazi. Naša forumska usmer-
ienost se kaže tudi v tem, da
raje previdno počakamo na
sklepe, pri oblikovanju sta-
lišč pa preskromno posega-
mo v javno mnenje baze, da
bi tako sodelovali pri se-
stavljanju mozaika, ki vodi
k odločitvam«.
To je le eden od izsekov
samokritične in kritične raz-
prave na posvetu novinarjev,
ki ga je kot celjsko nadalje-
vanje študijskih dnevov Mit-
je Gorjupa pripravil domači
aktiv Društva novinarjev
Slovenije s sodelovanjem
občinske konference SZDL
v Celju. Na posvetu je tvorno
sodeloval tudi predsednik
republiške	konference
SZDL Mitja Ribičič.
Najprej lahko ugotovimo,
da je celjski posvet novinar-
jev v celoti uspel in se uvelja-
vil kot logično nadaljevanje
v bodoče tradicionalnih štu-
dijskih dnevov Mitje Gorju-
pa, namenjenih družbenopo-
litičnemu in strokovnemu iz-
popolnjevanju v okviru no-
vinarske društvene organi-
zacije.
Posvet je navrgel kup ži-
vih problemov, s katerimi se
novinarji kot angažirani
družbenopolitični delavci
spopadajo v samoupravnem
in delegatskem vsakdanu.
Gre za vprašanje uresničeva-
nja jugoslovanskega samo-
upravnega novinarstva, ki ga
je tako uspešno zakoličil po-
kojni Mitja Gorjup, pomeni
pa izreden izziv in odgovor-
nost.
Novinarji smo sprejeli ta
izziv in odgovornost. V tem
smislu je tudi izzvenela zelo
obširna in plodna razprava.
Od vprašanj svobode novi-
narskega dela, ki v bistvu
vendarle pomeni popolno
odgovornost do lastnega de-
lavskega razreda, do razči-
ščevanja, kako v nobenem
novinarskem delu ni posa-
meznih področij, ki bi bila
manj ali celo nepolitična. To
so na primer področja špor-
ta, kulture, področja zabave
in ekonomske propagande.
Poseben poudarek so na
posvetu namenili dvojni
funkciji novinarja, kot druž-
benopolitičnega angažirane-
ga človeka in aktivista front-
ne SZDL. To zahteva stalno
analiziranje v redakcijah, saj
na splošno še vedno ugotav-
ljamo, da v delu premalo
izhajamo od oziroma iz naše-
ga delovnega človeka kot no-
silca temeljnih samouprav-
nih pravic in odločitev. In-
formacija mora osvobajati in
osveščati! Takšno informaci-
jo pa lahko napiše le novi-
nar, ki upošteva, ki živi in
utriplje v vsakodnevni barvi
za boljše samoupravljanje!
Tisti, ki si status družbeno-
političnega delavca in borca
pridobi s trdim delom, zna-
njem, intimno, osebno priza-
detostjo in angažiranostjo.
Naše delo še vedno krasi-
jo- preveč splošne informa-
cije, premajhna samouprav-
na racionalnost pri poroča-
nju, navajenost na črnogle-
dost in kritičnost, ki ne išče
izhodov iz zagat, pa tudi sen-
zacionalizem nam še ni do-
volj tuj, čeprav gre prav pri
njem za tipičen zvarek bur-
žoaznega tiska.
Včasih se zgodi, da posa-
mezen novinar nenadoma
postane tako rekoč »nosilec
nekakšne svoje politike-, ki
še zdaleč ni istovetna s pravo
politiko delovnih ljudi in ob-
čanov. To se zgodi ponavadi
novinarju, ki ni vpet v vsako-
dnevno samoupravno prak--
so in konkretnost. Skrajnost
je tudi delitev, ki jo nekateri
izrazijo z vzdihom, da »eni
pišejo za oblast, drugi pa za
ljudstvo«.
Posvet novinarjev je izzve-
nel v zaključek, da je nujno
nadaljevati z razpravo v vseh
redakcijah, kako se čim
uspešneje vključiti v procese
množičnega izrazanja intere-
sov, njihovo soočenje in us-
klajevanje. Tema prihodnje-
ga posveta pa bodo problemi
zabavnega tiska.
MITJA UMNIK
t M ATE ČAS?
NAPIŠITE KÀJ ZA
NOVI TEDNIK ^
¡ALI 'k-ò^ .
RÀDIO CELJÉÌ '
SIP ŠEMPETER: KITAJCi V
GOSTEM
Prejšnji teden je šempeterski Sip obiskala kitajska
študijska delegacija kmetijskih strokovnjakov, ki pri
nas proučuje, kakšna kmetijska mehanizacija bi bila
primerna za njihove razmere. Delegacijo je vodil direk-
tor generalne direkcije kmetijstva pokrajine Sing Jang
Hsien Kao Chung.
V Sipu so jim prikazali filme, ki prikazujejo delo z
njihovimi stroji, pa tudi sicer so si kitajski gostje z
zanimanjem ogledovali izdelke te priznane tovarne.
Kot zatrjuje generalni direktor Polde Rajh, lahko že v
bližnji prihodnosti pričakujejo konkretnejše razgo-
vore, ki bi pripeljali do izvoza Sipovih izdelkov na
Kitajsko.
JANEZ VEDENIK
V LESIČNEM ZA PRAZNIK
Kulturni ali, bolje rečeno, večnamenski dom v Lesič-
nem, ki ga grade skorajda štiri leta (sredstva so krajani
deloma zbrali sami iz samoprispevka, nekaj je dodala
kulturna skupnost in še druge interesne skupnosti, prebi-
valci Lesičnega in okolice pa so prispevali lepo število ur
udarniškega dela in prevozov), bo jutri prvič zaživel v
novi vlogi, ko bo v njem proslava v počasitev dneva JLA
in otvoritve modernizirane ceste maršala Tita.
V lesičkem kulturnem domu bodo našli prostor tudi
gasilci, vrtec, krajevna skupnost, telovadnica pa je že
nekaj časa nared in čaka prvi otroški živ-žav. Z zunanjo
ureditvijo stavbe bodo nadaljevali takoj, ko bodo na raz-
polago sredstva.
MST
CELJE
128 MILJ. ZA VARSTVO
OKOLJA
Ko so se delegati celjske občinske skupščine na
skupni in ločenih sejah svojih zborov srečali s poro-
čilom o uresničevanju družbenega dogovora o var-
stvu okolja v občini in zatem z osnutkom odloka o
varstvu zraka, ni šlo samo za razpravo, ki je prišla na
dnevni red zaradi programa dela skupščine, mar\'eč
zaradi tistih hotenj, da lahko tudi takšna ocena pri-
speva svoj delež k reševanju problema, za Celje več
kot perečega in bolečega.
In tako so delegati tudi sprejeli to gradivo, ne kot
obtožbo, četudi kritičnih besed ni manjkalo, marveč
kot pomemben delež v okviru skupnih prizadevanj za
hitrejše reševanje zahtevne naloge. Zato ni naključje,
da so pohvalili tiste, ki so že doslej veliko naredili, da
bi zmanjšali svoj delež v onesnaževanju okolja in po-
zvali one, ki še vedno stojijo ob strani, da pojasnijo
svoje stališče.
Družbeni dogovor o varstvu okolja je v celjski občini
od 231 vabljenih podpisalo 205 organizacij združenega
dela in skupnosti. Lep odziv, pa vendar še ne tak, kot
smo ga pričakovali. In nadalje, močna prizadevanja za
rešitev oziroma za postopno reševanje vprašanja se
vidijo tudi v dejstvu, da je bilo v desetih mesecih letos
porabljenih za izboljšavo ekološkega stanja v celjski
občini nekaj nad 128 milijonov dinarjev. Večina teh
sredstev se nanaša na naložbe v plinifikacijo, v izbolj-
šavo tehnoloških postopkov, v izgradnjo primarnega
in sekundarnega omrežja, kanalizacijo ter v izgradnjo
čistilnih naprav za vodo itd.
Številke torej govorijo, da se je pričelo izredno po-
membno delo, ki pa ne more biti končano jutri ali čez
leto dni. Gre za postopek in ne samo za naložbe, tudi za
človekov odnos do delovnega in življenjskega okolja.
Tu je ključ za hitrejše reševanje problema. V človeku
in njegovem spoznanju, da mora okolje, v katerem živi
in dela, ohraniti čisto.
Ob takšnem in podobnem spoznaiiju, ki je prišlo do
izraza tudi na seji občinske skupščine, ni naključje, če
so delegati zahtevali nadzor nad uresničevanjem druž-
benega dogovora in če so terjali večja vlaganja za
usposobitev čistilnih naprav v najširšem pomenu be-
sede.
Zanimiva so bila vprašanja, zakaj so nekateri, kot na
primer železnica, izpadli iz programa in nadalje, kake
je s pralnico avtomobilov pri AMD Slander in odpadne
vodo. Povsem upravičena je bila tudi zahteva, da so
občani in delovni ljudje takoj in sproti obveščeni c
stopnji onesnaženosti okolja, predvsem seveda zraka!
Poleg zakona o varstvu zraka bo v celjski občini
kmalu v veljavi tudi odlok, ki bo predpisal, ko bc
seveda sprejet, dodatne ukrepe za izboljšanje kakovo-
sti zraka, ki bo določal območja onesnaženosti in pred-
pisal izredne ukrepe za primere, če bodo prekoračene
kritične vrednosti onesnaženja zraka.
M. BOŽIC
obrazi:
FRANJO
VERONIK
Franja Verdnika prav
gotovo ni treba posebej
predstavljati, saj ga pozna
mnogo ljudi ne le v žalski
občini, pač pa v vsej Slo-
veniji. V Žalcu je predse-
dnik tamkajšnjega obrt-
nega združenja in priznati
je treba, da se je združe-
nje, odkar je on na čelu,
doslej izkazalo že 2 mno-
gimi pomembnimi uspe-
hi. Vsi pa so brez dvoma
rezultat vestnega in priza-
devnega dela. Dejstvo je,
da so žalski obrtniki med
najbolj organiziranimi v
Jugoslaviji.
O obrtnikih krožijo
takšne in drugačne bese-
de. Ljudje so prepričani v
to, da se kopljejo v denar-
ju in še o čem. S Franjom
se že dolgo poznava in
priznati je treba, da je
vsak pogovor z njim pri-
jeten. Se več - človek se
ob takšnih priložnostih
vedno znova kaj nauči.
Ne vem zakaj, toda v spo-
minu so mi ostale njego-
ve misli, ki jih je povedal
v intervjuju za eno izmed
sobotnih prilog Dela. No-
vinar ga je namreč vpra-
šal, kako je z utajami dav-
ka. Odgovor: »Otroke
imam, solidno urejeno
življenje. Zakaj bi vse to
postavljal na kocko, ko
pa nima smisla ?!«
Franjo Verdnik je anga-
žiran na številnih področ-
jih našega družbenega
življenja. Fes čas si je pri-
zadeval in si še, da bi bili
obrtniki aktivni v svojih
krajevnih skupnostih, v
občini in še kje drugje.
Treba je priznati, da si ve-
čina obrtnikov v občini za
svoje delo prav gotovo za-
služi vse priznanje. Spo-
mnimo se le gradnje do-
ma borcev, kjer so prav-
zaprav ena najpomemb-
nejših gonilnih sil pri tej
gradnji, ki jo jemljejo kot
nekakšno povračilo dolga *
za vse, kar so med vojno
pretrpeli ljudje na parti-
zanskih Dobrovljah.
»Tem ljudem se moramo
oddolžiti na primeren na-
čin. Prav je, da dobijo
vsaj nekaj tistih dobrin,
ki jih v dolini že dolgo
imamo,« pravi Franjo.
Potem pa nadaljuje: »Se-
veda ne gre le za gradnjo
doma. Tu so še druge ak-
cije. Pomoč pionirskim
odredom na šolah, pa zve-
zi združenj borcev NOV,
sicer pa bi bilo preveč, če
bi hotel vse našteti. Mor-
da velja omeniti le še eno
akcijo. V zadnjem času si
prizadevamo, da bi poma-
gali ostarelim obrtnikom.
Mnogo je takšnih, ki so
brez pokojnine. Stekla je
akcija solidarnostnega
zbiranja za te ljudi, tako
da prejemajo redno po-
moč. Gre za nekakšno
stanovsko solidarnost do
teh ljudi. V občini pa smo
že napravili tudi spisek
ostarelih obrtnikov in ob
novem letu jih bomo ob-
darili. Naj bo tudi to do-
kaz, da nanje nismo poza-
bili. «
Lani so v Sloveniji in
tudi v Žalcu sprejeli ak-
cijski program razvoja
malega gospodarstva. Ka-
ko uresničujejo sprejete
naloge? »Bodimo si od-
kriti. Le malo nalog iz
programa smo realizirali.
Ne vem, če smo krivi, mi,
obrtniki, mislim pa, da bo
program treba resno je-
mati. Samo številke nas
ne smejo uspavati. V
obrtništvu je v občini da-
nes zaposleno že okrog ti-
soč ljudi, ki ustvari doho-
dek v vrednosti več kot
60 milijonov dinarjev. «
Ob koncu pogovora je
Franjo Verdnik zbora
poudaril, da si v občini
prizadevajo za ureditev
obrtniškega doma.
JANEZ VEDENIK
NAGRADE PETNAJSTIM
KRAJANOM
V ponedeljek zvečer je bila
v Žalcu prva seja novoizvo-
ljenega sveta krajevne skup-
nost. V naslednji mandatni
dobi bo predsednik skupšči-
ne KS 2alec Franc Radišek-
,predsednik sveta pa Alojz
Hrušovar. Izvolili so tudi
osem komisij, katerih pred-
sedniki so avtomatsko člani
sveta. Največ pozornosti so
p>osvetili bližnjemu prazno-
vanju krajevnega praznika,
ki ga slavijo 27. decembra
kot spomin na prve žalske
talce. Prireditve so ves te-
den. V prvem delu prevladu-
jejo športne, danes pa bodo v
Savinovem salonu odprli li-
kovno razstavo Josipa Ko-
rošca. Jutri bo proslava dne-
va JLA, v soboto zvečer bo-
do v Hmezadovi dvorani na-
stopali moški in ženski pev-
ski zbori Svobode, v torek
bo slavnostna seja skupščine
in sveta ter v sredo, 27. de-
cembra, osrednja proslava v
novi osnovni šoli, ki jo pri-
pravljajo otroci kot zahvalo
staršem, da so jim pomagali
zgraditi šolo.
Na slavnostni seji bodo po
delili tudi petnajst krajevni!
nagrad za prizadevno dele
na tem področju. Prejeli jil
bodo Drago Antloga, Fran«
Cink, Mirko Gorišek, Gasil
sko društvo Žalec, Ivan Jur
har, Franc Klančišar, Jank(
Krašovec, Marija Klamper
dr. Andrej Ločniškar, Cveti
Mikuš, Jože Podobnik, Emi
Pintar, Viktor Satler, Jož<
Srebre in Martin Vaš ml.
Na prvi seji sveta so kritič
no spregovorili o cestno pre
ventivni problematiki, neu
strezni zimski službi (čišče
nje cest itd.), urejenosti ii
zunanjem izgledu kraja, dal
so med drugim soglasje z
gradnjo samskega doma Ir
grada v 2alcu, izrekli nezs
dovoljstvo nad neurejenir
oz. slabim pcxslovanjem /.a
ske pošte in predlagali, da s
čimprej sestavi program dt
la s finančno konstrukcijo z
prihodnje leto.
TONE VRAB]
št. 49 - 21. decembra 1978
NOV! TEDNIK - stran 'i
OBMOČJE
POSPEŠITI PRIPRAVE ZA NOVE MLEKARNE
Ko so na zadnji seji sveta
občin celjskega območja
razpravljali o predvidenem
razvoju in naložbah v pre-
delavo mleka, oziroma o
celjski mlekarni, se niso
ustavljali pri vprašanju -
nova mlekarna da ali ne,
kajti vprašanje je že dobilo
svoj odgovor, marveč veli-
ko bolj o pripravah na zače-
tek nove investicije v Arji
vasi.
Svojo potrditev je dobila
ne samo gradnja nove mle-
karne v Arji vasi z zmoglji-
vostjo ..okoli 180.000 litrov
mleka na dan, marveč prav
tako modernizacija mlekar-
ne v Šmarju pri Jelšah in
njena preusmeritev v proiz-
vodnjo sirov. Toda, bolj kot
to, so se vprašali, zakaj za-
mude, še zlasti v pripravi
takšne finančne konstrukci-
je, ki bo sprejemljiva za vse.
Razprava je namreč pokaza-
la, da mvestitor ni opravil
nujno potrebnih razgovorov
z občinskimi skupščinami,
združenim delom in dru-
gimi, ki bi naj sodelovali s
svojimi deleži pri financira-
nju pomembne naložbe. Bo-
leča je zlasti zamuda v od-
nosu do občinskih skupščin,
kajti osnutki proračunov za
prihodnje leto so že sestav-
ljeni in tako bo zdaj težko
najti v njih prostor za deleže,
ki bi jih naj za gradnjo nove
mlekarne dale občinske
skupščine.
Podobno vprašanje se od-
pira do združenega dela. Tu-
di to naj bi sodelovalo pri tej
investiciji. In vendar ne gre
samo za prispevke, ki bi jih
naj dalo, marveč prav tako za
dohodkovne odnose, ki bi se
naj razvili med novo mlekar-
no in tistim delom združene-
ga dela, ki bi naj sofinancira-
lo to naložbo.
Skratka, več vprašanj, na
katere tudi svet občin celj-
skega območja ni dobil od-
govora.
Prav tako je ostalo brez od-
meva vprašanje, kaj bo s sta-
ro celjsko mlekarno. Kakšna
bo njena usoda po izgradnji
nove?
In ne nazadnje, ko je bese-
da tekla o financiranju grad-
nje nove mlekarne, so .se
mnogi vprašali, zakaj tako
majhen lasten delež investi-
torja in nadalje ali bo zlasti
Ljubljanska banka Splošna
banka Celja lahko odobrila
okoli 150 milijonov dinarjev
investicijskega posojila'' Ali
ne bo tako visoko posojilo
prizadelo druge investitorje,
še zlasti s področja pridelo-
vanja hrane?
Sicer pa, tudi deleži drugih
poslovnih bank bi lahko bili
večji. Prav tako tuje posojilo,
v kolikor sploh pride v po-
štev morda pri dobavi opre-
me in podobnem.
V celoti gre v tem primeru
za naložbo v višini okoli 255
milijonov dinarjev, sicer pa
je načrt zastavljen tako, da bi
naj z gradbenimi deli pričeli
v sredini prihodnejga dela,
medtem, ko bi naj se posku-
sno obratovanje nove -mle-
karne pričelo januarja-1981.
leta.
M. BOŽIC
VOLITVE V SZDL
POUDAREK VSEBINI
KK SZDL MORAJO OCENITI SVOJE DELO
V pripravah na volitve v
Socialistični zvezi, ki bodo
v krajevnih konferencah
zaključene najkasneje do
začetka februarja v prihod-
njem letu, v občinskih orga-
nizacijah pa do konca maja,
je potrebno poudariti pred-
vsem štiri osnovne vsebin-
ske naloge.
Prva je vezana na skrb
SZDL za uveljavljanje in utr-
jevanje delegatskih od-
nosov. Zdi se namreč, da so
krajevne, pa tudi občinske
organizacije SZDL doslej še
vse premalo storile za to, da
bi poživele delo delegatov v
krajevnih skupnostih, da bi
poskušale odpraviti napake,
ki se še vedno pojavljajo pri
njihovem delu in da bi jim
pomagale pri njihovem delu.
Zato bi morale prav v pripra-
vah na volitve temeljito pre-
gledati delo na tenri področju
ter jasno zastaviti naloge, ki
jih je potrebno opraviti.
Osrednje vprašanje, ki sodi
med vsebinske priprave na
volitve, je gotovo oblika dela
SZDL kot fronte in vseh nje-
nih organizmov. Pogosto se
izkaže, da je delo SZDL še
vse preveč forumsko in da
tečejo dogovori vse preveč
na nivoju izvršnega odbora
SZDL, sveta krajevne skup-
nosti, skupščine ali drugih
organizmov. Vse prem.alo pa
o najpomembnejših vpraša-
njih razpravljajo občani na
stalnih območjih, v osnov-
nih organizacijah ZK,
ZSMS, ZZB, v sindikatih,
društvih, v družbenih orga-
nizacijah, hišnih svetih, zbo-
rih stanovalcev. Torej pre-
malo tam, kjer bi resnično-
lahko vsak delavec in občan
povedal svojo misel, predla-
gal in vprašal.
Naslednje področje, s ka-
terim se bo potrebno v bodo-
če bolje spopasti, je odnos
do SZDL kot množične or-
ganizacije. SZDL je organi-
zacija, ki združuje vse delov-
ne ljudi in občane bodisi v
družbenopolitičnih organi-
zacijah, društvih, družbenih
organizacijah, klubih in dru-
gih oblikah delovanja. Ven-
dar so mnoge od teh oblik
organiziranosti odsotne prav
v trenutku, ko razpravljamo
o najbolj pomembnih vpra-
šanjih našega razvoja. Prav
sedaj pa je čas, da se znotraj
SZDL ustvari edinstven pi o-
stor za razreševanje vseh živ-
ljenjskih vprašanj delavca,
občana, bodisi kot posamez-
nika ali pa organiziranega v
raznih oblikah povezovanja.
In slednjič, v vsebinskih
pripravah na volitve je po-
trebno videti, v kolikšni me-
ri je SZDL uspela postati us-
klajevalna organizacija. V
kolikšni meri je uspela po-
stati mesto idejnega razči-
ščevanja stališč, ki jih objek-
tivno pogojuje naš razvoj,
okolje in delo. Oceno teh
prednostnih nalog v Sociali-
stični zvezi bodo strnile v ce-
lovito poročilo o štiriletnem
delu krajevne konference
SZDL ter obenem nakazale
poti, kako bodo zastavile de-
lo na teh prvenstvenih po-
dročjih delovanja SZDL v
bodoče.
D. S.
MARIJAGRADEC PRI LAŠKEM
OBSODBA ANONIMNEZA
NA KONFERENCI SOCIALISTIČNE ZVEZE
V petek je bila v Marija-
gradcu pri Laškem prva vo-
livna konferenca SZDL v
laški občini. Ob polnošte-
vilni udeležbi so delegati
konference izvolili nov
izvršilni odbor, ki ga bo vo-
dil JURE JAN, v njem pa so
predsedniki vseh vaških od-
borov SZDL in delegata sin-
dikata pivovarne in rudni-
ka. Za predsednika konfe-
rence so izvolili JURETA
KRASOVCA, za podpredse-
dnika EMO POTUSKOVO
in JURIJA ZALOKARJA.
Krajevna konferenca SZDL
bo v bodoče štela 37 delega-
tov, saj poleg terenskih od-
borov, organizacij ter dru-
štev vključuje še pet dele-
gatov iz vrst sindikata.
Izvolili so tudi tri delegate
za občinsko konferenco
SZDL.
Volivna konferenca SZDL
v Marijagradcu pri Laškem
bi bila lahko krajša, saj je
krajevna organizacija SZDL
kadrovske zadeve v glavnem
rešila že spomladi ob voli-
tvah. Tokrat je šlo samo za
dopolnitev in potrditev že
vpeljanega sestava konfe-
rence SZDL in njegovega
izvršilnega odbora.
Po dnevnem redu so na se-
ji razpravljali tudi o anoni-
mni prijavi družbenemu pra-
vobranilcu, v kateri je nek
krajan obtoževal posamezne
družbenopolitične delavce,
da so se okoriščali z denar-
jem iz samoprispevka za
gradnjo cest in kulturnega
doma. Prisotni družbeni pra-
vobranilec RUDI PEPER-
KO je na seji poročal o iz-
sledkih kontrole službe
družbenega knjigovodstva,
ki je anonimnega prijavitelja
postavila na laž. Delegati na
konferenci so ostro obsodili
ta nemoralni poiskus blate-
nja najbolj prizadevnih druž-
benih delavcev. Opozorili so,
da je tako zlonamerno ova-
duštvo naperjeno proti
vsem, ki se aktivno vključu-
jejo v delo za napredek kra-
jevne skupnosti, poiskus ra-
zbijanja enotnosti v krajevni
skupnosti in zaupanja, ki ga
krajani imajo v izvoljene lju-
di. Seveda so se prisotni zav-
zeli za to, da v krajevni skup-
nosti uveljavijo vse oblike
družbenega nadzora, da se
bolj kot sedaj poslužujejo re-
dnega obveščanja krajanov o
vsem kar jih in kar bi jih
utegnilo zanimati. Na seji so
sklenili, naj odgovorni za
družbeno samozaščito poi-
ščejo pisca klevetniške ano-
nimke, ker njegov postopek
sodi v družbeno škodljiva
dejanja iz že poprej naštetih
razlogov.
In še ena misel je bila spro-
žena. Krajani vse preradi pri-
sluhnejo raznim govoricam
in jih tudi širijo, namesto da
bi ob pravem času in na pra-
vem mestu zahtevali poja-
snila.
E. C.
UBOJE: MLADINSKI KVIZ IN ŠEST EKIP
V petek je občinska konferenca ZSMS iz Žalca pripravila v Libojah zanimiv mladinski
kviz. Šest ekip iz osnovnih organizacij je odgovarjalo na vprašanja o prvi konferenci
KPS, ki je bila pred štiridesetimi leti v Smiglovi zidanici. Mladi so bili dobro priprav-
ljeni, največ sreče pa je imela ekipa OO ZSMS iz Prebolda. Mladi Prebolčani so bili tudi
najuspešnejši v drugih mladinskih športnih igrah. Priznanje sta jim podelila predsednik
OK ZSMS Žalec Oto Žagar in sekretarka Danica Kruleč. Na sliki: Priznanje prejema
Jelka Adrinek, predsednik OO ZSMS Prebold.
J. V. - foto: EDI MASNEC
JAVNA
RADIJSKA
ODDAJA V
PIVOVARNI
LAŠKO
Uredništvo Novega te-
dnika in Radia Celje bo
zadnjo javno radijsko od-
dajo v letošnjem letu pri-
redilo skupaj s Pivovarno
Laško v proizvodnih pro-
storih te delovne organi-
zacije. Prireditev bo v pe-
tek 22. decembra ob 11.
uri, nastopili pa bodo: an-
sambel Jožeta Rusa, Tat-
jana Dremelj, Ivo Mojzer,
Vinko Simek - Sraufci-
ger in Mladen Zoreč, pro-
gram pa bo povezoval
znani celjski gledališki
igralec Matjaž Arsenjug.
Pred tem pa bodo v
prostorih Pivovarne od-
prli tudi razstavo del sli-
karja Dareta Zavška.
F. P.
ROGA TEC: PRIJA TELJSKE
VEZI
Po večletnih tesnih in prijateljskih stikih bosta krajevni
skupnosti Rogatec in hrvatska krajevna skupnost onstran
Sotle, Hum na Sotli, to sodelovanje ob Dnevu JLA še okre-
pili in poglobili. Praznovanje bosta obe krajevni skupnosti
pripravili v kinodvorani v Humu na Sotli, program pa bodo
naštudirali občani obeh krajevnih skupnosti, kar je ponoven
dokaz, da Sotla tod ni nikoli predstavljala meje v tistem
pomenu, ki ga ima kot geografska črta med dvema naro-
doma, ki sta v polpretekli pa tudi v fevdalni in poznejši
zgodovini tesno sodelovala.
Številne proslave po šolah, krajevnih skupnostih in dru-
god v šmarski občini so le dokaz nevezanosti prebivalstva
na svojo armado, jutrišnja proslava v Rogatcu oziroma
Humu na Sotli pa potrditev bržrtstva in enotnosti jugoslo-
vanskih narodov.
MST
MOZIRJE: STATUT IN
RESOLUCIJA
Vtem, ko se bodo delegati družbenopolitičnega zbora ob-
činske skupščine Mozirje sestali na svoji peti seji že danes,
bosta seji drugih dveh zborov, se pravi zbora združenega
dela in zbora krajevnih skupnosti jutri, v petek, 22. t. m.
Četudi gre za precej obširen dnevni red. bodo v središču
pozornosti novi statut mozirske občine, osnutek resolucije
za prihodnje leto in ne nazadnje ocena uresničevanja sred-
njeročnega načrta v prvih treh letih.
Delegati bodo med drugim odločali še o odloku o javnih
pogrebnih svečanostih, zatem o prepovedi točenja alko-
holnih pijač v določenem» času, o prispevku za zdravstveno
varstvo kmetov in drugih skupin občanov itd.
MB
SANACIJA CINKARNE:
PRVI ZAČETKI
NAJPREJ FILTRI IN ČIŠČENJE ODPLAK V
ŽEPINI
Ekološka sanacija Cinkarne, ki se je
pričela zatem, ko so zbori občinske
skupščine v oktobru potrdili predlog
za njeno izvedbo, že kaže prve, skro-
mne, a pomembne obrise. Že v letu
1979 lahko, tako kot je predvideval ter-
minski načrt, pričakujemo prve po-
membnejše ukrepe. Med drugim name-
stitev elektrofiltrov v tovarni titano-
vega belila in pričetek rednega obrato-
vanja polindustrijske naprave, ki bo
čistila odplake na odlagališču sadre v
Žepini.
To so pomembnejše ugotovitve iz re-
dnega poročila o izvajanju ukrepov za
ekološko in ekonomsko sanacijo cinkar-
ne, kot nam jih je posredoval celjski
izvršni svet. V poročilu beremo tudi, da
so v cinkarni naredili prve korake za
zagotovitev sredstev za naložbe v ekolo-
ško sanacijo letos. Dokler ne bo urejen
sistem financiranja sanacij kritičnih
ekoloških razmer v republiki, bodo sku-
šali zagotoviti predvsem bančna sred-
stva.
Dalje beremo tudi, da je Cinkarna
predlagala Raziskovalni skupnosti Slo-
venije, raziskave možne predelave od-
padne žveplene kisline v amonijev .sul-
fat, ferosulfata pa v žveplov klorid, ter
študije o gibanju zračnih plasti nad celj-
sko kotlino. Med pomembnejše notra-
nje ukrepe je šteti ugotavljanje vseh po-
dročij onesnaževanja ter zaostritev od-
govornosti posameznikov, ki v ekološko
nevarnih delovnih procesih opravljajo
pomembna dela. Lotili so se tudi izdela-
ve akcijskih programov.
Oblikovan je tudi že družbeni svet, ki
bo skrbel za učinkovito izvajanje sanaci-
je in predlagal najustreznejše rešitve. V
njem so ob predstavnikih Cinkarne še
predstavniki celjskega izvršnega sveta,
občinske skupnosti in republiškega ko-
miteja za varstvo okolja, predstavniki
celjskih družbenopolitičnih organii'^acij.
banke. Gospodarske zbornice. Sekreta-
riata za industrijo, instituta -Jožef Ste-
fan« in Razvojnega centra Celje.
Odprta so še vprašanja izgradnje di-
mnika in prednostnega izdajanja sogla-
sij za uvoz opreme za ekološko sanacijo,
kjer je pričakovati daljši postopek. V
teku pa so tudi vse priprave za izgradnjo
tovarne žveplene kisline.
BRANKO STAMEJCIC
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49 - 21. decerrbra V,
ŽALEC - SKLAD SKUPNIH REZERV
DENAR ZA NEKATERE
SKLENILI BODO SAMOUPRAVNI SPORAZUM
Predlog je za Ingrad Celje
TOZD Gradbena operativa,
Savinjski magazin, Kombi-
nat Hmezad in Sip Šempe-
ter. Vsi skupaj naj bi prejeli
24 milijonov dinarjev, ki jih
ne bo treba vrniti. Gre za
vzpodbujanje proizvodnje,
preprečevanje nelikvidno-
sti in uresničevanje ciljev
srednjeročnega načrta ra-
zvoja občine. Delavci TOZD
in OZD se bodo o tem odlo-
čali do konca leta.
Vse organizacije združene-
ga dela in temeljne organiza-
cije združenega dela v žalski
občini naj bi na zborih delav-
cev najkasneje do konca leta
sprejele sklep, da združena
sredstva v skladu skupnih
rezerv odstopajo brez obvez-
nosti vračila, namensko za
zagotavljanje tekoče likvi-
dnosti in za realizacijo sana-
cijskih programov OZD. Cilj
sporazuma naj bi bil v tem,
da v občini uresničijo na po-
dročju gospodarstva vse ci-
lje, ki so si jih zadali v sred-
njeročnem načrtu razvoja
občine. Gre torej za to, da bi
se delovne organizacije od-
povedale sredstvom, ki so
jih združile v skHdu skupnih
rezerv. Denarju naj bi se od-
povedali v korist sklada, ki
bi denar odobril nekaterim
delovnim organizacijam, ki
imajo širši pomen za nadalj-
nji razvoj gospodarstva.
V predlogu je zapisano, da
naj bi Ingrad Celje TOZD
Gradbena operativa iz Žalca
iz tega naslova prejela 7 mili-
jonov dinarjev za trajna
obratna sredstva. Dejstvo je
da delovna organizacija na-
stopa v občini kot izvajalec
objektov širšega družbenega
pomena. Z dodeljenim de-
narjem bi ji bila omogočena
tekoča likvidnost in s tem tu-
di hitrejši gospodarski ra-
zvoj. Osem milijonov, koli-
kor naj bi jih prejel Savinjski
magazin, bi pomenilo pove-
čanje njegovih obratnih
sredstev skladno s srednje-
ročnim programom razvoja
občine. Predlog je tudi', da bi
Kombinat Hmezad prejel
pet milijonov dinarjev za
trajna obratna sredstva, kar
bi pospešilo razvoj kmetij-
stva, posebno predelovalne
industrije v sklopu kmetij-
skega kompleksa. Stiri mili-
jone dinarjev, kolikor naj bi
jih prejel šempeterski SIP,
naj bi zagotavljale nadaljni
razvoj in proizvodnjo kmetij-
ske mehanizacije, ki je ena
izmed prioritet tako v repu-
bliškem kot tudi občinskem
srednjeročnem programu.
Je pa res, da je ta delovna
organizacija v zadnjem času
prispevala kar precej lastne-
ga denarja v naložbe.
Predlog samoupravnega
sporazuma so obravnavali
tudi na predsedstvu občin-
ske konference SZDL, druž-
benopolitične organizacije,
predsedstvo občinske skup-
ščine, zbor združenega dela
in izvršni svet. Akciji dajejo
vso podporo.
JANEZ VEDENIK
KOZJE: ZGODBA Z BRADO
Včasih je še na pismo težko odgovo-
riti ...
Kozjani to dobro vedo, saj so skusili
na svoji koži.
Dan za dnem se gruče mladih ljudi
vozijo v Kozje na delo. Kakor pač naj-
bolje vedo in znajo. Z rednimi avtobu-
si, z lastnim avtom, s kolesi pa tudi
peš, če ne gre drugače. Avtobusnih
zvez pač ni povsod. Vozijo se v Metko
in Steklarno, vstajajo zgodaj, često
prezgodaj, kot bi bilo treba. Prihajajo s
senovške strani, Prevorja, Buč, iz Vir-
štanja, Bistrice ob Sotli, iz oddaljenega
in v teh dneh zasneženega Vetrnika,
kamor avtobus seveda ne more priti.
Skorajda vse te delavce bi lahko pre-
peljali v Kozje, če bi uvedli krožno
vožnjo. Že dve leti se predstavniki
Metke in Steklarne dogovarjajo s celj-
skim podjetjem Izletnik, da bi skupaj
rešili zapleten (kakor za koga!) pro-
blem prevozov. Tudi precej dobre vo-
lje je bilo vmes. Dobre volje brez rezul-
tatov.
10. oktobra letos je iz kozjanske Ste-
klarne odromalo v Celje, na Izletnik,
pismo, kjer znova prosijo, naj vendarle
prisluhnejo njihovim težavam. Do da-
nes odgovora še niso dobili. Je vpraša-
nje, kaj se bo izcimilo iz tega. Možno
pa je, da pri Izletniku sploh ne name-
ravajo odgovoriti, pač pa Kozjance kar
presenetiti nekega lepega dne s krož-
no vožnjo. Kar zdi se, da bo nekaj takš-
nega ...
In vendarle: včasih je še na pismo
težko odgovoriti.	m. S.
NOVO POD ZEMLJO
Tomšičev trg v Celju je eno samo veliko gi'adbišče. Nove cevi za kanalizacijo in še kaj
- to je vzrok, da je tudi ta prostor postal nekakšna kletka, kot je videti na sliki. Kdor je
šel mimo gradbišča, temeljiteje pogledal v globino, je na nekaterih mestih bila lepo
vidna še stara rimska kanalizacija.	FOTO: D. MEDVED
ŽALSKO MALO GOSPODARSTVO
UGODNA RAST ODRTI
z AKCIJSKIM PROGRAMOM NISO ZADOVOLJNI
Davčne olajšave zaenkrat
niso pokazale posebnih
uspehov. Kar 116 davčnih
zavezancev ni doseglo dogo-
vorjenega bruto osebnega
dohodka. Premajhen je
vpliv na izobraževalni si-
stem. Pri načrtovanju po-
treb za usmerjeno izobraže-
vanje so pozabili na zasebni
sektor. Neusklajeni so tudi
kreditni pogoji. Akcijski
program bo treba bolj do-
sledno uresničevati.
Lani so ob Tednu malega
gospodarstva v občini Žalec
v Preboldu pripravili repu-
bliški posvet, na katerem so
sprejeli akcijski program na-
log za izvajanje družbenega
dogovora o pospeševanju ra-
zvoja malega gospodarstva.
V akcijskem programu so
konkretizirali posamezne
naloge, določili nosilce in ro-
ke za izvedbo le-teh. Po do-
brem letu dni so zanimive
nekatere ugotovitve. Se ve-
dno je čutiti deficitarnost
storitvenih dejavnosti. Na
tem področju manjka v obči-
ni več kot 500 delavcev. Naj-
bolj v samem mestu Žalcu.
Ob tem ne gre pozabiti, da
bo treba končno pričeti tudi
z razvijanjem nekaterih de-
javnosti kot stavbno, servi-
sno, pa gostinsko dejavnost,
kooperacijsko proizvodnjo
nekaterih izdelkov in žaga-
nje lesa.
Se vedno niso izdelane lo-
kacije za večje projekte s po-
dročja malega gospodarstva.
To velja tudi za analize glede
energetskih potreb, potreb
po vodi in transportu. Makro
in mikro lokacije po posa-
meznih območjih občine za
razvoj obrtne dejavnosti so
vključene v urbanistični pro-
gram občine Žalec, ki so ga
sprejeli decembra lansko le-
to. Ta vsebuje začrtane co-
ninge za razne namembno-
sti. Tako je mogoče locirati
posamezne in skupinske
obrtne ali obrtno stanovanj-
ske objekte v skladu z zazi- ,
dalnimi ali urbanističnimi
načrti in urbanističnim re-
dom. Določanje teh lokacij
je po programu stalna nalo-
ga, ki so jo za nekatera po-
dročja že realizirali.
I
Ko so v Žalcu izdelali ana-
lizo vpliva davčne politike !
na razvoj zasebne obrti, so '
izdali tudi odlok o spremem-
bah in dopolnitvah odloka o
davkih občanov. Pomembna
novost je, da zavezancem, ki
v občini prvič ustanovijo
obrat in se odločijo, da bodo
svojo dejavnost opravljali
najmanj pet let, za prvo leto
poslovanja odmerjeni davek
znižajo za 80 odstotkov, na-
slednje leto za 50 in tretje le-
to za 20 odstotkov.
Ko ugotavljamo, kaj vse so
uresničili iz akcijskega pro-
grama, potem z rezultati
pravzaprav ne morem.o biti
zadovoljni. Kljub ugodnim
indeksom rasti malega go-
spodarstva. Pomanjkljivosti
akcijskega programa je v
tem, ker zajema le ukrepe za
pospeševanje zasebne obrti,
medtem ko družbeno zane-
marja.
Sicer pa tudi danes ugo-
tavljajo v Žalcu iste težave
kot pred letom dni. Lani kar
116 davčnih zavezancev, od
skupaj 399 ni doseglo druž-
beno dogovorjenega bruto
osebnega dohodka. Gre za
tako imenovane deficitarne
stroke, ki ne dosegajo BOD
kljub povečanim davčnim
olajšavam. Proučiti bo treba
organizacijsko tehnične po-
goje dela in poiskati možno-
sti dopolnitve dejavnosti
predvsem v strokah z nizko
produktivnostjo dela, pa tu-
di kakšen je vpliv šušmar-
stva. Dosedanja organizira-
nost malega gospodarstva
tudi ni zagotavljala zadostni
vpliv na izobraževalni si-
stem. V Žalcu na primer so
storili izjemno napako, ker
pri načrtovanju potreb in do-
ločanju kapacitet usmerje-
nega izobraževanja niso upo-
števali zasebni sektor. Zani-
miva je tudi neenotna kredit-
na politika obeh bank v obči-
ni, ki sploh ni v skladu z
družbenim dogovorom o po-
speševanju malega gospo-
darstva. Seveda so kreditni
pogoji stvar politike posa-
meznih bank, bi pa ugodnej-
še obrestne mere prav goto-
vo ugodno vplivale na razvoj
posameznih deficitarnih
strok, predvsem tistih, ki bi
služile kot servisi občanov
ter tistih, ki dopolnjujejo
proizvodne programe indu-
strije. Dejstvo je tudi to, da
bodo davčne olajšave po-
trebne tudi v prihodnjih le-
tih, kljub temu, da zaenkrat
še niso pokazale bistvenejših
rezultatov.
JANEZ VEDENIK
DRAVINJSKI DOM ŠIRI PONUDBO
10 USPEŠNIH LET
TOZD Varnost je specializirala poslovanje
Prednovoletno srečanje s
poslovnimi sodelavci in
kooperanti so predstavniki
Dravinjskega doma iz Slov.
Konjic izkoristili za oceno
svojega dela na področju
zaščite pri delu in za dobra
razmišljanja o prihodnjem
razvoju svojega specializi-
ranega poslovanja. Trg že
deset let oskrbujejo z vsemi
vrstami zaščitnih sredstev,
od gasilske opreme in opre-
me za civilno zaščito do va-
rovalnih delovnih sredstev.
Ob tej priliki je glavni di-
rektor FLORJAN JANCIČ v
pozdravnem govoru strnil
naslednje ugotovitve:
»Na svoji poti smo imeli
dosti težav, ki smo jih potr-
pežljivo reševali tako, da da-
nes lahko ugotovimo, kako
smo vendarle dosegli dobro
povezanost proizvodnje, tr-
govine in potrošnikov. Prav
veterani v delovni zaščiti do-
bro vedo, da smo na tem po-
membnem področju morali
najprej uskladiti zelo različ-
na mnenja in poglede. Utrli
pa smo pot za takšno delov-
no zaščito, da bi ob njej de-
lovni ljudje utrpeli čim manj
delovnih nezgod, telesnih
poškodb in drugih zdrav-
stvenih okvar, ki ne samo
znižujejo delovno storilnost,
ampak predvsem onesreču-
jejo posameznike in cele
družine. Prav v interesu te
človeške, humane skrbi za
delavčevo varnost in boljše
počutje na najbolj težkih in
nevarnih delovnih mestih, je
prišlo do izrednega sodelo-
vanja delavcev služb varnOr
sti pri delu v temeljnih orga-
nizacijah združenega dela s
proizvajalci, ki so skupaj s
prodajno mrežo prisluhnili
vsem temeljnim interesom
po boljši varnosti pri delu
našega delovnega človeka.
Vzporedno s tem smo morali
slediti vse zahtevnejši tehno-
logiji in dosežkom na tem
področju, čeprav se vse bolj
odpirajo problemi varstva
širšega človekovega okolja,
podprti z vse večjo našo
osveščenostjo in zavzetostjo-
za njihovo bolj energično re-
ševanje. Tudi v tem vidimo
svojo družbeno vlogo in
dolžnost.«
Kot je ob takšnih jubileji-
nih srečanjih navada je pred-
sednik centralnega delav-
skega sveta Jože Matavž
izročil priznanja številnim
predstavnikom OZD, ki so
•na področju varnosti pri de-
lu dolgoletni poslovni sode-
lavci Dravinjskega doma.
Naj poudarim, da »jubilej-
nik« pospešuje in razvija
kooperacijsko dejavnost tu-
di s samostojnimi obrtniki in
malim gospodarstvom pri
proizvodnji zaščitnih sred-
stev za široko potrošnjo in
da uspešno »uhaja« čez ob-
činske in republiške meje.
MITJA UMNIK
LAŠKO: TUDI TOZD »TIE«
ZA...
V prejšnji številki smo poročali, da je TOZD »TIE« v
delovni organizaciji TIM Laško glasoval proti sprejetju
aneksa k samoupravnemu sporazumu za financiranje
družbenih dejavnosti.
Po neuspešnem sestanku delavskega sv^eta s pred-
stavniki samoupravnih interesnih skupnosti je bil skli-
can zbor kolektiva, na katerem so še enkrat pretresali
vso zadevo. TOZD »TIE« prejkoslej vztraja pri svojem
namenu, da je treba ob težkih razmerah v gospodar-
stvu podvojiti varčnost in gospodarnost v samouprav-
nih interesnih skupnostih in njihovi službi. Svoj prvo-
ten sklep, da ne pristopajo k podpisu aneksa pa so po
daljši razpravi preklicali in se odločili za podpis.
J. K.
št. 49 - 21. decembra 1978
NOV! TEDNIK - stran 'i
MOZIRJE
ZAČETEK NOVEGA POSLOVNEGA CENTRA
v soboto opoldne so v Mo-
zirju slavili v pravem po-
menu besede, saj je vgradi-
tev temeljnega kamna za
novo blagovnico v resnici
napovedala težko pričako-
vani premik na preskrbo-
valnem področju. In tako je
odpadlo vprašanje: kdo bo
gradil novo blagovnico.
Ljubljanska Emona oziro-
ma njena temeljna organi-
zacija Supermarket je bila
boljši ponudnik.
Slavje je bilo veliko, saj so
se ga med številnimi gosti
udeležili tudi predsednik
Republiške konference
SZDL, Mitja Ribičič, član
predsedstva SR Slovenije,
Tone Bole in član republi-
škega Izvršneg» sveta, Ste-
fan Korošec.
Prva beseda je pripadla
domačinu, predsedniku
Izvršnega sveta Občinske
skupščine Mozirje, Antonu
Vrhovniku, ki je med dru-
gim opozoril, da sodi tudi ta
naložba v prizadevanja obči-
ne, da se uveljavi in okrepi
poleg kmetijstva in gozdar-
stva tudi ta veja gospodarske
dejavnosti. Se zlasti zaradi
turizma, ki ima v dolini vse
perspektive, in prav tako za-
voljo gospodarske usmeritve
v občini na sploh. Sicer pa, je
poudaril, nova blagovnica ne
bo pomembna samo za Mo-
zirje, marveč za vso dolino,
saj bo zaradi svoje založeno-
sti, izbire blaga, prav gotovo
zmanjšala odliv kupne moči
v druga trgovska središča.
O pomenu nove trgovske
hiše je zatem spregovoril tu-
di vršilec dolžnosti general-
nega direktorja EMONA,
Ljuban Filipan, ki je pove-
dal, da bo imela nova prido-
bitev več kot 4000 kvadrat-
nih metrov površine, od tega
samo 2090 kv. metrov pro-
dajnih prostorov. Sicer bo
gostinskemu delu pripadlo
375 kv. metrov, skladiščnim
prostorom 965, tehničnim
prostorom 315 in ostalim 435
kvadratnih metrov.
V kolikor bodo tudi pri-
pravljalna dela tekla po pre-
dvidenem načrtu, bodo z
gradnjo nove blagovnice pri-
čeli fnaja letos, namenu pa jo
bodo izročili 10. aprila 1980.
leta, za praznik kolektiva se-
stavljene organizacije zdru-
ženega dela EMONA.
Po predračunu bo vre-
dnost nove naložbe okoli 57
milijonov dinarjev.
Lokacija za novo blagovni-
co je ob cesti, ki pelje iz Mo-
zirja proti Zekovcu. To pa je
tudi lokacija novega poslov^-
nega centra Mozirja, kjer naj
bi zrasel še nov hotel. Na
prostoru preko glavne ceste
bo nova avtobusna postaja
in če k vsemu temu dodamo
še predvideno cesto - obvoz-
nico in bencinsko črpalko, ki
že stoji, potem bo novo po-
slovno središče v resnici po-
polno.
M. B02IC
CELJE
PRIPOMBE K OSNUTKU RESOLUCIJE
v celjski občini je v raz-
pravi pomemben dokument
- osnutek resolucije o poli-
tiki izvajanja družbenega
plana občine v 1979. letu, na
vsak način dokument, ki je
pomemben tudi za gostin-
sko in turistično dejavnost.
In prav ta je v tem gradivu
skromno, da ne zapišemo
preskromno zastopana.
V razvojnih nalogah, kot
prilogi k resoluciji, sta go-
stinstvo in turizem zabeleže-
na z naslednjimi besedami:
»V gostinstvu se bo v letu
1979 nadaljevala izgradnja že
pričetih objektov iz resoluci-
je preteklega leta. V turizmu
bo dan večji poudarek uskla-
jevanju delovnega časa v tr- ^
govini, gostinstvoi in drugih
obratih, ki sodelujejo s turi-
zmom, zlasti v sezoni.«
Je to vse? Ce sodimo samo
po mnenju nekaterih gostin-
skih in turističnih delavcev,
ta opredelitev ni zadostna.
Ne gre zdaj za ponavljanje
investicij, ki na tem področ-
ju zamujajo in se mnoge, kot
na primer Turška mačka in
Evropa, ponavljajo v teh do-
kumentih že dve leti, gre tu-
di-za nekatere nove. Nobena
skrivnost ni, da so že stekla
prva dela za pripravo doku-
mentacije za gradnjo novega
hotela v okviru Športno re-
kreacijskega centra Golovec.
Ce drugo ne, je gradnja tega
objekta že dobila svojo druž-
beno potrditev. Seveda pa je
vprašanje, ali je lokacija več-
jega hotela A kategorije na
Golovcu, na robu industrij-
ske cone, primerna?
Mimo tega sta odprti še
dve naložbi, to sta adaptacija
in novogradnja pri hotelih
Celeia in Merx? Morda je to
delo odloženo za leto ali več?
So pa še druge naloge, ki
bi jih morala opredeliti ob-
činska resolucija za prihod-
nje leto. Ce sodimo po plača-
nem elaboratu, potem še ni
izrečena zadnja beseda na ra-
čun integracije celjskega go-
stinstva. Morda tudi gostin-
stva na širšem območju?
Problem »visi« v zraku in
morali bi ga enkrat za vselej
speljati do konca.
Nadaljnje vprašanje zade-
va Turistično poslovno
skupnost. Ta je in je ni. Vtem
ko ima v resoluciji Poslovna
skupnost za malo gospodar-
stvo opredeljene naloge, o
Poslovni skupnosti za turi-
zem niti besedice. In vendar
gre za skupnost, ki bi morala
zaživeti čimprej. Po njenem
ustanovnem zboru se je zata-
knilo in tako ta skupnost.
vsaj formalno, zaenkrat ne
obstaja, čeprav so očitni ne-
kateri napori za njeno uvelja-
vitev tudi v širšem prostoru,
tudi v okviru turističnega
povezovanja v severni Slove-
niji.
Skratka, nalog je torej več,
kot jih omenja osnutek celj-
ske občinske resolucije ozi-
roma program razvojnih na-
log.
M. BOŽiC
LETOS 41
AVTOBUSOV
Celjski Izletnik je letos na-
bavil enainštirideset novih
avtobusov. Samo te dni je
dobil dva nova Mercedesa
0303, ki imata vsak po petde-
set sedežev in sodita med
najboljše avtobuse sploh.
Zanimivo je, da sta tudi edi-
na v severovzhodni Sloveni-
ji. Za enega so odšteli okoli
2,5 milijona dinarjev.
Pri Izletniku imajo zdaj
261 avtobusov. V glavnem se
približujejo sklepu, da so
lahko v prometu le tisti, ki
imajo za seboj dobra tri leta
voženj.
IZ EKVADORJA
ZAENKRAT SE VSI DOBRO POČUTIJO
Sprejeli smo prvo pismo
iz Ekvadorja, odkoder so se
1. decembra oglasili člani
prve jugoslovanske jamar-
ske odprave. Pisal nam je
najihov član in naš sodela-
vec, Parko Naraglav iz Pre-
bolda:
»Po vzletu z brniškega le-
tališča smo leteli nepretrgo-
ma devet ur in pol. Tako smo
prispeli v New York ob petih
popoldne po tamkajšnjem
času. Vožnja je bila prijetna.
Pristali smo na letališču Ke-
nedy, ki je prav gotovo eno
med največjimi, saj ima več
kot petdeset terminalov itd.
z letališča smo se odpeljali v
hotel Edisom, kjer smo pre-
nočih.
Hotel je v središču Bro-
klynske četrti. Zjutraj smo
se ponovno odpeljali na leta-
lišče, odkoder smo z Luft-
hanso poleteli proti Ekva-
dorju. Iz Ljubljane do New
Yorka smo leteli z Boenin-
gom 707, iz New Yorka proti
Ekvadorju pa z DC 10. Ta
polet je trajal deset ur.
Enourni počitek smo imeli
na Jamajki, v Guayaguil smo
prileteli ob 22. uri.
Po kratkem zapletu na ca-
rini zaradi neke malenkosti v
njihovi vizi, smo brez poseb-
nih težav rešili tudi to nalo-
go. S tremi taksiji smo se od-
peljali v hotel San Juan. Noč
smo kljub skromnosti v ho-
telu dobro prespali in zdaj že
čakamo na 1200 km dolg po-
let za Bolopagos. Tam bomo
raziskovali jame, zatem pa
krenili v centralni Ekvador,
kjer se bomo soočili s klasič-
nim krasom.
Napisati še moram, da smo
doslej pri vseh letalskih po-
letih imeli srečo in nam ni
bilo nikjer treba plačati tari-
fe za odvečno opremo. Prav
gotovo je vse to zasluga
uslužbencev pri letalskih
družbah.
Tu je zelo toplo. Zdaj kaže
toplomer 29 stopinj Celzija.
Toda zrak je zelo neprijeten.
Sicer pa se bomo morali na-
vaditi na tropsko podnebje.
Zaenkrat smo vsi zdravi.
Vsem v uredništvu in
vsem bralcem Novega tedni-
ka lep pozdrav in kmalu na
svidenje!«
Predsednica zbora krajevnih skupnosti Občinske skupščine Mozirje, Ivica Kozovinc in
predsednik delavskega sveta EMONA TOZD Supermarket, Božidar Stupica, vgrajujeta
temeljni kamen za novo blagovnico.
Foto: T. TAVČAR
CENTER ZA MLADINSKI TURIZEM
MLADINSKI TURIZEM NADOMEŠČA FUNKCIJO
POČITNIŠKE ZVEZE
Na zadnji seji UO Počitni-
ške zveze Celje so ugodno
ocenili dosedanje delo te or-
ganizacije, tako v finanč-
nem kot množičnem smislu.
Razpravljali pa so še o sa-
moupravnih aktih in mla-
dinskem letovišču Savinja
v Makarski, ki ga upravlja
Center za mladinski turi-
zem v Celju.
V tem letovišču mladih je
bilo zadnji dve leti veliko na-
pravljenega. Stare šotore so
nadomestili z modernimi
prikolicami za bivanje, ob-
novili so kuhinjo ter jedilni-
co ter sanitarije, zgradili za-
baviščni prostor na prostem
in še marsikaj. To se je poz-
nalo tudi na zasedenosti tega
objekta, ki v poletnih mese-
cih skoraj ni imel prazne po-
stelje. Pred in po sezoni pa
so v letovišču bivali udele-
ženci šole v naravi in matu-
rantskih izletov.
Organizacija šole v naravi
je ena pomembnejših dejav-
nosti Centra za mladinski tu-
rizem. Tako so letos ob sode-
lovanju Zbora vaditeljev,
učiteljev in trenerjev smuča-
nja Celje organizirali smu-
čarske tečaje za več kot 1500
učencev celjskih šol, okoli
800 učencev pa se je učilo
plavati v Makarski.
Število šolskih izletov, ek-
skurzij in maturantskih izle-
tov ni mogoče točno poveda-
ti, saj v celjski občini skoraj
ni šole ali mladinske organi-
zacije, ki ni koristila uslug te
turistične agencije. Edi Kraj-
nik, upravnik letovišča Savi-
nja v Makarski in vodja de-
lovne skupnosti v Celju je
povedal, da vloga Počitniške
zveze kot je bila včasih slabi,
čedalje bolj pa se krepi de-
javnost mladinskega turi-
zma na osnovi agencijskih
uslug. F. PUNGERCiC
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49 - 21. decerrbra V,
SPET PRI$EL BO MED NAS, DRAGI, UUBI DEDEK MRAZ
SIVA KUČMA,
BELA BRADA,
TOPEL KOŽUH,
ZVRHAN KOŠ.
OJ, ŽE PRIŠEL JE MED NAS,
DOBRI STARI DEDEK MRAZ!
ŽALEC
ENAK ZA VSE OTROKE
Tudi za tiste izven občine in republike
Vse otroke od drugega le-
ta starosti do vključno četr-
tega razreda osnovne šole v
žalski občini bo dedek Mraz
obiskal v času od 25. do 30
decembra. Darilne pakete
bodo prejeli tudi otroci de-
lavcev, ki imajo svoje dru-
žine izven občine in v dru-
gih republikah. V akciji so
se vedno izkazala prizadev-
na društva prijateljev mla-
dine.
Tudi letos bo dedek
Mraz obiskal vse otroke v
krajevnih skupnostih, na
šolah in vzgojnovarstve-
nih ustanovah v žalski
občini. Za organizacije in
izvedbe praznovanja so
odgovorna društva prija-
teljev mladine v sodelo-
vanju z osnovnimi šolami
ter vzgojnovastvenimi za-
vodi, krajevnimi skup-
nostmi in družbenopoli-
tičnimi organizacijami.
Letos bo dedek Mraz ra-
zveselil kar okrog 5500
otrok iz vse občine in to
od drugega leta starosti
pa do vključno četrtega
razreda osnovne šole.
Celotno akcijo v pripra-
vah na novoletno prazno-
vanje otrok v občini vodi
in usklajuje odbor za no-
voletno praznovanje
otrok, ki deluje pri Občin-
ski zvezi društev prijate-
ljev mladine. Odbor se-
stavljata programska in
finančna komisija. Dedek
Mraz bo s spremstvom
obiskal vzgojnovarstvene
ustanove in osnovne šod
25. do 29. decembra,
predšolske otroke v kra-
jevnih skupnostih pa bo
obiskoval od 25. do 30 de-
cembra. Starši bodo o
urah obiska v posamez-
nih krajevnih skupnostih
posebej obveščeni.
Večletne pobude za
poenotenje praznovanja
novoletne jelke so v leta
1976 dosegle svoj cilj. Ta-
krat so se namreč sestali
predstavniki občinske
konference SZDL, ZK,
sindikatov, mladine, Zve-
ze prijateljve mladine in
presvetnih delavcev ter
na podlagi zbranih pobud
in izkušenj sestavili osnu-
tek družbenega dogovora
o enotni organizaciji in
izvedbi novoletnega praz-
novanja. Pri podpisu
družbenega dogovora je
bilo včasih res čutiti ne-
godovanje, vendar so ga
končno vsi podpisali.
Osnovni namen celotne
akcije in družbenega do-
govora je bil poenotiti
praznovanje novoletne
jelke za vse otroke v obči-
ni. Nekaj težav je bilo z
delovnimi organizacijami
izven občine, v katerih se
zaposleni žalski občani,
vendar se stanje danes že
izboljšuje. Letos bodo za-
posleni prispevali za
praznovanje po 50 dinar-
jev, vrednost darilnega
paketa pa bo zanašala
osemdeset dinarjev.
JANEZ VEDENIK
LAŠKO
»ZASPANKA«,RISANKE
NOVOLETNA JELKA ZA OKOLI 4300 otrok
Praznovanje novoletne jel-
ke in dedka Mraza se je v
Laški občini začelo že pred
časom, ko je SLG Celje go-
stovalo v treh krajih občine z
igro »2murkovi otroci«. Ta
zgodnji začetek je povzročila
kasnejša zasedenost celjske-
ga gledališkega kolektiva.
Predstave si je ogledalo oko-
li 2500 otrok.
V	prihodnjih dneh bodo
imeli novoletno veselje s pri-
hodom dedka Mraza v vseh
osrednjih in podružničnih
šolah, v vseh vrtcih in neka-
terih krajevnih skupnostih.
Obdarjeni bodo vsi otroci od
2 let do 4. razreda osnovne
šole, medtem ko bodo otroci
na višji stopnji praznovali
novo leto na čajankah.
V	treh središčih: Laškem,
Rimskih Toplicah in Rade-
čah bodo vrteli v kinodvora-
nah risanke, v vseh treh kra-
jih pa bodo radeški mladi
igralci predstavili »Zvezdico
zaspanko«. Risanke bodo s
pomočjo prenosnih aparatur
predvajali tudi po vseh po-
družničnih šolah. Seveda bo-
do vse prostore, kamor bo
prišel dedek Mraz, tudi okra-
sili.
Za letošnjo novoletno jel-
ko je združeno delo v lašk
občini, žal ne vse delovne or
ganizacije, prispevalo po 6(
dinarjev od zaposlenega. C
so bili nesolidarni tisti, ki ni
so nič prispevali, so toliki
bolj solidarni vsi drugi, ki s(
to storili in sklenili, naj bod(
novoletnega veselja deležn
vsi otroci.
DEDEK MRAZ PRIDE V
PONEDELJEK
Med celjske otroke bo letos prvič prišel dedek Mraz
v ponedeljek, 25. decembra. Ob 16. uri bo prišel v halo
Golovec, ko ga bodo napovedali vrli harmonikarji in
otroke ogreli pionirji iz osnovne šole Veljka Vlahoviča.
Nato bo dedek Mraz zaplesal in zapel z otroki, ob 17.
uri pa se bo pričela lutkovna igrica dijakinj Pedago-
škega šolskega centra. Ob 17. uri in 30 minut bo v hali
Golovec še mali kino, nato pa bodo do 18. ure pripove-
dovale otrokom pravljice vzgojiteljice iz celjskih vzgoj-
novarstvenih zavodov. Dedek Mraz ob podobno kot v
ponedeljek obiskal otroke vsak dan do vključno 28.
decembra, vmes pa bo prišel mednje še v šole, vrtce in
krajevne skupnosti.	Dg
BREZ RAZLIK
VMOZIRJU
Dedek Mraz v mozirski ob-
čini tudi letos ne bo delal ra-
zlik med otroki. Zan so vsi
enaki, in za vse je pripravil
enaka darila.
V občini imajo že nekaj let
družbeni dogovor o obdaro-
vanju otrok za dedka Mraza.
Akcijo seveda vodi Društvo
prijateljev mladine, poleg se-
be pa ima družbenopolitične
organizacije, šole, vrtce in še
posebej krajevne skupnosti.
Tudi letos bo dedek Mraz
obdaril otroke v okviru kra-
jevnih skupnosti, pa tudi v
šolah in vrtcih. Posebne pro-
slave bodo od 26. decembra
dalje do konca meseca. Za te
priložnosti pripravljajo zlasti
šolski otroci zanimive nasto-
pe. Zato bo več kot slavnost-
no, prijetno, veselo..
ŠMARJE
POLNA VREČA
v šmarski občini letos
prvič niso imeli problemov s
sredstvi za obdaritev otrok.
8000 otrok bo dobilo darilne
zavitke v vrednosti od 60-70
dinarjev, nihče ne bo prikraj-
šan. Otroškemu veselju so
namenili okoli 500.000 dinar-
jev.
Prihod dedka Mraza bo za
šmarsko mladež letos pravo
presenečenje. Da bo res ta-
ko, zagotavlja Društvo prija-
teljev mladine, ki je organi-
zator dedkovega prihoda, pa
tudi občinska konferenca
SZDL, ki je vodila akcijo ter
občinska skupnost otroške-
ga varstva in kulturna skup-
nost.
Pomembna - in zato tudi
hvale vredna - je odločitev,
da bodo obdarovani otroci
zdomcev, ki se bodo v dneh
pred novim letom vrnili do-
mov in pa otroci staršev, za-
poslenih v občini Šmarje pri
Jelšah, vendar s stalnim b
vališčem izven nje.
Da bi prihod dedka Mraz
uspel brez zatikanja in nelji
bih pomot, ki so nemalokre
zagrenile vse leto pričakov<
ni dogodek prenekaterem
malčku in da nihče ne bi b
prikrajšan, se je društvo pr
jateljev mladine povezalo
vsemi krajevnimi skupnosi
mi in šolami, ki bodo povso«
po občini pripravile sprejt
me dobrega dedka. Enak
tudi v vrtcih. Pozabili nis
niti na tiste otroke, ki nis(|
vključeni v varstvo, zlasti nj
otroke s kmečkih območij, i
Posebej prijetno, vznemiij
Ijivo in pravljično lepo bo \
Rogaški Slatini, kjer bo del
dek Mraz s pravim pravca|
tim pravljičnim spremstvon
odšel na kratek sprehod p(
mestu.
MILENKO STRASEE
KONJIŠKI RK ZA STAREJSE OBČANE
SREČANJE, KOT JIH NI VELIKO
Konjiška krajevna organi-
zacija Rdečega križa je letos
že tretjič pripravila predno-
voletno srečanje za starejše
občane. Poleg že običajne
pogostitve, so izrazit pomen
dali kulturnemu programu,
v katerem je letos sodelovalo
blizu 120 cicibanov m pionir-
jev, učencev konjiških os-
novnih šol, glasbene šole in
vzgojno-varstvenih ustanov.
Že prej pa so najmlajši izde-
lali lične novoletne voščilni-
ce, ki jih je skupaj z vabilom
na srečanje dobilo 367 obča-
nov, starejših od sedemdeset
let.
Težko je opisati sobotno
srečanje v jedilnici Konusa,
saj so iskreče oči in nasme-
šek na mnogem zgubanem
obrazu povedali vse.
Pozabljeni pa ne bodo tudi
tisti, ki se tega, sedaj že tradi-
ci onalnega srečanja niso
mogli udeležiti; ali zaradi bo-
lezni, oddaljenosti ali drugih
razlogov. Se pred Novim le-
tom jih bodo obiskali mladi
člani Rdečega križa in jih ra-
zveselili s skromnim novo-
letnim darilom. Upamo pa si
trditi, da jim bo že sam obisk
pomenil veliko, saj jih bo
utrdil v prepričanju, da na-
nje niso pozabili.
Vsekakor zasluži krajevna
organizacija Rdečega križa iz
Slovenskih Konjic vso poh-
valo za vzorno in skrbno pri-
pravljeno srečanje starejših
občanov.
MITJA UMNIK
LAŠKO: DOLGO NA SVETU...
Minulo soboto dopoldne je bilo v Laškem kulturner
domu srečanje krajanov, ki so dopolnili 80 let in več. Sreča
nje je obogatila akademija, ki so jo pripravili otroci osnovni
šole s pestrimi in posrečenimi točkami, nadalje nastop mia
dih glasbenikov iz glasbene šole ter moški zbor upokojeri
cev. Dvorana je bila ozaljšana v znamenju prihoda noveg
leta in Dedka Mraza. Bilo je prisotnih vsaj 40 osemdesetlel
nikov in še precej drugih upokojencev. Najbolj so navdušil
otroci, ki so se razživeli, kot bi se zavedali, da nastopajo z;
babice in dedke.
Vsi krajani nad 80 let so dobili novoletne pakete, v njil
toliko iskana kava, vino in razne druge dobrote.
Kar mladostno veseli so bili. Sicer pa, so rekli, splol
nismo stari, le precej dolgo smo že na svetu.
ŠTORE: LEP VEČER
ŽIVLJENJA
Po sklepu delavskega sveta železarne je bila pred dverr
leti Društvu upokojencev v Storâh dodeljena stavba na Lip
kjer je bil prej otroški vrtec. Ker je bila dotrajana, jo je bil
treba temeljito obnoviti. Po posvetovanju z gradbeniki i
obrtniki so le-ti pripravili načrt za obnovo in pokazali na,
boljšo voljo, da priskočijo upokojencem na pomoč. Ko s
imeli zbrano vso dokumentacijo, so se lotili dela. Verbii
Melanšek, Doberšek, Zgank in drugi so se zagrizli v dele
Poleg dela, so potrebovali še denar. Republiška zveza upe
kojencem jim je odobrila dotacijo in brezobrestno posojik
Na veliko razumevanje so naleteli tudi pri vseh organih i
temeljnih organizacijah v železarni. Namesto predvideni
2000, so prostovoljci opravili 4200 udarniških ur. V velik
pomoč jim je bilo mentorsko delo vodje gradbenih del, in:
Ignaca Zagoričnika. Dobronamerno naklonjenost so рокг
zali tudi nadzorni organi.
Septembra 1976. leta so pričeli z obnovo in preurejanje!
stavbe, zdaj pa so dočakali čas, ko bodo lahko ponudili 6C
članom društva klubske prostore, v katerih bodo doživlja
prijetne ure vsakovrstnega razvedrila. Tako v debatnih kro:
kih, šahu, v knjižnici, pevskemu zboru, in zunaj stavbe p
balinanju in kegljanju.
Na večer njihovega življenja jim bo lepo, za kar so re
snično hvaležni vsem dejavnikom, ki so jim pomagali pi
obnovi in preureditvi stavbe.
RUDOLF URŠK
št. 49 - 21. decembra 1978
NOV! TEDNIK - stran 'i
22. DECEMBER - DAN JLA
ENOTNO ZA NAŠO VEČJO VARNOST
Jutri bo eden najlepših dni v letu in
sicer 22. december, dan JLA. Že več kot
štirinajst dni po različnih krajevnih
skupnostih, šolah in organizacijah
združenega dela potekajo različne pro-
slave in prireditve, vse pa v znamenju
spoštovanja do naše slavne vojske pod
vodstvom predsednika Tita. Z vsakim
dnem bolj si prizadevamo za čvrstejšo
vlogo ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite, saj je prav v tem naša naj-
večja moč, da bo naša meja vedno svo-
bodna in na kateri bi se spotaknil
vsak, ki bi poskušal okrniti našo svo-
bodo, naše življenje in naše cilje po še
lepšem in naprednejšem. 22. december
je dan, ko pregledamo dosežene rezul-
tate in si zastavimo nove naloge, ki jih
je treba izpeljati za tisto, da nas nihče
in nikoli ne more presenetiti.
PRIZNANJA
v različnih občinah celjskega območja so v
teh dneh številne prireditve, ki so vezane na
jutrišnji praznik naše vojske, 22. d<^cember.
Osrednja proslava v Celju bo nocoj in to v
Slovenskem ljudskem gledališču, kjer bosta
po slavnostnem govoru nastopila Simfonični
orkester slovenske filharmonije in tasmorni
zbor RTV Ljubljana. Po svečani proslavi bo
tovariško srečanje za pripadnike vojske in ci-
vilno prebivalstvo v veliki dvorani Narodnega
doma.
Jutri dopoldne, torej na sam praznik, bo v
vojašnici »Jožeta Meniha-Rajka« svečan pre-
gled enot JLA in Teritorialne obrambe, ob 13.
uri pa v Narodnem domu sprejem, ki ga pri-
pravljata predsednik skupščine občine Celje
Jože Marolt in komandant celjske garnizije
Nikola Mitrić. Tam bodo tudi prvič podelili
priznanja za dosego izrednih uspehov na ob-
močju obrambnih priprav in podružabljanja
splošne ljudske obrambe. Ker so dosegli izre-
dne uspehe bodo prejeli občinska priznanja
Postaja milice, Fotolik, Garnizija Celje, Ob-
činska zveza prijateljev mladine. Osnovna
šola Štore, Krajevna skupnost Nova vas.
Amaterski radio klub, ŽG Ljubljana, tozd
prometna sekcija Celje, Slavko Klinčar, Pe-
ter Pejanović, Ivan Jezernik, Slava Vučaj-
nik, Edo Klovar, Stanko Gaberšek, Anica
Pavlovič, Milan Šetina in Alojz Podjaveršek.
Republiška priznanja bodo prejeli Krajevna
skupnost Dolgo polje. Osnovna šola »Franja
Vrunča« Hudinja, OZD LIK Savinja, Jože
Seničar iz KS Dobrna, Martin Andrijaš in
Danijel Škodnik.
VOJAKI NA TERENU
Poleg izpolnjevanja rednega programa v vo-
jašnici za najboljšo borbeno in moralno pri-
pravljenost vsakega vojaka pa vojaki še vedno
najdejo čas za delo na terenu. Gre za pomoč
pri gradnji prepotrebnih komunalnih objek-
tov, kjer združijo prijetno s koristnim. Prvič
izpopolnjujejo svoje praktično znanje na tere-
nu in drugič pomagajo odročnim krajem, da
pridejo hitreje do ceste, vodovoda, elektrike,
mostov...
Na širšem celjskem območju so letos vojaki
zgradili novo cesto od Marovška do Brc pri
Dobrni v skupni dolžini 3,6 km. Nasploh pa so
letos v Sloveniji vojaki zgradili 21.1 km novih
cest v vrednosti 2,763.600,00 din. Rekonstrui-
rali so tudi cesto Sentilj-Planina, celjski voja-
ki pa so sodelovali tudi pri nadaljevanju grad-
nje ceste na Pokljuko. V okolju Šmarja pri
Jelšah so še zgradili vodovod v dolžini 20 km.
Skupaj so zgradili letos 55,8 km vodovodov,
kjer so opravili 815.120 delovnih ur ali v vre-
dnosti 10,253.600,00 din. Seveda so bile še dru-
ge manjše lokalne akcije s pomočjo in sodelo-
vanjem pripadnikov JLA. To pa je spoštljiva
pomoč, vredna najgloblje pohvale!
BODOČE VOJAŠKE STAREŠINE
v sklop letošnjega praznovanja Dneva JLA
je sodil tudi razgovor s predstavniki sedmih
in osmih razredov osnovnih šol, ki so se že
odločili ali pa so potencialni kandidati, da bi
po končani osemletki nadaljevali šolanje v eni
izmed mnogih vojaških šol in tako kasneje
opravljali lep, odgovoren, časten in zahteven
poklic vojaške starešine v Titovi vojski. Svet
za ljudsko obrambo, varnost in družbeno sa-
mozaščito, komisija za usmerjanje mladih v
vojaške šole in poklice pri Skupščini občine
Celje je pripravil informativni dan za vpis v
srednje vojaške šole, ki jih organizirajo za
učence osnovnih šol v sodelovanju z Zavo-
dom SRS za šolstvo in skupnostjo za zaposlo-
vanje v Celju. Srečanje so imeli v prostorih
mladinskega kluba, udeležilo pa se ga je več
kot 50 učencev osnovnih šol.
Informacijo jim je podal Marjan Branko, ki
jim je govoril o pomenu vojaškega poklica in
njegovih smereh. »Pri tem poklicu ni bistve-
no, kje ga opravljaš, v katerem kraju, ampak
je pomembno to, da poklic opravljaš z ljubez-
nijo. Drugače je bolje, da se zanj ne odločiš,«
je zaključil Marjan Branko.
Mladi so pokazali izreden interes za vojaške
poklice, saj so najrazličnejša vprašanja deže-
vala kot aprilski dež. Pri razgovoru so bili
navzoči tudi gojenci vojaške gimnazije »Franc
Rozman-Stane« iz Ljubljane in Srednje te-
hnične vojaške šole iz Zagreba, ki so poten-
cialnim kandidatom dajali podrobne podatke
o načinu šolanja, poteku pouka in prostih ur,
svobodnih aktivnostih, štipendiranju in dru-
gem, kar sodi zraven.
POT v VOJAŠNICO
Vrata celjske vojašnice so odprta skozi vse
leto in vedno je možno opraviti ogled vojaške
tehnike ter se pogovoriti z vojaki o njihovem
življenju. Pred praznikom pa je dvorišče vo-
jašnice še bolj polno raznih obiskovalcev, kot
običajno. Letos niso prišli samo mladi, kot je
bil to običaj doslej, ampak tudi starejši. Tako
je v torek dopoldne bila v vojašnici tudi sku-
pina članov zveze borcev NOV z Dolgega po-
lja, ki si je najprej ogledala vojaško tehniko,
nato pa se še pogovorila z vojaki in stareši-
nami.
Tudi mladi bodoči vojaške starešine so po
prvem informativnem dnevu odšli v vojašni-
co. Na velikem dvorišču so bile postavljene
mize, na njih pa najrazličnejše orožje. Ob
njem so stali vojaki, ki so potem posameznim
skupinam pokazali, kako se s posameznim
orožjem »rokuje«, kako se ga razstavi, za kaj je
namenjeno in podobno. Mladi so izredno po-
zorno spremljali razlago uniformiranih fan-
tov, potem pa so še sami poskusili, kako se
orožje rastavi.
Rihard Majcen je tudi predsednik komisije
za usmerjanje mladih v vojaške poklice: »S
podobnimi akcijami bomo nadaljevali, saj so
se izkazale za uspešne. Seveda jih bomo še
obogatili in upamo, da bo kmalu več sloven-
skih starešin v naši vojski.«
Marija Kos je predstavnica Skupnosti za
zaposlovanje: ^Iz osmih razredov smo imeli
na informativnem dnevu petnajst potencial-
nih kandidatov, iz sedmih pa okoli 40 takšnih,
ki se zanimajo za vojaške šole.«
Anica Pavlovič, oddelek za LO: 'Prijetno je
gledati mlade, s kakšnim zanimanjem sodelu-
jejo v naši akciji. Upamo, da smo naše delo
dobro zastavili in da bomo imeli supehe.«
Vojaški starešina Siniša Jankovič: »Samo
s skupnim delom bomo nekaj naredili. Prvi
rezultati so že vidni, vendar zdaj z njimi ne
smemo biti zadovoljni, ampak je treba nada-
ljevati in začeto delo dopolnjevati. Mi v vojaš-
nici smo vedno na razpolago za kakršnokoli
pomoč, saj "je to v interesu nas vseh, naše
skupne moči in večje varnosti.«
Leon Bornšek hodi v 7. razred I. osnovne
šole in je bil med tistimi, ki je postavil največ
vprašanj: »Najbolj me zanima letalstvo. Da-
nes sem izredno srečen, ker sem prišel v vo-
jašnico med vojake, ki so nam pokazali orožje.
Sem bom še rad prišel.«
Tako so rekli tudi drugi, ko so okoli trinaj-
ste ure polni vtisov zapuščali vojašnico »Jože-
ta Meniha-Rajka". Torej tisto vojašnico, ki je
ena izmed mnogih kovačnic bratstva in enot-
nosti ter velike volje po trajni pripravljenosti
za obrambo tistega, kar je bilo težko izborjeno
v težkih dneh druge svetovne vojne. Takrat je
preteklo preveč krvi, da bi si še kaj podobne-
ga želeli.
Srečno tovariši vojaki in starešine, srečno
vsi, ki se borite za mir na vsem svetu!
TEKST IN FOTO:
TONE VRABL
Mladi Leon Bornšek (s puško) je tako navdušen nad
vojaškim poklicem, da bi se že zdaj odločil zanj, če bi
se dalo. Treba bo počakati še nekaj več kot leto,
potem pa se mu bo želja izpolnila!
Štirje izmed organizatorjev informativnega dne za tiste, ki bi želeli v vojaške
šole (z leve): Siniša Jankovič, Rihard Majcen, Anica Pavlovič in Marija Volk.
Najbolj prijetno je dišalo iz vojaške kuhinje, kjer so vojaki pripravljali kosilo.
Sam sem jedel odlično juho, še boljši pasulj z rdečimi kislimi paprikami in svež
kruh. To je bil samo eden izmed treh vojaških menijev. Sicer pa je treba poskusiti
in strinjali bi se, da se marsikatera gostinska kuhinja lahko skrije pred vojaško.
In to ne samo po kvaliteti hrane, ampak tudi vsem ostalem, zlasti čistoči in redu.
Od leve proti desni mojstri vojaške kuhinje Ismet Kovačevič, Pavle Kovač in
Mladen Milenkovič.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49 - 21. decerrbra V,
LIKOVNI
SALON v
LETU 1979
Cas je, da predstavimo
program razstav v osred-
njem stalnem razstavnem
prostoru celjskega ob
močja, v Likovnem salo-
nu. Januarja: grafična
razstava Branka Suhyja,
februarja slikarska raz-
stava del Barda lukundu-
sa, v marcu bomo videli
slike Darinke Pavletič-
Lorenčakove, aprila pa
bo na programu prva ki-
parska razstava in sicer
del Boštjana Putriha, v
maju razstava slikarskih
del zamejca Draga Dru-
škoviča. Zanimivo, da je
v juniju programirana
razstava umetniške foto-
grafije Mira Zdovca in v
juliju skupinska razstava
mariborskih ali gorenj-
skih likovnikov. Tako ni
na sporedu.tudi letos sku-
pinska razstava celjskih
likovnih ustvarjalcev, kar
očitno kaže na krizo celj-
skega pododbora. V av-
gustu je na vrsti umetni-
ško oblikovanje, septem-
bra pa so na vrsti stari
mojstri slovenske likovne
umetnosti, razstavljena
bodo dela iz razstavnega
fonda Narodne galerije v
Ljubljani. V oktobru bo-
mo videli slikarska dela
Vladi mirja Lakoviča in v
novembru grafike Adda-
ne Maraž-Bernikove, v
decembru pa bo razstav-
ljal svoje slike Peter Kri-
vec.
Videti je, da so načrto-
valci upoštevali vse likov-
ne tehnike, obstoja pa še
vedno konvencionalnost
v postavljanju razstave
umetniške fotografije in
oblikovanja v poletne
mesece, torej v čas dopu-
stov in šolskih počitnic,
kar pomeni odmik tovrst-
nega medija od večje pri-
ložnosti, da bi predvsem
mladi lahko bolje spozna-
vali še ne dovolj vredno-
tene zvrsti likovne tvor-
nosti. Sicer pa nam nudi
Likovni salon dela z ime-
ni avtorjev, ki jih nikakor
ne bi smeli prezreti in s
katerimi se pravzaprav
redkeje srečujemo in so
zato srečanja z njimi toli-
ko bolj dragocena.
D. M.
MARIJI GORŠIČEVI V SPOMIN
NOVO KULTURNO DRUŠTVO LAVA-
OSTROŽNO
Redkokdaj se zgodi, da bi
kakšna krajevna skupnost
v tem času osnovala novo
kulturno društvo. Pa ven-
dar se je to zgodilo, oziroma
se bo zgodilo 22. decembra,
ker sta krajevni skupnosti
Lava in Ostrožno sklenili
ustanoviti kulturno druš-
tvo iz potrebe, ki jo nareku-
je skladen družbeni razvoj
in prebujanje v obliki zdru-
ževanja interesov občanov
v krajevni skupnosti kot
osnovni celici družbenega
delovanja in odločanja.
Nekaj več kot sto krajanov
bo ustanovilo to društvo, ki
bo nosilo ime po pokojni
celjski gledališki igralki Ma-
riji Goršičevi. Tako je tudi
prav, saj je Marija Goršičeva
sama izšla iz amaterskih gle-
daliških vrst, ko je po vojni
delala avdicijo v zadružnem
domu in pozneje, v vseh le-
tih svojega poklicnega igral-
skega delovanja, posvečala
izredno pozornost mladim
rodovom, ki so hoteli in žele-
li stopiti na odrske deske.
Naša beseda, vrsta drugih
prireditev, nobena ni minila
brez nje. Tako danes igralka
še živi v srcih mladih, ki bo-
do združeni v novem kultur-
nem društvu z dejanji nada-
ljevali njeno delo in potrje-
vali njegov smisel.
Na Ostrožnem že sedaj de-
luje oktet Studenček; ob
njem se bodo sedaj lahko po-
vezali še drugi pevci, v načr-
tu pa imajo tudi svojo dram-
sko skupino. Svoj prostor
-bodo našli v obnovljenem
gasilskem domu, pomemb-
no pa je predvsem to, da bo-
do dosledno izvajali pro-
gram.
Pomembno za razvoj kul-
turne dejavnosti v celjski ob-
čini pa je tudi to, da je kul-
turno društvo Marija Goršič
(pobudo za ime je dala že
pred časom na eni od skup-
ščin kulturne skupnosti Da-
rinka Joštova) že dvaintride-
seto društvo na območju ob-
čine in da je prvo, ki je nasta-
lo na pobudo dveh krajevnih
konferenc SZDL z zavestjo,
da njegovo delovanje sodi v
kontinuirano dejavnost kra-
jevne skupnosti. Torej en
primer več, kako že znajo po-
samezne krajevne skupnosti
stopati iz konvencionalnih
okvirjev zaskrbljenosti nad
komunalno ureditvijo v širši
človeški prostor, ki terja ši-
roka obzorja in do teh ga lah-
ko privede samo obogateno
kulturno življenje.
Ustanovni občni zbor 22.
decembra bo povezan tudi s
posebno slovesnostjo. Ob tej
priložnosti bodo zavrteli tudi
film Stanka Josta Na kme-
tih, kjer je Marija Goršičeva
igrala eno glavnih vlog. Tudi
tako bodo obudili spomin na
igralko, ki je vse svoje življe-
nje vložila v trud osnovnega
igralskega poslanstva: lepša-
ti življenje drugim.
DRAGO MEDVED
ŠENTJUR
V GLASBI IN SLIKI
Kulturna skupnost in De-
lavska univerza šmarske ob-
čine sta priredili Ipavčev ve-
čer v glasbi in sliki v razstav-
nem paviljonu v Rogaški
Slatini.
Poudarek prereditve je bil
na 70 letnici smrti skladate-
ljev dr. Gustava, ki je umrl
20. avg. 1908. in dr. Benjami-
na, ki je umrl 20. dec. prav
tako leta 1908. Šentjurski
moški pevski zbor, ki je poi-
menovan po skladateljih in
ga vodi Edi Goršič je zapel
nekaj najlepših in najmelo-
dioznejših pe smi vseh treh
skladateljev. .Solista Mitja
Gregorač in Jožo Stabej iz
Ljubljane sta ob spremljavi
klavirja zapela vrsto izbranih
samospevov dr. Benjamina
in dr. Josipa. Marjan Unger
in Vida Hustič pa sta v vez-
nem tekstu izbrano in celovi-
to prikazala življenje, delo in
zasluge skladateljev. Priredi-
tev je privabila tokrat izre-
dno veliko število občinstva,
kateremu je bilo poslušanje
melodioznih skladb Ipavcev
izredno doživetje.
V drugem delu prireditve
se je slikar Joži Ipavec, sin
skladatelja dr. Josipa Ipavca
predstavil občinstvu s svoji-
mi izrednimi olji. (O slikarju
Jožiju Ipavcu smo pisali v
prejšnji številki NT). .
E. RECNIK
MODEL ZA PRAZNIČNI KOLAČ
Model za kolač iz Kranjč
pri Šentjurju je med najlep-
šimi primerki, ki jih hranimo
v zbirki lončarskih izdelkov.
Model je narejen tako, da
ima kolač tri nadstropja
»štuke«. Prvo nadstropje
ima obliko sklede z dvojnim
robom. Na dnu sklede v sre-
dini je odprtina, ki ima robo-
ve rahlo zaokrožene navzdol.
Okrog odprtine je približno
šest in pol centimetrov širok
rob, na katerem je razporeje-
nih dvanajst kroglastih izbo-
klin, ki so enakomerno od-
daljene ena od druge.
Drugo ia tretje nadstropje
kolača sta prav tako okrogla.
Površina tega dela je po-
končno žlebljena in je komaj
opazno nagnjena navznoter.
V sredini vrha drugega nad-
stropja je prav tako odprtina,
kjer se nato nadaljuje tretje
nadstropje, ki je oblikovano
tako kot drugo, samo, da ima
v sredini na vrhu izboklino
in stene imajo nekoliko moč-
nejši nagib. Pečen kolač je
tako na robu nadstropja
okrašen z dvanajstimi izbo-
klinami, stranici drugega in
tretjega nadstropja sta okra-
šeni z žlebiči, vrh kolača pa
ima v sredini stožčasto luk-
njo.
Vrh pekača je raven, poleg
tega pa ima ob straneh še tri
noge, da model lepo stoji.
Model za kolač je zunaj in
znotraj svetlo rjavo loščen.
Vsi žlebiči in robovi so le-
po zaobljeni, da se kolač pri
stresanju iz modela nebi po-
škodoval.
VLADIMIR SLIBAR
»Model za praznični kolač«
- pološčena žgana glina
Risba: V. VIPOTNIK
Foto: V. BERK
RAZSTAVA V
RC
z namenom, da bi približa-
li dogajanja v kulturi svojim
delavcem, so v Razvojnem
centru v Celju v torek odprli
knjižno razstavo in razstavo
različnih slik slovenskih av-
torjev. Obe razstavi so v Ra-
zvojnem centru pripravili
skupaj z Mladinsko knjigo,
ki je pri razstavi knjig odbra-
la še posebej novitete s po-
dročja leposlovja, znanstve-
ne fantastike in druge. Na
otvoritvi razstave je sodelo-
vala tudi članica Slovenske-
ga ljudskega gledališča iz
Celja Anica Kumrova.
DS
VŽALCU
RAZSTAVLJA
J. KOROŠEC
Danes ob sedemnajsti uri
bodo v Savinovem razstav-
nem salonu v 2alcu odprli
razstavo likovnih del Josipa
Korošca. Uvodno besedo ob
otvoritvi bo imel dr. Mirko
Juteršek, sodelovali pa bodo
tudi člani recitacij skega
krožka občinske matične
knjižnice, ki ga vodi Anica
Les jak. Razstava bo odprta
do 30. decembra. J. V.
KONCERT ROMUNSKEGA
SIMFONIČNEGA ORKESTRA
V	CELJU
V	sredo, 6. decembra je gostoval v-Celju simfonični
orkester romunske Radio televizije iz Bukarešte, in
sicer v dvorani Golovec. Prireditelj, Koncertna poslo-
valnica pri Kulturni skupnosti v Celju, je prireditev
nazvala »popularni koncert « v želji, da bi pritegnili
najširši krog delovnega ljudstva, pri čemer naj bi delež
propagande nosili tudi sindikati. S popularnim kon-
certom ni bilo nič, ker je bil program vse prej kot
»popularen«. Tudi sindikati se niso odrezali, kajti pre-
težni del poslušalcev je bila mladina. Odrasli poslu-
šalci so bili maloštevilni, med njimi je bilo samo nekaj
učiteljev glasbe in drugih pedagogov. Za mladino je bil
program prezahteven, za tako ugleden simfonični or-
kester pa je bil obisk v taki atmosferi sramoten. Pove-
dati je še treba, da je velik del mladine pazljivo poslu-
šal lepo simfonično glasbo, manjši del mladine pa je
bil tako nemiren, da je krepko moril poslušalce in
izvajalce.
Jasno se je pK)kazalo, da športna dvorana Golovec za
tovrstne prireditve ni primerna. Ne, da ne bi bila aku-
stična, določeni odstavki so se lepo slišali, toda ra-
zmerja med instrumentalnimi skupinami so se mar-
sikje križala, poedini solistični vložki so se porazgubili
v širokem prostoru. Harfa kot solistični instrument je
komaj prišla do izraza, kljub odlični harfistki.
Orkester, ki ga vodi ugledni romunski dirigent in
komponist Liviu Jonescu, je zelo dober, kar je dokazal
že s prvo skladbo - Drugo suito iz Ravelovega baleta
»Daphnis in Chloe« s stavki Jutranji svit. Pantomina
in Ples. Bogata orkestralna paleta je zazvenela v vir-
tuoznem prepletanju instrumentalnih skupin.
Koncert za harfo in orkester romunskega skladatelja
Pavla Constantinesca je bravurozno izvedla nadarjena
umetnica Elena Gancolea. Skladba je solidna, preprič-
ljiva, fraze odlikujejo eleganca in plemenitost, vir-
tuozno so uporabljene zvočne barve instrumentov. V
2. in 3. stavku so duhovito vpletene romunske narodne
melodije in plesi.
Zadnja skladba je bila Brahmsova 4. simfonija v e-
molu, ki je bila preigrana brez globljega muzikalnega
doživetja, kar ni čudno. V nemirnem vzdušju dvorane
simfoniki z dirigentom na čelu pač niso imeli volje
pokazati svoje odlike.
Koncert je bil torej ponesrečena prireditev, ki ni bila
Celju v čast. Ali je kdo pomislil, kakšen vtis o nivoju
celjske kulture je odnesel romunski simfonični orke-
ster? Menim, da nam to ne bi smelo biti vseeno.
Zopet se ponuja vprašanje primerne dvorane za sim-
fonične koncerte. Golovec to nikakor ne more biti,
kvečjemu primerno adaptirana kino dvorana Union.
EGON KUNEJ
Pihalni orkester ŽPD »France Prešeren« je pripravil prejšnji četrtek v dvorani Nar
dnega doma uspel koncert v počastitev 70-letnice svojega delovanja. (Foto: R. Fond;
70 LET
PIHALNEMU ORKESTRU ŽPD »FRANCE
PREŠEREN«
Železničarsko godbo, kot
se je prvotno imenoval orke-
ster, je leta 1908 ustanovila
skupina slovenskih železni-
čarjev celjske železniške po-
staje: Kasneje pa so se pri-
družili tudi delavci raznih
drugih poklicev, tako da da-
nes godbo sestavljajo želez-
ničarji, kmetje, šolarji in
drugi.
Okoli godbe na pihala se je
leta 1947 formiralo tudi seda-
nje društvo ZPD »France
Prešeren«. V naslednjih letih
je godba z rednim.i vajami,
načrtnim delom, vzgojo mla-
dih kadrov in spremljanjem
naprednih glasbenih doga-
janj v svetu dosegla viden
kvaliteten napredek. Tako
so na področnih in republi-
ških tekmovanjih v Maribo-
ru, Postojni, Kopru, Portoro-
žu, Novi Gorici često segali
po odličjih.
Leta 1961 so gostovali na
tekmovanju v avstrijskem
rudarskem mestu Pohns-
dorf, kjer SÓ med 32 ansam-
bli osvojili prvo mesto. Ra-
zen tega so člani orkestra
uspešno gostovali tudi na
Dunaju in drugih krajih v
Avstriji. Tu vsekakor ne
smemo pozabiti gostovanj in
koncertov v pobratenem me-
stu Ćupriji in drugih krajih
širom Jugoslavije. Tudi
Celju je godba nastopala ze
pogosto, saj skoraj ni bi
večje prireditve na kateri i
so sodelovali.
Kljub težavam, s katerii
se orkester srečuje vsak de
so se uspeli uvrstiti v sd
vrh tovrstnih orkestrov
Sloveniji. Za svoje delo
področju amaterske dek
ske glasbe so letos prejeli 1
di nagrado »Slavka Sl£
dra-, ki jo občina Celje poc
ljuje vsako leto v počastit
in spomin borca in revo
cionarja, narodnega hen
Slavka Slandra.
F. PUNGERC
št. 49 - 21. decembra 1978
NOV! TEDNIK - stran 'i
ALI SLOVENCI RES MALO BEREMO?
ANKETA S CELJSKIH ULIC JE MARSIKAJ POVEDALA
Slovenci da malo bere-
mo, je slišati tu in tam.
In će beremo, potem be-
remo le časopise ali revi-
je ali kakšna strokovna
gradiva, knjig pa skoraj-
da ne beremo. In če knjig
ne beremo, potem seve-
da nismo »bralni« narod.
Pa je to res?
Ali morámo brati sa-
mo knjige, če naj reče-
mo, da beremo kar ve-
liko?
Kaj je pravzaprav bra-
nje?
Opravili smo anketo
na celjskih ulicah. Ljudi
različnih starosti in po-
klicev smo povprašali,
kaj berejo. Zanimive od-
govore so nam dali. бе
posebej zanimive pa so
ugotovitve celjskih
knjižničarjev, ki so v ži-
vem nasprotju z nekate-
rimi trditvami o nebero-
čih Slovencih.
ANKETA NA ULICI
Roman Turk, varnostni
inženir iz Celja: »Vedno
sem rad bral in vedno
imam rad knjige. Tudi
kupujem jih veliko, tako
da jih imam doma kar
precej. A reči moram, da
me zanimajo le nekatere
strokovne reći. Tako be-
rem predvsem knjige o
kaktusih, ker sem njihov
ljubitelj in jih gojim, prav
tako pa berem knjige o
varstvu pri delu. To je na-
mreč moj poklic in vedno
znova se moram izpopol-
njevati. Rad bi rekel še to,
da se mi zdijo knjige pre-
cej drage. Zato se mi zdi,
da si jih lahko kupijo le
tisti, ki imajo krepke
plače.«
Silva Kroflič, delavka
iz Pečovja pri Storah:
»Jaz knjig sploh ne be-
rem. Pa ne, da jih ne bi
, imela rada! Časa nimam,
zato jih ne berem! O, vča-
sih sem rada prebirala
kakšne domače povesti,
ki sem jih razumela, dru-
gih knjig pa nisem brala.
Sedaj pa berem Novi te-
dnik, pa Ljubljanski
dnevnik in notri najdem
vse, kar me zanima. Moji
dve hčerki pa radi bereta
in radi hodita v knjižnico.
Vesela sem zaradi tega
kajti zdi se mi lepo, da
ljubita knjige.«
- Janko Pirnat, doma iz
Petrovč: »O ja, kar veliko
berem. V glavnem stro-
kovne zadeve o elektroni-
ki. Posegam pa pa bolj po
revijah. Tako sem naro-
čen na Moj mali svet in
druge. Za druge knjige pa
nimam časa!«
Lidija Požanc, dijaki-
nja iz Prebolda: »Ja, zelo
rada berem. Knjige, časo-
pise, revije. Vsak dan mo-
ram nekaj malega prebra-
ti. Najraje pa berem stro-
kovne knjige o cvetju. To
me zelo zanima. Pa tudi
zgodovinske knjige so mi
všeč.«
Slavica Janžek, učite-
ljica iz Celja: »Vedno sem
rada posegala po knjigah
in od vedno, kar pomnim,
rada berem. Seveda
imam sedaj manj časa za
branje, ker mi veliko časa
vzamejo priprave za šolo.
Kljub temu pa moram bi-
ti seznanjena z večino
mladinskih knjig, ki pri-
hajajo na naše tržišče, da
jih lahko priporočim tudi
mojim učencem.«
Januš Jan, študent iz
Šempetra: »Veliko be-
rem. Vsak dan si najdem
nekaj časa, da preberem
vsaj nekaj strani v knjigi.
Sicer pa berem v glav-
nem knjige znanstvene
fantastike in pa strokov-
no literaturo, ki jo potre-
bujem pri študiju.«
Franjo Za.jc, papirničar
iz Radeč: »Berem v glav-
nem strokovne knjige o
elektroniki. Veste, študi-
ram ob delu in zato me te
stvari najbolj zanimajo.
Za ostale pa pravzaprav
niti nimam časa.«
Marija Vozlič, kmetica
iz Kristan vrha pri Mesti-
nju: »Zelo rada berem, a v
glavnem časopise, ker za
knjige nimam časa. Pa tu-
di škoda se mi zdi, da bi
brala knjige, ko pa v časo-
pisih najdem prave na-
svete za kmetovalce. Moji
otroci pa vsi radi berejo
in tudi sama jim kupujem
knjige.«
Vera Vodišek, ekonom-
ski tehnik iz Laškega:
»Rada berem, a le obča-
sno. Včasih me kakšno
čtivo tako pritegne, da
sploh ne morem nehati
brati. Tudi knjig kar pre-
cej kupim, da jih imam
veliko doma.«
Marjan Jošt, študent
ob delu iz Šentjurja: »Be-
rem le študijske knjige,
ker za druge nimam časa.
O, ja, pa bi rad še kaj dru-
gega prebral, predvsem
me vleče humor. Pa saj
bo bolje, ko bom nehal
študirati.«
Greta Bostič, gospodi-
nja iz Celja: »Zelo, zelo ra-
da berem. Predvsem le-
poslovje. Veste, zanimajo
me romani o življenju na
drugih celinah, tako ime-
novani družinski romani.
Ko začnem brati, sploh
ne znam nehati. Veliko-
krat si knjige sposodim v
knjižnici, mnogo pa jih
tudi kupim. Lahko re-
čem, da brez knjige sploh
ne morem živeti.«
Vlasta Mlina, dijakinja
iz Loke pri Zidanem mo-
stu; »Berem pač toliko,
kolikor imam časa. Naj-
večkrat pa knjige in član-
ke o gorah. To me privla-
či, ker tudi sama rada pla-
ninarim.«
Zofka Marcius, proda-
jalka iz Celja: »Moram re-
či, da veliko, zelo veliko
berem. Največ knjige.
Mnogo jih kupim, veliko
si jih sposodim v knjižni-
ci. Rada berem zgodovin-
ske knjige, te me najbolj
privlačijo. Se sreča, da
dajejo knjige na obročno
odplačevanje! To je res v
redu, saj bi sicer težko
kupovali knjige, ko pa so
tako drage!«
Branko Hrovat, tekstil-
ni tehnik iz Polzele: »Be-
rem kar veliko. Časopise,
revije, pa tudi knjige.
Vsak dan berem. Moram
brati, ker je to sestavni
del današnjega življenja.
Ne moi-em si misliti, da je
še kje kak človek, ki ne
bere ne časopisov, ле
knjig in ne revij.«
Dani Mlakar, vodja
knjigarne v Mladinski
knjigi v Celju: »Pri nas
imamo različne obisko-
valce: eni v glavnem ku-
pujejo knjige, drugi pa jih
razgledujejo. Največ pro-
damo strokovnih knjig,
pa poljudnoznanstvenih,
ki so pisane za vsakega
človeka. Vprašujete, če
mi prodajalci veliko bere-
mo? Lahko rečem, da
smo dokaj na tekočem s
knjigami, ki prihajajo na
naše police, čeprav pa jih
ne beremo dovolj. Sedaj
poskušamo doseči ne-
kakšno specializacijo
med našimi prodajalci.
Tako bi eden bolje poznal
strokovne knjige, drugi
mladinske, tretji lepo-
slovne in tako dalje. Tako
bi lahko veliko lažje sve-
tovali našim obiskoval-
cem pri nakupu.«
TISOČ KNJIG NA
DAN
Ljudje pri nas vse več
berejo. To potrjujejo tudi
podatki knjižničarjev v
Celju. Vse več je vpisanih
bralcev, številnejši so obi-
ski v knjižnici, bralci pa
na dan, ko je knjižnica
odprta, spraznijo okoli 35
metrov naših polic.
Količinski podatki za
zadnjih nekaj let kažejo,
da so si bralci v Osrednji
knjižnici izposodili leta
1975 okoli 178.000 knjig
ali okoli 80% vseh enot
knjižničnega gradiva, ki
ga je knjižnica takrat ime-
la, naslednje leto že
236.965 enot ah 102%
sklada, da bi v letu 1977
izposoja dosegla 312.112
enot ali kar 130,9% celo-
kupnega sklada, ki pa let-
no raste za več kot 9000
zvezkov. V letošnjih enaj-
stih mesecih pa so celjski
knjižčarji izposodili okoli
316.000 zvezkov ali pri-
bližno okoli tisoč knjig na
dan, ko je knjižnica od-
prta.
2e ta količinska ugoto-
vitev je spodbudna in po-
stavlja na laž ihtavo skrb
slovenskih kulturnih du-
šebrižnikov, ki z nabreklo
kurjo kožo na sebi ugo-
tavljajo, da Slovenci malo
beremo, pa še to plehke
stvari. Ti dušebrižniki
prekolnejo vse tiste, ki za-
res nimajo možnosti ali
časa za branje; če pa lju-
dje berejo, kar jim je všeč,
pa spet niso zares kultur-
ni. Kdor od Slovencev ne
kupuje knjig, ker so pre-
drage in ker ima človek
tudi druge potrebe, je za-
bit, tistim, ki pa jih kupu-
jejo pogosto, pa očitajo
kupovanje »na metre«.
Skratka, kulturnega zve-
ličanja pred tem strogim
očesom ni m ga ne bo. Re-
snica pa je, da ljudje po-
trebujejo vse več infor-
macij, da bi se znašli v
tem svetu; da veliko bolj
kot leta nazaj posegajo po
strokovni literaturi (učbe-
niki, skripta, leksikoni,
priročniki, slovarji in po-
dobno); da nestrpno išče-
jo nove knjige, ki jih pro-
pagirajo založbe z bleše-
čečimi reklamami, pa jih
knjižnica vedno prepoz-
no postavi na svoje poli-
ce. Slovenci ne čakajo v
vrstah lé za golfe in za ka-
vo, kadar je zmanjkuje,
ampak čakajo tudi pred
izposojnimi pulti naše
knjižnice - in verjamem,
da tudi drugih knjižnic v
Sloveniji. Čeprav ni še
nihče raziskal učinka teh
enajst kilometrov izposo-
jenih polic khjig na infor-
miranost, počutje, uspo-
sabljanje in razvedrilo ob-
čanov, pa je to najbrž pri-
pravilo do aktivnosti brez
števila možganskih celic,
ki pa med drugim urejajo
tudi naše vsakodnevne
postopke in dejanja v go-
spodarstvu, kulturi, poli-
tiki in pri medsebojnih
odnosih.
KDO NE BERE, TUDI
čE BERE
Prav tako pristransko
in krivično kot so ocene o
bralnih navadah in dosež-
kih slovenskega človeka
in s tem tudi občana na
našem območju, je obre-
kovanje tistih, ki baje nič
ne berejo. Kajti elitističen
pogled na bralca nareku-
je oceno, da je pravi bra-
lec le tisti, ki se udobno
namesti v naslonjač ali
vsaj na skromen stol in
bere roman, po možnosti
kaj prav zahtevnega, ali
poezijo, po možnosti mo-
derno, ali kakšno znan-
stveno delo. Vse ostalo,
kot so časniki in časopisi,
ekonomski in drugi druž-
beni projekti, najboljši
deli gradiv za številne de-
legate. pa pravzaprav ni-
so branje, ampak dnevna
skrb, dnevna zabava in
vsakdanje nekulturno
življenje. Pa ni tako! Da-
nes bere večina naših ob-
čanov, berejo pa različna
gradiva In na različne na-
čine. Vzrok temu pa je v
tem, da tudi živijo in dela-
jo različno: uravnilovka
tudi tukaj ni mogoča in
ne bi bila kaj prida.
Bežen pogled na bralce
v Osrednji knjižnici pove,
da »največ« berejo mladi
ljudje (dijaki, študentje)
in starejši bralci (posebno
upokojenci), medtem ko
srednje generacije, torej
tisti, ki nosijo največjo te-
žo gospodarskih in druž-
benih nalog, berejo neko-
liko manj. To »manj« pa
je relativno. V oddelkih,
kjer naše knjižničarke iz-
posojajo strokovno gradi-
vo ali recimo v marksi-
stični knjižnici, kjer dobe
bralci tudi revije in mape
časopisnih člankov, pa
večkrat prevladujejo prav
ljudje srednjih let. Sred-
nje generacije berejo po-
prečno manj leposlovja,
zato pa tem več strokov-
ne in informativne litera-
ture. Torej berejo tudi,
kadar ne »berejo«.
BEREMO TUDI SEBE
Branje pa je poleg tiste-
ga. kar sem že omenil, še
posebno intimno opravi-
lo. Televizijsko ali radij-
sko oddajo lahko doživ-
ljamo tudi takrat, kadar
nas je več skupaj, prav ta-
ko smo kolektiv tudi v ki-
nu ali v gledališču - bere-
mo pa navadno vedno sa-
mi. Vendarle pri tem ni-
smo osamljeni, ko se na-
prezamo, da bi kaj dou-
meli, ko občudujemo tudi
zablode junakov, ki so
nam všeč v romanu, in ko
njihove padce in vzpone
primerjamo s svojimi
usodami, s svojimi omah-
ljivostmi in s svojo sme-
lostjo.
Kadar kdo bere, vedno
komunicira z dvema: s
piscem, ki je tekst napisal
zato, da bi kaj povedal
(razen modernistov, ki
ustvarijo tekst zato, da
izumijo nov redosled črk
in besed) in - s samim se-
boj. To soočanje s sabo je
lahko tudi težavno, pa
skoraj vedno plodno: kdo
več bere, več ve, čustvuje
širše in raznovrstnejše ter
misli globlje. To velja tu-
di za bralca, ki čita le kri-
minalke - in med njimi
tudi kakšno dobro.
Velika ovira, da bi brali
še več, tako pravijo bralci
Osrednje knjižnice, je po-
manjkanje časa in žalost-
na resnica, da je knjiga
tudi za kdaj pa kdaj poln
žep odločno predraga.
Teden ima le 168 ur, v
katerih je treba delati (če-
prav je tudi branje lahko
delo), se družbeno udej-
stvovati, živeti privatno,
jesti, počivati in še marsi-
kaj, za .branje pa ostane -
če ostane - le pičlo število
ur. Poleg tega večina
bralcev prečita le nekaj
desetin strani leposlovne-
ga gradiva na uro. Tudi
zaradi tega, da pri tem le
vztrajajo, jim je treba
priznati njihov trud. Leta
1500 je izšlo v Evropi oko-
li 1000 naslovov letno,
zdaj pa izide na svetu več
kot 1600 naslovov dnev-
no. In od tega okoli 10.000
naslovov letno v Jugosla-
viji. In duhovno razgiban
ter radoveden človek bi
rad del tega prebral.
TEK ZA KNJIGO
Zdravil za drago knjigo,
kot je slovenska, je dvoje:
bogato založene knjižni-
ce, kar v Sloveniji v glav-
nem ni tako, in cenejša
knjiga. Osrednja knjižni-
ca v Celju ima ob resnič-
nem razumevanju kultur-
ne skupnosti v Celju,
družbenopolitičnih orga-
nizacij in občinske skup-
ščine bogato zalogo knjig
in pomemben prirast
knjižnega fonda. Trenut-
no je v knjižnici okoli
250.000 enot knjižničnega
gradiva. Bralci odhajajo
iz knjižnice razočarani le
takrat, ko jih na desetine
naenkrat išče šolsko čti-
vo, skripta in tiste knjige,
ki so že izposojene.
Tudi knjigarne v Celju
prodajo vse več knjig in
branja. Slovenske založ-
be, katerih je najbrž tudi
preveč, pridobivajo okoli
93% svojega dohodka na
tržišču branja, le ostanek
pa s svobodno menjavo
dela. Minil je čas, ko bi si
lahko skrben profesor ali
strokovnjak, ki ima večje
dohodke, kupoval vsaj
najpotrebnejše knjige, da
o delavcu iz neposredne
proizvodnje ne govorimo,
ki prav rad seže po knji-
gah, če ne vedno zase, pa
za svoje otroke. Ko smo
bili kot družba bolj revni
kot zdaj, so bile knjige ce-
nejše. Knjiga v naši druž-
bi še nima pravega druž-
benoekonomskega polo-
žaja, to pa pomeni, da ga
nima branje, razmišljanje
in čustvovanje ob branju.
Socialistična zveza Slove-
nije je začela lani temelji-
to akcijo za boljši položaj
knjige. Vsi smo za tak
premik: bralci, knjižni-
čarji, celo založniki. Nih-
če ni proti, premika pa še
ni. Najbrž bo treba o tem
napisati knjigo in jo pre-
brati. Morda pa je kakšna
krajša pot?!
Anketo opravila:
DAMJANA STAMEJCIC
Komentar:
IVAN SENIčAR
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49 - 21. decerrbra V,
Na slovesnosti so podelili priznanja delavcem in poslov-
nim partnerjem. Za 25-letno delo v kolektivu ga je spre-
jela tudi Mira Kranjc, ki ji ga izroča predsednik delav-
skega sveta, Franc Kores.
Foto: T. TAVĆAR
CELJE - »VRVICA
SREBRNO LETO
PRAZNIK »VRVICE« Z USPEHI
Minulo soboto je delovna
organizacija Vrvica prazno-
vala 25-letnico obstoja. Slo-
vesnosti so se poleg članov
kolektiva udeležili še števil-
ni poslovni partnerji, sekre-
tar Občinskega komiteja ZK
Celje, Stane Seničar in pod-
predsednik IS Skupščine
občine Celje, Mitja Pipan. O
prehojeni poti je spregovoril
direktor delovne organizad-,
je Franjo Končan ter med
drugim poudaril: »Vrvica,
tovarna trakov in okraskov,
Celje je enovita delovna or-
ganizacija brez TOZD s pro-
izvodnjo pozamenterije in
spada v panogo tekstilne in-
dustrije. Proizvaja vrvice,
elastične in neelastične tra-
kove in razne narodne ter
druge tekstilne okraske za
predelovalno industrijo. V
začetku je bilo to manjše po-
djetje. Tako so v letu 1953
proizvedli 3 tone pozamente-
rijskih izdelkov, letos pa jih
bodo kar 65 ton v vrednosti
20 milijonov din. Do leta
1980 bomo zgradili II. fazo
sodobnih poslovnih prosto-
rov in povečali strojne kapa-
citete z modernimi visokoav-
tomatiziranimi stroji z višjo
stopnjo dodelave. Poleg
skrbi za izboljšanje pogojev
dela na delovnem mestu
smo skrbeli tudi za druge po-
trebe zaposlenih. Večini za-
poslenim smo nudili kredite
za gradnjo stanovanj, v Rovi-
nju imamo vikend hišico, v
Umagu pa kamp prikolico.«
T. TAVČAR
OBJEKTI IZ SAMOPRISPEVKA
VRTEC V PREBOLDU
VEČINA DENARJA ZA ŠOLSTVO TER
OTROŠKO VARSTVO
Prihodnje leto bodo širili
šolo v Petrovčah, zgradili
vrtec v Preboldu, zdrav-
stveni postaji v Libojah in
na Vranskem, nekaj denarja
bodo dobile krajevne skup-
nosti, pozabiti pa ne gre tu-
di na polzelski vodovod.
Vse naj bi bilo uresničeno,
će bo denar pritekal v sklad
tako kot je bilo dogovorje-
no. Žal, se je doslej prav pri
tem največkrat zapletalo.
Na zadnji seji sklada za
uresničevanje programa iz-
gradnje določenih objektov
družbenih dejavnosti v Žal-
cu so sprejeli program vla-
ganj za prihodnje .leto. Naj-
več denarja bodo tudi tokrat
namenili osnovnemu in
srednjemu šolstvu. Tako bo-
do pričeli z investicijskimi
deli razširitve osnovne šole v
Petrovčah. V Petrovčah po-
trebujejo še devet učilnic,
štiri kabinete in druge pro-
store. Naložba naj bi veljala
17 milijonov dinarjev. Pro-
jekti so že v izdelavi in bodo
predvidoma končani januar-
ja prihodnje leto. Pri tej na-
ložbi sodeluje občinska izo-
braževalna skupnost s peti-
mi milijoni dinarji. Z grad-
njo bodo pričeli takoj, ko bo-
do zbrali denar. Skupaj z izo-
braževalno skupnostjo bo
sklad prihodnje leto naročil
izdelavo lokacijske doku-
mentacije in projekte za pri-
zidek k osnovni šoli na Pol-
zeli. Polovico denarja,
500.000 dinarjev, bo prispe-
val sklad. Sicer pa velja ome-
niti še obračun del na osnov-
nošolskem centru in centru
usmerjenega izobraževanja,
kar bo veljalo milijon dinar-
jev. Skupaj bodo za šolstvo v
žalski občini namenili pri-
hodnje leto 19 milijonov di-
narjev. Od tega bo sklad pri-
speval 13,5 milijona dinar-
jev, ostalo pa SIS.
Najpomembnejša naložba
na področju otroškega var-
stva bo vsekakor gradnja
vrtca v Preboldu, ki je letos
buril duhove v tem kraju. V
objektu bo deset igralnic.
Projekti za vrtec bodo men-
da izdelali do konca tega le-
ta, predračunska vrednost
objekta pa znaša 17 milijo-
nov dinarjev. Sicer pa bo
sklad sofinanciral še izgrad-
njo igralnice za otroško var-
stvo v Zabukovici. Gre za
400.000 dinarjev. Skupaj s
skupnostjo otroškega var-
stva pa bo sklad naročil izde-
lavo lokacijske dokumenta-
cije in projekte za izgradnjo
otroškega vrtca v Šempetru.
Za področje otroškega var-
stva bodo prihodnje leto na-
menili torej 17,9 milijona di-
narjev, od tega bo sklad pri-
speval 13,9 milijona. Za na-
ložbe na področju zdravstva
je odgovorna zdravstvena
skupnost pzirqma Regional-
ni zdravstveni center v Ce-
lju. Sklad pa bo vseeno sofi-
nanciral izgradnjo zdrav-
stvenih postaj v Libojah in
na Vranskem. Nekatere kra-
jevne skupnosti so ves de-
nar, predviden iz samopri-
spevka, že prejele. Po sto ti-
sočakov pa bodo letos dobile
še krajevne skupnosti Go-
milsko, Gotovlje, Liboje, Pe-
trovče, Polzela, Prebold, Se-
šče, Šempeter, Tabor in Vin-
ska gora. 800.000 dinarjev bo
sklad namenil prihodnje leto
tudi za sofinanciranje izgrad-
nje vodovoda na Polzeli.
Vse načrte bodo lahko ure-
sničili seveda le ob normal-
nem pritoku denarja v sklad,
zlasti mislimo tu na družbeni
dogovor, ob dogovorjeni
soudeležbi SIS in drugih so-
financerjev ter nespremenje-
ni zakonodaji na področju
investiranja.
JANEZ VEDENIK
FRANC
PAVŠER-
75 LET
Ko smo se v našem listu spominjali jubilanta Franca
Pavšerja ob njegovi 60-letnici, smo mu zaželeli že ve-
liko zdravih in krepkih let. Takrat je deloval v SI.
Konjicah kot direktor Zavoda za zaposlovanje, pri ka-
terem je posebno pozornost posvečal poklicnemu
usmerjanju mladine in odraslih. Uredil je tudi zavodov
list »Srečna bodočnost« in napisal v njem več člankov
o poklicni problematiki. Poleg tega se je uspešno udej-
stvoval skoraj v vseh družbenopolitičnih organizacijah
tamkajšnje občine, posebno zavzeto še v Zvezi borcev.
Konec 1965. leta je stopil v pokoj, ki ga preživlja čil in
zdrav v Ločah pri Poljčanah.
Franc Pavšer se je rodil v delavski družini 15. decem-
bra 1903. leta v Žičah. V letih po prvi svetovni vojni je
bil prvi delavec na posestvu nekdanjega kneza Win-
dischgrätza, kjer so ga kot druge močno izkoriščali.
Pozneje je stopil v državno službo. Po prihodu naci-
stov je pretrpel kot napredni delavec veliko gorja. Kot
izgnanca so ga preganjali tudi Italijani, ki so ga tudi
zaprli. Zbežal je na Hrvaško, kjer so ga ustaši obsodili
kot talca. Uspel jim je pobegniti in je stopil v NOV.
Vsa povojna leta je bil požrtvovalen družbenopoli-
tični delavec. Več kot dvajset let je bil predsednik
krajevne organizacije SZDL v Žičah, dolga leta pred-
sednik krajevne skupnosti, deluje pa še vedno v od-
boru SZDL in v Prosvetnem društvu ter v Rdečem
križu. Je tudi član izvršnega odbora Društva upoko-
jencev in Zveze borcev v Slov. Konjicah. Trenutno se
največ razdaja kot tajnik krajevnega odbora Zveze
borcev v Ločah. To funkcijo opravlja več kot trideset
let. Veliko časa posveča tudi turističnemu društvu v
Ločah, katerega predsednik je že vrsto let.
Za svoje delovanje med NOB in v povojnih letih je
sprejel številna priznanja in odlikovanja. Ob njegovi
75-letnici mu želimo še veliko zdravih in uspešnih let!
ALBIN POD J A VORŠEK
POHOD
GIMNAZIJCEV
Sobotno vreme res ni
bilo prav nič ljubeznivo.
Pa kaj, če sediš lepo na
toplem in imaš pouk!
Celjska gimnazija pa se je
tokrat odločila da bo na
dan, ko je bilo treba nado-
mestiti pouk namesto pr-
vega decembra, priredila
orientacijski pohod.
Vsak razred so razdelili
na tri do štiri skupine, te
pa so startale z medseboj-
nimi časovnimi presledki
z gimnazije. Seveda niso
bili dijaki preveč veseli
slabega vremena, ki jih je
spremljalo na pohodu.
Ob vsem tem pa je še rosi-
lo in vlaga na oblačilih je
zmrznila. Pa kaj je to mla-
dim močem! Spočetka so
bili obrazi v skupinah še
malo nejevoljni, kmalu
pa so se zaslišale šale in
razni pogovori. Skupine
so imele navodila na li-
stih in nekaj jih je moralo
iti na griček, kjer je bila
prva kontrola. Nadaljeva-
li so pot čez Lisce na Mi-
klavški hrib, nato pa na-
zaj do gimnazije. Dijaki
so morali odgovoriti na
razna vprašanja, na pri-
mer oceniti nadmorsko
višino na določenem me-
stu, določiti severno stran
neba, navesti hribe, ki so
jih obkrožali itd... Pa še
je bilo vprašanj o čebelar-
stvu, o pisateljih itd... Na
cilj so morali priti v treh
urah in časa je bilo vseka-
kor dovolj.
In ko je bil pohod kon-
čan, je marsikdo rekel:
»Saj ni bilo tako slabo.
MAGDA TRATNIK
NOVA ŠOLA V
BISTRICI
Ob koncu novembra je bi-
la v našem kraju tudi prosla-
va krajevnega praznika. Za
prijeten program smo poskr-
beli pionirji in mladinci do-
mače šole. Dan pa je bil slav-
nosten še posebej za najmlaj-
še, ki so ta dan postali pio-
nirji.
Po proslavi so si gosti ogle-
dali še novo šolo, ki bo kma-
lu odprta, saj se dela že bliža-
jo koncu.
BERNARDA BABiC
IZ NAŠIH ŠOL
LAŠKO: MLADI BRALCI
Navdušeni ljubitelji knjige na osnovni šoli Laško, smo
mesecu oktobru pod vodstvom mentorice Irene Sketa ust{
novili Klub prijateljev knjige. Ker je to prvi poskus združi
vanja ljubiteljev knjig, je naš Klub na začetku delovanj
naletel na mnoge težave, ki pa smo se jim pogumno post;
vili po robu.
Zaenkrat smo si svoj prostor uredili kar v šolski knjižnic
ki pa ni dovolj velika za tolikšno število učencev. Zat
nestrpno pričakujemo dograditev prizidka k šoli, saj bom
v njem dobili veliko več prostora za delo.
Na prvem sestanku Kluba smo izvolili člane odbora i
sprejeli delovni načrt. Nato smo začeli z izvrševanjem n;
log. Na naslednjem srečanju smo se pogovarjali, kaj nai
pomeni knjiga.
Zanimanje za naš Klub med učenci narašča iz dneva
dan. K temu so veliko pripomogle tudi pedagoške ure
knjižnici, ki jih vodi naša mentorica. Zlasti mlajši bralci s
redno udeležujejo sestankov Kluba, seveda pa so tudi na
bolj vneti obiskovalci knjižnice. To nas starejše učence ze]
veseli, saj vemo, da bodo zrasli v bolj razgledane in kritičr
bralce, kot smo mi zdaj.
Prejšnji teden smo pripravili tudi srečanje s pisateljic
Branko Jurca. Z velikim zanimanjem smo prisluhnili nj'
nim besedam, saj je znala duhovito odgovoriti na vsa nas
vprašanja. Mislim, da bodo učenci, ki so jo videli in sliša
odslej še-2 večjim veseljem prebirali njena dela.
Predsednica Klüt
ALENKA KOVA
BISTRICA OB SOTLI: IZDALI
SMO GLASILO
Učenci osnovne šole Bistrica ob Sotli smo po nekajle
nem premoru skupaj s svojimi učitelji izdali literarno gli
silo »Rožce«, ki nosi ime po hribu, ki se dviga nad naš
vasjo in številnih cvetkah, ki krasijo obsoteljsko dolino.
Poleg dveh rednih številk, bomo izdali še posebno, posv<
čeno novi šoli, v kateri bomo učenci izrazili veselje po no^
šoli. Ce bo čas, bomo izdajali še športno glasilo.
Ker je bilo za prvo številko veliko povpraševanje, srr
sklenili, da jo bomo ponatisnili. BERNARDA BABI
ŠTORE: MLADI ZGODOVINAR^
Med drugimi krožki na osnovni šoli v Štorah deluje tu
zgodovinski krožek, ki ima veliko članov.
Pred kratkim nas je obiskal ravnatelj Muzeja revolucije
Celju, prof. Emil Lajh in nam predaval o novi akciji, ki jo \
organiziral muzej s pomočjo osnovnih šol. Seznanil nas j
kako naj zbiramo gradivo, spominske izjave in muzealije
delavskem gibanju in NOB na našem območju.
Naše delo bo predvsem terensko. Zbrano gradivo bon
poslali v Celje, kjer bo tudi razstava.
Takšne akcije so zelo koristne, saj pionirji še bolj spe
namo NOB in preteklost. Marsikdo bo na razstavi v Cel
videl, kar je sam prispeval in to bo za slehernega tudi veli]
spodbuda za nadaljnje delo.	DEJAN KRESNI
CELJE: OBRAMBNI KROŽEK
Tudi na Prvi osnovni šoli v Celju deluje obrambni kroži
Naša mentorica je tovarišica Kotnikova. Sprejeli smo ob
ren delovni program. Že doslej smo obiskali vojašnico in
seznanili z raznim orožjem in drugim. V počastitev dne
JLA so nas obiskali tudi vojaki in starešine celjske garniz
JLA in nam med drugim predvajali zanimiv film o delu
življenju vojaka. Pokazali so nam tudi puške in pa maske
katero mora biti vojak zavarovan ob bombnem ali druge
napadu.	NATAŠA SMOl
ŠTORE: ODDELČNA
KONFERENCA
V petem a razredu osnovne šole v Storah smo imeli pi
oddelčno konferenco. Ugotovili smo, da je poprečen usp
učencev našega razreda še kar dober. Ko smo ocenjev
uresničevanje delovnega programa, smo ugotovili, dé
nekaterih točkah zaostajamo. Za tem smo prebrali spise
temo »Narava in lepota« v okviru Jugoslovanskih pior
skih iger.	ROLANDO KRESN
št. 49 - 21. decembra 1978
NOV! TEDNIK - stran 'i
JUGOSLAVIJA v SRCU VZHODNEGA PRUSA
Otto Lorenz se vozi na Paličko jezero od leta 1958
Sivo jesensko popoldne se
je prevesilo ćez VVestfalijo
in z rahlo meglico, v katero
so se tkale tudi prve snežin-
ke, ovilo Gütersloh. Kadar-
koli se je oko zazrlo v to
neskončno ravno pokrajino,
kjer se pravzaprav Westfa-
lija že končuje in se na seve-
ru pričenja Niedersachsen,
se v njeno prispodobo pri-
dodajo misli o naših števil-
nih rojakih, ki so že davno,
pred mnogimi leti odšli na
sever in jih je pogoltnila te-
mina rudnikov in ognjeni
zublji plavžev v Porurju. In
sredi teh misli me je nekega
dne prebudila drugačna
stvarnost. V podobi in osebi
ter osebnosti vzhodnega
Prusa Otta Lorenza, ki ima
v Güterslohu majhno, a lič-
no urejeno tovarno za izde-
lavo kovinskih valjev. Za-
kaj pišem te vrstice? Zato,
da še enkrat temeljito obu-
dim spomin nanj, da po-
vem, kakšen človek je to in
čeprav v bistvu to, kar bom
v naslednjem stavku napi-
sal, nima nobene racionalne
veze z vsem skupaj, pa ven-
darle simbolizira v naši
zgodbi marsikaj: Otto Lo-
renz je praznoval svoj sede-
minpetdeseti rojstni dan 29.
novembra.
»Tam. kjer je moj rojstni
kraj, tam je zdaj Poljska«,
pravi Otto, zamahne z roko,
seže v žep modrega delovne-
ga plašča, poišče cigarete in
si eno prižge s kretnjo težke,
lopataste roke. Sicer hudo-
mušne oči se mu skrivajo
pod močnimi obrvmi, naj-
bolj pa ga izdaja njegov
smeh, ki se nikoli ne pozabi
raztegniti čez sicer zresnjen
in z življenjskimi izkušnjami
napolnjen obraz. Njegov
rojstni okraj se je imenoval
Maria-Werden. Doma so se
imeli lepo. 2e takrat se je
naučil ruščine, kajti k njim je
pribežal nek star ruski gene-
ral pred rdečimi, pred revo-
lucijo. Ostal je v njihovem
kraju, jih obiskoval in naučil
svoje nove znance ruskega
jezika. Takrat se seveda Ottu
še sanjalo ni, da bo lahko
uporabljal ta slovanski jezik
polnih osemnajst let. A ne
zaradi rdečih in revolucije,
ampak zaradi svojega firerja,
ki pa si je zamišljal, da bo ves
svet govoril nemško. Bilo je
pač tako, da je moral Otto
obleči vojaško suknjo in že
se je znašel na vzhodni fron-
ti. Tam so ga 1944 zajeli rde-
čearmejci in pod ruskim ne-
bom je Otto preždel v Sibiriji
polnih 18 let. Cilabinsk je
kraj, ki si ga bo zapomnil vse
življenje.
1958 leta je prišel domov.
Pravzaprav v Zvezno repu-
bUko Nemčijo. Najprej se je
nastanil v Göttingenu, zatem
v Paderbornu, pa v Bielefel-
du in nazadnje v Güterslohu
pred desetimi leti, pred dve-
ma letoma pa si je postavil
novo tovarniško poslopje. V
njem je proizvodna hala, kjer
ni zaposlenih niti deset de-
lavcev, njegova pisarna in
poseben prostor za delavce,
kjer jedo in berejo časnike,
ki so jim na voljo med odmo-
rom.
Otta sem videl že prej, v
klubu Slovenija, kjer je zve-
čer prišel z ženo na veselico.
Tam so pravili, da je to naš
Nemec, da ni tako dobrega
človeka daleč naokoli. Da je
bil prvi član kluba Slovenija
in daje vsako leto kar lepo
vsotico mark za klub.
En dan pred njegovim
rojstnim dnevom smo ga
obiskali v tovarni. Ansambel
Vikija Ašiča s pevcema Mari-
jo Volasko in Cvetom Kon-
cem so mu zaigrali in zapeli
kar med stroji in Ottu so
.spolzele debele solze po licih
in ni se jih sramoval in ni jih
skrival. Ko nam je natakal
pijačo v kozarce, mu je roka
vidno drhtela, a nasmeh, da.
nasmeh je ostal m se mešal s
solzami. Takrat je tisti maj-
hen prostor postal Jugosla-
vija in Otto Jugoslovan. Raz-
širil je roke in zaplesal in pri-
povedoval in pripovedoval.
Ne v nemščini, v lepi ra-
zumljivi srbohrvaščini.
»Ko sem leta 1958 prišel
nazaj iz ujetništva, sem si re-
kel, Otto moraš nekam na
oddih. Na vsak način k Slo-
vanom, to je najboljši narod
na svetu, brez njih bi ne ostal
živ. A kaj, nazaj v Sovjetsko
zvezo nisem maral, tudi na
Poljsko in v Češko ne. Pa
sem si rekel, poskusimo z
Jugoslavijo. Nisem je poz-
nal. Vzel sem v roke karto in
malo pogledal po njej. Pri
Paliču sem videl narisano je-
zero, tam mi je prst obstal in
krenil sem na pot. Mislim, da
sem prvi Nemec, ki je šel k
vam na dopust in od tistega
leta vztrajam do danes. No-
benega kampa ni bilo takrat.
Hodili smo kar v grmovje.
Ceste vse blatne in prašne. A
ljudje! O tem pa nimam be-
sed. Jugoslavija je v mojem
srcu in njeni ljudje. Puno vo-
lim. puno volim...«, je kar
naprej ponavljal, nalival ko-
zarce. pesem se je mešala z
zdravicami. Pravzaprav so
bile takrat vse besede odveč.
Nobena ni mogla v bistvu
ponazoriti tistega vzdušja, ki
se je na mah razvilo med
ljudmi, ki so se prvikrat vi-
deli.
Ko so se naši rojaki dogo-
varjali, koliko bo vsak vzel k
sebi na prenočišče članov
naše delegacije, se je Otto ta-
koj ponudil, da bo povabil v
svoj dom vsaj tri. Pa mu je
prvi večer ostal samo eden.
ker je druga dva že nekdo
prevzel. Užaljen je bil. doma-
la jezen in naslednji dan so
morali organizatorji to napa-
ko popraviti. Otto je s svojo
ljubeznivo ženo Berto v re-
snici delil svoj dom z nami.
Bil je celo tako prijazen, da
je pustil celjskega Poldeka k
stroju in so lahko njegovi de-
lavci neposredno videli pri
delu pravega cinkarnarja!
Ko smo odhajali v Jugosla-
vijo, je spet prišel k nam v
Spexart. »Puno vas volim<,
je dejal, razširil roke in nas
objemal kot svoje sinove in
spet se mu je orosilo oko. A
tokrat ne samo njemu. V ne-
kaj bornih dneh smo spozna-
li tega moža, ki je obrnil na
glavo tedanjo doktrino
vzdušja uradne Nemčije, ki
je pozivala po televizijskih
ekranih na distanco do Jugo-
slavije. Obljubil je, da bo ob
letošnjem »pohodu« od Pali-
ča, kjer je že boter nekemu
triletnemu nadobudnežu,
obiskal Celje in nas našel, da
še kakšno rečemo.
Res, kdaj bo že snidenje z
Ottom Lorenzom? Mi smo
bili v njegovi domovini kot
doma, postavil nas je pred
zelo zahtevno nalogo!
BESEDILO IN SLIKE:
DRAGO MEDVED
Med veselim muziciranjem ansambla Vikija Ašiča, je Poldek pokazal Ottu, kako se
dela...
ŠMARJE PRI JELŠAH
RAZUMEVANJE DO ZDRUŽENEGA DELA OB
SESTANKIH -
Udeležba na sejah skup-
ščine, zborih združenega de-
la, krajevnih skupnostih in
v drugih samoupravnih te-
lesnih pa tudi ha seminar-
jih predstavlja la precej
razprostranjeno občino
Šmarje pri Jelšah včasih
kar nepremagljive težave.
To velja v največji meri za
temeljne organizacije zdru-
ženega dela, ki v večini pri-
merov težko pogrešajo čla-
ne kolektiva, zlasti če gre za
odsotnost večjega števila
zaposlenih.
S sejami skupščine, zbo-
rov združenega dela, krajev-
nih skupnosti in drugih teles
še nekako gre, saj so napove-
dane vsaj štirinajst dni na-
prej in vselej ob enakem ča-
su. razen redkih izjem. Ne-
koliko drugače je s seminarji
in podobnimi oblikami izo-
braževanja. Takrat se stvari
zapletejo do te mere, ko lah-
ko govorimo o resnih teža-
vah v proizvodnji, kar pome-
ni tudi določen izpad dogod-
ka. Domala vsi delegati, raz-
kropljeni po občini, z udelež-
bo na seji nemalokrat izgube
ves dan - avtobusne zveze
niso najbolj ugodne -, z ude-
ležbo na seminarju, ki traja
več dni, pa povzroča zmedo
v delovni organizaciji, ker
običajno niso sami, pač pa
jih gre več.
Zapreke niso izmišljotina:
v eni šmarskih delovnih or-
ganizacij so morali v prete-
klem obdobju zaradi udelež-
be večjega števila delavcev
na seminarju ustaviti proiz-
vodnjo na celem proizvo-
dnem traku.
Četudi je pisanje nekoliko
ostro zastavljeno, vendarle
ni tako. Vse je odvisno od
organizacije in seveda pri-
pravljenosti organizatorjev
seminarjev, ki običajno takš-
ne oblike izobraževanja pri-
pravijo brez upoštevanja teh
in podobnih okoliščin, ne-
redko tudi na hitro, sporoči-
lo za udeležbo pa pride tik
pred dvanajsto, ko ni možna
nikakršna razumna porazde-
litev dela. ko je možno nare-
diti le še zelo malo. S pred-
hodnim obveščanjem vsaj
štirinajst dni prej bi bilo vso
stvar moč rešiti. Izhod je tu-
di v primerni porazdelitvi se-
minaristov v različna časov-
na obdobja.
Daleč najboljša in tudi naj-
cenejša rešitev pa bi bila or-
ganizacija seminarjev v po-
sameznih krajih. Gotovo na-
mreč je. da bi takšna oblika
bila najprimernejša: laže pri-
de Mohamed h gori. kot gora
k Mohamedu.
Z izobraževanjem se vsi
strinjamo, ne pa tudi z neu-
poštevanjem razmer v zdru-
ženem delu. Premislek bi bil
na mestu, saj ne gre le za eno
delovno organizacijo, tem-
več več.
MILENKO STRASEK
CELJE
OD 25. DO 28. DECEMBRA
V ponedeljek prihodnji
teden, to je 25. decembra, se
bo v Celju sestala skupšči-
na občinske interesne skup-
nosti socialnega skrbstva,
nato pa se bodo do 28. de-
cembra zvrstile še seje vseh
ostalih skupščin interesnih
skupnosti.
Na teh sejah bodo delegati
razpravljali o osnutkih pro-"
gramov samoupravnih inte-
resnih skupnosti za prihod-
nje leto, ki pomenijo konkre-
tizacijo določil dodatkov s
samoupravnim sporazumom
o temeljih planov interesnih
skupnosti. Vse samouprav-
ne interesne skupnosti so
namreč skladno z zakonom o
sistemu družbenega planira-
nja sprejele samoupravne
sporazume o temeljih planov
za obdobje 1976-1980. Te-,
meljne planske naloge so
ovrednotile po cenah iz leta
1975 s tem, da so v smislu
določil samoupravnih spora-
zumov vrednost programov
za posamezna leta povečeva-
le za ugotovljeno rast cen. To
so interesne skupnosti opra-
vile s sprejemom aneksov k
samoupravnim sporazu-
mom. Razen tega pa je bila v
letošnjem letu izdelana te-
meljita analiza uresničeva-
nja srednjeročnih načrtov do
leta 1978. Iz nje se da razbra-
ti, da se začrtani cilji v druž-
benem planu občine Celje
zadovoljivo uresničujejo, če-
prav ne povsod skladno z do-
govorjeno dinamiko. Na
osnovi obravnavanih in
sprejetih analiz v skupšči-
nah interesnih skupnosti so
delegati sprejeli tudi ukrepe
za uresničitev postavljenih
ciljev. Zato je bilo potrebno
pripraviti popravke planskih
dokumentov ter predlagati
združenemu delu predlog
dodatkov k samoupravnim
sporazumom o temeljih pla-
nov za obdobje 1976-1980.
Značilno je, da v letu 1980
predvidoma ne bomo spreje-
mali dodatkov, temveč bodo
skupščine sprejele programe
in finančne načrte ter sklepe
o višini prispevnih stopenj.
Postopek izdelave predlaga-
nih dopolnitev teče že od
polletja dalje. V predlogih
dodatkov so upoštevane pri-
pombe združenega dela, ki
so jih posredovali vsem
skupnostim z vprašalnikom.
DS
o TEM SE
VELJA
ZAMISLITI!
V nedeljo, 10. decembra,
se je na prehodu čez železni-
ško progo v Prožinski vasi
pripetila prometna nesreča -
voznik traktorja je v megli
prečkal progo in umrl na
kraju nesreče. Po tem žalost-
nem dohodku je ogorčenje
krajanov te male vasice do-
seglo že skrajno mejo potr-
pežljivosti.
Nič koliko let zaman trka-
jo na vrata in opozarjajo, da
je treba urediti signalno var-
nostne naprave. Postavila bi
jih naj Sekcija za vzdrževa-
nje prog. Ti ljudje tudi že nič
koliko let v strahu trepetajo
za lastna življenja tedaj, ko
gredo čez progo.
Prožinska vas je majhna
vasica, ki leži na levi in desni
strani ceste, ki povezuje ob-
čini Celje in Šentjur. Levo in
desno stran loči železniška
proga in ob njej vijugasta se
reka Voglajna.
Ni dovolj besed, s katerimi
bi človek opisal lepoto življe-
nja, ki teče mirno dalje. Tudi
ni besed, s katerimi bi vsaj
delno ublažili ogorčenje kra-
janov, ki se srečujejo z dej-
stvom, da je v prometni ne-
sreči ugasnilo mlado ali sta-
ro življenje, na vsak način pa
življenje človeka. In za to je
spet kriv človek!
Ogorčeni krajani so bili ne-
ma priča razlagi predstavni-
ka Sekcije za vzdrževanje
prog, češ, da je za vsakogar
dovolj že opozorilni promet-
ni znak, dvojni Andrejev
križ, ki pomeni, da se je tre-
ba najprej prepričati, če je
proga prosta. Seveda, pri
tem pa gre še za to, da ta del
proge povezuje Ljubljano z
Mariborom, da je prometno
močno obremenjen in da
prometni znak ne pove, kaj
je treba napraviti, če je me-
gla gosta in če je vidnost le
nekaj metrov, vlakovodja pa
pred prehodom ne uporabi
zvočnega signala.
Mar je res potrebno, da je
zadnje, kar vidiš v življenju,
Andrejev križ in prihajajoči
vlak? Sicer pa, ljudje smo
ljudje. Vsi delamo napake.
Toda, o napaki, ki terja člo-
veško življenje, se velja za-
misliti. Velja se tudi zamisli-
ti, zakaj je za varnost treba
najprej žrtvovati človeško
življenje? Ali ima to življenje
res tako nizko ceno, da po-
meni le številko v statistič-
nih podatkih črne kronike?
Komentar v tem primeru
ni potreben. Vsiljuje se le
vprašanje, na koga se naj
krajani obrnejo, da bi rešili
vprašanje, ki je boleče in ak-
tualno. Tudi sami so priprav-
ljeni dati svoja sredstva, da
bi zadeva hitreje stekla!
ELA MULEJ,
Prožinska vas 55
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje je zastavljeno: kdaj, če
je sploh v načrtu, pride na
vrsto ureditev signalno var-
nostne naprave na prehodu
ceste čez železnico v Prožin-
ski vasi? Prosimo Sekcijo
za vzdrževanje prog v Celju,
da pojasni zadevo, še zlasti,
ker so krajani tudi s samo-
prispevkom pripravljeni
pomagati pri reševanju pe-
rečega problema. Že v na-
prej hvala za odgovor.
VODOVOD!
Po dolgem času se vam
znova oglašam. Tokrat z ve-
selo novico. Zato se vam za
objavo že v naprej zahvalju-
jem.
Bobneteca je del Vrbnega,
naselje na najvišji točki. Tu
do nedavnega ni bilo v suš-
nem obdobju vode. Ob suši
so jo s cisterno vozili šentjur-
ski gasilci. To pa ni bilo pri-
jetno, niti poceni. Pa se je
rodila zamisel: Napeljimo
vodovod!
Kocka je padla. Gradili bo-
mo. O, ko bi takrat vedeli,
kaj smo si nakopali na glavo,
kdo ve, če bi se dela sploh
lotili.
Junij in julij sta bila mese-
ca obilnih padavin. Kar smo
izkopali danes, je bilo na-
slednji dan zasuto. Prostor,
kjer je danes rezervoar, je bil
pripravljen za betoniranje.
Pa je prišel dež, in ga po-
vsem zasul z ilovico. Obšlo
nas je malodušje. Bi pustili
vse skupaj? Da nas ni takrat
Ivan Horvat bodril z dovtipi:
dajmo, dajmo, hrana je dra-
ga, gospodar pa nam slabo
plača... bi verjetço popu-
stili.
Iz malodušja je vzklila je-
klena volja, ki nas ni več za-
pustila. Nismo poznali ne-
delj, ne prostih sobot. Dan
republike pa je bil za nas dan
zmage. Na Bobneteco je
prvič pritekla voda!
Zopet smo se zbrali in obu-
jali spomine na lepe trenut-
ke, ki so nas združevali. In
zdaj bi se rada zahvalila
vsem, ki so sodelovali v tej
akciji. Največ zaslug ima Al-
bin Mikula, ki je vse tako
uspešno vodil pa Marcenovi,
Ivan Horvat, Polde Znidar in
vsi drugi.
Ostajamo dolžniki, a iskre-
na hvala naj vsaj delno nado-
mesti neporavnane račune.
- SLAVA VRHOVSEK,
MARČEN HORVAT,
MARIJA DRAGAR
in URSKA oros, ki sem na-
pisala te vrstice.
NEODGOVORNO
Preprečevanje bolezni je
vedno cenejše kot zdravlje-
nje. To misel smo vsi slišali
že neštetokrat. Mnogi smo se
o njeni pravilnosti lahko že
tudi prepričali. Vendar kaže,
da je še vedno veliko takih,
ki v to misel ne verjamejo.
Med takimi so zagotovo tu-
di graditelji poligona avto
šol v Ljubečni. Točneje izva-
jalci del na kanalizaciji ob
cesti, ki pelje mimo šole. Več
sto metrov dolgo kanalizaci-
jo delajo štirje delavci ob po-
moči strojev, ki jim kopljejo
jarek. Počasnost del v tem
času je kljub majhnemu šte-
vilu delavcev razumljiva.
Nerazumljivo pa je slabo za-
varovanje cestišča. Sele pred
kratkim so na gradbišče po-
stavili prometne znake, ki
opozarjajo, da se nekaj doga-
ja. Vendar je zavarovanje še
vedno pomanjkljivo. Prav
zaradi tega je ob poledici v
jarek zdrsnil osebni avto.
Pred dnevi pa sta v jarek
padla še dva šolarja. Na sre-
čo ni bilo nič hujšega. Zato
gre zahvala tudi učiteljem, ki
zdaj še bolj budno pazijo na
otroke. Toda, ali je to dovolj.
Je dovolj intervencija Milice,
ki je prišla na zahtevo ravna-
telja šole? Je to potrebno? Je
dovolj samo postavitev pro-
metnih znakov? Bo potreb-
na hujša nesreča? To so
vprašanja, ki si jih krajani
Ljubečne in starši otrok za-
stavljajo.	M. BRECL
RADIO CEUE
SPORED
OD 21. DO 27.12. 1978
na SV frekvenci 702 KHz
In na UKV frekvenci 100,9 MHz
Četrtek, 21.. 12.: 8.00 Poročila, S.lODopoldne z vami,
9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V
ŽIVO - NA TREH SMUČIŠČIH (vmes od 17.00 Kro-
nika), 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 22.12.: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov mozaik, 9.00
Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila,
16.00 Poročila, 16,05čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni
globus, 17.00Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij,
17.30Turistična oddaja, 17.45 Domači ansambli,
18.00Zaključek sporeda.
Sobota, 23. 12.: 8.00 Poročila, S.lODopoldne z vami,
9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 16.05Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi,
17.45 Vrtiljak melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 24. 12.: 10.05 Poročila, lO.lSObvestila, 10.30
Med prijatelji, ll.OOPosnetek javne radijske oddaje iz
Laškega (pokrovitelj Pivovarna Laško), 12.00 Čestitke
in pozdravi, 13.00Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30
Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 25. 12.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z
vami, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.300b-
vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45
Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno
zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori,
18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 26. 12.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami,
9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45
Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno
zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Pomači zbori,
18.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 27. 12.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami,
9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.300bve-
stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45
Zabavni globus, 17.00Kronika, 17.15 Vrtiljak melodij,
17.30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zak-
ljuček sporeda.
SLIŠNOST BO
BOLJŠA
2e prva faza obnovitve-
nih del na antenskem si-
stemu oddajnika Golo-
vec, ki ga za posredova-
nje svojega sporeda upo-
rablja tudi radio Celje, je
dala prve rezultate. Po
dveh dneh dela so stro-
kovnjaki tehnične službe
RTV-Ljubljana odpravili
nekaj pomanjkljivosti na
anteni in oddajniku in
delno že izboljšali sliš-
nost na frekvenci 702
KHz. Hkrati pa so, po in-
formacijah, ki so nam jih
posredovali, tudi dokonč-
no odkrili napako, ki one-
mogoča boljšo slišnost ra-
dia Celje. V tem tednu bo-
do pripravili vse tehnične
pripomočke, prihodnji te-
den pa bodo predvidoma
lahko z obnovo stolpa na
Golovcu končali in radiu
Celje zagotovili najmanj
takšno slišnost, kot je bila
poprej. Ker bodo dela še
obsežna (med drugim bo-
do morali elemente stol-
pa na novo zvariti), priča-
kujemo ta in prihodnji te-
den še motnje v oddajah
radia Celje in drugega
sporeda radia Ljubljana,
ki oddaja na tej valovni
dolžini takrat, ko nima
oddaje radio Celje. Naj-
manj en dan v prihod-
njem tednu pa radio Celje
ne bo mogel oddajati na
srednjem valu. O tem, ka-
teri dan bo to, boste pra-
vočasno obveščeni.
BS
60 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA
DOLGA ŠOLA SRČNE KU
ANA IN IVAN PAVLETIČ SKOZI BURNE ČASE TE
Le malokrat imamo pri-
ložnost spoznavati življenj-
ske zgodbe dveh, ki sta 60
let svojega življenja prebila
v dvoje. Skozi mnoge vihre
tega stoletja, ki je posebno
v svoji prvi polovici poka-
zalo pravi obraz, ki ga je
izoblikoval spopad različ-
nih družbenih interesov in
kjer so se sredi vrenja v kot-
lu svetovne politične kuli-
narike pletle usode milijo-
nov ljudi. Dva iz te neizmer-
ne množice sta razkrila
pred nas svoje dragocenosti
iz življenja, ki sta ga skupaj
kovala in življenje je kova-
lo njiju. V tej skupni bitki
vztrajata že 60 let in v očeh
še ni ugasnil plamen po-
guma.
Ivan Pavletič je privekal
na svet v Trstu 1896 leta. V
družini so bili trije otroci.
Stel je osem let, ko so zapu-
stili to mesto ob morju in se
preselili v Miren pri Gorici in
ostali tam do I. svetovne voj-
ne. Ivan je delal v Adriji, ve-
liki tovarni čevljev (zdaj Ci-
ciban). Ko je privihrala prva
vojna je bil oproščen fronte,
čeprav je vojaško suknjo
moral obleči. Mučil ga je
bronhitis. A dogodki na boji-
ščih so tudi njega primorali
na prihod v Lebring v Av-
striji, kjer je skusil stradanje.
Na srečo so t^m tudi zbirali
ljudi za delo na Madžarskem
in Ivan se je prijavil...
Ana se je rodila v Vrtojbi
1896 leta, kjer je bilo pri hiši
šest otrok. Od doma so šli
maja 1915 leta, ko so Italijani
napadli Avstrijo, oziroma
1916 leta, so se tudi oni znašli
v Avstriji v mestecu Schwa-
drof, nato jih je pot vodila v
Kleineistel, kjer so delali (tri
sestre in oče) v tovarni pa-
pirja.
Z Ivanom sta se poznala že
prej in sta si tudi že svoje
najbolj intimne skrivnosti
razodela. Ko je bil Ivan v
Radgoni, je zvedel za Ano in
so skupaj odšli na Madžar-
sko, kjer je Ivan delal v to-
varni vlakov. Oba se spomi-
njata, da se jima je usoda v
Budimpešti nasmehnila, saj
sta imela dovolj hrane in je
vsaj skozi vidik zagotovlje-
nega kosa kruha za hip izgi-
nila grozljiva podoba I sve-
tovne vojne. Medtem se je
Anina družina preselila iz
Avstrije v Zagreb, ìvanovi
starši pa so prišli nekje v sre-
dini vojne v Mozirje. Po kon-
čani vojni je najprej Ana
prišla k staršem v Zagreb,'
nato še Ivan in sta se 16. sep-
tembra 1918 leta vzela za
zmeraj.
Skupaj sta nato odšla v
Mozirje k Ivanovim staršem,
nato pa 1921 leta spet na Pri-
morsko. Ivan je delal na kul-
turnem polju. Vodil je pev-
ski in tamburaški zbor, igral
na odru, predvsem karakter-
ne vloge, delal kulise in sli-
kal, rezljal, popravljal čevlje,
vse do prihoda fašizma. Ko
je prišel Mussolini, so odšli
nazaj v Jugoslavijo, v Mozir-
je, kajti Ivanova mama in
oče sta še bila tam. Potem so
se kar naprej selili. Mozirje,
Nazarje, Rečica ob Paki, Pol-
zela... Ana je hodila vsak
dan na Polzelo v tovarno no-
gavic, Ivan je čevljar il, slikal,
delal...
Bili so na Polzeli, ko je pri-
'čei nacistični stroj mleti
Evropo. Zajel jih je val izseli-
tev in s tretjim transportom
so bih preseljeni v Paračin,
kjer so ostali do konca vojne.
Sinova Branko in Jordan sta
bila pred tem zaprta tri me-
sece v Starem piskru, prav
tako oče Ivan, ki je tam ilu-
striral znani Toti list... VPa-
račinu so stanovali v hiši,
kjer je bil tudi nemški arze-
nal in so takorekoč ves čas
živeli na sodu smodnika, kaj-
ti če bi partizani napadli
Nemce v Paračinu, bi njiho-
va hiša bila med prvimi tar-
čami... Hči Darinka (danes
akademska slikarka in znana
likovna pedagoginja ter ilu-
stratorka) je bila v Paračinu
eno leto, nato dve leti v Vr-
njački banji v domu srpske
izbegličke omladine, nato je
pazila otroke v Rači. Tja jo je
nekoč prišla obiskat mama,
ki je pešačila v Račo iz Mo-
kro vca, kjer je s krvavimi in
bosimi nogami prišla do Da-
rinke... Ivan je bil samo v
Paračinu zaprt okoli štiri-
krat. Enkrat Nemci, drugič
Bolgari...
Leta 1945, leto svobode.
Na Polzelo so se vračah vsak
zase. Iz Beograda do Polzele
je oče Ivan rabil en teden. V
živinskih vagonih, po enem
tiru, kajti drugi je bil povsem
uničen. Mama Ana se je ob
vstopanju v vagon udarila v
nogo, dobila zastrupitev in
komaj so jo rešili v zagrebški
bolnišnici. Darinka je poča-
kala v Srbiji, da je maturirala
t .
TOLETJA
zvedela za mamino
se je na poti domov
r Zagrebu, odkoder
<aj nadaljevali pot
?če Ivan pa je ves
ija doma trpel, kajti
?a je priklenila na
V I. svetovni vojni
mreč zmrznile noge
i je stara rana povr-
nogel hoditi in ves
nj skrbeli dobri Iju-
úzeli.
TU in delovnega ne-
ma je delala naprej
oče je čevljaril in z
'<ta na novo postavi-
'ki gledališki oder.
ito je dobil Savino-
nje, ki se je pridru-
logim drugim priz-
a neutrudno ama-
lo kulturnika, ki je
i za nov kulturni
'olzeli.
a, Ana in Ivan živi-
mirno življenje na
)<?e in mati, ki sta
ovini dala sina Ra-
jenega 1920 leta v
iina Jordana, roje-
V Vrtojbi, padel je
'i fronti, hči Darin-
) 1924 v Rečici pri
na Marjana rojene-
a Polzeli. Radivoja
v Srbiji odpeljali
'am in še danes ne
je. Marjan je umrl
, življenje se mu še
) v svoji teži in le-
'U matere in očeta
•a bolečina izgube
^inov. Hči Darinka
tje spoštovanje in
ti je vredna te kal-
^zaiku usod milijo-
ki živijo to stoletje,
i srčne kulture in
^veti skoraj ne do-
^oj krog besedice
, kajti vse preveč
pisanju teh vrstic
'a je povsem nepo-
iti beseda je bese-
de pa so dejanja, ki
'ajo. Ana in Ivan
ia glavna akterja
I 'HAGO MEDVED
Bistrica ob Sotli, streljaj od naselja.
Petrolova tabla, ki opozarja mimo-,
iđo^, da bo tukaj stal motel in ben-
cinski servis, dela družbo le nekaj
metrov oddaljeni tabli Gorenja iz Ve-
lenja, ki prav tako zgovorno zatrjuje,
da bo na tem mestu v prihodnosti
stal obrat, imenovan TOZD Sitotisk
(na sliki). Glede na zatrjevanje obeh
investitorjev upamo, da ne bo nastal
podoben položaj kot nekje v Prek-
murju in da temeljni kamni ter table
ne bodo le dokaz dobre volje, temveč
tudi dobra volja sama.
mst
CELJE: PEVCI V
DOMU
UPOKOJENCEV
Pevski zbor Društva upokojencev v
Celju je pred dnevi priredil v Domu
upokojencev krajši koncert borbenih,
umetnih in narodnih pesmi. Nastopili
so tudi recitatorji iz Krajevne skupno-
sti »Karel Destovnik-Kajuh«. Pesmi in
recitacije so navzoči sprejeli z velikim
navdušenjem.
POLZELA: HVALA
ZA POMOČ
Oskrbovanci in delavci Doma upo-
kojencev Polzela se zahvaljujemo za
izredno hitro ukrepanje in razumeva-
nje pri preskrbi z vodo v dneh, ko je
bilo stanje v domu najbolj kritično.
Največ zahvale gre predsedniku
Izvršnega sveta Jožetu Janu, predse-
dniku Skupščine občine Žalec Vladu
Gorišku, Komunalnemu podjetju Ža-
lec, oddelku za ljudsko obrambo, ob-
činskemu štabu za civilno zaščito, ob-
činski gasilski zvezi ter predstavni-
kom KS Polzela, predvsem štabu za
civilno zaščito KS Polzela in Tovarni
nogavic Polzela.
Problem z vodo še vedno ni rešen,
zato upamo še na nadaljno pomoč in
razumevanje vseh odgovornih pri sa-
naciji vodovoda na Polzeli.
KONJICE:
TABORNIKI ZA DAN
JLA
Konjiški taborniki so se tudi letos
vključili v program proslav v počasti-
tev dneva JLA. Posebno proslavo bo-
do letos pripravili v Tepanju in to v
sodelovanju s Krajevno skupnostjo.
Na proslavo so povabili tudi vojake iz
bistriške garnizije.
Na sam praznik, jutri, 22. decembra,
pa bo odšlo petdeset tabornikov v go-
ste v vojašnico v Slov. Bistrico, kjer
bodo sodelovali tudi v slavnostnem
programu.
Tako se tudi za praznik JLA nadalju-
je pričeto sodelovanje med konjiškimi
taborniki in vojaki garnizije JLA v
Slov. Bistrici.
VLUK
LAŠKO: TRI
PRAZNOVANJA
DNEVA JLA
Za praznik JLA bodo v laški občini
tri proslave. Prva in osrednja bo v voj-
nem zdravilišču Rimske Toplice že 21.
decembra, v Laškem in Radečah pa
bodo proslavili dan JLA 22. decembra.
V vseh treh krajih bodo v programih
sodelovali godbeniki, pevci in mladin-
ci ter otroci s svojimi točkami. Prosla-
ve bodo izkoristili tudi za podelitev
pohval in napredovanj vojaškim stare-
šinam.
LAŠKO:
PRIZNANJA
GOJITELJEM
CVETJA
Minuli torek je bilo v kinodvorani v
Laškem zanimivo predavanje z diapo-
zitivi. Clan biološke odprave ljubljan-
ske univerze, ki se je letos mudila v
Nepalu, Skoberne, je govoril o lepotah
te države.
Po predavanju je predsednik Horti-
kulturnega društva Laško razdelil
pohvale ustanovam in posameznim
gojiteljem cvetja. Poudaril je, da La-
ško s tem pridobiva na ugledu in le-
poti.	^
STANE DEŽAN
ZIBIKA:
PEVOVODJENI
Zibiški pevci, domači pevski zbor.
ki je požel nekaj lepih in vzpodbudnih
uspehov na različnih tekmovanjih in
revijah, so ostali na cedilu. Štirinajst
pevskih duš je ostalo brez dirigenta,
ker je le ta preoddaljen, da bi lahko
neovirano vodil in vadil svoje varo-
vance.
Tako je sedaj zibiški pevski zbor, ki
obstaja že okoli dvanajst let, redno va-
di in prepeva pa okoli sedem let, v
začaranem krogu, iz katerega ne najde
izhoda. V Zibiki menijo, da bi ven-
darle morali najti kakšno rešitev, saj
so nadvse navezani na svoje pevce, za
odmet pa tudi ni pevska tradicija v teh
krajih. Pomoč bi morala priti od ne-
kod že zaradi tega, ker precej pevskih
združb životari, pri tem pa nastaja ne-
varnost, da ostanejo brez dolge in z
ljubeznijo vzdrževane tradicije.
MST
CELJE: ZANIMIVO
SREČANJE
Na decembrskem srečanju upokoje-
nih prosvetnih delavcev celjskega ob-
močja smo imeli zanimivo predavanje.
Olga Slander, znana geografinja, nas je
v enournem predavanju pritegnila k
opisu svojega potovanja po znameni-
tem otoku Siciliji. Prikazala nam je
vse posebnosti otoka, značilnosti pre-
bivalcev ter kulturne in zgodovinske
pomembnosti te pokrajine.
STANKO SKOCIR
BISTRICA OB
SOTLI:
SREČANJE BORCEV
Predzadnjo soboto v tem letu bodo
kozjanski in zagorski borci ali natanč-
neje, borci Kozjanske čete in I. udar-
nega bataljona zagorskega partizan-
skega odreda, izkoristili za prijateljsko
srečanje v zadružnem domu v Bistrici
ob Sotli, ki je bila med vojno (s svojo
okolico) tudi nekakšna vez med obe-
ma partizanskima enotama. Borcem
obeh enot bo to edinstvena prilika za
obujanje spominov na slavne dni naše
revolucije pa tudi za ohranjanje tradi-
cij, v takšnem obsegu pa se tudi sicer
bolj redko sestanejo, saj sta se pozneje
obe enoti močno razširili in spremenili
ime. Kozjanska četa na primer v Koz-,
janski bataljon in pozneje Kozjanski
odred.	MST
CESTA ODPRTOSTI
Dobrih trideset let so Kozjanci z veseljem in upa-
'njem pozdravljali vsako vest o gradnji cest, šele zadnja
leta pa tudi sleherni kilometer asfalta, ki jih je približal
svetu in požrl prah, za katerega je izgledalo, da ga
nikoli ne bo konca. Takorekoč piko na i pa je dala nova
cesta Maršala Tita od Bistrice ob Sotli do Lesičnega, ki
jo bodo svečano predali namenu jutri in ki je gotovo
eden največjih podvigov celjskega cestnega podjetja.
Okoli 18 kilometrov sodobne, šestmetrske ceste pove-
zuje vse pomembnejše kozjanske kraje z Obsoteljem,
odpira nekdanji, domala nepoznan svet navzven in mu
nudi številne nove možnosti. V Podsredi se cesti Mar-
šala Tita priključuje na novo asfaltirana cesta proti
Senovem, za posodobitev pripravljajo še zadnje metre
virštanjske ceste.
ANTON POSTRŽIN,
Pilštanj: »Težko je preso-
jati o nečem, o čemer si
lahko vsa ta leta po vojni
le sanjal. Spominjam se
vseh brezštevilnih ob-
ljub, upov, razočaranj,
zdaj pa, ko je cesta konč-
no le nared, smo takore-
koč presenečeni. Vemo,
da pomeni nova cesta tu-
di nove napore, da bomo
morali živeti drugače, da
to konec koncev zahteva
tudi od nas svoj delež. Se-
daj bo treba pridobiti lju-
di, ki bodo voljni priti na
Kozjansko...«
BRANKO REGVAT,
Pilštanj: »Mislim, da je
cesta Maršala Tita največ-
ja pridobitev za Kozjance
in mirno lahko trdim, da
to mnenje dele z mano vsi
Kozjanci. S tem seveda ni
rečeno, da omalovažujem
ostale pridobitve, ki jih
niti ni malo, vendar smo
na Kozjanskem vedno
stremeli za tem, da bi nas
povezali z regijo, saj smo
menili, da bomo le na ta
način lahko zadihali
ustvarjalno, delovno,
brez predsodkov manj ra-
zvitosti.«
JURCEK TACER. Pil-
štanj: Vsa leta nazaj smo
govorili, kaj vse bi naredi-
li, če bi imeli takšno ce-
sto, kot jo imajo drugod.
Imeli smo kopico načr-
tov, mnogo smo tudi na-
redili, mnogo je ostalo le
pri besedah. Cesta ne mo-
re živeti sama zase, življe-
nje ji moramo vtisniti mi.
Ce nam to uspe, smo na
konju. Sicer pa, to je stvar
mladih, ki jih zadnja leta
tod ni malo. Izgovorov,
da ni možnosti, ne bi sme-
lo biti več.«
FRANC RAUTNER,
Bistrica ob Sotli: »Cesta
Maršala Tita je v končni
posledici zaključek pred
leti vzpodbujene in ure-
sničene akcije ureditve
spominskega parka Treb-
če in krajinskega parka
Kumrovec-Kozjansko,
zaključek nekega projek-
ta, ki bo po mišljenju nas
vseh približal ne le Koz-
jansko pač pa tudi Obso-
telje regiji, Sloveniji in
preko Hrvatske tudi Ju-
goslaviji.
MIHA ZAKOSEK, Le-
sično: »Dobro tridesetlet-
je smo čakali na to cesto,
zdaj jo imamo. Odprla bo
Kozjansko proti sosednji
republiki, proti Posavju,
ponudila vrsto možnosti
za hitrejši razvoj. Zado-
voljni smo, vendar meni-
mo, da bo cesta docela
funkcionalna le takrat, ko
bo dograjen tudi njen
krak proti Celju preko
Prevorja, saj je to narav-
no nadaljevanje ceste
Maršala Tita. Misliti mo-
ramo predvsem na veliko
število delavcev, ki se vo-
zijo vsak dan v Celje, Sto-
re in še kam.«
Jutrišnja prireditev v Lesničnem, ki bo hkrati tudi
dostojno praznovanje Dneva jugoslovanske ljudske ar-
made, je zgolj simbolika nečesa težko pričakovanega,
obeležje nove, velike delovne zmage, kakršnih je pri
nas veliko. Cesta Maršala Tita je po vojni gotovo naj-
večja pridobitev na Kozjanskem, če lahko tako sodimo
po izjavah Kozjancev.
MILENKO STRASEK
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49 - 21. decerrbra V,
TONEURŠiČ
Sklenjeno je tiho in plo-
dno življenje. V triinse-
demdesetem letu. Življe-
nje. ki se je začelo tako
kot druga, se nadaljevalo
v krojaški aktivnosti pa je
kmalu zašlo tudi na druga
pota. Tudi na pota napre-
dnega delavskega giba-
nja. 2e v Mariboru.
Tako bi se lahko pričel
življenjepis za Toneta Ur-
šiča, ki so ga pokopali
prejšnji teden na mest-
nem pokopališču v Celju.
In tedaj so tudi po bese-
dah dr. Alfonza Debelja-
ka oživela nekatera pota,
ki so vodila Toneta Urši-
ča takoj po prihodu oku-
patorja v mariborske in
celjske zapore, dokler ga
niso nemški nacisti preg-
nali v Gornji Milanovac.
Toda, pregnanstvo tudi
zanj ni pomenilo prekini-
tev dela v narodnoosvo-
bodilnem gibanju. V
1943. letu je postal parti-
zan in borec v Prvi srbski
udarni brigadi, ki se je
zlasti pred koncem vojne
bojevala na sremskem
bojišču.
Takoj po demobilizaciji
je prišel v Celje in postal
Celjan. Mestu ob Savinji
je ostal zvest do konca.
Deloval je v mnogih druž-
benopolitičnih organiza-
cijah, bil je tudi med de-
lavci Okrajnega ljudske-
ga odbora, tajnik Mestne-
ga ljudskega odbora, po-
tem na Stanovanjski za-
drugi itd. Prizadevno de-
lo je bilo njegovo vodilo.
In tak je bil tudi potem,
ko je stopil v pokoj. Prev-
zela ga je aktivnost Kra-
jevne skupnosti Savinja.
Tu je bil najprej predse-
dnik. nato pa podpredse-
dnik sveta Krajevne
skupnosti, vsekakor pa ti-
sti. ki je prispeval levji
delež k izredni aktivnosti
te soseske, k njeni uvelja-
vitvi in zglednemu reše-
vanju vseh vprašanj.
Delu je bil predan sko-
raj do konca, sicer pa do
dni. ko ga je bolezen odtr-
gala od aktivnega udej-
st"ovanja.
Odšel je tiho, tako, kot
je živel. Za njim je ostala
praznina doma in v življe-
nju Krajevne skupnosti
Savinja.
M. BOŽiC
ODMEV
CEUE PRED 60 LETI
Kdo je izobesil prvo slovensko zastavo?
Novi tednik je v štev. 46 г
dne 24. novenrbra objavil
zanimive spomine dr. Ervi-
na Mejaka na novemberske
dni 1918. leta v Celju. V
članku je tudi navedeno, da
se je 5. novembra pri takrat-
nem prvem slovenskem po-
veljniku Celja, Ivanu Sanci-
nu, javila delegacija celj-
skih Nemcev in zahtevala
odstranitev slovenske za-
stave s takratne trdnjave
celjskega nemštva, »nem-
ške hiše«, sedanjega Doma
OF. Zahteva je bila seveda
gladko odklonjena.
To slovensko zastavo sem
namreč izobesil jaz ob pomo-
či kolodvorske patrulje treh
primorskih slovenskih.voja-
kov pod poveljstvom pod-
častnika, ki je bil po poklicu
slovenski učitelj v Trstu.
Konec oktobra 1918 sem
se bil vrnil z Dunaja, ker sem
moral zaradi razsula avstroo-
grske monarhije prekiniti
študij. Po prihodu v Celje
sem se odpeljal z vlakom v
Šoštanj in si od zavednega
slovenskega odvetnika dr.
Mayerja izposodil nekaj me-
trov dolgo slovensko zasta-
vo. To zastavo sem takoj po
prihodu v Celje ob sodelova-
nju omenjene slovenske pa-
trulje in navzočnosti takrat-
nega hotelirja »nemške hi-
še«, Nemca Herdena, izobe-
sil na stolpu poslopja. Nato
sem se z omenjeno patruljo
napotil z dvem.a slovenski-
ma zastavama v poslopje
mestnega magistrata, seda-
njega Muzeja revolucije. V
poslopju je bila nemška ob-
činska uprava in nemška
mestna policija. Ko sem za-
hteval v pritličju od poveljni-
ka policijske straže, Nemca
Prettnerja, da nam odklene
podstrešje, je Prettner dejal,
da ne ve,, kje je ključ. Zato
sem se povzpel s patruljo na
prvo nadstropje. Tam sem
našel proslulega nemškega
magistralnega predstojnika,
dr. Otona Ambroschitscha,
ki je na mojo energično za-
htevo odredil, da nam odkle-
nejo podstrešje magistrata.
Pojava prvih slovenskih
zastav v Celju še pred našim
službenim prevzemom obla-
sti od nemške uprave je iz-
zvala v Celju pravo senzacijo
in veliko radost, saj so bile te
zastave tako željno pričako-
vane glasilke svobode v novi
domovini.
RADE PECNIK, novinar.
Beograd
UREDNIŠTVO: Temu za-
pisu še naš pripis, saj velja
povedati, da je bil Rade Peč-
nik dolga leta urednik Nove
dobe. celjskega časnika in da
še zdaj. kljub upokojitvi, de-
la v uredništvu Politike.
GOSPODARSTVO
PREDNOSTNE NALOŽBE ZA LETO 1979
V skladu s sprejetim druž-
benim planom 1976-80 in
dopolnitvami, ki so se poka-
zale kot nujne za nadaljni go-
spodarski razvoj občine, bi
bile v gospodarstvu nasled-
nje prednostne naložbe:
Izgradnja objekta za izde-
lavo športnih čolnov in dru-
gih izdelkov iz poliesterskih
smol. razširitev klavnice, iz-
gradnja trgovin na Pešnici in
na Prevorju'. TOZD KK iz-
gradnja prostorov za oprav-
ljanje servisnih storitev, pro-
izvodni prostori POZD Oro-
dje - oprema - Kumperger.
rekonstrukcija furnirnice pri
LI BOHOR. industrijski tir.
rekonstrukcija lakirnice in
dograditev skladišča pri AL-
POS. izgradnja prostorov za
izdelavo kotlov za centralno
kurjavo pri Komunalnem
podjetju, dograditev blagov-
nice in motela Merx.
V infrastrukturi je predvi-
dena gradnja ceste Grobel-
ce-Loka pri Žusmu - Sodna
vas. prestavitev ceste Šent-
jur- Rogaška Slatina z iz-
gradnjo avtobusne postaje,
ureditev šentjurskega vozli-
šča, melioracija Drameljske
doline. V negospodarstvu je
predvidena dovršitev uprav-
no-poslovne zgradbe v Šent-
jurju in gradnja osnovne šole
v Dramljah ter prizidka
osnovne šole v Slivnici.
Nasploh pa je načrtovana
gospodarska rast v nasled-
njem letu nekoliko bolj
umirjena tako da bi družbeni
proizvod nominalno narastel
za 22% v kolikor pa bi ure-
sničili načrtovane naložbe
pa morda za kak odstotek
več. Industrijska proizvod-
nja naj bi v letu 1979 narastla
za 11%. kar je le nekoliko
več, kot letos, kmetijska pro-
izvodnja naj bi dosegla 3%
rast. Smelo pa so zastavili
izvozne načrte, ki bi se na-
pram letošnjemu povečali za
12%.
Е. RECNIK
LJUBEČNA
TAJNIKA IŠČEJO POL LETA
V Krajevni skupnosti Lju-
bečna želijo hitreje naprej,
pa se jim želje le počasi ure-
sničujejo. Težave prehajajo
iz leta v leto. Letos so sicer
rešili dve pomembni vpraša-
nji - dobili so zazidalni načrt
in ustrezne prostore za kra-
jevno skupnost. Se vedno pa
je odprto vprašanje poklic-
nega tajnika. Domačini ne
kažejo zanimanja za to odgo-
vorno delo, zato svet Krajev-
ne skupnosti išče tajnika že
skoraj pol leta. Kot kaže. te-
ga problema letos ne bodo
rešili.
Nič bolje ni s preskrbo
prebivalcev. Edina trgovina,
ki je v kraju, že vrsto let ne
more slediti potrebam po-
trošnikov. K vsemu temu se
je v zadnjem času pridružil
še kadrovski problem. Upa-
nje, da bo kmalu bolje, so
krajani po neštetih obljubah
Merxa že izgubili. Potrošni-
ški svet bo zato v prihod-
njem letu čakalo več nalog.
Med pereča sodijo tudi ne-
mogoče razmere za prosvet-
no kulturno življenje. V kra-
jevni skupnosti namreč ni
prostora za tako dejavnost.
Vrsto nerešenih vprašanj
imajo v komunali. Želijo si
ureditev krajevnih cest, vo-
dovoda in kanalizacije. Na
nove telefonske priključke si
skoraj ne upajo misliti, če-
prav so po tej strani med sla-
bo razvitimi.
Navzlic vsemu so prepri-
čani, da bodo uspešneje sto-
pili napredku naproti. Osno-
vo za taka razmišljanja vidijo
v razumevanju delovne orga-
nizacije Ljubečna.
M. BRECL
GROZEČI IN TIHI POKOL
ŽIVINE
Pred štirimi leti je znan jugoslovanski kmetijski ča-
sopis ponatisnil karikaturo »Koruza kolje prašiče« z
razlago, da jo je prvič objavil pred 10 leti, pa so se
takratne razmere ponovile. Zdaj se ponavljajo že po
štirih letih, ko da se iz njih ne da nič naučiti.
Sedanji pokol prašičev - pravzaprav vse živine - pa
se ne začenja šele zdaj, niti se ni začel pred tedni,
temveč traja že precej časa, sicer v bolj mili obliki. Ker
se je pri govedih začel že veliko prej kot pri prašičih,
lahko tudi v manj opazni obliki pripelje v hudo zagato.
Ne le živinorejce in mesarje, tudi oskrbo prebivalstva z
mesom.
V vsej državi se je lani število goved zmanjšalo za
2%. To sic'er ni veliko - toda moralo bi rasti, ne le ostati
na prejšnji ravni. Nazadnje pa še naprej. Prirejg gove-
jega mesa v Sloveniji se je lani zmanjšala za 6%. v
Vojvodini pa še bolj - od leta 1975 do letos z 266.000 na
okrog 150.000 v klavnicah zaklanih goved.
To nazadovanje govedoreje so proti koncu lanskega
leta in letos nekako prikrili z večjo prirejo prašičev.
Zlasti letošnjo pomlad, ko je na nekaterih območjih
države bilo toliko pitanih prašičev, da jih klavnice niso
mogle prevzeti sproti, so na govedorejo pozabili
menda vsi razen živinorejcev.
Zakaj so kmetovalci raje redili prašiče kot goveda?
Ob pomanjkanju sveže svinine lani poleti je cena pita-
nih prašičev začela rasti. Bila je ugodnejša kot za pi-
tana goveda. Enako cena mleka. Prašiče je moč tudi
hitreje namnožiti kot goveda. Ker je bila koruza lansko
jesen zelo poceni, jo je večina kmetovalcev, ki je pri-
dela veliko, namenila za prašiče.
Letošnji pokol prašičev se je začel фг1 pujskih in
plemenskih svinjah takrat, ko je cena koruze močno
porasla, dopitane prašiče pa je bilo težko prodati. Stiri
mesece pozneje, že v avgustu, je bilo v Vojvodini, kjer
so imeli največ koruze, za četrtino manj pitanih praši-
čev kot poprečno v prejšnjih mesecih. Toliko pujskov
so namreč poklali, namesto da bi jih dali v pitališča.
Nekateri dolžijo za to drago koruzo. Toda koruzo
pridelujejo kmetovalci. Zakaj se nočejo zmeniti med
sabo? Ali želijo, naj jim cene določa »država«?
Drugi trdijo, da so krive prenizke cene živine in
mesa. Kako ugotavljati, kakšne cene bi ustrezale? Ne-
kateri trdijo, da bi ceno živine bilo treba prilagoditi
ceni koruze, torej zvišati, drugi pa. da bi ceno koruze
bilo treba uskladiti s ceno živine, torej znižati.
Tega pa ni moč urediti enostransko. Upoštevati bo
treba pravo mero, ki bo enako ustrezala živinorejcem
kot pridelovalcem krme._JOŽE PETEK
št. 49 - 21. decembra 1978
NOV! TEDNIK - stran 'i
PLANINE, LOV, STRELSTVO IN TELOVADBA
Moral bi pravzaprav napisati:
¡TIRI VELIKE LJUBEZNI Mire
Iradišarjeve. Ne verjamem, da sa-
na daje prednost eni pred drugo, pa
eprav sva se o lovu še največ pogo-
arjala. Mogoče zaradi splošno zna-
lega dejstva, da je pač pravih žen-
kih »jagrov« resnično zelo malo. In
ončno - moja iskriva sogovornica
e prva JugosLovanka, ki je leta 1962
Belju ustrelila jelena... Za njen
0. življenjski jubilej je padel kapi-
alni srnjak... Pa še! Leta 1929 je še
šestimi kolegicami - telovadkami,
tirimi Celjankami in dvema Ljub-
janjčankama, iz velikega mednaro-
Inega sokolskega zleta v Poznanu
la Poljskem prinesla zlato medaljo
orodni telovadbi... Z nazivom
ostrostrelke« med strelskimi vete-
ani, se je še v večeru svojega življe-
ija potrdila, da je izreden »šic«...
n koliko je gorskih vrhov, kamor je
sa gibčna, še v času z žeblji okov«^-
lih gojzerjev, hodila občudovat
ončni vzhod...
Mrzel, meglen in neprijazen de-
emberski dan. Od streh se tu in tam
idkruši ledena sveča. Se vrabci in
;olobi so se poskrili pod napušči.
)živijo le ob redkih, skozi priprte
ikenske okvirje iztegnjenih rokah,
:i jim natrosijo drobtin. Mir in mraz,
la megla kot mleko.
Kako drugače je v sobi, kjer sedim,
'o stenah polno srnjakovih rogov in
Irugih lovskih trofej. Lovske puške
oguljenimi jermeni. Polne vitrine;
lekaj starih oljnih podob, orumene-
ih fotografij, malomarno zataknje-
lih za rogove ali tapeto v kotu.
Na rustikalni mizi velika grčasta
ogovila, pepelnik in vaza hkrati.
..ončena kaminasta peč prijetno gre-
Vem, da je bila ta dan še posebno
^rbno zakurjena. Za najin pogovor!
j Mira Bradišarjeva je pripovedova-
Njena pripoved je bila kot ogenj v
eči. Včasih je vzplapolala v višji pia-
len, zaprasketali so spomini, se spet
Itišala do žarenja žerjavice... Vse-
kozi pa je grela ves prostor!
ELOVADIM ŠE VEDNO
lEDNO
»Že s šestim letom sem začela ho-
iti k telovadbi v Gaberje in kasne-
Í v mestno telovadnico. Bila sem
avdušena telovadka in se z odra-
ianjem tudi vzpenjala do višjih te-
»vadnih oddelkov, opravila vadi-
sljski izpit po stažu v vzorni vrsti,
»j takrat nismo sméli vaditi brez
ikšnega izpita. Telovadnica je bila
se popoldneve polna, pa tudi zve-
;r, ko smo se pripravljale za tek-
lovanja. Tako tudi za vsesokolski
et v Poznanu na Poljskem, Naš
ener takrat je bil Poljšak, ki nas je
se leto temeljito pripravljal za na-
op. Končno nas je bilo odbranih
Bt Celjank še za skupne priprave v
' jubljani. To smo bile: Vera Kovač,
! ilka Kovačič-Križmanič, Marjuč-
< a Križmanič, Zorana Luznik in Mi-
I Gradišar-Diehl. Vseh pet nas je
fišlo tudi v reprezentanco in še
dve Ljubljančanki, katerih imen se
ne spominjam več. Poleti 1929. leta
smo odpotovale v Poznan. Na tem
sokolskem zletu je bilo veliko telo-
vadcev iz vseh držav, tudi onstran
velike luže - Amerike. Nastopile
smo na bradlji, krogih, konju po
dolgem brez prožne deske s plov-
nim skokom, gredi in v parterni gi-
mnastiki. Svoje vaje smo opravile
brez treme. Žal po končanem nasto-
pu nismo mogle izvedeti, kakšno
uvrstitev smo dosegle. Vedele smo
le-to, da smo delale dobro in da se
bomo uvrstile v kakšno zlato sredi-
no. Velik uspeh smo imeli tudi s
posebnimi vajami, ki jih je sestavil
dr. Murnik. Še nastop v Plznu in
nato domov.
Lahko si mislite, kako srečne smo
bile, ko smo čez tri mesece za svoj
nastop v Poznanu prejele zlato me-
daljo za prvo mesto. Podelili so nam
jo na svečan način v Narodnem
domu...«
Tega dogodka se še danes Mira
Gradišarjeva najraje spominja, saj ji
je od mnogih v njenem pestrem in
bogatem življenju še vedno najljubši.
Se do lani je bila Mirá vaditeljica v
gaberskem Partizanu in vem, da bi
bila še danes, če je ne bi izdalo kole-
no. Pa vendar ostaja telovadbi zve-
sta, tudi vsako jutro, ko razgibava
ude in telo, pa vsak teden v telova-
dnici in v družbi veterank in prav
ponosna je, da je s 60. leti aktivne
telovadbe najstarejša članica Partiza-
na Gaberje v Celju.
IMELA SEM MIRNO ROKO
Najin pogovor se je prevesil na
strelski šport. Rada je streljala Mira
že pred vojno, ko so streljali na 300
metrov z vojaško puško, saj maloka-
liberskih pušk takrat še niso uporab-
ljali. Vedno je imela dobre rezultate,
bila prvakinja Celja in še danes jo
bomo lahko srečali na kakšnem
strelskem srečanju, zlasti v družbi
prekaljenih veteranov-strelcev. Če-
prav najstarejša strelka, je bila neko
leto celo šesta med mladimi, katerim
bi lahko bila stara mama, kot je hu-
domušno dodala. Prav pošteno si je
prislužila tudi ostrostrelski znak. In
ne mine strelsko srečanje veteranov,
da Mira ne bi bila poleg.
NAJLEPŠI JE PLANmSKI
LOV - NA GAMSA
Tesno povezana s strelstvom je Mi-
rina tretja ljubezen - lov. Za lov se je
navdušila že v zgodnji mladosti, saj
jo je oče velikokrat vodil s seboj na
lov. Opazovanje divjadi v čudovitem
naravnem okolju jo je prevzelo in ka-
sneje še bolj zaznamovalo. Poročila
je tudi lovca in kako bi bilo drugače
kot hoditi z njim po mnogih lovskih
poteh. Tovariša v življenju in tovari-
ša v lovu.
»Imam že kar veliko serijo srnja-
di. Najbolj ponosna pa sem na jele-
novo trofejo iz Belja leta 1962. Ta-
krat sem jelena streljala kot prva
Jugoslovanka. Veste, lov na jelena
je nekaj posebnega, saj se strelja z
vprežnega voza in vodja lova nas
ima prav po vojaško. Strelja pa se z
voza, ki ga vlečejo konji zato, ker bi
se ob lovčevem koraku po tleh vsak
jelen le-temu na daleč izognil. Jele-
ni prenesejo le duh po konjih in vo-
zovih.
Sicer pa je zame najlepši gorski
lov, na primer na gamsa. Svojega
prvega sem streljala v lučkih lovi-
ščih v Kravjih zijalkah s Tonetom
Polanškom. Ves teden sva ga v no-
vembru ,jagalaS saj je bilo tudi zelo
težko priti do gamsov. Teren tam
okrog je zelo skalnat in nevaren,
razbrazdan z grapami in globelmi,
pa še vse ledeno je bilo in delno
zasneženo. K sreči je moj vodja To-
ne imel dobrega psa, ki je znal navo-
hati gamse; se kar postavil neki dan
na zadnji nogi in s prednjima taca-
ma nakazal smer proti gamsom, ki
jih je zavohal. Preplezala sva ne
vem koliko grap, da sva jih obkroži-
la. Poiskala sva primeren kraj, da
sva se jim približala na strel... in
potem sem potegnila za petelina.
Gams je padel na mestu. Ne morem
vam povedati, kako mi je bilo po-
tem ... Kadar streljam in vem, da je
to za odstrel, sem vsa mirna, toda
potem se vsa tresem. Lahko rečem,
da je vse na mestu padlo, kar sem
streljala in nikoli mi ni bilo treba
iskati.«
DOBER POGLED IN RAVNI
»RORI«
Pa sem le moral vprašati, kako so
jo lovci sprejeli medse! Vem, da'sem
neumno vprašal, saj veste, moško -
stereotipno in zastarelo vprašanje o
»ženskih jagrih«. Hitro sem dobil od-
govor:
»Sama sem vesele narave in mar-
sikatero smo razdrli med lovci, na-
to so me radi sprejeli v svoje vrste.
Kar se pa hoje tiče, sem znala za
seboj pustiti tudi marsikaterega
lovca. Pa ,šic' tudi nisem bila kar
tako!«
»Za svojo 70-letnico sem ustrelila
svojega najlepšega srnjaka in to v
skoku v gozd tako, da sama sebi
nisem mogla verjeti, kako je bilo to
mogoče. Ta dogodek, jelen in gams
na Raduhi, to so moji najlepši lov-
ski doživljaji,« je svojo pripoved o
ljubezni do lova končala Mira Gradi-
šarjeva.
In potem, ko sem ji še sam čestital
za jubilejni strel na srnjaka, sva se še
pogovarjala o mnogih lovskih doživ-
ljajih, tako o tistem, ko ju je z možem
na planinski preži napadel orel, ki ju
je zamenjal za divjad, pa o divjem
prašiču, ki se je mimo njene preže
priklatil za gonjači ter potem, ko je že
imela izpraznjeno puško in podob-
nem.
Cas je rnineval, da sam nisem opa-
zil, kako zelo hitro. Uklenila si me
tovarišica Mira, v svoje čudovite in
žive pripovedi. Vem, da sem zapisal
le nekaj bežnih vtisov iz najinega
dolgega pogovora, za katerega upam,
da ne bo zadnji. Morda bova čez čas
spet kakšno rekla, recimo o ljubezni
do narave, naših prelepih planin, s
katerimi sva to pot na hitro opravila.
Kaj naj še rečem na koncu tega
zapisa? Torej čisto na kratko: hvala
pa srečno in zdravo v prihodnjem
letu. In, če bo treba, še dober pogled.
Pogled čez muho na puški!
MITJA UMNIK
•■va Jugoslovanka z jelenovo trofejo
DROBNE OD TU IN TAM
ŠE SO NEPISMENI
Smo v trgovini, mični ir
lični, vabljivi in zapeljivi
Kakor povsod, tudi tukaj
stojimo v vrsti, spet drugi
iščejo vsakodnevne potreb
ščine. Med njimi je tudi kra-
janka Tereza, vse je že v ko-
šari, le kislo vodo še mora
vzeti.
-	Saj je tole Donat, kaj?
sprašuje.
-	Tisto je deit, odgovarja
vedno nasmejana proda-
jalka.
Tereza poišče drugo ste-
klenico.
-	Tole pa je Donat, ne?,
sprašuje ženica v pisani ruti
in malce zardeva; nekateri v
vrsti se posmihajo. Prodajal-
ka pa:
-	Kaj ne znate brati. Ra-
densko pa ja ne pijete.
-	Kje pa je potem Donat?
Najbrž bo tale taprava.
Posrečilo se ji je. Dobila je
svoj Donat, plačala in šla.
-	Ženska ne zna brati, re-
če nekdo iz vrste. To je pa res
čudno. Ce jih ima petinpet-
deset, več ne.
Ugotovitev je prava. Am-
pak, zakaj ne zna pisati? Kdo
je kriv, da se v toliko letih
nihče ni pobrigal zanjo in jo
naučil tistih usodnih petin-
dvajset znamenj?
Sledi še drugo spoznanje:
v razmeroma majhni krajev-
ni skupnosti je deset, mogo-
če petnajst nepismenih, med
njimi je celo petindvajsetlet-
na mamica. Ce povprašaš ve-
ljavnega domačina, dobiš
približno takle odgovor:
- Naši, domačini, niso. To
so prišleki!
Da, hudo je biti prišlek in
povrhu še - nepismen!?
-dk-
KU A PA BI VIRAD?
Pri mizi smo vesela drušči-
na. Kako tudi ne! Gostilna
slovi po dobri pijači in jeda-
či, zato gostov ne manjka.
Nekaj tudi zato, ker je izven
hrupnega prometa, okolica
romantična, še malo in si na
poti v Zgornjo Savinjsko do-
lino. Druščina je dokaj pisa-
na: mladi, srednji, starejši.
Največ je mladih. Mi, starejši
kaveljni, hvalimo ražnjiče,
čevapčiče, meso na žaru, do-
mače bizeljsko vino inškaj.
K šanku stopi starejši moški,
lepo negovan. Stoji, čaka, ča-
ka... Brhka natakarica se
vrti med mladimi, čez čas
vzame cigareto iz ust in vpra-
ša gosta.
- Kua pa bi vi rad?
Moški užaljeno nazaj: »Do-
bro mero prave gostilniške
olike!«
Tako je odgovoril in jadr-
no zapustil lokal.
Kar je res, je res: PROSIM
in HVALA še zdaleč nimata
prave VELJAVE!
-dk-
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49 - 21. decerrbra V,
Direktor in odgovorni urednik tozd Novi tednik Milan Seničar in predsednik
skupščine TKS Aleš lic izročata priznanje najboljšemu celjskemu športniku
atletu Roku Kopitarju, letos najboljšemu mladincu v teku na 400 m ovire v
Evropi!
Najboljši športniki in športnice 78 skupaj (od leve proti desni): Canžek, Do-
manjko. Lisec, M. Kopitar, Urh, T. Jager, Bunderla, Ukič, Jezernikova, Gole,
Lesjak, Anderluh, A. Jager, Knez, Marine, R. Kopitar in Lovše-Prezelj.
TELESNA KULTURA CELJE 78:
PRIJETNA ŠPORTNA PRIREDITEV V HALI GOLOVEC
15. december bodo športniki, športni
delavci in ljubitelji športa v našem
mestu verjetno še dolgo pomnili. Po-
mnili zaradi prijetnega večera, ki so ga
skupaj preživeli ob koncu uspešnega
športnega leta v veliki in lepi hali Go-
lovec. Zbralo se je več kot 1500 tistih,
ki so najtesneje povezani s športom in
rekreacijo. Govori, podelitev pokalov
in drugih priznanj, družabne igre, ples,
petje, veselje in ob koncu stisk rok z
željo, da se ponovno dobimo čez leto,
ko naj bi celjska športna malha bila še
bolj polna medalj, diplom, rekordov...
Resnično lepo prireditev so združno
pripravili TKS, ZTKO in NT-RC.
Kot je vsako leto bolj razgibano šport-
no in rekreativno življenje v celjski ob-
čini, tako je tudi vedno boljša zaključna
prireditev, ki pomeni srečanje vseh celj-
skih športnikov, medsebojni pogovor,
zahvala odgovornih, podelitev priz-
nanj ... Hala Golovec se je kot prostor še
enkrat izkazala, da ni primerna samo za
številne zvrsti tekmovanj in rekreacije,
pač pa tudi za takšne prireditve, kot je
bila petkova s pi-vim športnim plesom.
Organizatorji - TKS, ZTKO in NT-RC -
so se resnično potrudili, da bo ta priredi-
tev, to srečanje še dolgo ostalo vsakemu
v spominu.
Vrstni red za nagrado sodelovanja na
TRIM igrah 78:
Promet in zveze (osem nastopajočih):
1. PTT 1993 točk, 2. ŽELEZNICA 1629
točk, 3. JAVNA SKLADIŠČA 1014 točk
itd.
Storitvene dejavnosti: 1. SLOVENI-
JA AVTO 1827 točk, 2. SUROVINA
1569 točk. 3. KOVINOTEHNA - TMC
1456 točk itd. (Nastopilo je 45 ekip)
Industrija (16 ekip): 1. LIK Savinja
2707, 2. ŽELEZARNA 2391, 3. CIN-
KARNA 2068 itd.
Družbene dejavnosti (49 ekip): 1. LB-
Sb 2258, 2. UJV 2229, 3. SKIMC 2092 itd.
Enajsto mesto je osvojil NT-RC!!!
Gradbeništvo (7 ekip): 1. OBNOVA
1745, 2. INGRAD 1705, 3. GEODETSKI
ZAVOD 1544 itd.
★ ★ ★
Organizator je pripravil tudi zanimivo
tekmovanje športnih parov, ki so nasto-
pili v spletu različnih šaljivih športnih
iger. Zmagal je »atletsko-konjeniški«
par Stanko Lisec - Saša Domanjko. Na-
grade za športne pare, ki so ob koncu
zaplesali objeti sredi dvorane kolo in
tako simbolizirali vse tisto, kar šport za-
jema, so prispevali: Aero, Ingrad, Savi-
nja, Kovinotehna, Tkanina tozd malo-
prodaja, Tehnomercator tozd malopro-
daja, Dobrina, Merx, EMO, Metka, To-
per. Libela, Ljubljanska banka, SRC
Golovec in Slovenija avto.
★ ★ ★
Med najbolj zadovoljnimi na priredi-
tvi je bil dolgoletni športni delavec Tone
Goršič, katerega lahko vsaj v Celju sma-
tramo za »očeta« sindikalnih športnih
iger. Te igre so se izjemno razvile in tako
dokazale potrebo svoje obstojnosti med
našimi ljudmi v današnjem stehnizira-
nem svetu Celjski primer organizacije
sindikalnega in trim športa pa je služil
tudi mnogim drugim, ki so krenili po
celjski ali tudi Tonetovi poti, ki je bil
eden prvih traserjev.
★ ★ ★
Na prireditvi je bil tudi predsednik
skupščine TKS Slovenije Marjan Lena-
ričič, sicer član IS SR Slovenije. Prisot-
ni pa so bili domala vsi predstavniki
družbenopolitičnega življenja v celjski
občini, kot tudi nekateri gostje iz sosed-
njih občin. Torej nov dokaz, da znamo
vsi ceniti prizadevanja na športno re-
kreacijskem področju.
★ ★ ★
Novi tednik in Radio Celje je tudi to-
krat skupaj s TKS Celje po posebni an-
keti izbral najboljše športnike in šport-
nice za letošnje leto. Po treh letih »vla-
davine« rokometašev in kegljavk je naj-
boljše mesto znova osvojil atletski par -
Rok Kopitar in Stanka Lovše-Prezelj.
Rok je na zaključno prireditev pridrvel
direktno iz Beograda, kjer je bil delegat
na zveznem kongresu mladine in pove-
dal, da je s kongresom izredno zadovo-
ljen ter da mu bo v mnogem pomagal
pri nadaljnem delu. Začel je že tudi s
pripravami za prihodnjo sezono, ki bo
zelo naporna in s številnimi velikimi ter
napornimi tekmovanji. Bo pa to prilož-
nost za novo afirmacijo atleta, ki je po
letošnjih rezultatih prvi med mladinci v
Evropi in med desetimi najboljšimi čla-
ni. Stanka Lovše-Prezelj ni mogla skriti
navdušenja, da je postala najboljša
športnica Celja. Mariborčanka poročena
s Kranjčanom si je to nedvomno zasluži-
la, saj je bila večino sezone v odlični
formi pa tudi medaljo na balkanskih
igrah je osvojila. Da o republiških rekor-
dih ne govorimo. Anketiranci so bili
prepričani, da sta velika kristalna poka-
la tokrat zajadrala v prave roke.
★ ★ ★
Tudi letos so kristalna pokala za naj-
boljaša športnika izdelali v Steklarni
»Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. Ker so
bili izdelani tam. njihove lepote in kvali-
tete ni treba posebej hvaliti. V mnogo-
čem pa je pomagal veliki ljubitelj špor-
ta. sicer direktor steklarne Vojo Djinov-
ski.
★ ★ ★
Najboljši športniki in športnice (po
deset) so dobili kot posebno priznanje
lične viteze, katerih avtor je Ljubo Mli-
narič. Kot nalašč je v tem nekaj simboli-
ke: »vitezi« za športne viteze!
★ ★ ★
O pomenu telesne kulture ter rekrea-
cije v celjski občini sta govorila na za-
četku Aleš Hc. predsednik skupščine
TKS Celje in Venčeslav Zalezina, pred-
sednik IS občine Celje.
★ ★ ★
Za veselo razpoloženje tja v jutro so
poskrbeli člani ansambla VENUS (soli-
dno) in Tatjana Dremelj. Venusovci so
bili tako požrtvovalni, da so debelo uro
pred začetkom vadili eno samo pesem,
himno »Vsi na trim!« avtorjev Edija
Goršiča in Jožeta Perčiča. Torej so tudi
oni enkrat prišli na »trim« zaradi
trima! !!
★ ★ ★
Pojavil se je tudi humorist Poldek, ki
pa je bil duhovit in nov pa svež samo za
tiste, ki ga še nikoli niso slišali. Večer je
povezoval Borut Alujevič.
TEKST: TONE VRABL
FOTO: DRAGO MEDVED
Stanka Lovše-Prezelj
Priznanja so dobili tudi tisti, ki že vrsto let z izredno pozornostjo skrbijo za
sindikalni šport in zato tudi njihove ekipe dosegajo lepe rezultate.
št. 49 - 21. decembra 1978
NOV! TEDNIK - stran 'i
VOJAKI IN DELAVCI CINKARNE
K letošnjem prazniku JLA so se pridružili tudi delavci Cinkarne, ki so skupaj s pripa-
dniki JLA v Celju pripravili več športnih tekmovanj. V košarki, odbojki, šahu, namiznem
tenisu in celo streljanju so zmagali Cinkarnarji, vojaki so bili boljši v kegljanju, medtem ko
se je srečanje v malem nogometu končalo neodločeno. V Vsaki ekipi je nastopilo po
petdeset tekmovalcev. Pokale so razdelili na tovariškem srečanju v torek zvečer v Domu
JLA. Takšna srečanja med Cinkarnarji in celjskimi vojaki bodo postala tradicionalna.
Foto: MARJAN LEBEN
TOZD
NOVI TEDNIK
čgp dek> Komisija za delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE
Pogoji:
Za ta deta se zahteva višja ali srednja izobrazba -
ekonomski tehnik in 3 do 4 letna praksa na vodstvenih
delih v računovodstvu.
Prav tako pričakujemo od kandidatov moralno, politič-
no Гп kazensko neoporečnost.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Prijave s podatki o strokovnosti in dosedanjem delu
sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: ČGP DELO,
TOZD NOVI TEDNIK, 63001 Celje, Trg V. kongresa 3 a z
oznako »Komisija za delovna razmerja«.
O izbiri kandidatov bomo prijavljence obvestili v 15
dneh po zaključenem sprejemanju prijav.
RADEČE:
zrn, MODA,
PESEM
V soboto popoldne in zve-
čer bo v Radečah velika za-
bavnoglasbena prireditev
pod geslom »Zima, moda in
glasba«. Na prireditvi sode-
lujeta DO Kovinotehna -
TOZD Tehnomerkator in
»Kora« iz Radeč, nadalje pe-
vec Ivo Mojzer, humorist
Celjski Poldek ter ansambel
Jožeta Rusa.
Vsi izvajalci so se odločili
obakrat nastopati brezplač-
no. Dohodek od prireditev
pa namenjajo obnovi kultur-
nega doma v Radečah.
18. stran - NOV! TEDNIK
Št. 49-21. decembra 197| i
PLANINSKI RAJ
UREJA JANEZ VEDENIK
HOM: PLAKETA ZA
NT-RC
Na planinski postojanki
PD Zabukovica Hom nad
Grižami bo jutri drugo zak-
ljučno srečanje planincev
MDO PD SAVINJSKA.
Zaključek bo posvečen praz-
novanju Dneva JLA. Planin-
ci pripravljajo kulturni pro-
gram, podali bodo poročilo o
delu v tem letu, se dogovorili
za pohod po poteh I. pohor-
skega bataljona, ki bo 7. ja-
nuarja ter podelili značke in
plakete Prijatelj planin. Med
dobitniki plakete bo tudi
uredništvo Noveea tednika
in Radia Celje.	J-V.
ŽALEC: VČERAJ
PRAZNIK PLANINCEV
Planinci s celjskega ob-
močja so včeraj slavili v Žal-
cu letošnje planinske jubile-
je. Planinstvo na našem ob-
močju ima danes pomemb-
no vlogo pri množični re-
ikreaciji naših delovnih ljudi
in občanov. Planinske sekci-
je delujejo v mnogih teme-
ljih organizacijah združene-
ga dela, tako na primer v Fe-
rralitu, Sigmi in Minervi. Na
včerajšnji proslavi so na sve-
čani način prikazali delo in
uspehe planinstva v žalski
občini in širšem slovenskerrt
prostoru. Kkrati so podelili
spominske značke planin-
cem, ki so v preteklih treh
letih prehodili transverzalo
Planine Jugoslavije. V kul-
turnem programu so sodelo-
vali člani godbe na pihala iz
Liboj, pionirji osnovne šole
Žalec ter člani Svobode iz
Liboj.
CELJE: TURISTIČNI
INFORMATOR
Celjska turistična zveza je
izdala priročni Turistični in-
formator za leto 1979. V njem
lahko tudi planinci najdemo
kup informacij. V posebnem
sestavku so opisane planin-
ske krožne in vezne poti, ki
potekajo na celjskem turi-
stičnem območju. Poleg tega
so podani opisi planinskih
postojank, označeni so do-
stopi do njih, opisane kapa-
citete posameznih koč in od-
piralni časi v letnih in zim-
skih razmerah. Informator je
prav gotovo koristen pripo-
moček planincem pri načrto-
vanju njihovih izletov.
PLANINSKI VESTNIK:
NAŠE OBMOČJE
Izšla je dvanajsta številka
Planinskega vestnika, v njej
pa je zopet precej prostora
namenjeno dejavnosti sa-
vinjskega meddruštvenega
odbora. Tako je v njej zapis o
planinski razstavi, ki je bila v
osnovni šoli v Žalcu, objav-
ljen pa je tudi prispevek o
Antejevem bivaku na Trav-
niku. Planinci z našega ob-
močja so v tej številki znova
našli potrdilo, da je njihovo
delo pravilno. Objavljeni so
predlogi za dopolnitev kon-
gresnega dokumenta Naloge
ZSS v razvoju samouprav-
nih družbenoekonomskih
odnosov in političnega siste-
ma socialističnega samou-
pravljanja. Predloge je pri-
pravila PZS. V njih vidimo,
da je osnovna naloga planin-
stva, da deluje na področju
rekreacije delovnega člove-
ka in ni naključje, da usta-
navljajo planinske sekcije
tudi v delovnih organizaci-
jah.
GRIŽE: 150
PLANINCEV
V novi dvorani društva
upokojencev v Grižah je bila
pretekli teden prisrčna pla-
ninska prireditev, ki se je je
udeležilo 150 ljudi. V več kot
dveurnem predavanju je
profesor Soštarič iz Maribo-
ra orisal zgodovino planin-
stva. Poudaril je, da so bili
prav planinci tisti, ki so Sa-
vinjske Alpe ohranili sloven-
ske. Z novimi in zgodovin-
skimi posnetki je pokazal
življenje in lepote Savinjskih
Alp. Govoril je tudi o Trigla-
vu, ves čas pa govoril tudi o
obnašanju v gorah. Po pre-
davanju so podelili 47 značk
za prehojene planinske poti.
150. značko za prehojeno Sa-
vinjsko planinsko pot je pre-
jela Zorica Premik, 151. pa
Angelina Vičar. Najbolj šte-
vilni obiskovalci te poti, ki jo
je doslej opravilo že 510 pla-
nincev, so bili člani sekcije
pri Društvu invalidov v Žal-
cu. FRANCI JEŽOVNIK
KAKO RACIONALIZIRA TI STANOVANJSKO
IZGRADNJO
Priporočilom in druž-
benemu dogovoru o ra-
cionalizaciji stanovanjske
izgradnje navkljub, danes
še vedno jasno, kdo je
bolj odgovoren za racio-
nalizacijo stanovanjske
izgradnje. Pri tem se po-
gosto izgovarjajo drug na
drugega. Eni menijo, da
je racionalizacija izključ-
no naloga proizvodnje,
drugi pa, da je to primar-
na naloga investitorjev,
samoupravne stanovanj-
ske skupnosti in drugih.
Ce k temu dodamo še to,
da še vedno nismo razči-
stili celo vrsto vprašanj
okoli usmerjene graditve,
kot so vloga tržišča, pla-
nov, proizvajalcev in upo-
rabnikov, potem se ne ču-
dimo, zakaj se ne prema-
knemo z mesta.
Zato bi morali:
-	kritično oceniti da-
našnje stanje o realizaciji
družbenega dogovarjanja
in najti vzroke zaostaja-
nja
-	prikazati celoten pro-
cès dogovarjanja vsem
udeležencem, kot tudi
predstaviti konkretne
predloge racionalizacij-
skih programov
-	v čimvečji meri poka-
zati možnosti konkretne-
ga pristopa, v kar se
vključujejo vsi faktorji,
od programiranja, projek-
tiranja, priprave, gradnje
in uporabe stanovanja.
Posebej bi morali obde-
lati predloge za racionali-
zacijo na naslednjih po-
dročjih:
-	tehnični regulativi
-	izdelava program-
skih osnov
-	planiranje gradnje
-	izdelava urbanistične
in tehnične dokumenta-
cije
-	organizacija investi-
cijskih priprav
-	tehnologija
-	toplotne zaščite
-	organizacije gradbi-
šča
-	vzdrževanje stano-
vanjskih objektov
Ne glede na razmeroma
počasen razvoj vseeno
menimo, da postaja v no-
vih pogojih družbeno
usmerjena gradnja domi-
nantna in skupna naloga
vseh sodelujočih. S tvor-
nim sodelovanjem vseh
faktorjev tudi ni razloga,
da ne bi uspeli.
Pri tem bi morali naj-
prej ustvariti nove od-
nose pri samih osnovah
družbeno usmerjene
gradnje, ki so zasnovani
na planiranju, dolgoroč-
nem sodelovanju in siste-
mu dogovarjanja.
Velika škoda, ker v ve-
čini primerov ne spreje-
mamo skupaj družbenih
dogovorov o merilih in
postopkih za formiranje
stanovanjske cene z do-
govori o racionalizaciji.
Z zavestno določitvijo
konkretnih nalog bomo
omogočili:
-	izkoriščanje vseh
možnosti, predvsem šir-
ših racionalizacijskih
ukrepov (tipizacija, serij-
ski projekti, planiranje,
organizacija, industrijska
naročila).
-	da bomo v praksi iz-
koristili izredne racionali-
zacijske možnosti, ki so v
predhodnih fazah pripra-
ve gradnje.
Pri Samoupravni sta-
novanjski skupnosti Ce-
lje, je v skladu z usta-
novnimi akti, pričela z de-
lovanjem komisija za sa-
moupravno sporazume-
vanje in družbeno dogo-
varjanje. Ta je kljub krat-
kemu času delovanja že
naletela na nekatere mar-
ginalne probleme, ki pe-
stijo naše dogovarjanje in
sporazumevanje. Že na
ustanovnem sestanku se
je srečala z določanjem
izhodiščnih in končnih
cen stanovanjske grad-
nje, pri čemer pa je vse
predloge zavrnila. To
predvsem zaradi tega, ker
v teh predlogih ni bilo ču-
titi, da bi se kdorkoli po-
trudil in naredil kaj za ce-
nejši stanovanjski dinar.
IZ ZGODOVINE NOB V CELJU (21)
BREZOBZIREN
NEMŠKI BOJ
PIŠE: FRANJO FIJAVŽ
Narodnoosvobodilno giba-
nje je na Štajerskem zahte-
valo veliko žrtev. Zmotno je
mišljenje posameznikov, ki
so bili v vojnih letih aktivisti
in vojaki revolucije v nekate-
rih drugih predelih okupira-
ne Slovenije, da je bilo osvo-
bodilno gibanje uničeno in
da je narodna zavest pri Šta-
jercih čisto otopela potem,
ko so v prvem letu borbe in
delovanja proti okupatorju
padli ali bili poslani na druga
področja najvidnejši štajer-
ski predvojni in vojni kadri
(Miloš Zidanšek, Jože Her-
manko, Slavko Slander,
Leon Novak, Blaž Rock, Du-
šan Kveder, Stefan Kovač,
Mirko Bager, Božo Mravljak,
Angelo Besednjak, Dušan
Kraigher, Martin Graif,
Maks Durjava, Slava Klavo-
ra, Olga Vrabič, Rado Iršič,
Jože Kerenčič, Franjo
Vrunč, Franc Farčnik, Franc
Salamon, Anton Pečnik, Ja-
nez Fluks, Ljubo Marion,
Srečko Puc in še nekateri
drugi). Osvobodilno gibanje
je na Štajerskem možno sle-
diti v raznih krajih skozi ce-
lotno vojno obdobje. Ra-
zumljivo je, da je prihajalo v
posameznih, težkih obdob-
jih do zastojev in močnega
zmanjšanja delovanja poli-
tičhih kadrov. Enako se je
dogajalo iz raznih razlogov v
ostalih področjih Slovenije
in v tem oziru lahko primer-
jamo tudi prilike v Ljubljani,
ko je bila od spomladi 1944
leta dalje na Štajerskem do-
mala v vseh področjih živa-
hnejša dejavnost političnih
aktivistov in odmevnost par-
tizanskih akcij, medtem ko
v našem glavnem mestu,
kjer je osvobodilno gibanje
dosegalo osupljivo velike ra-
zultate vse do kapitulacije
Italije septembra 1943. leta,
nista OF in KPS predstavlja-
li tiste sile kot v prejšnih le-
tih, ko je bila OF »država v
državi«. Mesto je, prežeto z
idejo osvobodilnega gibanja,
vzdržalo nemški in domo-
branski pritisk za ceno veli-
kih žrtev.
Dejavnost članov KPS in
OF ni na Štajerskem nikdar
povsem pojenjala. To je ob-
čutil tudi okupator in o tem
pričajo tako partizanski kot
okupatorjevi viri. Redki so
bili tedni, ko ni prišlo tudi v
najkritičnejših mesecih od
poletja 1942. in tja, do spo-
mladi 1943. do manjših pro-
pagandnih in vojaško-sabo-
tažnih in napadalnih akcij,
da ne omenjamo čestih pre-
hranjevalnih akcij. Vse to je
imelo utešujoč odmev med
prebivalstvom, posebno
med tistimi ljudmi, ki so bili
kakorkoli povezani v tem
neenakem boju proti okupa-
torju. Upoštevati je treba, da
je nemški upravni in policij-
ski aparat ravno v 1942 letu
čedalje bolj stopnjeval stra-
hovanje slovenskega prebi-
valstva v mestih in'na deželi.
Delovanje redkih partij-
skih kadrov v mariborskem
in celjskem okrožju je priče-
lo proti jeseni močno krneti
in je doseglo pozimi 1942-43
svoj kritičen nivo. Majhna
skupina partizanov na Po-
horju se je pomaknila po-
vsem v jugozapadni predel
in šele s prihodom borcev II.
grupe odredov iz Dolenjske
na Štajersko njihovo delova-
nje spet oživi. To je bilo v
mesecih od septembra 1942.
dalje po ustanovitvi Pohor-
skega bataljona, ki je potem
izvedel nekoliko uspešnih
vojaških, sabotažnih in pre-
hranjevalnih akcij v južnem
predelu Pohorja (nad Oplot-
nico, Žrečami in Slov. Bistri-
co). Bataljon je posegel tudi
proti Vitanju, Slovenjgrad-
cu, Mislinjski dolini, proti
Sv. Primožu, Lovrencu in
Josipdolu, posebno s svoji-
mi patruljami, ki so izvajale
minerske akcije vse do po-
slednjega boja bataljona 8.
januarja 1943. na Osankarici.
Tudi v Gornji Savinjski
dolini se je položaj proti jese-
ni 1942. poslabševal in po po-
razu Savinjskega bataljona
8. novembra na Dobrovljah
se je štab II. grupe odredov
prestavil na Moravško, parti-
zanske skupine so se poraz-
delile in odšle delno na Mo-
ravško, na Koroško (Solča-
va) in druga področja.
V ptujskem področju je v
boju 8. julija prenehala ob-
stojati Slovenj egoriška (Lac-
kova) četa, ustanovljena v
aprilu 1942. Prvi komandirje
bil Vinko Reš, komisar
Zvonko Sagadin. V boju je
bilo nekaj borcev ubitih, ne-
kaj zajetih. Jožeta Lacka,
člana KP od 1932 leta, vidne-
ga člana osvobodilnega giba-
nja v ptujskem področju, so
policijske sile nekaj dni za-
tem izsledile. Grozovito mu-
čen je izdihnil v ptujskih za-
porih 18. avgusta 1942. O teh
dogodkih sta prišla poročat
na Planino nad Sevnico se-
kretarju PK KPS za Štajer-
sko Sergeju Kraigherju čla-
na okrožnega komiteja KP
Ptuj Mima Kovač-Barčka
(vojno preživela) in Franc
Osojnik-Kostja, ubit v Graje-
ni pri Ptuju 29. 12. 1942.
Nadvse slab položaj je bil
tedaj v ostalih okrajih vzho-
dne' Slovenije, vključno z
murskosoboškim, ki je bil
pod okupacijo Madžarske.
Akcije sorazmerno slabo
oboroženih partizanov so se
takrat vrstile le še v predelih
Revirjev, v Gornji Savinjst
dolini v smeri Koroške in кг
mniškega okraja, kot ž
omenjeno med Pohorjem i
Goro Oljko ter na Kozjar
skem.
Iz okupatorjevih doki
mentov je razvidno kako d
leč je segalo njegovo mašč
vanje za prizadete izgube, 1
mu jih je zadajalo narodnoi
svobodilno gibanje. Seznar
ustreljenih talcev, spiski
koncentracijska in delovr
taborišča odvedenih ose
dokazujejo, da so ukre
nemške oblasti prizadeli ra
no v 1942 letu na Štajerske
окоИ 2000 ljudi. Vsi so, e
več, drugi manj, sodelovali
izjemo najmlajših (otroci
starosti izpod 12 let), v osv
bodilnem gibanju in radi t
ga prišli ob svobodo ali ži
ljenje.
»Auffangslager« v Celju v avgustu 1942. leta.
št. 49 - 21. decembra 1978
NOV! TEDNIK - stran 'i
rudi iz takšnih položajev je treba doseči gol!	Foto: T. TAVČAR
ROKOMET
PRESKROMNA ZMAGA
POVPREČNA TEKMA V GOLOVCU
Po skoraj 30 dneh premora
;o celjski rokometaši ponov-
io nastopili za točke. V goste
e prišla ekipa Borca iz Uro-
;evca, ki pa jè žal pokazala
Irugoligaški rokomet. Gost-
e so namreč zai9rali slabo in
to so Celjani vodili že 15:10,
Î0 se taktično prijeli zadnje
•ešilne bilke. Vsako odloči-
;ev sodniške dvojke iz Banja
L,uke so »komentirali« in ker
iodnika nista znala temu na-
praviti konec, smo videli v
ladaljevanju pravi rokomet-
li »cirkus«. To pa je v mno-
iočem vplivalo na kvaliteto
>ame igre.
Celjani so zmagali z 32:26
15:10), toda z igro ne more-
no biti zadovoljni. Dobro so
;okrat zaigrali Slavko Ivezič,
Vlado Vukoje in Stanko An-
derluh. Vsi ostali, zlasti pa
vratarja Tomič in Zorko, so
bili tokrat nekoliko slabši.
Se n^bolj popolno oceno
srečanja je povedal trener
Aera Slobodan Miškovič:
»Gostje so z grobo igro in
nešportnimi prijemi pov-
zročili, da je bila tekma pre-
cej nervozna. Naši igralci
pa namesto, da bi z discipli-
nirano igro visoko zmagali,
so se v nadaljevanju podili
po igrišču brez cilja in ko-
lektivne igre. Tako smo iz-
pustili priložnost za visoko
zmago. Skoda!«
V prihodnjem kolu, v so-
boto, bodo Celjani igrali v
Bjelovaru proti Partizanu.
Predsednik 2RK Aero Ce-
lje Stane Bizjak je povedal,
da bodo celjski mladinci na-
knadno odigrali še štiri pr-
venstvene tekme z najboljši-
mi mladinskimi ekipami
Slovenije. S tem bodo dopol-
nili letošnje republiško pr-
venstvo v Ajdovščini. Celja-
ni namreč na turnirju niso
nastopili zaradi odsotnosti
Stanka Anderluha, ki je bil z
državno reprezentanco na
gostovanju v Sovjetski zvezi.
S tem so dani pogoji, da si
Celjani priborijo prvo mesto
in pravico sodelovanja na dr-
žavnem mladinskem prven-
stvu. Toda potrebno bo zma-
gati v vseh štirih srečanjih!
J. KUZMA
HOKEJ NA LEDU
NOV USPEH
NA KOLENIH TUDI CR. ZVEZDA
Kljub temu, da so gostje iz
Beograda zaradi zastoja na
avtocesti zamudili na prven-
stveno srečanje 13. kola
zvezne lige so številni gledal-
ci čakali v Mestnem parku
kar celo uro na pričetek. In
ni jim bilo žal, kajti domači
igralci so se jim oddolžili z
izvrstno igro in čisto zmago
12:1 (2:0,7:0,3:1).
Po znanih dogodkih v
Beogradu smo pričakovali
tudi v Celju ostro igro. Toda
do te ni prišlo. Sicer zelo sla-
ba sodniška trojka iz Suboti-
ce in Zagreba je zato sodila
vsak prekršek in tako je bil
med drugimi žrtev tudi do-
mači branilec Nače Filipo-
vič, ki je moral v slačilnico v
9. minuti igre, ko je lažje po-
škodoval igralca gostov
Bubniča.
Celjani so pravo igro pri-
kazali šele v drugi tretjini, ko
se niso več spuščali v medse-
bojne dvoboje, temveč so s
kombinatorno igro nadigrali
goste. Zlasti dobro sta zai-
grala Vertovšek in Lesjak.
Ce pa k temu dodamo še
stalno igro Felca in borbe-
nost Ograjenška, potem ni
čudno, da so Celjani v slabih
desetih minutah dosegli se-
dem lepih zadetkov. In naj-
bolj pri strelu je tokrat bil
ravno Milan Vertovšek, ki je
končno pokazal, da zna igra-
ti hokej.
Strelci v celjskem moštvu
so bili Vertovšek pet, Felc
tri, Ograjenšek dva, Sendel-
bach in Prusnik.
Na lestvici so Celjani še ve-
dno tretji in imajo 16 točk. V
prihodnjem kolu bodo igrali
v Ljubljani proti Olimpiji.
Ob koncu pa še izjava
predsednika HDK Celja Mi-
lana Hohneca, ki je vztrajal,
da se mora igrati tekma,
kljub zamudi gostov: »Mi
smo srečanje morali odigra-
ti. Prvič zaradi tega, ker ne
bi hoteli točk za zeleno mi-
zo. Drugič pa zaradi naših
zvestih gledalcev, ki so nas
prišli bodrit in ki si želijo
videti tekmovanje. Gostje
so imeli težave na poti in
tako se je vse končalo do-
bro. Srečanje smo odigrali,
dosegli lepo zmago, sama
igra pa je bila, razen v prvih
minutah, zelo športna.«
J. KUZ]\/[A
INGRAD
PRESENETIL
Končan je prvi del od-
bojkarskega prvenstva. Z
rezultati naših predstav-
nikov smo lahko zado-
voljni. V zadnjem kolu je
Ingrad presenetljivo pre-
magal v gosteh Šempeter
3:1, Topolšica pa Žerjav s
3:0. Na lestvici je Šempe-
ter prvi, Topolšica druga
in Ingrad tretji.
Med dekleti so igralke
Golovca doma po odlični
igri Kolarjeve premagale
Kočevje 3:0, Ljubno pa je
v gosteh izgubilo proti
Mežici z 2:3. Golovec je
drugi, Ljubno osmo.
Tekmovanje bodo na-
daljevali 25. februarja, ko
se bo Ingrad pomeril pro-
ti Ljutomeru, Topolšica
proti Polskavi in Šempe-
ter proti Žerjavu. Dekleta
Golovca bodo gostovala v
Mariboru, Ljubno pa
igralo doma proti Kopru.
JK
KOŠARKA
BOLEČ PORAZ
TUDI PODCENJEVANJE?
Pred 600 gledalci so ko-
šarkarji Celja v slovenskem
derbiju v ZKL-zahod zaslu-
ženo izgubili s TIMA Mari-
bor - 85:90 (46:42). Celjanom
ni in ni šlo.
Trener Zmago Sagadin je
po tekmi dejal: »Poraz je bo-
leč, ker smo Mariborčane v
zadnjem času vselej nadigra-
li. Kje iskati vzroke. Pred-
vsem sta odpovedala ključna
igralca Gole in Hauptman pa
tudi drugi so bili slabši kot v
drugih srečanjih. Edini izje-
mi sta bila Sabolčki in Pola-
nec pa tudi Polanec se je ra-
zigral prepozno.« Gole je to-
krat spravil žogo skozi obroč
le po enkrat v pr\'em in dru-
gem polčasu, zaradi petih
osebnih napak pa je moral iz
igrišča že v 34. minuti!
Hauptman je sicer dosegel
14 točk, vendar je zapravil s
slabimi podajami veliko žog,
pa tudi priložnosti za boljši
odstotek pri zaključnih me-
tih. Uspešnejši strelci - Pola-
nec 33, Sabolčki 23, Haupt-
man 14, itd.
Celjani so zdrsnili na 3.
mesto, v prihodnjem kolu pa
jih čaka težko srečanje z
Montingom v Zagrebu.
V republiški ligi je v A
skupini Konus premagal s
94:81 Trnovo, Zlatorog pa je
v Novem mestu doživel kata-
strofo s porazom 65:139. Ko-
nus ima sicer 4 točke, Lašča-
ni še nobene in tako se bosta
obe moštvi poslovili od su-
per republiške lige. V E sku-
pini je Šentjur doma tesno
izgubil s Cerknico z 81:82
(47:44), Elektra pa je bila pro-
sta. Ker so košarkarji Litije-
Zagorie premagali Triglav,
bodo Soštanjčani za vstop v
super ligo morali odigrati za-
radi enakega števila točk še
eno tekmo z zasavskimi ko-
šarkarji za nastop v super li-
gi. Celjanke so doslej v repu-
bliški ligi v gosteh izgubile
obe tekmi - v Jesenicah in
Radencih in so trenutno na
8. mestu. Kadeti Celja pa ni-
zajo zmage. Tokrat so pre-
magali Rudarja iz Trbovelj
kar s 120:67 (57:34), Gradi-
sovci iz Celja pa so doma bili
premagani Dd Branika s
75:81 (33:41).
K. JUG
Veliko igralcev, ena žoga in ena zmaga, žal tokrat za goste
iz Maribora. Takšen je pač šport!
Foto: T. TAVČAR
ZMAGA LOŽNICE
Ob krajevnem prazniku Žalca so pri-
pravili tudi šahovski turnir, kjer so na-
stopile štiri ekipe, zmagala pa je Ložni-
ca pred SK Žalec B ekipa, Šempetrom
in Društvom invalidov.
J02E GROBELNIK
MUSIL V LIBOJAH
Mednarodni šahovski mojster Vojko
Musi! iz Maribora je nastopil v Libojah
in odigral simultanko na 35 ploščah.
Tridesetkrat je zmagal in dvakrat izgu-
bil z Crepanom iz Žalca ter Horvati-
čem iz Li boj.
JO'ZE, GROBELNIK
TVD PARTIZAN V
KONJICAH
Po več letih mirovanja je ponovno
oživelo telovadno društvo Partizan v
Slovenskih Konjicah. Za predsednika
so izvolili inženirja Franca Sevška. V
društvo so vključili naslednje sekcije:
atletika, košarka, nogomet, judo, gi-
mnastika, plavanje, odbojka, tenis, dr-
sanje in karate. Cilj športnih delavcev
v Slovenskih Konjicah je, da bi se čim-
več občanov vključilo v eno izmed
sekcij.
VINKO POTOČNIK
DELAVSKE ŠPORTNE
IGRE
v občini Slovenske Konjice so se
končale 14. delavske športne igre, kjer
je tekmovalo okoli 1Ü00 tekmovalcev
in 100 tekmovalk v 11 športnih pano-
gah. Organizator je bila ZTKO Sloven-
ske Konjice. Vrstni red moški; 1.
UNIOR 58 točk, 2. IMP 57 točk, 3.
KONUS 50 točk, sledijo Kostroj, Me-
šani, LIP, Comet, Cestna baza. Dra-
vinjski dom in Družbene službe. Žen-
ske: 1. KONUS 16 točk, 2. LIO 13 točk,
3. UNIOR 6 točk, sledijo Kostroj,
Družbene službe, Dravinjski dom m
Cestna baza.
VINKO POTOČNIK
UKIĆ, ARZENŠEK,
BUNDERLA
V	Ljubljani je bil zimski atletski
kros, ki je bil posvečen bližnjemu
Dnevu JLA. Med člani je zmagal Ukic
pred Rozmanom, med .st. mladinci Ar-
zenšek in med st. mladinkami Bunder-
la, VSI AD Kladivar.
tv
PRIZADEVNI
REČIČANI
V	Rečici nad l.aškim je bilo strelsko
tekmovanje, kjer je nastopilo deset
ekip iMed moškimi ekipami so zmaga-
li Hraštničani pred Trbovljami in Ce-
ljem, med ženskimi Papirnica Radeče,
med posamezniki Rajmund Cvetko iz
Hrastnika in med posameznicami Jo-
žica Kožar iz Radeč.
Drugega izbirnega tekmovanja v
Ljubljani se je udeleži! tudi Celjan Ja-
nez Stuhec, ki je ponovno streljal od-
lično in se v konkurenci pištolarjev
uvrstil na drugo mesto ter si s tem
praktično že zagotovil mesto v repu-
bliški reprezentanci.
TONE JAGER
KARATE V VELENJU
V Velenju je bilo republiško prven-
stvo za mladince v karateju. Clan celj-
skega društva JUGOKAJ Zdravko Pa-
vlija je dosegel izreden uspeh, saj je
zmagal in postal republiški prvak. Vi-
ki Sprajcer, prav tako iz Celja, je bil 3.
do 4. Tekmovanje je bilo dobro organi-
zirano, nastopilo pa je več kot 90 tek-
movalcev.
VINKO GOBEC
»CIJANOV
MEMORIAL«
šahisti sindikalne ekipe Ingrada so
pripravili tekmovanje v spomin na
svojega nekdanjega šahista Ivana Cija-
na. Turnirja se je udeležilo 14 ekip.
Najboljši uspeh so dosegli šahisti In-
grada, ki so zmagali in zbrali 44 točk.
Sledijo: Aero 35, Zalee 34, Rek Velenje
32,5, Pionir (Novo mesto) 30,5. Beton
(Zagorje) 30, Razvojni center 28,5, In-
grad II. 28, Železarna Store 27 in Emo
2t) točk.
Jk
TOMO STUDNIČKA
PRVAK INGRADA
Končalo se je društveno prvenstvo
Ingrada. Zmagal je Tomo Studnička
pred Ojstrežem, Brinovcem m Zor-
kom.
Jk
MNOŽIČNA
TEKMOVANJA
Tekmovanja SSD v celjski občini so
v polnem teku. Udeležba je množična,
pa tudi posamezne igre so na kvalitet-
ni ravni. To velja še posebej za ž.ensko
odbojko na srednjih šolah, kjer so bile
ekipe gimnazije, ESC in PSC izredno
izenačene, vse so imele enako število
točk in zmag, pa je o zmagovalcu odlo-
čala set razlika. Tako je zmagala gi-
rfinazija pred ESC m PSC. V košarki
.se je pri mladincih srednjih šol končal
veliki dvoboj /л občinskega prvaka
med TSC m gimnazijo v prid tehni-
kov! Na občinskem rokometnem pr-
venstvu SSD osnovnih šol so pionirji
I. celjske čete v finalu premagali Hudi-
njo z 19:13 in tako postali občinski
prvaki. Sledijo pa - 3. Slavko Slander,
4. Vojnik, 5. Store, 6.1. osnovna šola, 7.
Frankolovo, «. Veljko Vlahovič, 9.
Ivan Kovačič-Efenko in 10. Polule.
K. JUG
НШАОА GOLOVCA -
HAS10PÌL0JBÀ4EK\P
V	odlični organizaciji nogometnih privržencev celjskega malega nogo-
meta in vodstva RSC Golovec so v Celju nastopili najboljši igralci malega
nogometa širšega območja.
Igrali so na »Nagrado Golovca«! Nastopilo je 44 ekip. Po predtekmova-
njih so v nedeljo nastopili najprej v polfinalu. Tu so bili doseženi nasled-
nji rezultati:
Skupina A.:
Gorica (Velenje) - Aškerčeva 2:0, Gorica - Celeia 4:0 in Celeia - Ašker-
čeva 1:2. Vrstni red: Gorica 4, Celeia 2, Aškerčeva brez točk.
Skupina B.:
Gaberje 50 - Golovec 3:0, Azuri ~ Miner\-a Griže 5:0 in Gaberje 50 -
Azuri 3:0. Vrstni red: Gaberje 50, Azuri, Minerva in Golovec.
Skupina C.:
Penal-Vitezi 6:1, Aero - Grofija 0:3 in Penal-Grofija 2:2 po sedmerkih
4:5. Vrstni red: Grofija, Penal, Aero, Vitezi.
V	finalu pa smo najprej videli izvrstno igro med Gaberjem in Gorico iz
Velenja. V ekipi Velenjčanov so igrali znani nogometaši in zlasti Stefano-
vič je igral izvrstno. Toda rezultat je ostal brez zadetka 0:0. V drugi finalni
tekmi pa so tudi igralci Grofije uspeli remizirati proti Velenjčanom in so
z rezultatom 1:1 ostali tako skupaj z Gaberjem edini kandidati za naslov
zmagovalca. Toda v finalu so mlajši igralci Gaberja imeli več.moči in
zmagali 4:0. Največ zaslug za to pa ima izvrstni Knez.
Končni vrstni red:
Grofija 50 iz Celja, Gorica (Velenje), Grofija, Azuri, Celeia, Penal,
MineiT-a, Aškerčeva. Aero-tiskarna, Vitezi in Golovec.
J. KUZMA
//. MLADINSKE ŠPORTNE
IGRE-ZMAGAL PREBOLD
Občinska konferenca ZSMS Žalec, komisija za šport, je letos že
drugič pripravila mladinske športne igre. V igrah je nastopilo 26 OO
ZSMS, ki so se pomerili pri moških in ženskah v namiznem tenisu,
veleslalomu, odbojki, šahu, košarki, streljanju z zračno puško, roko-
metu, nogometu, kolesarjenju in krosu. Tekmovanje v teh disciplinah
,te bilo po kriteriju za množičnost in kvaliteto. Največ uspeha so imeli
mladi iz Prebolda.
Vrstni red namizni tenis moški: 1. OO ZSMS Prebold, 2. Prekopa, 3.
Galicija; ženske : 1. Klub študentov Žalec, 2. Prebold, 3. Prekopa; posa-
mezno moški: 1. Lešnik (Klub študentov), 2. Jug (Prekopa), 3. Pihler
(Trnava); ženske: 1. Dreščak (Klub študentov), 2. Trglav (Prebold), 3.
Vranič (Prekopa). Veleslalom ekipno moški: 1. Prebold, 2. Klub študen-
tov, 3. Liboje; posamezno moški: 1. Satler (Prebold), 2. Adrinek (Pre-
bold), 3. Baudek (Klub študentov); posamezno ženske:l. Oblak (Bra-
slovče), 2. Veber (Klub študentov), 3. Žgajner (Klub študentov). Odbojka
moški: 1. Braslovče, 2. Klub študentov, 3. Liboje; ženske: 1. Braslovče, 2.
Prebold, 3. Klub študentov Šah moški: 1. Prebold, 2. Andraž, 3. Podlog;
ženske: 1. Galicija, 2. Prekopa, 3. Drešinja vas; posamezno moški: 1.
Zabukovnik (Andraž), 2. B. Novak, 3. R. Novak (oba Prebold). Največ
i'kip je nastopilo v košarki in to dvanajst. Vrstni red:l. Žalec, 2. Prebold,
3. Polzela. Streljanje z zračno puško:l. Prekopa, 2. Liboje, 3. Gradnja;
ženske: 1. Liboje, 2. Prekopa, 3. Prebold; posamezno moški: 1. Velenčič
(Prekopa), 2. Toplak (Liboje), 3. F. Valenčič (Prekopa); ženske posa-
mezno: 1. Rihter, 2. Lukež (obe Liboje), 3. Medvešek (Prekopa). Rokomet
moški: 1. Šempeter, 2. Sešče, 3. Prebold; rokomet ženske: 1. Andraž, 2.
Prebold, 3.Petrovče.
Nogomet liga sistem: 1. Vrbje, 2. Vinska gora, 3. Vransko. Kolesarje-
n.ie (veljalo je za množičnost) 1. Andraž, 2. Prebold, 3. Polzela. Kros: 1.
Andraž, 2. Prebold, 3. Prekopa, posamezno: 1. Drobež (Andraž), 2. Brinar
(Prebold), 3. Ograjenšek (Andraž). Končni vrstni red za kvaliteto: 1. OO
ZSMS Prebold, 2. Klub študentov Žalec, 3. Prekopa, 4. Andraž, 5. Liboje,
6 Braslovče itd. Končni vrstni red za množičnost: 1. OO ZSMS Prebold,
Andraž, 3. Klub študentov Žalec, 4. Liboje, 5. Prekopa, 6. Braslovče itd.
Najboljšim OO ZSMS so v soboto podelili pokale in diplome. Skupno
jt' v igrah sodelovalo preko 1500 mladih iz žalske občine. Komisija za
ííport pri Občinski konferenci ZSMS Žalec za organi7.acijo tekmovanja
i^asluži vse priznanje.
TONE TAVČAR
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49 - 21. decerrbra V,
SABINA
RJAVEČ
TEH UR SE VESELIM
Na vse strani smo se raztepli po
osnovni šoli. Vsak po svoje pač. Saj se
še srečamo tu in tam s sošolci, si bežno
pokimamo in odhitimo naprej. Tudi z
nama je bilo tako. Čeprav je moja sose-
da. se lokdaj vidiva. Zadnjič pa sva se
po dolgem času malo ustavili in pokle-
petali. Zvedela sem, da kot dijakinja 4.
letnika pedagoškega šolskega centra v
Celju opravlja obvezno prakso. Zato
sem sklenila, da jo predstavim našim
bralcem.
Se rahlo zaspano sem jo našla tistega
nedeljskega dopoldneva Saj res! Ko-
ga. boste vprašali. To dekle je Sabina
Rjaveč, sicer doma iz Zagrada, druga-
če pa je, kot že rečeno, dijakinja PSC v
Celju. In kljub času, ki je ležal med
nama. se nisva odtujili in pogovor je
takoj stekel.
»Vsi dijaki četrtih letnikov naše šole
imamo obvezno prakso na osnovnih
šolah, da lahko spoznamo, če nam ta
poklic res leži. Dijaka čaka najprej te-
den dni hospitacije, kar pomeni, da
prisostvuje normalnemu pouku, ki ga
vodi učiteljica. Pri tem spozna, kakšno
je delo. Zatem pa celo leto vodi pouk iz
prostovoljne dejavnosti iz predmeta,
ki si ga je izbral za nadaljni študij.«
»In kdo to ocenjuje?«
»Pisati moramo dnevnik, ki ga men-
tor podpiše. Potem dobimo to oceno
pri pedagogiki. Učitelji teh osnovnih
šol pa dajo na koncu svoje mnenje o
nas.«
»Kdo določi, na katero osnovno šolo
mora iti določen dijak?«
»Dijaki povedo svoje želje in v skla-
du z možnostmi jim ugodijo.«
Sabina si je izbrala za nadaljnji štu-
dij matematično smer na akademiji v
Mariboru. In njena sedanja praksa?
Osnovno šolo je obiskovala na šoli
FVana Kranjca na Polulah. Ker ji je vse
tu bolj domače in ker je šola blizu
njenega doma, je izrazila željo, da bi tu
opravljala prakso. No, želja se ji je iz-
polnila. Sedaj na tej šoli vodi dodatni
pouk iz matematike.
»Sabina, kako je bilo pri prvi uri
prakse?«
»Nerodno mi ni bilo, saj te otroke
poznam. Prvo uro sem jim rekla, naj
bodo resni. Na začetku je nekaj otrok
odstopilo, sicer pa sem zadovoljna.«
»Lahko poveš kaj več o tem dodat-
nem pouku?«
»Dodatni pouk obiskujejo učenci, ki
inaajo radi matematiko. Poučujem 19
učencev iz 6.. 7. in 8. razreda. Razdelje-
ni so v tri skupine. Ne delajo p>osamez-
no, marveč skupaj, kajti naloge so
težke.«
»In kakšen je njihov odnos do
tebe?«
»V redu. Prijazni so. Ce bi jim rekla,
naj me tikajo in kličejo po imenu, bi si
morda preveč privoščili. Tako me pač
kličejo tovarišica.«
»V izbiranju metode poučevanja si
svobodna?«
» Jà, popolnoma. Sama izbiram nalo-
ge itd... Tu in tam pa mi mentorica
tov. Lenarčičeva da kakšen nasvet.«
Ni še tako dolgo, ko so učitelji, s
katerimi sedaj sodeluje, učili njo sa-
mo. Vprašala sem jo, kako se sedaj
počuti med njimi. Malo se nasmehne
in potem pove, da je včasih v zadregi.
Nima še poklica, ni jim še enaka. Sicer
pa pravi, da so vsi prijazni z njo.
»Torej ti ni žal, da si šla na to šolo?«
»Saj veš, da sem vedno imela rada
otroke. Veš. ko smo se pred leti kar
naprej igrali šolo. Ljubim ta poklic.«
»Torej tudi te prakse ne sprejemaš
kot obveznosti?«
»Sploh ne. Teh ur se veselim. Pome-
nijo mi že kar razvedrilo. Težko pa
včasih uskladim ta dodatni pouk z mo-
jim šolskim umikom.«
Za trenutek se zamišljeno zazre
skozi okno in potem reče: »Hj, se spo-
mniš naše učiteljice za matematiko
Maje Grželj? Pred leti mi je v spomin-
sko knjigo napisala tale stavek: ,Naše
življenje, če ga ne posvetimo razisko-
vanju. ni vredno življenja.' Veš, to je
moje vodilo!«
Potem se posloviva. Prav, Sabina.
Le raziskuj, le delaj! Tudi ti si eden
bodočih vzgojiteljev naše mladine!
MAGDA TRATNIK
ALPINISTIČNI KOTIČEK
ZIMSKI VZPONI
ZIMA LETOS V GORAH NE BO »NEDOLŽNA«
Naslednji teden zakorači-
mo v koledarsko zimo, ki se
je letos brez šale zgodaj na-
povedala. Od 1. novembra
do 21. decembra pišejo alpi-
nisti svoje vzpone s pripom-
bo »v zimskih razmerah«,
od tega datuma do 21. mar-
ca pa so vzponi »zimski«.
Prav razmere v stenah se
ponavadi s tem pravilom ne
ujemajo, saj je bilo že nekaj
let nazaj celo obratno: pred-
zimska doba izredno hladna
in ledena, december in ja-
nuar pa skoraj suh in visokih
temperatur. Letos popusta
zima ne da in bodo naveze
deležne vsega, s čimer lede-
na stena naredi človeka maj-
hnega!
Celjski alpinisti so v prete-
klih letih med vodilnimi v
zimske, alpinizmu, saj so
vpisali svoja imena v najtež-
jih smereh Savinjskih in tudi
Julijskih Alp. Kot dobro
podmazan stroj pod polno
paro, čakajo s svojimi načrti.
Glavno besedo bodo imeli
pri prvih zimskih vzponih
brez dvoma Knez, Zupan,
Canžek, Crepinšek, Lesjak,
Verdnik-Oka in še vrsta mla-
dih, ki se pojavljajo kot me-
teorji v najtežjem že po enem
ali dveh letih plezalnega sta-
ža. Ne izdajo še svojih načr-
tov, zagotovo pa gredo želje
v najvišje in najtežje stene
Julijcev, predvsem v dolino
Tamarja.
Plezalna šola poteka
uspešno; tečajniki so poslu-
šali že večino predavanj in
opravili treninge na skalci v
Tremarjih. Ob prvem ugo-
dnem vremenu bo šlo zares v
zasneženih grapah in na gre-
benih nad Okrešljem in Ko-
rošico.
★ ★★
V naših hribih je z^apadlo
30 do 60 cm novega snega, ki
se s podlago še ni spi¿jel. Ne-
varnost plazov je zelo velika
in bo trajala po ustalitvi vre-
mena vsaj še nekaj dni.!
CIC
ŠTORE: PLANINSKI KROŽEK
V Storah deluje planinsko društvo, ki pomaga in svetuje
tudi pri delu planinskega krožka na osnovni šoli.
Pred dnevi smo imeli prvi sestanek v tem šolskem letu.
Zbralo se nas je veliko mladih planincev. Nasvete za nadalj-
nje delo nam je posredoval Frido Gradišnik. Sprejeli smo
tudi načrt dela za to šolsko leto. Zmenili smo se, da bomo na
začetku organizirali nekaj krajših izletov, šele nato se bomo
odpravili na daljše. V juliju pa bomo šli na okoli 2000 metrov
visoko goro. Ta sklep smo z veseljem sprejeli.
Planinski krožek na naši šoli ima zdaj 45 članov. Ta šte-
vilka pa se bo zanesljivo spremenila, saj bodo izleti in obiski
naših gora privabili marsikaterega novega člana.
DEJAN KRESNIK
Ml IN ZDRAVJE
PISE: Doc. dr. mgr. JANEZ KRASEVEC
Sluh, razumevanje govo-
rice in govor sam so trije
osnovni elementi medčlo-
veških odnosov. Komunika-
cije vsekakor predstavljajo
kompliciran splet receptor-
jev, možganskih poti, infor-
macijski centri, organ sluha
s slušnimi centri ter pove-
zava z govornimi centri.
Vsaka naglušnost torej pov-
zroči motnje komunikacij,
ki po stopnji okvare priza-
dene zmožnosti posamezni-
ka. Slušni svet prizadetega
pa ni moten le v kvantita-
tivnem, temveč tudi v kva-
litativnem smislu. Tu mi-
slim odmevnost in barvi-
tost glasu, nepravilno rea-
giranje na slušne signale,
okvaro melodičnosti itd.
Problemi naglušnosti so
odvisni od načina in stopnje
okvare slušni poti in organa
sluha, kot tudi od časa na-
stanka, stopnje starosti člo-
veka in od hitrosti napredo-
vanja procesa. Motnje sred-
njega ušesa in prevodne na-
pake ter posledično nagluš-
nost kaj hitro popravimo
operativno ali pa s slušnim
amplifikatorjem in uspešno
usposobimo socialno adek-
vatno sluh in komunikativ-
nost. Drugo pa je z motnjami
notranjega ušesa, tkz. polžka
in okvaro slušnega živca. De-
generativne okvare v prvi
vrsti zajamejo čutne celice
na tistem delu polžka, ki so
za percepcijo visokih tonov.
Ta je namreč najbližje vhodu
v notranje uho. Odtod tudi
padec sluha v visokih tonih
po vplivu hripa in ropota. Te
motnje so predvsem usodne
pri glasbenikih, telefonistih
in pri komunikacijah z višji-
mi toni. Vsled tega so eno in
dvozložne besede s sičniki
velikokrat slabše razumljive,
prav tako pa tudi zmožnosti
diskriminacije enozložnic.
Poznamo tudi pojem rekru-
tiranja oz. izravnave glasno-
sti. I^i starejših osebah mo-
ramo vzporedno z degenera-
tivnimi spremembami notra-
njega ušesa in slušnega živca
misliti tudi na involutivne
procese centralnega živčne-
ga sistema, ki je vedno sou-
deležen pri slušnih kapacite-
tah. Te patološke spremem-
be možgan v prvi vrsti obse-
gajo zbiranje podatkov in
obdelavo teh, kot tudi slušni
spomin. Zato tudi težje ra
zumevanje obsežnejših sluš-
nih pojmov, težje razumeva-
nje stavkov kot enozložnic.
težje razumevanje besed kot
čistih tonov. Iz teh vzrokov
imajo starejši ljudje v pri-
merjavi z mladimi statistič-
no značilno večje težave z ra-
zumevanjem govora, oz.
identificirati in razumeti
zvok v akustično moteni si-
tuaciji. Ta razlika ne sloni le
na specifično audioloških,
temveč tudi na psihičnih či-
niteljih in kompleksnosti po-
stavljene naloge. Ta »živčna«
ali perceptivna naglušnost
se mestoma lahko zdravi ce-
lo z operativnimi posegi, če-
sto pa z medikamenti in ne
pomaga slušni amplifikator,
kot pri prevodni naglušno-
sti. Od tu tudi večkrat nesmi-
sel nabave slušnega aparata,
ki izvira iz slabe informira-
nosti prizadetega o svojem
dejanskem stanju slušne na-
pake. Problemi naglušnosti
pa so od\dsni tudi od dobe
nastanka. Tako igra vlogo,
ali je naglušnost izpred šol-
ske dobe, tj. v času, ko se
razvija govor in komunika-
tivnost, ali v času. ko je go-
vorni razvoj še v teku in je še
možno podvzeti zdravstveno
pedagoške ukrepe. V kolikor
pa pride naglušnost v dobi
ustaljenega razvitega govora
tj. v odrasli dobi, pa gredo
problemi osebnosti po eni,
napredovanje slušne motnje
pa po drugi poti. Neka poča-
si se razvijajoča naglušnost
ima boljši rezultat v medi-
cinsko rehabilitacijskih
ukrepih, kot so: slušni am-
plifikator, slušni trening, ve-
lja npr. za otosklerozo. Težji
pa je slučaj pri nenadnih
oglušelostih, ki prizadetega
dobe nepripravljenega v nje-
govih zmožnostih komuni-
kacij z okolico. Ponavljajoči
problem pa je tkz. progre-
dientna starostna nagluš-
nost. Starejši človek je že
itak prizadet v svoji komuni-
kativnosti z okolico. Aku-
stične informacije so okrnje-
ne kvantitativno in kvalita-
tivno. Zato tudi prihaja do
zmanjševanja vsebinske vre-
dnosti informacij in starejši
človek postaja čedalje bolj
izključen od informacij in
komunikacij okolja.
Gre za informativno izola-
cijo. Posledica tega pa je še
intolerance okolice nasproti
naglušnežu, ki nekaj ne čuje,
nekaj pa narobe in nerazum-
ljivo. Nastanejo kaj tragiko-
mične situacije v odgovarja-
nju in reagiranju. K sreči ta-
ki primeri niso pogosti, saj
pride do psihičnih reakcij s
strani prizadetega, do karak-
ternih sprememb in motenj
ter depresivnih stanj.
Se posebej kritična situa-
cija pa je kombinacija napre-
dovale naglušnosti in slabo-
vidnosti oz. slepote. Tu pri-
zadeti ne more niti iz ustnic
več razbirati pojmov in be-
sed, kar sicer običajno sluš-
no prizadeti kar uspešno
kompenzira. Posledica je po-
polna neprilagodljivost pri-
zadetega na okolje, še pose-
bej, če je sluh tudi resno pri-
zadet. V izogib tovrstnih za-
poznelih odkritih napak ko-
munikativnosti je potrebno,
da vsako naglušnost, negle-
de na stopnjo okvare in sta-
rost ogroženega čimpreje
kot je mogoče odkrijemo,
otorinolaringološko in au-
diološko obdelamo in razja-
snimo. Zdravljenje in reha-
bilitacija je na eni strani me-
dicinska, na drugi pa peda-
goška in sociološka. Ni samo
zdravnikova skrb zdraviti
prizadetega, ampak tudi po-
magati njemu in okolici do
razumevanja zdravstvenega
stanja in skušati vzbuditi
človeško razumevanje do na-
glušneža ter njegovih pro-
blemov.
PRIPOROČA
Okrasne stenske krožnike po 91,90 á
195,78 din in 259,97 din.	|
Svečnike po 111,88 din, 141,15 din in
jrazHčnejše sete na oddelku STEK
PORCELAN v Veleblagovnici T.
Za svečano novoletno vzdušje pa j
trebna tudi primerna obleka, ki jo I
gotovo našli na oddelku ženske ozii
moške konfekcije. Da bo vaše počul
boljše poiščite tudi ustrezno obut
večerno torbico. Vse boste dobili v
blagovnici T.
št. 49 - 21. decembra 1978
NOV! TEDNIK - stran 'i
EMPETER: SMUK, SMUK
/■erjetno v zadnjem mesecu ne zasledimo pogovora, v
ierem tema ne bi tekla o tem, kaj smo in česa nismo uspeli
rediti v letu, ki se izteka. Vsekakor je ta tema aktualna
li na kulturnem področju, kjer so poskušali uresničiti
ielo »kulturo približati ljudem«.
CUD Svoboda Šempeter najbrž posebrio ne iztopa iz
)ga uspehov ostalih društev, vendar so se trudili, kolikor
jim možnosti dovoljevale. Tako bo dramska sekcija zak-
čila teče leto z veseloigro »Smuk, smuk« v soboto v
ižah, s tem pa se zanjé delo šele začenja. Kaj nam bodo
pravili v naslednjem letu, naj zaenkrat ostane njihova
•ivnost. Tudi mešani mladinski pevski zbor je verjetno
trebno pohvaliti, saj njihovo delo ne izraža samo pesmi,
• bi seveda bilo dovolj. Letos so se Odločili, da pričakajo
vo leto v delovnem vzdušju in so pripravili silvestrovanje
lempetru.
Vsekakor bi bilo umestno omeniti še katero od sekcij, pa
ostanemo samo pri tem in zaželimo vsem članom druš-
1 mnogo uspehov tudi pri nadaljnjem delu.
Besedilo in foto:
EDI MASNEC
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
POSLOVILNI NASTOP
DIRIGENTA
Preteklo sredo so pacienti
v zdravilišču Laško prejeli v
svojih sobah ljubeznivo va-
bilo tega delovnega kolekti-
va in sindikata za obisk kon-
certa, ki ga je namenil bolni-
kom Moški pevski zbor iz
Laškega. Že pol ure pred na-
stopom je bila dvorana, ki
služi sedaj temu namenu, do
zadnjega kotička zasedena.
Agilni kulturni animator
tega zavoda, do nedavna
predsednik sindikata, Dušan
Pleško, je v svojih pozdrav-
nih besedah, ki jih je name-
nil obiskovalcem in nastopa-
jočim, opisal razvojno pot te-
ga zbora, ki je letos na tek-
movanju pevskih zborov v
Mariboru prejel bronasto
medaljo.
2e to, kot tudi uvodne be-
sede povezovalke in prva za-
peta Gallusova pesem, sta
dala čutiti, da se obeta poslu-
šalcem kvaliteten in lep kul-
turni večer. Zbor je pod vod-
stvom pevovodje Milana Ka-
sesnika v nadaljevanju zapel
nekaj umetnih, nato pa revo-
lucionarnih in narodnih pe-
smi. Poslušalci so pevce in
dirigenta nagradili z navdu-
šenjem in aplavzem, ki je do-
segel svoj višek ob koncu
koncerta, ko se je zbor ob tej
priložnosti poslovil od svoje-
ga dolgoletnega učitelja-diri-
genta.
Delovni kolektiv je pacien-
tom ob njihovem zdravljenju
podaril še lepo, bogato, no-
tranje kulturno doživetje.
Mnogi poslušalci so zaradi
svoje trajne ali občasne tele-
sne prizadetosti navezani le
na poslušanje radia ali gleda-
nje televizije. Ta večer pa so
znova doživeli neposreden,
živ utrip z nastopajočimi.
Zato se za pozornost in
kulturni užitek, ki bo ostal
mnogim v trajnem spominu,
še enkrat pacienti delovne-
mu kolektivu zdravilišča kot
tudi izvajalcem, najlepše
zahvaljujemo.
M. FRECE
PRED ODROM V ŠMARJU
-SOLZE
Bila sem na prvi predstavi
Celjskih grofov v Šmarju,
gledalec med gledalci. Prele-
pa nova dvorana, moderna,
prijazna, topla. Moj prvi ob-
čutek: nevoščljivost. Da bi
jih imeli tudi drugje (brez
potresa!), da bi jih gradili s
tolikšnim zanosom (samo z
več pameti) kot takrat, ko
smo zidali zadružne domove.
Zavesa se odpre - oh! Da,
da, vse so sami izdelali, druš-
tvo in šola. Gledalci so malo
nemirni, glave se stiskajo: ta-
le je naš, vidiš, tisti, pa one-
gov, saj veš, ne bi ga spozna-
la! Malce osupnem - kraljica
Barbara? »Da, to je Anderlu-
hova,« mi šepeta soseda, »že
štirideset let igrata Anderlu-
hova, veste, ona, vidite...«
Kako je žlahtna!
Zdaj je moj občutek en
sam: kolikšno spoštovanje!
Tu, na Kozjanskem! Nehote
se spomnim podobe neke ze-
lo znane filmske igralke v
našem časopisu; ostarela je,
spodaj je zbadljiv, omalova-
žujoč napis. Svojčas pa je to-
liko dajala nam vsem... Pa
še tista televizijska oddaja
mi pride na misel, o kiparju
Avgustinčiču: Godničeva je
o tem napisala pošteno bese-
do, nekaj o občutku za hu-
manost.
Spet se ozrem po gledal-
cih. Pozorni obrazi, nič več
šepetanja, ni časa. Zdaj se
privoščljivo smejemo tistim
podkupljenim sodnikom,
zdaj se v očeh zasveti solza
za Veroniko. Ni več važno,
kdo igra, celo ne kako - ko
pa se Veroniki godi taka kri-
vica!
In zopet se v meni budi
nekaj kot nevoščljivost...
D. J.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD REŠEVALNA SLUŽBA CELJE
Objavlja
prosta dela in naloge:
1.	Voznika reševalnega vozila
Pogoj: KV voznik »D« kategorije, odsluženi vojaški rok,
stanovanje na ožjem območju občine Celje.
2.	Spremljevalca reševalnega vozila
Pogoj: nepopolna srednja šola, opravljen izpit prve
pomoči, odslužen vojaški rok, stanovanje na območju
občine Celje.
Za zgoraj navedeni opravili velja 3-mesečno poskusno
delo.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za
osebne dohodke.
Prošnje je vložiti na Zdravstveni center Celje, kadrov-
sko socialna služba, objava velja do zasedbe delovnega
ODravila.
FINOMEHANIKA CELJE
Kocbekova 3
CELJE
objavlja
prosta dela in naloge
1.	SKLADIŠČNI DELAVEC
pogoji: srednja strokovna izobrazba, 2 leti delovnih
izkušenj na podobnih delih.
2.	FINANČNI KNJIGOVODJA
pogoji: srednja izobrazba - ekonomske smeri. 2 leti
delovnih izkušenj na podobnih delih.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim
delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ponudbe na
naslov: Finomehanika Celje, Kocbekova 3, CELJE v 15
íídneh po objavi.
DOM UPOKOJENCEV
CEUE
RAZPISUJE
DELOVNE NALOGE
VODJA FINANČNE SLUŽBE
Poleg z zakonom predpisanih morajo kandidati izpol-
njevati še naslednje pogoje:
-	da ima srednjo ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske
smeri
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki
-	da je v dosedanjem delu dokazal sposobnosti za
razvijanje in razumevanje finančnega poslovanja DO in
družbenoekonomskih odnosov
Kandidat je za razpisana dela in naloge imenovan za 4
leta.
Je reelekcija.
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh od objave.
ZLATARNE-CELJE
Delovna skupnost skupnih služb
ponovno objavlja
delo in naloge
1.	KORESPONDENTA (za sektor
ekonomike poslovanja)
Pogoji: srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj
2.	STROJNEGA KNJIGOVODJA
Pogoji: srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj
3.	KNJIGOVODJO OSEBNIH DOHODKOV
Pogoji: srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj
Za dela in naloge od 1. do 3. je poskusno delo, ki traja
tri mesece. Prostih stanovanj nimamo. Objava velja do
31. 12. 1978. Ponudbe pošljite na naslov: ZLATARNE-
CELJE DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, CE-
LJE, Kersnikova 19.
Vabimo vas na
veliko silvestrovanje v
rogaško slatino
Silvestrovali boste ob zvokih priznanih plesnih
ansamblov v hotelih:
Zdraviliški dom. Park, Pošta, Donat (prostor
samo še v kavarni)
Cene rezervacij se gibljejo od 300 do 400
dinarjev z možnostjo doplačila za silvestrski
menu 200 dinarjev.
Rezervacije sprejemajo recepcije navedenih
hotelov osebno, pismeno ali po telefonu štev.
063/810-093.
»METKA»
Tekstilna tovarna in konfekcija
Celje - Ipavčeva 22
OBJAVLJA
sledeča prosta dela in naloge:
1.	stenodaktllograf
2.	vodjo izmene v plemenitilnicl
3.	strojni knjigovodja - 2 osebi
4.	likvidator
Pogoji:
pod 1.
-	končana srednja administrativna šola
-	aktivno znanje slovenskega jezika
-	zaželjena praksa
pod 2.
-	končana srednja tehnična tekstilna šola (kemijske
oz. plemenitilske smeri)
-	zaželjena praksa
pod 3. in 4.
-	končana srednja ekonomska šola z znanjem stroje-
pisja
-	zaželjena praksa
Objava velja do zasedbe del in nalog, stanovanj ni na
razpolago.
Vloge sprejema kadrovska služba »Metke« tekstilne
tovarne in konfekcije Celje, Ipavčeva 22.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE
ŽALEC
RAZPISUJE
naslednja prosta dela in delovne naloge za:
-	urbanističnega inšpektorja v
inšpektoratu
z zahtevano višjo upravno, višjo pravno šolo ali 1. st.
FAGG, strokovnim izpitom ter 2 leti delovnih izkušenj.
>	vodja odseka za zemljiški kataster
v geodetski upravi z zahtevano I. st. FAGG - geodezija,
strokovnim izpitom ter 2 leti delovnih izkušenj.
-	tajnika zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora v
sekretariatu skupščine z zahtevano višjo upravno ali
višjo pravno šolo ter strokovnim izpitom.
-	vodja pisarne
v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zade-
ve z zahtevano srednjo ekonomsko šolo ali upravnoad-
ministrativno šolo, strokovnim izpitom.
>	vodja analitsko planske službe
v oddelku za gospodarstvo in finance z zahtevano
ekonomsko fakulteto ali agronomsko fakulteto, stro-
kovnim izpitom ter 3 leta delovnih izkušenj.
-	pisarniškega delavca
v sekretariatu izvršnega sveta z zahtevano dvoletno
administrativno šolo.
-	analitika II.
v oddelku za gospodarstvo in finance z zahtevano
ekonomsko fakulteto, strokovnim izpitom ter 3 leta
delovnih izkušenj.
-	analitika Hi.
v oddelku za gospodarstvo in finance z zahtevano
ekonomsko fakulteto ali agronomsko fakulteto, stro-
kovnim izpitom ter 3 leta delovnih izkušenj.
-	vodjo davčne inšpekcije in davčni
inšpektor
z zahtevano višjo pravno, višjo upravno šolo ali I. st.
VEKŠA, strokovnim izpitom ter 2 leti delovnih izkušenj
Prosta dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas.
Za vsa navedena prosta dela in naloge se zahteva
primerna družbenopolitična aktivnost kandidatov.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
sprejema kadrovska služba uprave skupščine občine
Žalec v 15 dneh po objavi razpisa.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49 - 21. decerrbra V,

SVINJO za zakol, teža 130 kg, do-
mača reja, večjo količino žganja
»češplavec«, ter pralni stroj -
malo rabljen - za polovično ce-
no prodam. Škrabe Elizabeta,
ZakI 4 Gomilsko.
STREHO za fiata 124, prodam. Pe-
tek Vladimir, Strmca 14 Laško.
PRAŠIČA, krmljenega z domačo
hrano, prodam. Breznik Alojz,
Medlog 62.
SINGER - šivalni stroj na električ-
ni pogon, dobro ohranjen - pro-
dam. Ponudbe na tel: 27-149.
ZASTAVO 101, letnik 73, registri-
ran do junija 79, prodam. Mimik
Stane, Lopata 6 tel: 28-963.
FERGUSON 35 traktor in mlin na
kamne, prodam. Zg. Hudinja 2
Celje.
SVEŽA DOMAČA KOKOŠJA JAJ-
CA, prodaja po ugodni ceni -
Valilnica Vinter, Lopata 55.
MELODIJNO HARMONIKO »Fraj-
tonerco« GGF, staro eno leto,
prodam. Cena 1100. Ojstršek
Branko, Lahomno 18 Laško.
PRAŠIČA, težkega, prodam. Foder
Proseniško 29 Šentjur.
PLINSKO PEČ - novo, ugodno
prodam. Lavrika, Samova 4 Ce-
lje (Ostrožno pri Gasilnem domu
- prva ulica desno).
FIAT 125 italijanski, letnik 71, do-
bro ohranjen, prodam, tudi na
kredit za gradbeni material, v
račun vzamem manjši avto. Vil-
harjeva 5, Celje (skalna klet).
HIŠO - NOVEJŠO v lepem in snaž-
nem okolju v Celju, prodam. Na-
slov: Partizanska c. 26, tel: 234-
97 od 19.-20. ure.
VINOGRAD s kletjo v bližini Roga-
ške Slatine, prodam po ugodni
ceni. Vračko Anton, Cesta 28 pri
Rogaški Slatini.
HIŠO z gospodarskim poslopjem
med Celjem in Žalcem, prodam.
Obdelovalne zemlje je 3,5 ha,
gozda 15 ha. Grobelnik Franc,
Dobriša vas 57, Petrovče.
OTROŠKI VOZIČEK, 2 žičnata po-
steljna vložka, 2 vrat za Amija, 3
lončene peči, prodam. Zglasite
se v Celju, Kersnikova ulica 34.
DVIGALA (konzole) Fliper za 4
osebe, prodam Hrastnik Jakob,
Kidričeva 6, Laško.
PIANINO - dobro ohranjen, ugo-
dno prodam. Weber Andrej. Zi-
danškova 8. Celje.
DNEVNO SOBO IN SPALNICO,
prodam po izredno nizki ceni.
Javite se na tel: 221-45 Celje.
Lorger Edo, Celje, Breg 24.
KRAVO, vozno sedem mesecev
breja, prodam. Turnšek Slavko,
Medlog 64, Celje.
PRAŠIČA za zakol, prodam. Tr-
novlje 5.
OBRAČALNIK BARITON, popol-
noma nov, po zelo ugodni ceni,
prodam, ter 2000 kom. strešne
opeke. Naslov Lorenčak Stan-
ko, Nova vas št. 14. Pošta Šmar-
je pri Jelšah.
POLOVICO KMEČKE HIŠE, z nekaj
zemljišča, prodam. Šifra »SA-
VINJSKA DOLINA«.
TOVORNI AVTO ZASTAVO 635/D,
prodam. Ogled vsak dan od 14.
ure dalje, Kačičnik, Pot na Lavo
3, Celje.
HIŠO na lepi prometni točki, pro-
dam. Menjam 2 oljne peči, nove
za 100 kg prašiča ali trajno go-
rečo peč ali za krompir, ter šte-
dilnik na drva prodam. Vse po
ugodni ceni. Sklepič, Šonovo 9
Kozje.
KRAVO z mlekom, oplemenjena,
vozno, prodam. Franc Štante,
Podlog 22, Šempeter.
TOVORNI AVTO Mercedes 190, re-
gistriran za b kategorijo, pro-
dam. Vrbovšek Franc, Ponikva.
ŠINJE za velbanje 8 m, prodam.
Bučer Leopolda, Žagaj, Po-
nikva.
OMARO - mahagonij, velikost 177
x 172 x 53 za obleko, perilo,
bife, knjige, prodam. Prav tako
prodam tudi mizico za televizijo,
radio, knjižno polico, klubsko
mizico in fotelj. Albin Piki, Žalec,
Levstikova 12.
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO in
nekaj radiatorjev, ter ostalih
priključkov, ugodno prodam.
Ogled na domu. Belak Jurij, Tr-
novec 42.
kupim
ENOSTANOVANJSKO HIŠO - ne-
dograjeno v bližini Celja, kupim.
Ponudbe pod: Hiša.
HIŠO - manjšo z vrtom ali gradbe-
no parcelo z vso dokumentaci-
jo, kupim. Šifra: »Gotovina«.
GOSPODARSKO POSLOPJE -
večje ali farmo, kupim. Ponud-
be: BLIŽINA CEUA.«
AVTO 750 ali 126 dobro ohranjen,
kupim. Hrastovec Kamenče,
Braslovče.
OSEBNI AVTO WV 1200, I. 73, ku-
pim na ček od 4 do 6 milijonov.
Informacije vsak dan na tel: 23-
657 od 7. do 13. ure.
OTROŠKI VOZIČEK - globok za
dvojčka, kupim Kastelic Silva,
Ul. F. Pohlina 2 Žalec.
ŠKODO ali FIAT 750, letnik 73-74,
kupim. Dam tudi na ček za grad-
beni material. Vprašati pri Ro-
zman Jožetu, Debro 27, Laško.
HLADILNIK (Kuller) in masko za
avto PZ, kupim. Petek Vladimir,
Strmca 14, Laftko.
KOMBI IMV (Kombibus - turist)
kupim^ Žagar, Celje, Teharje 17,
tel: 063-259-37 aH 258-16.
stanovanja
OGREVANO SOBO, po možnosti v
centru mesta, iščem. »MIREN«.
SOBO iN KUHINJO za eno leto,
išče zakonski par. Plačava v na-
prej. Ponudbe pod: OD VELE-
NJA 00 CELJA.
MLADA DRUŽINA s 14 mesečnim
otrokom nujno išče sobo in ku-
hinjo v Celju za največ dve leti.
Nudimo predplačilo. Pavlič, Bri-
narjeva 2, Celje.
MLAD ZAKONSKI PAR Z enim
otrokom, nujno potrebuje sotx)
ali stanovanje v Celju ali okolici.
Ponudba: PREDPLAČILO.
SOBO s souporabo kopalnice ali
manjše stanovanje, lahko tudi
neopremljeno v Celju ali okolici
iščeta mlada zakonca. Mesec
Dani, Zdravilišče Laško.
DVE DEKLETI vzamem na stano-
vanje. Kovinarska 12, Celje.
MLAD PAR išče sobo z uporabo
sanitarij za 1 leto. Šifra: 1979.
ŠTUDENTA sprejmem za sostano-
valca v ogrevano sobo s sanita-
rijami, tel: 27-319.
OGREVANO SOBO (eventuelno
dve) opremljeno s souporabo
kuhinje in sanitarij v novi hiši na
Polzeli oddam s 1.1. 79. Vpraša-
ti pri Medved Jožetu, Sp. Gorče
14a Braslovče.
zaposlitev
KINOPODJETJE CELJE objavlja
prosto delovno mesto snažilke.
Pismene prijave pošljite 8 dni
po objavi.
2 KV ali PKV kovinostrugarja za
delavnico v Višnji vasi pri Vojni-
ku, sprejmem. Tel.: 063 26-962.
NK DELAVCA za priučitev pri pre-
delavi plastičnih mas sprejme-
mo. Žagar, Celje, Teharje 17,
tel.: 259-37 ali 258-16.
AVTOELEKTRIČARJA KV ali NK
za priučitev sprejmemo takoj.
Avtoelektrika Grajžl Ludvik, Te-
• harska 35, Celje.
razno
STRUGAR S STRUŽNICO išče pri-
meren prostor. VrabI Ivan, Tom-
šičev trg 4, Celje.
ZATEKEL se je umazan bel velik
pes. Kozole Lojze, Brdce 20, La-
ško.
ČUSTVEN, iskren, vendar prikraj-
šan za ljubezen, star 36 let, spo-
razumno ločen, mirne narave,
želim spoznati zaradi ženitve
dekle staro 23-34 let Oglas naj
ne moti. šifra: Zakon.
GOSTIŠČE GORA OLJKA vabi na
silvestrovanje. Rezervacije
sprejemajo na tel.: 701-302 ali
osebno vsako soboto in nede-
ljo, ko je tudi ples. Cesta je plu-
žena in prevozna.
MLADA PSA lepe pasme, oddam
dobrim ljudem. Brečko, Tremar-
le, Celje.
JAVNA ZAHVALA
Lepo se zahvaljujem dr. Pilihu,
predstojniku Kirurgičnega od-
delka za poškodbe, za uspeš-
no operacijo v kolku. Lepa
hvala tudi višji medicinski se-
stri Metki za vse usluge.
JURAK ANTON
kmetovalec iz Griž
Komisija za kadre
osnovne šole
Štore,
vabi k sodelovanju
delavca za opravljanje
naslednjih del in nalog:
KV kuharico
na podružnični šoli Kom-
pole.
Pogoji: gostinska šola
Delo in naloge so za nedo-
ločen čas s polnim delov-
nim časom. Poizkusno delo
traja 3 mesece.
GPC - TOZD »MAJOLKA«
DE: Restavracija »PRI MOSTU«
prireja v novo odprtih prostorih
PRVO SILVESTROVANJE.
Bogat silvesterski menu, žrebanje vstopnic.
Zabaval vas bo ansambel COLIBRI.
Rezervacije sprejema šef strežbe DE »Pri mostu«, oz. po
telefonu štev. 27-306.
SE PRIPOROČA TOZD »MAJOLKA«
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA
TOZD TOBAK PE Celje
razglaša
prosto delovno mesto opravljanja del in nalog:
PRODAJALEC TOBAČNIH IZDELKOV v
prodajalni Laško.
Pogoj;
Kvalificiran delavec trgovske ali gostinske stroke oziro-
ma temu primerna izobrazba.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Osebni dohodek je po pravilniku TOZDA.
Prijave sprejema uprava poslovne enote v Celju Savinj-
sko nabrežje št. 5 do zasedbe delovnega mesta. Kandi-
dati naj osebno predložijo vloge z dokazili o izobrazbi.
Z Л II v Л I A
holeči i/gubi nagega dobrega mo/a, atoka, sina in brata
Milana Kuglerja |
sc iskreno zahvaljujemo podjetju РЛ Celje, za velikoj
vsestransko pomoë, posebno tov. Kuharju za poslovilne
besede pri odprtem grobu. Iskrena hvala tudi vsem sose-
di)m; Arnšek Francu, Arnšek Jožefu, Iratnik Jo/efu, Mi-
klavfič Darku, Vozlič Rozaliji in Martinu z družinami ter.
Videnšek Antonu, Kovač Ivanu, Veber Ivanu, Apoteker '
Ivanu, ter dekanu za obred in poslovilne besede. Zahvala ^
velja tudi Gasilskemu društvu, Šmartno in mladincem iz,
Zlake, ter vsem prijateljem in znancem, ki ste ga pospre-j
mili na zadnji poti in darovali vence in cvetje. ('
Žalujoči:
žena Љ otroci, oče, mati, bratje in sestre ter drugo
sorodstvo.
Zlatarne-Celje, tozd »AUREA«
CELJE	i
vabi	J
sodelavce za prosta dela in naloge naslednjih ■
delovnih področij:
1.	SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTERJA [
kandidat mora, poleg splošnih, zadovoljiti še nasled-
njim pogojem: da ima višješolsko ali srednješolska
izobrazbo strojne smeri ter tri oziroma 5 let ustreznih?
delovnih izkušenj; poskusna doba je 3 mesece:
2.	TEHNOLOGA	[
kandidat mora, poleg splošnih zadovoljiti še pogojem:
da ima srednješolsko izobrazbo ali visoko kvalifikacijcf
strojne smeri s tremi oziroma petimi leti ustreznilf
izkušenj; poskusna doba 2 meseca;
3.	STISKALCA
na frikcijski stiskalnici
kandidat ne sme biti mlajši od 18 let, lahko je bre;'
poklica. Prednost pri izboru bo imel kandidat z večjim
izkušnjami na enakem ali podobnih delih; poskusni
doba 2 meseca;
4.	ČISTILKE
za čiščenje proizvodno-poslovnih prostorov
kandidatka bo opravljala dva meseca poskusno delo.
Kandidati naj svoje vloge posredujejo na naslov: »AU
REA« C^LJE, Celje, Kersnikova 17 do vključno 4. 1
1979, na katere bodo prejeli odgovore do 15. januarji
1979.	!
»Komisija za medsebojna razmerja v delovni
skupnosti uprave
SKUPŠČINE OBČINE ŠMARJE PRI
JELŠAH
razpisuje
dela in naloge;
1.	inšpektorja za gradbene in
urbanistične zadeve
2.	referenta za gradbene zadeve
3.	strojepiske
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenit«
delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje
-	pod 1. - visoka izobrazba gradbene smeri in 5 li
delovnih izkušenj,
-	pod 2. - višja izobrazba pravne ali gradbene smeri
2 leti delovnih izkušenj.
-	pod 3. - poklicna 2-letna administrativna šola
preizkusom delovnih sposobnosti.
Poleg pogojev izobrazbe morajo biti kandidati moralr
politično primerni za delo v občinski upravi, biti mora
jugoslovanski državljani in ne smejo biti obsojeni ;
naklepna kazniva dejanja, zaradi katerih so moralr
politično neprimerni za opravljanje dela v organih c
žavne uprave.
Za opravljanje del in nalog bo s kandidati sklenjei
delovno razmerje za nedoločen čas.
Kandidatu za opravljanje del in nalog pod točko 2 nu
delovna skupnost tudi družinsko stanovanje.
Ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogoj
sprejema komisija za medsebojna razmerja upra
skupščine občine Šmarje pri Jelšah 15 dni po obji
razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni 30 dni po izteku ro
za prijavo.
KOVir^OTEHIVA TOZD Tehnična trgovina
Na novoietnem sejmu od 21. do 26. decembra
МшПто vam bogat Izbor AKUSTIKE domačih in Izbirate lahko Wđi mod komßloti emajlirano
tulih prolz¥alaleo¥.	posodo, drobnimi gospodInisMml aparati in belo
tehrdko.
št. 49 - 21. decembra 1978
NOV! TEDNIK - stran 'i
KRONIKA
Petek, 22. 12. ob 15. 30: Ja-
)cz Zmavc »Pindarova oda <
a V. mladinski abonma.
Sobota, 23. 12. ob 19.00:
red Sehovič »Kurbe- - go-
;tovanje v Lendavi.
Torek, 26. 12. ob 17.00
,Kurbe « - gostovanje v Mo-
úrju
Sreda, 27. 12. ob 19.00
»Kurbe« - gostovanje v Ko-
stanjevici.
UNION: do 22. 12. jugoslo-
vanski film »Ešalon dr. M.«
od 23. do 26. 12. ameriški
»arvni film »New York, New
Гогк-.
od 27. 12. dalje ameriški
)arvni film »Vročica sobot-
le noči«
METROPOL: do 24. 12.
rancoski barvni film »Vijoli-
asti taksi«
od 25. 12. dalje francoski
ervni film "Kako posneti
lorno film«
23. 12. ob 10.00 uri matine-
j: angleški bar\'ni film
Ivan Ное ^
DOM: do 24. 12. ob 16.00
ri sovjetska barvana risanka
Konjiček Grbavček«; ob 18.
1 20. uri ameriški barvni
Im »Srečna cipa«
od 25. 12. dalje ameriški
arvni film »Umazana Mary
1 nori Larry«
i^SPORÉty
4EDELJA, 24. 12.
8.50 POROČILA (Lj)
8.55 ZA NEDELJSKO DO-
BRO JUTRO - Doma-
či ansambli: Frank,
Kumer (Lj)
9.25 625 (Lj)
9.45 D. Sušič: ODBORNI-
KI, nadaljevanka TV
. Sarajevo (Lj)
10.30 ČEBELICA MAJA -
otroška oddaja (Lj)
10.55 SKRIVNOST PLETE-
NEGA KOSA - serij-
ska oddaja (Lj)
11.25 MOZAIK (Lj)
11.30 KMETIJSKA OD-
DAJA (N. Sad)
12.30 POROČILA (do 12.35
(Lj)
Kaj vemo o ..., doku-
mentarni film
Dosje našega časa: Le-
to 1960
Športna poročila
Propagandna oddaja
Veselo potovanje z
Bay City Rollers
Poročila
Ironija usode - I. del
filma
19.10 RISANKA(Lj)
19.20 CIKCAK(Lj)
19.30 TV DNEVNIK(Lj)
19.55 PROPAGAND-
NA ODDAJA (Lj)
20.00 A. Marodič: ZAPLET,
oddaja iz cikla Poti in
stranpoti (Lj)
20.50 PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
20.55 CETINJE - MESTO
HEROJ, dokumentar-
na oddaja (Lj)
21.25 TV DNEVNIK (Lj)
21.35 ŠPORTNI PREGLED
(Sa)
Oddajniki П. TV mreže:
15.20 NEDELJSKO PO-
POLDNE (Bgd)
19.30 TV DNEVNIK (N.
Sad)
20.00 DOKUMENTARNA
ODDAJA (Sa II)
21.00 VČERAJ, DANES,
JUTRI (Zgb II)
21.20 CELOVEČERNI
FILM (do 23.00) (Zgb
П)
PONEDELJEK, 25. 12.
9.00 TV V SOLI: V ritmu,
Jugoslavija po II. sve-
tovni vojni. Za prosti
čas. Gozd (Zgb)
10.00 TV V SOLI: Materin-
ščina, Risanka, Zem-
ljepis (Bgd)
11.10 TV V SOLI: Za naj-
mlajše (do 11.25) (Sa)
15.00 TV V SOLI - ponovi-
tev (do 16.00) (Zgb)
16.10 I^UDJE IN ZEMLJA
- ponovitev (Lj)
17.15 POROČILA (Lj)
17.20 VRTEC NA OBISKU:
Dedek mraz prihaja
(Lj)
17.35 KAJ VEMOO... (Lj)
18.00 OBZORNIK (Lj)
18.10 SPEKTER (Lj)
18.30 SOLA SMUČANJA
(Lj)
18.40 MOZAIK (Lj)
18.45 MLADI ZA MLADE
(N. Sad)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK(Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
20.00 M. Krleža: GOSPODA
GLEMBAJEVI, pred-
stava Drame SNG Lj
(Lj)
22.20 PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
22.25 TV DNEVNIK (Lj)
Oddajniki II TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK V
MADŽARŠČINI (N.
Sad)
17.30 TV DNEVNIK (Bgd)
17.45 2IVEL JE CAR, otro-
ška -oddaja (Bgd)
18.00 MALI SLAGER (Sa)
18.15 IZOBRAŽEVALNA
ODDAJA (Bgd)
18.45 MLADI ZA MLADE
(N. Sad)
19.30 TV DNEVNIK (Bgd)
20.00 IZKUŠNJE (Zgb II)
20.30 POROČILA (Zgb II)
20.40 CELOVEČERNI
FILM (do 22.20) (Sali)
TOREK, 26. 12.
8.45 TV V SOLI: Pod snež-
no odejo, Ali ste vede-
li, Vrag na vasi. Novo-
letna pravljica, Dnev-
nik 10 (Zgb)
10.00 TV V SOLI: Prirodo-
slovje, Risanka, Glas-
beni pouk (do 11.10 )
v,
14.fe TV V SOLI - ponovi-
tev (do 16.15) (Zgb)
17.20 POROČILA (Lj)
17.25 ROCK KONCERT: Ja-
nis lan (Lj)
17.55 OBZORNIK (Lj)
18.05 PISANI SVET (Lj)
18.40 TRIMSKA TELEVI-
ZIJA (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK(Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
20.00 MEDNARODNA OB-
ZORJA:- Koroška in
Slovenija (Lj)
21.00 PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
21.05 Stendhal: LUCIEN
LEUWEN, TV nada-
ljevanka (Lj)
21.55 TV DNEVNIK (Lj)
22.10 GLASBENI MAGA-
ZIN (Li)
22.55. POROČILA (Lj)
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK V
MADŽARŠČINI (N.
Sad)
17.30 TV DNEVNIK (Bgd)
17.45 PIONIRSKE TV NO-
VICE (N. Sad)
18.15 KNJIŽEVNI KLUB
(Zgb)
18.45 NARODNA GLASBA
(N. Sad)
19.30 TV DNEVNIK (Bgd)
20.00 AKTUALNA OD-
DAJA (Bgd)
20.50 24 UR (Bgd II)
21.10 ZNANOST (Bgd II)
21.55 IZVIRI (do 22.20) (Zgb
II)
SREDA, 27. 12.
8.30 V SOLI: Narodi in
svet, Industrijski iz-
delki, Bitka na Sutje-
ski. Slikarske tehnike
(Zgb)
10.00 TV V SOLI: Kocka,
kocka. Risanka, Izo-
braževalni film (do
11.10) (Bgd)
16.10 POROČILA (Lj)
16.15 Z BESEDO IN SLI-
KO: Deček ježek (Lj)
16.25 LONDONSKA NA-
RODNA GALERIJA
- serijska oddaja (Lj)
16.50 OBZORNIK (Lj)
17.00 KOŠARKA CIBONA :
PARTIZAN - prenos
(Zgb, Lj)
v odmoru PROPA-
GANDNA ODDAJA
(Lj)
18.30 PUTNARSKA PE-
SEM- 5. del (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
20.00 FILM TEDNA: Ljube-
zensko življenje Budi-
mira Trajkoviča (Lj)
21.40 PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
21.45 SODOBNIKI: Lidija
Osterc (Lj)
ČETRTEK, 28. 12.
8.5 5 TV V SOLI: Matema-
tika, Pismo materi,
Gana (Zgb)
10.00 TV V SOLI: Franco-
ščina (Sk)
10.30 TV V SOLI: Umet-
nost, Risanka, Kemija
(do 11.35) (Bgd)
14.55 TV V SOLI - ponovi-
tev (do 16.15) (Zgb)
17.15 POROČILA (Lj)
17.20 Völker-Lüker: SAJ
TO JE ZA ZNORET,
II. del (Lj)
17.55 OBZORNIK (Lj)
18.05 Z BESEDO IN SLI-
KO: Čarovnik Ujtata,
I.	del (Lj)
18.20 AFAR, dokumentarni
film (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
20.00 OCl KRITIKE
(Lj)
20.40 PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
PETEK, 29. 12.
9.00 TV V SOLI: Ruščina,
Od petka do petka,
Novi lampijon (Zgb)
10.00 TV V SOLI: Anglešči-
na, Risanka, Zgodovi-
na (do 11.05) (Bgd)
15.00 TV V SOLI - ponovi-
tev (do 16.00) (Zgb)
17.10 POROČILA (Lj)
17.15 Z BESEDO IN SLI-
KO: Čarovnik Ujtata,
II.	del (Lj)
17.30 MATHIS, mladinska
nadaljevanka (Lj)
17.50 OBZORNIK (Lj)
18.00 DONL\čI ANSAM-
BLI: Žagar, Vaška
godba (Lj)
18.30 REŠEVANJE UMET-
NIN, I. del (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
20.00 60 LET LEONARDA
BERNSTEINA, jubi-
lejni koncert v New
Yorku (Lj)
21.30 PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
21.35 RAZGLEDI: Kdor se-
je, naj tudi žanje (Lj)
22.35 TV DNEVNIK (Lj)
22.50 BARETTA - serijski
film (Lj)
23.40 POROČILA (Lj)
SOBOTA, 30. 12
8.00 POROČILA (Lj)
8.05 STARE JAPONSKE
PRAVLJICE (Lj)
8.20 VRTEC NA OBISKU:
dedek Mraz prihaja
(Lj)
8.35 Z BESEDO IN SLI-
KO: Deček ježek (Lj)
8:50 Völker-Lüker: SAJ
TO JE ZA ZNORET,
ponovitev II. dela (Lj)
9.25 PISANI SVET (Lj)
10.00 DOKUMENTARNA
ODDAJA (Lj)
IZBIRA STUDIJA IN
POKLICA: Vojaški
poklic (Lj)
M. Dombrowska: NO-
CI IN DNEVI, TV na-
daljevanka (Lj)
TRIMSKA TELEVI-
ZIJA (Lj)
PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
12.25 Oberstdorf: SMU-
ČARSKI SKOKI, pre-
nos (do onbl. 15.00)
(EVR, L j)
POROČILA (Lj)
17.05 OBZORNIK (Lj)
17.15 Z BESEDO IN SLI-
KO: Čarovnik Ujtata,
m. del (Lj)
17.30 VELIKO POTOVA-
NJE LOLEKA IN BO-
LEKA, mladinski film
(Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDÑA
ODDAJA (Lj)
20.00 J. Mortimer: WILL
SHAKESPEARE, na-
daljevanje in konec
(Lj)
20.50 PROPAGANDNA
ODDAJA (Lj)
20.55 MOSKI IN ŽENSKA-
celovečerni film (Lj)
POROČILA (I j)
625 (Lj)
promi niesreče
UMRL PO PETIH DNEH
ANDREJ BLEIWEIS, 37
iz Ljubljane je vozil iz ljub-
ljanske smeri proti Celju. Kc
je pripeljal v Kaplo je z nje-
gove leve prečkal cestišče
51-letni KAREL DRCA, do-
ma iz Kaple, katerega voznik
ni pravočasno opazil in ga je
nato kljub zaviranju na mo-
kri cesti zbil. Drča se je tako
hudo poškodoval, da je po
petih dneh v celjski bolnišni-
ci umrl.
KLJUB RDEČI LUČI
V križišču Partizanske-
-Celje-Foitove ulice v Vele-
nju je kljub rdeči luči na se-
maforju prečkala cestišče
IVL\RIJA BAJRIC, 31, iz Ve-
lenja. Zbil jo je voznik oseb-
nega avtomobila MILAN
HERLAH, 25, iz Velenja
kljub temu, da je zaviral in že
zapeljal v desno na pločnik.
Lažje poškodovano pešaki-
njo je voznik Herlah sam ta-
koj odpeljal v velenjski
zdravstveni dom.
NEPREVIDNA
PEŠAKINJA
Iz Dobrteše vasi proti Pol-
zeli je vozil z osebnim avto-
mobilom IVAN TURNSEK,
30, iz Latkove vasi. V Ločici
je nenadoma stopila v de-
snem ovinku na cestiščfe
ANA LONČAR, 31, iz Loči-
ce. Voznik TurnŠek je peša-
kinjo zagledal na kratki raz-
dalji in se zato ni uspel uma-
kniti. Lažje ranjeno po desni
rami, je voznik Turnšek od-
peljal peškinjo v celjsko bol-
nišnico.
PRETESNO
PREHITEVANJE
Na Dečkovi cesti v Celju je
voznik kombija MLADEN
PETROVIČ, 37, IZ Celja do-
hitel OSTOJO BOGDANO
VICA. 43 in RAJKA RADI-
CA, 45, oba sta doma iz Prije-
dora, ki sta pred seboj poti-
skala voziček. S sprednjim
desnim delom kombija je
voznik zadel Bogdanoviča in
ga stisnil ob voziček, pri če-
mer si je le-ta zlomil levi gle-
ženj. Radič pa se je poškodo-
val po obrazu.
PREHITEVANJE »V
ŠKARJE«
V Ločici pri Vranskem je
voznik osebnega avtomobila
FRANJO JANICAR, 41, iz
Varaždina pričel prehitevati
kolono vozil. Nasproti je ta-
krat pripeljal z osebnim av-
tomobilom MARJAN BER-
NOT, 31, iz Zagorja, ki je za-
viral in z.apeljal na bankino,
kljub temu pa je prišlo do
čelnega trčenja, pri čemer je
Janičarjev avtomobil odbilo
7 metrov daleč na travnik.
Pri nesreči sta se težje po-
škodovala voznik Ber not in
sopotnik v Janičarjevem vo-
zilu, lažje pa sopotnik v avto-
mobilu, ki ga je vozil Bernot.
ZAVIRANJE NA
ZASNEŽENI CESTI
Skozi Rogaško Slatino je
vozil s tovornjakom s priko-
lico JANEZ PEVEC, 21, iz
Pristave pri Mestinju. Blizu
gostilne »Gutar« se je srečal
z osebnim avtomobilom, ki
ga je vozila JOŽEFA 2E-
ROVNIK, 49, iz Stoinega se-
ia. Zerovnikova je verjetno
zavirala, zato jo je na zasne-
ženi cesti zaneslo v levo in je
trčila v tovornjak, od koder
jo je odbilo 10 metrov nazaj.
Pri nesreči se je težje poško-
dovala voznica Zerovnikova,
ki so jo nezavestno prepeljali
v celjsko bolnišnico.
PEŠEC NA CESTIŠČU
Pri hiši št.- 5 a na Trubarje-
vi cesti v Celju je približno
dva metra od roba cestišča
ob kolesu stal LUDVIK DR-
VENSEK, 49, doma iz Lise.
Ker je ta del cestišča neo-
svetljen, ga je prepozno opa-
zil voznik osebnega avtomo-
bila MARKO TROBIŠ, 20 iz
Celja, ki je kljub zaviranju in
izogibanju zbil pešca, ki se je
lažje ranil po glavi in po de-
sni nogi.
POPRAVEK
V 48. številki NT se je pri
zapisu o prometni nesreči
pod naslovom »Trije mrtvi«
vrinila neljuba p>omota. V
omenjeni prometni nesreči
sta namreč umrla voznik Ve-
denik in sopotnik Branko
Motoh, medtem ko so bili
ostali trije sopotniki samo te-
lesno poškodovani.

ćost sem ie bežen cfeie/e^ 1
V katero vihar me zanaša À
' ' - ; (Horacij)
PRVI VTISI
(1)
Naše prvomajsko potepa-
nje po deželi sonca, morja,
pomaranč in bogov smo za-
čeli v deževnem jutru na
ljubljanskem letališču. Prek
Sarajeva, kjer smo pošteno
prezebli, smo poleteli proti
Skopju. 2e prvi stik z Make-
donijo je bil prijeten. Pozra-
vilo nas je toplo sonce, mno-
go prijaznejše od letališkega
osebja. Očiščen avtobus nas
je že čakal pred letališkim
poslopjem in polni elana
smo krenili na pot.
Medtem ko smo občudo-
vali s soncem obsijano ma-
kedonsko pokrajino in jo, po
stari navadi, nehote primer-
jali s Slovenijo, nam je vodič
orisal preteklost tega naro-
da, ki je šele po letu 1945 v
resnici zaživel in začel z bli-
skovitim razvojem. V pičlih
tridesetih letih so prekoračili
več kot stoletje in s ponosom
se ozirajo na prehojeno pot.
In lahko so ponosni, kajti ču-
dovito so si uredili svojo, z
vseh strani ogroženo deželi-
co. To smo spoznali pravza-
prav šele ob povratku, ko
smo primerjali grške in ma-
kedonske obmejne predele.
Spremljali smo tok Var-
darja in se bližali meji. Do tu
je šlo vse gladko in brez za-
mud. Na naši strani ni bilo
težav^ pač pa so nam Grki
vzeli ogromno časa, pa če-
prav je bil pred nami le avto-
bus in dva avtomobila.
Vstop še zdaleč ni tako
enostaven kot se zdi, kajti
prej je treba opraviti še kup
formalnosti. Sprijaznili smo
se s čakanjem in se kot ujete
živali sprehajali gor in dol ob
avtobusu. Ko so grški carini-
ki preverili vsa imena potni-
kov v naši skupini in pregle-
dali vse vize, so nas končno
le spustili na grška tla. Izgu-
bili smo dve debeli uri, pa
smo imeli menda še kar
srečo.
Dan se je že krepko preve-
sil v popoldan, ko smo zapu-
ščali osamljeno carinsko po-
stajo. Čakala nas je še dolga
pot in prva postaja na njej je
bila Larisa.
Utrujeni od čakanja ob
meji smo v avtobusu kar uti-
hnili in obmirovali. Vendar
pokrajina nam ni dala, da bi
si odpočili. S svojo lepoto
Piše: MATEJA BELAK
nas je kar priklenila nase in
očarani smo lahko le vzdiho-
vali in se čudili.
Se dalje smo spremljali
tok Vardarja. Reka postaja
tod vse bolj mogočna in od
lepot, ki te opijajo, kar poza-
biš, da je precej onesnažena
Dolina, ki je nastala z reč-
nim nanosom, je dobro ob-
delana. Na obeh straneh ce-
ste valovijo nepregledna po-
lja žita, ki jih prekinjajo le
pisani nasadi maka. Cesta se
vije med polji in travniki z
osamljenimi cipresami.
Kljub poznemu popoldnevu
je sonce še krepko sijalo in
pokrajina me je nehote spo-
minjala na Van Goghove sli-
ke. Žar, ki me pri tem sli-
karju vedno znova privlači,
obdaja ves čas vso grško po-
krajino, vsaj meni se je zdelo
tako.
Ognili smo se Solunu in že
smo bili ob morju. Oljčni gaji
in ciprese se prepletajo s
travniki in skalami, sledijo
jim peščene sipine, pa spet
trava in oljke. Morje je lepo
in modro, skoraj tako modro
kot Jadran. In podobno kot
pri nas se tudi tu kačasto vi-
jejo turistična naselja - hote-
li, bungalovi in vile z ogro-
mnimi vrtovi in parki. Ro-
mantično vzdušje še stop-
njujejo ruševine srednjeve-
škega zidovja, ki tu in tam
presenetijo starin željnega
turista.
Cesta se približa morju, pa
se spet odmakne m takrat te
od vseh strani objame ob-
morska ravnina. Morje je
nekje daleč. Kar pozabiš
nanj, ko vedno znova obču-
duješ nasade pomarančev-
cev in oljk. Kamorkoli se
ozreš - same oljke in poma-
rančo z opojno dišečimi cve-
tovi.
Bogovi pa so poskrbeli, da
bi se popotnik ob potovanju
s severa na jug ne dolgočasil.
Pokrajino so obdali z mehki-
mi grički, ki neopazno pre-
hajajo v hribe in-se dvigajo
vse više in više. Zasnežene
glave očakov vzbujajo ne-
kakšno spoštovanje in neho-
te se zatopiš v razmišljanje o
grški mitologiji.
Avtobus je ustavil za ne-
kim ovinkom in izstopili
smo, vodič pa nam je poka-
zal drobno, zasneženo koni-
co - vrh Olimpa. Najprej sem
bila razočarana, saj sem si ga
čisto drugače predstavljala.
Dljè pa, ko sem ga gledala,
bolj me je prevzel s svojo bo-
žansko odmaknjenostjo.
Pa kaj, ko ni časa za sanjar-
jenje. Prenatrpan program
potovanja nas je gnal dalje in
dalje.
V poltemi smo pritavali do
svete Paraskeve.
Pokrajino obdajajo mehki grički, ki prehajajo v hribe in se dvigajo više in više.
DRAGI »PRIVATNI
ZOBJE»
Na večer. Drenjamo se na
avtobusni postaji. Sakra-
mentiramo, ker tega ali one-
ga avtobusa še ni. Pa nima-
mo prav. Muhasto vreme tu-
di veščim šoferjem zagode.
Tam stoji še kar čedno
oblečena ženica, stara kakih
štirideset let. Njen obraz je
nekam zaskrbljen, kakor da
se je nekaj hudega zgodilo. S
prstom sega v usta, nekaj oti-
pava. Mar je z zdravjem kaj
narobe?
-	Ali vam je slabo? vpra-
šam, ker sem pripravljen po-
magati.
-	Zakaj? Ah, ne, to pa res
ne. Zakaj sprašujete?
-	Neka skrb vam gleda z
obraza, pa sem mislil...
Ženica se omehča.
-	Pri zobozdravniku sem
bila.' Saj bi šla na bolniško,
pa tisto čakanje. Sama sem s
tremi šolarji. Kaj češ, sem si
jih pač nakopala. Pa saj jih
imam rada. Zaslužim ne bo-
gvekaj, pa sem vseeno šla
»privat«. Petkrat sem bila,
vsakič po pet, deset minut.
Zlato sem jaz dala. No, pa
sem mislila šetdeset, sedem-
deset tisoč. Starih seveda.
Danes sem 'šla kar iz šihta. In
plačo smo imeli. In sem mi-
slila, da bom še otrokom kaj
nakupila. In veste, koliko
sem dala? Dvesto trideset
jurjev! Jaz pa z otroškim sla-
bih petsto. Ah, saj sem re-
kla ... Mislila sem, da me bo
na rit vrglo. Zdaj pa, če še
otrokom kaj kupim... Kaj
pa hrana, stanovanje, elektri-
ka? Ah, zdaj pa je le prišel.
Lahko noč, je rekla in se zag-
nala proti avtobusu.
- Lahko noč, neznana ne-
zakonska mati. Res je, kaj pa
hrana, stanarina, elektrika in
ne nazadnje tudi vodarina.
Da, privatni zobje so dragi,
zelo zelo dragi. Se malo in
bodo samo za izbrance, za
izbrance z na moč BREJO
MOŠNJO?!	.dk-
Ko včasih beremo v
dnevnem časopisju ali
poslušamo po radiu in te-
leviziji, kako velikanski
roji kobilic pustošijo ne-
katere bližnje vzhodne
dežele in kako človeštvo
še danes, kljub vsemu na-
predku tehnike in celo
uporabi letal ostaja proti
tej nadlogi praktično brez
moči, si le težko predstav-
ljamo, da so kobilice nek-
daj pustošile tudi naše
kraje. Tako se je ohranilo
sporočilo iz leta 1306, ki
pravi, da je v naše kraje
priletelo toliko kobilic, da
so na milje daleč zakrile
sonce in da so do kraja
požrle vse zelenje, kamor-
koli so se vsedle.
DOVOLJ JE BIL VELIK
Direktorju je v pisarni pre-
gorela žarnica. Hišnik je pri-
ropotal v okovanih čevljih in
splezal na direktorjevo mizo,
da bi dosegel lestenec.
-	Ali ne bi podložili papir-
ja? - je v skrbeh za pološče-
no mizo vprašal direktor.
-	Ni treba. Saj dosežem
tudi brez tega, odvrne hiš-
nik.
TANJŠE KUVERTE
Zdravnik, ki je obiskal
svojega pacienta po težji
operaciji, svetuje:
-	Poslej ne boste smeli
več toliko delati.
-	Prav. Toda zato bodo tu-
di moje kuverte za vas
tanj še.
BOJEVITE DANKE
Dvaintridesetletni danski profesionalni boksar Hans
Joergen Jacobsen je prenehal boksati. Omislil pa si je nov
vir zaslužka in pripravil očem dopadljivo ekipo boksark,
ki jih je naučil spretnosti napada in obrambe. Ta ekipa z
velikim uspehom nastopa v zabaviščnem parku »Dyreha-
ven«. Baje je prostor okoli ringa stalno poln. Dekleta
nastopajo s čeladami, zgoraj brez in spodaj malo. Ni težko
uganiti, kaj gledalce privlači v dvorano športnega parka.
V NOVEM
TEDNIKU VSEr
OVAŠEMKRAJU
Hopla! Osemnajstletna angleška prvakinja v parterni telovadbi Anne Parkinson si
privoščila salto na sredi domačega VVakefielda v angleškem Yorkshiru. Obrat je tvegj
na trdi cesti brez blazin. Kdor zna, ta lahko!
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo
Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Senićai
tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božić, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejči
(odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčić, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl
Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP -Delo.., Ljubljana - Rokopisov ne vraćamo - Cena poš. štev. 4 din - Celol. naročnina 180 dir
polletna 90 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rać.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. -Teleior
oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.