Hlasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Biovo mesto Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 dJn, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozlr. 3 ameriške dolarje. — TekočI račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-Z-24 Stev. 9 (363) Leto VIII. NOVO MESTO, 28. FEBRUARJA 1957 Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništvi in uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25. Pošt predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva to uprave: št 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casoplsno-raložniško podjetje »Slov poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Zmaga zavesti m prefanos Na nedeljskih volitvah je v novomeški občini volilo nekaj nad 94 odstotkov članov SZDL »f red volišči čakajo dolge vr-ete ljudi, da bodo prišli čim-fcjrej na vrsto!« »Gasilci so prišli v krojih in 8 harmoniko na volišče! Prvi hočejo voljti!« »Komisija ima polne roke dela, vsak bi rad čimprej volil!« To so bila v nedeljo zjutraj prva poročila, ki so jih po telefonu in s kurirji kmalu po sedmi uri začel dobivati občinski odbor Socialistične zveze, a že ob pol osmih je zapel te-jefon iz Šmarjete: Razveseljiv začetek Družbeni plan in proračun ljudske republike Slovenije za leto 1957 sta sprejeta. Tik pred končnimi dopolnitvami je tudi osnutek okrajnega družbenega plana in proračuna, o katerem bomo obšir^ ne je pisali prihodnji teden. V industrijski, kmetijski in ostali proizvodnji, v trgovini, prometu^ gozdnem gospodarstvu in drugod pa naši ljudje že od 1. januarja dalje pridno zastavljajo vse sile, da bomo povečane družben«-dolžnosti, ki nam jih nalaga dvig življenjske ravni, v celoti uresničili. Prvi podatki o proizvodnji v novomeškem okraju za januar in februar potrjujejo, da so ne skoraj vsa podjetja lotila teh nalog resno in z razveseljivim poletom. Dober začetek , obeta, da uspehi ne bodo izostali. Primerne zaloge, nepretrgan proces proizvodnje (nt razpolago je bilo dovolj električne energije!) in dobro sestavljeni proizvodni načrti so omogočili podjetjem, da so začela leto 1957 z neprimerno boljšim uresničevanjem svojih nalog kot 'anl, ko so nam znane ovire glede pogonske energije naredile precejšnje težave. Tak začetek je prav gotovo v skladu i osnovnimi smernicami zveznega družbenega planil za leto 1957, kot z našo celotno gospodarsko politiko. V občini, v okraju, v našem najmanjšem podjetju se začenja bitka za uresničitev številnih nalog, ki jih moramo doseči, če hočemo nadalje utrjevati in krepiti gospodarstvo naše države, razvijati in poglabljati delavsko in družbeno samoupravljanje ter komunalno ureditev ln povečati hitrejše naraščanje ■proizvodnosti dela. Zato ne bo odveč, če prav na kratko ponovimo bistvene značilnosti družbenega plana ljudske republike Slovenije za letošnje leto: povečala se bo osebna potrošnja in dvig nila življenjska raven prebivalstva, zlasti delavcev, in uslužbencev. Od boljše orga-zaeiJe dela in višje proizvodnosti vsega našega gospodarstva bo odvisno, kako hitro bomo te naloge uresničili in s tem dali ljudem več blag i za široko potrošnjo. Povečane investicije v kmetijstvu, prometu, stanovanjski in komunalni graditvi so eno izmed jamstev, da hočemo po začrtani poti odtci&no naprej. Večja sredstva pnora-| čunov in skbadov bodo namenjena občinam mi okrajem, da bodo le-ti krepili svojo materialno podlago in laže utrjevali komunalni sistem. Vse to pa bomo seveda dosegli le, če bo doseženo predvideno povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje (za 7 odn. za 6 9fo v primerjavi z letom 1956). Na obeh področjih — v Industrijski in zlasti še v kmetijski proizvodnji nas čaka kopica nalog, ki bodo terjale od nas vztrajne prizadevnost!, da jih bomo uresničili. Razveseljivemu začetku, ki ga potrjujejo številke in ostali podatki za pretekli poldrugi mesce, naj sledi prav taka in še večja delovna vnema v vseh dolenjskih krajih. »Vinica je zmagala! Volitve so zaključili ob 7.30, udeležba stoodstotna! Nihče izmed članov Socialistične zveze ni manjkal!« Takd je Vinica pri Smarjeli zmagala v domačem okolišu in v občinskem merilu. Pred volitvami je imela le dva člana So« «■ alistitne zveze, do dneva volitev pa 45. Druga najboljša organizacija na volitvah v šmarješki okolici je bila sama Smar-jeta; volitve je zaključila ob 8.20. Tudi tu so vsi volili, zlasti so se pa postavili šmarješki gasilci, ki so -tekmovanje tmli napovedali. Na volišče so prišli v uniformah in s harmoniko. V Družinski vasi, kjer so vključili v organizacijo 84 novih članov, so vsi volili do 12. ure. Taka poročila so prlhn.iula v >ovo mesto iz vseh krajev do popoldanskih ur. Samo mesto je začelo volitve z budnico mestne godbe; mnoge hiše so bile okrašene ■/. tli/avnimi zastavami, številna volišča so pa bila zlasti do desete ure naravnost oblegana od članov Socialistične zveze. Prvi je zaključil volitve III. teren. Pridobil jc 115 novih članov, volilni uspeh pa ima 99-odstoten. Na II. terenu so vpisali 114 novih članov, vseh članov je volilo 98,5 odstotka. Slo novih članov je.pridobil I. teren, kjer je volilo 97 odsto'kov članov -Socialistične zveze, največ novih članov je pa vključil IV. teren — kar 288 — medtem ko je tu volilo 98,5 odstotka članov. V Irci vasi je zdaj med 521 volllci 519 članov Socialistične zveze. Na štirih voliščih v Mirni peči in okolici so že dopoldne poročali o stoodstotni udeležbi. Prav tako v Gotni vasi, v Cr-mošnjicah, Crešnjevcu, o visoki udeležbi in tekmovalnem navdušenju med Mari I«'1'-'»L pa fo poročali tudi iz Žabje vasi, Kegerče vasi, Stranske in .Turne si, Stopič, Bučne vasi, Hruši-ce, Dolža, Otočca in drugod. V Podgradu so prišli na volišče svatje s harnioniko; z gostije so zavili na volilno dolžnost, pa spet nazaj na dom. 10, marca bo okrajna skupščina sveta Svobod in prosvetnih društev Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mestio vabi na OKRAJNO SKUPŠČINO, ki bo v nedeljo 10. marca 1&57 ob 8.30 uri v Domu ljudske prosvete v Novem mestu, Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Izvolitev -delovnega pred-aedatuJi' - ...... w • -■■ 3. Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev 4. Izvolitev kandidacijske -m volilne komisije v5. Izvolitev 'komisije za sk:<*-pe in resolucije 6. Govor predsednika o ku— iturnoprosvetnem delu 7. Tajniško, blagajniško in gosrodarsko poročilo 8. Razprava o poročilih 9. Predlogi za Izvolitev svela in nadzornega odbora 10. Poročilo nadzornega odbora Obisk češkoslovaške gospodarske delegacije V našo državo je prispela češkoslovaška gospodarska delegacija, ki jo vodi namestnik ministrstva za zunanjo trgovino Robert Smele. Z našimi gospodarstveniki se razgovarja o izmenjavi blaga med obema državama. Naša razstava v Moskvi Pred kratkim Sto zaključki v Moekvi razstavo jugoslovanskega tekstilnega blaga, usnjene galanterije jn obleke. Razstava je bi>.,a v oddelku največjega prodajnega magazina v Moskvi. V treh dneh si jo je ogleda'o okoli 5.000 direktorjev, inženirjev, tehnikov in umetnikov iz moskovske lahke industrije. O našem blagu &o se pohvalno izražali. 11. Volitve 12. Sklepi in resolucije 13. Razno Izvoljeni delegati bodo dobili poverilniee, vabljeni gostje pa vabil'a. Vabimo tudi vse ljubitelje ljudske prosvete, da se udeležijo skupščine! Volišča so bila povsod lepo okrašena in dostojno urejena. Način tajnih volitev je bil strogo zajamčen, volilne komisije so pa svoje delo dobro opravile. Člani Socialistične zveze so po-vsofl pokazali dostojno disciplino. Izbira med številnimi kandidati je bila lahka, saj so člani predlagali na predvolilnih zborovanjih veliko več kandidatov kot bo novih odbornikov. Najslabše so se odrezali v nekaterih oddaljenejših vaseh mlrnopešk'j okolice, pa tudi Brusničanov je volilo le 75 odstotkov. Ob zaključku redakcije današnje številke (v ponedeljek ob 13. uri) občinski odbor Socialistične zveze še ni imel v rokah volilnih rezultatov iz Birčne vasi in Golohinjcka. Po vseh ostalih poročilih je pa znašala udeležba č!a.n"v Src'r* -je zveze v občini 94 odstotkov. Po nepopolnih podatkih (vseh podrobnejših poročil na odboru v ponedeljek opoldne še niso Imeli) se je v predvolilnem obdobju in na dan volitev vpisalo v SZDL v občini pribl. 3000 novih članov. Do 1. marca bodo vsi novoizvoljeni odbori izbrali predsednika, tajnika tn blagajnika, stari odbori jim bodo predali arhive, knjige, denar in tekoče delo. Začenja se novo obdobje aktivnosti Socialistične zveze v novomeški občini; delovni polet in vnema članov obljubljata, da bo uspešneje kot Je bilo doslej. To potrjuje tudi lepa zmaga na nedeljskih vo'o.ab. Ko.iec februarja je in vsa naša proizvodna podjetja so v minulih dveh mesecih dosegla znatno lepše uspehe kot v prejšnjem letu. Zdaj zares ve že sleherni kolektiv, da je tudi od njega odvisen napredek okraja in dolenjske pokrajine. Bitka za uresničenje plana se začne prav tu, v delavnici, podjetju, ustanovi — od najmanjšega ohrata do zadnjega velikana v industriji, obrti in drugod je odvisna uresničitev odgovornih nalog, ki naj nam letos zagotove dvig življenjske ravni. — Na sliki: pogled v tesne delovne prostore Industrije perila v Novem mestu. Navzlic gneči, ki je iz leta v leto hujša, bodo pridne šivilje izdelale letos 350.000 kosov raznega moškega in otroškega perila. O njih in ostalih naših kolektivih bomo obširneje pisali, prihodnji teden. Cesta po dolini Temenice? Tudi v metliški občini so izvolili nov odbor Socialistične zveze V nedeljo, 24. februarja, so tudi V 13 volilnih enotah metliške občine izvolili 130 novih zastopnikov v odbore SZDL (od teh 16 žena in 28 mladincev), ki naj v prihodnje po doslej začrtani poti razgibljejo ln poglobe politično, gospodarsko, družbeno in ljudskuprosvetno delo med množicami metliške občine. Blizu 2000 ljudi je zaupalo svoje glasove kandidatom Socialistične zveze ln na mnogih voliščih so bili že v prvih dopoldanskih urah oddani skoraj vsi glasovi. Pridobivanje novih članov Socialistične zveze je v zadnjih dveh tednih doseglo prav lep uspeh, v katerem prednačljo predvsem Suhor, i,okvlca ln Metlika. Tako so v volilni enot* na Lokvici pridobili 77 članov in je sedaj v SZDL včlanjenih mi •.'«'vseh ljudi, ki imajo tam splošno volilno pravico. Takoj za Lokvico je Metlika 65% (tu se Je v zadnlem času odselilo blizu fio članov SZDL, sicer bi bil odstotek višji!), nakar slede Gradac z 62% ln Grabrovec s 55"... Prav lep uspeh je v zadnjih dneh dosegel Suhor in se ie tam število članov od prelšnlih 117 dvignilo na 33o in so tako v vrste SZDL vključili 51 % vseh splošnovolilnlh upravičencev. Res, da ti rezultati še niso povsem zadovoljivi, saj bi bilo želeti, da bi bil vsak volivec s splošno volilno pravico hkrati tudi konstruktiven član te naše največje množične organizacije. Toda kaj naj v primeri s prej imenovanimi enotami rečemo o Boža-kovem, kjer je v SZDL vključenih komaj 19 % volivcev, aH o podzemlju, kjer število članov SZDL nI doseglo niti 8 (osem!) odstotkov vseh volilnih upravičen- cev (od «93 volllcev Je komaj S2 članov SZDL). Tu bodo morali vsi člani Socialistične zveze, predvsem pa odborniki, takoj na delo, da bodo ljudem razložili pomen in"v njih utrdili zaupanje v Socialistično zvezo, to pravo naslednico Osvobodilne fronte, ki je pred 15 leti zajela prav vse belokranjsko ljudstvo v boju proti okupatorju. Volitve so bile na vseh voliščih izvedene s tajnim glasovanjem na listkih. Udeležba je bila povsod prav lepa. Vse kaže, da bodo letos pričeli uresničevati dolgoletno zoijo prebivalcev temeniške doline med Štefanom in Radoho-vo vasjo. Ker letos ne bo večjih del na novi -avtomobilski cesti Ljub-ijana-Zagrcb in bodo v glavnem le dokončali njen del dr> Ivanine gorice, bodo pireuredili sedanjo cesto med obema •odsekoma nove ceste, to je od Ivančne gorice do Smlednika Modernizacija ceste Novo mesto—Smlednik Mekku d o v. razvija zadružno hranilno službo, pomaga zadružnim organizacijam pri finančnem poslovanju, hkrati pa tudi usmerja razpoložljiva sredstva v najbolj koristne namene. V kratkem času obstoja ~ poslovati je pričela 19. februarja WW — je zadružna hranilnica in posojilnica več kot upravičila svoj obstoj. Z obračunom njenega dela, ki ga je dal upravnj odbor na občnem zboru 15. februarja, .so bili delegati lahko zadovoljni. Krediti za pospeševanje kmetijstva Kmetijske zadruge s0 lani znatno okrepile dejavnost. Zlasti se je povečal odkup, k: zajema že skoraj vse viške. Krediti kmetijskih zadrug so se Jani povečali za 67 milijonov din. Zadružna hranilnica jn posojilnica je navzlic težavam priskrbela zadrugam zadostne kredite za nemoteno in povečano poslovanje. Prednost pr; dodelitvi kredita je dajala zadrugam za odkupe in boljšo izbiro blaga v trgovinah. Lani je ZHP dajala preko kmetijskih zadrug tudi kratkoročne kredite zadružnikom ea pospeševanje kmetijstva. Za nakup umetnih gnojil je dala posojil v višini 88.000 din, za gradnjo gnojničnih jam in silosov 46 korisnikom 1.550.000 jin posojil, za nakup plemenske ln delovne živine je 121 ko.ristni-kov dobilo 5,585.000 dinarjev posojil, za obnovo vinogradni- štva 6 gospodarjev 196.000 din, za popravilo gospodarskih poslopij 97 koristni kov 6,474.000 din, za nakup kmetijskih strojev 4 koristniki 396.000 din in za elektrifikacijo 3 koristniki 511.000 din. Zadružna hranilnica in posojilnica je dajala tudi potrošniška posojila za zadružno usluž. bence in delavce. 84 talcih ko-ristnikov je dobilo posojilo v skupnem znesku 3,090.00(j din. Porast hranilnih vlog Zbirat; denar zadružnikov in ga usmerjati za krepitev gospodarstva zadružnikov, to je smisel hranilne službe kmetijskih zadrug. To službo še zlasti krepi zadružna hranilnica in posojilnica. Lani se je število vlagateljev povečalo za 130; skupno so vložili 4,500.000 din, tnk(J da se je stanje vlog povečalo na 14,09.1.0(10 din. Nadaljnji korak v tej smeri je uvajanje obračunskih knjižic, za kar si prizadeva zadružna hranilna služba. Vsak zadružnik dob; knjižico, s katero v zadrugi prodaja in kupuje. Lani je 6 kmetijskih zadrug uvedlo obračunske knjižice, v kratkem pa jih bo uvedlo še 12 zadrug. Ta sistem zahteva nekoliko več administracije, je pa zelo koristen za zadružno poslovanje jn za čimboljše izkoriščanje lastnih sredstev za krepitev gospodarstva vsakega posameznega zadružnika. Manj najetega kredita potrebuje zadruga za stfoje poslovanje, več je čistega dobička, ki se v eni alj drugi obliki spet vrača zadružnikom. Obračunske knjižice so tudi merilo za vsakega zadružnika, koliko je kupoval in prodajal preko svoje zadruge in koliko je zato upravičen od nje dobiti pomoči. Za 900 milijonov več prometa! Povečano dejavnost zadružništva v okraju dokazujejo za leto 1956 zanimive številke. Celotni denarni promet je bil dosežen v višini 2 milijard in 516,700.000 din, kar je skoraj za 900 milijonov več kot prejšnje leto. ko je znašal skupnj promet eno milijardo in 685 mili-;'j.nov din. Od tega prometa bo predvidoma 80 milijonov čistega dobička kmetijskih zadrug in zadružnih obratov. Močno so se lani povečal; tudi razni zadružni skladi. Investicijski skladi zadrug so znašali ob pričetku le dobrih 13 milijonov din, povečali so se za 83 milijonov, porabljeno je bilo 47,470.000 din, na skladih je pa bilo ob koncu leta še skoraj 49 milijonov din. Podobno so se okrepili tudi drugi zadružni skladi. Bilo je še nekaj primerov, ko so posamezni upravni odbori hoteli potrošiti sklade za drugo kot so bili namenjeni, kar je zadružna hranilnica s svojimi inštruktorji preprečila. Hranilnica meni, da je treba zadružna sredstva vlagati samo tja, kamor so namenjena in od česar > imajo zadružniki največ koristi. Inštruktorska služba hranilnice tako pomaga zadrugam tudi pri pravilnem finančnem poslovanju ter preprečuje razne finančne nepravilnosti. Sklad za obnovo vinogradništva Iz uobička 8.966.0.00 din. ki ga je Janj hranilnica ustvarila, so na predlog delegatov na občnem zboru zadružne hranilnice in posojilnice doiočili 3 milijone din v sklad za obnovo vinograd* ništva. Prav tako so določili 3 milijone din v sklad za kreditiranje kmetijskih investicijskih načrtov 900.000 din. Razen rezervnega sklada, prispevka okrajni zadružni *vezj in kritja razlike za plače in nagrade, gre ves dobiček hranilnice za pospeševanje kmetijstva. Delegati so na občnem zboru pohvalili vzorno poslovanje zadružne hranilnice in posojilnic«, kar je zasluga kolektiva. Poudarili s0 tudj ugodnost kratkoročnih kreditov zadružnikom za pospeševanje kmetijstva. Menili! so, da bi bilo treba dajati kredite tudi za elektrifikacijo, kredite za gnojne jame in silose pa podaljšati od dveh let na tri. Občnega zbora se je med drugimi udeležil tudi direktor Zveze zadružnih hranilnic Pavel Avbelj, ki je poudaril, da je hranilnica dobro zastavila delo, da se pa mora še bolj približati zadružnikom, tako da bo zajela vsakega posameznega kmetijskega proizvajalca in ga vključila v prizadevanje za večjo kmetijsko proizvodnjo. Tudi on je pohvalil uspešno poslovanje hranilnice, ki ima sposoben upravni organ in uslužbenski kader. Zaradi lažjega poslovanja bo hranilnica še naprej imela podružnico v Črnomlju. Hranilnica je sedaj v nemogočih prostorih in je potrebno, da čimprej dobj boljše. Predvideno je, da bo dobila prostore v stavbi. OZZ, ki jo grade. Na občnem zboru so izvolili nov 11-članski upravni odbor, 3-članski nadzorni odbor, 5-č!anski upravni odbor za podružnico v Črnomlju i d 3 delegate za Zvezo zadruz«, nih hranilnic. Stran 2 ■ DOLENJSKI LIST« Štev. 9 (363) Kako si uredim km ŽIVIM MORAMO ZAGOTOVITI SKOZI VSE LETO DOVOLJ DOBRE KRME Pri vetmt naših kmetovalcev livina začne stradati v januarju in siiada do prve zelene krme. Takšna živinoreja seveda ni uspešna ln donojna. Da bodovoM krme na posestvu, moramo storiti predvsem naslednje; 1. Naredimo si grob n»*rt, ko-1-ko in kakšne krme potrebujemo cez leto. Ta načrt moramo tudi Izvesti. Pridelek krme ne 6me biti odvisen od naključja, sicer obvisi celotno naše gospodarstvo v zraku. Krmo pridelujemo na travnikih in s setvijo krmnih rastlin. Sejemo pa različne rastline, da pridelamo krme dovolj, tudi Če je neugodno vreme. 2. Travnike moramo negovati in predvsem gnojiti. Pridelek naših travnikov lahko povečam j Novomeščan med rojaki v ZDA »Prosvet*«, glasilo slovenske narodne podporne jcuiio.e v CtUf cagu, poroča 25. januarja 1937. da je bil 11. januarja letos na cbsku v mestu He!.per (zvezna država Utah v ZDA) dr. Jože Giobevnik, sekretar Sekretariata Izvršnega sveta Ljudsko skupicln,, LRS za zakonodaj*, in organizacijo, List poroča, da je priiiStl dr. Globevnik v Amo-riko kot opazovalec Mednurod-ne kooperativne zveze, pečal se je Pa s proučevanjem upravnih problemov v Amerik:. Slovenskega gosta, novomeškega rojaka sta v Htl.perju pozdravila župan mesta Priče WiMiam We!ch mi. in lup*ri rrf S Upi, per Chis Joufla«. Dr, Globevnik se je ob tej priložnost; sestal .s slovenskimi naseljenci v Hal« perju, mod njimi tudi s člani društva G3fl Slovenske narodne podpora« jednote. Ing. Rado Linzner: se za enkrat toliko, če pravilno gnojimo. Gnojiti začnemo z umetnimi gnojili in postopoma preidemo na kolobarno gnojenje.: 1. gnojtla, 2. gnojnica + su-oerfosfat, 3.gnojila, 4. gnoj a'i kompost. O tem smo v Dolenjskem listu že večkrat pisali. Star izgovor, 'da ni denarja za gnojila, letos v celoti odpade, ker lahko vsak kmetovalec zadružnik dobi gnojila na kredit pri svoji kmetijski zadrugi. Bolj ko travnik gnojimo (moker travnik morBmo seveda prej izsu.Vti), bolj ko ga negujemo, več je pridelka na nJem, pri Sivini ln na njivi. To je važen zakon, ki ga mora poznati vsak umni kmetovalec. 3. Na njivah sadimo ln sejemo samo dobro sortno seme, ki pri pravilnem gnojenju in obdelavi da veliko pridelka. Pravilo za izkoriščanje njiv mora biti: na čim manjših površinah pridelati čim vei žit, krompirja In drugih tržnih pridelkov. Tako nam ostane več površine za krmne rastline. Praktičen primer: kmetovalec sndt krompir in sicer svoje Izr^jeno sem;?. Da pridela za sebe ln prodajo, posadi 0,50 ha krompirja, pridela pa fi—7000 kg. Ce bi- sadil dobro potrjeno zdravo seme in tudi pravilno gnojil, bi nn 0,25—0,30 ha pridelal prav toliko krompirja, V tem primeru bi 1 a h k > 0,20—0,23 ha uporabil za setev krmnih rastlin. Na taki površini pa je mogočo pridelati že precej krme. Drug primer: isti kmetovalec seje na O.flO ha domačo pšenico, pridela je pa 1,100 kg. toliko jo tud: potrebuje za svoje lastne potrebe. Ko bi se.)al sortno seme, rajonizirane sorte za njegov okolij, in pravilno gnojil, bi prl-ctelal isto količino na 0,40 hR— 0..45 ha. Torej mu bo zopet ostalo 0,15—0,20 ha njive za krmne rastline. Ta kmetovalec bi lahko na račun povečanega pridelka .'rimo pri pšenici in krompir j j redil 1 glavo živine več. DA RO MNOGO KRME NA NJIVAH, MORAJO DATI OSTALI POSEVKI VELIKE PRIDELKE Krmne rastline pa žepe' omogočijo krogotok: več krme, več živine, večji pridelek na njivah. Pa tudi ".^me .po krmne rastline izboljšujejo zemljo in omogočajo večje pridelke. 4. Pridclujmo njivske krmne rastline, ki dajo tudi največjo pridelke Ln najboljšo krmo. Med te spadajo: lucerna, črna detelja, rdeča detelja, grafiljinka, koruza, krmni ohrovt. To krmo izkoriščamo za suho in »vtiJN krmljenje. Truditi se moram.), da bo vse leto dovolj sveže krm«, zato je del krme treba sili rut i. O tem bomo Se govorili. 5. Krmo, ki jo pridelamo, moramo pravilno shraniti, če ho- čemo, da je dobra. Važno je tudi, da jo pravočasno kosimo. Pri nas kosimo prepozro. Travnik ni za pridelovanje .slame, temveč dobrega sena. Kosimo, ko začne cveto i i trava, katere jo Spet nesreč® z bombo 20. februarja sta našla logarja Franc Markovič ln Anton Bitenc v kanalu ceste nad gozdno upravo Poljane (ob cesti na Beg) staro tittii:.:an.-ko bombo. Markovič jo je prijel in vrgel Itran. Ker ni počila, jo je ie enkrat pobral in vrgel v bližnji kamen. Bomba se je razpočila največ na travniku." Z raznimi* in oba poškodovala. Medlem ko eu&'li preprečimo izgube, ki nn stanejo zaradi sušenja na tleh. (Prečkajte ing. F a j d Igo knjigo »Travništvo«.) Ko si že pripravimo dovolj silaže (lahko zasilni silosi) ob storjen,'h vseh ukrepih, ki .smo jih navedli, bo dohodek od živine pritekal v našo blagajno v.?e leto. Brez skrbi lahko pričakujemo zime, senik bo poln ivor-nik obtoženca. Pri tom je kazal neverjetno trmo. Rekel je, đa Pomanjkljiva sejmska organizacija v Novem mestu Uredništvu Dolenjskega lista! Novomeški sejmi so na glasu kot dobro obiskani, saj prihajajo kupci celo iz daljnih krajev. Vsak ponedeljek je velik vrvež s praš'ti, vsak prvi ponedeljek v mesecu pa tudi z govejo živino. Današnja orj/nn'iacija sejmov izvira se Iz časov, ko je bil svinjski sejem še na Glavnem trgu in ko še ni bilo železnice na Dolenjskem, temveč so se ljudje vozili na vozovih in pešačili na sejme. Danes prihajajo vu sejme večinoma z vlaki ic na predvečer sejma, a se nimajo v tem času kam zateči. Pri sejmišču bi moral bit; gostinski obrat, ki bi moral imeti poleg toplih jedi in pijač tudi nekaj vsaj zasilnih prenočišč. Sedaj pa še pitne vode ni tam, niti nnpajnMSča ta živino. Tudi sejmsko služba bi bilo treba organizirali tako, da bi se začel v ponedeljek IZ NOVEGA MESTA V RAZPRAVI JE PREDLOG. DA »p: ZDRUŽITA hotel Ksmdlja ln zntlružnl bife. Združitev utemeljujejo s tem, da bi bilo združeno podjetje zmožno odplačevati in-\e5tkljski kredit, ki Je odobren hotelu Kandija za nadzidava enega nadstropja, v katerem bodo tulske sohe. pogoji za koriščenje odobrenega kredita so zelo »troti, ker Je rok za vrnitev »amo pet let. Na seji OLO 15. februarja so rrzpravljall o tem kreditu, pogojih in finančni «po«obnostl podjetja. AH naj da soudeleženi del kredita za te Investicije občina alt okraj, na seji nI bilo do-knnčno sklenjeno in bo to »tvar reSll svet za gospodarstvo pri OI.O. Z investlcljnml 12 milijonov dinarjev bi hotel Kandlja pridobil tujske »obe z IZ letisCi. GOSTIŠČE »ROTOVZ« BO PRENEHALO OBRATOVATI. Zaradi skrajno neprimernih prostorov, kjer .1« ta go»tllna, Je ianitar»i Inšpektorat predložil, da Je tren* lokal zapreti. Občinski ljudski odbor Je izdal odločbo o zapori lokala, lastnica pa se j« pritožila na OLO. Na seji obeh zborov okrajnega ljudskega odhora 15. februarja Je OLO na pretilog komisije ra pritožbe potrdil odločbo ooClnukc-ga ljudskega odbora. Stavba, kjer Je gos'.llna »Rotovž«, Je, last občinskega ljudskega odbora In Jo nameravajo znotraj obnoviti ln preurediti. NEKATERI LJUDJE SE NF MOREJO ODVADITI STARIH ORDIH RAZVAD iztepatija krp na ulico »kozi okno, ln to no glede, kam in na koga. Opozorili sn nas na tak primer na Osti komandanta Stiuieia. |/ unUU-nega itanovaJUJI stanovanjskega Moka Je neka gospodinja dopoldne stepala krpe, čeprav so ?M prav v tem trenutku po pločniku pod oknom otroci, ki Jih Je videla. človeka zaboli srce ... v brSljinskem btoiu Zakaj? — boste vpralall. Ce mora Človek iz Briljina v Novo me-r.io al| narobe, si pri železniški postaji »koraj vsak skrajia pot RH nakladališče. Tu pa se začno poglavje, ki Novemu mestu nI prav nič v iasl. Vsak dan vidim, kako nakladajo aH razkladajo podjetja In zasebniki z vagonov tiajra-.-lićneJše blago. Ljudje ln živina, kamioni ln vozovi, vse stoji v umazanem, lepljivem črnem blatu. Sramotno je, da ima železniška uprava do lega vprašanja tako malomaren odnos. Namis.o da bi ljudem In prometu omogočili čez to bližnjico dostojen prehod, gazi vsak dan sto ln sto ljudi katranu podobno umazanijo. Premog, znbnjl, drva ln najrazličnejše drup;o hlago, vse se valja po tem groznom blatu, ljudje, ki morajo nakladati ajl razkladati,, pa krepko preklinjalo ta^n p-ickn-rijo In «e Jeze na tiste, ki ne poskrbi Io, da hI blato odstranili in nMUlI na naklada'!"« kznrmja. Le pomislite, s kakšnim občutkom grodo po tej blilnjlel Mudje, ki »I po d->iu privoščijo oddih In se iz Briljina vračajo v mesto lepo oblečeni! Približno taka le tudi pot proti Muh-iberu. Rlisllm, da bi se s kreditom ln » prm-tnvo.Unlm delom, v katerem bi radi sodelovali mnogi, dalo marsikaj ukrenili, fipio'i Se, ko W.e '•zOolž ceste v HrS11 ln Se verTno zdaj že s travo znriSfrne kocke za tlakovan ie. tijvtimn, tovri^šl Dnlenlel, da se lio tudi to prel ko ulei zgodilo In da bomo zavoljo tega Se lahko kd-i| vedeli! Kupeian I. klase Branko PopovlB svinjski sejem šele po prihodu jutranjih vlakov — pa 7. uri. Dosedanja »nočna trgovina« 8 prašiči ni na mestu, saj je bil že marsikateri kupec ogoljujan, ker je kupil mačka v žaklju. F. G. Skladišča za krompir bodo gradili V Naklem pri Kranju bodo pričeli graditi letos skladišče *a semenski krompir z zmogljivostjo od 50 do 90 vagonov. Skladliče je namenjeno predvsem pride.ovalcem jemensk-^a krompirja kmetijskih proizvajalnih zvez Ce.vklje, Kranj m Tržič. Novo skladbe bo tt*o zgrajeno, da ga bedo v jesen:, ko je prazno, lahko uporabljali kot pokrit prostor za živinski sejem. To bo v na Si državi prvo tako sejmišče za kakovostna živino v pokritsm prostoru. Strelk] za ftradnjo tega skladišča to preračunani na 22 milijonov din. Poleg tega pa že pripravljajo načrte za Frarin.;:) skladišJa za merkantilnl krompir- v Kranju, z fcmogljivost.n 300 vagonov. 5 takim sk>-?rt:-č*em bo mri'jročs doseči uta.ne cene krompirju ob sezoni in pr,-nri?. V Tudi Dolenjska pridela veliko krem pir J* in bi bilo prav, če bi mislili na gradnjo oodob-nih skladišč tudi pri nas. Dom onemoglih v Metliki ima ekonomijo Po razpustu kmetijsko gospo-d'riisike Sole v Gradacu je tamošnje posestvo prevzel Dom onemoglih v Met'iki. Tako bodo poslej pridelki ln dohodki posestva korUtlU bolijši preskrbi oskrbovancev v domu. Potrebno b. bilo deloma urediti Izpraznjeni grad v Gradacu ln tja preseliti Dom onemoglih v celoti, saj bi tu imeli ofkrbovanc! mnogo več ?onca in zraka ter možnosti za spreht.de po vrtu in p-.rkiu. Mnogi od njih b! z veseljem pomagali pri delu na vrtu in drug"d. Obtok denarja v januarju Po podatkih Narodne banke KLRJ je znašal obtok denarju 31. januarja letos 89.085 milijonov dinarjev To Je za 'J.ttfKi milijonov dinarjev vee kol koncem decembru l&Sfl. 31. Januarja IMfl Je znaša, obtok in.210 m'liionov. koncem decembra 1055 pa 07.774 milijonov dinarjev. se ne poravna, pa čeprav ga bo tdnla pravda sto jurjevl Po dolgem prizadevanju, dokazovanju in prigovarjanju je z največjo nevoljo le pnsta. nn poravnavo in ga tako stane ta nadeva samo 4.330 din. Sodeč po njsSo-vnm trdovratnem stališču navzlic priznanju krivde, s to poravnavo verjetno speri ln pravde med sosedoma niso končan*. Radovedni smo, če M. Z. tako malo ceni jurje tudi pri mačevanju davka. Gradbinci gredo v inozemstvo Z., zna gradbena zbornica bo poslala 401) gradbenih delavcev na specializacijo v inozemstvo. V Švico jih bo Slo 100, v Nr-m-f;Jo 200. na Švedsko 100. doctm število za Belgijo še ni določeno. Naži delavci, ki gredo na specializacijo, ne bodo prejemali Štipendij, pač pn bodo za svoje delo v inozemstvu plačani kot ostali delavci v teh državah. na novomeškem trgu Kmeftice dobro vedo, da večini družin v mestu proti zadnjemu že zmanjka denarja, zato jih je na. trg le malo ^V*&fo Jn še te niso imele nič kaj prida robe. Okoli devete ure so. imele jajca r.a prodaj le še tri žene — po 12 d narjev (zadnjič so bila po deset-). Bilo je nekaj redila m regrata po 20 dinarjev krožnik, ter kisle repe in zelja po ist. ceni. Tudi smeitane je bilo mali — predajale so po 45 dinarjev skodelica. Msisla ni bito, prav tako ne orehov. Sp največ je bilo na trgu jabolk po 35 do 40 dinarjev kilogram. Lončarja sta bila le dva, platno sta prodajali dve ženski, ple-t-.lja pa je bila le ena. »Uvožene robe« tokrat nI bilo, prav tako ne pr:vlačne stojnice z o-kraski za žene. Cene mesa so neizpreroenjene: i-vinina po ?60 dinarjev, telethn po 230 dinarjev, govedina pa po 140, 200 in 230 dinarjev. 438 PRIPELJALI — 437 PRODALI Bolj živehno je bilo na živinskem sejmišču ob Ločenski ce- sti, čeprav je bil v ponedeljek r.ejem na Bučki in so mnogi prodajalci in kupci raje zavili tja kot v Novo mesto. Kmetje so pripeljali 431 šest do dvanajst tednov starih prašičkov in " tri do pet mesecev starih pujsov, prodali pa so jih 437. Mladi ple-menjaki so šli v promet po 4 do S tisoč dinarjev, tri do pet mesecev stari pa od 4500 do 6000 oinarjev. — Kupčiie so se razvile brez vsakega mešetarjenja ln bi kmetje prodali še veliko več, pa je zmanjkalo ponudnikov. Obsojen zdravnik v Karlovcu Okrožno sodiiče v Karlovcu je obsodilo na leto ln pol strogega zr.porn zdravnika 'iz Karlovca dr. 2. T., ker je dajal injekcije nosečnicam, ki so se obračale nanj z že.jo, da jim odpravi, plod. Te injekcije »o bile brez učinka, zaračunal pa jih je precej dražje kot *o stale. Hkrati ja hjl obtožen tudi poizkusa posilstva neke take pacljentke. P red dobrim tednom sem obiskal »belokranjsko kolonijo* v Livoldu. Vsak, ki je videl to naselbino v začetku leta 1040 in t. jo ogleda danes, lahko opazi velik napredek. Belokranjci so se preselili na Kočevsko s svoj lit pogorišč, k: so nastala na pragu.jsvobode 23 marca 1945 v Auležicih in oko« liških■ vaseh. Sami mlad: ljudje so sc lotili dela. Najprej so si uredili bivališča, ker so Koče-varji ob odhodu pobili vsa okni, peči, štedilnike Ud., kar jo opravičiti svoje nevzdržno stališče, ria napadalec izsiljuje pogoje od svoje žrtve. Položaj Je torej jasen: Izrael je bil obsojen ln pozvan, naj se umakne. Izrael pa se noče umakniti, čeprav je pritisk zelo močan. Kaj naj zdaj siorijo Združeni narodi? V Združenih narodih vlada zdaj vzdušje, kakršno jo vladalo samo ob usodnih trenutkih v bližnji preteklosti. Njihov neuspeh v tem vprašanju bi — vsaj za arabske države — pomenil toliko kot njihovo razsulo. Celo za Veliko Britanijo Je to izraelsko stališče silno neprijetno in nevp.rno. Egipčani utegnejo držati Sueški prekop zaprt, dokl?r bo en sam izraelski vojak na njihovem ozemlju. Britanija pa nujno potrebuje nafte. Tudi za ZDA je izraelska trma hudo boleča. V začetku leta je predsednik Eisenhower oznanil svetu in Srednjemu vzhodu svojo doktrino, za katero je — tudi z dolarji — pridobil kralja Saudove Arabije ibn Sauda. Kot vsak Arabec pa tudi Ibn Saud smrtno sovraži Izrael in bo pozorno spremljal ameriško politiko do te židovske države. V Kairu, kamor je pravkar prišel na sestanek » predstavniki Egipta, Jordana in Sirije, bo Ibn Saud poročal o razgovorih z Elsenhowerjcm. Ta pa in ameriška diplomacija se sprašujeta, kaj storiti. Gre za sankcije ali proti njim in razpoloženje v Kongresu je proti sankcijam. Morda so tudi zato Izraelci tako trmasti. Q Francoski ministrski predsednik Mollet in njegov zunanji minister Pineausia z letalom prispela v New York in odpotovala naprej v Washington, kjer se bo3'a sestala,j» predsednikom. Bi-serihr;\v.0f>0 francoskih vojakov k marimskega ozemlja. S r-rn je vlada odgovorila na obtožbe francoske vlade, ca se predstavniki Maroka vmešavajo v upore v fever-ni in vzhodni Mavretaniji. Q Nad:;k-f Maka:los, ki je v izgn-msfrvu na S*JS?1-Fkih otokih, je dejal, dT njegovo izgnanstvo ne bo drlgo trajavo. V pUmu, ki ga je poslal ciprskemu škofu Antlmosu. Pile Makarios, da utrjuje ra.--.voj dogodkov njegovo prepričanje, da izgnanstvo no miore -več dol-«ro trajati. <3) Kairski časopis »A] A-hrarh« pile, m se Iz^Rplrke lil* rrirvvliajo na rmlk s področja Gu?p ter uničujejo vlaške -!n javne n*Wravrt, hkrati p« W poostri* odnos do arabskega prebfvat- 4& Ameriki demokratski foliitiM Man?f'elrt je izjavil, da Vrln ZDA ela*ovi'> za-sankcij m-nt! T7vseiu. P« h»An k temu p-is'ilene. P-> njegovem je ameriSka vlada storila vse, da bi dosegla umik izraelskih čet. Senator Mansfield meni, da bi v skrajnem primeru sankcije prisilile Izrael le pokorščini. (Ji Amerika vlad* j" skie- trebno, da bi pospešila debato ln sprejem Eisenho-\verjeve doktrine za Srednji vzhod v Kongresu. 0 Voditelji Štirih arabskih držav: Egipta, Saudove Arab;je, Sirije in Jordana s© posvetujejo v Kairu o skupni politiki na Srednjem vzhodu. Arabske državnike posebno zanima poročilo Ibn Sauda o njegovih razgovorih z Eis«nhowerjem. $ Poljski ministrski predsednik Cyrank;lewiez se posvetuje z voditelji političnih strank zaradi sestav« nove poljske vlade. Cvran-kiew!cz je namreč po votlt-vah dobil mandat Za sesra-vo nove poljike vlade. ^ Vidne osebnosti Južnoafriške unije so pozval* vlado, naj ponovno prouči sklep o uvedbi p.-emenske-■ca razlikovanji na Univerzah v Cnpetownu in Wljt-watersendu, P07.lv sn podpirali vseučillSki profesorji, akademik!!, odvetniki, strokovnjaki za rasna vprnSan'a in diruge rsebno?li. V pozivu pourlnrjajo, da bi Ukinitev sistema odprtih univerz pomenila uničenje enega izmed zadnjih sredstev za smrazumevanja med rasami. jencev se vključuje pri delu na posestvu, obiskuje šole in d.la v Kočevju. Njeno življenje je precej boljše od onega, ki so ga imeli v Beli krajini. PrinesM s3 pa s seboj vso dobro voljo, ki je Ustna Relokranjcem. Imajo že kar dober tnmburaški zbor in KUD Zvezda. Ker v Livoldu ni Belokranjci na Kočevskem največ pa živalsko hrano in oljno repico. V Zajčj&m polju krmijo N lepšo živino, v Rajndolu vzre-jajo mlajšo živino, v Kočarjih predvsem teleta. Svinje goje v CVišlarjih. Imajo pa v načrtu nov način paše z električnimi pastirji in prestavljanjem pasiftč vsak drugi dan. tako da pride živina po dvajsetih dneh pafcp spet na prvotno me-sto. Ta krogotok se ponavlja. S tem novim načinom nameravajo pridobiti 15'Vo v priV'.vodnJi l,n mW'rn>ist.|, Mladina belokranjskih nasel- prlmernega prostora in dvorane za igre, prostor je le v šoli, nameravajo preuredit! staro, obtožno kovačnlco v »kulturno ko-vačnico« — prosvetno dvoranico. Zapuščeni domovi Kočevarjev, ki »o prostovoljno Sil za Hitlerjem, dobivajo vedno prijetnejše lice. Naseljenci so dobil> možnost, da so kupili hiše in j'h sedaj odplačujejo. Nabavljajo si tudi novo pohištvo, posteljnino, zavese itd. Razume se, da smo govoril' tudi O ilonn.'nVb m-nic : h v H. •', krajini. Posebno živo pmo pro-rese••*' etroske tečaja, To je naj-l'-pi! dokaz o resnosti njihovih želja. Kam« Ctev. 9 (363) »DOLENJSKI LIST« Stran 3 lz življenja in dela organizacij Zveze borcev na Dolenjskem Kdo bo med prvimi? V letošnjj zimski sezoni je v občini Metlika posebno zaživelo delovanje organizacije Zveze borcev. Krajevni odbori ZB imajo redne seje. na katerih razpravljajo o nalogah Zveze borcev in pripravljajo letne skupščine. Na sektorju Suhor so že imel, letino skupščino z zadovoljivo udeležbo. Na zboru so sprejeli več novih članov, večinoma žena in mladine, kj so imeli .pogoje za sprejem, v organizacijo zarad; svojega sodelovanja med NOB. Pogovorili so se tudi o raznih drugih problemih organizacije, 0 štipendijah otrok padlih borcev, 0 invalidninah in o raznih gospodarskih problemih. V Metliki je bila 7. februarja letna skupščina organizacij« Zvezi« borcev. Sestanka se je udeležilo nad članov. Predsednik odbora ZB je kritiziral delo mestnega odbora v Metliki. V svojem poročilu je navedel, da odbor ni bil dovolj aktiven, da je delo prepuščal občinskemu odboru ZB, da Je mestni odbor posvetil prema- lo pažnjo ideološki vzgoji otrok padlih borcev. V mes'tu je ojertt otrok padlih borcev, ki se šolajo in prejemajo štipendije, izmed teh je eden tudi na univerzi. Lani za 27. april so postavil; spomenik na pokopališču v Metliki tamkaj pokopanim borcem. Vse premalo je odbor dosedaj posvetil pažnje vključe- vanju članov v organizacijo. Na sestanku So prebrali 142 imen novih članov, ki so bili sprejeti v organizacijo. Poleg tega so član; ZB na sestanku predlagali is več tovarišev in tovarišic, ki do3lej še niso bili včlanjeni pa imajo za sprejem v organizacijo vse pogoje. Tako se bo število članov ZB v Met- liki povečalo za več kot polovico. V razpravi So člani iznašali razne gospodarske probleme v mestu, tudi take, ki bj o njih moral razpravljati zbor volivcev in S7JDL. Govorili so tudi o zgodovinski dejavnosti, 7.1 as t; o pisanju življenjepisov padlih borcev in žrtev fašizma, kar je v Metliki že narejeno. Na posvetovanju so izvolili nov 9 članski odbor in delegate za občinsko konferenco. r. t. V Dol. Toplicah - muzej NOB Ta kot naše Dolenjske ima bogato zgodovinsko preteklost, posebno pa iz časa NOB. Zato smo lani rnčeli resno misliti na ustanovitev spominske sobe oziroma malega občinskega muzeja NOB. Muzej bo v Dol. Toplicah, ker je to turistični kraj. Tudi gostje se bodo lahko seznanili z zgodovino našega kraja. Muzej bo prikazal zgodovinsko, kulturno, gospodarsko in politično življenje pred vojno, začetek NOB in razvoj NOB pri nas, izdajstva in žrtve ja- še malo in smo prosili za pomoč Belokranjski muzej, Dolenjski muzej in Muzej narodne osvoboditve iz Ljubljane. Vsi so nam obljubili po-moč in jo nam tudi nudili. Tudi občani sami se zavedajo, da bo to njihov muzej in da od njih pričakujemo veliko pomoči. Do sedaj smo pri ljudeh povsod ?ialcfeli na veliko naklonjenost in razumevanje. Zaradi lažjega sodelovanja se bo naš muzej priključil Dolenjskemu muzeju v Novem mestu in bo pod njegovo Upravo. Preden bo muzej odprt, bo treba še veliko dela in truda, kajti inventarja še nimamo dovolj, prav tako ne razstavnega materiala. V nedeljo, 3. februarja so se študij in učenje v obrti. Orga- Na koncu je bil izvoljen nov Prepričani smo. da bo ob-zbrali člani Zveze borcev, da nizacija ZB se mora prizadevne- odbor, ki bo vodil delo v tem činski ljudski odbor pravo-pregledajo delo. ki so ga opra- je lotiti teh zadev. letu. V njem so predvsem stari časno odobril proračun in nam vili v preteklem letu. V občini Zel.0 umesten je bil predlog, borci, ki bodo s pomočjo ob- priskrbel denarna sredstva. Straža-Topnce je občinski odbor naj bi člani vse stvari preveiiii činskega odbora ZB lahko storili Tako bomo lahko muzej od- šističnega nasilja, taborišča, partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu, Baze, delavnice, vse partizanske enote z našega območja in ostale zgodovinske znamenitosti. Lani so bili napisani vsi življenjepisi padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, zbrane so bile slike teh ljudi, propagandni materini, razne zgodovinsko pomembne slike in drugo. Za vse to smo po dolgem iskanju le našli primeren prostor in ga začeli urejati. Seveda je vsega tega Z ljudmi se je treba pomeniti Vlado Lamut: SKOCJAN NA DOLENJSKEM Z lažjo na najvišje mesto ZB. ki ima tri krajevne odbore: na terenu in se perazgovorili z veliko za naše borce, v Straži, Toplicah in na Vršnih ljudmi o težavah, selih. .*i$Sl polit«- MAJHNA, A DELOVNA ORGANIZACIJA nih dogodkih, nato pa poročal ZVEZE BORCEV o delu krajevnega odbora kot samostojne enote kakor tudj v Pred kratkim je imela obč-okviru občinskega odbora. Tako ni zbor terenska organizacija j« bil organiziran pohod na Ba- £B irca vas—Brod, na kate-zn 20. 24. maja so se člani ude- rem je upravni odbor poročal ležrli krajevnega praznika v 0 svojem delu. V enem letu je Toplicah. 4. julij še mi dobil za- opravil veliko delo. Uredil je želene oblike, kar bo potrebno toc\n.0 evidenco članov, katerih popraviti letos, bolj svečano je je v organizaciji tega terena bil praznovan Dan vstaje, saj se 75. Odbor je sprejel vse, ki je tedaj zbralo na Drganjih selih imaj0 pogoje, tako da je spre-kar 600 članov ZB in ostalih, jemanje zaključeno. V letu 1956 je bilo sprejetih še šest članov, izključeni pa so bili trije, ker niso imeli pogojev 7.a članstvo v Zvezi borcev. Na tem terenu- je tudi 9 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja ter 8 vdov. Vsi člani so plačali članarino. Or-malo skrbi Posveča organizacija ganizac|ja je skrbela zlasti za otrokom padlih borcev, eno- otroke padHh borcev Jn so_ prli za krajevni, praznik 24. maja letos ?> Dol. Toplicah. Vse občane vljudno napro-Samo, če imajo kakršenkoli zgodovinski material iz časa NOB, da ga oddajo muzeju. Prine.so naj ga v roke tovari-nalogo bo izvajal tudi novi šu Ivanu Sitarju, predmetne-odbor, ki so ga izvolili na obč- m« učitelju v Dol. Toplicah. nem zboru, člani pa so mu Slike bo dal muzej preslikati, Ni malo primerov, ko se naši ljudje v različnih zarievan obračajo neposredno na Kabinet maršala Tita. V vsakem .takem primeru dobijo pristojni crgani nalog, da zadevo preiščejo in popravijo krivico, Ce se ta v resnici dogaja, in obvezno poročajo, kako je bila 'zadeva rešena. Tudi Marija Simec iz Vel. Orehka pri Stopičah je poslala na Kabinet maršala Tita prošnjo za nujno pomoč. V njej ra- da je vdova s številnimi nepreskrbljenimi otroci, da ne more plačevati velikih davkov, da Je med vojno pomagala partizanom kolikor je mogla, da so Ji Nemci vse pobrali, da se preživlja z nabiranjem zdravilnih zelišč in podobno. Marija Simec je v prošnji navedla neresnico. Pustimo ob strani njeno pomoč partizanom v času NOB. Njen mož Je bU domobranec in je umrl po vojni. Bil je kovač. Tudi njen naložili še več drugih nalog, vrednosti bo pa odkupil. S. kanju, da nima nobenih stvari 2 občna zbora v Šentjerneju vaja, da živi v ve.;kem pomanj- najstarejši sin je kovač in doma šušmari. Doma Ima dejansko samo dva otroka, vsi osta.i Člani so se udeležili tudj proslave oziroma odkritja spominskega kamna VDV brigade, kakor tudi lepo proslavili dan JLA. Razprava je bila dokaj živahne; spet so govorili o pomoči revnej-šlLm družinam ZB. Pre- etranskim sirotam, kakor tudi otrokom še živečih borcev, za damo najbolj šibke člane. To Na koledarju je še zima, tri male prijateljice pa na kloplcl T Rakovem logu že uživajo kar prijetno sončno popoldne... To bo II. sejem mode in usnjarstva z mednarodno udeležbo ter z modno revijo od 30. marca do 7. aprila leto«. Za ta veliki sejem je že seda) livo zanimanje doma in v diru- Pozdravi naših fantov iz Foče Dolenjsiki fantje, ki služimo vojaški rok v Foči, pozdravljamo vse dolenjske fante, posebno pa dekleta, ker nam je že zelo dolgčas po njih. Hkrati želimo vsem bralcem Dolenjskega lista uspešno novo leto 1957. Tudi svojim staršem na Dolenjskem želimo vse najlepše! Alojz Mtkec, Vinko Kotnik, Martin Trbanc, Franc Zore V. P. 1962,3 Foča 14.032 železniških pragov je v naši državi, od tega a-varovaraih saimo dva tisoč aH M cdstorkov. Ti številni železniški prelazi zelo ovirajo promet na cestah in so večkrat pozorišča hujših in lažjih prometnih nesreč. Kako bi rešili ta problem, da bi bilo manj nesreč in promet manj oviran, je poglavitno vprašanje, s katerim se ukvarjajo Generalna direkcija jugoslovanskih železnic, Združenje podjetij cestnega prometa in Državni sekretariat za notranje zadeve. V izdelavi so nov! tehnični predpisi o prehodih čez proge. 3. februarja Je bil v Šentjerneju1 občni zbor prostovoljnega gasilskega druStva. Društvo ima 53 članov (£3 operativnih In 21 članic, mladincev, mladink in pionirjev). Predstavniki so poročali o delu ln težavah društva. Največja skrb vodstva in vseh članov Je dograditev gasilnega doma, predvsem orodjarne, ker Je orodje sedaj »hranjeno na dveh mestih, kar silno otežkoča hitro pomoč gasilcev v primeru nesreče. NajveCJa težava je pomanjkanje finančnih sredstev. Treba bo apelirati na Dolenjsko gasilsko zvezo, da lz okrajnega gasilskega sklada, v katerega je šentjernej-ska občina lani ■ nakazala 677.000 dinarjev, dodeli znatno podporo gasilskemu društvu v Šentjerneju za dograditev domu. Odbor le z nekaj spremembami ostal isti, kot Je bil lani. Predsednik je Tone Bambič — kmet, poveljnik Franc Bambič — mizarski pomočnik, namestnik Stanko Potočar — mizar, tajnik Polde SvalJ — krojač, blagajnik r>o-da MaJ/elj — gostilničar, gospo-dar-orodjar Alojz Znldaršlč — sin kmeta, kullurno-prosvetnl referent Ivan Metelko — strojni tehnik, mladinski, referent Jože Medle — sin kmeta, ženski referent Slava Zupanova — delavka, sanitetni referentki Tončka Rked-ljeva — delavka In Anica Krhl-nova — gospodinjska pomočnica. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Stanko K usijan — kmet. V gasilskem društvu prevladujejo predvsem delavci in kmetje. Želeti bi bilo, da bi se v to prepotrebno društvo včlanila tudi delovna inteligenca. • V torek, 19. februarla, 1e bil v šoli ob*hi zbor SZDL za Šentjernej ln Smalftjo vas. Udeležba Je bila kar zadovoljiva, saj je bila velika Šolska soba polna. Uvodno besedo je izpregovoril dosedanji predsednik, zbor pa je vodil Stanko Kušljan. Tajnica Vera Severjeva Je podala pregled zunanjepolitičnih dogodkov, nakar Je govorila o pripravah za kongres delavskih svetov m o domačih problemih. Organizacija SZDL za Šentjernej ln Smalčjo vas Šteje HT9 -članov, vsekakor premalo za center naše občine. O gospodarskem etanju občine je poročal KuSIJan. Lanski občinski proračun — 32 milijonov — ni zadoščal za materialne In funkcionalne izdatke. Zaradi netočnega plačevanja davkov je občina zašla v •i. j-j 1 n . . težave in mora'a najeti posolilo, gih državah. Poudarek na tej K9je( da tudi letos ne bo bolje, prvi letošnji veliki gospodarski Najt**« zmogljive so zdravstvene prireditvi v Ljubljani je ne »amo J^tAB^USfflrfe prikaz blaga, pač pa predvsem f«kcy«klh boleznih, za podpore promet, odnosno prodaja zlasti pri porodih in za defektne otro-končnih izdelkov iz tekstila ia ke'k! šo,a)? v svodih, je bi videna Je gradnja ceste od Volčkove vasi do hrvaške meje, kar bo iinansirala Gozdna uprava lz Novega mesta. Okraj je obljubil večje negospodarske dotacije: 2 milijona za melioracijo Kozarij, 4 milijone za vodovod v Skocjanu, 1 milijon za vodovod v Mihovem in 5 milijonov za gradnjo nove lote v Znmeskem. Treba bi bilo tudi dvigniti kul-turno-prosvetno dejavnost. Zaradi nizkega proračuna in občinskih finančnih težav niso bile možne dotacije ln tako KUD, kino, knjižnica, gasilci in druge organizacije nlse dobile obljubljenega. Urejena pa je bila dvorana, ki je sedaj primerna tudi za večje prireditve. Ljudje so takih prireditev željni. KUD »Brata, PtiUtovič* pripravlja letos kvalitetne prireditve, združene z gostovanji raznih umetnikov. Tov. ravnateljica Tončka Sker-letova je poročala o šolskih, nadvse perečih vprašanjih, o katerih smo že večkrat pisali. Disciplina in uspeh sta kljub prizadevanju uči tel Jstva oo> leta do leta slabsn. Mnogi otroci so silno nemirni, topi in za pouk nezainteresirani. Glavni krivec je Smarnlca, ki uno-nablla ielesno ln duševno rast otrok ter ubija tudi srsčo in mirno življenje v družinah. Potrebni so nulnl ukrepi oblasti in množičnih organizacij. Iste težave so tudi na kmetijsko gospodarski šoli, Je poročala voditeljica te šole tov. Anica Somrakova. Fantje so silno nedisciplinirani, dekleta pa pridne. V dveh pošolskih letih, v katerih so fantje prepuščeni samim sebi, podivjajo In vsestransko propadajo. Ker ostaja nad 70 odstotkov mladine po šoli doma na kmetijah brrz vsake izobrazbe, bi bilo prav, da bi se kmetijsko gospodarska šola uzakonila ln- bi prihajali olroci lz obvezne šole takoj v dveletno gospodarsko Solo. Stavllen je bil zadevni predlog, ki naj bi ga osvojili zbori volivcev. V živahni razpravi je članstvo predlagalo, da bi bilo morda dobro, zaradi konkurence, osnovati se eno mesnico, osamosvojiti čevljarsko delavnico, ki naj bi dobila svojo popravllalnico, v kak zavod pa spraviti občinsko siroto JakSetovo, ki je brez zavetja, kar je sramotno ln nehumano. Ver' skrbi bi morali posvetiti družbenemu upravljan tu in članstvo obveščati o poslovan |U. V novi odbor so bili Izvoljeni: Slavka Honnn, Tončka Mlhalic, Ančka Kušljan, Stilsko Kušljan, Fcter Durjava, Lojze Bambič ln Ciril Jerele. V. skuša nekdo s temr. .dvema »argumentoma 1 mimo vseh oblastnih organov doseči kor.it na najvišjem mestu, to je pri predsedniku repub.ike. Pomemben napredek slovenskega pomorskega ribištva Lani so na Jadranu nalovili precej več vl-b kakor v prejšnjih dveh s.abih letih. Do konca novembra so naši ribiči nalovili 17:223 ton morskih rib, kar je za 3.900 ton več kakor v letu 1955. — Posebno veliko uspehov pa so dosegli s-loven-so že v službah. Sosedi trdijo, ^j, pomorski ribiči. Podjetje da se hčerke nosijo po najno- ,H,;,t>a« v Izoli je v 11 mesecih vejši modi, vsaj ena je tudi že nalovilo 1.900 ton rib, računalo poročena. Povedo tudi, da je pa j«, da bo vse leto ujelo 1.300 Simčeva zelo zanemarjena in ton. Slovenski ribiči so z u*Pn-nedelavna in raje pisari prošnje nj dokazali, da je ulov odvisen z netočnimi podatki, kot bi se predvsem od znanja ln tehnie-nprijela de.a. Tudi srn. ki je m,ga napredka. ne pa samo od i?:učen kovač, bi zlahka dobil dobro zaposlitev, če bi jo IskaJ. Od posestva je imela vse leto 3.450 din davka, od kovačije — fušmarstva brez obrti! — pa 7.210 din. S hinavščino in z lažmi se ne pride daleč, najslabše je pa. če sreče na morju. S sodobnimi napravami so izboljšali g.obln-ski lov. — Podjetje »Riba« je izvo7(Mo lan! za 56" milijonov din rib, za 11 milijonov pa r!b drugih ribiških podjetJj. Največ rib so izvozili v Trst in Gorico. Zm m^pmdBk kmešijshrsi v obfilni CfHQm&li potrebni za napredek vasi in w 1 onih, ki bodo daja-i v najkraj- Progrann kmetijskih zadrug šem času čimveč koristi. Tako naše občine zajemajo približno 25 milijonov dinaa-jev investicijskih kreditov, ki jih bodo zadruge najele za napredek kmetijstva. Ta sredstva bodo bomo zgradili 24 gnoj ničnih jam, 12 hlevov in 3 silose. V vaseh, ki še nimajo pogojev za gradnjo vodovoda, bomo zgradili dva vaška vodnjaka in dve zadruge dajale kmetom pod z«- napajališči. Del investicijskih lo ugodnimi pogoji. Namenjena so gradnji kmetijskih objektov, zlasti takih, ki s*o nujno Za dvig gostinstva Nov strokovni te£o{ okrajne gostinske zbornice Novo mesto Prva letošnja prireditev na Gospodarskem razstavišču Od 10. do m. Januarja je priredila Gostinska zbornica za okraj Novo mesto 20-dnevni strokovni izpopolnjevalnl tečaj za strežno in kuharsko osebje. Tečaj je bil v zdravilišču Šmarješke Toplice. Udeležilo se ga Je 30 gostinskih delavcev, od teh i3 iz gostinskih podjetij ln gostlfič državnega sektorja in 17 Iz zasebnih gostišč. Na tečaju so bila predavanja iz strežbe, kuharstva, poslovne tehnike, kletarstva, branoslovja, higiene ln lepega vedenja. Ttazen teh predmetov so se tečajniki v nekaj urnem predavanju seznanili tudi s turističnimi vrednotami naše ožje domovine ter s predpisi o socialnem zavarovanju. Na zaključku tečaja 30. Januarja so tečajniki polagali strokovne izpite pred izpitno komisijo okrajne gostinske zbornice. Od skupnega števila udeležencev tečaja je priznana strokovna izo sredstev bo šel tudi za sadjarstvo. Obnovili bomo 8 ha višnjevih nasadov. Vse kaže, aa imajo višnjevi nasadi pri nas lepo bodočnost. Zgradili bomo tudi dve zadružni skladišči, kar bo omogočilo večji odkup kmetijskih pridelkov. Prav gotovo t.a sredstva ne bodo zadostovala za izvedbo vseh de.. Le pomagala bodo zadrugam in la za imenovanimi, za kar gre ne- kmetom, da bodo lahko pričeli dvorane zahvala predavateljskemu z gradnjami ter smotrno lzxo- adru in tudi prizadevanju . tečajnikov samih, ki so že od samega začetka vzeli snov telo resno. Nedvomno Ima ta pridobitev za naše gostinstvo na območju okraja precejšen pomen, zlasti ■ ker nam strokovnega gostinskega kadra še vedno primanjkuj*. Od tečajnikov pričakujemo, da bodo znali s pridom uDorabljatl pridobljeno strokovno znanje na ne snovi in precejšnjih zahtevah svojih delovnih mestih ln da bodo nabavila za svoje člane IttOtOT komisije opravili izpite vsi tečaj brazba polkvalificiranega gostinskega delavca 16 tečajnikom, od teh 11 lz strežbe in 5 iz kuharstva. 14 tečajnikov (tisti, ki Se nimajo predpisane dvoletne zaposlitvene dobe v gostinstvu) prejme le spričevalo o opravljenem tečaju oz. izpitu. SploSnl uspeh tečaja je zelo zadovoljiv, saj so kljub obilici izpil- ristfli lastna sredstva. Nekatera dela pa bodo opravili kmeti« sami. Kmetje lz viniške okolice bodo sami meliorirali zemljišča na področju Sečjega sela -Ptodklanca. Kmetijska zadruga jim bo da.a le sredstva za izdelavo načrtov. KZ Vinica bo nikl. Najboljše uspehe pa so dosegli: Arko Ivan, Trebnje; Petre Slavko, Dol. Straža: GrmovSek Marjanca, Dobrnič; Zore Jožefa. Vel. Gaber; ln Luzar Anica iz Novega mesta. Tudi ostala velika večina tečajnikov ni dosti zaostala- s tem doprinesli svoj delež k na-, j„„ predku gostinstva na območju ™ sHoreznlco, dva trieria m okraja. B.L. kompresor. Zunanja tngovina v januarju usnja. Prav ti panogi naše industrije dosezata iz leta v leto lepše in večje uspehe in s tem postajata tudi čedalje pomembnejše izvozno blago. Za modno revijo lahiko rečemo, da bo irarastava najnovejsTi modnih vzorcev raznih oblačil in obutve, ne na policah, ampak na ljudeh s pralktiinim prikazom za oblačenje in nošnjo. Dnevno bodo 4 revije sodobnega oblačenja: dve na samem sejmu in dve v eliitni modni reviji. Na sejmu bodo obitskovalci povedali svoje mnenje o oblači-r.ih predmetih in (tako dali nasvet proizvodnji za bodoče, da bo lahko prilagodila .izdelke okusu, željam in potrebam potrošnikov. Na sejmu bodo poleg izdelkov razstavljeni tudi razni moderni stroji in pomožna sredstva za tekstilno industrijo, usnjarsko in predelovalno industrijo. Sejem bo vsekakor nadvse zanimiv talko za navadnega potrošnika kot za trgovska podjetja, ki bodo tu lahko sklepala kupčije neposredno s proizvajalci. Mnroćnjte in berite DOLENJSKI LIST! lo iadanlh nad 10 milijonov dl-narie-v- Iz stanovanjskega sklada bi bilo treba zgraditi občinsko upravno poalopje na trgu. Naprodaj je v Senrtderned-u večja enonadstropna hisa, v kateri bi se lahko uredil Zdravstveni dom, lekarna, zobna ambulanta In stanovanje za zdravnika. Tudi privatniki prosijo ta poBoJila za dograditev stanovanjskih hiS. Iz cestnega sklada, v katerega se steka 30"'» vplačanih taks za vozila, se popravljajo občinske ceste IV. reda, zgraleni pa so bili tudi »tlrle betonski mostovi. Nujno bi bilo treba popraviti most na star! ee^ti pod Kaštelom, kl je v (tako slabem stanju, da pride lahko vsak čas do težke nesreče. Denrr za material je na razpolago, treba bi bito le, da se najbližji Interesenti organizirajo In prlčno z delom. Pred- Letošnji januar je bil za na&o zunanjo trgovinsko bilanco najbolj ugoden mesec. Uvozili smo (brez uvoza iz ZDA po kreditnem sporazumu) za 7.840 milijonov din b«aga, izvozili pa za 7.494 milijonov din. Tako znaša pasnva v januarju le 346 milijonov din, dočim je znašala v januarju 1958 6.700 milijonov dinarjev. Nasproti Januarju 1956 se je v letošnjem Januarju izvoz povečal za 42.9 odstotkov, uvoz pa zmanjšal za 25.6 odstotkov. V januarju smo izvažali v ^3 držav, uvažali pa iz 42 držav. Pri izvozu je bila na prvem mestu Italija, pri uvozu pa ZDA. Med uvozom so na prvem mestu (64.9 odstotkov) surovine za predelavo, da-je blago za ftiroko potrošnjo (20.3 odstotka) ter investicijski material in oprema (14.8 odstotka). V Izvozu zavzema industrija (brce prehrambene Industrije in tobaka) 63.2 odstotka, prehrambena industrija in tobak 15.9 odstotka, poljedelstvo 17.3 odstotka in gozdarstvo 3.6 odstotka. Pomočniški izpiti v Novem mestu Pri predsedniku KZ na Vinici V letu 1956 je pri okrajni obrtni zbornici v Novem mestu opravljalo in opravilo pomočniške Izpite 262 vajencev. Izpite so razen enega opravili vs>. bile, zlasti v nekaterih strokah, boljše ocene tako v praktičnem kot v teoretičnem d#lu izpita Čeravno imajo mojstri zadnje čsse na razpolago učne načrte, Ves Učakovci leži na skalnatem svetu in skopa zemlja ne more nuditi kdove kolikšnih dohodkov. Tako bi $i mislil vsak, ki to v-as pozna. Kal-čevlčeva kmetija pa nnm daje nekoliko drugačno sliko. Prvič sem v naši občini s:opt.l v tako lepo urejen hlev, v katerem je bilo pet krav, nedavno je pa imel celo devet glav živine. Kalčevič ne redi voloi>. »Ta. krava ima tudi do dvajset litrov mleka«, mi je dejal ln pokazal eno izmed krav. Pred hlevom je gnojnična krompirja sem veliko pride- jama z lepo tirejenim pnoji- lal«. ščem. Poleg hleva je sodobno Kalčevič je tudi čebelar. V urejen betonski silos, napol- sadovnjaku ima velik, sodob-njen s silažo. Skedenj je bil no zgrajen čebelnjak. »Vse to dokaj založen z lucerno, ki je sem začel graditi po vojni. To bila dolga in zelena, saj jo jc in ono sem zgradil sam,« mi kosil še pred polnim, cvete- je pripovedoval. Veliki kupi njem. Ko jo je kosil mu je bi- kamenja stoje ob poteh, kala skoro do pasu. »Koliko pa terega so izruvale iz njiv nje-imate zemlje,« sem vprašal, gove pridne roke. Pripovcdn-»Dra hektara obđelo?>olne, to- val mi je še marsikaj, iz čeda to dobro obdelam. Pri pše- sar sem Spoznal, da je Kalčc-uiei sem imel nad 35 centov ulc res napreden belokranjski hektarskega donosa. Tudi kmet. Jože Skof Strokovno je imela največ kan- po katerih morajo vajence izu- didaitov mizarska stroka, kar 76. čevati, se zlasti pri mizarski Sledili so jim čevljarji, 35, stroki, pa tudi pri nekaterih vajenci in krojači moške ob- drugih, pokažejo negativni re- l&ke, 28. Najmočnejši za nj'mi so zultati, zlasti pri poznavanju bili kovači, 19; nato ključav- materialov. -r-ničarji, 15; in krojači ženske obleke (šivilje), 13, kolar ji, 11. ! Sledi še 17 strok z enim do de- ~ . _ it" vet kandidatov. Državni sektor je Za 4t-,-u00 dl° Z* slučaj imel 99 kandidatov, zadružni 10 invalidnosti vslcd nezgode in privatni 152. Poleg teh je . opravilo izpit za priučenega de- )e zavarovan vsak naročnik [avce še 7 obrtnikov mlinarske našega tednika pri DOZ in žagarske stroke, vsi iz privatnega sektorja. Skupna ocena (iz praktičnega in teoretiičnega dela izpita) je to pot prav dobra. Vendar bi lahki Novo mesno, za 20.000 din pa za slučaj smrti, ki bi bila posledica nezgode. r 4 stran DOLENJSKI LIST Stev. B (S«S> MATU za nasvet TOM v pomislek FILMI ZA MLADINO IN ŠE KAJ S; bil že kdaj v neznanem kraju na razpotju? Se spominjaš negotovosti, ki te je obšla, ko si ugibal, kam bi krenil, da hi prišel do ei'.ja? Moral si premišljati in 'zbirati*, 'čeprav pogreška morda ne bi imela hudih posledic. Na takem razpotju se boš znašel po izstopu »z šole, po maturi. Poklic, vozno življenjsko vprašanje Vprašali so več sto ljudi raznih poklicev, ali bi si izbrali kak drug poklic, če b* bili ponovno stari 15 let. Polovica jib je odgovorila: »Da!« Tudi razne druge izkušnje so pokazale, da je komaj polovica ljudi pravilno izbrala svoj poklic. Mnogi, 'ki so nezadovoljni S svojim delom, obžalujejo, da niso pravočasno 'n bolje pretehtali, kakšen poklic bi s» naj izbrai.l. Kar je zamujeno, se da le težko popraviti. Ljudje .so se ,ro-d;M in umirajo brez lastne volje, pri izb-Ti poklica pa o m;u-6ičem lahko sami odločajo. Zato so tudi soodgovorni za bodoč,; uspeh ali neuspeh. Premišljati *n preudarjati o poklicu je pa treba dovolj zgodaj, c pravem času. Ni malo ljudi, ki so zgrešil.i pot. potem pa tu Uporabil* vse življenje za iskanje druge. Zato moraš prem'-flkti, 'kaj hočeš in kaj zmoreS, da se izogneš raznim usodnim pomotam in da ne bo prepozno. Poklicne svetovalnice Ker je izbira pokLica važna za osebno srečo posameznika in go-spodaisko-kuiturn0 življenje naroda, se s tem problemom ukvarjajo posebne ustanove, poklicne posvetovalnice, kj na podlagi psihotehnične preizkušnje svetujejo kandidatu izbiro poklica. Poklicno svetovanje je že v mnogih državah zelo razvito. V Švici n. pr., kjer imajo čez 300 poklicnih svetovalnic, sta tudi dve poklicni svetovalnici samo za maturante. V Avstriji je razen 500 poklicnih svetovalnic še 9 posebnih svetovalnic za maturante. V Sloveniji imamo na vsakem okrajnem Ljudskem odboru, v sestavu tajništva za delo oziroma v sestavu biroja za posredovanje dela, tudi poklicno svetovalnico. V Novem mestu je taka svetovalnica, na Ljubljanski cesti št. 2 (v baraki). Na poklicni svetovalnici dobijo maturanti podatke o vseh vrstah šol in t, sposobnostih, ki so potrebne za posamezne poklice, kakor tudi podatke o možnostih poznejše zaposlitve. Vsem drugim dijakom in učencem osnovnih šol poklicna, svetovalnica brezplačno svetuje izbiro poklica na podlagi psihotehnične preizkušnje in razgovora, seveda, če to sami želijo. UNIVERZA, NAJPOGOSTEJŠA POT MATURANTOV Ljubljanska univerza Ima pet fakultet: 1. I': irodoslovno - matematično-filozofsko fakulteto, ki ima dva oddelka: prirodoslovno - matematični in filozofski. Na prirodoslovnom - matematičnem oddelku lahko Studenti izbirajo med naslednjimi skupinami: matematika, fizika, kemija, biologija, geologija s peleontologijo. seoprafija, mineralogija s petrn-grafijo. meteorologija, astronomija, geologija s kemijo. Od teh skupin so srednješolske (to se pravi take, ki usposabljajo Studenta za srednješolskega profesorja) samo naslednje: matematika, fizika, biologija, geologija s kemijo in geografija. Diplomirani geologi imajo poleg tega tudi možnost zaposlitve v geoloških znanstvenih ustanovah, v geoloških praktičnih raziskovalnih zavodih in v posameznih rudarskih obratih. Zelo ugodne pogoje za zaposlitev imajo diplomirani fiziki, posebno tisti, ki so za časa Studija in nn diplomskem izpitu pokazali lepe uspehe. Njihovo strokovno sodelovanje je posebno zaželeno v inštitutih, ki raziskujejo atomsko energijo. Drugi fiziki se lahko zaposlijo rudi v raznih industrijskih laboratoi' lah, na srednjih Šolah in osemletkah. Diplomirani meteorologi imajo možnost zaposlitve v ustanovah hidrometeorološke službe, meteorološke službe vojnega inv civilnega letalstva, agrometeorologlje Ud. Na filozofskem oddelku Izbirajo Studenti med naslednjimi Studijskimi skupin3mt: filozofija, pedagogika, psihologija. zgodovina, umetnostna zgodovina, arheologi- ja, etnologija z etnografijo, stavl-Btika, germanistika, romanistika, klasična filologija, primerjalno Jezikoslovje, svetovna književnost z literarno teorijo. Od teh skupin so srednl^Solske: zgodovina, slavistika, germanistika, romanistika, klasična filologija. Pri ostalih skupinah mora študent, ki računa z morebitno namestitvijo v srednji Soli, diplomirat' ne samo iz predmeta svoje skupine, ampak še iz enega, ki se poučuje na srednji šoli. N. pr.: Študent filozofije poveže študij filozofije še s študijem slovenskega jezika aH s študijem enega tujega jezika ali s študijem matematike ali podobno. Student umetnostne zgodovine poveže ta studil Se s študijem splošne in narodne zgodovine itd. Možnosti zaposlitve na srednlih šolah so za diplomante lz srednješolskih skupin obeh fakultet zelo Ugodne, medtem ko je ustrezna zaposlitev za diplomante enosmernih skupin postala že precej problematična. Diplomirani zgodovinarji Imajo možnost zaposlitve razen v srednjih šolah tudi v žurnallstikl, znanstvenih ustanovah in v arhivih. Diploma iz slavistike omogoča diplomantu tudi zaposlitev v žurnallstikl in bibliotekarstvu. Diplomirani psihologi se lahko zaposlijo ne samo na srednjih Šolah ln učiteljiščih, ampak tudi v vseh ustanovah in podjetjih, v katerih Je potrebno psihološko delo. kot so n. pr. noklicne svetovalnice, klinike, bolnice, šole. higienski zavodi, dispanzerji, zavodi za vzgojo defektnih, ambulante. .TLA, industrijska ondjetjn itd-Diploma iz pedagoške skupine usposablja za delo na učiteljiščih, v otroških vrtcih, dijaških domovih, v raznih vzgojnih zavodih in ustanovah za socialno zaSčito. (Nadaljevanje prihodnjič) Film je danes osvojil množice; tudi mladino, ki je reden gost primernih ali neprimernih predstav. Ne smemo tiskati oči pred dejstvom, da je rlm mladini nujno dopolnilo šole in prijetno razvedrilo. Ne bi bilo primerno danes mladini -prepovedati obiskovanje kino predstav, pač pa je dolžnost starcev, vzgojiteljev in vse družbe, da s primerno razlago, poukom in z nasvetom usmerjajo mladino, da bo film pravlno gledala in se ob njem tudi vzgajala, učila 'n hkrati razvedrila. Prav gotovo ni dovolj, da nek film mla-d'ni samo prepovemo ttli dovolimo. Vse bo?' vontavlinmo, da bo jutri film, kot je danes knjiga, šolarju enako potreben, da bodoča reformirana šola ne bo zame4ovala filma, temveč ga. uporabila kr>t primeren uini pripomoček pri r-gnji. Zatrt smo ob vs-tano-vitri mladinskega kina v Ljubi i a r> i, Ce'iu in Novi Gorici naredili že lep korak naprej. N'č manj važne pa niso mladinske kinopredstave. V Novem mestu smo letos februarja račelf s takimi pred-stavami. Uprava kum KRKA je uvedla mladinske predstave Kekca« in ameriške bar-vv risanke (itVtU rednega programa, ob torkih in četrtkih popoldne). V razgovoru z upravnikom kina v Novem mestu tov. Francem Adamom smo zvedeli, da to '; filmi namenjeni osnovnošolski mladini in cicibanom, saj so ravno najmlajši obtskoraici prikrajšani za to razvedrilo in pouk. Za ostalo mlad:no namerava Uprava kina uvesti posebne predstave, ki jih bodo šolska vodstva in vzgojitelji predlagali upravi. Ob tej razveseljivi novosti, ki jn je pripravil 'kino Krka v Novem mestu, smo upravi vsi hvaležni, dolžni pa smo pomagati z nasveti, predvsem pa moramo že v družinskem krogu mladino pravilno poučiti in jo usmerjati. Prav bi tudi bilo. da bi se po šolah ustanovili filmski krožki, tudi v kolektivih bi lahko bili, pri vsakem kino podjetju pa vaj bi zaživeli filmski SVtU iz vrst staršev, vzgojiteljev in ljubiteljev filma. Sestanki med mladino m vzgojitelji, na katerih naj bi obravnavali raz .c filme, bi bila enafco uspešna obVka sodelovanja s filmom. Tudi v Dolenjskem listu bi lahko mladina izražala svoje mnenje o raznih filmih. Ljudska prosveta obiskuje s potujočim kinom tudi ode-želje. Ne bi bilo napak, da bi tudi podeželska mladina vi-dela vsaj včasih mladinske (Ume. Priporočamo, da bi vse kino uprave na Dolznjskem, po vzgledu kina. Krka, ustanovile sekcije za mladinski kino, seveda s sndelo>-an ]r.m vseh ki jim je rast mladine pri srcu, -i-t Kar se Janezek nauči... Mladina si želi zabave Tako nam piše mladinec Mirko Vesel iz Novega mesta, ki pravi: »Sobota je najbolj primerna za razvedrilo in zabavo, zlasti sa mladino, ki se ves teden uči ali delu. Toda kje naj se ta mladina v Novem mestu zabava? Navada je, da se ob sobotah popoldne nekako bolj praznično oblečemo, toda, kam naj gremo? VeČini vdadincev je edina, zabava kino. Da so gostilne in podobni javni lokali še toliko manj primerni za mladino, ni treba MLADINSKA MAŠKERADA V NOVEM MESTU! Društvo prijateljev m.adine v Novem mestu bo tudi lelos organiziralo veselo pustovanje za vso mladino v Domu JLA. V nedeljo 3. marca bo ob 14. url prireditev za predšolske otroke, pozneje za picnirje a'nvnaz'i.'c. V ponedeljek popoldne se bodo zabavali m&(>,nir.ii osnovne Šole, zvečer pa dijaki Učiteljišča, gimnazije, trgovske in vajenske Sole. Lepe maske zaželene! Točen začetek prireditev bo objavljen na lepakih. posebej poudarjati. Kam torej? Kje bi se zabavali? Mladinski družabni ples bi bila edina rešitev. Kakor v mnogih drugih krojili, bi tudi v Novem mestu lahko organizirali take družabne prireditve. Nekateri zelo podcenjujejo vzgojni vpliv plesa na mladino, kar pa ni prav. Tem lahko povemo, da se mlad človek na takih prireditvah navadi kulturnega obnašanja, družabnosti in si privzgoji čut za estetiko. Takole je dejal R. F. Miller: »Ples je elementarna potreba človeka, kjer se uveljavljata nagon primitivnega človeka po izglajeni vezani kretnji ter njegovo naivno veselje do glasbe in ritma. Ples je izraz živega življenja, prav tako važen kot katero koli drugo elementarno človekovo udej-stvovanje.« Vsekakor lahko trdimo, da je družabni ples vzgojnega pomena\. zato naj ga organizacije, ki so odgovorne za vzgojo mladine, omogočijo. Na novomeški gimnaziji so d! jaške plesne vaje, teater« pa. lahko ob{skujejo le dijaki gimnazije in učiteljišča. Delavska mladina pa. nima kie plesati in tako ne more priti do zbhžanja- med študmtsko in delavsko mladino. V Bršlji- nu imajo vaje, toda tja ne moremo vsi zahajati. Za družabni mladinski pies je brez dvoma najbolj primeren prostor telovadnica. V Novem mestu imamo dve in bi morda lahko našli rešitev, če bi se odgovorni posamezniki nekoliko omehčali zararli parketa. V Ljubljani vienda ni telovadnice, kjer bi ne plesali, pa so tla prav taka kot v novomeških telovadnicah. Seveda bi morala biti tud* vstopnina na takih plesih, da bi organizator lahko kril izdatke za glasbo in čiščenje parketa. Izvedbo takih družabnih prireditev za mladino bi lahko prevzelo TVD Partizan aH pa mladinska organizacija gimnazije ali učiteljišča. Plesnih učiteljev povsod manjka, tudi v Novem mestu, vendar bi začasno tudi ta problem lahko rešili.« Mirko Vesel Misli o izbiri poklica Velikega italijanskega umetnika in znanstvenika Le-onardn da Vmcija so vprašali: »Kaj vam. je na svetu najljubše?« Odgovoril je: »Moja pot v delavnico.« * * * Težko je poslušati, kako nekdo vsak dan preklinja svoj poklic. * * Noben epa pokUca ni, ki bi bil nizek, ali, ki bi se. ga bilo potrebno sramovati. Potrebno ga je le pošteno in spretno opravljati. * * Kadar je za nek poklic veliko povpraševanje, je dobro misliti na zapuščene pokVce. * * »Pravi človek na pravo mesto« je ,\ačelo, ki velja za vse. Ce se bodo vsi po njem ravnali, se bi zvišala življenjska raven vsega naroda. * * Za obstanek majhnega naroda je valno, da se nobeden njegov član ne izgub1. Noben človek ni rojen za en sam, poklic Ta misel, je zmotna, Vfak normalno razvit človek bi gotovo uspel v več poklicih. Za Šuštarja boš dober«, slišimo dostikrat robantiti očeta, katerega sin se v šoli floOO UČI. Kot da je čevljar nekaj manj od drwgth obrti, oziroma, da je za iznčitev te obrti res dober otrok, ki ni mogel narediti reč kot štiri razrede osnovne šole! Pa ni tako. Za izučitev vsake obrtnu stroke je potrebna izobrazba najmanj šest razredov osnovne šole ali dva razreda gimnazije. Se tako se večkrat zgodi, da vajenec ne dojema pred- OBVESTILO PazSirjena seja Glavnega odbora Prešernove družbe ne bo v torek 2fi. februarja temveč v četrtek 7. marca ob 10 uri v prostorih Kluba ljudskih po-s'ancev v Ljubljani. Puharjeva 11. z napovedanim dnevnim redom. Tajništvo Pozdrav iz Požarevca Dolenjci, ki služimo vojaški rok v Požarevcu, pošiljamo svojim znancem, dekletom in bralcem Dolenjskega listu iskrene pozdrave. Kadar se veseli zberemo, kaj radi pojemo naše slovenske pesmi in se spominjamo domačih krajev. Zelo dober prijatelj nam je Dolenjski list s svojimi novicami. Čeravno smo zelo daleč- od vas, se veselimo vaših uspehov pri delu, zlasti pri graditvi bolj:\rga. Življenja na Dolenjskem. Vojaki V. P. «923 — Pož;>-rovac: Btaako Pugelj. Stanko Rrezar, Stanko Tisnv. Frane Zupančič, Viktor FiPolti, Rafael Hočevar. Albert Bokal, Janez Greznik, Alojz Pekol. .lože Smrke, Niko Žunič »n France Turk. metov vajenske šole in zastaja, da se mu. učna doba vleče v nedogled. Ce pa je tak otrok sploh odklonjen in se ne more iti učit obrti, je velik revež, saj mora. pač v kako podjetje kot nekvalificiran dda-i>ec. kjer more potem le z zelo veliko pridnostjo toliko napredovati, da se mu po najmanj petih letih prizna stalet priučenepa delavca, ki lahko glede na zadevno olajšavo opravi nomočniški izpit, če je seveda v tem času in s svojo pndnostjo opravi s privatnimi izpiti vse tri letnike vajenske šole, za kar pa je treba •meti dosti močne volje in vztrajnosti. Pa tudi sploh mora biti obrtnik, mojster ali pomočnik precej razgledan o vseh stvareh. Predvsem pa mora znati pisati in računati. Kako mučno je in žalostno brati pisma lakih obrtnikov, ki niso poskrbeli za svojo vsaj najosnovnejšo izobrazbo! Oglejmo si tak primer, dopis. »Tovariš. SPoštovanem. dam vedit da sem duhel val dopis di naj pridem na sestanek žalmije ker ne morem kpr sem bolan ki imam plučenco ker ne morem ne ka mer H hišo rese kaj pozdravim ter kat pridem dr,vas sam da s« pogovorimo ote.) stvari in <% članarini ker nemorem plaret ki še zdravila nimam dablse kupu ker zmojem obrtom na.J nič pozimi ne poleti ne takn daje slabo moji spredniki so teško živeli v tem jarku ker 3. d. 4. mesece sonce ne sije nestalna voda le časih zato ni bilo treba obria nikdaj ne kol 500. let. do svobodene ka kor zda i teh naSeh te Skeh ča »ah in če se kaj pozdravim bom to nazaj prinesti. SPoštova-nem.« -r- 2a Aomp Avuilno in gospodinjstvo Z obiska v Straži SODOBNO GOSPODINJSTVO, št. 12 Občni zbor KUD Dol. Toplice 12. februarja so se zbrali *lanl KUD Dol. Toplice in pregledali delo v prelekle7n letu. Zal je bila Udeležb« zelo slaba. Delo društva res ni bilo majhno, seveda pa bi bilo lahko fte uspešnejše. Dramatski odsek je uprizoril dve igri: »Utopljenca In »Detektiva Meglo«. Lutkovni krožek je imel tri predstave. Lani Je pričel z delom tudi folklorni odsek, ki pa doslej še nima kakih vidneiSih uspehov. Zelo aktivna je bila knjižnica. Skoda 1<». da nima dovolj knjig; manjka zlasti novejših, stare pa so že prebrane. I.ani je 79 bralcev prebralo 832 knjig. Ce upoštevamo, da Ima kniižnlca 1.P.03 knjig, je to lepa Strvllkn. Ustanoviti bo treba Še glasbeni odsek, vsaj pevski zbor, kar pa je trenutno še nemogoče, ker nt pevnvodje. Velike preglavice dela društvu oder. ki Je v zelo slabem staniu. Tudi ostala oprema ni dosti bolj-fta, zlasti ne električna razsvetljava. Društvo bi potrebovalo svoje piostore za družabno živHenje, sestanke in podobno, katerih pa, čeprav je v Zadružnem domu dovolj prostora, ne more dob'tl. Tzvoljen Je bil nov odbor. Občni zbor Jc v imenu okrajnega odbora Sveta Svobod in prosvetnih drujtev pozdravil Lojze Kactellc, ki je nakazal nekaj smernic za bodoče delo. Društvo Je spremenilo tudi svnl naslov. Sodni se Imenuje: pro-ivptno đruftvo »MaM Henljtmant, Dol. Toplice. Razprava Je bila še več članov Prešernove družbe! Vpis v J'i-ešernovc) družbo lepo napreduje. Do sedaj se je v Semiču vpisalo že 45 naročnikov. Ljudje vedno z večjim zanimanjem segajo po zanimivem čtivu. Upamo, da bomo lanskoletno število naročnikov presegli. Zato ne zamudite vpisa! Prešernove knjige nudijo v zimskem času ku.turno razvedrilo in krajšajo dolge večere. r. m kljub slabi udHežbi zelo živahna, poskrbeti pa bo treba, da se bodo sprejeti sklopi tudi izvriill. Da bi hllo delo društva čim uspešnejše, Je potrebna druStvu vsaj miniSa finančna podpora. Vsi. ki Um je kultura količkaj pri srcu. želijo novemu odboru čimveč uspehov. -n Mladinski filmi •udi v Dol. Toplicah Na predlog taborniške organizacije je kino-uprava v Dol. Toplicah nabavila serijo mladinskih filmov, ki bodo ria sporedu vsako drugo soboto. S tem je dana mladini možnost koristnega in prijetnega, razvedrila. Cisd-i dobiček predstav gre v korist taborniške organizacijo. 7.e prva predstava je m?d mladino vzbudila veliko zanimanja. S seje sveta za prosveto in kulturo ObLO Straža-Toptice Svet je imel redno sejo, na katerj se je razoravutio y ,. eki izobrazbi. Izvoljene sfl bile kom:-ije z.a splošno pošolsko Izobraževanje, za le'esno vzgojo, za varstvo kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter komisija za filmsk; program, Razpravljali so tudi o zadružnih domovih ter kino upravah v Stražj in Toplicah. Potrebno je takojšnje popravilo doma v Toplicah dn v Vavtt vasi, ker oba propadata; prvi zaradi gobe, drugi zaradi malomarnosti. Vprašanje je le še nekaj finančnih sredstev in malo dobre volje, pa, se bo tudi to uredilo. -n Gostovanje na Dvoru in v Straži Dramska sekcija Prosvetnega društva iz Dol. Toplic je z uspehom gostovala z igro »Detektiv Megla« na Dvoru in v Straži. Igra je b:la dobro podana in gledalci so bili zadovoljni, zlasti na Dvoru, ker so prosili, naj j.ih še obiščejo. Igrale] so se res potrudili in dobro zaigrali. -n Lep občni zbor Rdečega križa v Dobrniču Občnega zbora krajevnega odbora RK v Dobrniču 21. februarja se je udele/.ilo izredno veliko ljudi (260). tako da je bila dvorana polna. Občni zbor so združili z zdravstvenim predavanjem in predve.Jarjem zdravstvenh fi'mov ter filmov iz kmetijstva. Udeležba je bila zato tako lepa. ker je bil zbor dobro pripravljen in ker so ga pripravil skupno odbor RK, kmetijska zadruga in šola. Sonce je skopo odmerjalo toploto, ko je popoldanski vlak fopihal proti Straži, bilo je pa vendarle prijetno. Posebno še, ko sem po dolgem času spet zagledala priljubljeno Straško goro, kjer smo nekoč partizanili, uničevali »okupatorja in se veselili svobode. »Straža!« je zaklical sprevodnik. V zadružnem domu naj bi se spet po dolgih letih sestale žene in se o marsičem pomenile. Morda se ne bomo več poznale? Cas nam je vtisnil globje gube v obraz: Čustva in ho-1nnja so pa ostala taka kot nekdaj. Stojim pred zadružn'm domom in premišljam, |foo&j kateri vhod naj grem. da bom našla žene. Vendar, nikjer nikogEv. Morda po pozabile? Menda nisem prišla pamio na uro gledat v Stražo? Ne, že je prišla po hodniku tovarišic3 Tomičeva. in mi odprla sobo, v kater.i so žene-zadružnice organizirale šiv;lj-*ki tečaj. »Šestinštiridesei tečajnic imamo!< mi je pozneje ljubeznivo pripovedovala predsednica rbčinekega odbora Rdečega fcniii. »Od 19 do 40 le' so staira dekleta in žene. ki pr'dno in z izrednim veseljem prihajajo na tečaj. Celo poldrugo uro daleč pridejo nekatere, samo da se bodo kaj npu&ile in slišale kaj novega Tečaj vodi tovari-š:ca KulovČev?.. pomaga ji pa Tomičeva. Učiti šivilji Mu trnova in Gašp°ršičeva. 10. marca bodo tečajnice pr'oravile razstavo in p-V"/n!e. kaj znajo." Kaj le de'ajo. s<^m spraševala naprej ;n zvedeli: »Zono pripravljalo zs 3. marec tudi maškerado za o'roke. Nekateri ljudje pravijo, di to n' lepo. m-i tega nismo imeli, ko smo bM: m^rl.'. Z^'o na me da-neg omogočimo otrokom spro- 0 GOSPODINJSTVU ROMA IN V SVETU h« 1. marca "b 19.30 url predavala inu. Vilma Pirkovlčcva v Sindikalnem domu v Novem mestu. K izredno zanimivemu in poučnemu predavanja vabimo vse flanirr Društva /a napredek Kospodinjstva ?er vse žene ln mladinke, v| jib zanima sodobno gospodinjstvo! Sceno veselje, saj bomo ob sreči Otrok vesele tud;j same!« Straške žene so delavne tudi na drug'h področjih. ( zlasti v Rdečem križu, ki precej pomaga socialno ogroženim otrokom in družinam. Karlinca Kobeto-va pride az Dolnjih Sušic redno na vse sestanke In seje v Stražo, čeprav ima že 40 let. Vdova te m pravi: »D~k!e i mogla, bom vedno rada prišla. Pa naj pada dež ali sneg — v delu sem srečna?« Se o B. marcu mednarodnem Dnevu borbenih zona, #sem povprašala žene. Tudi na to praznovanje se pripravljajo. Žene prihajajo na pevske vaje tudi iz oddaljenih vasi. da bodo na proslavi zapele. Sodeloval bo tudj moški pevski zbor. Več nisem mogla zvedeti. Bomo se Da Domenile 0 tem in onem na prvem prihodnjem sestanku, ker sedanji zaradi nesporazuma ni bM obi-kan tako. kot smo prvotno mislile. Takrat jih bo pa veliko, tako so obljubile. Mara Sajevlc Zadnja lanskoletna številka ^Sodobnega gospodinjstva«, k' je zaradi tehničnih ov'r izšla šele pred nedavnim, kaže vodno večjo praktično usmerjenost te revije.' Skoraj v vseh prispevkih so napotki, ki se Jih Kihko posluži sleherna naša družina. Razen uvodnika, ki kritično osvetli našo prvo mehanizjrnrtr) pralnico na vasi, je v zvezku marsikaj zanimivega o novih zušćitnih lakih z.a pod in za vse lojene dele stanovanjskih gradenj, ki jih bo medvoška tovar- Nacrti žužemberških zadružnic V sredo 6. februarja jo bil v Žužemberku občni zbor, katerega se je udeležilo 50 žena-za-družnic. Veselilo nas je, da smo videle med njimi tudi mnogo mladih obrazov, kar kaže, da so dekleta zavedaj', kr.i pomenita znanje in razgledanost žene-go-spodinje. Zone so so seznanile z osnutkom pravilnika Zveze žena zadružnic pri kmetijski zadrugi in se pogovorile 0 delu in uspehih v preteklem letu. Ugotovile so, da niso bile Izvršene vse naloge, vendar so bile z doseženi uspehi zadovoljne. Treba bo še veliko dela in naporov, da se bo žena dvignila iz zaostalosti in 01 so-dobneie ured;la dom in gospodinjstvo. Zato so mnogo razpravljale in sprejele nekaj določenih nalog. Uredile bod0 vzoren vrt pri zadružnem domu. Imel bo tudi tople grede, šai je ravno v Suhi krajini pomanjkanje sadik zgodnje zelenjave zelo občutno. V vrtovih bodo zelenjavo gojil" in si s trm preskrbele dovolj zdrave prehrane. V vsaki vasi na območju KZ bodo organizirale tečaje za konzerviranje zelenjave, sadja in sadnih sokov. V ta namen bodo naročilo preko KZ Baumanov zvon. UredMe bodo kurnice in nabavile piščance štajerske pasme. Po možnosti bodn uredile dve vzrejni središči. Pomagale bodo skrbet! za pravilno krm-'ienje in nego plemenskih svinj tet pomagale živinorejskemu odseku pri vzpostavitvi avlnjerej- skoga središča bele nemške po-žlahtnjene pasmo. V zimskih mesecih bodo organiz'rale tečaje za predelav0 svinjskega mesa. (-.•Sanizir/ir. >-i• "» vzgoji, higieni, gospodinjstvu, kokošjereji, vrtnarstvu in pra-š.Čjereji: Skupno z ostalimi zadružniki bodo priredile poučni izlet. Prosile bodo Tovarno šivalnih strojev na Mirni, da priredi v zim-ikih mesecih tečaj za krojenje in šivanje v Žužemberku, ker je Za tak tečaj veliko zanimanje. Želimo, da bi zadružnice svoj načrt tudi izvedle. Po zaključku občnega zbora je tov. Cudovanova predavala o vrtnarstvu, mlekarstvu in domači obrti. Predavanje so poživljale skioptične slike. Zadružnice se predavateljici lepo zahvaljujejo jn žele. da bi jih še večkrat obiskala Z. na »Co.or« začela še letos proizvajati za široko potrošnjo. — Kdor si preureja stanovanje, mu bo zelo koristil članek o predelavi ležišč in o pregrinjalih za sodobna ležišča. Predelava, pa tudi sama pregrinjala, ki jih svetuje avtor članka, niso draga, kljub temu pa ze:o praktična, trpežna in lepa. Naslednji prispevek vas no s s.iko in besedo seznanil z lopo in vsestransko uporabno jedilno posodo iz domače keramike, kakršno izdelujejo aH n jo bodo v kratkem izdelovali v Libojah. Odveč tudi ne bo članek o kisanju mleka. Resda vsakdo ve. da je kislo mleko zdravo, marsikomu pa le ni znano, kakšno mleko smemo kT-sati in kako moramo ravnati i nJim, da nam ne bo škodovalo. Zadnje strani tega zvezka so kakor običajno napolnjeno z je-d lniki in recepti za manj znane jedi in t navodi.i za ročno delo; tokrat boste brali o vezv-nirish in o kvačkanih narodnih motivih. Perutninarji pa bodo vorjel-ni) z veseljem prebrali prispevek o pravilni negi perutnine pozimi, ki pomaga, da koko4t kljub mrazu pridno neso. Umazana posada - sovražnik zdravja Kako lep je pogled v kuhinjsko omaro, kjer se kar blest: lepo razvrščena steklenina, porcelan in emajlirana posoda! Ze mnogo gospodinjstev se lahko ponaša s tako skrbno umito in shranjeno posodo. Vendar pa še marsikje srečujemo — zlasti v bolj zaostalih krajih — v kuhinjah tak nered in toliko umazanije na posodah, da se resno vprašamo, če ne zboli kateri član družine prav zaradi umazanih skled, žlic, krožnikov in loncev. Poleti sedajo na neunrte posod** muhe, ki prenašajo bolezni, vse leto se sučejo okrog njih mačke, ponekod tudi psi. Pa vendar ni ležko vzdrževati pri tem red. Čiščenje posode je stvar navade, ki skrbni gospodinji preide kar nekako v kri. Nemogoče so jI zdi, da bi vzela v roko posodo, ki ni bila prej umita, vsak član družine seže vedno le po čisti žlici, skodelici ali kozarcu. K al« o pa čist-mo posodo? Za umivanje potrebujemo dve skledi vroče vode. Prvi dodajmo pest sode , (če vode ne uporabljamo za prašiče kot dodatek pomijam,) druga pa naj bo frista za spla-kovanje. Naijprej umijmo vse prekuhajmo v vodi, ki smo ji dodali lužni kamen. S strguljico in nožem ostrgamo vso umazanijo, ki se je nabrala v robovih, ročajih in je po kuhanju odstopila. To storimo zlasti z raznim: pe-kačami, ki Jih ponekod ne umi-jejo od ene do druge pek% potic. Shranijo jih mastne, potem po steklene, zatem porcelanaste in *hekaj mesecih pa prav take — ceumite — spet uporabljajo. Razumljivo je, da tako temeljito očiščeno posodo shranimo v predale in police, ki smo jih zribali, presušili in jim obnovila papir. Zavrzimo ob tej priliki vso nerabno posodo in pripravimo za kleparja tisto, ki ja potrebna popravila. Za naprej pa velja: nikdar nt škoda časa za temeljito umi« 1 anjc posode — to večno, a £•! tako potrebno zlo! nazadnje emajlirane posode. Nj koncu očistimo rjaste aH sajaste predmete. Za to vzemimo kos časopisnega papirja, ki ga zmočimo in pomočimo v kakšen čistilni prašek (vim, kromov prašek ali pepel). Le pribor, ki rjavi, obrišemo, drugo posodo pa 7devajmo v skledo, kjer se odteče in osušV;. Ce se štedilnik hladi, ga umijmo in nanj zložimo lonce, kozice, sklede. Najhitreje se osušijo. Zelo zanemarjeno posodo Sta«, 9 (363) DOLENJSKI LIST Stran B Iz Metlike pišejo Za praznik borbenih žena 8. marca pripravlja Prosvetno društvo »Janez Marentič« v Metliki veseloigro Branlslava Nu-Š:ča »Navaden človek«. Delo režira tov. Julija Rajner. P ved kratkim je v MetUki slavil osemdesetletnico rojstva ur>oko>enl državn1 ce*tnj mojster Jože Mihe.leic. 3S j**, je skrbel za cesto od mostu na K<-lr>j do Trnovca (n pred de-v-'imi leti stopil v zasluženi pokoj. Jubilant, ki se je pre?e!il v Metliko z Notranjskega, izhaja iz rodbine Mihelčičev, k« nam je da'a ve? skladateljev in nada/jenih muzikov. H. februarja so elani mladin- • skcga od3r.ka metliškega Prosvetnega d-uštva nastopili v 1'nhartevj komediji »Zupanova Micka«. Čeprav od mladih igralcev doslej nihče ni nastopil na odruv je. b*'l celotni vtis predstave prav zadovoljiv. S precejšnjo rne.ro igralskega daru so se dzkaz.nJl predvsem Ivanka Dezoiri (&t«Rnreldovka), Anica Firkovič (Micka), Ivan Slobodnik <župan) lrj Joiže Grslć (pisar). Tudi ostaU niso biii slabi. V ©plošnem so dosegli lgralej lep 6't'k z občinstvom, čeprav . se, (razumljivo, niso še otresli začetni ških hib (pni nekaterih prehitra, :n premalo razločna »z.go-v&rjava, nekoliko trde kretnje in porir.bn"). Dek> je režirala tov. Julij,a Haj mer. * Oder v Domu Partizana j» 'Menilo met Usko Prosvetno dru« &-Vio r.a novo preurediti. V Januarju je d ob U o novo rumeno fivi'leno garnituro z« oslotno sce.naviio. Društvo bo prihod j i meječ nB.rocllo Je celotno rdečo garnituro tn razna praktikable. 1'redilo bo tudi razsvetljavo ln »j nabavilo reflektorje in reoatate. Tud t prostor, kjer ja i8r*:sk.-i garderoba, bo primerno opremljen. Kot vse kaže, *« bodo letos »metliški gadje ln belouške« PctagniM v svoje luknje ln ata- NaroCajte In berite »DOLENJSKI LISTnl Dopisujte v Dolenjski Ust! ri tradioiji znova pokazali fige. Čeprav se je govorilo, da bo na letošnj«. pustni torek »g'avna gadja zalega« organizi-rala mogočen pohod svojih pristašev po Metliki, »o zadnji teden te govorice čisto potihnile. Res ne vemo. čemu je spoštovane gade tako hitro zgrabilo malodušj*. Nekateri pravijo da zalo. ker tak slavni pohod »tane tudi nekaj denarja. Menda bo držalo? -ar Česa šenfjernejčani v tem tednu ne smemo zamuditi Nocoj od 19. uri bo v gospodarski šolj predavala tov. .ložl-cn Cudovanova O PLETARSTVU. Predavanje bo združeno s filmom. Vs>top prost. V soboto 2. marca ob sedmih zvečer bo v dvorani predaval član slovenskega okteta tov. Tone Kozievčar, zastopnik Koncertne poslovalnic v Ljubljano. -Govoril bo o svojih doživljajih s potovanja slovenskega okteta po Kitajtski. Pripovedovanje bo dopolnil 9 sedemdesetimi »Hka-mi. Slovenski oktet si j« v svetu priboril velik sloves in je bil letos nagrajen s Prešernovo nagrado. Marc* ga bomo slišali v Šentjerneju. Vstopnina za predavanje je samo 10 din. Po končanem predavanju bo kino podjetje Šentjernej vsem ude- ležencem brezplačno predvajalo barvasti film »Tajno življenje VVaUerja Mittyja«. V nedeljo. 3. marca ob pol osmih zjutraj bo v gimnaziji govoril učitelj Martin Fuis iz Novega mesta o usmerjanju v poklice. Predavanje je važno za mladino, ki bo leto* zapustila šolo in zg starše. V nedeljo, 8, marca ob pol osmih zvečer bo v dvorani koncert domačega tamburaškega orkesfca. KUD »Brata Pirkovič« bo v nedeljo ob treh popoldne gostovalo v Bell cerkvi $ Knitt-lovo štiridftjanko »Via mala«. Za petek napovedana predstava v Šentjerneju je zaradi številnih prireditev preložena na prihodnji teden. France Bučar, novi predsednik Društva veterinarjev LRS Na zadnjem občnem zboru Društva veterinarjev LRS je bil izvoljen za novega predsednik.i kostanjeviški veterinar — domačin, tovariš France Bučar. Bučar je tudi tajnik kmetijske zadruge Kostanjevica, kjer posebno lepo skrbi za živinorejski odsek. Njegovo skj-b je najlepši prikazala lanska razstava plemenske živino, ki j« bila deležna splošnega priznanja. Zveza zadružnic v Kostanjevici je delavna Preteklo nedeljo je Zveza zadružnic v Kostanjevici priredila predavanje, ki se ga je udeležilo nad petdeset gospodinj. Predavala je tovarišlca inženir Polakova o vrtnarstvu in o pra-šičjereji ln kurji reji, kar pač najbolj zanima naše gospodinje. Podobna predavanja in posvetovanja bodo v bodoče tudi po vaseh, kar vse se bo moralo poznati v napredku našega gospodinjstva, posebno ie, ker žena obravnavajo čisto praktična in pereča vprašanja. Živahna razgibanost v Mokronogu MokronoSka zpdruga j« organizirala praktičen tečaj za ladjarje, na katerem so se pouči-% o pravilnem obrezovanju, čiščenju, cepljenju in pomlajevanju sadnega drevja. Tečaj je bij v nedeljo na Priči in v Mokronogu, vodil« ffcl ga strokovni aka tov. Kapi in Kostrevc. Ce* 14 dn| bodo na#! sadjarji imeli priložnost, da s* bodo lahko praktičnih vaj udeležili 'v čim večjem številu. Zimsko ikropljenja je zadruga opravila N Po vsej občini, le 4 va»i *o jI ostale la za prihodnji teden. Dosada j je nabavila KZ že nad 800 sadnih drevesc ln jih že tudi razprodala. V ponedeljek in torek Je bilo več predavanj za nale kmetovalce, Predaval! so tovariši Ing. Lovko. mg. Llnzner ln Ce-sarek. Predavanja o sadjarstvu ja spremljal zanimiv film, Žal, da se je teh predavanj udeležilo le okrog 30 kmetov. Upamo, da bo na prihodnjih predava- njih, kj bodo verjetno kmalu, vač udeležbe. V nedeljo so prj nas gostovali Mirenčani z veseloigro »Skupno stanovanje^. Igralci »o >•* z igro dobro odrezali in poie
  • dvoran« zadružnega doma v Služi. Tefko 1t' našteti, kdo vsa TO koristi te poleg »Partizana«, toda za oskrbovanje nI ln ni člove-*»• Res Je, da v večjih krajih ln celo v mestih telovadna društva n;inajo lastnih telovadnih prusto-*'°v. Kako naj društvo uporabi dvorano neposredno po predstavi kina, zborovanju, proslavi, veselici ali kaki drugi prireditvi, morda otlo v deževnem vremenu, če ni predhodno res lepo pospravljena? Toda v Straži Je tako! Zanimive so besede tov, Dularja lz poročila nadzornega odbora ieto&nietfa občnega zbora društva, ki med drugim pravi: »Kot podporni član društva ln odbornik sem vedno sledil delu oddelkov. Ceslnkrat sem odprl vrata telovadnic« in ko sem pogledal po dvorani, sem v megli opazil telo- ZBOROVALA STA TUDI ŠD »»ELAN« IN NTK »»NOVO MESTO« Zsradt pomanjkanja prostora v nsscm listu niso prišli na vrsto zapiski z občnih zborov dveh novomeških športnih kolektivov — Športnega društva Elan ln Na-mi/noieniškega kluhn. Ker pa nan.1e res nismo pozabili in ker so še vedno enako aktualni. Jih ;pkt*t objavljamo, Čeprav nekoliko skrajšano. |J6 »ELAN« BO POVEČAL ŠTEVILO SVOJIH ČLANOV Znano je, da Je novomeško 8pnrtno društvo Elan Ae pred kratkim imelo le en klub (nogo-mgtni), ki Je pravzaprav predstavljal celotno društvo. Ena najvažnejših ugotovitev letoinjega obč-npqa zbora .ie bila, da je to odločno premalo, da so v Novem mestu pogoji za obstoj in razvoj nekaterih športnih panog, ki »i Jih vključili v obliki klubov v društvo. Kot prvi bi se v društvo vključil,narniznotenjskl klub, k' Se obstaja pod imenom NTK novo mesto. sedaj pa bi samo spremenil svoje ime v ntk Elan. (O tem se Je razpravljalo na občnem zboru NTK Novo mesto, kjer 3? m x..,0.glRsno sPr»1>t predlog o vključitvi v .Elan.) Poleg namlzno-tenlškega kluba predvidevajo ustanovit še teniški, kolesarski in plavalni klub. Nopometnl klub, ki Je do sedaj predstavljal SD Elan. ae navzitč avoji mladosti ie lahko pohvali z lepimi uspehi. Največja pridobitev kluba in društva je nov stadion, ki Je v grobem 2« dograjen, vendar pa bo zahteval ie veliko truda in denana. da bo dokončan. Velik uspeh kluba je tudi v tem, da mu- Je navzlic več kot dvoletnem prisilnem odmoru (ko so bili brez igrtftča) in odhodu nekaterih nalbollSlb nogometašev v druge klube, uspelo formirali kolikor toliko dobro ekipo, ki je brez posebnih priprav, brez trenerja te v prvih prvenstvenih tekmah posegla v borbo za naj-bol.1»a mesta v dolenjski nogometni ligi, Klub je trenutno na tretjem aH četrtem mestu, spomladi pa se mu obeta še ugodnejši plasman, če bodo fantje boli d'sciplinlranl in če bodo ood vodstvom novega trenerja pridno trenirali. Kot neuspeh kluba 1n društva niorFimo šteti pomsnjkUlvo notranjo organizacijo, saj se je odbor zelo neredno sestaial, poleg tena pa je društvo no sedaj Imelo reci in pi*l 15(!) Članov. V odboru Je bilo U članov, od katerih pa so lc dva alt trii* res delali, medtem k« «o bil! ostali ie odborniki na papirju. Talnlk društva tov, Verbif je v svojem poročilu telo nazorno formuliral v/roke, ki so vpHvall na delo društva; »Običajno ima vsako druŠtVO ob svojem rojstvu neko materialno bazo, svoja osnovna in obratna sredstva, na katera se naslanja pri delovanju, ima določen krog agilnih funkcionarjev, ki se žrtvujejo za napredek društva, ima pa tuđi določeno število požrtvovalnih, aktivnih Športnikov, ki dajejo mladini vzRled, knko se koristno izživlja v športu, da sa uresniči staro navodilo — zdrav duh v zdravem telesu. Naše društvo Je bilo ob svojem rojstvu brez teh pogojev, bilo Je brez igrišča, brez materialnih sredstev, brez delovnih funkcionarjev, zato tudi nismo toliko storili kot bi lahko. Ko so se pogoji nekoliko Izboljšali Je tudi Elan bolj zaživel.« V razpravi so polei? članov sodelovali tudi podpredsednik ObLO tov. Andrijanič, ki Je dal nekoliko tehtnih predlogov, v imenu Partizana Je pa občni zbor pozdravil njegov predsednik dr. Oolež, ki je ob tej priložnosti lz-rpzil upanje, da se bo tudi v bodoče našla pravilna oblika sodelovanje med Elanom ln Partizanom. Nov društveni upravni odbor bo v bodoče vodil Niko Križanec, pomagali pa mu bodo- Se Verblf, Krampelj, ing. Medic, Kovarlk, Smajdek, Poljak ln Kozina. NAMIZNI TENIS V BODOfE V ELANU Namlznotenlškl klub Novo mesto je najmlajša športna organizacija v Novem mestu, zato ni čudno, da do sedaj še ni bilo Posebnih uspehov. Kluh Je dalj časa le životaril, redno delo se Je pa pričelo lansko jesen v gimnazijski telovadnici, Z rednimi trenirci je število članov hitro naraščalo. Nn|več vesel la zn belo žogico so pokazali pionirji In mladinci gimnazije, kt jih 1e že nad So vključenih v klub. V klubu le ie malo starejiih članov, te pa misli klub pridobiti t novo nsmlznotenllko ligo, v kateri bodo poleg sindikalnih tklp sodelovale tudi akipe Studentov in gimnazijcev. Klub ima največ težav s prostori in rekviziti. Rekviziti sO dragi, poleg tega Jih pa Še primanjkuje. Prostori za treninge so na dveh krajih, v telovadnici In v Dopnu .tla, ker pa število članov narašča (sedaj Jih je že blizu 5(», bo treba poskrbeti za nov prostor, za nove mize ln žogice. Ob zakllučkti so navzoči soglasno sprejeli sklen o vključitvi klubs v Športno društvo Klan, kjer pa bo klub v bodoče poool-iioms samostolen. Po razrešitvi starega odboru so izvolili nov odbor netih Mahov, v kataram so Ine. Cimerman. osianUova, fi"]''S, MUtec in Maras. F. M. vadeče mladince ali pionirje. Ne mislim reči, da jih Je bilo malo. Živahno so delali, a prah jih Je popolnoma prekril.« Prav gotovo je teloena vzgoja v takšnih prostorih prej škodljiva kot koristna. Druitvo se že leta ukvarja z rašltvljo tega problema in končno Ja odločitev tu. v Vavtl vas; stoji bivši prosvetni dom ('Zadružni dom«), ki Jt v zelo slabem stanju ln še dali Časa neuporaben. JPotrnben je večjih popravil ln preureditve. Stavba je bila svoj čas last mežnarlje v Vsvtl vani, aedaj pa SLP v upravi ObLO Straža-Topltce. Z ObLO ae Je druitvo dogovorilo, da bo dom popravilo in bo poslej koristil le telesnovzgojnlm namenom. V tesnem sodelovanju z masovnimi organizacijami in oblastnimi forumi bo društvo koe tej težki nalogi. Prvi, ki so priskočili društvu n^ ?fm,• .ni) Vsem, ki ste spremili k večnemu počlvku našo dobro, v 00. letu starosti umrlo mamo, staro mamo ln babico MARIJO BREZOVARJEVO roj. Zorman iz Dol. Težke vode, se lepo zahvaljujemo. Prav tako smo dolžni zahvalo podjetju Elek-tro Iz Novega mesta, ki je darovalo vence. otroci: Lojze, Maks, Vide. Ciril, Marija in Nežkii z družinami. Težka voda, Petrinja, Gor.'Gradišče. Regerča vas, USA. 23. februarja 1957. 1. vojnega referenta, 2, matičarja, Pogoji: za mes^o pod tft. 1 — popolna srednja šola z enoletno prakso v vojsskrn zadevah ali nižja šolska izobrazba In 3 leta prakse Prednost imajo oficirji. Za mesto pod tč. 2 pa vsaj eno leio praksa v matični službi. Ponudbe posilita na Občinski Uudski odbor Kontanjevlca Pod-bočju do l. marca 1957. Novo mesto Nedelja, 3. marca ob 10. in 11. url: »Radovedni Pavliha« s predigro »Viteška žalolgra«. — Enotna vstopnina 5 din. OBV€: Sporočam vsem interesentom njiv blvftega po«entnika Avgusla Malenika na Ragovski cesti, da bo dodelitev njiv v ponedeljek. 4. marca ob 13. uri na kraju samem. Karlo Bmld Umetniška galerija v Kostanjevici odprta vsako nedeljo od 8. do 17. ure. Vstop prost! Komlslla za volitve in Imenovanja pri občinskem ljudskem od-boru Kostanjevica Podbočjs, razpisuje mesto Obveščamo vse, ki so zaposleni v živMsko predelovalni In prodajni stroki ln so podvrženi obveznim pregledom po predpisih Temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list Fi.HJ It. 17-187-5«), da bodo zdrav, nitki pregledi od 1. do 31. marca 1957 v Zdravstvenem domu v Novem mestu v dopoldanskih ln popoldanskih urah. Organi sanitarne inšpekcije bodo po 31. marcu l»r.7 pregleda kontrolirali, in osebe, ki nit« bile zdravntlko pregledane 1n n#> bodo Imele pregleda vpisanega v zdravstveni legitimaciji, kaznovali po predpisih zgoraj citiranega zakona. Sanitarni Inlpektora« ObLO Novo mesto TURISTIČNI BIRO — PUTNIK Novo mesto organizira lo. marca Izlet v Planico. Tradicionalni poleti na 130-meirski skakalnici! Izredna mednarodna udeležba! Pri. jave »prejemamo do 6. marca. Na podlagi člena 40. Sploinega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni Ust št. 28-55) razpisuje Personalna komisija OLO Novo mesto za okrajno gozdno upravo Novo mesto naslednja delovna mesta: L dva finančna knjigovodja, 2. tri saldakontlste. Pogoj: srednja strokovna izobrazba ID večletna praksa. Plača po temellnl uredbi ln dopolnilna plača. Ponudba % življenjepisom dostavit« do 15. marca na Okrajno upravo za gozdarstvo. NOVO MESTO V času od 1«. do 91, februarja je bilo rojenih 10 dečkov in 18 deklic. Poročili so set Kegljevlč Janez, kivmovalec Iz Ostroga, ln Ravbar Ana, delavka s Rupcrč vrha. Ku- lovec Franc, delavec z Vrha pri Llubnem, ln Kocjan Antonija, delavka lz Dol. Straže. Frlinde* Mihajlo, delavec, ln Hldek Julijina, oba iz Novega mesta. Jer-lln Jota, zidar Iz Jelš, in Gliba Marija, delavka lz Dol. Kamene. Hutevee Alojzij, sin kmeta, in Medic Frančiška, hči kmeta, oba lz Rajnušč. Hutevee Franc, sin kmeta, in Medic Jožefa, hči kmeta, oba iz Rajnušč. Vovko Frančišek, mizarski pomočnik z Bre-z.lj, in Cimermančlč Antonija, hči km:;ta a Potovrhu. Bačar Frane, sin kmetovalca z Vrha pri Doltu. in Juriič Terezija, hči kmetovalca iz Vel. Cerovca, stepec Ivan. mizar, in Luzar Ivana, strojarka, oba iz Novega mesta. Luzar Jo-2>-f, delavec, in Pelko Marija, hči kmetovalca, oba Iz Gabrja. Kulo-vec Anton, posestnik Iz Vavte vasi, in B.mič Frančiška, hči posestnika- iz . Koroška vasi. Tura Jožef, sin posestnika iz ivdgra-dii m RaŠirUI Frančiška, hči kmetovalca s Konca. Pakar Stanislav, zavirač iz Vel Cerovca, ln Hutar Ana, delavka iz Novega mesta. Vintnr Jožef, oficir LM Iz Novega mejita, in BlttlO Antonija, trgovska pomočnica lz Smolenja vasi, Umrl le Lavrtč Jože, upokojeni tesar, 83 let, lz Slovenske vasi. GOTNA VAS Umrla Je Brezovar Marija, ušlt-karlca, 90 let, lz Dol. Težke vode. STRAŽA V času od 20. Januarja do to. februarja sta bila rojena dva dečka. Porok ni bilo, Umrla Je Cervan Marija, krms-tovalka. 79 let, lz Podgore. TREBNJE V času od 20. Januarja do 30. fiebruarja so se poročili: Režen Drago, železniški delavec Iz Gradišča, ln Kozievčar Frančiška Iz Vel. Gabra. Vlnšek Ladislav, delavec z Dola, ln Florjan-člč Angela Iz Dol, Dobrave, Zupančič Jože, lelnznlškl delavec z Rožnega vrha, In Femer Ana, gospodinja lz Gor. Nemške vasi, Umrla Je Novak Marija, otrok, tz Dol. Medvedjega sela. MIRNA V času od 20, Januarja do 20. februari« Je bila rojena 1 deklica. Poročili so sei Ažnoh Joief, delavec lz Praprotnice, ln Slajku- vec TerezUa, snažilka lz Ljubljane Koprivec Stanislav, detavec m Stare gore, ln Kaalč Marija, delavka lz Zabrdja. Koprivec Vladimir, delavec iz Stare gore, m Uhan Marija, delavka iz Praprot- "umrla sta« Sladic Jožef, kmetovalec. 87 let, iz Sevnice, ln Foruma Ana, užitkarica, »9 let, a Sela. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Erpe Anica z Laz — dečka, Kambič Olga iz Crešnjevca — dečka. Strava Frančiška iz Gotne vasi — deklico, Ozunok Marija > Vrhtrebnjega — deklico, RifelJ Justina iz Lelnice — deklico. Ti-selj Nevenka iz Drašičev — deklico, Piut Rozalija s Krvavčjega vrha — deklico, Setlna Valerija la Dol. Gradišča — dečka, Virant AloJzila * Polja — deklico, KoKot Ana u Oiterca — deklico, Murn Amalija ti Knnižarlee — dečka, Strehah Tončka It Jugorja m dečka, Stetanie Marija tz Kaplji-šča — dečka, Prime Ana lz Koroške vasi — dečka, Sutar Danica iz Stare vasi — dečka, Udovč Marija iz Malkovca — deklico, Zoran Amalija iz Paka — deklico, Botfi Slavki iz Drame — deklico, Pe-telinkar Nada tz straže — deklico, Bra.ici>ovič Ljubica iz Zagreba — deklico. Saje Marija Iz Drganjlh sel — deklico. Volk Antonija is Kočevja — dečka, Gabrijel Katica lz Srebrmč — deklico, Daič-man Darinka lz Prelog — dečka, Tomšič Marija lz Slovenske vasi — deklioo. Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici; Potočar Nada, hčerka blagajnika iz stare cerkve, si Ja pri rezanju krulia z nožem poškodovala levo roko. Cimermančlč Franc, čuvaj lz Stopič, se Je s sekiro usekal v desno koleno. Berkopee Anton, sin posettnlce lz Stopič, Je padel in $i poškodoval levo roko. Pezdirc Janez, sin protfovnega detavca iz Črnomlja, je padel z balkona In si poiko-doval glavo. Markovlču Francu, logarju iz Podturna, je v sozdu eksplodirala bnmhu in mu polko-dovala roke, .noge in glavo, Soden Jožetu, delavcu iz Radovičev, je padla na desni kolk bala bombaža. >•' •<■>•• 1 :• Rnla, hči posestnika tz Stranske vase. je padla in si poškodovala desno nogo. Nad 300 organiziranih šahistov imasmo ina Oolepfskem Zadnjič, ko so se v Novem mestu zbrali vsi najboljši šahisti novomeškega okraja in ostalih področij Dolenjske, da bi ae pomerili za naslove brzopoteznih prvakov Dolenjske, so prireditelji (SD Novo mesto) Izrabili priložnost ln organizirali Qb8nl zbor okrajnega šahovskega odbora Novo mesta. Temu sestanku, ki so se ga ude-ležill predstavniki skoral vseh šahovskih enot novomoikega okraja, poleg tega pa še zastopniki mlrnopeskih ln ribniških šahistov, je prisostvoval tudi sekretar Šahovske zveze Slovenije Er-nest Kapus. V tslnlikem poročilu so bili navedeni vzroki, ki so privedli do odločitve, da se ločita področja okrajnega šahovskega odbora ln Šahovske«« društva Novo mesto. Glavni vzrok Je predvsem decentralizacija v šahovski orga- Po prvem kolu VI. prvenstva Dolenjske v Kočevju vodi ing. Volk Preteklo sredo se Je v" Kočevju pričelo VI. povojno Šahovsko prvenstvo Dolenjske za posameznike. Sodelule 13 šahistov iz Kočevja, .Črnomlja, Novega mesta ln lvnnčne gorice (Stične), od lega so trije prvokategornlki, 10 je pa drugokategornikov. Ze prva kola ■d pokazala, da bo borba ostra In da bo odločevala vsaka »polovlč-ka«. Favorita sta bila Sila ln ing. Volk, ker pa se Sila v drugem kolu nI hotel zadovoljiti s nol točke v partiji z nevarnim Mo-harjem, je izgubil m tako je «e-daj v. vodstvu Ing, Volk pred Silo s pol točke prednosti ln manj odigrano partijo. Posebno ugodno presenečenje je pripravil Novo-meščan Bartolj, ki je na prvenstvu Novega mesta osvoji! komaj 5. meslo In II. kategorijo, sedaj pa je kandidat za 3. mesto ln za I. kategorijo. Remlziral je z ing. Volkom, Silo In Koblerjem, premagal je Materica, Jarca ln Ze-le/mka, Izgubil pa s Kavškom. Stanje ,nn tabeli' po 8. Kolu Je naslednje: Ing. Volk (Koč.) B točk (že prost), Slin (n111) r> In pol, Bartolj (Nun 5, Kobler (C) 4 ln -pol (že pro«t), Malerlč (Cm.), Mohar In Dejak (oba K.) 3 ln pol (že prosti), Llsac (K.) 3 točke, Kavšek (Tv. g.), Klemene (C.) ln Avnec (Nm) 2 In pol (1), Jate (K) 2 ln pol (že prost) ln Zeleznlk (K,) 1 in pol, • O zaključku turnirja bomo poročali prihodnjič. Sitarju je priznana I, kategorija Po sporočilu Iz Šahovske r.vc/e Slovenije je Slavku Sitarju na podlagi itevilnih uspehov v njegovi doaedanli Jahovskl karieri (na prvenstvih Dolenjske in na pdlflnalu prvenstva LRS), posebno pa na podlagi velikega uspeha na letošnjem prvenstvu Novega mesta, ko je dosegel 1*0* možnih točk, priznana I. kategorij«. To je veliko priznanje enemu najboljših šahistov Novega inesta In Dolenjske. Tako ima sedaj SD Novo mesto že tri prvokatcgornl-ke (Sila, Skerlj In Rltar), Ista kategorija pa se obeta ie Bartolju, če bo tudi v drugem delu prvenstva Dolenjske zaigral tako kot Je v prvem delu. V vsako hišo na Dolenjskem DOLFNJSKI UST! nlzacljl 1n s tem v zvezi občutno povečanje dolžnosti in nalog tega okrajnega šahovskega organa. Predlog o formiranju samostojnega OSO Novo mesto Je bil soglasno sprejet. V poročilu smt> slišali tudi o dosedanjih uspehih ui težavah, o številčnem stanju članov na področju okraja, o kategoriziranih šahistlh Ud. Po podatkih Šahovsko zveze Slovenije itejejo vsa šahovske enote na področju okraja nad 300 članov (enot je registriranih :■>), vendar le bila v letu 1H3B obnovljena Članarina samo za 133 članov. Kategoriziranih šahistov je v okraju nad 90, od tega sta dva prvokategornlka, 14 dru-gokntegornikov In blizu 30 tretje, kategornlkov. Prva naloga novega OSO bo Izdelava kartoteka vseh šahistov na področju okraja Ker so že dani pogoji za for-tnlranjo novih iahovslah enot v Mirni peči, v Metliki, Kostanle« vlcl, Šentjerneju. Semiču ln drugod ,se mora takoj pričeti s pripravami, da se ustanovijo sekcija ali klubi v teh kratiti. Sprejet j« bil celo sklep, da se Je treba prizadevali za ustanovitev Šahovska organizacije na vseh sedežih občin. Novim enotam bo treba pre-eej pomoči, ker »e Jasno, da je vsak začetek težak. Vsem iahov-sklm enotam v okraju bo treba pripraviti čim več teoretskih tečajev, ki »u jin vodili najboliJl dolenjski šahisti In mojstrski kan«, dldatl Iz Ljubljane. Po razpravi so bile volitve novega odbora, v katerega so pllt Izvoljeni: Nlko Belopavlovlč za predsednika, Kastellc za podpredsednika. MIKeo za talnika, Skrabl za blagajnika, Kobler zg tehnlč-nenn referenta. /h člane pa Malerlč, prof. Pnhoviek In Mede. V nai'/orni In disciplinski odbor so In i i l-.-vnljen! lic. Vorioplvee, nr. fiolež, --'iinr, Klemene ln C var, 1 stran ĐO£ENJ\SKI LIST Štev. 9 (383? Dežela Step in pUŠČaV Kostanjevica na Krki vabi ^"-^ ^" ^ ■ V dneh od 3. do 6. marca 1957 Kambičevem trgu. Sprejem selje po kostanjevdškil Vse do 13. stoletja je Evropa Jtelo malo ali pa sploh nič vedela o Mongoliji in Mongolcih, ljudstvu, ki je živelo globoko v ctrčju srednje Azije. Ta pastirski narod, ločen na mnogo ple-iren, je v začetku 13. stoletr* združil pod enotno vodstvo poglavar nekega plemena. Ta poglavar Temudžin se je leta 1216 proglasil za velikega kana- vseh mongolskih plemen Ln si dal vzdevek Džingis—kan, ime, ki je dobro znano v zgodovini. Džingis—'kan je organiziral izvrstno (mongolsko konjenico in začel osvajati sosednje dežele. Po njegovi smrti (1227) je prevzel vodstvo Batu—'kan. Mongoli so tedaj zavojevali Kitajsko in srednjo Azijo, prišli so na Ruske f.tepe ter si podvrgli veliko ruskih kneževin, preplavili so Polj-tko in del Nemčije in čez Karpate prodrli na Ogrsko in Hr-\aško do Dalmacije, kot vihar, puščajoč za seboj mrliče m pogorišča. Ti vojaški uspehi Mongolov so zbudili po Evropi ne samo strah pred »rumeno raso«, ampa izredni gostoljubnosti. Po širnih področjih Mongolije človek lahko potuje mesece in mesece bre<{ rlcherne zaloge hrane, kajti vsaka jurta ga sprejme in pogosti. Razen po gostoljubnosti slovijo Mongoli še po veliki ljubezni do svojih otrok, posebno veselje je v družini, ko se rodi sin. Zena v družini nima podiejene vloge, kakor v večina azijskih deželah, temveč je zelo cenjena in ugledna. Mongoli imajo običajno po eno ženo, le če jim ne rodi otrok, lahko ima po dve ali celo tri. Ženijo se zelo mladi. Zene so oblečene prav tako kot moški, pač pa so njihove obleke bogato okrašene z raznimi nakiti iz srebra in žlahtnih kamenčkov. Ti, doma izdelani nakiti pričajo o visoko razvitem lepotnem okusu tega nomadskega naroda, ki je nekoč osvajal svet in usta- V dneh od 3. do 6. marca 1957 bo v Kostanjevici na Krki tradicionalni KOSTANJEVISKI KARNEVAL z naslednjim sporedom: Nedelja, 3. marca, 1957 ob 16. uri: Obveščanje prebivalstva Kambičevem trgu. Sprejem delegatov in gostov; ob 19. uri: Slavnostna baklada, povorka okoli mesta. -V povorki se pelje predsednik »Perforcenhauza« z odborom Lq svetovalci. Povorko vodi oče »Selme«; selje po kostanjeviških stiščih. Torek, 5. marca 1957 ob 8. na starodavni način z bobnom. Ponedeljek, 4. marca 1957 ob 18. uri: Pričetek zborovanja na ob 20. uri: Kurentovo zborovanje v Domu kulture v Kostanjevici z bogatim sporedom, nakar sledi ljudsko ve- go*. url zjutraj: Sprehod medveda Po Kostanjevici; ob 15. uri: karneval šolske mladine in sprevod mask po Kostanjevici. Sreda, 6. marca 1957 ob 13. urlj Poslovitev in zadnje poča* S'tiitve blagopokojnoga Kurenta; ob 14. uri: Branje testament* in Kurentovo volilo; ob 15. uri: Kurentov slavnostni pogreb. Prebivalstvo vabimo k številni udeležbi. Opozarjamo, da so za naše prireditve zainteresirani Etnografski muzej, Akademija znanosti (po svojem Narodopisnem inštitutu) kakor tudi Glasbeno narodopisni inštitut in drugi, ki bodo poslali na prireditev snemalno ekipo. Zato, želimo čim več čim lepših in Čim starodavnejših mask. Pripravljalni odbor Nobenega doIenjs\ega gospodarja brez DOLENJSKEGA LISTA! Opozarjamo vas na novo slikanico UriKi*OTT Clr drvar* iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiNiiiiniiiiiu lil IJJLrC V V-7 IuyuU ki bo v kratkem začela izhajati v našem tedniku! KITAJSKE MODROSTI o" ti Mongolsko naselje — hoton — na pašniku ravljal imperije, bil nato sam podjarmljen, danes pa živ: svobodno in mirno v svoji daljni azijski domovini, razvijajoč se gospodarsko in kulturno. Kadar nekoga vsi sovražijo, je treba zadevo preiskati. Kadar nekoga vsi ljubijo, je treba zadeix> preiskati. Ljudje, ki hitro rečejo »da«, so redko zvesti. Moder človek ceni ljudi po njihovi človečnosti, prijatelj •i-, po njih ovih dejanjih, norec pa * i po darilih. Če je ljubezen močna, Žalno oblačilo nekaj pomeni. Nisem še videl Človeka, ki bi resnico tako ljubil kot zal obraz. So ljudje, ki se ne spodmaknejo ob hnb. ob krtino pa. Mnogo cvetov, malo plodov, to je učinek narave. Veliko besed, malo dejanj, to je učinek ljudi. NA PRAGU IE TELEVIZIJA Ljudska univerza v Novem mestu je v sredo 20. (februarja prjpravila svojim poslušalcem zelo zanimivo in sodobno predavanje. Reporter Radia Ljubljana Dušan Kralj je govor:1, o televiziji. Živahno in slikovitu, reportersko v najboljšem pomenu besede, je orisal bistvo televizije, njemo funkcioniranje, njen uspeh v svetu in razvoj, ki ga tehnika prenc-a besed in slik doseza v tzadnjern času pri nas. Zvedeli smo, da SO uspehi domače televizije večji, koit smo nemara mislili, i h da ne bo dolgo, ko bo tudi nam televizija postala tako vsakdanja, kio-t j« sedaj radio. Zagrebška te.levjzija ima že redne programe, domače in inozemske, v Sloveniji že stoje re-.eji (nekakšne antene, ki sprejemajo in pošiljajo dalje televizijske oddaje) na Nanosu, na Krvavcu, Rradijo ga na Kumu, pa ho \'sa Slovenija prepletena z omrežjem za-sprejem programov televizijskih postaj. Nas? tovarne bodo že letos dale na trg precej televizijskih sprejemnikov in a.« DELAVEN MOZ »Le poglejte gospo va*ega moža, kako je priden. 2e c\l9 uro kida. sneg od hiša proti cesti!« »Seveda kida, ker dniguSš nt> more v oo.s-f?/no?» .