Potres v Italiji.
Nekoliko se je zemlja umirila. Le manjši potresi se še ponavljajo. Središče potresom bili so Liparijski otoki. Vladni komisar državni podtajnik Galli ogleduje poškodovane kraje. V Palmiji so pregledali hiše in se prepričali, da je samo petnajst hiš nepoškodovanih. Cele vrste hiš v dolgosti 300 metrov so se morale podpreti. V notranjem so popolnoma razrušene. Neštevilno poslopij je pa popolnoma porušenih. Starci, ženske in otroci jokajo pri razvalinah.
Pellegrina, Sant Evfemija, Sinopoli in San Prokopio so popolne razvaline. Na več krajih leže mrliči z odtrganimi udi. Zatorej vlada velik smrad. Vladni komisar je odredil, da se mrliči pokopljejo, da se ne začne kaka bolezen. Nad 50.000 ljudij nima bivališča in stanujejo pod milim nebom. Zgubili so vse in vlada jih mora podpirati. Škode je več milijonov.
Izdala se je naredba, da se zajeden mesec v poškodovanih krajih ustavijo vsaka iztirjevanja izplačil, da se napravi nekoliko red. Ljudje sedaj razkopavajo razvaline. Preteklo bode pa veliko časa, predno se popra vijo poškodovane hiše. Za nekaj časa se bodo morali postaviti šotori, da se v njih nastanijo ljudje.
Silno žalostno je stanje prebivalcev v poškodovanih krajih. Zadnje dni je jelo deževati in ljudje so bili prisiljeni poviniti se v razpokane hiše, od katerih se je bati, da se vsak čas podro. Potresi se ponavljajo vsak dan, če tudi ne s tako silo, da bi naredili kako znatno škodo. Potres se je pa razširjal tudi po drugih krajih v Italiji in tudi zunaj Italije. Poroča se o potresu v Ve-roni, Bologni, Bergamu, Pavii, Rimu in drugod. Škode potres po severni Italiji dosedaj ni napravil še nobene, a vsaj večje ne. V naši državi že je čutil potres v Tri-dentu in drugod po Tirolskem poslednje dni. Treslo se je pa tudi po Serbiji, Bolgariji in Makedoniji, od koder se pa še o kaki nesreči ne poroča.
Potres, ki je bil te dni se je čutil na obeh straneh morske ožine mesinske in naLiparskih otocih je bil najmočnejši od 1887. leta Sicer je pa omeniti, da so v Italiji potresi jako navadni. O potresu v Mesini se poroča, da se je danes pred štirinajstimi dnevi ob sedmih zvečer v prvič zemlja stresla. Tresla se je nekaj sekund. Prestrašeni ljudjejso kričeč bežali na ulice. Kdor je le mogel je bežal iz hiše. Jokajoč, moleč in preklinjajoč drli so ljudje na javne prostore.
Kmalu je zopet zabobnelo in zemlja se je močno stresla. Dimniki so se podirali, opeka letela s streh. Jednemu starčku je priletela na glavo, mu prebila lobanjo in zgrudil se je takoj mrtev na tla. Ljudje so kakor blazni begali pol oblečeni semtertja. Bil je strašen hrup in jok.
Kmalu se je pa zemlja stresla v tretje še hujše kakor poprej. Več ljudij je s strahu popadalo po tleh. Od straha je nastala nekaj časa tišina, potem pa strašen jok in stok.   Pogumnejši možje so jeli pripravljati šotore
na javnih prostorih za prenočevanje, kajti nikdo se ni upal povrniti v hiše več, da je k večjemu kaj ven odnesel. Volnene robce, odeje, matroce prevlekli so na trge in delali šotore.
Ob devetih zvečer se je pa zemlja močnejše stresla kakor kadar si bodi poprej. Nekateri ljudje skušali so skozi goste množice ljudij pobegniti jo iz mesta. Možje so iskali svoje žene, matere svojih otrok, ker so se zgubili v občni zmešnjavi. Uradniki in redarji poskušali so nekoliko ljudij pomiriti. Ko se tresenje dve uri ni ponavljalo so se ljudje polagoma nekoliko pomirili in sa jeli v narejenih šotorih ali pa tudi kar na ulicah vle-gati spat.
Ko se je pa okrog polneči zopet zemlja stresla, so> pa ljudje kar blazneli. Kričali so: „Mesto se pogrezuje!a »Sodnji dan bode!u „ZemIja se bode odprla in nas vse požrla!" Velike množice ljudij bežale so iz mesta. Nekateri so noseč sv. podobe skušali prirediti nekako procesijo. Ženske z otroci v naročji prosile so Marijo za, pomoč in rešitev. Da bi nekoliko ljudij potolažili, je vojaška godba jela igrati neko himno. Strah je pa vendar trpel do dne. Še le ko je solnce prilezlo izza gora so se ljudje malo pomirili. Kardinal Guarino je v Mesini priredil veliko procesijo. Veliko cerkev so pa zaprli, da bi ljudje se v njej ne zbrali v preveliki množici, ker bi se lahko zgodila kaka nesreča.
Podobni   prizori,   kakor   v Mesini   bili   so   tudi v drugih mestih, v nekaterih pa še strašnejši.
466