202
o  POSESTVU  PUSTALSKEGA  GRADU
V Arhivu v Skofji Loki sem med neurejenimi spisi občine Zminec za leto 1929 našel koncept pogodbe, naslovljene na deželno vlado v Ljubljani. Pogodba, oziroma zapisnik je datiran 15. II. 1919, ni pa razvidno, ali je nastal kot občinski akt občine Zminec s sedežem v Puštalu ali pa je bil osebno odposlan. Dokument govori o nacionalizaciji posestva barona WoIkensperga iz Puštala. Koncept je pisan s tintnim svinčnikom. Tekst sem prepisal, kolikor se da podobno originalu. Kjer so večji popravki, sem jih v okroglem oklepaju navedel in pristavil: opomba pisca. Tudi je tekst podčrtan kot v originalu. Ne navajam pa, kje se je pisec koncepta zmotil slovnično, pa potem popravil.
Prilog, ki jih tekst navaja, ni, bile pa bi posebno zanimive. "Verjetneje pa je, da jih sploh še ni bilo, razen podpisov. V tekstu se vidi, da je pisec pustil prazno mesto, kamor bi pozneje pristavil številke. Tudi pogodba sama ni bila odposlana naslovniku, saj je 72 johov posesti za takratne pojme bilo premalo za nacionalizacijo. Deželna vlada ni v tistem obdobju prejela nobenega dopisa iz Puštala oziroma iz zminške občine. Tudi pri predsedstvu vlade ni nikakih zaznamkov. V seznamu posestev, ki so jih nacionalizirali leta 1919, prav tako to posestvo ni vpisano (indeksi in protokoli deželne vlade in predsedstva 1919 v arhivu Slovenije). Posestvo je ostalo nedeljeno in je bil lidejkomis pozneje odpravljen, posestvo pa razdeljeno med  dediče.
Kot pravi pisec — očigled novim dogodkom — so skušali Puštalci pač na svojo pest posestvo nacionalizirati. Koliko je vsa zadeva odmevala čez »puštalske planke«, je težko reči. Teksta samega ne bi komentiral. Jasno je, da je tudi v Loko prišel vpliv socialistične oktobrske revolucije. Koliko je pisec napreden, pa razvidi vsakdo. Je strogo lokalpatriotski —
Puštal  Puštalcem,  ki  so ga  najbolj   potrebni.
Pisava koncepta je enaka pisavi takratnega zminškega župana Luke Dagarina iz Puštala. Tudi začetni črki L. D. to dokazujeta. Mogoče se starejši Puštalci še spominjajo teh dogodkov, zato jih bo naslednji  tekst zanimal.
P. n. deželna vlada
v Ljubljani.
Podpisani zastopniki vasi Puštal obč. Zminec vlagajo sledečo (sledečo prečrtano, op. pisca) prošnjo: da bi se puštalska graščina last baronov v. Wolkensperg
1.  proglasila za veleposest\'o,
2.  razdelila samo med stanovnike vasi Puštal po jednakih deležih (po jednakih deležih, prečrtano, op. pisca).
A) Dne 9. febr. 1919 je podpisani L. D. sklical vse posestnike vasi Puštal na skupno posvetovanje, kaj je ukreniti, da se v očigled novim dogodkom in bližajoči se razdelitvi veleposestev, razdeli imenovana graščina samo puštalskim posestnikom recte bajtarjem, ki imajo sedaj polja in ti'avnike v najemu. Udeležili so se gospodarji oz. gospodinje iz 30 (nad 30 je postavljen vprašaj, op pisca) h. št, ki žele kupiti primeren del in sicer sami taki, ki ga bodo sami obdelovali. Izvolili so podpisane za svoje zastopnike in se izjavili, da so pripravljeni poravnati tudi event. stroške priprave in razdelitve same.
Podpisani se torej obračajo na p. n. deželno vlado v Lj. s sledečo vlogo.
ad 1.) a) Graščina barona v. W. meri le 72 johov, glej priloga posestnikov (glej priloga posestnikov, pozneje vrinjeno med tekst, op. pisca), od tega je največ gozda (gozda prečrtano), travnikov in njiv.
b)  Lastnik oz. užitkar je ne obdeluje sam že v tretjem rodu, torej 50 let.
c)  Posestvo je fidejkomisno, kar gotovo odločuje in
d)  je \-pisano kot veleposestvo v deželni deski v Ljubljani.
Nadejamo se, da so to zadostni razlogi: za proglasitev kot veleposestvo, če tudi nima zahtevane površine.
ad 2.) Nadaljna prošnja je, da se imenovana graščina razdeli samo med Pu-štalce.
a) Puštal, nemško Burgstall, kaže izvor te vasi. Loška graščina je imela tu svojo pristavo in okoli pristave so se naselili graščinski hlapci, ki so se poženili in potem rod za rodom ostali najemniki in poljski delavci. Ko so posestniki nehali obdelovati  sami  posestvo, so jemali po-
samezne dele v najem, in se poprijel! obrti nekaj časa čevljarstva in pozneje glavnikarstva, kar jih pa samo (samo — prečrtano, od. pisca) ni moglo živeti.*
b)  Iz prilo7.enega obrisa je razvidno, kako je oridellena graščini najlepša zemlja in vaščanom, bivšim hlapcem, je ostal tako zvani »Kurnik«, z malenkostnimi deli parcelami (parcelami — prečrtano, op. pisca).
c)  Priloga III kaže. da imajo vsi priglašeni vaščani piosestva ha —, a — od tega v gozdovih — v njivah — travnikih — ha —.
d)  2e lega (glej prilogo II) sama kaže, da naravno spada graščinsko posestvo puštalskim vaščanom, a dalje naglašeno. da bi nikakor skromni bajtarji ne prenesli javne dražbe proti v vojski vboga-telim okoliškim kmetom.
e)  Kakor že omenjeno imajo vaščani že sedaj večino zemlje v najemu in če bi se posestvo razdelilo tudi drugim, ki bi najemnikom odpovedali se mora polovico vasi izseliti, saj je že tako pred vojsko skoro vsa mladina odšla v Ameriko zaradi pomanjkanja zaslužka.
B)  Glede načina razdelitve, kdo in koliko dobi eden izmed udeležencev dobre oz. slabše zemlje ali gozda naj prepusti pristojna oblast udeležencem samim. Le če bi se ti sami ne mogli zjediniti naj posreduje oblast.
C)  Pristojna oblast ima moč in nalogo, da po svojih zastopnikih izvrši cenitev. Ce se potem državni blagajni vplača 7.a-htevani znesek in ni pritožbe je s tem razdelitev končana.
D)  Udeleženci žele kupno vsoto takoj izplačati, kar bo pri teh malenkostnih parcelah razbremenitev davčnih oblasti.
E)  Udeleženci se zavežejo sami nositi straške prepisa (prepisa — prečrtano op. pisca) razdelitve t. j. geometra in stroške prepisa, če oblast prepusti razdelitev udeležencem samim, ki ja žele v najkrajšem času izvesti.
F)  Da udeleženci odstranijo vsak dvom o tem, da katei'i izmed sovaščanov ni bil povabljen ali da ga hočemo izkoristiti, prilagamo izkaz vseh vaščanov, z razlogom, zakaj kdo ne pristopi.
G)  Glede graščine same, naj se porabi za kak občekoristen namen n. pr. sirotišnico (sirotišnica — prečrtano, op. pisca) oz. hiralnica za več občin — če ima namreč (jaz tega nevem) baron hišo v Ljub-
* Historično točka 2. a seveda ne drži. Od kod ime Puštal in njegov pomen, glej P. Blaznik, Loški razgledi IX, 1962, str. 219.
Ijani — ali naj se pusti z vrtom sedanjemu lastniku.
H) Prilagamo seznam udeležencev, sicer se ta lahko združi s prilogo IV.
Sicer se zdi ta delitev v tako male parcele malenkostna, a vendar bo omogočila, da bo bajtar, ki ima eno kravo in jo sedaj redi na svojem, redil 2, in ker bo zemlja njegova bo svoj del tudi neprimerno bolje obdelal, kakor zemljo, ki jo ima v najemu in jo mu pri vsaki licitaciji prevzame kdo drug. S tem bo torej ljudem pomagano in gospodarstvo bo boljše, kar bo tudi gotovo v prid skupnosti. Zato podpisani nujno prosijo ugodne rešitve te vloge.
PuStal 15. 2. 1919.                    F. Stukl
203