Venceslav
Pesem vrtnarjev
Jesen zacoetela je o nuših Ijudeh. Vse ure zorijo v poslednji oečer, 1'gasla je pesem, umolknil fe smeh — Po cesti potujeta smrt in prepir.
Poosod so mrukooi. f.e d rnludih zemljdh i>salc vrt je precudno lepo razcveten. B<>g je $el mimo z mladosfjo & rokkh, od njenegu orinkanja ort je zelen.
Čuj, ali si siopit d rennoben oečer in nic več ne pojes in nriskas, moj brat? O miani, prepeo&j, noči ni nikjer, Saj vedno apovraču jesen se o ptnnlttd-
Oreoesa ne zruši osak žalosten puh, p globoko zemljo korenina hiti-Kdor je oes boŽji in dober kot  knih, lahko o jetteni cvele iti zori-
O bralci, bodimo iako, kot Hog hoče: zarijmo se v zemljo kot zlata drevesu,
razpninio ruke kukor neje pojoče in rustimo, rastimo u božja nebesal
Udari, udari, zavriskaj, zapoj, me stioe megle z mlodo roko r&zbij, o.tem Črnim potem napovejmo trd boj — mi noeemo pusHh jesenskih noci!