KRANJSKI ZVON ^^ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1939. Št. 5. Mir Kristusov Svetovni evharistični kongresi so svetla točka v ^zvi usodnih i" bridkih dogodkov najnovejše svetov- ne zgodovine. Kongresi za proslavo Kralja v Presveti fpnaristiji lepo združujejo v svoji ljubezni, slogi in "alstvu zastopnike vseli slojev od naj višjega držav-e£a poglavarja do skromnega delavca. Ti veliki sve-"v"i kongresi kažejo pol. po kateri se more rešili ''"vešivo i/, današnjih zmed. raz\ r\anosli in stisk. Nam so še v spominu dnevi pred štirimi leti, ki M"() jih preživeli v Ljubljani, ko se je vsa naša da poudari pravo krščansko resnico nasproti za-,*odam in zmotam naše dobe, ki a*0r je pa bilo nekdaj poganstvo S težkih časih živimo, svet okoli nas vre. po vsem vlada strah pred vojno, tistim, ki vladajo, nino-^krat ni za to. da bi podložnim preskrbeli kruha. ftrveč mečejo ogromno denarja zato, da se nabavlja j'U)|'ilno orožje, da bodo \ svojem pohlepu pobijali "l(" . .. Vsi z grozo gledamo v bodočnost. Kako daleč t,(' lega sveta je resnica o otroštvu božjem, o odreše-»besih, o milosti, o kraljestvu Kristu- o gotovo silnejše '.lu. o sodbi, o ne S°ve"i. Ali naj katoličani mimo gledamo, kako nam dušo, kako skuša izpodrinili Ml V H/, ni ca d u so za 0/i° vlado in zavladali sam;' Ali naj rečemo, da ni-pripravljeni niti na to. da bi branili svoje pro-V,1 '"'.je. da bi ne dali zunanjega izraza svoje vere, (, '"'.I se zatajimo in gremo kakor čreda mirno za ^ Ugani? Ali naj opustimo v leh razmerah vsako m i - llH zmago naše krščanske resnice? v Gotovo bi bilo to najbolj sramotilo za nas kaloli-I '"(- Žal se to mnogokrat godi. Prav z Lvhari.stičnimi ^,"gresi dajemo priznanje naši veri. na zunaj manile-'anto svojo voljo, hočemo pred vsem svetom biti listi. L. eilsii'ašeno vztrajamo \ vrstah vojske Kristusove. jv Se '»ori za priznanje večnih resnic in za vladanje Po načrtu, ki ga je izdelal Bog. Posamezna štev. 1 Din Svet vendarle išče miru. Išče ga. pa ga ne najde in ga po tej poti, kakor ga išče danes, ludi nikoli ne bo našel. Zelo značilne so besede, ki jih je spregovoril pokojni papež Pij XI. evharističnemu kongresu v Buenos A i res-u : „Kristus, evharistični Kralj, zmaguje, evharistični Kralj vlada. V tej misli smo spremljali vaša pobožna dejanja na kongresu. Kristus, evharistični Kralj, obhaja zmagoslavje. Naj se ljubeznivo vodstvo Kristusovo razširi do vseh koncev sveta, naj prevzame srca in voljo vseh ljudi; naj donese stiskanemu, celo vsled prelivanja krvi trpečemu človeštvu pravi, trajni, vsega zla prosti mir, ki prihaja samo od Kristusa: M i r Kristusov v Kraljestvu Kristusovem! Kongregacijski dan V nedeljo, dne 14. maja se bo po vsem katoliškem svetu praznoval kongrcgacijski. dan. Ta dan bodo Marijine družbe po vsej katoliški cerkvi zbrane na svojih shodih znova obljubile svoji Kraljici zvestobo, skušale bodo pregledati svoje vrste in poživili kon-gregaeijskega duha. Ta dan bodo članice in člani vseh Marijinih druži) pristopili tudi skupno k sv. zakramentom. Tudi naša župnija bo praznovala dostojno ta dan. V nedeljo 14. maja zjutraj po Šesti sv. maši bo skupno sv. obhajilo vseh članic in članov naših Marijinih družb, to je: Fantovske Marijine družbe, ženske Marijine družbe in dekliške Marijine družbe. Za vse je udeležba obvezna. Ta dan imajo vse kongregacije skupni shod v dvorani Ljudskega doma in sicer popoldan ob en četrt na sedmo. Udeležba pri tem shodu je za vse kongreguni-ste in kongreganistinje obvezna. Marijine družbe so tudi danes potrebne. V njih se goji predvsem češčenje M. B., vzgoja po vzoru nebeške Matere in pa apostolski duh. Pri nas so Marijine družbe pomožne sile katoliške akcije. Te naloge so bile in bodo vedno moderne, zato je tudi Marijina družba vedno ..moderna", primerna za vsak čas in za vsak stan. Kongregacijski dan naj bo pa tudi nekak naborni dan za kongregacijski naraščaj. 4 KRANJSKI_ZVON V Angliji vabijo mladeniče v vojno služIjo z velikansko reklamo po vsej državi, Naj hi bil 14. maj tudi nekak propagandni dan za Marijino armado. Vsak član te družbe naj po svojih močeh skuša pridobiti novega člana Mar. družbe. f Ivan Šušteršič Dne 7. aprila je mirno v Gospodu zaspal obče spoštovani kolarski mojster in posestnik Ivan Šušteršič. ki je 27 let vestno opravljal službo cerkvenega ključarja v Kranju, ki jo je nastopil po sin rti Johana Knmra 1912. Pokojni Šušteršič je bil živ zgled, kako si more s pridnostjo in vestnostjo otrok iz revne družine pomagati do primernega meščanskega blagostanja. Pokojnik je bil rojen v Kranju 15. oktobra 1862. na tedanji št. 35, sedaj Tavčarjeva ulica št. 20. Njegov oče je bil sicer posestnik male hišice, moral pa je preživljati svojo precejšnjo družino s tem. kar je zaslužil na dnini. V tedanji dobi se mestnim otrokom v Kranju ni tako dobro godilo, kakor danes. Večkrat je pokojni šušteršič pripovedoval, da so doma jedli večinoma nezabeljen krompir v oblicah. Kot enajstletni deček je prišel v službo za pastirja v kranjsko žup-uišče. Ravno takrat je po smrti dekana Ileša prevzel upravo župnije kaplan Mežnarc. ki je kmalu na to postal tildi kranjski župnik in dekan. Šušteršič je bil zelo vesel, da je prišel v tako dobro službo. Pravil je, da je mislil, da je sedaj v malih nebesih, ko je imel vedno dovolj dobrega kruha na razpolago in je lahko jedel žgance in zelje, česar prej ni imel. Za božič mu je kupil g. Mežnarc nov ..gvant'* in škornje na kveder. Pokazat se je moral priti g. Mežnarc u v novi obleki, kar se mu je zdelo nad vse imenitno. V župnišču so imeli 23 goved in mali Šušteršič je gonil živino na pašo na Kurovško Loko. Predno pa je odšel na pašo, mu je kuharica vselej napolnila žepe s suhimi hruškami in kruhom, kar je mali pastirček kaj rad delil drugim dečkom, ki niso tega imeli. Kmalu na to je bila v Kranju birma, zadnja, ki jo je še opravil kranjski rojak škof Jernej Vidmar, ki je na to prišel v Kranj v pokoj. Pred kranjskim župniščem je pozdravil škofa mladi kranjski dekan Mežnarc in na to mestni župan Kari Šavnik; blizu farovških vrat pa je stal fa-rovški pastirček Šušteršič in poslušal govor škofa Vidmarja, ki je odgovarjal na pozdrave. Škof je takrat govoril: .,l)anes in jutri sem še ljubljanski škof. na t.p pa postanem vaš meščan." S škofom Vidmarjem je bil tedaj njegov kaplan Crčar. ki je prišel na to v K ran j za kaplana. Par let na to se je šel Šušteršič učit kolarstva h kolarskemu mojstru Hermanu Avgustu, s katerim se je na (o preselil v Kamnik, kjer je ostal II let. Na to je bil kratek čas v Ljubljani, pa so ga kranjski meščani naprosili, da bi prišel v Kranj in tu odprl kockarsko delavnico. Leta 1889. se je preselil v Kranj, kjer je kupil hišo št. 22.. sedaj Tavčarjeva ulica št. 17 za 1800 gld. Sam je do takrat že prihranil 4V> gld, osta- nek si je izposodil. Lastnica te hiše je bila gospodi** na Viktorija Pire. hči znamenitega tržiškega ^f?; nika Tomaža Pirca. njena.mati pa je bila Jožefa GoW iz znane slikarske družine. Leta 1898. je poročil Mtt' rijo Černe vdovo s 3 otroci, katerim je postal dobe* oi e. ki jim je vestno hranil njih posestvo. Pokojni šteršič je bil poštenjak od nog do glave, dober gosp" dar, moder mož, ki ga je marsikdo prosil za nasvete • gospodarstvu. Njegova kolarska delavnica je slovel'1 daleč naokrog kot solidno in ceneno podjetje. Svoju' otrok ni imel, bil je skrben oče svojim pastorkom ,n dober mož svoji ženi, ki mu je umrla leta 1933. K'1' cerkveni ključar je vedno skrbel za vse cerkvene /•»' deve, posebno za popravila kranjskih cerkva. Zl"s" sta mu bili pri srcu roženvenska in pungerška cerkev kjer je mnogo popravil dal izvršiti kar na svoj rač"11-Vsako leto je šel na veliki četrtek v Ljubljano po svet" olja, razen ona leta, ko je bil sedež dekani je v ( ef' kij ah. Pokojnik je bil dolga leta predsednik pogrebu* bratovščine sv. Jožefa. Bil je uslužen in radodaren, svojem življenju je bil okrog sedem desetkrat krsti*' boter. Lansko leto poleti je pričel hirali, zavratn" "l težko bolezen je prenašal potrpežljivo, moško vC'a" v voljo božjo, dokler ga ni na veliki petek rešila težkega trpljenja. Na velikonočno nedeljo popobl"" smo ga pokopali na novo pokopališče ob najlepše1'' velikonočnem vremenu, ob zvonenju vseh zvonov lrC kranjskih cerkva, hujanskih in čirčiških zvonov '" ob velikanski udeležbi znancev in prijateljev. Naj '"" sveti večna luč! Politični katolicizem Poskusimo natančneje določiti pomen tega izraz*" „Politični katolicizem" bi bil prvič, če bi kak 'v'' toličan skušal izkoristiti Cerkev, njeno avtoriteto 1,1 vpliv na vest vernikov, ne v verske, ampak polili'"', namene. Cerkev ima svoje poslanstvo, ki jo dviga "i,cl vse politične stranke, rešiti mora vse s Kristusovo k* v jo odrešene duše. Kdor koli bi jo skušal odvrnil' °( tega zato, da bi imel kaj koristi sam ali njegova sli"" ka, ta bi vero prodajal pofitiki. Politični katolicizem bi drugič bil, če hoče ka>° čan hkrati služiti, Bogu in domovini tako, da se "' ^ Ježuje političnega življenja. V Belgiji in na lloh"lf skem so katoliške stranke, ki njih člani vestno val" jejo in branijo v parlamentu versko svobodo. Dru#J pa katoličani vstopajo v različne stranke. Očitno je. da nihče ne more katoličanom nic lati, če se udeležujejo javnega življenja, dokler Je . delo v skladu z božjimi in državnimi zakoni. Zelo k'1 vično bi bilo, če bi kdo od njih zahteval, naj posta"' jo državljani drugega razreda. Bila bi tudi čudna 'i" bežen do domovine, če katoličanom samo zaradi ve ne bi bilo dovoljeno politično delo, ko so vendar P° nekod celo v večini. Štev o sodelovanje ima seveda svoje težave ^ev želi, da se s politiko bavijo laiki, kjer je to mogoče. Izraz ..politični katolicizem" pa ima danes čisto drugačen pomen. Nasprotniki j* duhovnik omeji na delo v cer Istiji. Dele naj sv. zakramente, vodijo procesije. "Previjajo sv. obrede. Vernikom pa naj zabičavajo. 7aJ se pokoravajo vsem postavam, čeprav nasprotuje-•1° najsvetejšim pravicam vesti. Odpovedo naj se poslanstvu, ki jim ga je zaupal ^''stu.s: da oznanjajo blagovest, zahtevajo, da se SpO-*'"jc nravnost in resnica in vernike organizirajo v 'V Ce samo za ped prestopijo cerkveni prag, če v ^''istusovem imenu zahtevajo pravico do vzgoje vernikov in pridejo zato v nujno nasprotje s tistimi, ki S| ' erkev in njeno poslanstvo po svojo zamišljajo, jih a*°j obdolže ..političnega katolicizma". Cerkev, ki varuje božjo resnico, se svoji nalogi more odreči. Mora oznanjali pravice in dolžnosti, l' Jih ima človek do sebe, do bližnjega, do države in '"žbe. Tudi v javno življenje Cerkev sme posegati. * kolikor ima opraviti z nravnostjo. Kdor bi to zanikal, bi padel v liberalizem prej-•S|>jega stoletja. Tedaj so sovražniki Cerkve zahtevali J°P<)ln„ ločitev Cerkve' od d ržave. in sicer takole: ''•ava nuj ima monopol nad javnim življenjem, šolo Vzgojo. katoličani naj se pa zaklenejo v cerkve. Medtem bi pa ..napredni" sodržavljani t. j. broz-et('i in borbeni brezbožni k i po mili volji spreminjali 'l(,*tave in ljudstvo polagoma vodili v odpad in brez-^stvo. Tako je zahtevala v 19. si. liberalna Evropa, 'u s<> hoteli od ruske duhovščine. Ali katoliški duhov-so rajši izbrali kaznilnice kot tako politično su-'°'VJstvo. ' j v katoličani, ki so v očitnem nasprotju s škofi svoje e^ele jn skušajo ustvariti nasprotje med njimi, ki k 0,,|ulo spoštujejo in ubogajo papeža, se lahko še ta-... Proglašajo za ..goreče" in ..dobre" katoličane, ven-' 'le izpolnjujejo svojo osnovne dolžnosti, ker ne ,!>s''išajo tistih, ki jih je Kristus postavil na čelo ' 'k\ i. Nekateri nepoklicani bi radi veljali za ..cerkvene ^("ike'- in ukazovali kardinalom in papežu včasih že |,,S|' 1 so se pri . ..Kdor vas posluša, mene po- 1)11 ""lajali odločnih katoličanov ,l'Jlskeni nauku "sil i„ i i 11 Kdor vas zaničuje, mene zaničuje. °"cno poglejmo, zakaj je moral Jezus umreti! ^0re' ^znanJ|J i(> pokorščino cesarju, mu bil sam po-n> plačeval davek in bil miroljuben državljan. •' 'e Pokorščino do pismarjev in farizejev. y.» le učila Mojzesova, postava, ni pa odobraval njiho-Političnih teženj. Z božjo oblastjo je obnovil božjo In zato so ga križali. (l.ettres de Rome.) Župnija Kranj OZNANILA ZA MAJ: š m ar niče se obhajajo v mescu majniku ob nedeljah in praz-nikih ob 7. uri zvečer, <>l> delavnikih pa v prvi polovici mesca, tu je od I. do vštetega 15. maja se vrše ob poli osmih /večer, v drugI polovici od l<>. maja dalje pa ob S. uri zvečer. Ob ne-Ijah in praznikih so pri šmarnicah pete litanije VI. B.. pri katerih naj odpeva vsa cerkev odgovore in Marijine pesmi. V majnikll je vsak dan ob (>. uri sv. maša pri oltarju M. B. 4. Sv. Florijan, ob 6.30 uri soseskina sv. maša na Rupi. Prvi petek v mesca. 7. IV. nedelja po veliki noči, prva nedelja v majniku, pri (). sveti maši je mesečno sv. obhajilo za moške, ki imajo v so-l>olo prej in la dan prednost pri vseli s|>nv ednicali. 14. V. nedelja po veliki noči. Zjutraj skupno šv. obhajilo vseh članov in članic Marijinih družb, popoldne 0I1 četrt na sedem je shod v dvorani Ljudskega doma ZH vse kongreganiste. t"). Prošnji ponedeljek, ob 5.30 je v župni cerkvi sv. maša in nato gre procesija na Pungrat, kjer je sv. nui.šn s pridigo. I(>. Prošnji torek, ob 5.30 sveta maša v župni cerkvi, nam gre procesija na Hupo. 1:. Prošnja sreda, ob 5.30 sveta maša v župni cerkvi in nato procesija na Priinskovo. 17. Smrtni dan škola Jerneja Vidmarja, velikega dobrotnika kranjske župne cerkve, ob S. 111 i bo slovesna sveta maša /a pokojnega škola. 15. Vnebohod Gospodov, zapovedan praznik. Ob b. uri sveta maša z enim in ob 10.30 uri sv. maša z dvema blagoslovoma. I1). Pričetek devetdnevnice na čast sv. Duhu. pri litanijab se moli molitev na čast sv. Duhu. 21, Nedelja v osmini Vnebohoda, služba božja po navadi. 2f. Vigilijn k binkoštnemu prazniku, strogi post, ob 6,30 blagoslov krstne vode in nato peta sveta maša. 28. Binkošlna nedelja, ob (>. sveta maša /. enim in ob 10.30 slovesna peta sveta maša z dvema blagoslov orna. Pred slovesno sveto mašo se zapoje ..Pridi sveti Duh". 2«. Binkoštni ponedeljek, nezapovedan praznik, služba božja kakor ob praznikih. 31, Sv. Kancijan in tov., župni patroni, celodnevno češčenje sv. R. T. Ob t), pridiga, blagoslov in sveta maša. nato so še sv. maše ob 7., S.. '). in |(). uri. Uro molitve naj opravijo: od 11. do 12. ure bližnji sosedje, od 12. do t. ure lil. red. od 1. do 2. ure ljudskošolska mladina, od 2. do J, ure žene. od 3, do 4-. ure dekleta, od 4. do i. mošiki. ■ uri zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa ob poli 2. uri popoldne s petimi litanija-uii Matere bo/je. T. Prvi petek v mesen. Sveta maša z blagoslovom. 15., 16. in 17. Prošnji dnevi. Glej oznanila Kranj! IS. Vnetohod Gospodov. Sv. maša ob '). uri z blagoslovom. 28. Binkoštna nedelja. Sv. maša ob 9. uri z blagoslovom. 29. Binkostni ponedeljek. Služba božja po navadi. Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA MAJ: 1. Sv. Filip in Jakob. Začetek Šmarnične pobožnosti. ki se bo obhajala: V 'delavnikih ob poli 6. uri berilo, potem sv. maša in litanije M. 15. z blagoslovom. Ob nedeljah bodo šmarnice ob 7. uri zvečer. Na Bregu ob nedeljah olb 4. uri popoldni'. 3. Najdenje sv. Križa. 4. Sv. Florijan. \ Crngrobu obljubljena sv. •maša za Strnži-šče. Zvečer ob poli 7. dri molitvena ura pred prvim petkom. 7. IV. nedelja po Veliki noči. Božja služba ob 6. in S. v farni cerkvi, ob poli 10, uri pri Sv. Uršuli. Zjutraj obhajilo mož in fantov. 14. V. nedelja po Veliki noči. Božja služba ob t), in S. v farni cerkvi, ob poli 10. uri pri Sv. Joštu. 15., 16. in 17. procesije križevegn tedna, v ponedeljek k sv. Jerneju, v torek k sv. Tomažu, v sredo k Materi božji na Breg. Procesija odide iz Farne cerkve po šmarnicah. IK. Vneboliod Gospodov. Božja služba ob 6., H. in polj 10. uri v farni cerkvi, ob poli lt). z. blagoslovom. Zjutraj vesoljna odveza. 30. lio binkošti dev etd nev niča v čast sv. Duhu. 21. VI. nedelja po Veliki noči. Božja služba ob 6. in 8. v farni cerkvi, ob poli 10. uri na Bregu. 27. Dan pred bi n koši ni mi prazniki, post. Po šmarnicah blagoslov krstne vode in peta sv. 'maša. 28. Binkoštna nedelja. Sv. maša ob 6>, S. in poli |0. uri. Ob poli 10, uri peta z blagoslovom. 2'). Binkošlni ponedeljek. Božja služba pn navadi. POROČENI PARI: Mede Frane, tov. delavce iz Reteuj in Ivana Šmid, tovarniška delavka iz. Podlonke, poročena 15. aprila. Pogačnik Jožef, tkalec iz Podnarta in Mihcla Košoiog, 'kuharica iz Podmelca, poročena 23. aprila. Ovčak Jožef, ključavničar iz. lačna in Vida Gorjam*, posestnika hči iz Gorenje Save. poročena 23. aprila: MRLIŠKA KRONIKA: Pravst Ivana, vdova-užilkarica iz Gorenje Save 26. slara 76 let, umrla 7. aprila. Tepiha Franc, pekovski mojster v Stražišču. star 66 let, umrl tO. aprila. Oman Janez, tovarniški delavec v Stražišču. star 52 let, umit 12 aprila. Ješe Marija, žena tovarniškega delavca v Dru lov ki. slara 56 let, umrla 18. aprila. Razno G. Peček Alojzij je bil dne 16. aprila v škofiji inštaliran na župnijo Peče v moravski dekani j i in je drugi dan 17. aprila tudi odšel na svojo novo službo. G. Peček je prišel v Kranj kol rešilni rani župnik 12. januarja 1937. V Kranju je l)il nastavljen kol kaplan in je opravljal službo božjo na Pri mskov eni. bil je dober govornik, šaljiv in prijeten družabnik. •>' , Primskovo. Ob svojem odhodu je g. župnik Peče* pozval vse Primskovl Jane, naj pomagajo s proslove!.!" nimi darovi, da bi se zunanjost podružne cerkve B| Ptimskovem dostojno uredila. Te dni hodila po Pri'11' skovem in (lorenjah cerkvena ključarja z nabira'11" polo v ta namen. Vsem vaščanom prav toplo pripofff čamo. da darujejo vsak po svojih močeh priim'1''" znesek, da se tako nabere potrebna vsota za pol"'11' vilo cerkve. Po bmtove kosti iz Nemčije. Na Hupi imamo v".l' no pokopališče, kjer počiva blizu 300 vojnih žrle*-Med njimi je pokopan tudi |olmn Ev. Kieehle. ki ie umrl v Kranju 22. oktobra 1917, slar komaj t(J W-Z IK leti je moral mladi lani v vojno in v K ran j 'U .•i" izdihnil svojo mlado dušo koj žrtev svetovne mortj[e; V ponedeljek 17. aprila pa je prišel iz Bavarske (Nemčija) njegov brat poiskat hjegOv grob. S pomočjo K*-penčanov, okrajnega glavarstva in invalidske orgai^' J H-da avto; zacije so dognali, v katerem grobu je pokopan. H" aprila so odprli grob in bral je po zobeh spoznal je v resnici to okostje brata, ki ga je odpeljal z mobiloin v domovino. Freske pod korom. Ob priliki restavracije žul"ie cerkve so ostale še freske 4 angelov pod koroni n(,.r' I« j 11 <' za zupno cerkev. Morda bi se našlo v Kranju kaj do- brotnikov, ki bi darovali potrebno vsoto za novi (l bori j. Darove .sprejemamo v župni pisarni. Tudi na Primskovem je bil nujno potreben s'' 'c nov eiborij. ker je imela podružnica le enega, oj1 povečanja števila sv. obhajil ni bilo mogoče več S& v jati z enim samim cibori jem. In ker se je na Prh'1' ( vem dobil dobrotnik, ki je daroval potrebno vsotn ta namen, smo že kupili lep nov eiborij. Dobrot"1 iskren: Rog plačaj! Prvi grobovi na novem pokopališču. Novo žup11' sko pokopališče sicer še tli bilo blagoslov Ijeno, pft. vendar bila že dva župljana. pokopana na meni. sikdo se je izpraševal, kdo bo pač prvi pokopan ^ novem pokopališču. Čudna usoda je pač določila- ■. sta prva gosta novega pokopališča nekdanji l',s A zemljišča in pa cerkveni ključar, bivši lastniki 01 • parcel, na katerih je zgrajeno novo pokopališče. *° '(. izgovorili v prodajni pogodbi vsak po dva prosta j' (, bova na novem pokopališču za sebi' in družino. . 30. marca je umrl v Čirčičali 86 let stari Nadižar nez. ki je bil svojčas lastnik ene izmed njiv. na terih je novo pokopališče. Ker so domači želeli. otfai:j bil pokopan na novem pokopališču, se je tej z ' ustreglo in tako je prišel na novo pokopališče kot Pj vi mrlič bivši gospodar, ki je prej na tem polj" 1 \ in sej al. Na svoji njivi bo čakal večnega vslaje'^^ Drugi pa je prišel za njim cerkveni ključar lva^sInb šleršič. Ker ni pokopališče še blagoslovljeno, pred pokopom posebej blagoslovili vsak grob. sla Ma'" Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. -- 'liskama Tiskovnega društva. Kranj.