Uredništvo in upraonišfvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina tisto:
Celo leto.............r_'	k
Pol leta ......	6	K
Četrt leta............. 3	k
Mesečno................ j	^
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati a]i oznanila se računi jo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih ozna -nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Letnik V.
Št,
38.
Maribor, dne 7. aprila 1313.
Mažare snubijo«
Avstrijski Nemci, v prvi vrsti alpski, so prišli povsem iz ravnotežja. Že smotreno in živahno delovanje naših voditeljev v svrho spremembe političnih razmer na našem jugu jim je povzročalo nemirno spanje. Zmage balkanskih Slovanov so jim pa vzele -sedaj zadnji košček razsodnosti. Narodnostno vprašanje v Avstriji, zlasti jugoslovansko, jim ni več problem, ki bi ,ga trezno študirali, ampak strašilo, katerega se boje. Naslikali so si- vraga na steno in ta vrag steguje sedaj roko po njih, a oni se mu .strallo-toma in prestrašeno umikajo in beže. To pa ni nič dobrega, zato prevračajo sedaj v svojem strahu vedno nove kozolce.
Eden takih političnih kozolcev! je:	snubitev
Mažarov. V svoji preplašenosti so začeli iskati sinovi velikega nemškega naroda zaveznikov. .Dozdevni smrtni zamahljaj Slovanov,; pred katerim trepečejo groze, bi radi parirali s tem, da bi podmaknili tretjega: zatekli so se k Mažarom. Pozabili so na vse mogoče slabosti^ katerih so dolžili Mažare, prezrli zatiranje, kateremu so podvrženi njihovi lastni rojaki pod mažarsko knuto, zamašili nos pred smradom, ki se dviga iz politične mažarske kaluže in hrepene samo še po objemu mažarskega janoša. Tjo snubljenje mažarske naklonjenosti je vedno .vsiljivejše. Vedno bolj pogosto se oglašajo v nemških listih vodilni in nevodilni nemški politiki, ki zagovarjajo in priporočajo tesno mažarsko-nemško zvezo,, s katero se naj dualizem izlepša in izpopolni. Dualizem je od nekdaj za dravo največja nesreča. Bil je porojen v nesreči in je postal nesreča za državo. Odkar imamo du-alistično državno obliko, še nismo prišli iz političnih kriz. V notranjem postajajo razmere vedno bolj razdrapane in obupne, narodi so od dne do dne bolj nezadovoljni in krčijo pesti, na zunaj pa izgubavamo vedno bolj na ugledu in prišli smo srečno tako daleč, da se norčuje iz nas prebrisani Nikita in se nam že smeje cela Evropa, Razun vsega tega je za našo tostransko državno polovico dualizem težko gospodarsko breme, pravcato zlo. Kljub vsemu temu je postal dualizem nemškim politikom punčica v očesu in vedo povedati o njem same lepe reči, da bi le ne dobili pri Mažarih košarice. Mažari umejo nemške skrbi in so zvito smejejo: vračali bodo Nemcem njihovo lju-
bezen, kajti dualizem je tudi za nje največje dobro, a dali si bodo to ljubezen bogato plačati če ne prej leta 1917. Zdrav inštinkt sicer ne vleče Mažarov na nemško stran. Pred nekaj časom smo priobčili v našem listu članek, posnet po nekem mažarskem listu, v katerem je bila odločno izražena misel, da se morajo Mažari nasloniti na vstajajoče Slovane, kojih jo bodočnost, ne pa na Nemce, pri katerih se že začenja pot navzdol. Toda glas, kakoršnegai je bilo čuti iz omenjenega članka, ki ga je narekoval inšlmki, po ohranitvi eksistence, je sedaj na Mažarskem še glas vpijočega v puščavi. Kšeit in mažarski imperi-jalizem, ki sta bistvo dualizma, sta še vedno glavna trumfa mažarske politike, zato že sega grof Tisza v roko koroškemu Dobernigu.
Za nas Slovane koalicija:	nemški Mihel —
mažarski Janoš ni nič novega. Obstojala je de facto že do sedaj in če se jo hoče sedaj še nekako formel-no potrditi, nam je to popolnoma irelevantno, saj vemo, da se godi v strahu in grozi. Naša pot Je začrtana in kakor do sedaj bomo stremili tudi v bodoče, da stremo nemško in mažarsko nadvlado. Nemška snubitev nas pušča zato povsem mirne. Odločno ,pa ugovarjamo,, da bi pri tej nenaravni zvezi igrali naši vodilni merodajni krogi vlogo očeta-starešina. Nesreč, ki jih je prinesla nad monarhijo politika nem-ško-mažarskega imperializma, je dovolj. Žalostna zasluga dualističnega nestvora, dualistične krivice je, da stojimo na zunaj in znotraj pred polomom. Tako ne gre naprej. Komur je mar obstoj države, ta mora z nami vred zahtevati, da postane naša politika res avstrijska, odgovarjajoča avstrijskim razmeram. Z viharjem zmagoslavja, ki vrši z Balkana, kličemo merodajnim krogom: Krenite na druga pota! Kakor silen odmev doni preko Balkana v krvi očiščena in s krvjo potrjena resnica, da se narodi ne dajo streti in ubiti. Tudi avstrijski Jugoslovani se ne dajo uničiti, in kdor hoče uničiti nje 1— uničuje državo!
Mai© prireditve.
Ormož.
V nedeljo, dne 6. t, m., se je vršil občni zbor Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva za mestno župnijo Ormož, kateri je bil dobro obiskan
od članov, osobito od mladine. Predsednik M. Ivanuša mlajši otvori občni zbor in podeli besedo odposlancu S. K. S. Z. v Mariboru, gospodu Vladimirju P u š e in j a k u, ki razpravlja o razvoju naše izobraževalne organizacije ter z vzgledi pojasni pomen strokovne in gospodarske izobrazbe. Govoru so sledili zborovalci z velikim zanimanjem. Po govoru se je vršil običajni dnevni red in se z velikim zadovoljstvom vzela na znanje odborova poročila, iz katerih je razvidno,, da je društvo v prvem letu švojega obstoja krepko delovalo in si pridobilo ugled in zaupanje. Opravičeno je upanje, da bo društvo tudi v bodoče korakalo po začrtani poti.
Galicija pri Žalcu.
Včerajšnja prireditev našega izobraževalnega društva je dobro izpadla. Pozdravni in sklepčni govor je imel naš vrlo delujoči gospod predsednik Davorin Krajnc. Pevski zbor, kakor tudi igralci so svojo nalogo izborno vršili. Igra .„Prvi april“ je vzbudila med številnim občinstvom obilo smeha. Z zanimanjem smo tudi sledili poučnemu govoru odposlanca S. K. S. Z. Francu Ž o b o t u iz Maribora. Vsi smo bili zadovoljni s prireditvijo, le par liberalno-nemškutarskih frajjic, ki so si na tihem „izposodile“ od naših deklet pripravljene šopke, je odšlo žalostno domov.
Vransko.
Politični shod.
Včeraj v nedeljo, po rani sv. maši, je priredila S. K. Z. pri nas shod, ki je bil izvrstno obiskan. Veselilo je zlasti navzoče, da so opazili med udeleženci shoda mnogo voliicev, ki so bili poprej v liberalnih vrstah. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. posestnik Lukman. Državni in deželni poslanec gospod dr. Korošec je podal obširno poročilo o državnem in deželnem zboru, katero so zborovalci vzeli z navdušenjem na znanje in izrekli postatomi soglasno zaupanje.
Ustanovitev "Orla.
Po večernicah se je zbralo veliko število ljudi v kaplaniji, ker je bila napovedana ustanovitev Orlovskega odseka. Častiti gospod kaplan Sirec pozdravi vse navzoče, zlasti oba gospoda državna poslanca, ter povdarja namen tega popoldanskega zbo-rovahja.
PODLISTEK.
„O Zillertal“.
Potopisni spomini. Spisal A. Cilenšek.
(Konec.)
Brez dvoma je spadala v ono žalostno vrsto turistov, ki se puste od svojih vsega pomilovanja vrednih vodnikov „mit Ach und Krach“ zavleči na gore samo radi tega, da potem renomirajo doma v ožjem krogu zavistnih svojih prijateljev in prijateljic s svojimi „groznimi“ pohodi ter se puste kar vsestransko občudovati. Habeant sibi! ■
Cisto drugačna je bila trojica živahnih Francozov — dve dami z gospodom — ki se niso mogli do sitega nagledati; škoda, da nisva umela navdušenih vsklikov, s kojimi so venomer izražali svoje začudenje nad gorsko krasoto.
„Lojze, daj naju seznaniti s temi Francozi!“, vspodbudi me naenkrat moj Janko.
Takoj se spustim v razgovor z zelo prijazno družbo, ki je za silo lomila nemščino.
Ko povem, da sva s tovarišem avstrijska Slovana, so se vsenij trem takoj razvedrila lica in kmalu smo bili v intimnem razgovoru. Povedali so, da so doma v francoski Porenščini in da se od srca vesele, da so se znašli v lepih iTirolih s Slovanoma, kojima gotovo tudi mrzi nemška ošabnost in nadutost.
Stimmt !
No vem, ali je v bližini na zelenem snegu Čepeč mlad in krepek vodnik vjel kako besedo zaupnega našega pogovora ; kajti naenkrat je pograbil moj ob skali sloneči nahrbtnik ter ga hotel privzdigniti s stegnjeno desnico — toda ni šlo.
„(Gospod, za pet ran Kriščevih, ali imate železo tu notri?“ vsklikne zaJčudeno.
Mirno mu odgovorim: „Železo in kamenje!“ in pri priči je obmolknil, ozrevši se v stran, Morda je
mislil, da ga hočem potegniti — a govoril sem resnh co; zakaj poleg jeklenih derez nosil sem v njem oni beli, pol kilograma težki kamen Izpod (Hoehfeilerja.
Tako so bile sobotni dan dne 24. avgusta 1912 na divnem temnu Schwarzensteina zastopane vse tri velike narodne družine : Slovani, Romani ,1n Germani, kar smo tik pred odhodom slovesno proslavili z nekojimi zelenkami imenitnega tirolčana — gotovo v veliko zadovoljnost lastnika majhnega /gorskega zavetišča.
Ob pol jednajstih sva z Jankotom kot zadnja vzela slovo od te tako lahko dostopne igore v prijetni zavesti, da sva tekom kratkih dni srečno dokončala svoje zelo zanimive in nepozabljive pohode v Ziller-dolskih ledenih gorah.
Po severo-vshodnem ledenem grebenu sva kmalu došla na položni Trippachov preval (3054 m) ter se urnih krač podila po dokaj strmem Rotbaškemj ledišču navzdol proti oskrbovani SchwarzenSteinski koči (8000 m), kamor sva dospela ob poldvanajjstih dopoldne.
V prostorni zidani stavbi od koje se nudi grozen pogled v velikanske razpoke ITHppachfernerja, sva naletela zopet na svoje Francoze in še nekaj — drugih turistov.
Okrožnik grahovke, pol litra špecijalca, par kosov izborne potvice in — least not least — pipica vsakdanjega tobaka so se nama, oziroma meni, izvrstno prilegli. Potem še nekaj razglednic, ovekovečenje v turistovski knjigi, prisrčno slovo od ljubez-njivih Francozov in ljubke gospodinje — in že sva jo zopet mahala po zelo nagnjenem Rotbaškem ledeniku veselo navzdol proti veliki njegovi groblji, kjer se zopet začenja široka vijugasta steza. Na celem potu sva srečala samo nekaj debelih govedi, ki so zelo uljudno stopila toliko v stran, daj sva mogla mimo, in s težkim bremenom obloženega mladeniča, ki je nesel živila v Sclrwarzen:šteinsko kočo; zatrjeval je, da ima na plečah in na glavi celih 60 kilogramov. Z>ato se nisva kar nič čudila, [da je vsak čas
postajal ter podpiral vzadi svojo težko butaro z močno, okovano palico.
Zn ab iti boš, pazljiva bralka, malo nevoljna že nad gostobesednim Lojzem, češ, kaj blebeče o tem, da so goveda zelo uljudno stopila v stran — no — to se razume že samo ob sebi. Toda. vedi, dragica, da morejo biti goveda tudi zelo hudomušna — ne samo »# moj Janko, Le poslušaj!
Koncem meseca julija 1911 korakali smo vajni Joško in midva z Jankotom iz Ahrnske doline čez lepo Kehrsko planino proti 2634 metrov visokemu prelazu iTauernkreuz.
Nič hudega sluteči smo se prav, živo pogovarjali o srečno končanih veleturah na Rieserfernerskih in Venedigerjevih ledenih grebenih — kar nam pridejo po zložni vijugasti stezi naproti štiri dobroreje-ne krave.
Da bi mogle mimo,) stisnili smo se vsi trije prav uljudno ob strmo stran pota.
Par metrov pred mano prične kravaHvodnica — naenkrat sunkoma pihati, nastavi svoje naprej štrleče velike roge ter se privzdignjenim repom besno zakadi proti ,meni.
Jedva sem imel toliko časa, da sem glasno za-
rjui:
„Tovariša, in fuga salus!“, potem pa smo bez-gali čez drn in strn strmo navzgor s toliko hitrico, da smo skoraj izgubili vso sapo; razljucena kravče-ta (pa so jo kurila za nami — v našo srečo — po vijugah.
Se le za treltjo vijugo prišla so do spoznainja, da se ne morejo kosati z urnimi našimi kračami ter so obstala, izrazivši svojo nam vsem neumljivo jezo z uprav strašnim mukanjem.
Bog zna, kako bi se bilo v takem slučaju tebi godilo, dragica, k'i morda nosiš novodobno ozko krilo! Vidiš torej, da se še nikakor ne ume samo ob sebi, da so goveda vselej uljudna1 in prijaz|na. —
Ob Daimerjevi koči (1862 m) prestopila sva na desni breg zelo divjega Rotbacha, ne da bi se bila
Poslanec dr. Verstovšek poda na kratko sliko orlovskega gibanja na Slovenskem, razloži nar men orlovske organizacije ter važnost telovadbe in izobrazbe slovenskih mladeničev.
Poslanec gospod dr. Korošec navdušuje še mladeniče za pristop k Orlom v lepih primerih.
Pristopilo je takoj 25 izvršujočih članov in se je oglasilo mnogo podpornikov. Ko je zapel mešani pevski zbor nekaj prav lepih pesmi, smo se vsi veseli in zadovoljni razšli na svoje domove.
Brežice.
Na velikem včerajšnjem zborovanju pri gospodu županu Zorku, obiskanem od naših somišljenikov iz Zakota, Brežic, Vidma, Artič, Pišec in Dobove, je govoril prvi gospod poslanec dr. J a n k o v i č. Pojasnil je poglavitne vzroke obstrukcije v dež. zboru, kakor tudi vprašanje sotelske železnice, ki ga naši liberalci tako neumno in ob enem zlobno izrabljajo.
Nato je gospod poslanec dr. Benkovič govoril o zunanjem političnem položaju, v kako nesrečno stanje je danes celo Avstrijo privedla usodna politična zmota, — dualizem, vsled česar hrvaško-slo-venski poslanci z vsemi močmi pripravljajo tla pre-osnovS državnih temeljev — trializmu. Pojasnil je nadalje važnejše točke finančne reforme, ki pride kmalu pred državni zbor, pri tem pa povedal tudi resno besedo na naslov finančnega oddelka glavarstva v Brežicah, kakor sploh na vodstvo te oblasti.
Ko se je predsednik gospod Podvinski starejši iz Pišec gospodoma poslancema zahvalil, je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Zborovalci popolnoma odobrujejo obstrukcijo slovenskih deželnih poslancev. Izrekajo svojim deželnim in državnim poslancem popolno zaupanje ter jih pozivajo, i da naj vstrajajo v boju za pravice slovenskega ljudstva in za zdravo preosnovo cele naše države, kakor posebej še za to, da bodo vse oblasti poslovale v prid našemu ljudstvu.
Laško.
Včeraj, dne 6. t. m., se je vršilo zborovanje Slovenskega katoliškega političnega društva za laški okraj v pivnici. Na shod je prihitelo nad 400 slovenskih kmetov iz laškega okraja, ki so pazljivo sledili poročilu gospoda državnega in deželnega posl. dr. Ivana Benkoviča, ki je obširno govoril o vzrokihrin posledicah poloma v Spar-, in Vorschuss-verefnu ter o načinu, kako se naj ta posojilnica sanira, da ne pride okroglo 300 slovenskih kmetov, ki so člani te posojilnice, na beraško palico. Ljudje so z velikim ogorčenjem obsojali delovanje laške nemškutarje v „prid“ ljudstva. Zdaj naj stopijo na plan vsi faktorji, v prvi vrsti pa razna nemška društva, in člani načelstva in nadzorstva, da pokrijejo zares
kaj zglasila v koči. Sklenila sva, da hočeva zaključiti svoje letošnje veleture z mnogo bolje primernim dolce far niente na prosti planini.
Kmalu ugledava majhno lepo zeleno globanjo nad potokom. Nekaj skal ob njenem robu so dobro došli stolci. Takoj se sezujeva ter preoblečeva v suhi srajci. Iz dna nahrbtnika morajo na dan ostanki raznovrstnih jedil, seveda samo zato, ' da se v prav kratkem času presele v temino dveh lačnih želodcev. Gorki čaj in čedrica tobaka zaključila sta preprosti obed.
V tem je pripekajoče solnce posušilo po skalah razgrnjeni srajci in nogavice.
Ko sva zopet obuta, pospraviva vse svoje reči v nahrbtnika, potem pa zložno meriva dobro nadelano stezo, ki vodi po dokaj strmih pobočjih Kleinfad-nlerja (2282 m) in Wolfskofelna (2041 m), visoko, nad Rotbachom tja proti v globoki Ahrnski dolini ljubko ležečem Luttachu (968 m) s svojimi po zelenem po-danku raztrošenimi hišami.
Po sedmih dneh stopiva v Luttachu prvič spet na gladko, široko cesto, ki veže sklep Ahrnske doline, romantični (Trinkstein, kjer smo pred letom dvakrat prenočevali z rajnim Joškom, z južnoželezniško postajo v Brunnecku.
Ko zapustiva Luttach, ne da bi se bila kje z-glasila, reče mi Janko:
„Lojze, sedaj pa korakajva prav po vojaško, da naju ne bode ta letoviška gospoda, ki smatra cesto med Luttachom in Sand-Taufersom po pravici za svoiio najlepšo promenado, še kje pomilovala, češ, le glejte, kako sta zdelani, te ledeniški bolhi in Gipfel-fresserja.
Mislim, da mi ni treba posebej še naglašati, da me je moj tovariš potipal za pravo žilico — prestavljal sem zdaj levo« zdaj desno nogo s tolikim navdušenjem, da rcyi je moral Janko parkrat proseče zaklicati :
„Lojze, bolj piano! piano! 'Sicer se ti izgubim.
Ob pol petih zvečer sva že sedela v Sand-Tau-fersu na vrtu gostilne „Alpenrose“ ter se imenitno gostila ob izvrstni tirolski peršuti in izbornem črnem pivu; ob šestih zvečer pa sva — hm — Židane volje vstopila v tretji razred električne železnice, ki naju je ob sedmih in 8 minut izbruhnila v mariborski br-zovlak.
Ob jedenajstih in 13 minut v noči sva se pa v Beljaku kar najsrčneje poslovila ter sva v nedeljo, dne 25. avgusta, okoli pete rane ure obhajala zahvalno daritev — jaz v svoji domači 'cerkvi, moj Janko pa v beli cerkvici sv. Duha ob divnem Bohinjskem jezeru.----------------------------------.----------
ogromni primanjkljaj pri tej posojilnici, ki znaša že okroglo 480.000 K. Gospod dr, Benkovič je z žgočim sarkazmom osvetlil tisto trhlo spodnještajersko nem-škutarijo, do katere so imeli do sedaj naši ljudje neomejeno zaupanje in brezmejno spoštovanje, da so jih imeli takorekoč za male bogove.
Govoril je tudi gospod France Krambergar, tajnik Ljudske posojilnice v Celju, kot odposlanec iZa-družne zveze v Ljubljani.
Sklenila se je resolucija, v kateri se zahteva čim najhijtrejša sanacija te posojilnice, da ne pride večina članov — slovenskih kmetov — na boben.
Na predlog gospoda kaplana Sagaja se je izrekla gospodu poslancu dr. Benkoviču in vsem poslancem Slovenske kmečke zveze ter Slov. ljudske stranke zaupnica.
Shod, ki je bil izredno dobro obiskan, je imel v prvi vrsti namen pomiriti prestrašene in zbegane slovenske vlagatelje in člane ter jih primerno poučiti, kako se naj ravnajo.
Politični pregled.
Državni zbor.
Zibornični predsednik dr. Sylvester se je mudil pretečeno soboto na Dunaju, kjer je konferiral z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom glede sklicanja državnega zbora. Domenila sta se, da bo zbornica sklicana ali na dne 29. aprila(, ali pa na dne 6. majnika. V teku pogovora sta se dotaknila tudi zunanjega položaja, pri čemur je grof Stiirgkh posebno naglašal, da je položaj vsled tega pomirljiv, ker koraka Avstrija na fronti.
Delovni načrt za poletno zasedanje zbornice pa vsebuje naslednje glavne točke: finančni načrt, bud-getni provizorij za drugo polovico leta, podaljšanje opravilnega provizorija do konca leta. Vlada bo v pričetku zasedanja predložila zbornici zakonski načrt o grajenju lokalnih in bosanskih železnic.
Eno leto komisarijat na Ogrskem.
V	ogrskih opozicionelnih krogih se zatrjuje, da je prišlo med Khuenom, Josipovičem in Lukacsem do ostrega konflikta. Lukacs stoji ua stališču, da se vzdrži komisarijat na Hrvaškem, čemur se Khuen in Josipovič energično protivita, ker je to protiustavno in proti interesom Ogrske. Dne 4. t. m. je minulo že ravno leto, odkar je bil Čuvaj imenovan kraljevskim komisarjem in ob tej priliki je hrvaški minister Josipovič izjavil, da so se politične razmere na Hrvaškem tako izčistile, da je neobhodno potrebno zopet ustavno življenje.
Iz socialne demokracije.
V	okraju Kladno na Češkem je bil pri nadomestnih volitvah v državni zbor izvoljen dr. Franjo Soukup, voditelj češko-slovanske socijalne demokracije, z 8350 glasovi proti narodnemu socijalistu, ki je dobil 994 glasov.
Prvi korak brodovne akcije velesil.
Črnagora zopet odklanja. — Skadrsko vprašanje še vedno najbolj pereče — Odgovor balkanskih držav na mirovno noto velesil.
Nikdar ni bilo ime zapuščenega mesta tam doli v severni Albaniji tako poznato, kot v zadnjih dneh in nikdar več se bržčas o Skadru ne bo toliko govorilo kot v tem kritičnem času. Usoda Skadra je postala, skoro bi rekli, usoda Evrope; okrog Skadra se suče danes svetovna politika. Kot mora leži to skadrsko vprašanje nad svetovnim položajem in vzbuja najbolj nasprotujoče si želje in zahteve. Na milijone jih je, ki žele, da bi Črnogorci že vendar enkrat zavzeli to tako hrabro se braneče mesto, ker u-pajo, da bi bil položaj s tem razčiščen. Na mjilijone je tudi onih, ki zahtevajo najenergičnejše korake, na-pram Crnigori, ki se noče kratkomalo pokoriti velesilam. Na milijone je pa tudi takih, ki cele sporne zadeve ne doumejejo in ne morejo razvideti,, zakaj bi radi zanemarjenega Skadra morala razplamteti Še svetovna vojska, ter samo žele, da bi bila cela zadeva že rešena. Kakor vse kaže, bo pa treba še nekaj časa potrpeti, predno bomo iz te neprijetne zagate. Brodovna akcija in celo skadrsko vprašanje se rešuje zelo počasi. Že predno so se ladije velesil zbrale, je trajalo precej dolgo. Sedaj so, hvala Bogu, vkup, poveljniki so imeli že prvi admiralski svet in storil se je že tudi prvi korak. Po komandantu skupnega brodovja, ki je kot najstarejši admiral angleški vi-ceadmiral Burney, so sporočili Crnigori, naj se uda zahtevi velesil. Črnagora je pa to z obžalovanjem odklonila. Kakšni bodo nadaJnji koraki, se še ne ve. Nekateri menijo, da do oborožene intervencije ne bo prišlo, drugi zopet zahtevajo, da se mora izvesti zahtevo velesil magari s silo in če to stori tudi sama Avstrija. Da se vrše pogajanja, je gotovo, ker Še vedno ni prišlo do napovedanega generalnega naskoka .. .
Odgovor Balkanske zveze na mirovne pogoje velesil.
Sofija, dne 5. aprila: Zavezniki so izročili odgovor na mirovno posredovanje velesil z dne 22. marca. ‘Odgovor naglaša hvaležnost balkajnskih držav za trud evropskih velekabinetov ter sprejema v principu posredovanje, toda le s sledečimi pridržki:
1.	Meja v Traciji naj bo črta Enos—Midija, to-
da določitev te meje ne pomen j a definitivne obmejit-ve, marveč je ta črta le podlaga za natančno obme-jitev.	..
2.	Balkanska zveza zahteva, da naj Turčija odstopi Egejske otoke direktno zvezi.
3.	Balkanska zveza želi spoznati pred vsem meje prihodnje Albanije ter upa, da bodo te odgovarjale svoječasno v Londonu podanim predlogom Balkanske zveze.
4.	Balkanska zveza vzdržuje v principu zahtevo po vojni odškodnini, prepušča pa natančno določitev finančni komisiji, katere se hočejo zavezniki u-deležiti.
5.	Balkanska zveza je pripravljena, ustavitii sovražnosti, toda še le v trenutku, ko bodo pogoji zaveznikov sprejeti in odobreni.
Nemško stališče glede Balkana.
V	seji proračunske komisije dne 3. t. m. je državni tajnik Jagow pri razpravi o proračunu za zunanji urad odgovarjal na različna vprašanja glede položaja na Balkanu. Izvajal je: Balkanska zveza je bila zamišljena v začetku kot zveza vseh balkanskih držav s Turčijo vred. Ker pa porta ni bila naklonjena taki zvezi, se je sklenila v juniju 1912 zveza o-stalih balkanskih držav. Do zadnjih dni pred izbruhom vojne je bilo vojno razpoloženje po glavnih mestih balkanskih držav še popolnoma dvomljivo in začetek vojne je izbruhnili proti želji ostalih zaveznikov, ker je Črnagora predčasno udarila.
Glede rešitve albanskega vprašanja je pa bila Nemčija vedno na strani svojih zaveznikov in je porabila vsako priliko, da posreduje. Oldkar je začeto to vprašanje, je stala Nemčija zvesto ob strani Av-stro-Ogrske in je bila tudi takoj pripravljena, da se na željo svoje zaveznice udeleži mornariške demonstracije ob črnogorskem obrežju. Kako da se bo razvila zadeva s Crnogoro, ki je zelo trdovratna, o tem ni mogoče danes že kaj gotovega reči. Vse velesile so složne v tem, da mora dobiti Albanija Skader, ki je največje mesto z albanskim prebivalstvom.
Pogajanja med Bolgarijo in Rumunijo še niso tako daleč, da bi se lahko že danes govorilo o podrobnostih. Nota, ki so jo bile predkrajtkim izročile velesile porti, je imela namen, da se zavaruje Turčiji po njenem propadu kolikor mogoče mnogo, Ali dogodki v Carigradu so pokazali, da je ves trud velesil brezvspešen. Vsa finančna vprašanja Turčije se bodo rešila v Parizu s sodelovanjem strokovnjakov. Priprave so že v teku.
Mejo Midija—Enos, ki so jo predlagale velesile zavojevalcem, je Turčija sprejela. Vprašanje otokov, ki je bodo rešile velesile, je zelo težavno. Nemčija zasleduje pri tem vprašanju smer, da ne bo ogrožena azijska posest Turčije. Glede azijske posesti Turčije gre delo nemške diplomacije za tem, da se ohrani status quo in da se ojačijo življenjske sile Turčije. Dardanelsko vprašanje ni dosedaj Še nobena velesila začela. Na londonski konferenci poslanikov se je doseglo začasno zedinjenje glede načel, po katerih se pritegnejo balkanski zavezniki k poravnavi turškega državnega dolga.
Morilec Shinas jetičen.
Zdravniki, ki so imeli preiskati zdravstveno stanje kraljevega morilca Shinasa, izrekajo, da je jetičen.
Zanimiv govor srbskega ministrskega predsednika
Pašiča.
V	petek je začela srbska skupščina zopet zborovati. Ob pričetku je imel Pašič zanimiv govor. Rekel je:
„Ko skupščina zopet pričenja svoje delo., je naša prva dolžnost, ki jo, kakor sem prepričan, z nami čuti in deli celokupna skupščina, da izrečemo naši vojski: častnikom, podčastnikom in moštvu, tem ponosnim maščevalcem Kosova, tem osvoboditeljem starih srbskih zemelj, našo globoko, neizmerno hvaležnost za njihovo brezprimerno požrtvovalnost in jekleno hrabrost. Prva skrb srbskega naroda bo, da u-blaži družinam izgubo hraniteljev in jim izkaže svojo hvaležnost in priznanje, da so vedele odgojiti in vzgojiti sinove, iz katerih krvi je vstalo srbsko orožje k novemu sijaju in novi slavi. Srbski narod bo na Kosovo postavil veličasten hram božji v večen spomin padlih zmagovalcev. Od dne, ko smo se tu razšli, je srbski narod izvršil veliko zgodovinsko delo; njegova vojska je tekom enega meseca premaga/-la turško armado« osvobodila brate, maščevala in o-veselila tužno Kosovo. Z bliskovito naglico je hitela od ene slavne zmage do druge ; od Kumajnova je prihitela k Prilepu in dvignila prestolnico kraljeviča Marka k novi svobodi; na Bitolju je s svojo sijajno, brezprimerno zmago celemu svetu pokazala, da požrtvovalnost in vojaške vrline Srbske armade ne poznajo nobenih meja. Te njene lastnosti so jo privedle do Egejskega morja, na teh krilih je s slavnega Prizrena poletela preko malisorskih gora in miridit-skih skal na našo staro zeleno Adrijo. ZVršivši svojo nalogo ni počivala, marveč pohitela na pomoč zaveznikom, ki so se istotako hrabro in slavno borili na Maričinem polju. Skupaj z bratsko bolgarsko vojsko je osvojila/ trdnjavo prvega reda, prvo turško prestolnico v Evropi in svoje ime zvezala s tem zgodovinskim dejstvom.“
Govor ministrskega predsednika je skupščina spremljala s frenetičnim ploskanjem in odobravanjem; zlasti se je v govoru opazilo povdarjanje zrna-
ge pri Prilepu in Bitolju in zasluge pri Odrinu, kakor tudi besede o Adriji.
Spor s Crnogoro.
Crna g ora obžaluje demonstracijo brodovja. — Vstraja na svlojem stališču.
Cetinje, dne 6. aprila. Iz uradnega črnogorskega vira:	Angleški admiral Burney, kot naj-
starejši činovni admiral mednarodnega demonstracijskega brodovja, je odposlal črnogorskemu ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri mu naznanja prihod mednarodne demonstracijske mornarice pred Bar in zahteva, da ustreže Crnagora zahtevam vele-
sil.
Danes zjutraj je odgovoril ministrski predsednik, da globoko obžaluje, da vidi ob črnogorski obali mednalrodno mornarico zbrano z namenom, pritiskati na Crnogoro, da bi Crnagora ugodila^ zahtevi velesil ter odnehala z oblegovanjem Skadra in ustavila sovražnosti v teritoriju bodoče Albanije. Crnagora je že dne 2. aprila označila svoje stališče na-pram zastopnikom velesil. Vsled tega ga samo še enkrat ponovi napram admiralu ter pristavlja, da Crnagora vkljub presijam, ki jo vsebuje prisotnost mornarice, ne more odstopiti od svojih zahtev, obstoječih vsled vojnega stanja med balkanskimi zveznimi državami in Turčijo, kakor tudi ne od principa nevtra-litete, ki so ga proklamirale velesile v pričetku izbruha sovražnosti^ Ta princip krši sedaj navzočnost vojne mornarice v črnogorskih vodah v škodo Crnegore.
Rusija zapušča Crnogoro.
V petek je povabil ruski zunanji minister Sa-sonov več poslancev dume na čajni večer, pri katerem je izjavil, da Crnagora Skadra ne bo dobila, — ker je to sklep vseh velesil. Do vojačkih komplikacij ne bo prišlo. Dardan. vprašanja se še ni dotaknilo. Med Bolgarijo m Rumunijo se je dosegel sporazum. Poročilo o tem večeru je bilo pa takoj de-mentirano, toda bo bržčas odgovarjalo resnici. V soboto je bil zopet čajni večer, na katerem se je izjavil Sasonov v enakem smislu kot v petek. Kako, tega lidti ne poročajo.
Nadalnje odredbe mednarodnega brodovja. Vojaštva ne bodo izkrcali.
London, dne 6. aprila: „Times“ poroča, da poveljniki mednarodnega demonstracijskega brodovja ne smejo ničesar ukreniti na lastno roko, ampak morajo vselej vprašati svoje vlade, če se strinjajo z njihovimi nameravanimi koraki. Izkrcevanje vojaštva se ne sme poprej vršiti, dokler ne dobe izrecnega dovoljenja. Kolikor le mogoče, se izkrcanje ne sme vršiti; ravno tako se tudi trudijo, da se po možnosti zabrani vojno postopanje napram Crnigori.
Bolgarija in Rumunija.
Petrograd, dne 5. aprila: Včeraj se je vršila druga konferenca veleposlanikov v bolgarsko-rumunskem sporu, kateri je predsedoval Sasonov. Oficijozno se razglaša, da je dogovor med veleposlaniki dosegel skupni temelj za rešitev konflikta. Spor se bo rešil definitivno in se bo rešitev publicirata, ko se zopet prično mirovna pogajanja s Turčijo.
Raznoterosti.
Pozor izobraževalna društva, Dekliške zveze, Marijine družbe! Ravnokar je izšla nova igra enodejanka za ženske vloge: „Smrt pravičnega1,,, v posebni lični brošurici. Ker vsebuje lepe in pretresljive vloge, priporočamo toplo, da si jo naše Dekliške zveze in Marijine družbe takoj naroče. Igra vsebuje 8 vlog ter stane komad samo 20 vin. Ker je cena tako nizka, priporočamo, da se naroči osem komadov skupaj, ki stanejo s poštnino vred K 1.70. Pri tem si o-lajša vsak prepisovanje, kar veliko zamudi. Naroča se pri pisateljici Pepici Senica, Šmarje pri Sevnici ob Savi.
Na prodaj je v prijaznem trgu v Gornji Radgoni hiša, primerna posebno za kakega duhoVnika-penzijonista. Več o tem v inseratnem delu današnje številke.
Nezaslišno šikaniranje, ali kako se vzgaja ire-redentizem? Splitska „Sloboda“ piše: .„Radi vzklika „Živijo župan Katalinič“ pri manifestacijah na dan razpusta občinskega sveta v Splitu je doživel neki odvetniški kandidat to-le: 1. en dan preiskovalnega rapora; 2. pri okrajnem glavarstvu je bil obsojen na tri dni zapora ; 3, ko je bil poklican kot rezervni častnik na orožne vaje, so ga degradirali; 4. dasi je doslužil svoja vojaška leta, vendar ga niso izpustili iz vojaške obveznosti, 5. državno pravdništvo je vložilo proti njemu tožbo. Vse to se mu je zgodilo, ker je zaklical:1 „'Živijo župan Katalinič.“ V istem listu čitamo še to-le notico: „Povodom nekih demonstracij v prilog balkanskim bratom je bilo aretiranih devet oseb, in sicer:	pravnik Bavčevič, medicinec Ivič,
privatni uradnik Vrdoljak, Radica, Bulič, Britvic, bančni uradnik Bego, posestnik Mikačič in dijak Ko-siček. Vseh devet so pridržali v zaporu in okrajno glavarstvo jih je obsodilo po „Prügelpajtentu“ enega na 1 dan, enega na dva dni, enega na 7 dni in pet na 6 dni zapora. Poleg tega so še vse izročili državnemu pravdništvu.“ — Ne vemo, ako so to primerna sredstva, da se vzbudi in ohrani ljubezen do monarhije v deželi, s katero so doslej z Dunaja postopali kakor s pastorko. Vemo,/ da je prebivalstvo v
Dalmaciji skrajno nezadovoljno s sedaj vladajočim sistemom, toda to nezadovoljstvo se pač ne da odpraviti s policijskimi sredstvi in s „Prügelpaitenti“, — marveč le s pametno in dobrohotno politiko.
Razredna loterija. Prvo srečkanje razredne loterije je določeno na dne 7. ali dne 8. oktobra. Kakor se poroča, bo načrt kolekturne instrukcije še ta mesec objavljen. V svrho razširjenja in vpeljave te razredne loterije se bo razpisalo tudi okrog 150 zasebnih kolektur. Zaloge srečk bodo imele banke in bančne tvrdke, tobačne zalogef in eventhelno ustanovljene družbe z omejeno zavezo in; zgoraj navedene privatne kolekture.
Visoke, dividende. Upravni svet graško-koflah-ske železniške in rudokopne družbe je sklenil, da razdeli 7% dividendo na vsako akcijo.
Samo 200.000 K zahtevajo Nemci in nemškutarji od vlade za pokritje defraudacije pri kasi v Laškem trgu. 200.000 K denarja davkoplačevalcev bi naj tedaj šlo v podporo faliranega nemškutarstva v Laškem. Ko je bilo treba pomagati slovenskim zavodom, so ravno ti Nemci klicali državnega pravdhika in so grozili vladi, da ne sme nič dati' Zato pa naj velja tudi sedaj : če se je pri nas zahtefvalo samo državnega pravdnika, naj velja Ito tudi sedaj. Delo bo bržčas našel. Enaka pravica.
„Stajerc“ pravi, da ga laškotrški polom nič ne briga. Rad bi se izmuznil, pa se ne bo. Pribijemo, da je Spar- und Vorschusskasse podpirala „Štajerca“ in je bil Drolz poglavar vseh laških „Nemcev.“
Občeslovensko obrtno društvo g Celju je razposlalo pretečeni teden okrožnico vsem spodnještajerskim obrtnim zadrugam, katere poziva, naj delujejo na to, da bodo člani zadrug postali tudi člani obrtnega društva. (Tej okrožnici je priložen vspored o nameravanem društvenem delovanju. Vspored je zelo obširen ter si bo obrtno društvo pridobilo nevenljive zasluge za slovensko obrtništvo, ako bo te točke vs-trajno izvajalo. jTo je pa mogoče le tedaj, ako postanejo obrtniki v pretežni večini člani društva in ga vsestransko podpirajo. Pristopivši član .obrtnega društva plača vstopnino po 2 K enkrat za vselej, potem pa letnine po 6 K, ki se plačujejo v polletnih obrokih po 3 K. To so tako malenkostni doneski, da jih lahko zmaga najskromnejši obrtnik, ki bo’ imel za to do-prinešeno žrtev koristi, katere bodo za njega neizmerne vrednosti. Priporočamo torej obrtnim zadrugam, da poziv občeslovenskega obrtnega društva u-važujejo in da se mu odzovejo. Na vas je sedaj ležeče, ali se bo delovni program izvedel, ali bodo pa zopet vsi lepi načrti v vodo padli.
Velikanski požar v papirnici v Gratweinu pri Gradcu. Kakor smo že zadnjič kratko poročali, je u-ničil pretečeni četrtek požar skladišče papirnice v Gratweinu. Pri gašenju velikanskega požarja je zadobilo več gasilcev hude opekline. Tudi ravnatelj papirnice, Koch, se je pri gašenju močno poškodoval. Škoda je ogromna in znaša nad 700.000 K, ki je pa pokrita z zavarovalnino. [Obrat v papirnici vsled tega požara ne bo prekinjen in tudi od delavcev rie bo nobeden odpuščen.
Štajersko.
Sv. Peter niže Maribora. (Nevarno veselje.) Kakor se nam poroča, imajo v Metavi 181etnega viničarskega fanta, ki ima posebno veselje do ognja.
V	14 dnevih ni več kakor na dvanajjstiih krajih uh žgal suho travo ali kar mu je najbolj pri rokah. Dne 15. marca je, kakor se je izvedelo, na petih mestih užgal suho travo in to blizu s slamo kritih hiš.
V	čez 15 oralov velikem gozdu je užgal takrat zelo suho listje; če se nemotim, je gozd last g. Plucherja. Gotovo so ogenj hitro opazili, ker so ga še udušili, kar bi se jim pozneje v hudem vetru bržčas ne posrečilo ter bi bilo več hiš v nevarnosti. Omenjenemu fantu bi morala občutna kazen nevarno veselje pregnati. Stariši, zatirajte že v nežni mladosti otrokom veselje do užigalic ter sploh do ognja, ker pozneje je to silno težavno, Če ne nemogoče!
Sv. Lenart v Slovenskth goricah. Prijateljsko omizje je darovalo Slovenski Straži 12 K po šentlen. podružnici.
Sv. Andraž v Slov. goricah. (To vam je bil
shod Slovenske kmečke zveze, ko je pred kratkim g. Brenčič v nabito polni dvorani Tošove gostilne govoril našim vrlim Andraževčanom in pri tem pojasnil vspehe, katere so dosegli /on in sploh poslanci Slovenske kmečke zveze. Pojasnil pa je tudi oni dopis v -„Slogi“ in nam dokazal, [kako se zvija nam vsem dobro znani tukajšnji volilee od neresnice do laži. Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem vrlega poslanca in mu enogjlasno izrekli zaupanje, kakor tudi vsem drugim poslancem S. K. Z. Veseli nas, da smo take poslance volili, ki za nas več storijo, kakor kakšen dr. Ploj ! . Vrli Aridražev-čani, po tej poti naprej!
Dramlje. V Dramljah so pred prazniki trije fantalini smrtno nevarno pobili pridnega fanta Jož. Pečnika, ki je na velikonočni Četrtek na posledicah tega čina umrl v brežiški bolnišnici. Kriv je zopet nesrečni alkohol, kateri je dajal surovežem korajžo k strašnemu zločinu nad nedolžno žrtvijo. Fantje, — dajte že vendar enkrat slovo pijančevanju, ki rodi take sadove.
Ormož. Na naš članek v „Straži“ je izlil dopisnik „Dana“ celo golido psovk, katere bi delale še
čast vsakemu šnopsarju. Kljub temu, da povdarja, da je članek na mestu in pravilen, pa vendar psuje. Jezi ga apel na slovensko učiteljstvo, ki deluje v zadrugah, ki pripadajo graškemu Verbandu, kateri zasleduje nemškonacijonalne namene na Spodnjem-Štajerskem in hoče dokazati, da učiteljstvo ne deluje v takih organizacijah. Počasi, dopisnik učitelj! Vsakomur, kdor zasleduje razmere na Spodnje-Šta-jerskem, je znano, da so učitelji ustanovili posojilnice pod patronanco nemškega Verbanda v Polenšaku, Sv. Marjeti pri Ptuju, Sv. Barbari v Halozah, Sv. Barbari pri Mar., 'Žetalah, Dobju,j Kapelah itd. — Učitelji Gorjup, Žunkovi^, Ggorelec, Pulko, Krajnc, Pečnik itd. itd, so ustanovili in še dandanes vodijo te filijalke nemškega Verbanda, bivši učitelj Žmavc je pa hotel cel Spodnji Štajer osrečiti s podobnimi zavodi. Nam niti na um ne pride, učitelje oropati dragocenega naprednega dela, smo pa proti temu, da se dela v službi organizacije, katera zasleduje — nemškonaciOnalne cilje. Saj imate napredno Zadružno zvezo v Celju, njej posvetite svoje moči in svoje delo, a ne nemški organizaciji! Dobro bo, da pouči gospod dr. Strelec, ki je nek funkcijonar napredne zveze v Celju, učiteljstvo, da je naše stališče pravilno, če ne — verjamete „klerikalnemu pobalinu“, kakor se izraža olikan dopisnik .„Dana.“ Sicer bi pa sličen dopis bolj spadal po svojem tonu in vsebini v „Štajerca“, ne pa v list, katerega baje — vzdržuje „po ovinkih“ liberalno učiteljstvo.
Celje. Njih ekscelenca, prevzvišeni knezoškof dr. M. Napotnik v Mariboru, so nam, oziroma Podpornemu društvu organistov, poslali, sedaj ko smo bili skupaj zbrani pri duhovnih vajah pri sv. Jožefu nad Celjem, 100 K, za kateri velikodušni dar in naklonjenost izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Bog jim naj vse to poplača! Nadalje se udarno tudi zahvaljujemo vsem prečastitim gospodom misijonarjem, mil. gospodu opatu Ogradaju, pred vsem pa preč. g. dr. Zdešarju, ki je nam dajal krasne nauke in sadil cvetlice čednosti v naša srca. Tako smo se z največjim veseljem in, pobožnostjo pripravljali na skupno sv. obhajilo, katerega nam je mil. gospod opat pri sklepni sv. maši naših duhovnih vaj z lepim nagovorom podelil. K skupnemu sv. obhajilu nas je pristopilo okoli sedemdeset organistov, ki smo bili zbrani iz Štajerskega, Koroškega in Kranjskega. Žali-bog, da so se morali nekateri vsled svojega stanovskega poklica že poprej vrniti na domove. In še bolj žalibog za one, kateri so mogoče imeli priložnost, a se vkljub svoji priložnosti niso udeležili teh za naš stan pomembnih vaj!,	J. p.
Celje. Sinočna predstava burke „Luče in Lipe“ je bila naravnost fiasko.. D,vorana pralna, burka sama na sebi vredna le za predpustno maškarado, igranje razun gospoda Salmiča zelo pomanjkljivo. Posebno od gospodov profesorjev in doktorjev bi pričakovali več zrelosti; potem pa še tisti „turobni“ konec za zaveso. Edino narodna godba je vredna vse hvale !
Ljutomer. Naše vrlo Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru nam je priredilo na velikonočni ponedeljek krasno uspeli zabavni večer s koncertom, šaljivim prizorom „Kmet in avtomat“;, burko „V posredovalnici“ in srečolovom.j iV. koncertu smo občudovali mogočni mešani zbor, ki [je zapel nekaj najnovejših skladb tako ubrano in z lepim prednašan-jem, da nam je kar srce poskakovalo, plasti sta nam ugajala mešana zbora „Dobro jutro“ in ,„Še ena“ našega priljubljenega skladatelja gospod dr. Sehwa-
ba.	Vi moškem zboru smo občudovali istotako blago-glasnost in čistost, posebno pa Še simpatični bariton našega; velečaštitega kaplana gospoda Lovreca. U-pamo, da bomo še imeli večkrat čast slišati ta lirični in lepi bariton. Presrčkan je bil (tudi dvospev: „Hrepenenje po pomladi“ (Sitter iT&Ičkal in Zacherl Slavka), ki se je moral ponavljati. Čudotvorna tišina je pač pokazala, s kakim zanimanjem smo sledili tema slavčkama. Igranje na klavirju je bilo umetno in nas je presenetilo. Ljubko je zapel ženski zbor ga-voto „Spomin“, kot konfekt pa je sledila koračnica naših napitnic „Veseli bratci“ s klavirjem, ki je še marsikaterega! vzdignila, češ, hitro moraš i„enok' gutniti.“ Burka „V posredovalnici“ se je tako izborno vprizorila, da še nismo videli na našem odru kaj boljšega. Vse uloge so bile v spretnih rokah. < Želimo le še večkrat in prav kmalu videti na našem o-dru naše vrle igralke. Castitamo Slovenskemu pevskemu društvu na tako dobro uspeli prireditvi.
St. Janž na Dravskem polju. Res čudno, kako angelj smrti po naši župniji [letos preseljuje duše ljudij, zlasti mladine, v večnost. V četrtek, dne 3. t. m]., smo imeli kar dva pogreba. Dne 1. aprila je u-mrla Marija Gojčič, hčerka posestnika Gojöiöa, vulgo Jokova, iz vasi Starše. Bila je v pestrem cvetju mladosti, komaj 20 let stara. Kdor jo je poznal, vsak je trnil solzo žalosti za njo, Da so jo spoštovali res mnogi, pokazal je veličasten pogreb dne 3. t. m. ob 10. uri dopoldne. Ker je bila v družbi Marijini’ so jo spremljale k večnemu počitku skoro vse družbe-nice v belih oblekah in z zastavo. Bila je polna čednosti in svesta si, da je krščansko slovensko dekle. V Jokovi hiši zdaj manjka pridne, marljive in pošte-ne sogospodinje in desne roke veleposestnici materi vdovi. Bog ji dal sedež med devicami v raju nebeškega veselja! Za tem velikahskim pogrebom smo nesli v grob Franca Hazabent. posestnika v Rošnji. N v m. p.!
-J ^ se lepa,£enonad-l*lOQ9 stropna, vili podobna I»22 m obstoječa iz 6 zidana IllSCif sob in gospodarskega poslopje, 2Vs orala sado-nosnika in njive, s stiskalnico. — Lega v'prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od želez, postaje Gornja Radgona in 5 minut ed mesta Radgona. Nese mesečno 50 K najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika-penzijonista. Cena in plačilni pogoji se zvejo pri gospodu Janezu Lančiću, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni.	70
Posestvo k.,7.»
kozolcem in hlevom — od premogovnika oddaljeno 20 minut in od cementnega kamnoloma 5 minut — se radi rodbinskih razmer ugodno proda. Več pove Ferd. Marn v Trbovljah 1.	72
Lepo posestvo brez gospodarja
Mlada vdova z otroci, posestnica, brez dolgov, pri postaji Poličane, poroči gospodarja v starosti 30— 40 let, ki bi imel veselje do gospodarstva. Dote mora imeti 4000 K. Več pove Fr. Gajšek, Poličane.
Gradec
Line
Loterijske Številke.
23 64 21 41 11 81 51 4 10 39
2. aprila 1913 5.	'
Zaradi nesklepčnosti zadnjegs občnega zbora se vrši v smistu § 35 zadružnih pravil
XVIII. redni občni zbor
Posojilnice v Brežicah,
reg. zadruga z neomejeno zajvezo,
v soboto, dne 12. aprila 1913, ob 8. uri zvečer, v zadružni pisarni v Brežicah.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Odobrenje računa za leto 1912.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Izprememba pravil.
7.	Volitev članov načelstva.
8.	Volitev članov nadzorstva.
9.	Slučajnosti.
Svoji k svojimi
Priporoča se naj večja in najcenejša svetovna prip^;;nana slovenska trgovina
Rafael Salmič
Celju, Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najniži« cere! postrežba točnaI mali dobičekI Dobro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine presto.
Ni tisoče zahvalnih p:- «rc eem piejel vsled dobre in postene postrežbe.
Planinka,
planinsko letovišče, 1250 m nadmorske visočine, pri Ruški koči na Pohorju, 10 sob z 22 posteljami, topla in mrzla kopel, krasni in lahkotni izprehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, izborna kuhinja, lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob kor. žel., Maribor, Eram; cene zmerne, sezona od 1. junija do 15, sebtembra. Natančnejša pojasnila daje podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
A Vihar & N. Novak
Koroška ceste 53	Heugasse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravite. — Strogo solidna, najeenejša in hitra postrežba,
71
Ponehale bodo ase kritike o Tolstosrški slatini,
ako I© sedal poskusite
ko se je posrečilo vrelec moderno urediti in se je našel nov pritok, ki je močen na ogljikovi kislini. Sedaj lahko tekmuje „Tclstovrška“ z vsemi
najboljšimi kislimi vodami, ker zelo .Tolsto vrška” je sedaj naj! oljša
mozira in ostane tudi čista
I?
zdravilna xn namizna osvežujoča mineralna
kisla Tash 1 *■» 4a» ^ m»	Bg ara, naročajo odlični zdrav niki za se in za T«tle#n«wutira°ie bila
veda. I UINlilf I	8yojebolnike ter z» cele bolnišnice. ■ iJriÄ^lSWS	odliko-
vana na dveh razstavah. Dobiva se v vseh boljših gostilni-h, trgovinah in lekarnah ter pri podjetju
Tolsto vrški slatini, pošta
(Koroško) — Zsboj s 25 3/s steki. stane le 5 kron. Prazne steklenice se sprejmejo v polnitev
po naj c liji ceni. Poskusite! Boste
Guštanj
g Pijte le Tolstovrgkn
MRf®	® slatino, ki vsled sveže-
ga, prijetnega okusa nadomesti vsako drago pijačo !
1 valili !
Ifarfllg»! ® Tatare in druge bolezni v grlu IkallllAsI h najhitreje ozdravite, ako pridno grgrate in pijete „ToL-tovrŠko“.
Načelstvo.
rji ISKAZNA sr, piBILA
m	mm
Državni	
telefon	
it. 113	
1	im
1	IH
Koroška cesta 5 MARIBOR lastna hiša
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor :
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in-glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo.
Postil, hran. $t. 25010
Prodajalnica tiskarne sv. Cirila
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, Šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike.- Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunetorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.
i