pgLJE, 10. APRILA 1980 - ŠTEVILKA 14 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
7 UREDNIKOVE MIZE
DOPISNIKI, SODELAVCI: Vljudno vabljeni na pogovor o našem nadaljhjem
sodelovanju. Zbrali se bomo 17. aprila ob 16. uri v gostišču Pri mostu v Celju.
Pokramljali bomo o sodelovanju, dolgoletnem prijateljstvu, pa tudi o problemih,
ki so se pojavili, pa jih bo dialog prav gotovo odpravil. Pripravite se na to
srečanje, gotovo ste med letom utrnili kakšno koristno misel, ki bi jo kazalo na
glas ponoviti.
V našem kolektivu je živahno. Delo načrtujemo z vedno večjo zavzetostjo,
najnovejši podatki pa tudi kažejo, da naklada počasi a vztrajno raste in tako je
naša družina vedno večja. To pa je najboljše plačilo za naše delo. Na svoji zadnji
seji je tudi svet osmih občin celjskega območja razpravljal o nas. Sicer v točki
pred »razno«, a nič hudega. To je v stilu dotacij občin naših ustanoviteljic s
častnima izjemoma Celja in Laškega.
DRAGO MEDVED
OBISKALI SMO BLAGOVNO - MANJ KISLI NASMEHI
GORENJE: POGOVOR NA VISOKI RAVNI!
I
Pogovor v sozdu Gorenje je bil resnično na visoki ravni, tako po aktualnosti in teži
obravnavane tekoče gospodarske politike, kot po udeležencih. Poleg predsednika sloven-
skega izvršnega sveta dr. Antona Vratuše, so se ga udeležili še podpredsednik Vitja Rode,
predsednik Gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič, izvršni sekretar v predsedstvu CK
ZKS Martin Mlinar in drugi ter seveda najodgovornejši iz tfbčine Velenje in gostiteljev iz
sozda Gorenje.
Glavni temi pogovora prejšnji petek sta bili prestrukturiranje proizvodnje v Gorenju in
srednjeročna planska usmeritev razvoja. Sicer pa več o tem na 2. strani!
Tekst: MITJA UMNIK
Foto: STANE VOVK
15. APRIL - DAN ŽELEZNIČARJEV
v BORBI ZA
STABILIZACIJO
Tako, kot so se nekdaj, se
tudi danes železničarji za-
vestno in brez oklevanja
med prvimi vključujejo v
borbo za boljše in lepše živ-
ljenje njih samih in vseh de-
lovnih ljudi Titove Jugosla-
vije.
Nekdaj so se vključevali v
borbo za večje pravice delav-
cev z organiziranjem stavk,
med narodnoosvobodilno
vojno z orožjem proti okupa-
torju, po osvoboditvi pa z de-
lom pri obnovi porušenih
'prog in voznih sredstev in
nato z odrekanjem za pove-
čanje kapacitet ter poveča-
nje varnosti železniškega
prometa, z uvajanjem avto-
matizacije varnostnih na-
prav in ostale mehanizacije.
Železničarji so že precej hi-
tro spoznali prednosti elek-
trovleke in elektrificirali
glavne proge in s tem veliko
prispevali k zmanjšanju uvo-
za nafte in porabe premoga,
s čimer so že pred nekaj leti
dali svoj delež današnji bor-
bi za stabilizacijo.
Preobrazba samoupravne
organiziranosti v SOZD-Že-
lezniškega gospodarstva v
Ljubljani v skladu z določili
Zakona o združenem delu
daje železničarjem nove
možnosti nadaljnje krepitve
samoupravljanja in čim bolj
neposrednega odločanja o
pridobivanju in delitvi pri-
hodka, oziroma dohodka,
kakor tudi o združevanju
sredstev in dela v okviru
ŽTO in SOZD, ter železnico
kot izvajalcem prevoznih
storitev in koristniki železni-
ških prevoznih storitev. Slo-
venski železničarji so bili na-
mreč med prvimi, ki so se
zavedli dejstva nadaljnje
preobrazbe in razvoja poli-
tičnega sistema v SFRJ ter
dali pobudo za ustanovitev
samoupravnih interesnih
skupnosti za železniški in lu-
ški promet. Z ustanovitvijo
SIS za železniški in luški
promet se zmanjšuje vedno
bolj neposredna vloga držav-
nega aparata pri upravljanju
železnice kot organizacije
posebnega družbenega po-
mena, raste pa vloga delega-
tov železnice in ostalih orga-
nizacij - koristnikov železni-
ških storitev - v pogledu na-
daljnjega razvoja železnice,
katera je in bo še vedno naj-
cenejši prevoznik na večje
razdalje blaga in glede na
elektrifikacijo vleke, naj-
manjši onesnaževalec oko-
lja.
S preobrazbo samouprav-
ne organiziranosti v skladu z
Zakonom o združenem delu
so dobili železničarji v roke
novo orožje v borbi za stabi-
lizacijo. Železničarji se zave-
dajo, da stabilizacija gospo-
darstva krepi našo notranjo
in zunanjo politiko, zagotav-
lja socialno varnost vseh de-
lovnih ljudi, kakor tudi
obrambno sposobnost drža-
ve, zato borbi za stabilizacijo
posvečajo vso pozornost in
izvajajo potrebne ukrepe v
skladu s stališči in smernica-
mi družbenih in samouprav-
nih organov, pa tudi po mi-
slih največjega sina jugoslo-
vanskih narodov tov. TITA:
»Bodimo pripravljeni ka-
kor, da bo jutri vojna in de-
lajmo tako, kakor da bo 100
let mir!«
HUGO OGRINC
Čeprav se je stopnja od
bruto osebnega dohodka,
namenjena skrbstveni
dejavnosti znižala od lan-
ske, ki je znašala 0,90 od-
stotkov, na letošnjo -0,81
odstotkov, celoten fi-
nančni načrt samouprav-
ne interesnosti socialne-
ga skrbstva pa je zvišan le
za 16 odstotkov, so vse-
binska izhodišča
skrbstva naravnana tako,
da se programske naloge
za letošnje leto bistveno
ne bodo spreminjale.
V celoti je črtana inve-
sticija za drugo fazo pri-
PREDNOST
SKRBSTVENIM
NALOGAM
zidka pri domu upoko-
jencev v Celju, bistveno
pa je tudi zmanjšana vso-
ta, ki je bila določena za
nego na domu in sicer od
pr\'otnih 200 milijonov
starih dinarjev na seda-
njih 70 milijonov starih
dinarjev.
Tudi druge naloge so-
cialnega skrbstva v Celju
Ostajajo v zmanjšanem
obsegu. Zmanjšali so po-
stavke: za program skup-
nih nalog SRS, solidar-
nost v SRS, za oskrbnine
v domovih za starejše lju-
di, za oskrbnine v zavodu
2a duševno bolne v Hra-
stovcu, za rejništvo otrok
'n odraslih, nagrade za
•"ejnice in sicer le v polo-
vičnem znesku, kar bo
^'eljalo od meseca januar-
ja naprej. Z. S.
NOVINARSKA KONFERENCA NA UJV CELJE
VARNOST - BREZ POČITKA
Občani še premalo poznajo družbeno samozaščito
Na UJV Celje so se že pred
časom odločili, da bodo naj-
manj vsake tri mesece skli-
cali novinarje S širšega celj-
skega področja in sloven-
skega prostora ter jim na
priložnostni tiskovni konfe-
renci posredovali najnovej-
še podatke z njihovih števil-
nih delovnih področji. Zad-
nja tiskovna konferenca je
bila pred dnevi, ob sodelo-
vanju sodelavcev Janeza
Zupančiča, Staneta Pečaka,
Alojza Horvata in Ivana
Stopinška pa jo je vodil na-
čelnik Janez Paul.
Najbolj razočarani smo bili
lahko nad podatki, ki so jih
zbrali v akcijah nošenja de-
narja v in iz bank ter pri va-
rovanju družbene imovine.
Takšni akciji so že izpeljali
lani, žal pa letošnji nista pri-
nesli zaželenih boljših rezul-
tatov. Se vedno opažamo
takšne malomarnosti, ki so
dobesedno skregane z vsako
logiko! Objekti so nezavaro-
vani, možno je priti do doku-
mentov, vrednostnih papir-
jev, žigov itd. Vratarji (izje-
me so tisti, ki so zaposleni
pri podjetju »Varnost«) ne
opravljajo stalnih potrebnih
obhodov objektov, pijejo ka-
vo na drugih mestih, igrajo
karte, ne vedo, kje so ključi
od objektov, kjer je spravlje-
na potrebna oprema za naj-
nujnejše reševanje itd. Pri
prenosu večjih vsot denarja
ni poskrbljeno za potrebne
varnostne ukrepe in marsik-
daj nosijo denar ljudje, ki za
to niso »primerni« - vajenke,
nosečnice, invalidi... Denar
prenašajo v vrečkah, torbi-
cah in podobnem, čeprav je
na voljo ustrezna embalaža.
Pri varovanju objektov je
najhuje pri gradbiščih, kjer
vlada pravi kaos. Gradbeni
material je na-prostem, stroji
niso ustrezno zavarovani,
okna za zračenje so odprta
ter je možen pristop, ljudje
po odhodu z dela ne zaklepa-
jo pisalnih miz in pisarn itd.
Mize vodilnih delavcev so
nagrmadene z najrazličnejši-
mi pomembnimi gradivi,
tam pa je praktično prostor
samo za telefonski imenik...
Odkrita je slaba skrb za po-
žarno varnost, gasilni aparati
so brez ustrezne dokumenta-
cije, ker jo ljudje odstranju-
jejo, da ni možno ugotoviti
brezhibnosti, na parkirnih
dvoriščih delovnih organiza-
cij so avtomobili s kontakt-
nimi ključi.
Skupna ugotovitev je bi-
la, da je žalostno in zaskrb-
ljujoče, da se stanje na tem
pomembnem področju v
primerjavi z lani izpeljano
akcijo ni kaj dosti spreme-
nilo, na bolje seveda. Po-
trebni bodo novi ukrepi pa
tudi sankcije, kajti to ni
otroška igra. Takšen malo-
maren odnos lahko pripelje
do hudih posledic, da nas ne
bo bolela samo glava! Ker
se je na zadnji tiskovni kon-
ferenci UJV Celje nabralo
izredno veliko zanimivega
gradiva bomo o posameznih
področjih poročali v pri-
hodnjih številkah. Današnji
sestanek pa naj bo za razmi-
slek, da družbena samoza-
ščita ni samo za okras.
TONE VRABL
DOBRODOŠLICA
FESTIVALU!
Od danes do nedelje bomo tudi v Celju gostitelji
IV. balkanskega filmskega festivala, ki je letos v
Jugoslaviji, oziroma so organizacijo zaupali Ljub-
ljani in Celju.
To ni naključje. Celje s svojim zaledjem je mesto,
ki je že večkrat pokazalo svoj odnos do filmske umet-
nosti. Letos bomo osmič organizatorji Tedna doma-
čega filma in organizacija tekmovalnega dela IV.
balkanskega filmskega festivala v unionski kinodvo-
rani je samo sestavni del »filmske« dejavnosti Celja
in njegovih kulturnih delavcev.
Nemajhna mera zaupanja in celo časti pomeni za
nas ta kulturni dogodek. Spoznavali bomo pomem-
ben ustvarjalni delež balkanskih dežel pri ustvarja-
nju kontinuitete svetovne filmske proizvodnje. V Ce-
lju bomo gledali kratke filme in podroben spored
predstav z naslovi filmov objavljamo na 7. strani.
Za nas je to pomemben kulturni dogodek že zaradi
tega, ker slabo, preslabo poznamo filmsko proizvod-
njo sosednjih držav in je zato omenjeni festival od
lična priložnost, da odpremo okno našega obzorja še
za stopnjo več v širino in globino. Da bomo še več
vedeli, spoštovali tuje in cenili svoje.
Tudi ni naključje, da Ljubljana in Celje delata na
vzporednici. Za Slovenijo je to še en praznik več:
dom Ivana Cankarja bo prvič nudil streho svojemu
občinstvu. Celjani in vsi tisti, ki bodo posvetili svoj
čas spoznavanju kinematografij balkanskih dežel pa
bodo lahko na novo lepili svoj filmski mozaik ob beri
že dosedanjih Tednov domačega filma. Festival je
tudi priložnost, da sindikati, organizatorji kultur-
nega življenja in šole ter mladinske organizacije po-
kažejo svoje organizacijske sposobnosti in pomagajo
v kinodvorano tistim, ki jim je namenjena vsa kul-
tura sveta.
DRAGO MEDVED
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 14 - 10. april 190.
DR. ANTON VRATUŠA NA POGOVORU V GORENJU
ODSLEJ RAČUNALNIŠTVO!
Preusmeritev v vritunsko tehnologijo je daljnosežna
SOZD Gorenje je zabele-
žilo v preteklem letu 22,11
milijard dinarjev celotnega
prihodka, za letos ga načr-
tujejo 28,22 milijard; izvoza
je bilo 106,9 milijonov do-
larjev, od tega 93,7 milijo-
nov dolarjev na konverti-
bilno področje, kar istoča-
sno pomeni 6,7 odstotka slo-
venskega in okrog 2 odstot-
ka jugoslovanskega izvoza
- letošnji načrt izvoza pa je
169,7 milijonov dolarjev.
Lani je 16.174 zaposlenih
poleg omenjenega ustvarilo
še 3,61 milijard dinarjev do-
hodka, 2,35 milijard dinar-
jev čistega dohodka in 295
milijonov dinarjev akumu-
lacije, za kar so v poprečju
prejemali neto osebni doho-
dek 6377 dinarjev.
In načrti za leto 1980? Do-
hodka 4,66 milijard, čistega
dohodka 3,23 milijard in
akumulacije 727 milijonov
dinarjev, kar naj bi ustvari-
lo 17.474 zaposlenih v sozdu
Gorenje.
Teh nekaj zgovornih po-
datkov je bila dobra iztočni-
ca za pogovor, pri čemer je
nad načrti v letošnjem letu
tudi še po pogovoru obviselo
veliko »Ce«. »Ce« pa se tiče
večih vprašanj, ki v živo za-
devajo uresničevanje tekoče
gospodarske politike. Naj
naštejemo vsaj tiste glavne,
ki so jih predstavniki Gore-
nja izluščili med srečanjem s
predstavniki slovenske vla-
de, zbornice in partije.
Zaradi težav pri pridobiva-
nju reprodukcijskega mate-
riala in uvoznih omejevanj je
Gorenje v prvem tromesečju
že izgubilo 5 milijonov dolar-
jev izvoza, ki ga v narodno-
gospodarskem smislu prav
letos tako krvavo potrebuje-
mo, da ne rečemo, da vsake
devizne pare.
Vsekakor se plesu cen pri-
družuje tudi veliko poslovne
nemorale, vse skupaj pa se
najbolj boleče pozna prav pri
proizvajalcu končnega izdel-
ka. Primer iz Gorenja: »sa-
mo« 10-odstotno povišanje
cen repromateriala pomeni
takoj 60 milijard dinarjev.
Pod vprašajem so seveda tu-
di nekatere naložbe, tako je
odprto še vedno vprašanje
obrata v Bistrici ob Sotli, ra-
zumljivo da brez posledic ne
bodo omejitve uvoza opre-
me. Temeljne in dolgoročne
rešitve vidijo v Gorenju
predvsem v osvajanju novih
tehnologij, angažiranju zna-
nja in prestrukturiranju pro-
izvodnje, kajti >> zveliča v-
nost« bele tehnike je že dav-
no izgubila na poslovni pro-
dornosti. Že v preteklem le-
tu so pričeli z lastno razvojno
dejavnostjo, s korenito preu-
smeritvijo na domače suro-
vine ter z razvijanjem lastne-
ga poslovnega informacij-
skega sistema.
Prav zato je bistvena in
dolgoročna novost v Gore-
nju odločitev za hitra in ve-
lika vlaganja v profesional-
no elektroniko ali drugače
povedano, v proizvodnjo ra-
čunalniške opreme v koope-
raciji s tujim partnerjem.
Ob bok Gorenju pa naj s pa-
metno delitvijo dela na tem
področju svoje prispevata
tudi Iskra in Elektrotehna.
Praktično je s petkovim po-
govorom v Gorenju tudi
zaokrožena nekaj mesečna
razprava o usodi koopera-
cijske pogodbe za začetek
proizvodne usmeritve Go-
renja v računalništvo. Po
mnenju Gorenja je bila raz-
prava predolga, četudi je
res, da gre za vpraišanja vr-
hunske tehnologije, kjer
previdnost najbrž ni odveč.
MITJA UMNIK
ENOTNA
MATIČNA
ŠTEVILKA
v skladu z zveznim in
republiškim zakonom o
uvedbi matične številke
občanov so te dni tudi v
celjski občini pričeli poši-
ljati občanom sporočilo o
njihovi enotni matični
številki. Gre za korak, ki
velja za vso državo in za
pot, ki jo pri nas šele ubi-
ramo, medtem, ko jo v
drugih modernih državeih
poznajo že dolga leta.
Enotna matična števil-
ka je identifikacijski znak
za povezovanje vseh po-
datkov, ki se nanašajo na
občana in je tisti doku-
ment, ki ga ne smemo za-
vreči.
Vsi novorojenčki v le-
tošnjem letu so že dobili
enotno matično številko,
zdaj jo bomo postopoma
dobili še vsi drugi občani.
Enotno matično števil-
ko občana sestavlja tri-
najst številk, zvrščenih v.
šest skupin. Prve tri sku-
pine se nanašajo na dan
(dve številki), mesec (dve
številki) in leto rojstva (tri
številke). Ostale skupine
se nanašajo na številko
registra, na kombinacijo
spola in na kontrolno šte-
vilko. Za občana so naj-
pomembnejše prve tri
skupine številk, torej
prvih sedem. Ge je nekdo
na primer rojen 5. novem-
bra 1911. leta, bo to dej-
stvo v matični številki za-
beleženo: 0511911. Tem
številkam sledijo potem
še druge. V celoti pa gre
za trinajst številk.
Enotno matično števil-
ko bo sleherni občan po-
treboval vselej tedaj, ko
bo iskal javne dokumen-
te, ob zaposlitvi, šolanju,
ob evidenci matičnih dej-
stev ... skratka pri sleher-
ni.uradni evidenci.
V uradnem jeziku bo-
mo to številko zasledili
tudi pod kratico: EM$0-
enotna matična številka
občana.
V celjski občini bo spo-
ročila o enotni matični
številki pošiljal oddelek
za notranje zadeve, oziro-
ma njegova prijavna in
odjavna služba. Zato se
tudi v primerih, ko boste
ob sprejemu obvestila o
tej številki opazili more-
bitno napako in tudi si-
cer, obračajte na to služ-
bo. Tako bo seveda tudi v
drugih občinah, saj gre za
enoten korak v vsej dr-
žavi.
LOVSKA ZVEZA BO
ODRAZ ZAHTEV
Javna razprava: demokratično
Na ponedeljkovi seji
predsedstva občinske kon-
ference Socialistične Zveze
v Žalcu je bila zelo zanimi-
va točka dnevnega reda, ko
so družbenopolitično oceni-
li postopek o ustanovitvi
zveze lovskih družin Sa-
vinjska dolina. Člani pred-
sedstva so ugotovili, da sta
razprava in odločanje o
ustanovitvi zveze lovskih
družin v občini Žalec pote-
kala demokratično in sa-
moupravno.
Lovske družine ne območ-
ju žalske občine so prejele
od iniciativnega odbora v
razpravo in odločanje pro-
gramska izhodišča, pismo, v
katerem so pojasnili namen
in potrebe, ki narekujejo
ustanovitev Zveze lovskih
družin, predlog samouprav-
nega sporazuma o usta-
novitvi ZLD, statut ZLD Sa-
vinjska dolina in samoup-
ravni sporazum o usta-
novitvi, sestavi, pristojnosti
in postopku pred razsodi-
ščem pri ZLD Žalec. V raz-
pravi so poudarili širši inte-
res in prednosti delovanja
bodoče zveze, ki predstavlja
zaključen obseg gospodar-
ske in geografske celote. V
Žalcu trdijo, da lovske druži-
ne s svojimi člani predstav-
ljajo zaokroženo gospodar-
sko celoto, kar se bo odraža-
lo v boljšem gospodarjenju z
divjadjo, boljšem sodelova-
nju s krajevnimi skupnost-
mi, da o nalogah varstva na-
rave in divjadi, preprečeva-
nju škode, ki jo povzroča
divjad in pravočasnemu pla-
čilu pravične odškodnine ni-
ti ne govorimo. Lovci so v
razpravi poudarili, da usta-
navljanje nove zveze ne pov-
zroča nobenih prepirov in da
je v času razprave prišlo med
njimi celo do večjega medse-
bojnega zbližanja in tovariš-
tva. Novoustanovljena zveza
naj bi samoupravne odnose
še bolj poglobila in utrdila
ter razvila dejanske delegat-
ske odnose, saj bo kar tretji-
na lovcev vključena v oprav-
ljanje delegatskih funkcij v
raznih organih zveze. Vse to
bo imelo za posledico dejan-
sko povezavo dela in življe-
nja med družinami in lovsko
zvezo ter obratno. Sicer pa
so se za zvezo v žalski občini
odločili člani lovskih družin
Gozdnik Griže, Prebold, Pol-
zela, Vransko in Tabor, proti
njej pa lovci iz Braslovč in
Žalca. Na ponedeljkovi seji
so poudarili, da je pobuda za
ustanovitev Zveze lovskih,
družin žalske občine dejan,
sko prišla na željo lovskjij
družin ter zahtevo občanov
in delovnih ljudi.
V Žalcu zatrjujejo, da b«
odslej bolj prišlo do i/.razj
koordinirano strokovno delo
na gojitvenem, vzgojnoizo.
braževalnem, strelskem
obrambnozaščitnem podrot
ju, kar vse bo imelo za posle,
dico tudi bolj smotrno go.
spodarjenje z lovišči.
Bodo naloge uresničili^
Upamo, da jih bod«. Ujiamo
pa tudi, da vse skupaj ne bo
tako drago, da bi lahko po.
tem slišali očitke o zapravlja,
nju denarja v času prizade.
vanj za ustalitev našega go^
spodarstva. In še zadnja
vest. V Žalcu smo izvedeli,
da zaenkrat ne vztrajajo ve(i
v svoji zahtevi po uskladitvi
lovskih mej z občinskimi.
JANEZ VEDENIK
ZADAN
ŽELEZNI-
ČARJEV
V počastitev petnajstega
aprila, dneva železničarjev,
so tudi v Celju, oziroma na
območju celjskega železni-
škega vozlišča, pripravili več
prireditev in proslav.
Tako so v ponedeljek, v
Muzeju revolucije v Celju,
odprli skupno likovno raz-
stavo članov likovnih sekcij
ŽPD France Prešeren iz Ce-
l^a in ŽPD Tine Rožanc iz
Ljubljane.
V soboto, 12. t. m., ob 10,
uri, bo v dvorani kina Union
v Celju slavnostna proslava s
predvajanjem filma. Na sve-
čanosti bodo podelili 64 bro-
nastih znakov za desetletno
delo, ter 44 srebrnih znakov
za dvajsetletno delo v želez-
ničarskem kolektivu. Sicer
pa imajo kolektivi celjskega
vozlišča le 18 članov, ki bo-
do letos dobili zlati znak za
tridesetletno pripadnost že-
lezničarskemu delu.
V torek, 15. aprila, na praz-
nik železničarjev in počasti-
tev 60. letnice stavke, bo na
peronu celjske železniške
postaje promenadni koncert
godbe na pihala ŽPD France
Prešeren. Pričel se bo ob
9.50 uri.
V sredo, 16. maja, pa bo še
jubilejni koncert mešanega
pevskega zbora France Pre-
šeren, s katerimi bodo poča-
stili tudi 85-letnico zbora.
Vrh tega je v drugi polovi-
ci aprila predviden pohod
mladih železničarjev pro-
metnega središča Celje ob'
spominskih obeležjih NOB.
Celoten program v poča-
stitev petnajstega aprila zaje-
ma tudi več športnih tekmo-
vanj, od katerih so bila mno-
ga že marca, jutri pa bo ^
Rogaški Slatini zanimiva no-
gometna tekma med ekip3'
ma Rogatca in Celja. Gre se-
veda za železničarski ekip'
V aprilu je načrtovan mno-
žični orientacijski pohoO'
prav tako strelsko tekmova-
nje v Poljčanah ter 19. aprila
še tradicionalni šahovski br
zoturnir železničarjev iz vs^
Jugoslavije
ŠENTJUR
NOVO VODSTVO
Predsednik Je Bogdan Knez
Na prvi programsko volil-
ni konferenci, ki so se je ude-
ležili tudi Lojze Briški, član
predsedstva CK ZKS, Ro-
man Ogrin, izvršni sekretar
CK ZKS in Janez Zahkrast-
nik, predsednik medobčin-
skega sveta ZKS Celje, so
člani konference in delegati
izvolili novo vodstvo, ocenili
dvoletne aktivnosti in spre-
jeli programska izhodišča za
delovanje občinske konfe-
rence in njenih organov v te-
kočem letu.
Potem ko so razrešili dose-
danjega sekretarja komiteja
Franca Ogrizka, so izvolili
novo partijsko vodstvo. Za
nadomestne člane komiteja
občinske konference ZKS
Šentjur pri Celju so imeno-
vali Mileno Jan, Zdenko
Steinberger, Edija Peperka
in Rudija Poša. Za predse-
dnika občinske konference
ZK so izvolili Bogdana Kne-
za, nov sekretar komiteja pa
je postal Boris Križmančič.
V razpravi so udeleženci
konference kritično sprego-
vorili o pomanjkljivostih in
napakah v dosedanjem delu,
med drugim opozorili na po-
trebo po povezanem delova-
nju vseh družbenopolitičnih
organizacij v občini, o nepo-
srednih družbenoekonom-
skih nalogah, specifičnih za
njihovo manj razvito občino,
razmišljali pa so tudi o po-
teh, po katerih bi organiza-
cijsko utrdili delo in kadrov-
sko okrepili svoje članstvo,
ki šteje danes le 365 komuni-
stov, povezanih v 35 osnov-
nih organizacij. MP
SPET DVA GRBA CELJA
Izvi-šni svet celjske občinske skupščine je na minuli se^l
med drugim razpravljal o predlogu komisije za podelitf^
priznanj in nagrad občine Celje in sklenil podeliti Grb Ce^J
Zdravstvenemu šolskemu centru v Celju ob 25-letnici o
stoja in dela ter mešanemu pevskemu zboru »France Pr^'
ren* za njegovo 85-letno usp)ešno uveljavljanje. ^
MOZIRJE
VEUKA PREIZKUŠNJA
Kolektivi pripravljeni na ustalitvene naloge
z ločenimi sejami zborov
se je prejšnji teden končalo
redno zasedanje mozirske
delegatske občinske skup-
ščine. Čeprav je težišče dela
ležalo na zboru združenega
dela, sta tudi ostala dva zbo-
ra obravnavala nekatera
pomembna vprašanja. Bilo
je naključje, da so se delegati
zbora združenega dela že na
začetku seje srečali s tistim
členom zvezne resolucije, ki
uravnava izplačevanje oseb-
nih dohodkov v tem letu. V
mozirski občini je bilo ja-
nuarja letos devetnajst te-
meljnih organizacij združe-
nega dela, ki so izplačale
večje osebne dohodke, kot
bi smele. Nekatere od teh
primerov so obravnavali tu-
di na seji zbora združenega
dela. V celoti je šlo pri vseh
skupaj za prekoračitev za
okoli 480.000 dinarjev. Četu-
di so v vseh sredinah izplače-
vanje osebnih dohodkov us-
kladili že v naslednjih mese-
cih, je razprava vendarle od-
prla vprašanje, ali so v delov-
nih sredinah pripravljeni na
letošnje ustalitvene ukrepe,
ali ne. Odgovor je bil poziti-
ven, čeprav so tudi na seji
opozorili, da delo na tem po-
dročju še ni končano in da
bo treba zlasti preveriti giba-
nje osebnih dohodkov z rast-
jo dohodka.
Osnutek odloka o obvez-
nem odlaganju in odvažanju
smeti ter odpadkov v mozir-
ski občini je že v prvi fazi
razprave sprožil nekaj po-
membnih vprašanj, ki so se v
glavnem nanašala na izvajal-
ca tega odloka, na Komunal-
no podjetje. Sicer pa je na
dlani, da bo o tem živahnejša
razprava zla^i zdaj v krajev-
ni skupnosti.
Sprejeli so nadalje odlok o
občinskem proračunu za le-
tos, ki predvideva, da bo to-
krat v občinski blagajni 41,2
milijona dinarjev, ali za 7,4%
več kot je bilo sredstev lani.
Poročilo o stanju na po-
dročju ljudske obrambe in
družbene samozaščite je po-
kazalo, da so bili v občin i
doseženi pomembni premiki
in da ta dejavnost postaja ne-
ločljivi sestavni del samo-
upravnega življenja tako v
organizacijah združenega
dela, kot v krajevnih skup>-
nostih.
V mozirski občini so to-
krat sprejeli tudi odlok o
izročanju državnih odliko-
vanj. Več kot aktualna pa je
bila še razprava o nekaterih
problemih in nalogah kme-
tijske proizvodnje.
M. BOŽIC
LUDVIK
DOVGAN
Šel je po poti starega
očeta in očeta ...in postal
železničar. Toda družin-
ska tradicija bo pretrga-
na. Člani četrte generaci-
je so se odločili za drugo
pot. In vendar bo prete-
klost ostala značilnost
Dovganove družine v naj-
širšem pomenu besede,
tudi ali zlasti po zaslugi
tretjega iz tega niza, di-
plomiranega inženirja in
zdaj že osem let direktor-
ja TOZDza upravljanje in
vzdrževanje proge v okvi-
ru ŽTO Celje, Ludvika
Dovgana.
»To je moje prvo po-
klicno delo po končanih
študijih na ljubljanski
gradbeni fakulteti. Želez-
ničarjem sem se zapisal v
marcu 1960. leta in jim
ostal zvest vse doslej. Pa
jim tudi nameravam do
konca. To je delo, ki sem
ga vzljubil, ki je del moje-
ga bistva. Je težko, toda
opravljam ga z veseljem.
Zdaj že polnih dvajset
let...«
Doma je iz Starega trga
pri Ložu, iz družine, ki je
aktivno sodelovala v na-
rodnoosvobodilnem bo-
ju, zlasti z delom na tere-
nu. In potem zapori, ki
sta jih okusila oče in mati.
Njegova pot pa je vodila k
drugim ljudem, tudi v ra-
zlične dijaške domove.}
Bila je težka. In prav ta ga t
je kalila. Zato ni naključ- ^
je, če je v letih po vojni
delal na sedmih mladin-
skih delovnih akcijah, bil
trikrat udarnik, postal
1948. leta skojevec in
1960. leta tudi član Zveze
komunistov.
Je na čelu kolektiva, ki
je kot velika družina. To
je delaven kolektiv. Med
seboj se dobro razumejo
in veže jih proga, vedno
vrteča se kolesa lokomo-
tiv in vagonov in skupne
težnje.
»Tudi tu v Celju, oziro-
ma na našem delovnem
področju, nas čaka še ve-
liko dela. Centralna po-
stavljalnica bo nared v
prihodnjem letu, čaka
nas prestavitev delavnic
v Čret, dograditev indu-
strijskega tira, tovorne
postaje prav tam... Vse
to do 1985. leta.«
Navzlic veliki delovni
obremenitvi, ki ne pozna
delavnika ob šestih do
štirinajstih, je bil več let
predsednik železničar-
skega nogometnega klu-
ba, zdaj je že drugo man-
datno dobo predsednik
železničarskega prosvet-
nega društva.
Za njim je dvajet let de-
la med celjskimi železni-
čarji. Za to zvestobo bo
dobil prihodnje dni srebr-
ni znak. Čestitamo!
M. BOŽIČ
OBRAZI
§t. 14 - 10. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
OBMOČJE
LE DOLGOROČNA REŠITEV
$vet občin tudi oneliatorih vprašanjih NT in RC
Za svetom občin celjskega
območja, ki ga v prvih šestih
inesecih letos po ustaljenem
pravilu menjave vodi pred-
sednik celjske občinske
skupščine Jože Marolt, je s
sejo, v torek dopoldne, od-
pravil veliko delo. Čeprav ni
jlo za sprejemanje sklepov,
je obravnava in razprava za-
htevnega gradiva znova po-
trdila prednosti usklajene
poti med občinami celjskega
območja, seveda, še zlasti pri
vprašanjih, ki zadevajo vse
občine, regijo.
In tako je že prva razprava
o pripravah na gradnjo ob-
jektov mlekarske industrije
ugotovila, da je delo v zamu-
di in da se bo treba zlasti te
dni pohiteti pri podpisova-
nju samoupravnega sporazu-
ma o financiranju pomemb-
ne naložbe. Od predvidenih
260 milijonov dinarjev, koli-
kor bi jih naj združevali v
občinah, je doslej zagotovlje-
nih, oziroma podpisanih de-
ležev v znesku 141 milijona
dinarjev.
Nekaj odprtih vprašanj je
še pri pokrivanju izgube za
lansko leto v kolektivu Celj-
ske mesne industrije. Tudi v
tem primeru gre za deleže v
obliki posojil in nepovratnih
sredstev vseh občin celjske-
ga območja, sicer pa za pro-
blem, ki kliče po rešitvi ne
samo zavoljo poslovne izgu-
be, marveč zaradi položaja
mesne predelovalne indu-
strije sploh.
Čeprav je šlo pri obravnavi
razvoja PTT prometa in elek-
trodistribucije za dve po-
vsem različni poglavji, so
imeli mnogi problemi tudi
slične točke. Se predvsem
kar zadeva močnejšo uvelja-
vitev delegatskega sistema,
vključevanje delegatov celj-
skega območja v republiške
organe obeh interesnih
skupnosti in ne nazadnje v
delu, ki še čaka na gospodar-
sko manj razvitih območjih.
Tako kot v Sloveniji, se veli-
ke razlike v mreži elektro-
prenosa in PTT prometa ka-
žejo tudi na celjskem ob-
močju, navzlic temu,'da je
bilo v zadnjih letih veliko na-
pravljenega. Zmanjševanje
teh razlik, seveda tudi s pri-
mernimi naložbami, pa je na-
loga, ki bo zahtevala še veli-
ko sredstev, tudi naporov.
Po nekaj letih je svet občin
celjskega območja obravna-
val tudi nekatera vprašanja
Novega tednika in Radia Ce-
lje, ki opravljata informativ-
no dejavnost v tem regij-
skem prostoru. Svet občin je
predlagal, da bi naj občine -
soustanoviteljice in druge s
predvidenimi denarnimi de-
leži omogočile vsaj v letoš-
njem letu normalno delo
obeh medijev, sicer pa je tu-
di razprava potrdila, da bo
treba slej ko prej najti dolgo-
ročno rešitve, če se bo regija
odločila, da sta Novi tednik
in Radio Celje potrebna za
opravljanje odgovornega in-
formativnega dela na celj-
skem območju.
Na seji so govorili tudi o
usmerjenem izobraževanju
ter v tej zvezi sprejeli infor-
macijo, da bo v nasprotju s
prvimi sklepi uveljavljena
postopnost prehoda, kar se-
veda vnaša med absolvente
osnovnih šol in tudi njihove
starše novo negotovost -
kam jeseni.
____________. .    .. U.JB0Z1C
»SAMOUPRAVLJANJE-
MOČ LJUDSKIH MNOŽIC«
18. aprila bodo v Slovenj Gradcu odprli razstavo o
življenju in delu velikega revolucionarja in teore-
tika Edvarda Kardelja, ki sovpada v praznovanje 70-
letnice rojstva tega velikana naše revolucije in 30-
letnice uveljavljanja socialističnega samoupravlja-
nja. Razstava bo odprta do 10. maja v Umetnostnem
paviljonu, namenjena pa bo predvsem mladim v os-
novnih, srednjih in na višjih šolah. Posebej velja
poudariti, da si bodo razstavo o življenju in delu
Edvarda Kardelja, ki nosi naziv »Samoupravljanje -
moč ljudskih množic«, organizirano ogledali pio-
nirji, mladinci ter delavci in občani tako koroške
regije, kot tudi širšega celjskega območja. Zato sta
tudi organiziranje razstave in drugih spremljajočih
prireditev prevzela medobčinska sveta ZKS za celj-
sko in koroško regijo.
V vseh občinah celjske in koroške regije bodo v
okviru občinskih konferenc socialistične zveze usta-
novili posebna telesa, ki bodo koordinirala ogled in
obisk te velike politične manifestacije. Na obisk raz-
stave se bodo posebej pripravili tudi na šolah, saj
bodo nekaj učnih ur namenili seznanjanju učencev,
in dijakov o pomenu dela Edvarda Kardelja za celo-
ten razvoj socilističnih samoupravnih odnosov v
naši domovini. Tudi v organizacijah združenega dela
bodo preko osnovnih organizacij sindikata in preko
internih glasil seznanili delavce z vsebino in sporoči-
lom razstave »Samoupravljanje - moč ljudskih mno-
žic« ter organizirali skupinske oglede razstave v Slo-
venj Gradcu.
DS
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČIČ
SLOVENSKE KONJICE
JESENI NOVI ODDELKI
DU nosilica usmerjenega izobraževanja
Delavska univerza v Slo-
venskih Konjicah bo v na-
slednjem srednjeročnem
obdobju nosilka usmerjene-
ga izobraževanja v občini.
Zaradi oddaljenosti od
srednjih šol in potreb zdru-
ženega dela sta takšno
usmeritev podprla tudi
izvršni svet in občinska izo-
braževalna skupnost. Orga-
nizirati nameravajo disloci-
rane oddelke za potrebe ko-
vinarsko-predelovalne in-
dustrije in za potrebe go-
stinstva in turizma, saj so v
teh dejavnostih potrebe po
izobraževanju največje.
Takšno usmeritev, je pou-
daril tudi direktor delavske
univerze, ki je lani praznova-
la že dvajset let uspešnega
delovanja, Franc Šelih.
Konjiška delavska univer-
za je med redkimi v Sloveni-
ji, ki imajo redno zaposlene
predavatelje. Sedaj so trije,
želijo pa, da bi se jim pridru-
žila še dva profesorja za
splošne izobraževalne pred-
mete. Zavedajo se, da je lah-
ko kvaliteta pedagoškega
dela tako boljša, k temu pa
jih vodijo tudi omejitve av-
torskih honorarjev, ki ome-
jujejo samo dejavnost.
Po sklepu koordinacijske-
ga odbora za usmerjanje vpi-
sa pri občinski izobraževalni
skupnosti in seveda na osno-
vi števila in namer osmošol-
cev ter potreb združenega
dela vpisujejo v jeseni prve
oddelke kovinarske, gostin-
ske in komercialne usmeri-
tve. Pri kovinarski usmeritvi
bo en oddelek po prilagoje-
nem programu (torej za tiste,
ki so končali obvezno šola-
nje, nimajo pa osem razre-
dov), dva oddelka normalne-
ga programa in oddelek za
odrasle. Pogoji za delo kovi-
narske usmeritve so dobro
urejeni v Zrečah. Oddelek
gostinske usmeritve bo orga-
niziran v okviru gostinske
šole Celje, prostore za uspo-
sabljanje pa bodo imeli v
osnovni šoli Dušana Jereba.
Oddelek srednje komercial-
ne šole za odrasle vpisujejo
za potrebe celjske regije.
V skladu z zahtevami
usmerjenega izobraževanja
bodo morali urediti še-spe-
cializirane učilnice za kemi-
jo, biologijo in fiziko. Ker je
to tudi pogoj za verifikacijo,
bodo sredstva morali zagoto-
viti. Del sredstev, ki ga ne
zagotavlja samoprispevek
občanov, bi verjetno lahko
zbrala organizacija združe-
nega dela, ki potrebuje de-
lavce z izobrazbo, kakršno
lahko pridobijo pri delavski
univerzi.
Pogoji dela pa so se že bi-
stveno izboljšali s preselitvi-
jo v prostore bivše kmetijske
zadruge. Precej sredstev so
namenili posodobitvi učnih
pripomočkov, zlasti avdiovi-
zuelnih sredstev, razvijajo pa
tudi stransko dejavnost -
grafiko.
Ob vsem tem se zavedajo,
da je družbenopolitično
usposabljanje ena izmed
glavnih nalog delavske uni-
verze, zato v okviru centra za
družbenopolitično izobraže-
vanje združujejo sredstva in
izvajajo program za potrebe
družbenopolitičnih organi-
zacij in skupnosti ter organi-
zacij združenega dela.
MBP
ŠE O
OTROŠKEM
VARSTVU
Tudi predsedstvo OK
SZDL v Celju je na svoji po-
nedeljkovi seji razpravljalo o
problematiki otroškega var-
stva v celjski občini. Razpra-
va in obširno gradivo sta po-
kazala na mnoge uspehe, pa
tudi še obstoječe probleme.
Ti se zrcalijo predvsem v ve-
liki prostorski stiski v večjih
centrih in novih krajevnih
skupnostih, medtem, ko v
obrobju nekatere kapacitete
celo prekašajo sedanje po-
trebe. Iz programa samopri-
spevka pa gradnja vrtcev za-
muja!
CELJE
SKLADIŠČA SO PRAZNA
Dobra prodaja furnirja doma in na tujem
Četudi ni šlo za odobrava-
nje nikakršnih sredstev,
marveč le za sprejem stali-
šča, ki ga bo izvršni svet celj-
ske občinske skupščine po-
sredoval občinskemu skladu
skupnih rezerv zaradi posojil
nekaterim temeljnim organi-
zacijam zdrtiženega dela, ki
so lani poslovale z izgubo in
same, oziroma v okviru de-
lovne organizacije, niso mo-
gle povsem pokriti nastalo
izgubo, je vendarle razprava
o tej, za Celje več kot značil-
ni gospodarski rani, opozori-
la na vrsto težav in ne nazad-
nje na močna prizadevanja v
prizadetih delovnih sredi-
nah, da same rešijo nastali
položaj.
Izvršni svet bo, oziroma je
že priporočil skladu skupnih
rezerv, da ugodno reši proš-
nje prizadetih kolektivov, saj
je šlo v vseh primerih za
Spremembo že odobrenih
posojil. Edinole v primeru
Mesnin je nekoliko druga-
•Jen problem, saj je na dlani,
da bo izguba zaradi razlike,
ki nastaja pri nakupu in pro-
daji mesa, še zlasti svinjske-
ga, ostala tudi v prihodnje in
da bo seveda odvisna od ko-
ličine kupljenega in proda-
fiega svinjskega mesa. Gre
torej za problem cen, na ka-
terega bo izvTŠni svet opozo-
'"il tudi pristojne republiške
Organe.
Razveseljiva slika pa se je
odprla iz poročila o sanaciji
furnirnice pri LIK Savinja.
Pokazala je namreč, da je
trenutna slika povsem dru-
gačna, kot je bila minula, zla-
sti v zadnjih dveh letih in še
posebej lani. Stanje na trži-
šču se je spremenilo, in LIK
Savinja prodaja okoli 40%
proizvodnje furnirja na tuja
tržišča, vrh tega pa se je od-
prlo tudi domače. Razlogi so
več ali manj znani. Domače
blago je naenkrat tudi pri na-
ših kupcih postalo bolj ce-
njeno od uvoženega. In še
več, kolektiv ima trenutno
na voljo dovolj surovin, skla-
dišča se praznijo. V skupnih
ustalitvenih prizadevanjih se
je zmanjšal tudi bolniški sta-
lež, kar vse govori, da so de-
lavci pripravljeni na nove
naloge.
Razprava na zadnji seji
celjskega izvršnega sveta pa
je segla dlje. Pomembna je
bila ocena uresničevanja
programov občinskih intere-
snih skupnosti družbenih
dejavnosti, in še posebej
osvetlitev nekaterih proble-
mov, ki zadevajo skupnost
za socialno varstvo.
Izvršni svet je nadalje po-
trdil predlog odloka o zazi-
dalnem načrtu »Ob Prvo-
majski« v krajevni skupnosti
Ostrožno ter zazidalni načrt
za Strmec pri Vojniku, spre-
jel pa je tudi pokroviteljstvo
nad proslavo 70-letnice Eko-
nomskega šolskega centra v
Celju.
M. BOZiC
V ROGAŠKI SREČANJE
POBRATIMOV
Jutri se bodo v Rogaški Slatini
srečali učenci in učitelji pobratenih
šol iz vseh jugoslovanskih repu-
blik. Gostitelji srečanja bodo učen-
ci in učitelji osnovne šole Boris Ki-
drič iz Rogaške Slatine, kot gostje
pa se bodo srečanja udeležili še
učenci in učitelji osnovne šole Gli-
gor Prličkov iz Ohrida, Ivo Andrič
iz Beograda, Petar Petrovič Njegoš
iz Kotora, Hasan Veletovac iz Više-
grada, Nikola Tesla iz Zagreba in
Nikola Tesla iz Reke.
Gostje bodo v Rogaško Slatino
dopotovali že danes, jutri pa bo v
okviru srečanja pobratimov več
priložnostnih prireditev. Tako bo-
do učenci obiskali Kidričevo do-
mačijo na Knežcu, skupaj pa bodo
ob 15. uri in 30 minut začeli manife-
stacijo, na kateri bodo vsi skupaj
odplesali Titovo kolo. V soboto bo-
do pionirji obiskali kraje Titove
mladosti: Trebče, Bistrico ob Sotli
in Kumrovec, popoldne pa bodo
imeli v šoli družabno srečanje do
odhoda gostov. Med povabljenimi,
ki se bodo udeležili srečanja pobra-
timov v Rogaški Slatini, je tudi
Zdenka Kidrič.
DS
ŠMARSKI DELEGATI O
LETOŠNJIH NAČRTIH
V ponedeljek se bodo v Šmarju
sestali delegati vseh treh zborov
občinske skupščine. Na zasedanju
bodo razpravljali in sklepali o pred-
logu resolucije o politiki izvajanja
družbenega plana občine v letoš-
njem letu, ki med drugim predvi-
deva, da se bo družbeni proizvod
realno povečal za 6,5%, zaposlenost
za 3%,* produktivnost naj bi porasla
za 3,2% in izvoz za 8,4%. Sicer pa
bodo delegati na zasedanju raz-
pravljali še o vrsti poročil. Tako bo-
do o svojem delu poročali skupšči-
ni upravni organi šmarske občine,
Postaja milice v Šmarju, Sodišče
združenega dela in drugi. Na seji
skupščine bodo spregovorili tudi o
gibanju cen, ki so v občinski pri-
stojnosti ter med drugim sprejeli
tudi odlok o proračunu občine
Šmarje pri Jelšah za letošnje leto.
DS
SIS ZA VARČEVANJE!
Da ne bo pomote. Ne gre za usta-
novitev nove samoupravne intere-
sne skupnosti, ampak za nadvse
pohvalno akcijo, ki jo izvajajo v
strokovnih službah samoupravnih
interesnih skupnosti v Laškem. Za-
vedajo se namreč, da se tudi pri
papirju da mnogo privarčevati. Za
to so se odločili, da bodo neuporab-
ni pisarniški papir, ki so ga še pred
nedavnim metali v koše za smeti
oziroma v kontejnerje, zlagali v za
to pripravljene kartonske škatle, ki
so kot nekdanja embalaža prav ta-
ko neuporabne. Te sedaj ležijo na
tleh poleg sleherne pisarniške mi-
ze. Ko so polne, jih zložijo na za to
pripravljen prostor, nato pa vse
skupaj odpeljejo in odpadni papir
primerno vnovčijo. Tudi pri stabili-
zacijskih prizadevanjih je včasih
potrebna izvirnost.
M. A
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 14 - 10. april 198q
AKTUALNI TRENUTEK ZREŠKIH KOVAČEV
UNIOR POVEČUJE IZVOZ!
Nadaljevanje lanskih naložb in iskanje rezerv
Posebnega stabilizacij-
skega programa za letos v
Uniorju niso sprejemali,
kajti njihova dosedanja
borba za višjo produktiv-
nost in sveženj tovrstnih
ukrepov za akcijo, vsebuje-
jo prav vse elemente letoš-
njega stabilizacijskega go-
spodarskega osveščanja, je
poudaril Uniorjev direktor
dipl. ing. Marjan Osolč na
začetku našega pogovora o
sedanjem aktualnem gospo-
darskem trenutku zreških
kovačev.
Sicer pa sta za sedanji čas
predvsem dve najpomemb-
nejši nalogi: iskanje notra-
njih rezerv in aktiviranje
lanskih investicij. Dela
imajo v Uniorju dovolj, če-
prav se je pri orodju stanje
naročil rahlo poslabšalo.
Devizno so pokriti, čeprav
ob vsesplošnem povpraše-
vanju po devizah tudi soli-
den kupček le-teh kaj kma-
lu lahko skopni.
Uniorjev že sedaj velik
izvoz bo po njihovih načrtih
še naraščal. Tako naj bi za
letošnje leto porastel spet za
okrog 25 odstotkov, kar po-
meni okroglih 16 milijonov
dolarjev. Pri tem kaže pou-
dariti, da je Unior izvozno
pretežno usmerjen na kon-
vertibilno tržišče, pri čemer
vsaj 75-odstotno z izvozom
sega na trg Evropske gospo-
darske skupnosti. Med drža-
vami, v katere dosti izvaža,
lahko naštejemo Zvezno re-
publiko Nemčijo, Italijo,
Francijo, Nizozemsko, Grči-
jo in skandinavske dežele.
»Bolj gospodarsko odprta
vrata na tržišče evropske de-
veterice bodo zahtevala od
nas drugačnih pristopov tu-
di na organizacijskem po-
dročju, da bomo izpeljali
svoj prodor v EGS,« je bil
lakonično kratek direktor
Osole, in nadaljeval, da pač
so naši elementi gospodarje-
nja nekaj slabši od tistih v
razvitem evropskem gospo-
darstvu. Tehnologijo imamo
dobro, tudi tempo dela je v
redu, vsekakor pa ne dosega-
mo najboljših učinkov - pre-
več je izpadov in izmečka,
verjetno je tudi obremenitev
administracije na enoto pro-
izvoda prevelika...
Niso nove ugotovitve o
preveliki obremenjenosti go-
spodarstva. Naložbeni dinar
je obdavčen, enako obdavče-
na je pospešena amortizacija
in, če se stabilizacijski akciji
ne pridruži še prava motivi-
ranost za napornejše delo, v
spremenjenih in napornejših
gospodarskih okoliščinah,
potem lahko zvodenijo mno-
gi sicer dobro napisani bolj
ali manj akcijski programi
poslovnega obnašanja in
osveščanja.
In kako je z že zastavljeni-
mi Uniorjevimi naložbami?
Temeljna organizacija
združenega dela Orodje Le-
nart je že v okviru proizvo-
dnega programa novih arti-
klov; tako izdelujejo na pri-
mer embalažo za t.i. »nasa-
dni program«, ki je poleg na-
sadnih ključev, betonskih
ščipalk, klešč za snemanje
oziroma snemalcev za osi
skupno z vitanjskimi novimi
artikli tudi izvozno zanimiv
in se v tem smislu že uresni-
čuje. Vsekakor se je na pri-
mer pri novi vitanjski tovar-
ni naložba zakasnila, čeprav
so kladiva že doma, menda
šest mesecev, vendar se še
čaka na uvozno dovoljenje.
Vse kaže, da bo to vprašanje
kmalu rešeno in da bo nalož-
ba v novo tovarno v Vitanju
letos zanesljivo stekla.
Uniorjeve turistične ambi-
cije se tudi uspešno uresni-
čujejo, pri čemer sodi v ta
okvir proizvodnja smučar-
skih vlečnic v kooperaciji z
italijansko firmo Graffer in
izgradnja hotela na Rogli, ki
skupaj z obstoječimi, pa še
bolj načrtovanimi vlečnica-
mi okvirja nastajajoči novi
zimski in poletni turistično-
rekreacijski center na Po-
horju.
AMADEUS
POROČA
Ob novici, da smo imeli
kar 98 kršiteljev izplačil
OD sem vprašal direk-
torja Joco Luknjo v neki
tovarni, kaj meni o tem,
pa mi je hladnokrvno
odvrnil: »S kršitvijo smo
ubili dve muhi na en
mah. Držali smo se nače-
la, da so zakoni za to, da
jih kršimo, drugič - od-
slej sem pri naših delav-
cih pridobil na ugledu,
ker pravijo, da sem velik
junak, ker sem se zavzel
za njihove plače...«
GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
KJE JE LES?
Žage pa veselo pojejo
Približno tako kot v na-
slovu je vprašanje že nekaj
časa prisotno zlasti med le-
snimi predelovalci, ki sko-
raj nebogljeno tožijo in kli-
čejo po tej, menda najbolj
slovenski prednostni suro-
vini, ki se povrhu še sama
obnavlja. Poskusimo po-
iskati nekaj odgovorov na
to vprašanje.
Naj ne bo preveč hudo-
mušno neresno, če najprej
odgovorimo na zastavljeno
vprašanje, da je les še vedno
tam, kjer je bil - v gozdovih!
Da nas Slovence še zlasti ne
bi smela preveč boleti glava,
tudi kar tiče poraščenosti na-
še deželice z gozdovi, ki jo še
vedno pokrivajo najmanj po-
lovico. Sekamo letno le med
80 in 90 odstotki naravnega
prirastka, kar kaže na stalno
tendenco izboljševanja, saj
nam od 10 do 20 odstotkov
prirastka ostaja. Od kod to-
rej vprašanja, kje je les, ozi-
roma točneje povpraševanje
po lesu, ki prekriva vsaj do-
sedanje možnosti proizvod-
nje.
Nekaj okoliščin, ki naj po-
maga odgovoriti na vpraša-
nje:
• glede na potrebe je les že
tako deficitarna surovina; tudi
do sedaj je na primer celjsko
območje gozdnega gospodar-
stva pokrivalo lastne potrebe z
lesom le 60 do 70 odstotno,
ostalo smo pokrivali z uvozom
od drugod ali iz tujine, zlasti
kar se tiče eksotičnega lesa;
• težave z uvozom so pov-
zročile večje povpraševanje
doma, torej večji pritisk na do-
mači les; prav tako je na pri-
mer Celuloza tudi omejila uvoz
lesa, ki smo ga še nedavno do-
kaj uvažali iz Kanade, Madžar-
ske in SSSR, med drugim tudi
za potrebe iverašev;
• v zadnjih letih je zrastlo
več tovarn Ivernih plošč, ob-
stoječe pa so izboljšale svoje
kapacitete in izkoriščenost,
poleg tega se je marsikje lesna
industrija razvijala stihijsko in
premalo upoštevaje surovin-
ska zaledja;
• na osnovi dosedanjega
gospodarjenja z gozdovi, vla-
ganj v biološki razvoj proiz-
vodnje, bomo kljub 4-odstot-
nemu ppvečanju etata v na-
slednjem srednjeročnem ob-
dobju še vedno odvisni od
uvoza lesa od drugod oziroma
iz tujine. Kot kažejo računi, ce-
lo bolj kot letos, čeprav bomo
na primer v slovenske gozdove
investirali preko 522 milijonov
dinarjev, pa pogozdili vsako
leto najmanj 3700 hektarov in
obnovili 350 kilometrov goz-
dnih cest;
• razdrobljenost kmečko-
gozdnih površin je velika, na
območju celjskega gozdnega
gospodarstva razmeroma celo
največja, saj je na primer na-
sproti 13.000 hektarov družbe-
nega sektorja, ki ga ima v ro-
kah celjsko gozdno gospodar-
stvo, več kot 50.000 hektarov
zasebnih gozdov, s katerimi
razpolaga 24.000 (!) lastnikov
gozdov. Najbrž ni potrebno ve-
liko bistrosti, da ugotovimo,
kako postajajo velike količine
lesa, ki ga gozdno gospodar-
stvo ne vidi!
• cestna, komunikacijska
odprtost naših gozdov zaosta-
ja za evropskim poprečkom, ki
znaša 25 metrov gozdne ceste
na hektar gozda; pri nas v Slo-
veniji je ta 13 metrov na hektar.
Na celjskem območju je tempo
izgradnje cest še najhitrejši v
žalski občini.
• les za lastno porabo v
kmečko-gozdnem gospodar-
stvu in gospodinjstvu je koli-
činsko limitiran po občinah,
pri čemer je opaziti, da te koli-
čine rahlo naraščajo; se pravi,
neporabljen del se tudi proda-
ja »na črno« po najvišjih ponu-
jenih cenah.
Ni torej bistveno ob vpra-
žanjih, kje je les, ugotavlja-
ti, da žage še vedno veselo
pojejo, ampak predvsem,
kako dolgo pojejo in kaj vse
žagajo! Na ta vprašanja pa
vedo odgovore najbrž tudi
kakšne inšpekcijske službe,
v kolikor ne gre za mnoga
vprašanja »javne tajnosti«.
MITJA UMNIK
VRTIHIVJAGOČAH: KAKO
TOPLA BO VODA?
Delavci ljubljanskega geo-
loškega zavoda iščejo v La-
škem na levem bregu Savi-
nje nove izvire termalne vo-
de. Napravili so dve vrtini.
Prva je pokazala, da z globi-
no raste tudi temperatura
vode, druga pa, da je voda
tudi v večjih globinah na ne-
katerih mestih hladnejša, za-
to so to vrtino zdaj opustili.
Pri prvi je iz globine 270 me-
trov pritekla voda tempera-
ture 30 stopinj Celzija. Po-
globili jo bodo še za kakih
100 metrov, saj je voda tem-
perature vsaj 36 stopinj Cel-
zija pri izviru pogoj za razši-
ritev zdravilišča v Laškem.
Rezultati, ki jih bodo stro-
kovnjaki dobili s sondažo,
bodo osnova za odločanje o
novi zdraviliški investiciji v
Jagočah. M. A.
ZADNJA VEST
Jutri bo v Žalcu usta-
novna skupščina za usta-
novitev Zveze lovskih
družin Savinjska dolina.
J. V.
PREMALO
DENARJA
ZA
POPRAVILO
CEST
Zaradi vremenskih
vplivov, predvsem pa za-
radi preobremenjenosti,
nastajajo na naših cestah
velike poškodbe. Ceste,
ki jih gradimo, v večini
primerov niso takšne, da
bi lahko vzdržale promet,
ki se na njih odvija. Obre-
menitve so iz dneva v dan
večje.
Delavci strokovne služ-
be Občinske komunalne
skupnosti, ki je upravlja-
lec lokalnih cest v celjski
občini, so pred kratkim
temeljito pregledali ceste
in ugotovili katastrofalno
stanje.
V letošnjem načrtu je
bilo za odpravo poškodb
predvideno le 1,3 milijo-
na dinarjev. Toda, ta zne-
sek ne zadošča niti za re-
konstrukcijo najbolj kri-
tične ceste v Celju, to je
Partizanske. Ta je trenut-
no najslabša, so pa še dru-
ge, kot Bežigrajska cesta,
Opekarniška in Cesta na
Ostrožno, za katere bi Ob-
činska komunalna skup-
nost potrebovala, skupaj
s Partizansko, okoli se-
dem milijonov dinarjev.
So pa še nekatere, ki prav
tako čakajo na nujno po-
pravilo. To so ceste Tr-
novlje-Ljubečna, Ipavče-
va ulica. Delavska in Ko-
vinarska ulica, cesta na
Lipo v Storah, cesta v
Bovše in cesta Bukovž-
lak-Slance. Za popravilo
teh cest bi potrebovali še
okoli pet in pol milijona
dinarjev.
Znesek 12 in pol milijo-
na dinarjev, ki bi ga po-
trebovali za rekonstrukci-
jo vseh navedenih cest,
občutno presega finanč-
ne možnosti Občinske
komunalne skupnosti, za-
to bodo na prihodnji seji
skupščine te interesne
skupnosti obravnavali tu-
di to vprašanje in bržčas
rebalans finančnega na-
črta.
Sicer pa se je ob vsem
tem treba sprijazniti tudi
z dejstvom, da bodo po-
škodbe na cestah vsako
leto hujše, ker se po njih
odvija tudi vse večji in
težji promet. Kako torej
rešiti vprašanje?
ŠMARJE PRI JELŠAH
GLOBOKA DAVČNA NIALHA
Novosti iz zakona o davkih
»stoji tam davkarija bela,
nobenmu kmetu, ša manj pa obrtniku
nič kaj ni vesela.
Notri vsak še prav veselo gre,
ven pa na prazen žep se žalostno ozre...«
(iz internega glasila Sob)
V razgovoru z načelnikom
davčne skupščine občine
Šmarje pri Jelšah FRANC-
KOM ŠARPOM nas je naj-
bolj zanimalo, kako je z no-
vim zakonom, ki je v pri-
pravi.
»Največ sprememb, oziro-
ma novih rešitev se v zakonu
o davkih nanaša na obdavče-
nje samostojnega osebnega
dela, predvsem zaradi uskla-
ditve z zakonom o združe-
nem delu in novim obrtnim
zakonom. V bodoče naj bi se
priznaval osebni dohodek le
nosilcu samostojnega oseb-
nega dela, kateremu je to
edini in glavni poklic in iz
tega uveljavlja vse pravice in
obveznosti kot delavec v
združenem delu. To pomeni,
da bodo dohodki občanov,
ko opravljajo kakšno dejav-
nost kot postranski poklic,
ostreje obdavčeni.«
- Kako pa bo z vodenjem
poslovnih knjig?
»Poslovne knjige bodo v
bodoče vodili le zavezanci,
ki bodo obdavčeni po dejan-
skem dohodku. Obveznost
vodenja knjigovodskih evi-
denc bi torej odpadla za pav-
šaliste, s tem pa bi lahko
poostrili nadzor nad ostalimi
zavezanci. Za tiste, ki imajo
več drobnega prometa bo
obvezna uvedba registrskih
blagajn, saj se je večina dele-
gatov v republiški skupščini
zavzela za obvezno registra-
cijo računov.«
- Kaj je v zakonu takega,
da bo vplivalo na učinkovi-
tost vašega dela?
■Predvidena je nova pri-
stojnost, da lahko davčni or-
gan zahteva podatke, ki
predstavljajo uradno ali po-
slovno tajno (tekoči računi
in hranilne vloge) - to je bilo
doslej v pristojnosti sodišča.
- Kaj pa področje kmetij-
stva?
»Predvideno je bila, da bi
uredili sistem obdavčenja po
dejanskem dohodku. Raz-
prava pa je pokazala, da je
ostalo še mnogo odprtih
vprašanj, ki jih bo potrebno
sistemsko urediti najprej na
drugih področjih in nato
upoštevati v davčni zakono-
daji. Zaenkrat bi uvedba ob-
davčenja po dejanskem do-
hodku še poslabšala stanje
na področju preskrbe s kme-
tijskimi proizvodi.«
- So predvidene tudi
olajšave?
»Da. Spremembe, ki bodo
uveljavljene že v letošnjem
letu, prinašajo nekatere ugo-
dnejše olajšave. Tako naj bi
bili oproščeni davka zave-
zanci, ki z investicijami izva-
jajo melioracijo zemljišča,
davek bi bil v celoti odpisan
tudi združenim kmetom, če
bodo združili delo in zemlji-
šča za dalj kot za eno leto. Za
šmarsko občino je izrednega
pomena tudi predlog, da bi
kmečke žene bile upraviče-
ne do davčne olajšave v letu,
v katerem bodo rodile.«
- Kako bo z davki za
obrtne dejavnosti?
»Število zavezancev v pav-
šalnem znesku bo precej viš-
je. V to kategorijo bodo
vključeni vsi tisti, ki se uk-
varjajo s kmečkim turi-
zmom. Občinska skupščina
pa je pooblaščena, da v dolo;
čenih primerih (hriboviti
predeli) izjemoma uvede
pavšalno obdavčitev tudi za
gostinsko dejavnost.«
- Kdaj naj bi začel novi
zakon tudi veljati?
"S prvim dnem prihodnje-
ga leta, nekatere določbe p3
verjetno že v tem letu.«
MARINA NINA KOCEN
FRANČEK ŠARP, načelnik
davčne uprave SO Šmarje
pri Jelšah
4t 14 - 10. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
letos v jeseni bo skozi vrata PŠC v Celju vstopilo po znanje 200 ali celo 300 novincev.
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE NA PŠC
PETO LETO PRAKSE
Na šoli so zadovoljni s solidarnostjo v regiji
Na Pedagoškem šolskem
centru stopajo v reformo
usmerjenega izobraževanja
že peto leto in prav zato bo to
ena tistih šol, ki na prehodu
v novo obliko izobraževanja
ne bo doživljala bistvenih
vsebinskih sprememb.
2e doslej so v rednem si-
stemu delovale predmetne
usmeritve štirih smeri, in si-
cer vzgojiteljska, smer za ra-
zredni pouk, družboslovno-
jezikoslovna in naravoslov-
no-matematična. Od jeseni
pa se bodo dijakinje Icihko
izobraževale še na oddelkih
za varuhinje. Le-te so se do-
slej lahko izobraževale le ob
delu. Po programski zasnovi
se varuhinje izobražujejo tri
leta, v ostalih smereh pa je
izobražev^anje štiriletno, s
lem, da dobijo po štirih letih
učenci potrebna znanja za
začetek dela, lahko pa se da-
lje izobražujejo v pedagoški
usmeritvi na višjih in viso-
Icih šolah.
Pedagoški šolski center v
Celju je v zadnjih letih obseg
svoje dejavnosti bistveno
povečal. Tako se v njem let-
no izobražuje od 900 do 1000
učencev. V Celju lahko na-
daljujejo šolanje učitelji ra-
zrednega pouka, saj že od le-
ta 1971 deluje na šoli disloci-
rani oddelek Pedagoške aka-
demije Maribor.
Ena najpomembnejših pri-
dobitev reforme usmerjene-
ga izobraževanja je prav go-
tovo velika povezanost cen-
tra z uporabniki kadrov. To
pa so predvsem vrtci in
osnovne šole, pa tudi srednje
šole. Za učence je v času šo-
lanja zelo pomemben stik s
prakso. Tako preko predme-
ta »osnove tehnike in proiz-
vodnje«, v \Ttcih in osnov-
nih šolah učenci spoznavajo
svoje bodoče delo in si teore-
tično znanje krepijo z izkuš-
njami. »Osnove tehnike in
proizvodnje« izvaja za PŠC
Tehniška šola, ki ima dobro
opremljene delavnice za pro-
izvodnjo in tudi potreben pe-
dagoški kader. Delno pa se s
prakso srečujejo dijaki tudi
pri Pohištvu Celje.
Po vstopu v reformo je
PŠC imel zaradi sprememb
v predmetniku, predvsem pa
zaradi povečanja dejavnosti,
veliko kadrovskih proble-
mov, saj so morali na novo
zaposliti okrog 30 delavcev,
od tega kar 25 profesorjev.
Te težave so uspešno prema-
gali, tako da v letošnjem letu
ne predvidevajo novih zapo-
slitev.
Po prevzemu šolske stav-
be v upravljanje je kolektiv
PŠC z velikimi napori, ven-
dar uspešno, vodil akcijo za
ureditev šolske zgradbe in
okolja. Pri tem nosijo velik
delež predvsem dijaiki šole,
saj vsak učenec opravi letno
5 do 10 prostovoljnih delov-
nih ur in če bi jih sešteli, bi
jih bilo do danes (urejevanje
okolice pa še zmeraj teče)
preko 10.000. PŠC se je tudi
vključil v akcijo Hortikultu-
ra 80 in do poletja želijo ure-
diti vse zelenice ob Kersni-
kovi ulici in polepšati tudi
notranjost šolske stavbe. Po-
leg tega pa se dijaki v veliki
meri vključujejo v številne
interesne dejavnosti in ni jih
malo, ki se lahko pohvalijo z
vrsto uspehov.
In še nekaj. PŠC je sklenil
samoupravni sporazum o fi-
nanciranju z vsemi občinski-
mi izobraževalnimi skup-
nostmi iz celjske regije. Po
tem sporazumu se več let
zbirajo finančna sredstva za
modernizacijo pouka, del
sredstev pa je namenjen za
odplačilo anuitet za kredite.
Pri tem je pomembno dej-
stvo, da vse občinske izobra-
ževalne skupnosti sprejete
obveze redno in pravočasno
izpolnjujejo in na PŠC so s
solidarnostjo v naši regiji
lahko resnično zadovoljni.
MATEJA PODJED
DRUGA PLAT MEDALJE
MANJ KISU NASMEHI
Na tržnici v Žalcu spet prodajajo
Na članek z naslovom Ki-
sel nasmeh brez limon v Žal-
cu je bilo precej odmevov,
kar je po svoje tudi ra-
zumljivo. Največ seveda
med tistimi, ki radi zahajajo
na žalsko tržnico, prav tako
pa tudi v sami Hmezadovi
Notranji trgovini in še kje.
Ni naključje, če nas je v ure-
dništvo že kar v četrtek po-
klical vodja TOZD Malopro-
daja Franc Rezar ter nas za-
prosil, naj objavimo še drugo
plat medalje. Vabilu smo se
radi odzvali, še posebej zato,
ker tovariša Rezarja v času,
ko smo pripravljali reporta-
žo nikjer nismo mogli najti.
Poleg njega so v razgovoru
sodelovali še Ivan Brišnik,
računovodja, Filip Lesjak
vodja splošnega sektorja in
Slavko Tiselj, vodja tržnice.
Prva njihova ugotovitev je
bila, da je bil članek senza-
cionalistično napisan. Sedaj
pa lepo po vrsti o prekrških
Ramiza Hodžaja, ki je na trž-
nici prodajal sadje dolga
lete.
Udeleženci razgovora so
poudarili, da je bil glavni
vzrok, da z Ramizem niso
hoteli podpisati pogodbe za
najem prostorov na tržnici v
tem, ker ni redno plačeval
svojih obveznosti, vse od le-
ta 1976. Za vsako plačilo so
bile potrebne tožbe. To se je
vleklo v neskončnost, pov-
zročalo stroške, dokler po-
tem Ramiz računov vendarle
ni poravnal. 31.000 dinarjev.
kolikor je Ramiz še dolžan
Notranji trgovini, pa je dolg
še izpred let nazaj. Predstav-
niki Notranje trgovine so po-
tem pripovedovali še o tem,
kako gospodovalno se je Ra-
miz obnašal na tržnici, grozil
s pištolo ter sploh ni hotel
pospravljati za sabo. Za njim
je bilo težko pospravljati, ker
sadja čez noč ni spravljal v
skladišče pri Jelici Žuža, po-
leg tega pa tudi niso nikdar
vedeli, kdaj bo nehal proda-
jati sadje. K vsemu temu je
treba dodati še cene, ki jih je
povsem samovoljno določal.
Dopoldne, ko so bili na tržni-
ci tudi drugi prodajalci, je sa-
dje in zelenjavo prodajal po
nižjih cenah kot popoldne,
popoldne, ko pa ni bilo dru-
gih prodajalcev, je cene eno-
stavno povečal. Sicer pa kot
že rečeno, glavni vzrok za
nesklenjeno pogodbo je bil v
nerednem plačevanju naje-
mnine po pogodbi. Ramiza
so večkrat prosili naj porav-
na še tistih 31.000 dinarjev,
da bodo lahko znova sklenili
pogodbo (imeli so jo že pri-
pravljeno), vendar se to ni
zgodilo. Sedaj tudi niso pri-
pravljeni skleniti z njim no-
ve pogodbe, saj na tržnici že
prodaja sadje Agroplod iz
Resenja v Makedoniji-pred-
stavništvo Zagreb.
Kaj meni o tem Urška Voš-
njak, vodja inšpektorata:
»Vse naše ugotovitve niso
mogle prispevati k temu, da
bi Ramiz Hodžaj moral zapu-
stiti tržnico. V začetku je res
prodajal slabo sadje; ko pa
smo posredovali, ni bilo več
tako. Pri kontrolah smo več-
krat naleteli na nepravilno-
sti, vendar je tudi res, da je
Hodžaj potem opozorila upo-
števal in ravnal drugače. Ce-
ne je res menjal, kadar pa
smo zahtevali dobavnice, jih
je tudi vedno prinesel. Pri-
pomb na kakovst sadja je bi-
lo nekaj, vendar ne več kot
tudi v trgovinah. Je pa težko
vršiti stalni nadzor.«
Resnici na ljubo je treba
zapisati še nekaj. TOZD Ma-
loprodaja je hotela od Rami-
za odkupiti sadje, vendar o
tem ni hotel nič slišati. Nav-
sezadnje pa je bistveno ne-
kaj. Tržnica je spet na voljo
kupcem.
JENEZ VEDENIK
NK delavca -
vzdrževalca vozil
po možnosti z vozniškim
izpitom zaposlim takoj.
Pogoj; odslužen vojaški
rok!
SERVIS, Miran
Brance VW - AUDI
63270 Laško.
LAŠKO: VEČ DENARJA
Tako kot povsod drugod se tudi samoupravna interesna
skupnost socialnega skrbstva v Laškem ubada s prekratko
suknjo, ki bi pokrila vse socialne dajatve v laški občini.
Največjo denarno postavko, v višini 193 milijonov starih
dinarjev za kuhinjo in ambulanto v domu ostareUh v Loki
pri Žusmu, so morali črtati. Vlogo bodo sedaj reševali samo-
upravni organi skupnosti pokojninskega in invalidskega,
zavarovanja. Ostareli ljudje iz laške občine so večina našli na
starost drugi dom v Loki, zato je težnja, da se dom posodobi,,
resnično velika.
Denarnih postavk za ostale različne dejavnosti skrbstva
niso zniževali, ker nočejo okrniti življenjskega minimuma
socialnih pravic njihovih občanov. Denarpe pomoči so celo
zvišali. Za tiste, ki občane, ki jim je denarna pomoč social-
nega skrbstva edini vir za preživljenje, so zvišali od sedanjih
1400 na 1300 dinarjev. Dopolnilne socialne pomoči pa bodo
letos dodeljevali v višini 900 dinarjev. Zvišali bodo tudi
rejnine in sicer za 20 odstotkov, sedanje so izplačevali v
višini 1500 dinarjev.
Z. S. i
KAKO LAHKO IZKORIŠČAMO SONČNO ENERGIJO?
flŠE:
ORAGANŽOHAR
SONCE SEVA
NEENAKOMERNO
Po konstrukciji lahko
sončne zbiralnike razdelimo
na nizkotemperaturne (rav-
ne) in visokotemperaturne
(koncentracijske), Obe kon-
strukciji si s svojimi značil-
nostmi določata področje
uporabe. S koncentracijski-
•ni kolektorji lahko dosega-
•Ho temperature, ki so bi-
stveno višje od 100° C (proiz-
vodnja pare za pogon ter-
l^oelektram), medtem ko
'Uzko-temp>eraturni kolek-
Wji pokrivajo področje do
^OC^ C (ogrevanje in priprava
Oltarne vode).
Prav ta konstrukcija ko-
(^ktorjev oziroma ves sistem
^ zaradi svoje sorazmerne
t^feprostosti in relativne ce-
'^enosti iz ekonomskega vi-
'lika uporaben že danes.
Ne bi bilo prav, ce posebej
'^e bi omenili bistvene po-
''^njkljivosti, ki jo ima son-
^ Gre namreč na neenako-
^ernost njegovega sevanja
'^žiroma za premostitev noči
*li časa, ko sonce ne sije, ali
ne sije dovolj močno. V pri-
meru fotovoltične proizvod-
nje električne energije je za-
deva razmeroma enostavna,
saj lahko uporabimo za aku-
muliranje znane akumula-
torske baterije. Pri akumuli-
ranju toplote pa se srečuje-
mo s problemom dobrih izo-
lacij in velikih prostornin
akumulacijskih medijev. To
je gotovo največja po-
manjkljivost in problem, ki
mu posvečamo največjo po-
zornost.
Kljub temu v svetu predvi-
devajo, da bo industrija
opreme za izkoriščanje ener-
gije sonca do leta 2000 dose-
gla avtomobilsko industrijo.
Ce so ta predvidevanja
preoptimistična ali ne, bo
pokazal čas. Po svetu že da-
nes precejšnje število proiz-
vajalcev serijsko proizvaja to
opremo (predvsem kolektor-
je). Tudi v Sloveniji se je po-
javilo z lastnimi izdelki ali
izdelki partnerjev iz tujine
kar pet firm (EMO, Cevovod,
LTH, Gorenje in TAM). To
so sicer šele začetki, toda
prvi koraki so storjeni. Goto-
vo bo potrebno na tem po-
dročju združiti vse umske,
proizvodne in finančne mož-
nosti, če bomo želeli dohiteti
razvite dežele, ki so nas tudi
na tem področju že prehite-
le. V ta namen je bilo marca
1978 ustanovljeno Jugoslo-
vansko združenje za sončno
energijo (YSES) in maja lani
tudi Slovensko društvo za
sončno energijo.
Ena osnovnih nalog tega
društva je dajanje in izme-
njava informacij med vsemi,
ki delujejo na tem področju,
oziroma želijo zgraditi si-
stem za koriščenje sončne
energije. Temu cilju s to seri-
jo zapisov sledimo tudi mi.
SONCE GREJE
ZASTONJ
Trditev v naslovu je, žal,
samo delno resnična. Vedeti
namreč moramo, da so da-
nes naprave za izkoriščanje
energije sonca še relativno
drage. Zato smo najprej po-
iskušali odgovoriti na nekaj
osnovnih vprašanj, ki se ob
vse večjem zanimanju za to
energijo porajajo. Ta vpraša-
nja so:
'- koliko energije nam son-
ce daje, ali po domače: koli-
ko manj bomo potrošili npr.
elektrike, če bomo vgradili
napravo za izkoriščanje
sončne energije;
- kako takšno napravo
izvedemo (kupimo ali nare-
dimo);
- koliko nas naprava
stane.
Omenjali smo že, da so
nrmožine energije, ki jo sonce
seva zelo velike, toda upora-
bimo - ulovimo je lahko sa-
mo del. Z ozirom na inten-
zivnost sevanja v kilovatnih
urah na m^ na dan lahko iz
slike 1 in 2 hitro zaključimo,
da bomo v podnebno neugo-
dnejšem področju z enakim
sistemom - napravo ulovili
pač toliko manj energije, ko-
likor bi je v bolj osončenem
področju.
Še to: višina sonca - vpa-
dni kot sončnih žarkov, se
spreminja tudi z letnimi časi
in je odvisen od zemljepisne
širine. Ce želimo, da bodo
sončni žarki v zenitu padali
na sončne zbiralnike pravo-
kotno, jih moramo za dolo-
čen kot nagniti. Ta kot nagi-
ba je navadno enak zemljepi-
sni širini, zmanjšani za eno
stopinjo. Seveda bi zbiralni-
ki v idezdnem primeru mora-
li slediti soncu od vzhoda
proti zahodu, toda to bi na-
pravo preveč p>odražilo, zato
jih obrnemo proti jugu, če je
to le mogoče. Vse našteto
vpliva na količino energije,
ki jo uspemo uloviti in na
izkoristek sistema ne glede
na to, ali govorimo o fotovo-
Utičnem postopku pretvarja-
nja sončne energije v elek-
trično, ali pa ogrevamo nek
medij - sprejemamo toplot-
na #>n*»rfriio
PODROČJA S PRIBLIŽNO ENAKIMI VREDNOSTMI DNEVNEGA
OSONČENJA
Slika 1
Slika 2
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 14 - 10. april lasp
REKLI SO:
VLADO    RANCIGAJ:
»Na Vranskem smo de-
lovni. Nalog in skrbi ima-
mo precej, izdvojil pa bi
jih le nekaj. Intenzivno
nadaljujemo z gradnjo vi-
šinskih cest, saj bi radi
ljudem, še zlasti na Do-
brovljah omogočili pove-
zavo z dolino. Sicer pa na-
daljujemo z deli pri grad-
nji ceste v Cepljah, gra-
moziramo nekaj cestnih
odsekov, ki so bili poško-
dovani ob jesenskih po-
plavah, urejemo cesto
Stopnik-grad, cesto v
Vindiji, pa v Tešovi...
Kot vse kaže bomo uspeli
tudi v prizadevanjih, da
bi povečali telefonsko
centralo za 60 novih na-
ročnikov.«
Intenzivno tečejo pri-
prave na ureditev kmeč-
kega muzeja v gradu Pod-
grad. V njem bodo razsta-
vili stare kmečke izdelke
in orodja. Muzej naj bi bil
odprt čez dobra dva me-
seca.
J. VEDENIK
LAŠKO IN INVALIDI
ENAKOPRAVNI V VSEM
To potrjujejo s svojim delom
Na predlog Društva inva-
lidov občine Laško, bo ime-
la Zveza društev invalidov
SR Slovenije 18. aprila let-
no konferenco v Zdravili-
šču Laško. Istega dne bodo
v občini Laško proslavili
tudi Mednarodni dan inva-
lidov.
Društvo šteje danes že
1761 članov in vključuje in-
valide iz naslednjih krajev-
nih skupnosti: Laško, Mari-
jagradec, Breze, Radeče, Se-
draž. Vrh, Rimske Toplice,
Zidani most, Jurklošter in
Rečica. Povsod delujejo po-
verjeniški odbori društva in
skoraj nemogoče je zabeleži-
ti celotno dejavnost in uspe-
he, ki so jih invalidi dosegli s
svojim prostovoljnim, požr-
tvovalnim in humanim de-
lom.
S svečanim razvitjem pra-
pora na lanskoletnem praz-
novanju Mednarodnega dne
invalidov, je društvo dobilo
svoj simbol in pravi pomen
soudeležbe na vseh praznič-
nih, zgodovinskih in slav-
nostnih jubilejih družbene
skupnosti in njene revolu-
cije.
Skrb za človeka-invalida
društvo ni omejilo samo na
socialnozdravstvena vpraša-
nja temveč se v njegovem
kompletnem delovanju kot
npr. na kulturno-družab-
nem, rekreacijskem in šport-
nem področju odraža pri-
pravljenost pomagati invali-
dnemu občanu v prilagaja-
nju njegovega življenja z živ-
ljenjem in utripom celotne
naše socialistične družbe. S
tem uresničuje svojo drago-
ceno primarno nalogo v smi-
slu podružabljanja in varstva
invalidov.
Društvo pomaga pri ureje-
vanju problemov invalidov
(zaposlovanje, reševanje pe-
rečih stanovanjskih razmer,
urejevanje pokojnin, invali-
dnin, sosedske pomoči,
družbeno-denarne pomoči
ipd.) je ves čas učinkovita,
težavam invalidov pa s po-
sredovanjem društva prislu-
hnejo in pomagajo tudi
skupnosti socialnega
skrbstva.
Ob dnevu žena, mednaro-
dnem dnevu invalidov in no-
vem letu so obdarili in obi-
skali na domu nepokretne,
težko pokretne in socialno
šibke člane. Vedno je v roki
cvet ali simbolično darilo za
člane-invalide, ki se zdravijo
v bolnicah in zdraviliščih.
Rekreativna dejavnost se
je v preteklem obdobju naj-
bolj množično odrazila v or-
ganizaciji izletov v najrazlič-
nejše kraje Slovenije z ogle-
dom kulturnih in zgodovin-
skih znamenitosti. Tradicio-
nalen je postal že vsakoletni
izlet v Gradec, kjer ob spo-
meniku padlim invalidi sku-
paj s predstavniki organiza-
cije ZZB NOV vsako leto po-
častijo spomin padlih žrtev
za svobodo. V okviru izlet-
ništva uspešno deluje tudi
planinska sekcija. Športna
dejavnost vključuje udelež-
bo na republiških in območ-
nih tekmovanjih.
Razumljivo je, da je takšno
uspešno in vsebinsko bogato
delo pritegnilo pozornost
številnih dejavnikov občine.
Razen Zdravilišča Laško, ki
je društvu prvo ponudilo ro-
ko in je danes tudi njegov
stalni pokrovitelj, sodelujejo
z njim vedno tesneje tudi
Občinska konferenca SZDL,
Občinski sindikalni svet,
skupnosti socialnega
skrbstva, zdravstvena, kul-
turno-izobraževalna, tele-
snokulturna in krajevne sku-
posti občine Laško. Razume-
vanje so pokazale tudi števil-
ne organizacije združenega
dela, ki nudijo društvu fi-
nančno pomoč kot npr. Pi-
vovarna Laško, Komunalno
podjetje Laško, Železniško
gospodarsko podjetje Ljub-
ljana in Osnovna šola Anton
Aškerc Rimske Toplice.
Pravi pečat društvu pa da-
jejo člani, poverjeniki in de-
legati sami. Njihovemu pro-
stovoljnemu delu, požrtvo-
valnosti, širokemu srcu in
pripravljenosti prisluhniti
sočloveku v stiski gre zaslu-
ga, da se danes invalidni ob-
čan laške občine počuti moč-
nega, zdravega ter enako-
pravnega člana naše samo-
upravne socialistične skup-
nosti. Da takšen v resnici tu-
di je, je invalid dokazal. Do-
kazal preko svojega društva.
Da pa ima njegov interes
tudi širši družbeni pomen, se
najlepše odraža skrb društva
za človeka v širšem družbe-
nem in naravnem prostoru.
Na letošnji 7. letni konferen-
ci društva je bil navdušeno
sprejet referat in predlog o
organizaciji trajne akcije zbi-
ranja odpadnih surovin za
našo industrijo. Invalidi so
tako prvi ponudili koncept
priprav za rešitev enega da-
nes največjih družbenih pro-
blemov - onesnaženega oko-
lja ter pripravljenost obnaša-
ti se stabilizacijsko. Ponudili
so prostovoljce in dobro vo-
ljo. Na nas zdravih je, da pri-
sluhnemo in začnemo sode-
lovati.
-OCA
V BESEDI IN SLIKI
OČISTIMO NAŠE GOZDOVE IN REKE
Takšno je bilo geslo članov Lovske družine Žalec, ki je v
zadnjih tednih pripravila več očiščevalnih akcij gozdov in
rek v različnih krajevnih skupnostih žalske občine. Začeli
so v KS Gotovlje (motilo jih je slabo vreme, kar je razvi-
dno tudi iz posnetka), kjer so samo v nekaj urah »nabrali«
za več sedemtonskih tovornjakov in traktorjev s prikoli-
cami zavrženih na nepravo mesto starih štedilnikov, hla-
dilnikov, zarjavelih sodov, ostankov avtomobilov, koles,
del kombajna in podobnega, kar ne sodi v gozd, na trav-
nik ali ob reko, temveč na odlagališče za odpadke ali
Surovino. Z akcijo so nadaljevali tudi v krajevnih skupno-
stih Petrovče, Galicija in za konec v nedeljo, 30. marca, še
v Ponikvi in Šempetru. Pri akcijah so sodelovali tudi
krajani, mladina, ribiči, gasilci... Prav pa bi bilo, da bi
zdaj vsi poskrbeli za to, da bi odpadke res odlagali tja, kjer
je za njih mesto, kajti drugače bodo podobne akcije brez
ustreznega uspeha.
IVAN ROJC
NASMEH MED DELOM
Takole so se nasmejali našemu fotografskemu očesu
celjski »hortikulturci« - smetarji celjskih Javnih naprav.
Od leve proti desni: Avgust Haložan, Mirko Špingler in
Ivan Križnik. S posodami za smeti pa so delali tako hitro,
da jih je bilo veselje pogledati. Najbrž so bili tistega lepega
dne še posebno dobro razpoloženi!
FOTO: MITJA UMNIK
ČEZ REGRAT JE PA NI SOLATE
Pa naj sije sonce ah pada dež. Pomlad je tu in regrat
travnikih in njivah. Le zakaj si ga ne bi privoščili polfO
skledo! Potrebujemo le nož, posodo in primerno obute^':
pa ga lahko naberemo, kolikor hočemo. Marija Fevžer,
smo jo srečali v nasadu jablan pri Ločah, ga je nabrala
zvrhano košaro. Lepega, mladega.
GORENJE
OPRTI NA LASTNE SILE
Boj proti rdečemu petelinu
Medtem ko je bila požarna
varnost v Gorenju vsa leta
razvoja v ospredju prizade-
vanj tako celotne varnostne
dejavnosti, kot poslovnih
odločitev, pa je ob močni,
dobro organizirani gasilski
enoti Velenje-mesto, ostajala
slabo razvita poklicna enota
v okviru' tovarniške ograje.
Zato so se v kolektivu odlo-
čili dosledno izvajati določi-
la zakona o požarnem var-
stvu. Posebno pozornost so
namenili izobraževanju ga-
silskega kadra, ob novih pri-
dobitvah tehničnih sredstev
in gasilskih naprav.
Raznovrstnost tehnologi-
je, prisotnost večjih količin
vnetljivih materialov in raz-
sežnost združenih tovarn v
Velenju, pogojuje veliko šte-
vilo, oz. možnost nastajanja
požarov, ki pa doslej (z izje-
mo enega primera v 77 letu)
niso resneje ogrožali imetja
ali življenja zaposlenih, seve-
da zahvaljujoč tehnični
opremljenosti, pripravljeno-
sti in izurjenosti zaposlenih
ter intervencije poklicnih ga-
silcev. Omeniti velja, da so v
vseh TOZD (običajno-so to
tudi obrati samostojne te-
hnologije) sprejeli samo-
upravne sporazume in pra-
vilnike o požarnem varstvu
ter požarno obrambne načr-
te. V TOZD Pohištvo in
TOZD Elektronika so monti-
rali stabilne javljalne napra-
ve »Iskra«, v vseh oddelkih
lakirnic pa stabilne polavto-
matske ali avtomatske gasil-
ne naprave (baterije na COg).
Z nakupom »TAM 2000«
ter »Zastava« kombi 850, oba
opremljena za intervencije
ter vzdrževanje gasilskih na-
prav, je enota poklicnih ga-
silcev postala mobilna in
(kot se je že večkrat izkazalo)
zelo učinkovita. Vpeljano je
dežurstvo v štirih izmenah,
vsako vzdrževalsko ali inve-
sticijsko delo (varjenje, reza-
nje, segrevanje ipd.) poteka
pod nadzorstvom gasilcev.
Ob redni kontroli preko 650
ročnih gasilskih aparatov in
drugih gasilskih naprav, sa-
mostojnem polnjenju in del-
nem vzdrževanju le-teh, na-
črtovanju požarne obreme-
nitve in projektiranju gasil-
skih sistemov, služba za po-
žarno varstvo povsem opra-
vičuje posebno skrb in na-
ložbe združenega kolektiva
Gorenje. V lanskem letu je
gasilska enota intervenirala
ob osemnajstih primerih za-
četnih požarov, od katerih se
ni nobeden razširil prav zara-
di prisebnosti in usposoblje-
nosti zaposlenih in gasilcev-
V lanskoletnih vajah NNNP
so uspešno sodelovali z eno-
tami civilne zaščite in LO,
enotno pa načrtujejo kon-
cept tudi sedaj.
Prav te dni so v službi in-
vesticij prejeli iz naročila
šest alarmnih siren za vse zu-
nanje TOZD (dislocirane
obrate) v Šoštanju, v Gore-
nju v Nazarjih, v Rogatcu, v
Ptuju in v Črnomlju.
JOŽE MIKLAVC
KRAJEVNA SKUPNOST BRASLOVČE
VODOVOD DO ZASELKOV
Gasilci bodo zgradili prizidek
V krajevni skuposti Bra-
slovče so lani izglasovali
krajevni samoprispevek z
namenom, da bi zbrali več
sredstev s tem pa tudi ure-
dili še marsikatero cesto,
napeljali vodovod v nekate-
re zaselke, uredili otroško
varstvo, mrliško vežo in še
kaj.
O tem kaj bi vse radi na-
pravili v tej krajevni skupno-
sti, nam je predsednik sveta
KS Braslovče Ivan Fale po-
vedal: »Za letos imamo v na-
ši krajevni skupnosti kar ob-
širen program dela. Med naj-
važnejše sodi nedvomno na-
peljava vodovoda v zaselke
Zgornje Gorče, Male Bra-
slovče, Presarje, del Podvr-
ha in pa tudi na Dobrovljah
za nekatere kmetije, ki še ni-
majo zdrave pitne vode. Po-
leg tega se je že pričela razši-
ritev Partizanke (to je cesta
na Dobrovlje). V dolini bi ra-
di posodobili odsek ceste
Kamenče-^Polče v dolžini
okoli tisoč metrov. Pri nas
imamo tudi neurejeno otro-
ško varstvo. Vrtec, sedaj de-
la v zelo težkih pogojih in bi
radi, da bi čimpreje popravili
staro šolo in tako v prvem
nadstropju dobili prostore za
otroško varstvo. Poleg vrtca
bodo imele v šoli svoje pro-
store še družbenopolitične
organizacije in krajevna
skupnost. Letos bomo mor-
da samo popravili streho, ta-
ko, da se ne bo delala še več-
ja škoda. V ta namen smo že
izvolili iniciativni odbor, ki
dela na tem. Ko smo glasova-
li za krajevni samoprispe-
vek, smo v programu del na-
vedli tudi izgradnjo nove mr-
liške veže. Letos namerava-
mo pripraviti dokumentaci-
jo ter odkup zemljišča. Tudi
gasilsko društvo pri nas je
zelo delavno. V teh dneh so
pričeli s pomočjo krajevne
skupnosti s prizidkom k ga-
silskemu domu. V teh pro-
storih naj bi bilo mesto za
narodno in civilno zaščito.«
T. TAVČAR
§t. 14 - 10. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
fPI ZGODBE O MILIČNIKIH
HRABROST IN ČLOVEČNOST
(Republiškemu sekretarju za notranje zadeve je bil podan predlog, da
dobijo priznanja za svoje hrabre in človeške akcije miličniki Dušan
Verbovšek, Alojz Korošec, Zvone Golubič in Ciril Pire iz Celja ter Franc
flekrep iz Slovenskih Konjic
Zadnja novinarska konferenca na
Upravi javne varnosti v Celju, ki jo je
vodil ob sodelovanju sodelavcev na-
čelnik Janez Paul, je bila v mnogo-
5em pristnejša in svežejša, kot prejš-
nje. Do tega je prišlo ob zaključku, ko
je višii inšpektor za promet Alojz
Horvat, zbranim novinarjem posre-
doval »tri zgodbe« o hrabrih, pogu-
mnih, vestnih in humanih milični-
liih, ki so se poleg vestno opravljene-
ga rednega dela še posebej izkazali
pri treh akcijah. To so miličniki: Du-
San Verbovšek iz Prometne postaje
milice v Celju, Alojz Korošec, Zvone
Golubič in Ciril Pire iz Postaje milice
v Celju ter Franc Nekrep iz PM Slo-
venske Konjice. Za spremembo ni-
smo poslušali samo »grehov«, ki jih
počenjajo ljudje tako ali tako in se
jih trudijo miličniki odkriti, prepre-
čiti ali drugače storiti kaj preventiv-
nega, ampak smo poslušali zgodbe, ki
govorijo v najlepšem pomenu o po-
slanstvu fantov v modrih uniformah.
Na UJV Celje so vse tri primere sma-
trali za takšne, da so poslali predlog
republiškemu sekretarju za notranje
zadeve, da to s sodelavci prouči in ob
bližnjem prazniku, Dnevu varnosti,
13. maja, fantom izreče ustrezno priz-
nanje.
6EVEU OB CESTI
Do prvega primera je prišlo lani de-
cembra, tri dni pred Novim letom. Bi-
lo je ponoči. Hladno, neprijetno zim-
sko vreme. Iz Žalca proti Celju je bila
na rednem delovnem obhodu skupina
treh miličnikov: Dušan Verbovšek,
Alojz Korošec in Zvone Golubič. Do-
brih sto metrov čez železniško progo v
iMedlogu so ob cesti, ki se odcepi za
'mlekarno in vrtnarijo, opazili ob robu
čevelj. Ustavili so avto, izstopili in po-
gledali, kaj je s tistim čevljem. Prome-
ta je bilo v tistih urah malo ali skoraj
nič, vladal je popolni mir. Čevelj pa je
peljal vse tri miličnike v nadaljevanje
akcije, kajti začeli so raziskovati okoli-
co. Raziskovanje ni dolgo trajalo, kajti
kmalu so v bližnjem grmičevju našli
triletnega otroka, ki zaradi mraza, stra-
hu in ostalega ni več dajal znakov živ-
ljenja pa zaradi tega tudi ne glasu.
Iskali so naprej in našli še njegovega
očeta. Mrtvega. Takoj so organizirali
prevoz otroka v bolnišnico, kjer so mu
rešili življenje. Oba, mrtev oče in težko
prizadet triletni sin, sta bila namreč
žrtvi nevestnega voznika osebnega av-
tomobila, ki si je privoščil po nesreči
poleg ostalega tudi pobeg. Tudi njega
so dobili, k temu in rešitvi otroka pa so
zaradi stalne budnosti na delu največ
pripomogli prav miličniki Dušan,
Alojz, Zvone...
SKOK V UMAZANO
VOGLAJNO
V drugem primeru je sodeloval mi-
ličnik Ciril Pire, ki je v akciji reševanja
in tudi odkrivanja izpostavljal v nevar-
nost svoje življenje, s tem pa je rešil
življenje občanu, ki ga je že skoraj
odnesla mrzla, pa tudi umazana Vo-
gla j na ...
Bilo je v četrtek, 7. februarja letos
okoli 17. ure popoldne v Celju. V pa-
trulji je bil Ciril Pire, kateremu se je iz
Titovega trga proti Savinji približeval
neznanec. Ko je le-ta zagleded milični-
ka se je obrnil, pospešil korak in zatem
celo stekel proti Voglajni. Miličnik
Pire se je pognad za njim, kajti zaslutil
je, da je z neznancem nekaj narobe.
Med tekom je odvrgel plašč, kapo,
suknjič ter se pognal za beguncem v
mrzlo in umazano Voglajno. Tja se je
namreč med begom spustil begunec,
ki pa ni znal plavati in bi se tako lahko
utopil. Miličnik je pri tem izpostavil
svoje življenje, zaplaval za beguncem
in ga tik pred izlivom Voglajne v Savi-
njo uspel rešiti in privleči na suho.
Končna ugotovitev: šlo je za storilca
številnih kaznivih dejanj, ki ni želel
srečanja z miličnikom, ki pa mu je re-
šil življenje...
REŠIL GA JE IZ OBJEMA
TOKA
18. marca 1980 okoli 7.45 zjutraj na
gradbišču Ingrada v Slovenskih Ko-
njicah, kjer so med drugimi opravili
preklapljali tudi električne omarice.
Pri tem je prišlo do težje nesreče, ko je
pri preklapljanju zaradi (verjetno) ne-
pazljivosti tok zadel delavca Janeza
Cugmasa iz Elektro Maribor, tozd Slo-
venska Bistrica. Janeza Cugmasa je ob
tem vrglo na tla, kjer je obležal težje
poškodovan. Tisti, ki so bili poleg, so
namesto ustrezne pomoči začeli panič-
no klicati na pomoč, mož pa je ležal na
tleh v nezavesti in opečen. Na vso sre-
čo je bil v neposredni bližini miličnik
Franc Nekrep iz PM Slovenske Konji-
ce, ki je pritekel na kraj nesreče, pone-
srečenca obrnil na za takšne poškodbe
pravilno stran ter mu začel nuditi prvo
pomoč, umetno dihanje ter masažo
srca. Poskrbel je tudi za rešilni avto, ki
je ponesrečenca odpeljal v celjsko bol-
nišnico na ustrezno zdravljenje. V celj-
ski bolnišnici so strokovnjaki posebej
izpostavili, da je 80% za rešitev življe-
nja Janeza Cugmasa prispeval s stro-
kovnim znanjem in hitrim ustreznim
ukrepanjem miličnik Franc Nekrep.
Verjetno prav njemu velja zahvala, da
bo Janez Cugmas okreval in živel da-
lje.
To so bili samo zadnji trije posebej
izpostavljeni primeri uspešnega de-
lovanja miličnikov na celotnem celj-
skem območju. Takšnih primerov je
bilo že pred njimi pa morda že po njih
še več. Vendar, naj bo ta predstavitev
samo kamenček v mozaiku njihovega
odgovornega, težkega, zahtevnega
dela, ko pri reševanju naših težav in
problemov marsikdaj izpostavljajo v
neugoden položaj svojo varnost in
zdravje.
TONE VRABL
^ČLOVEK NAJ NE BO NIKOLI SAM«
CELOVIT POGLED
Poseben odbor pri skupnosti
Na problemski konferenci
socialistične zveze v Celju o
nekaterih aktualnih nalogah
na področju socialne politi-
ke so bila še posebej izpo-
stavljena vprašanja upoko-
jencev in starješih občanov,
njihov družbeno ekonomski
Položaj ter politična, kultur-
na in športna aktivnost.
Iz potrebe po vse večjem
vključevanju starejše popu-
lacije v naše družbeno življe-
nje se je rodila družbena ak-
cija -ČLOVEK NAJ NE BO
fflKOLI SAM«, ki je bila
Usmerjena predvsem k osa-
melim ljudem, nekoč aktiv-
nim delavcem danes pa po-
gosto pozabljenim in onemo-
flim.
Se konkretnejša oblika te
»kcije pa je Teden starejših
občanov, ki ga je socialistič-
na zveza v Celju organizirala
ie lani v mesecu maju. Tudi
letos so v teku že vse pripra-
ve. Z aktivnostjo v tem te-
4nu želijo predvsem prebu-
<liti spoznanja, da v človeko-
vem življenju ne sme biti ob-
dobja, ko bi vsak popolnoma
pozabil nase, ob upokojitvi
pa pretrgal z družbenim živ-
ljenjem, s svojo aktivnostjo v
krajevni skupnosti, delovni
organizaciji ali društvu, ka-
terega član je nikoč bil.
Problemi, s katerimi se
srečujejo starejši ljudje, mo-
ramo reševati celovito, ker
se zdravstveni, psihološki,
socialni, družbenoekonom-
ski in politični vidiki reševa-
nja med seboj prepletajo in
pogojujejo. Pri ustvarjsmju
pogojev za starejše občane,
ki jih terja današnji čas ter
izvajanje in spremljanje ce-
lotne problematike bo odlo-
čilno vlogo odigrala samou-
pravna interesna skupnost
socialnega varstva. V okviru
te skupnosti se je tudi že
oblikoval poseben koordina-
cijski odbor, ki bo spremljal
vso to dejavnost tudi ob le-
tošnjem Tednu občanov v
celjski občini.
ZDENKA STOPAR
SKUPŠČINA AMD ŠLANDER
Pretekli teden so se zbrali na
svoji redni skupščini člani AMD
Slander iz Celja. Poročilo o delu
društva v preteklem letu je podal
predsednik društva Edo Ste-
blovnik. Iz njega je razvidno, da
je bilo v društvu, ki šteje preko
osem tisoč članov iz petih občin
celjske regije, zelo delovno. Sa-
mo v avto šoli je uspešno konča-
lo tečaj za voznike motornih vo-
zil 735 kandidatov. To je 52 od-
stotkov od vseh prijavljenih v
lanskem letu ali eno tretjino
vseh, ki se šolajo v drugih druš-
tvih celjske regije. Za lastnike
traktorjev so organizirali več pre-
davanj o vzdrževanju traktorjev
in uporabi raznih priključkov. Za
te tečaje je vladalo pri kmetih
veliko zanimanje, zato jih bodo v
letošnjem letu še dopolnili.
Lani so na območju celjske re-
gije člani društva opravili okoli
tisoč prostovoljnih ur v vrtcih,
šolah, krajevnih skupnostih in
delovnih kolektivih s področja
preventivne dejavnosti v pro-
metu.
Na skupščini so se odločili, da
ustanovijo v vsaki krajevni skup-
nosti, kjer je najmanj petdeset
članov AMD Slander temeljno
enoto. Vsaka temeljna enota je
delegatska baza društva, obenem
pa tudi tista oblika združevanja
članov AMD v krajevni skupno-
sti, kjer na podlagi specifičnih ra-
zmer ali pogojev uresničujejo
svoje cilje s področja preventive
v prometu ali drugih potreb mo-
toriziranega občana. Izvolili so
tudi 21-članski izvršni odbor in
novo predsedstvo društva. Za
predsednika so enoglasno izvoli-
li Vladimirja Vebra, ki je v svo-
jem poročilu dela društva za leto
1980 med drugim poudaril, da si
bodo v društvu Se naprej priza-
devali za povečarvje števila novih
članov. Izpopolnili bodo opremo
za delo v svoji bazi tako, da bodo
lahko zadovoljili člane s storitva-
mi po načelu »Vse na enem me-
stu za motoriziranega krajana«.
Posebna skrb pa bo namenjena
preventivi in vzgoji v cestnem
prometu ter uporabi motornih
vozil. Vključili se bodo v akcije
ob letošnji republiški prireditvi v
Celju »Hortikultura - 80«. Uredi-
li bodo okolje okrog objektov
AMD in zasadili okrasno drevje.
Najzaslužnejšim so za delo v
društvu podelili priznanja. Albi-
na Zupanca in Ivana Terglavčni-
ka pa so za dolgoletno požrtvo-
valno delo v društvu proglasili za
častna člana društva AMD Slan-
der.
FRANC GABER
KRATKI FILMI NA
BALKANSKEM FILMSKEM
FESTIVALU V CELJU
Petek, 11. aprila ob 16. uri - kino UNION:
1. KAJ ME CAKA - Turčija, režija Jasmene Sahinler
2. LUSTRA - Albanija
3. STAROBOLGARSKO SLIKARSTVO - Bolgarija, režija
Nikola Nanov
4. KRETA SKOZI POEZIJO - Grčija, režija Vassilis Mavros
5. TRI JABOLKA - Romunija, režija Popescu Ion
6. MRAVLJE - Jugoslavija, režija Petar Lalovič
7. PINKI - Jugoslavija, režija Karol Viček
Sobota, 12. aprila ob 16. uri - kino UNION:
1. SKORAJ VSE O 2ITU - Romunija, režija Constantin Vaeni
2. VEČNI MUZIKANT - Bolgarija
3. MAZOHIST - Grčija, režiser Stratos Stassinos
4. SOKOL - Jugoslavija, režija Mirjana Zoranovič
5. ALTERNATIVA - Bolgarija, režija Rumen Petkov
6. DAE - Jugoslavija, režija Stole Popov
7. HOJA - Grčija, režija Stratos Stassinos
8. MOLCECA JUTRA - Romunija, režija Luiza Cuolac
Nedelja, 13. aprila ob 16. uri - kino UNION:
1. ZBIRALEC NASMEHOV - Bolgarija
2. GORDIJSKI VOZEL - Romunija
3. GA - Bolgarija, režija Stojan Dukov
4. POTEM - Grčija, režija Nicos Papathanission
5. LUTKA SANJ - Jugoslavija, režija Zlatko Grgič, Bob God-
frey
ZAKLJUČEK FESTIVALA KRATKEGA FILMA IN DODE-
LITEV NAGRAD
Vse predstave bodo v kinu UNION s pričetkom ob 16. uri
KAREL MAJCEN
ŠIROKO SRCE
Delo In čebele
Svetovnemu dnevu zdrav-
ja so bili namenjeni zadnji
dnevi. In namesto da bi iska-
li strokovnjake z zvenečimi
imeni, ki bi govorili o zdrav-
stveni problematiki, smo ra-
je poiskali takega, ki ga ima-
jo radi vsi ljudje. Kolektiv
nevropsihiatrične klinike v
Vojniku, kjer je terapevt Ka-
rel Majcen zaposlen že de-
vetnajst let in prav vse bolni-
ce, ki so se na tem oddelku
zdravile.
»Kraljuje« v majcenem
prostoru sredi delavne tera-
pije na ženski strani. Vse ste-
ne ima obložene z materia-
lom za izdelavo ročnih del, s
šivcdnimi potrebščinami in
narejenimi izdelki pacientk.
Ne more se spomniti koliko
je bilo tistih, ki jim je v de-
vetnajstih letih pokazal ra-
zlične vbode, ponudil volno,
izbiral igle in z neizmerljivo
potrpežljivostjo pomagal
vsaki, ki je izrazila željo po
pomoči. Res ne ve števila,
pomni pa vsak obraz.
In kdo naj bi se ne zapo-
mnil njegovega? Dobroduš-
nost je na njem tako izrazita,
da skrije vse gube, ki so jih
natrosila petdeseta leta in-
tenzivnega življenja. Lasje
so osiveli, oči pa iskrive in
polne humorja. Brez njega
na tem delovnem mestu res
ne bi zdržal polnih devet-
najst let.
Izučen krojač, po duši pa
velik altruist, je kmalu zaja-
dral v ustanovo, kjer je lahko
sproščal svoja prirodna nag-
njenja. V Vojnik je prišel ta-
krat, ko ga je vodil dr. Zalo-
kar. »Iz dobrega kolektiva
sem prišel še v boljšega in
Vojnik mi je postal več kot
drugi dom. Tu sem samosto-
jen in lahko sproščam svojo
domišljijo in jo tudi posredu-
jem drugim. V bolnicah vi-
dim zdrave ljudi, zato pri de-
lu ne naletim na izpade. Zdaj
z njimi veliko lažje delam.«
Z drsajočim korakom se
približa zdaj tej, zdaj drugi,
še raje pa pusti vsako bolni-
co, da sama poišče pot do
njega. Zaupanja vanj je toli-
ko, da praktično ni nikoli
sam. Pa »Majcen« razen tapi-
serij zna vsak vez, vbod, v
krojenju pa je pravi mojster.
Svoja življenjska spozna-
nja je strnil v svojstveno filo-
zofijo, kjer ni prostora za
preteklost, ampak vidi samo
v prihodnost. »Njegove« pa-
cientke so same dobre duše,
ki trpe na tak ali drugačen
način. Hudobne po srcu, ni
po njegovem, nobene. Tak-
šen je potem tudi njegov od-
nos do njih. Plemenit v do-
brodušnem nasmešku, hu-
domušen v pritrjevanju.
Košček srca odmeri življe-
nju in delu v terapiji, še več-
jega pa svojim največjim
ljubljenkam - čebelam.
Strastno jim je zapisan že od
dvanajstega leta starosti,
»zasvojenost« zanje pa je po-
dedoval po očetu. Pridnost
in zanimanje tudi. Ima vso
literaturo, ki o čebelah izhaja
pri nas, sega pa tudi po tuji,
vendar vedno manj, ker pra-
vi, da smo Slovenci še vedno
dobri čebelarji. Pa ne samo
praktiki, tudi teoretiki. Štiri-
deset let dela in izkušenj s
čebelami ima za seboj. Uk-
varjal se je že čisto z vsem,
kar spada v ta pridni čebelji
rod. Trenutno ima 36 čebe-
ljih družin, vzgaja pa ple-
menske matice, iz katere se
izvalijo originalne kranjske
čebele - apis carnice, ki ve-
ljajo v čebeljem svetu za naj-
bolj odporne.
»Oboje imam rad, z delom
sem zvezan vse življenje, če-
bele pa so moja postranska
ljubezen," se široko nasmeji,
počoha po glavi in v svoji
nepogrešljivi modri halji zla-
goma hiti v kotiček, kjer bo
spet sproščal svojo domišlji-
jo, z bogatim notranjim sve-
tom pa navzven miril nemir-
ne bolnice.
ZDENKA STOPAR
TEMEUNO SODIŠČE V CEUU
RAZPISUJE
PROSTA DELA IN NALOGE
TAJNIKA SODIŠČA
Pogoji:
- visoka izobrazba pravne smeri
- opravljen strokovni izpit
- delo za nedoločen čas
- 5 let delovnih izkušenj
Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in življenjepi-
som pošljite tajništvu Temeljnega sodišča v Celju v
30-dneh po objavi.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 14 - 10. april 19^^
NAŠA
BESEDA 80
MOZIRJE
v mozirski občini so se
mladi predstavili občinstvu s
prireditvijo Naša beseda 80 v
soboto, 5. aprila.
Kulturni utrip v znamenju
mladih se je začel v kultur-
nem domu v Mozirju že ob
10.30, ko so mladi iz OO
ZSMS Nova Štifta nastopili z
recitalom NOC. Ob 13. uri bi
na istem odru oživel IDEA-
LIST MARTIN KACUR, pa
ni, ker je predstava odpadla.
Ob pol petih popoldne so se
občinstvu predstavili mla-
dinci iz Smihela nad Mozir-
jem s folkloro, za njimi pa so
se predstavili mladi iz Nazarij
z NAMIŠLJENIM ROGO-
NOSCEM. Po vsaki predsta-
vi je bil tudi razgovor z nasto-
pajočimi.
V večernem, sklepnem de-
lu prireditve Naša beseda 80
so se s sodelujočimi pogovar-
jali predstavniki kulturnega
in družbenopolitičnega živ-
ljenja v občini Mozirje.
25. STERIJINO POZORJE
LETOS PONOVNO CEUANI
Cankarjeva Lepa Vida v režiji M, Koruna
Od 17.-26. aprila bo v No-
vem Sadu pod pokrovi-
teljstvom predsednika Tita
potekalo jubilejno 25. Steriji-
no pozorje, ki pomeni že dol-
go vrsto let osrednjo jugoslo-
vansko gledališko manife-
stacijo. Kot je znano, sodelu-
jejo na teh gledaliških igrah
gledališča s predstavami, ki
so jim osnova izvirna doma-
"ča besedila, klasična in so-
dobna. V prvem krogu izbi-
rajo predstave po posamez-
nih republikah republiške
selektorske komisije, iz nji-
hovega izbora pa izbere v
drugem krogu osem pred-
stav za uradno konkurenco
selektor SP, ki je bil tudi le-
tos beograjski teatrolog Vla-
dimir Stamenkovič.
Uvrstitev v tekmovalni
spored Sterijinega pozorja je
zaradi konkurence okoli 50
predstav že sama po sebi iz-
jemen uspeh. Zato si oglej-
mo, katere predstave sestav-
ljajo ta spored letos. Igre bo
uvedla Drama SNG iz Ljub-
ljane s komedijo Ferda Ko-
zaka Profesor Klepec v režiji
mladega Janeza Pipana. Sle-
dilo ji bo Narodno pozorište
iz Beograda s komedijo Mi-
lutina Bojiča Gospa Olga v
režiji Celjanom znane Vide
Ognjenovičeve. Tretje bo na
vrsti Narodno pozorište iz
Sombora z dramatizacijo pri-
povedke Laze Lazareviča
Svabica v dramatizaciji in re-
žiji Miloša Lazina. Prvo polo-
vico tekmovalnih predstav
pa bo zaključilo Zagrebačko
kazalište rnladih z dramatizi-
rano študijo Janka Poliča
Kamova Monarhove orgije v
režiji Božidarja Violiča. Na
prehodu v drugo polovico
tekmovanja bo izven konku-
rence Drama SNG iz Ljub-
ljane predstavila Voranca
Daneta Zajca v režiji Mileta
Koruna, zmagovalno pred-
stavo sarajevskega festivala
malih in eksperimentalnih
odrov. V torek, 22. aprila, bo
v tekmovalni konkurenci na-
stopilo SLG Celje z Lepo Vi-
do Ivana Cankarja v režiji
Mileta Koruna, takoj nasled-
nji dan pa Drama SNG iz
Maribora z Lepo Vido Rudi-
ja Šeliga v režiji celjskega re-
žiserja Francija Križaja. Sle-
dili bosta še predstavi Beo-
gradskega dramskega pozo-
rišta (Joakim Dobrivoja Iliča
v režiji Minje Dediča) in
Dramskega teatra iz Skopja
(Divje meso Gorana Stefa-
novskega v režiji Slobodana
Unkovskega) ter izven tek-
movanja bolgarska uprizori-
tev Držičevega Dunda Maro-
ja v režiji Miroslava Belo-
viča.
SLG Celje bo sodelovalo s
Cankarjevo Lepo Vido že de-
setič na tej osrednji jugoslo-
vanski gledališki manifesta-
ciji, kar je v letošnji jubilejni
sezoni tega gledališča nedvo-
mno še posebno priznanje.
Po izjavah selektorja Vladi-
mirja Stamenkoviča bodo le-
tošnje igre nasploh v zname-
nju slovenskega gledcilišča,
saj je uvrstil v uradno tek-
movanje kar tri slovenske
predstave, mimo katerih ne
bo mogla ocenjevalna komi-
sija. Dejstvo, da so izbrane
predstave iz Ljubljane, Mari-
bora in Celja, ponovno doka-
zuje večsrediščnost našega
gledališkega življenja, ki da-
je slovenskemu gledališke-
mu življenju v jugoslovan-
skih razmerah posebno ka-
kovost.   SLAVKO PEZDIR
LIKOVNI SALON CELJE
TOKRAT FAUČNISIMROL
Živko Maušič razstavlja svoje slike
Tokrat se v celjskem Li-
kovnem salonu srečujemo z
deli nadvse zanimivega mlaj-
šega slovenskega likovnega
umetnika Živka Mcirušiča, ki
celjski publiki ni povsem
neznan. Na pričujoči razstavi
se predstavlja s širšim izbo-
rom iz svojega slikarskega in
risarskega opusa, ki nosi v
sebi posebno različno filo-
zofsko - likovne opredelitve,
s tematiko in načinom likov-
nega izražanja, s katerima si
je že dodobra izboril svoje
mesto v slovenski likovni
umetnosti. S podobami, v
katerih predstavlja erotika
podstat za občutljivo likov-
no nadgradnjo in vanjo vtka-
ne subtilne vizuelne učinke,
grajene bodisi z voskom in
oljem na platno bodisi z moj-
strsko risbo. V primerjavi
obojega bi težko rekli, kaj je
pred drugim in kateri od li-
kovnih medijev je pripeljan
do izrazitejše stopnje, v obo-
jem pa vodijo Marušiča
istoznačni likovni cilji.
Osnovna Marušičeva li-
kovna preokupacija je ne-
dvomno posebne vrste ero-
tični odnos, falično dejanje,
ki je v svojem likovnem ude-
janjanju skrito v vizualno
kopreno. V svojem ne čisto
do kraja izraženem aktu se
spreminja v slutnjo telesne
združitve, v prefinjeno ko-
preno, v kateri ni nič do kra-
ja določeno, nič neposredno
izrečeno in nič do konca po-
vedano. Likovni jezik je to, v
katerem je vse osnovano na
človeku, na posamičnem bit-
ju, na dvojici, na množici,
povezani s silno krhkimi ve-
zmi, v prostoru, kjer je ko-
majda kakšna objektivna,
zunanja danost.
Z mnogo neopredeljene
beline in ne do konca defini-
ranimi barvnimi nanosi gra-
di Marušič površino slike ta-
ko, da vsebina izginja, polzi
iz osnovnega v drugotne po-
mene in se pred našimi očmi
spreminja v nekakšne meta-
morfoze, nas spravlja v nego-
tovost o slikarjevih ciljih in
postavlja vprašaj pod kakrš-
nokoli dokončno vedenje o
stvareh. O dvojnosti njego-
vih podob pa ne priča le na-
čin likovnega izražanja, tem-
več tudi motivi, ki se ob ero-
tiki, otrocih in materinstvu
na njegovih platnih pojavlja-'
jo kot neposredni nosilci raz-
dvojenosti. Maske na bitjih,
ki se razblinjajo in v diago-
nali, od spodaj navzgor zro v
nas s svojimi izpraznjenimi
očmi, s svojo zbegano pojav-
nostjo, v prikrivanju nečesa,
kar verjetno niti ne obstaja.
V tej čudnim lebdeči,
izvotleni atmosferi likovne
govorice si išče avtor neko
trdno oporo, točko gledišča,
ki bi vsaj njemu zagotovila
suveren odnos. Pogled od
zgoraj navzdol na upodoblje-
ne like spreminja le te v nje-
govo subjektivno videnje, v
negativ obrnjena stvarnost
je način njegovega svojskega
preoblikovanja. Kot da je
umetniško dejanje za sli-
karja 2ivka Marušiča krčevit
boj, kot da je prazno sli-
karsko platno možnost za
pot dokazovanja in samodo-
kazovanja, ki mu je edina še
ostala. In gledalec ima obču-
tek, da mu gre bolj za proces
kot končni izdelek, bolj za
nastajanje, rojevanje kot za
končni rezultat. Za intimen
akt ustvarjanja, v katerem
lahko sicer sodeluješ ali pa
tudi ne.        M. PREMSAK
HANDKEJEV KASPAR
V sredo, 16. tega meseca bomo imeli v Celju zanimivo
gledališko gostovanje. Seminaristi popularnega Seminarja
Maxa Reinhardta se nam bodo predstavili z igro Petra
Handkeja »Kaspar«. Seminar je pred 50 leti ustanovil ugle-
den gledališki režiser in teoretik Reinhardt (1873-1943), do-
mici ima na dunajski Visoki šoU za glasbo in upodabljajoče
umetnosti, predstave pa daje v prelepem starem Grajskem
teatru v Schdnbrurmu. Handke (po materi Slovenec, rojen
na avstrijskem Koroškem 1942) je tipičen predstavnik
evropskega teatra protesta in paradoksa (iz Beckettove šole
absurda). V Kasparju se dotika bistvenih vprašanj člove-
kove svobode in odvisnosti v svetu predmetov in govora kot
edino možnega načina za vstopanje v materialni in duhovni
svet, za širjenje v tem prostoru, ki pomeni hkrati utesnjeva-
nje. »Kaspar« ne prikazuje dejansko resničnega stanja Ka-
sparja Hausera, marveč možnosti, da se lahko nekomu vse
to zgodi. Delo bi lahko imenovali tudi »Trpinčenje z govo-
rom«. Kasparja ;učijo govoriti tako, da ga nenehno posilju-
jejo z govorom. Ta Kaspar, rojen na odru in le na odru živeč,
se počasi uči - v obliki rekvizitov, v sprejemanju vsakdanjih
okoliščin, ki nič ne pomenijo - spoznavati svet, prišef)etalci
mu sporočajo, kako je z njim, mu vsiljujejo nove besede in
stavke, ga počasi pritegujejo v svoj krog - dokler ne postane
tak, kakršen je že bil nekdo pred njim. Stavek, ki ga Kaspar
ob svojem prvem samozavedanju kar naprej ponavlja, do-
kler ga ne obvlada v taki meri, da ga lahko razstavi v njegove
prasestavine (v pnanovni nič): »Rad bi postal takšen, kakršen
je že bil nekoč nekdo drug.« Ne zamudimo tega enkratnega
gostovanja!
J. 2.
IZREDNA PESTROST
V žalski občini se je prireditev Naša beseda 80 pri-
čela v ponedeljek. Prireditve bodo do vključno nedelje
potekale v Preboldu in Šempetru. V Šempetru je bil v
ponedeljek večer folklornih plesov, na katerem je na-
stopilo pet osnovnih organizacij zsms iz osnovnih šol
ter oo zsms Šempeter, v Preboldu pa so pripravili
lutkovno igrico, dva recitala in komedijo, mladi u
osnovnih šol in ks. Včeraj zvečer so v Šempetru na
večeru recitalov nastopile štiri mladinske organizacije,
v Preboldu pa smo lahko slišali dva recitala ter glas-
beno satiro. Jutri zvečer se bo v Šempetru predstavila
oo zsms Polzela s komedijo Veter v vejah Sasafrasa,
v soboto zvečer pa bo v kinodvorani v Preboldu na
sporedu igra Balada o poročniku in Marjutki, ki jo je
pripravila oo zsms Prebold. Spored Naše besede 80
bo zaključen v nedeljo v Preboldu s komedijo Gugal-
nik, v kateri bodo nastopili mladi iz Vrbja.
Tudi letošnjo Našo besedo organizirata ok zsms
Žalec in Zveza kulturnih organizacij Žalec.
J. V.
KOMEDIJA NEKOČ IN
DANES V GLEDALIŠČU
»POD KOZOLCEM«
Gledahšče pod kozolcem iz Smartnega ob Paki
je pred svojo novo premiero. V soboto, 12. aprila ob 20.
uri se bodo v tamkajšnjem kulturnem domu gledališki
navdušenci tega kraja predstavili z lepljenko tekstov,
Polgarja, Fridella, Zidarja in Verasa. Za oder jih je
priredil režiser predstave, dramski igralec Bogomir
Veras iz slg Celje in jim dal skupni naslov nekoc
IN danes.
V zvezi s predstavo je režiser izjavil, da bodo ustvar-
jalci s to predstavo že četrtič postavili zrcalo, v kate-
rem bomo poskušali prepoznati sebe v času in pro-
storu. Steklo zrcala so za to uprizoritev precej ukrivili
in podobe, ki jih bomo ugledali v njem, bodo imele
morda prevelike glave in roke, izkrivljene postave in
popačene drže. Tistim, ki bodo ostreje gledali, se bodo
prikazale morda celo izkrivljene duše. Brez zamere, je
zaključil režiser, tako zrcalo smo želeli postaviti pred
vas - igramo groteskno komedijo.
Predstavo bodo oživeli naslednji igralci: franc
rudnik, jože kranjc, mirko žerjav, jože
robida, zvonka PERSIC, tomaž dobnik,
vida mohor, alenka podgoršek, slavica
PECNIK, LIJA modrijan, pavla letonje, in
mija žerjav. Kostumi so delo Milene Saruga, scena
je narejena po zamisli Bogomira Verasa in Milene Sa-
ruga, tehnična dela pa vodi Rajko Goršek.
35 LET CELJSKEGA GODALNEGA ORKESTRA
Glasbena dejavnost je med
najmočnejšimi v vrstah kul-
turnikov ljubiteljev v celjski
občini. Celje sodi med po-
membne glasbene centre. V
smislu umetniške ravni gre
za amaterizem, ki je že zdav-
naj prešel meje diletantizma
in afektirane programske
politike.
Med take umetniške sku-
pine nedvomno sodi letošnji
jubilant - Celjski godalni or-
kester - ki bo v ponedeljek,
15. aprila slavil 35 let svojega
uspešnega umetniškega de-
lovanja.
12. maj 1945 je datum prve-
ga koncerta, ko je orkester
nastopil na velikem mitingu
v Unionski dvorani, tretjega
dne svobode, pod dirigent-
skim vodstvom prof. Dušana
Sancina. Zmagi in svobodi v
čast so se vrstili številni na-
stopi orkestra, hkrati pa se je
organizacijsko utrjeval, pri-
dobival nove moči in se pri-
pravljal na svoj prvi samo-
stojni koncert, ki je bil 1. ma-
ja 1947. Preskromno in nedo-
sledno bi bilo z nekaj podat-
ki opisati uspešno razvojno
pot orkestra, številna gosto-
vanja in hkrati njegov po-
men za razvoj celjske kultu-
re v prvih letih delovanja, za-
to naj omenim le podatek, da
je 24. januarja 1950 na zvez-
nem tekmovanju sindikal-
nih kulturnih umetniških
društev orkester v Beogradu
dosegel prvo mesto kot naj-
boljši amaterski orkester v
državi. V teh letih je orkester
bil odlikovan z nagrado
Slavka Slandra.
25 let je orkester opravljal
svoje pomembno kulturno
poslanstvo pod vodstvom
prof. Dušana Sancina. Žal pa
je zaradi bolezni moral 1968
dirigentsko palico odložiti.
Razpad orkestra bi pome-
nil prekinitev uspešne kul-
turne tradicije in hkrati veli-
ko vrzel v celjski kulturi. Za-
vedajoč se nastale situacije,
je začasno prevzel dirigent-
sko mesto Stanko Pojavnik,
eden najstarejših članov or-
kestra in rutiniran dirigent
pihalnega orkestra, od sezo-
ne 1970 pa vodi Godalni or-
kester prof. Ratej Valter. V
težnji po ponovni postavitvi
takega umetniškega telesa,
ki bo nadaljeval uspešno tra-
dicijo, se je novi dirigent lotil
dela z vso vnemo. Prizadev-
nost vseh članov orkestra,
predsednika orkestra dr. Ra-
da Piliha in težnja po kvali-
tetni rasti je sestav v 10 letih
pripeljala na visoko stopnico
amaterizma. Orkester sodi
tako med najkvalitetnejše
sestave v republiki in nedvo-
mno tudi v državi. Že sama
dejstva, da prireja redne let-
ne celovečerne koncerte, da
je vključen v letni program
Koncertne poslovalnice Ce-
lje, da je izdal svojo LP plo-
ščo nam dovolj konkretno
potrjuje kvalitetno raven or-
kestra. Hkrati je zelo vzpod-
budno dejstvo, da pri zahtev-
nem in dostikrat napornem
delu sodelujejo še vedno
prekaljeni člani orkestra
(Konrad Korent, Fran Po-
žun, Marenka Sancin, Stan-
ko Pojavnik, Franc Sek), čla-
ni orkestra, ki slavijo 25 le*
delovanja oziroma sodelova-
nja v orkestru, ob njih pa se
kali najmlajša generacija '
dijaki Glasbene šole Celje.
Godalnemu orkestru l^'
ko ob njegovem visokem i^'
bileju - 35-letnici, dirigenti'
pa ob 10-letnici umetniškega
vodstva, zaželimo le še nada-
ljevanje tako uspešnega dela
z željo in upanjem, da prera-
se v celjski simfonični ork^'
ster.
Predsednik lO Z^J
VID MARCE^
$t. 14 - 10. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE
UTESNJENOST
NEVROLOŠKIH
BOLNIKOV
Na nevropsihlatričnem oddelku celjske bolnišnice v
Vojniku so ramere na nevrološkem oddelku najbolj
nemogoče
Besed, veliko besed je
bilo izrečenih na ta račun.
Pogovarjedi pa smo se s
predstojniki nevrološke-
ga oddelka in predsedni-
kom kolektivnega poslo-
vodnega organa TOZDA
nevropsihiatričnega od-
delka v Vojniku, kamor
spada psihiatrični odde-
lek, nevrološki oddelek,
dispanzer za psihiatrijo in
rehabilitacijska enota v
Ravnah. Naš sogovornik
je torej dr. ZVONIMIR
LAMOVEC.
ZAMETEK LETA
1966
Začetek nevrološkega
oddelka, ki se takrat še ni
tako imenoval, sega v leto
1960, ko so bili prvi ne-
vrološki bolniki dodelje-
ni v nevropsihiatrični od-
delek v Vojniku, niso pa
imeli lastnih prostorov in
so bili v začetku pomeša-
ni med ostale psihiatrične
bolnike.
Zametek nevrološkega
oddelka ali kot ga imenu-
je dr. Lamovec odsek v
okviru nevropsihiatrične-
ga oddelka pa sega v leto
1966 z nastopom prvega
ustanovitelja nevrološke-
ga oddelka dr. Hrastnika.
Takrat je imel oddelek 22
postelj, nevrološki bolni-
ki pa so bili ločeni od
ostalih bolnikov. Delo je
bilo izredno otežkočeno.
Samo majhen podatek:
ženski in moški del sta bi-
la nameščena vsak zase,
vsak na drugem koncu
stavbe. Strokovna raven
obravnave bolnika takrat
ni bila taka kot je danes,
zato so veliko nevrolo-
ških bolnikov premeščali
na nevrološko kliniko v
Ljubljano.
PRVA PRIDOBITEV -
EEG LABORATORIJ
Polagoma so se razme-
re izboljševale. Prva pri-
dobitev v letu 1972 je bil
EEG laboratorij, ki ga še
danes vodi dr. EMIL CA-
TER. Se očitnejši premik
pa je nastal leta 1975 z
adaptacijo stavbe. Tako
so združili moški in žen-
ski del v en prostor. To je
hkrati tudi letnica usta-
novitve nevrološkega od-
delka, ki se je ločil od psi-
hiatrije in deluje sedaj sa-
mostojno v okviru celot-
nega tozda.
Nevrološki oddelek
ima 33 postelj, ki so na-
meščene v sedmih sobah,
tudi po osem v eni sobi. V
letošnjem letu so pro-
gram dela močno razširi-
li, tako, da je možna celot-
na diagnostična obdelava
bolnika. Pacienta diagno-
sticirajo do operacije, po-
tem pa jih prepeljejo na
nevrokirurško kliniko v
Ljubljano. Vendar takih
pacientov ni veliko, ker
za rijihovo zdravje v veči-
ni primerov poskrbijo že
doma - se pravi v Vojni-
ku in v Celju.
POTUJOČI TEŽKI
BOLNIKI
Vsi nevrološki bolniki
so v večini primerov težki
bolniki, s hudimi okvara-
mi. Rabijo celotno zdrav-
niško pomoč z različnimi
strokovnjaki. Zaradi de-
vet kilometrske oddalje-
nosti od ostalih oddelkov
celjske bolnišnice je ne-
mogoče dobiti ustreznega
specialista. Ce pa se to ce^
lo zgodi, pa je vsa glavna
oprema za diagnostiko v
Celju, zato morajo težko
bolne bolnike prepeljati v
Celje, pa čeprav gre samo
za pregled pljuč. Nepo-
kretne bolnike iz Vojnika
vozijo celo na relaciji Ce-
Ije-Ljubljana-Zagreb (tu
opravljajo rentgensko
preiskavo - kompjutizira-
na aksialna tomogafiia -
CAT ali CT). V glavnem
opravijo vse nevrološke
preiskave na RTG v Ce-
lju, le nekaj malega v kli-
ničnem centru, scinti-
grafske preiskave pa v
Celju in kliničnem cen-
tru.
V Vojniku imajo nevro-
fiziološki laboratorij, lani
pa so pridobili poleg EEG
še EMG, ki sta tipični ne-
vrološki preiskavi. Scinti-
grafija deluje v okviru in-
ternega oddelka, pri pre-
gledu nevrološkega bol-
nika pa nevrolog nujno
potrebuje pomoč interni-
sta. Potrebuje tudi po-
moč otologa in okulista,
ker so pogostna mejna
stanja. Vsi ti strokovni
kolegi pa so nevrologu na
razpolago v Celju, kjer so
tudi vse ustrezne aparatu-
re. Zato je razumljivo, da
so težki bolniki zaradi
takšnega anahronistične-
ga stanja izpostavljeni ne-
potrebnim in škodljivim
naporom. Zaradi težav-
nih delovnih razmer so
tudi zdravstveni delavci
na nevrološkem oddelku
preobremenjeni. Tudi
zdravljenje bolnikov na
tem oddelku bi bilo ce-
nejše, če bi bilo zjiravlje-
nje tam, kamor spada - v
Celju.
PREMESTITEV V
CELJE
Po prvotnih načrtih in
'v skladu z republiškimi
normami bi moral imeti
nevrološki oddelek 50 po-
stelj in možnost preme-
ščanja bolnikov na oddel-
ke za intenzivno nego, ki
ga celjska bolnišnica še
nima. Med nevrološkimi
bolniki je veliko takih, ki
so življenjsko ogroženi in
sodijo za krajši čas na in-
tenzivno terapijo. Na se-
danjem nevrološkem od-
delku, ki je slabo oprem-
ljen, imajo odsek za in-
tenzivno nego, ki pa ne
zadošča za vse potrebe.
Zato imajo pri sprejema-
nju prednosti bolniki, ki
so življenjsko ogroženi in
sodijo za krajši čas v in-
tenzivno terapijo.
Zgodi pa se, da na ne-
vrološkem oddelku tudi
improvizirajo. Napol
diagnosticirani bolniki
odhajajo na dom in se
spet vračajo, veliko bolni-
kov pa sploh predčasno
odpuščajo, celo odklanja-
jo. Na 33 posteljah so lani
sprejeli 668 pacientov z
ležalno dobo v poprečju
sedem dni in pol. To je za
nevrološkega bolnika
kratka ležalna doba.
Takim težkim delov-
nim pogojem botrujejo
tudi težave s- kadri. Naj-
hujše so s sestrami. Po
normativu jih je dovolj,
zaradi porodov, bolezni
in drugih obremenitev pa
jih veliko izostaja. Tudi
odhajanje na druga de-
lovna mesta so pri njih
pogosta. Primanjkuje jim
tudi fizioterapevt, zdrav-
niki pa so štirje speciali-
sti, kar trenutno zadošča.
Primanjkuje pa jim pri
ambulantnem delu, ki še
svojih prostorov nima.
Trenutno vedrijo pod
streho nevropsihiatrične-
ga dispanzerja v Celju, pri
delu pa pomagata dva zu-
nanja sodelavca.
Ko pa bo dograjen novi
trakt modernizirane bol-
nišnice v Celju, je tam
predviden tudi nevrolo-
ški oddelek s petdesetimi
posteljami in vso sodob-
no opremo, ki sodi zra-
ven. Takrat bodo potre-
bovali tudi sedem nevro-
logov.
Tako bo ta oddelek po-
sodobil svoje delo, ki ga
sedaj opravlja v nemogo-
čih pogojih, za bolnike pa
bo končano mučno pre-
važanje iz Vojnika v Ce-
Ije.
Tako polne pa so sobe na tem oddelku. Tudi po osem postelj stoji v enem
prostoru, kar pa je nevzdržno bivanje za tako hude bolnike, ki leže na nevrolo-t
škem oddelku.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 14 - 10. april 1980
ŠOPEK PESMIC
Skromno, vendar kar se da prisrčno so pretekli četrtek praznovali v oddelku vzgojno
varstvenega zavoda Anice Cernejeve v Kajuhovi ulici. 3. aprila, natanko pred 80. leti se je
namreč rodila narodni heroj Anica Cernejeva, žena, ki je svojo veliko ljubezen do otrok
izražala tudi v pesmih, ki jih je zanje napisala. V vrtcu so otroci počastili njen spomin tako,
da so na igrišču v Kajuhovi ulici v kratkem programu peli in recitirali njene pesmi, v veži pa
so postavili veliko fotograijo Anice Cernejeve. Ob njej sta bili njeni knjigi »Metuljčki« in
»Moje poti«, šopek nageljnov in napis: »Pred 80. leti se je rodila Anica Cernejeva«. M. A.
MNENJA OBČANOV
STABIUZACIJA JE DELO
?di varčevati je treba
Stabilizacija. Vsak dan se
srečujemo z njo: na delov-
nih mestih in doma. Od nas
vseh je odvisen njen uspeh
ali neuspeh. Že nekaj let se
trudimo, da bi dosegli bolj-
še delovne uspehe, da bi se
bolj vključevali v samou-
pravljanje in odločanje. Ni-
smo napravili dovolj. Letos
skušamo storiti več in pred-
vsem bolje. Kaj smo storili,
kaj načrtujemo in kaj misli-
mo, da bi lahko še storili?
Sonja  Korošec,  računo-
vodkinja iz Celja: »Ne glede
na stabilizacijo imamo v Do-
mu počitka zelo težek polo-
žaj. Po izračunih bi morali
povišati cene oskrbnega dne
za 24 odstotkov, lahko pa jih
bomo le za 16. Že s tem smo
prizadeti predvsem delavci,
saj bodo težave z zvišanjem
osebnih dohodkov, kako pa
bo z izplačilom regresa, še ne
vemo, saj ob zaključnem ra-
čunu nismo oblikovali skla-
da skupne porabe. Kljub te-
mu smo pripravljeni storiti
vse, kar je v naših močeh.
Uspemo pa lahko le ob sode-
lovanju naših oskrbovancev.
Pri zmanjševanju stroškov
za ogrevanje in pri zmanjše-
vanju izbire obrokov druga-
če ne gre.«
Marjeta Polak, gospodi-
nja iz Slovenskih Konjic:
»Vsak dinar je treba obrniti s
premislekom. Živimo le z
moževo pokojnino in ne gre
drugače. Cim več zelenjave
in sadja skušamo pridelati
na vrt-u. Kupujemo le tisto,
kar je najbolj potrebno. Pri
hrani in pijači ne moreš in ne
smeš varčevati, pri vseh dru-
gih rečeh pa lahko.«
Štefan Žveplan, obrtnik
iz Rimskih Toplic: »Najbolj-
ša stabilizacija je delo. De-
lam od jutra do večera. Ne
gledam na uro. Pri samem
delu ne morem varčevati,
lahko pa smotrno razpore-
dim tisto, kar imam. Mislim,
da bodo tisti, ki so že doslej
bili gospodarni, taki tudi v
bodoče, tisti pa, ki jim je do-
bro gospodarjenje tuje, kljub
stabilizaciji ne bodo varčeva-
li. Tudi to je treba znati. Ni-
česar ne dosežeš, če daš na
primer samo dinar in jih zato
deset izgubiš. Premisliti mo-
raš in dati dinar takrat, ko jih
boš dal deset.«
■     ..... __________.MBP
OBETAJO !
DRAMSKI
PREPOROD
Delavsko prosvetno
društvo Svoboda Pod
gradom je tesno vpeto v
življenje svoje krajevne
skupnosti. To so ugotovi-
li njeni člani na petkovem
občnem zboru, kjer so
pregledali dosedanje delo
in se dogovorili o vsem,
kar bo potrebno storiti v
letošnjem letu.
Najbolj aktivni so bili
pevci. Moški zbor vodi
Emil Lenarčič. Ob usta-
novitvi je bilo 18 pevcev,
zdaj jih je že 32. Mnogo
nastopajo, saj ni priredi-
tve v krajevni skupnosti
brez njih. V preteklosti je
nekoliko zamrla dramska
dejavnost, pa ji obljublja-
jo preporod. Bernard Ci-
zej naj bi poskrbel, da bi
tudi na odrskih deskah
zavel svež veter. Najbolj
pomembno pa je to, da so
sklenili, da bodo k delu v
društvu nenehno vabili
tudi mlade in se še tesne-
je povezali z osnovno šolo
Frana Krajnca, s katero
že sedaj odlično sodelu-
jejo.
Na letni konferenci, ki
so jo pozdravili tudi se-
kretar ZK v krajevni
skupnosti in predsednik
KK SZDL ter ZKO Celja,
so izvolili vodstvo za na-
slednje obdobje. Ponov-
no je bil izvoljen za pred-
sednika Vinko Bobnič.
D. M.
ŠE PSE JE ZEBLO KOT PSE!
Zadnja nedelja, kljub temu da je že v aprilu, je bila hladna,
kot že dolgo ne. Na stadionu v Žalcu se je v zgodnjih
jutranjih urah zbralo 331 psov s svojimi lastniki, da bi sode-
lovali na veliki mednarodni razstavi CAC, ki jo je tokrat
pripravilo Kinološko društvo Žalec, ki obstoja pet let in ima
trenutno 200 članov.
Zanimiva prireditev na obnovljenem žalskem stadionu je
trajala domala vse dan, medtem pa so se vsi dodobra naze-
bli, saj je bilo hladno, kot malokdaj. Zato ni čudno, da je
prišlo do »krilatice«, da je še pse zeblo kot pse! Med 331.
rcizstavljenimi psi je bilo 71 lovskih psov in 260 športnih oz.
službenih v 43. različnih pasmah. Največ je bilo nemških
ovčarjev 146. Med razstavljalci so prevladovali Slovenci
(303), sledijo Hrvati (17), Srbi (2), Avstrijci (2) in Italijani (7).
Podelili so tudi več priznanj. Najlepši pes razstave je bil
»slovenski čuvač« lastnice Vere Jakševac iz Zagreba, naj-
lepši par »malih kadrov« pa sta imeli Vesna in Petra Melan-
šek. Nagrado CAC za Žalec je dobil za psico Brino Janko
Založnik iz Šempetra. Priznanje sta dobila tudi Jože Seško,
član KD Žcdec za dobermana in Pavlica Kovač iz Žalca za
pudlico. Razstavo si je ogledal tudi Zvone Dragan, podpred-
sednik ZIS, njegova hčerka pa je dobila pokal za psa dalrha-
tinca.
Strokovnjaki, ki so vodili razstavo, so bili ponosni nad
dejstvom, da je bilo prav na žalski razstavi doslej največ
domačih avtohtonih pasem, ki so v zadnjih letih doživele
velik napredek. Med drugim je bilo razstavljenih tudi 26
kraških ovčarjev, 6 šarplanincev in štirje dalmatinci. Nova
prireditev bo veliko mednarodno tekmovanje, ki bo v Žalcu
21. in 22. junija z udeležbo tudi psov iz Belgije in Francije.
TONE VRABL, TONE TAVCAR
HOTEL GOLDING RUBIN
PO DRATSKO   *
Počutijo se Irot doma
V žalskem hotelu Golding Rubin, ki so ga zgradili de-
lavci gostinsko turističnega podjetja t upa iz pobratene
občine Kruševac je tudi precej takšnih, ki so prišli na delo
iz Kruševca in okolice. Zanimalo nas je, kako se počutijo v
Žalcu in kako se razumejo s sotovariši, Slovenci« ki prav
tako delajo v hotelu.
ZORAN TAMBURIC, na-
takar: »Prej sem delal v ho-
telu Evropa v Kruševcu, ko
pa sem izvedel, da se lahko
zaposlim v Žalcu, nisem pre-
mišljeval, saj sem o Sloveniji
slišal samo lepe stvari. Sedaj
sem prvič v Sloveniji in ni
mi žal. Sem sva prišla oba z
ženo. Ona dela v kuhinji. Ni
nama žal, saj so gostje zares
solidni in to tudi potrjuje be-
sede o tem, da ste Slovenci
dobri ljudje.«
LJUBO KNEZE VIČ, vo-
dja recepcije: »Srečen sem,
da delam v hotelu, ki je sad
bratstva in enotnosti dveh
narodov. Med vsemi delavci
iz Kruševca sem bil jaz tu
prvi in sem lahko spoznal, da
ste Slovenci čudoviti ljudje.
VŽalcu se počutim zares kot
doma, še posebej srečen pa
sem, da sem po letu in pol
dobil službo, ki mi je zares
všeč. Želim si, da gostov ne
bi razočarali.«
GROZDANA    VASILJE-
VIČ: »V hotelu Golding Ru-
bin sem gostiteljica. Skrbim
namreč za to, da bi se gostje
prijetno počutili, da česa ne
bi pogrešali in se po svojih
močeh trudim, da bi jim iz-
polnila želje, seveda s po-
močjo vseh, ki tu delamc
Domotožja sploh nimam i
zdi se mi, kot da tu živim
od rojstva. Sicer pa tudi seii
v »svoji občini«.
NADA KRSTIČ, šef kuhi-
nje: »Prišla sva oba z možem
in dobila tudi lepo enosobno
stanovanje v novem bloku v
Žalcu. Nisem pričakovala,
da nas bodo ljudje tu tako
lepo sprejeli. Upam, da se
bomo vsi skupaj s svojim de-
lom potrudili in dokazali, da
smo vredni zaupanja. Moti
me samo to, da ljudje govori-
jo, kako visoke cene so v ho-
telu, vendar moram reči, da
nimajo prav. Hrana je dobra,
obilna in ni predraga.«
MARIJA     ŠTEFANCI'
perica: »Sem domačinka ;
reči moram, da je delo s s.
delavci iz Srbije prijetno. Vsi
skupaj smo kot velika druži-
na in zdi se mi kot da se že
zelo dolgo poznamo. Delo ja
zelo lepo in želim si, da bi g^
bilo še več. Ko bodo ljudj<j
spoznali, da cene vendarld
niso pretirane, se mi bo želja
prav gotovo izpolnila.«
JANEZ VEDENIK
V LAŠKEM BODO ČISTILI
Bregovi Savinje v njenem spodnjem toku tekmujejo
umazanostjo reke same. Ker problemu v celoti niso kos, j
izven dosega njihovega vpliva, se bodo lotili vsaj bregov.
Akcijo za čiščenje bregov Savinje je organizirala občinsk
organizacija Rdečega križa, ki se je glede tega povezal
predvsem z društvi, šolsko mladino in nekaterimi delovnirr
organizacijami v Laškem.
Prvi večji »hooruuk« bo v soboto 19. aprila, ko se bod
prostovoljci zbrali v jutranjih urah in skušali opraviti čir
več dela. K-
št. 14 - 10. april 1980
NOVI TEDNIK-stran 11
VASA STRAN
Kadar nam pišete, ne pozabite navesti popolnega na-
slova: ime In priimek ter kraj in ulico stanovanja. Zapisi,
ki teh osnovnih podatkov ne bodo imeli, bodo romali v
koi. Za anonimnost v Novem tedniku ni prostoral
In ker včasih sprejemamo pisma, za katera ne vemo,
ali so samo za našo informacijo ali javno objavo, pro-
simo, da na slehernem dodate še to, če ste ga namenili
tudi za objavo v našem tedniku.
Hvala za razumevanje in dobro sodelovanje!
UREDNIŠTVO NT
ŠE ENKRAT:
»TEGA NEBOM
POZABILA«
Preveril sem zapis v zdrav-
stvenem kartonu pacientke,
ki je napisala članek »Tega
ne bom pozabila«. Zapis je
kratek: boli jo grlo, glava,
temperatura 36° C. Dg.: Viro-
sis, nevi-osis. Terapija: Th.
arbit, ansilan. Bolniški stalež
od 3. 1. do 1. 1980.
Opredelitev ali je nek
zdravnik v nekem konkret-
nem primeru na osnovi svo-
jega pregleda pravilno odlo-
čil o diagnozi in terapiji, ni
vedno lahka, včasih celo ne-
mogoča. Sele nadaljnji ra-
zvoj bolezni potrjuje ali za-
vrača začetno postavljeno
diagnozo. V času številnejših
virusnih prehladov, ob po-
manjkanju očitnih znakov
angine (gnojni čepi), je pra-
vilnejša opredelitev, da gre
za virusni prehlad, ki v mno-
gih primerih, rdzen slabšega
počutja ne da klinične simp-
tomatike očitnega obolenja
(npr.: z povišano tempera-
turo).
Mnogo koristnikov zdrav-
stvenih uslug sploh ne išče
zdravniške pomoči, dokler
tudi ni navzven očitnih zna-
kov obolenja. Takrat seveda
ponavadi ne pride do različ-
nega mnenja med zdravni-
kom in pacientom, tako gle-
de delovne sposobnosti, ka-
kor glede načina zdravljenja.
Zdravnik, ki vodi ordinaci-
jo, mnogo bolj kakor pa so-
delavci v delovnih kolekti-
vih opažamo, kako različno
ljudje reagiramo na svoje po-
slabšano psihofizično počut-
je. Eni so nežni, hitro zaskr-
bljeni za vsako spremembo
in hitro se p>osvetujejo z
zdravnikom; drugi so bolj ži-
lavi, odlašajo pa do takih, ki
zavestno ob očitno vidnih
znakih bolezni trdovratno
vztrajajo na delovnem me-
stu. Kateri ravnajo pravilno,
je lahko odgovor od primera
do primera drugačen in je
moj namem samo nakazati
mnoge probleme, ki se po-
javljajo v takozvani fazi za-
četnega nastajanja bolezni,
ali pa prikritega preboleva-
nja bolezni.
Veliko pišemo, veliko se-
stankujemo na vseh nivojih
o velikem zlu jugoslovanske
družbe, številnih izgubljenih
delovnih urah in dnevih.
Prav gotovo je, da so prema-
lo izostreni kriteriji na po-
dročju objektivnega ocenje-
vanja zdravstvenega stanja
in delovne sposobnosti ter
da še vse preveč vpliva na
oceno delovne sposobnosti
interpretacija zdravstvenega
počutja s strani pacienta.
V konkretnem primeru je
pacientko užalila presoja o
njeni delovni sposobnosti,
čeprav ni mogoče zanikati
po zapisu v zdravstvenem
kartonu, da se je zdravnik
držal objektivnih kriterijev
(rahli znaki prehlada, brez
povišane temperature). Bo-
lezen se je razvijala naprej in
verjetno bi naslednji dan
zdravnik ugotovil, da se ra-
zvija angina, prav gotovo pa
drugi dan. Mislim, da bi bol-
nica lahko prišla nazaj k dr.
Lebanu in bolniški stalež bi
ji priznal za dan ali dva nazaj.
Pri nas v Celju je v navadi, če
opazimo iz zapisa v zdrav-
stveni knjižici, da je bil nek-
do v bolniškem staležu en
dan ali nekaj dni pri nekem
zdravniku, bolezen pa se je
poslabšala, ko bi moral iti
naslednji dan delati, napravi
dežurni zdravnik, ki je inter-
veniral, zapis o zdravstve-
nem stanju, ki ga je ugotovil,
v zdravstveno knjižico obe-
nem s predlogom, da se javi
k svojemu lečečemu zdrav-
niku,  odvisno  od  bolezni
npr.: čez nekaj dni. Ta mu
razumljivo po tako doku-
mentiranem stanju bolniški
stalež podaljša.
Vsakemu zdravniku je
poznano, da je bolezen dina-
mično dogajanje in da je lah-
ko izvid zdravstvenega sta-
nja že v istem dnevu druga-
čen, kaj šele po nekaj dneh.
Tu in tam se pač najde zdrav-
nik, ki daje nepretehtane iz-
jave in po nepotrebnem ra-
zburi pacienta. Mnogo bolje
bi tudi ravnal, če pacientki
ne bi dal bolniški stalež, am-
pak ravnal tako, kot je zgoraj
opisano za dežurne zdravni-
ke in pacientko poslcd po do-
ločenem času z zapisom v
zdravstveni knjižici k lečeče-
mu zdravniku. Tak način
ima posebno za nekatera
obolenja, ki so kronična in se
občasno poslabšajo velik po-
men, kajti le pri lečečem
zdravniku se nahaja doku-
mentacija take bolezni.
Kriteriji za sprejem v bol-
niški stalež se bodo nujno
morali zaostriti in kadar prvi
orientacijski izvidi še ne bo-
do nakazovali očitnega bole-
zenskega stanja, bo moral
pacient na delo obenem z za-
gotovilom, da se lahko takoj
vrne ob pojavu očitnejših
bolezenskih znakov. Počutje
pa nikakor ne sme biti odlo-
čilno! Veliko je primerov, ko
se sprejme pacient v bolni-
ški stalež zaradi njegovih na-
vedb o slabem počutju in ne-
zmožnosti za delo. Izvajajo
se preiskave, ki se lahko ča-
sovno zavlečejo, na kraju pa
so vse preiskave negativne
in tudi pacient ob zaključku
preiskav potrdi, da se spet
dobro počuti. Največkrat je
nerazjasnjeno, ali je bil po-
srednik nek poseben interes
pacienta ah prebolevanje ne-
ke bolezni, ki je le rahlo pri-
zadela pacienta.
Kakor je razvidno iz doslej
povedanega, je bil moj na-
men obširnejši odgovor na
razne zamere, ki nastajajo v
odnosu pacient-bolnik, pa-
cientka pa bo tudi našla od-
govor za svoj občutek priza-
detosti.
Na nekoliko hipotetično
vprašanje uredništva je mo-
žen odgovor in vprašanje:
Pacientka bi prišla na de-
lo, razumevajoč sodelavec
ali poslovodja pa bi telefoni-
ral zdravniku, da se njihova
sodelavka še vedno slabo po-
čuti ali celo slabše in pa-
cientka bi en dan prej dobila
ustrezen antibiotik.
Kaj bi pa bilo, če bi se pa-
cientki že naslednji dan
zdravstveno počutje povsem
popravilo, k zdravniku na
kontrolo pa bi bila naročena
čez I teden?
Odgovor verjetno vsi poz-
namo.
Predsednik KPO TOZD SM
dr. CREPINŠEK ANTON
POSEK
TOPOLOV
Občinska straža v občin-
skem inšpektoratu občine
Celje daje v zadevi poseka-
nih topolov južno od stolpni-
ce v Celju, Trubarjeva 55a,
naslednje pojasnilo:
Občinska straža je opravila
dne 5. februarja 1980 ogled
na kraju samem ter ugotovi-
la, da je topole južno od
stolpnice v Celju, Trubarjeva
55 a, posekala delovna orga-
nizacija NIVO - TOZD Vo-
dno gospodarstvo, Celje, po
naročilu hišnega sveta te
stolpnice, vendar brez dovo-
ljenja občinskega upravnega
organa, ki je pristojen za ko-
munalne zadeve. Posekanih
.je bilo 10 topolov.
Resnici na ljubo je treba
povedati, da je hišni svet vlo-
žil pri svetu za urbanizem
občine Celje-zahtevek za po-
sek dreves ob stolpnici dne
4. februarja 1980.
Odlok o urejenju, vzdrže-
vanju in varstvu zelenih po-
vršin v občini Celje Uradni
Ust SRS št. 36/74) določa v
II. členu, da je prepovedano
sekanje, obsekavanje in od-
stranjevanje dreves brez do-
voljenja občinskega uprav-
nega organa, ki je pristojen
za komunalne zadeve.
Ker v času poseka delovna
organizacija NIVO - TOZD
Vodno gospodarstvo Celje,
ki je opravila posek dreves,
ni imela veljavnega dovolje-
nja za posek, je občinska
straža predlagala zoper njo
in odgovorno osebo postop-
ka za prekršek zaradi stori-
tve prekrška po 2. točki 16.
člena že citiranega odloka.
Svet za urbanizem občine
Celje je izdal hišnemu svetu
stolpnice Trubarjeva ul. 55 a
dovoljenje za posek 13 dre-
ves dne 26. marca 1980 z od-
ločbo št. 352-II/80-6-UT ter
ob tem odredil, da je treba
odstraniti panje dreves, seči-
šče očistiti, posekana dreve-
sa pa nadomestiti z zasadi-
tvijo 13 ustreznih dreves
(breza, širokolistnati javor).
V. d. vodja občinske straže
KAREL KOVACiC
UREDNIŠTVO: Hvala za pi-
smo in pojasnilo, toliko
bolj, ker od vas, če smo
iskreni, tega odgovora ni-
smo pričakovali. Prosili
smo, da nam zadevo pojasni
hišni svet v Trubarjevi 55 a
in da pove svoje mnenje o
tem poseku tudi Vrtnarstvo
v Celju. Pa nič zato, primer
je pojasnjen, čeprav bi bilo
dobro vedeti, zakaj so se od-
ločili za ta posek. Ljudje o
tem marsikaj govorijo, to-
da, mi smo že takoj na za-
četku zapisali, da tem govo-
ricam ne bomo prisluhnili.
Zato še vedno prosimo hiš-
ni svet Trubarjeva 55 a, da
nam zapi.še, zakaj se je odlo-
čil za posek teh dreves. In še
to - vprašanje prav tako
hišnemu svetu - katera dre-
vesa bodo nadomestila mla-
de in zdaj že posekane topo-
le? 2e v naprej hvala za so-
delovanje in odgovor.
ODGOVOR
KRVODAJALCEM
Ko sem v torek, 1. 4. 1980
ob 7. uri na oddelku za trans-
fuzijo krvi po telefonu zasli-
šala razburjeni glas tov. Fe-
guša, mi je bilo takoj jasno
da gre za velik nesporazum.
Namreč, tega dne je naša
ekipa na oddelku čakala na-
pKJvedanih 54 krvodajalcev
iz mladinske organizacije
SDK, ki naj bi prišli darovati
kri za potrebe Zdravstvene-
ga centra. Tov. Feguš pa je
izjavil da skupaj s krvodajal-
ci čaka v prostorih SDK, kjer
naj bi, po njegovem mnenju,
bila izvedena akcija. Takoj
sem ga povabila da se zglasi
pri nas s zbranimi krvodajal-
ci, ker mi brez temeljite pri-
prave in seveda brez avtobu-
sa, ne moremo k njim. Odgo-
voril je da je to nemogoče,"
ker imajo vsi vnaprej napo-
vedane delovne obveznosti.
Nekaj dni poprej, v razgo-
voru s tov. Fegušem sem
poudarila da pričakujemo
prostovoljce, ki niso prebo-
leli določene bolezni in sem
mu podala navodilo o zajtr-
ku na dan odvzema. Odločno
pa trdim da nisem izgovorila
niti ene besede, ki bi navedla
tov. Feguša da pričakuje na-
šo ekipo v svojih prostorih.
Krvodajalske akcije na tere-
nu organiziramo v sodelova-
nju s predstavniki Rdečega
križa in jih načrtujemo za le-
to vnaprej. V njihovo pripra-
vo so obvezno vključeni do-
govori o prostorih za pregled
krvodajalcev, odvzem krvi,
za pripravo in serviranje ma-
lice, o posteljah, mizah, sto-
lih in avtobusu. O tem pa ni
bilo niti govora.
Krvodajalci iz SDK že
vrsto let prihajajo ob torkih
ali četrtkih na oddelek in so
tudi I. aprila žrtvovah nekaj
časa in darovali svojo kri.
Vsem ostalim, ki so bili pri-
pravljeni dati, kri se pa v
svojem in v imenu oddelka
opravičujem za nastali ne-.
sporazum in jih vabim, da
pridejo k nam. Prijcizno jih
bomo sprejeli in v najkraj-
šem času bodo opravili svojo
humano dolžnost. Vzposta-
vili bomo prijateljske od-
nose, kot z vsemi našimi kr-
vodajalci, sami pa bodo za-
čutili, kako koristno in po-
membno je biti nesebičen.
Vsem organizatorjem kr-
vodajalskih akcij priporo-
čam, da pridejo na naš odde-
lek ali na Rdeči križ, da bi se
v osebnem stiku konkretno
dogovorili o poteku celotne
akcije.
MARIJA MAJOR-
SUNJEVARlC
HVALA ZA
POMOČ!
Članom gasilskih društev
Draža vas in Slovenske Ko-
njice se iskreno zahvaljujeva
za zelo hitro pomoč po izbru-
hu požara. Želiva vam še ve-
liko uspehov in malo poža-
rov.
MILICA
in KARL POTOCNIK,
Nova vas 16, SI. Konjice
BILO JE
PRELEPO
Naprej lepo pozdravljeni
tisti, ki ste nas spremljali na
izletu sto kmečkih žensk na
morje. Ta ulei mi bo ostal
vedno v spominu, saj se še
nisem imela tako lepo na no-
benem. Čeprav sem imela te-
žave z nogo, ki sem si jo zlo-
mila pred dvema mesecema,
je bilo vse v redu. Bili smo
vesela družba in jaz v njej.
S tovariškim spoštova-
njem!
AMALIJA KRAJNC,
Šentjur
UREDNIŠTVO: Bili smo
veseli vašega pisma in tudi
vseh drugih, ki prihajajo na
račun nedavnega izleta na
morje. Očitno je zares uspel,
in v resnici smo se imeli le-
po, prav vsi.
IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE
MIDVA IN DENAR
Življenje dveh v zakonski skupnosti
je občutljivo področje medosebnih od-
nosov, Id zahteva usklajevanje dveh na
različnih ravneh življenja. Neskladja, te-
žave in problemi imajo, kot že vemo,
lahko svoj izvor v napačnem pojmova-
nju sp>olnosti, v odnosih s sorodniki in
tudi v njunem odnosu do denarja in ma-
terialnih dobrin. Slednje se lahko ra-
zume tudi kot osebni dohodek, ki ga
partnerja prinašata v skupni proračun,
kajti od tega zavisi v kolikšni meri lahko
zadovoljimo osebne in skupne potrebe.
Mnogim nesporazumom in prepirom bi
se lahko izognili, če bi se mlada dva
bolje ujemala pri razporejanju in porabi
dohodkov.
Na začetku, ko si urejamo skupno bi-
vališče, se nemalokdaj zgodi, da zakon-
ca nimata dovolj finančnih sredstev, da
bi zadovoljila vse svoje želje in potrebe,
zato premislek pri izbiri in nakupih ne
bo odveč. To je pomembno zlasti v
prvih letih skupnega življenja. Po-
membno je predvsem zato, ker zakonci
izvirajo iz družin, ki so imele morda ra-
zlično življenjsko raven ter drugačen
odnos do denarja in materialnih dobrin.
Eden od partnerjev izhaja na primer iz
družine, ki daje vehk poudarek varčeva-
nju. Tako naravnani partner bo težko
razumel drugega, kateremu je denar le
sredstvo za dosego in prikazovanje stan-
darda.
Različni pogledi na denar in različno
vrednotenje materialnih dobrin lahko
predstavlja signal za nesoglasja že pred
p>oroko, v skupnem življenju pa pomeni
izvor nasprotij in nesporazumov.
Včasih so mladi sakonci mnenja, da
p>omeni priznati razlike v odnosu mate-
rialnih dobrin in denarja toliko, kot priz-
nati poraz. V tem se zrcali njihovo na-
pačno mišljenje, kajti ko pride do kon-
flikta je priložnost za odkrit pogovor že
zamujena. Izkoristiti jo je potrebno ta-
koj na začetku, ko smo čustveno še do-
volj objektivni in razsodni. Odkriti raz-
govori partnerjev o denarnih zadevah
pa morajo vključevati tudi načrtovanje
porabe denarja. Ti »načrti porabe« pa ne
smejo biti postavljeni nerealno, kajti ra-
do se zgodi, zlasti v začetni fcizi, da nas
idealni plan razočara in dejanska poraba
preseneti. Zato naj bi bila sestavni del
plana tudi natančna evidenca stroškov.
S pomočjo takega sistematičnega pre-
gleda nad finančnim stanjem partnerja
drug drugemu omogočita, da bosta ob
pravem času razkrila svoja stališča in
poglede na materialne dobrine, da bosta
spoznala razlike in podobnosti ter ugo-
tovila kakšne možnosti imata pri dose-
ganju bodočega življenjskega stan-
darda.
PIHLER MAKSIMILJANA, dipl. psih.
ROJSTVA
CELJE
Rojenih je bilo 30 dečkov in 22
deklic.
SLOVENSKE KONJICE
Rodili so se 4 dečki in 2 deklici
ŠMARJE PRI JELKAH
Rojstev ni bilo.
ŽALEC
Rojstev ni bilo.
POROKE
CELJE
Poročilo se je 10 parov.
SLOVENSKE KONJICE
FTJAV2 FRANC iz Celja in
SENIC GABRIJELA iz Stranic.
STOJANOVIC DRAGI iz Vranij
in KOBALE MARIJA iz 2ic.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročil se je en par.
2ALEC
PRAZNIK RUDOLF iz Pre-
bolda in FERLIC MAGDA iz Tr-
novca. VEDENIK J02EF iz Do-
lenje vasi in SKORJANC JOŽE-
FA iz Prebolda.
SMRTI
CELJE
ELIZABETA   VOGELSANG.
74. Celje. ROZALIJA ZAUSEK.
81. Laško. VERA PETERLIN.
75, Šmarje pri Jelšah, JUSTINA
REPNIK, 73, Letuš. VELENTIN
PAVSEK, 69, Loke, ANGELA
COLIG. 46, Gotovlje, JULIJA-
NA CUFAR, 77, Žalec, ELIZA-
BETA KRAMARSEK, 80, Vinski
vrh, FILIP OMERZU, 22, Pri-
mož, MATO BAGARIC, 25, Vele-
nje, VINCENC TOJNKO. 56. Ro-
gatec. MARIJA RAK, 47, Celje,
JOZE MUZEJ. 77, Straža, MARI-
JA JAGER, 70. Dobrova, JER-
NEJ KOSTOMAJ, 76, Leskovec.
DARKO MIHELCIC, 24, Celje,
ADOLF MIRNIK, 37. Leskovec.
KAROL GRAJZL. 67, Bukovž-
lak. ANA GAJSEK, 73. Bukovž-
lak. JANEZ SESEL, 30, Vojnik.
SLOVENSKE KONJICE
ROZALIJA LEVA. 79, Loče,
JOŽEF PLANKL 81, Stenica.
MARIJA JURGEC. 80, SI. Konji-
ce, DOMINIK HRIBERNIK, 71.
SI. Konjice, JULIJANA KAI^
SEK, 74, Stranice
ŠMARJE PRI JELŠAH
FRANC KRIŽNIK. 35, Senovi-
ca. ELIZABETA MACEK. 78.
Kozje. IVAN MRCUN. 68. Kozje.
ŽALEC
ALOJZIJA KOLAR, 76. Polzela.
ŠTEFAN VAJNCERL, 39. Zabu-
kovica. ANGELA GOTHE. 82,
Liboje, JOZEF MIHELAK. 66.
Crnova. AMALIJA FRIC. 71.
Prebold. JOZEF BORSTNAR,
28, Vransko, APOLONIJA SOR-
CAN, 74. Podvrh. MARIJA
STROZIC, 85. Cmi vrh. ANTON
GOJZDNIKAR. 43, Pongrac,
APOLONIJA RESNIK. 82. Ce-
lje.
MED KRAJANI KS BLAGOVNA
Prizaihvanla za: trgovino, telefon, gasilski dod
Zaman bi v krajevni skup-
nosti Blagovna iskali kraj s
tem imenom, zato je prav, da
ob predstavitvi te krajevne
skupnosti, ki sodi v šentjur-
sko občino zapišemo, da je
bila Blagovna v 16. stoletju
še pristava, medtem ko je bi-
la graščina s tem imenom
zgrajena v letih 1618-24. Le-
ta 1861 je bila graščina poru-
šena. Ohranjeni so še oskrb-
nikova hiša in gospodarska
poslopja.
Mi pa smo v tej krajevni
skupnosti, ki jo odlikujejo
naravne lepote in kulturne
znamenitosti, iskali delovni
in življenjski utrip med kra-
jani.
V zraku je dišalo po po-
mladi. Toplo sonce je zvabilo
ven čebele, v zraku so prhu-
tali rumeni metulji. Zeleni
obronki so kar sami vabili in
klicali v naravo. Orači na po-
ljih so obračali od žime spo-
čito zemljo. Dopoldnevi so
bolj mirni, kajti večina kraja-
ndv je zaposlenih. Največ se
jih vsako jutro odpelje na de-
lo v Celje, Šentjur in Store.
Po treh vaških skupnostih:
Blagovna, Dole in Primož pa
se odvija samoupravno živ-
ljenje krajanov. Tamkajšnji
otroci obiskujejo kombinira-
ni pouk v šoli, ki je podružni-
ca šentjurske osnovne šole.
Ko končajo četrti razred
osnovne šole, se morajo po
znanje voziti v Šentjur. Na
srečo jih vozi šolski avtobus,
ker, kakor so pripovedovali
krajani, avtobusne zveze z
ostalimi kraji niso nič kaj
blesteče. Največja gneča je
na avtobusih ob torkih in če-
trtkih in takrat pridejo de-
lavci v službo namesto ob še-
stih, kar debelo uro kasneje.
Res je, da je asfaltni trak, ki
je speljan čez krajevno skup-
nost v veliki meri vsaj navi-
dezno skrajšal razdalje med
kraji, vendar je v krajevni
skupnosti Blagovna še vse
preveč prašnih in blatnih va-
ških cest. Ker bo krajevni
praznik letos v vasi Lokarje,
so se krajani odločili, da bo-
do iz sredstev samoprispev-
ka občanov in vaških skup-
nosti asfaltirali 320 metrski
potez ceste IIL reda. S kra-
jevnim praznikom, ki je vsa-
ko leto prvo nedeljo v mese-
cu septembru, počastijo kra-
jani spomin na začetek delo-
vanja partizanske bolnice
Zima.
Pa dajmo besedo kraja-
nom. Kaj delajo, kako živijo
in kako si načrtujejo delo za
v prihodnje?
Jože Ž nidar, predsednik
KK SZDL Blagovna: »Naša
krajevna skupnost je v druž-
beno-političnem smislu po-
novno zaživela leta 1977, ko
smo ponovno ustanovili
SZDL. Zal mi je, da moram
reči, da smo še vedno prema-
lo aktivni in da nekateri kra-
jani mislijo, češ, saj imamo
funkcionarje, pa naj oni de-
lajo. Temu pa ne sme biti ta-
ko. Vsi moramo poprijeti za
delo, šele potem bodo rezul-
tati naših skupnih prizade-
vanj vidni. Krajevna skuj
nost Blagovna je v gospodi
skem smislu popolnoma n
razvita. Zato smo v nasledi
srednjeročni načrt zapisa
da potrebujemo trgovin
1200 prebivalcev ne morel
ti večno odvisnih od druji
nakupovalnih središč. Ta
telefona nimamo. Niti eneti
lefonske številke. Niti en«|
gostinskega objekta, da
kakšnem delovnem obrt
sploh ne govorim.«
Franc Sumer, predsedi
sveta KS: »Imenovali sJ
nekak odbor, ki zdaj po ta
nu zbira interesente za ti
fonski priključek. No, to
že določen premik in kos
naprej, čeprav bo do taki
ko bo v naši krajevni sk<
nosti prvič zazvonil tele*
preteklo še veliko časa.I'
Skrita vrata v nekdanjo partizansko zemljanko bolnice
Zime bi bilo vendarle treba odkriti turistom. Počivališče ob
avto-cesti, v neposredni bližini pa skrita bolnica in trije
grobovi partizanov bi lahko bih bolj obiskani. Tudi o tem so
v krajevni skupnosti že razmišljali, vendar zaenkrat prave
rešitve še niso našli. Seveda bi za turistično bolj privlačno
okolje potrebovali nekaj sredstev, da bi bolje obeležili in
uredili ta kraj.
96 LETNI GAŠPER
Obiskali smo GAŠPERJA REZARJA, najstarejšega ob-
čana v krajevni skupnosti Blagovna, čeprav so nekateri
menili, da ne bomo prišli do njega. Našli smo ga doma, v
majhni sobici, kamor smo prišli skozi odprta garažna vrata.
Nad temi kletnimi prstori se vzdiguje mogočna hiša, vsa
zaprta.
Tako smo našli doma Gašperja samega, z njim pa se je bilo
težko pogovarjati, kajti njegova starost ga je naredila nagluš-
nega. Kot kupček nesreče je sedel na peči in sam vase
premleval kdove kakšne misli.
Gašper je prevžitkar. Pred leti je svoje posestvo prodal
sosedoma, Jančiču in Koprivcu, pri njiju pa si je Gašper
izgovoril »kot«. To pomeni, da en teden skrbijo zanj Ko-
privci in mu nosijo hrano, drugi teden pa to dolžnost prevza-
mejo Jančiči. Kdo skrbi 2^to, da ima čisto sobico, ni vedel
povedati, vsekakor pa bi jo bilo treba vsaj prezračiti. Nad
najstarejšim občanom Blagovne bi morala bedeti tudi ob-
činska socialna služba, vsaj kdaj pogledati k njemu, da se
sama prepriča, če je preuzitkar Gašper dobro preskrbljen. V
krajevni skupnosti je komisija za socialna vprašanja šele v
zametku, zato še ne more opravljati svoje, naloge.
Ob slovesu nam je 96-letni Gašper še povedal, da vse rad
je, še raje pa posedi na soncu. Zunaj je rumenelo vse, Gašper
pa je moral obsedeti na peči, ker ni bilo nikogar, da bi ga
popeljal ven, na zrak. Kaj mu pa je še preostalo drugega, kot
da pogreje svoje ostarele kosti, obraz pa obrne soncu, da se
ga napijejo željne oči?......  . ,_______________________    .............
KULTURNA ZNAMENITOST
Podružnična cerkev sv. Rozalije ni na zunaj nikakršna
posebnost. Izjemna kulturno umetniška vrednost pa so
njena vrata, z letnico 1660, bogato rezljana in po svoji kvali-
teti izstopajo v celotnem celjskem območju. Pred dvema'
letoma so bila strokovno restavrirana. To delo je mojstrsko
opravil šentjurski rezbar Tonček Podkrižnik, obnovo pa je
finansirala kulturna skupnost v Šentjurju.
Jože Žnidar
Franc Šumeti
Vinko Gobec
TA VESELI i
Dan, ki smo si ga mi iz^
šole določili za športni da''
je dan in veliko veselih tr*
šolo - in že jih ni bilo ve^
PREKO 100
STAREJŠIH
OBČANOV
Izredno veliko je v tej
krajevni skupnosti starej-
ših ljudi. Pred letom 1900
se jih je rodilo 21, med leti
1900 do 1905 najmanj 20,
krajanov starih okoli 75
let pa je več kot 40.
la ceste bomo morali
beti, da bomo krajani
eboj bolj povezani. Na-
jevna skupnost se raz-
a 25 km in ima naselja:
Hiško, Cerovec, Zlate-
oričica, Trnovec, Lo-
Repno in Primož. Lju-
različnih koncev se zla-
slabem vremenu zara-
l>ih cest težko prebijajo
iQga asfalta. In če zdaj
ii še nekaj besed o naši
nosti v krajevni skup-
Imoram izpostaviti dej-
ida je ta dostikrat zelo,
I na kar pa, to lahko za-j
I,vpliva tudi pomanjka-
Btreznega prostora za
lelo Zdaj se dobivamo'
ilini sobici osnovne šo-
t pa za kake večje se-'
t ne zadostuje. Pri na-
delu bi rabili tudi po-
moč strokovno usposoblje-
nega tajnika, saj sami nismo
kos opravljati vseh del, ki bi
jih tajnik v nekaj urah na te-
den zmogel.«
Vinko Gobec, predsednik
OO ZSMS: »Tudi naše delo
je zaradi pomanjkanja
ustreznih prostorov znatno
okrnjeno. Prostor si delimo s
krajevno skupnostjo in ena
edina soba, ki je poleg tega
še pogosto zasedena, ne za-
dostuje za našo aktivnost.
Naše delo poteka v glavnem
preko različnih sekcij, ki so v
glavnem aktivne, čeprav v
celoti težko rečem, da smo
mladi v naši osnovni organi-
zaciji dovolj delovni. Manjka
predvsem samoiniciativno-
sti. Pravzaprav nas ni tako
malo v tej krajevni skupno-
sti. Okrog 100 mladincev je
na spisku. Le tistih, za katere
lahko rečem, da so resnično
aktivni, da se udeležujejo
vseh akcij in sestankov, je
bolj malo. Na tem področju
zelo škriplje. Zlasti kmečko
mladino bomo morali bolj
pritegniti v svoje vrste in ta-
ko okrepiti naše članstvo.«
Avgust Mavrin, predse-
dnik skupščine delegatov
Blagovne: »Naše skupščine
so v glavnem ob večernih
urah in kljub temu se ne mo-
rem pohvaliti s tem, da so
polnoštevilno obiskane. Ne
vem, kaj je temu vzrok. Je že
res, da je precej ljudi zapo-
slenih tudi v popoldanskem
času in da se včasih tudi zato
težko sestanemo. Vendar pa
je v naši krajevni skupnosti
toliko problemov, da bi jih
lahko reševali le s skupnimi
močmi in z enotnimi stališči.
Tako na primer okrog zazi-
dalnega načrta, po katerem
je predvidenih 50 novogra-
denj. Izseljevanej delavcev
in družin se je v veliki meri
ustavilo, čeprav v krajevni
skupnosti nimamo nobene-
ga obrata, kjer bi se lahko ti
ljudje zaposlovali. Razvese-
ljivo je tudi dejstvo, da se
vračajo delavci, ki so na za-
časnem delu v tujini. Občina
je do njih zelo širokogrudna,
ko gre za njihovo zaposlova-
nje. In še nekaj. Našo krajev-
no skupnost, ki je polna na-
ravnih lepot in kulturnih
znamenitosti bomo moradi
bolj odpreti turistom in izlet-
nikom.«
Hinko Pap, predsednik
OO ZK: »Čeprav je naša
osnovna organizacija »mla-
da«, ustanovili smo jo na-
mreč šele minulo jesen in če-
tudi je po številu članov ver-
jetno najmanjša v občini, to
ne pomeni, da ni delovna.
Smernice za bodoči razvoj
naše krajevne skupnosti
smo si tudi mi dokaj smelo
zastavili. Vprašanje je le, če
bomo vse zastavljeno uspeli
tudi uresničiti. Vse naše na-
pore bomo seveda usmerjali
v to delo in družno z ostalimi
krajani uspehi vendarle ne
bi smeli izostati. Ce bomo na
vseh področjih dela in življe-
nja stopali z ramo ob rami,
bo iz dneva v dan, iz leta v
leto tudi naša krajevna skup-
nost stopala s hitrejšimi ko-
raki razvoju, naproti. To mo-
ramo doseči in to mora biti
naš cilj.«
Eden izmed ciljev, ki so si
ga zastavili krajani je tudi
pridobitev gasilskega doma.
Starega je namreč razmajal
potres in ga bo treba poruši-
ti. V smernicah razvoja v le-
tih 1981-85 so začrtah tudi
novogradnjo doma. Vendar
krajani vse bolj razmišljajo o
preureditvi sušilnice KK
Šentjur v gasilski dom z več-
namenskim prostorom. Ven-
dar pa se razgovori za prido-
bitev tega objekta že dlje ča-
sa vrtijo v začaranem krogu
iz katerega krajani ne najde-
jo poti.
Ko zaključujemo zapis o
krajevni skupnosti Blagov-
na, ne moremo mimo še ene
znamenitosti, ki jo krasijo.
To so ribniki, ki jih ima v
zakupu Ribiška družina iz
Celja. Tu zadnjih nekaj let
domujejo tudi štorklje. Rib-
niki, o katerih krajani vse
bolj glasno razmišljajo, da bi
lahko bili vabljiva izletniška
točka. Le malce bi bilo treba
urediti okolico, postaviti
kakšno manjšo brunarico,
da bi se lahko v njej popot-
nik odžejal in kmalu bi jih
poznali številni turisti. Ideja
je tu. In ni slaba! Kot na
pladnju se kažejo lepote in
znamenitosti krajevne skup-
nosti Blagovna. Čimprej jih
bo treba pobrati in ponuditi,
da turistični novčiči ne bi
odtekali.
Zapisali:
ZDENKA STOPAR
MATEJA PODJED, ki je
tudi fotografirala
tt Marvin
Hinko Pap
rv krajevni skupnosti Blagovni, so učenci tamkajšnje
^ kaj dlje utegnili muditi z nami. Preveč lep in vabljiv
klenih jasah je obetal. Le še skupinski posnetek pred
VaRAŠČINI SODOBEN ŽIVINOREJEC
V graščini Blagovna, nekdanjem Reifen-
steinu, ki ga omenja že Vischer v opisu sred-
njeveških gradov na štajerskem ozemlju, do-
muje sedaj kmet VLADO GOLOGRANC.
Nekdanje graščinsko posestvo je kupil nje-
gov oče leta 1927, od tod pa izhaja tudi Vla-
dov stric in stavbenik Konrad Gologranc, ki
je v devetnajstem stoletju krojil celjsko
mestno arhitekturo, med drugimi pomemb-
nimi stavbami je zgradil tudi Narodni dom.
Pred Gologranci pa je bila posest v rokah
družine Ipavcev. Tu je bil doma oče zname-
nitih skladateljev Ipavcev.
Na vse te nekdanje čase spominja mogo-
čen grb na pročelju hiše, ki na srečo pri
obnovi fasade lani ni bil odstranjen. Zuna-
njost graščine je obnovljena, neokrnjena pa
je ostala njena notranjost. Tu prebiva druži-
na Gologrančeva. Eno dekle je že ušlo iz
domačega gnezda, drugo še študira v Mari-
boru, najmlajša Brigita obiskuje malo šolo,
edini kratkohlačnik pa tudi še trga šolske
klopi.
Teža vsega dela leži na očetu Vladu in
njegovi pridni ženi, ki goji svinje, gospodar
Vlado pa se preusmerja v živinorejo, goji pa
tudi hmelj. Njuno posestvo je veliko, skupaj
z gozdom meri 14 hektarov, od tega je obde-
lovalne zemlje sedem hektarov in pol.
Najprej so imeli v načrtu, da stare graščin-
ske hleve podro, pa so se premislili, ker tako
mogočnega zidovja ne bodo več zgradili.
Zdaj bodo stari graščinski marof samo poso-
dobili, če bodo seveda dobili ustrezno opre-
mo. Iladi bi nabavili stojišča za živino, a jih
nikjer ni moč dobiti. V kooperaciji s kmetij-
skim kombinatom Šentjur goji zdaj gospo-
dar Vlado 21 glav živine, v načrtu pa ima
razširitev živinoreje na 30 do 40 glav.
In kmečki turizem? Lega graščine in oko-
lice sta kot ustvarjeni zanj. Pa pravijo Golo-
grančevi, da se to ne izplača, ker bi morali
najprej domačijo preurediti, ljudi, ki bi se z
njim ukvarjali, pa tudi nimajo.
»RIBIČh SO DOBRI GOSPODARJI
Na Blagovni se nahajajo gojitveni ribniki Ribiške družine Celje. Na sliki vidimo odlovno
ekipo RD Celje katera vsako pomlad, običajno v mesecu aprilu, izprazi prezimovalni ribnik
in odlovi mladice krapov, linjev, somov in smučev. Nato pa v preostale vzrejne ribnike
vložijo ta ribji pomladek.
Glede na velikost ribnika, gospodar RD Celje Jože Gruber določi koliko mladic se vloži v
kateri vodni objekt. Običajno vložijo od 3500 do 7000 mladic krapov v en gojitven ribnik. Po
intenzivnem krmljenju, od meseca aprila do sredine oktobra, zraste vsaka mladica v težo od
pol do enega kilograma. V tem obdobju porabi zaposleni ribogojec od dvajset do trideset
ton žitaric in razne vitaminske hrane.
Veliko mladic in merskih rib vzrejenih na Blagovni vlaga RD Celje v svoje športne vode
predvsem v Smartinsko jezero, nekaj pa jih prodajo drugim ribiškim družinam v Sloveniji
in tudi v sosednjo republiko.
Tekst in foto: SANDI UDERMAN
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 14 - 10. april 1980
SLOVENSKE KONJICE
KDO BO SKRBEL ZA HRANO?
Kmetije so premajhne za veiii€ Icos liruha
Ugotavljamo, da je iz leta v
leto manj mladih ljudi na
kmetijah. Nič čudnega. Naše
kmetije so premajhne, da bi
lahko dale mladi družini pri-
merno življenjsko raven.
Kmetije, ki so dovolj velike,
ki imajo primeren dohodek,
ostanejo po navadi trdne, z
mladimi gospodarji - nasle-
dniki. Vemo, da bodo maj-
hne kmetije še naprej propa-
dale, da se bodo trdne kmeti-
je še utrjevale. Mladi na ta-
kih kmetijah bodo obdelova-
li tudi sosedovo, opuščeno
zemljo in iskali dodaten do-
hodek.
Podatki za konjiško obči-
no kažejo, da imamo nekaj
nad tisoč sto kmetij. Od tega
je tržno usmerjenih, urejenih
okrog sedemsto. Te kmetije
so nekatere sicer majhne.
ker imajo malo svoje p)ovrši-
ne. So pa proizvodno močrie.
Mladi ljudje obdelujejo po-
leg svojega posestva še dru-
ga zemljišča, ki so jih vzeli v
najem in s tem večajo proiz-
vodnjo iz leta v leto. Proiz-
vodi pa so za nas najpo-
membnejše merilo usmerje-
ne kmetije.
Vsi ljudje, ki proi2rvajajo,
bi naj bili za svoj proizvodni
postopek usposobljeni. Tudi
kmetje. Na konjiškem po-
dročju bi torej rabili vsaj
šeststo šolanih ljudi, ki bi vo-
dili kmetije. Bolje pa bi bilo,
da bi bila šolana oba: gospo-
dar in gospodinja.
Ce pregledujemo usposob-
jenost naših gospodarjev,
ugotovimo, da je malo šola-
nih. Vsega okrog sto, vštevši
z dekleti, ki so končala kme-
tijsko poklicno šolo in ostala
doma. Torej bomo morali šo-
lati čim več ljudi za kmetij-
ski poklic. Šolali jih bomo z
namenom, da bodo znali po
kmetijsko misliti, ne ravno
za to, da bodo ostali na kme-
tiji.
Kaj hočemo povedati pod
izrazom »mishti po kmetij-
sko«? Tole: vsak, ki hodi v
kmetijsko šolo, spozna, da
raste kruh na zemlji in ne
morda na stojnici kake do-
bro založene tržnice. Zal je
med nami mnogo ljudi, ki ne
vedo, kako dolga je pot od
njive do kruha. Ko smo se na
nekem sestanku znašli vsi
od kmetijcev do potrošni-
kov, se je na koncu dolgega,
utrujajočega razgovora nek-
do glasno čudil:
»Ne vem, zakaj zganjate
kmetijski delavci toliko hru-
pa okrog hrane. Jaz grem na
trg in tam vse kupim!«
Verjamemo. In upamo, da
bo tudi v bodoče tako. Da pa
bi bilo še tako, bomo rabili
delavce, kmetijce. Zato bo-
mo štipendirali vse, ki se na-
meravajo šolati v kmetijskih
šolah in delati po končani šo-
li v naši občini.
April je mesec usmerjanja
v poklice. Da ne bi mladi
kmečki sinovi in hčere poza-
bili, jih opozarjamo, da bodo
prav vsi dobili štipendijo, če
se odločijo za šolanje v po-
klicni, srednji ali višji kme-
tijski šoli. Le šolan človek,
bo znal pridelati dovolj hra-
ne zase in za slovensko druž-
bo. Tega se zavedamo in zato
vabimo mlade v kmetijske
šole.
CEUSKO KMETIJSTVO:
ORGANIZIRATI SE!
Iz razgovora z dipl. ing. agr. Jožetom Bučer jem
Kmetijstvo v občini Celje v družbenem proizvodu
ne predstavlja velikega deleža. Kljub temu pa ob-
sega velike površine - 9.400 hektarov obdelovalne
zemlje in skoraj 1.300 hektarov pašnikov. Če upošte-
vamo, da je 95,7 odstotkov obdelovalnih površin v
zasebnem sektorju, je povsem razumljivo, da prav
tej proizvodnji v zasebnem sektorju posveča tako
občinska skupščina, družbenopolitične organizacije
kot tudi izvršni svet v Celju zelo veliko pozornost. Ta
pozornost se je povečala zlasti v zadnjem letu, kar se
je na novo organizirala kmetijska proizvodnja v
kmetijski zadi*ugi Celje.
Uspehi v lanskem letu so vidni. Z relativno dobrimi
rezultati smo lahko zadovoljni. Ce pa jih za več let
nazaj primerjamo s slovenskim poprečjem seveda ni
tako, saj na primer odkupimo v Celju le 200 litrov
mleka na hektar, medtem ko je slovensko poprečje 385
litrov mleka na hektar. To vsekakor pomeni, da imamo
še precejšnje možnosti.
Povedati je treba, da nam za oskrbo celjskega prebi-
valstva manjka 600 ton govedine in kakšnih 600 ton
svinjine, čeprav se te številke iz leta v leto spreminjajo.
Logično je, da se večajo, saj vidno narašča potrošnja
mesa na prebivalca.
V Celjski občini so tudi velike potrebe pt» povrtni-
nah, katere so v preteklem obdobju v pretežni meri
prinašali na trg pridelovalci iz sosednjih področij. Po
mnenju dipl. ing. agronomije Jožeta Bučerja so tudi na
tem področju še precejšnje rezerve, saj je kmetijska
zadruga sposobna organizirati mnogo boljšo oskrbo z
vrtninami, tako na trgu kot tudi v organizirani trgo-
vini. Skratka, gre za izkoriščanje lastnih možnosti pri-
delovanja hrane iz večih vidikov: eden je takozvani
strateški vidik, saj poznamo, da se velike države poslu-
žujejo prav kmetijske hrane kot strateškega »orožja«, s
katerim pretijo mnogim narodom, ki niso sposobni
pridobivati dovolj lastne hrane; drugi vidik pa spada v
ok\ir splošnega ljudskega odpora, saj vemo, da bodo
hribovske kmetije kaj slaba opora za naše potrebe, če
ne bodo naseljene. Naseljena in obdelana kmetija pa
nudi danes in v eventuelni vojni oporo našim ljudem,
ki naj bi branili našo domovino.
Prav tem ciljem, ohranjanjem kmetij, izboljševa-
njem in širjenjem kmetijskih površin, boljši izkorišče-
nosti zemlje, je v zadnjem času namenjena kmetijska
politika v Sloveniji, predvsem tudi z ustanavljanjem
samoupravnih interesnih skupnosti za pospeševanje
kmetijstva. Te so ustanovljene že v 40 občinah. V Celju
še nismo uspeli organizirati takšne skupnosti, čeprav
bi bUo razumljivo, da prav take občine, kot so Celje,
Velenje, Ljubljana in Maribor prvenstveno prispevajo
k takšnemu sporazumu, saj kmetijstvo in njegovo po-
speševanje ni le naloga pridelovalcev, temveč pred-
vsem tudi potrošnikov hrane. MITJA UMNIK
POKOJNINE VIŠJE ŠE ZA 3,5%
Po novem predlogu izvršilnega odbora skupnosti pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije se bodo po-
kojnine z veljavnostjo od prvega januarja dalje povečale še
za 3,5 odstotkov. Dokončno bo o tem in o sorazmernem
zvišanju drugih denarnih dajatev sklepala skupščina pokoj-
ninske skupnosti v prvi polovici aprila.
Po sprejetih predpisih se uskladitev pokojnin za preteklo
leto ravna po rasti poprečnega čistega osebnega dohodka
zaposlenega v naši republiki. Ti dohodki pa so se lani pove-
čali za 25,2 odstotka. Z dvema uskladitvama je skupnost že
med letom oziroma konec leta, poskušala ublažiti draginj-
ske težave upokojencev. Tako so lani z veljavnostjo od 1.
julija dalje povečali pokojnine za 10 odstotkov, k tem pove-
čanim pokojninam pa je sledila uskladitev s 1. januarjem še
za 10 odstotkov. Lanske junijske pokojnine so se torej s tem
povečale z januarjem za 21 odstotkov. Ce bo sprejet sedanji
predlog za dodatnih 3,5 odstotka, pa bo lanska^ junijska
pokojnina s tem skupno povečana za 25,2 odstotka.
Z. S.<
USPEHI IN ZAOSTAJANJE
Na posvetovanju o razvoju jugoslovanskega kmetij-
stva in živilstva v prihodnjih petih letih - bilo je pred
kratkim v Beogradu - smo slišali ugodne in neugodne
ocene razvoja po zadnji vojni. V primerjavi z našo
proizvodnjo pred 25 ali 40 leti je kmetijstvo močno
napredovalo, v primerjavi z nekaterimi sosedi in dru-
gimi razvitejšimi gospodarstvi pa je kljub temu zaosta-
jalo. Premalo je izkoriščalo naravne možnosti.
Od leta 1946 do zdaj je bil letni pridelek pšenice v
vsej Jugoslaviji zvečan za 2,8-krat, koruze za 3,5-krat,
mesa za 4,4-krat, mleka za 2,8-krat itd. Poraba mesa je
porasla od leta 1952 do 1978 na prebivalca poprečno v
državi od 18 kg na 51 kg, mleka od 58 na 100 litrov
sladkorja od 8 na 33 kg sadja od 35 na 66 kg itd. Število
ljudi, ki prideluje hrano, pa se je močno zmanjšalo.
Pred vojno je 1 človek prideloval hrano za 1,5 prebi-
valca, zdaj pa za 5, na družbenih posestvih celo za 30
ljudi.
Ogledati pa si je treba tudi senčne plati. Jugoslovanski
kmetovalci so v zadnjih petih predvojnih letih pride-
lali letno 4,3 milijona ton koruze, v rekordnem letu
1977 pa 9,8 milijona ton in toliko tudi lani. Zvečanje je
precej manjše kot v primerjavi z letom 1946, ko zaradi
pomanjkanja vprežne živine in orodij zemlje niso mo-
gli obdelati tako dobro kot pred vojno. Pred zadnjo
vojno so jugoslovanski kmetovalci pridelali 3,9% vse
koruze na svetu. Med državami pa se je pomaknila na
7. mesto. Ob slabi letini 1978 smo pridelali le 2,1% vse
koruze na svetu, med državami, ki so pridelale največ
koruze, je bila Jugoslavija na petem mestu. Z rekor-
dnim pridelkom leta 1977 pa je naša država imela le še
2,8% vse koruze na svetu, med državami pa smo padli
na 10. mesto.
To je slabo spričevalo za naše kmetijstvo. V primer-
javi s prejšnjimi leti napreduje, v primerjavi z drugimi
kmetovalci pa zaostaja. Kako naj bi si to razložili dru-
gače kot z oceno, da tuji kmetovalci, ki hitreje zveču-
jejo hektarske in skupne pridelke, bolj umno gospoda-
rijo in bolj skrbijo za svoja posestva, da jim dajejo več
pridelkov in dohodkov?
Podobno kdt za koruzo bi nam statistični podatki
pokazali tudi za pšenico in še nekatere pridelke.
Nekateri menijo, da niti pri načrtovanju rasti kmetij-
ske proizvodnje nismo dovolj pogumni. Seveda je
treba načrtovati stvarno, da bo naloge moč uresničiti.
Toda ali čez pet let res ne bi mogli pridelati več pše-
nice, kot smo je predelali že leta 1974 in 1976, in sicer 6
milijonov ton ?.Tudi pri koruzi bi menda lahko načrto-
vali več kot le 15% zvečanje od pridelka, ki je bil
dosežen 1977. leta. Zlasti če primerjamo, kako daleč
smo že zaostali za kmetovalci nekaterih držav. Načrto-
vati pa bi bilo treba ne le na vrhu, temveč navzdol do
kmetovalcev.
JOŽE PETEK
STROKOVNJAK SVETUJE
PRIDELOVANJE KRMNE6A OHROVTA
Piše: Janez Luževič, dipi. inž. agr^i
Krmni ohrovt - strženar
(visoka sorta) spada med na-
jintenzivnejše krmne rastli-
ne, ki jih lahko pri nas pride-
lujemo. V SR Hrvatski so ga
pričeli širiti že pred vojno
(1936 - Soštarič, Pisačič),
pravi razmah pa je dosegel
po letu 1970. Od 12 ha v letu
1971 je narasla površina na
ca. 17000 ha v letu 1975. Od
tega leta dalje pa se površine
neprestano večajo. Toda to
so malenkostne površine v
primerjavi s površinami na
katerih ga sejejo v Franciji
(ca. 320.000 ha) in v drugih
evropskih državah. Nespor-
nih je nekaj dejstev, zaradi
katerih je ta krmna rastlina
tako obetajoča.
- Visok pridelek zelene
mase za ha 100 t-I401, če
spodbiramo listje, dobimo še
dodatnih 25 t-^ t (skupni
pridelek 120 t-I801).
- Visok pridelek hranilnih
snovi na ha:
surove prebavljive belja-
kovine 1^2,3% - povprečno
1,6%. Skrobna vrednost
8-12% - povprečno 10,5%.
- Majhna količina surovih
vlaken 1,7-3,4%, zato je zelo
dober izkoristek.
- Visok odstotek sladkor-
jev 3,3 do 7,9, kar zavisi od
sorte in dobe koriščenja.
- Visoka vrednost belja-
kovin - vsebuje precej lizina.
- Od vitaminov ima karo-
tin, B, C in niacin.
- Mineralne snov-i - rtmo-
go K in Ca, srednje P in manj
Mg.
Poleg navedenega je pri
krmnem ohrovtu izredno
ugodno še to;
- dobro prenaša tudi niz-
ke temperature v vsej razvoj-
ni dobi. Rast zaključi šele, ko
pade temperatura na -12° C.
Zaradi tega je zlasti prime-
ren tam, kjer je za koruzo
prehladno.
- Krmljenje s svežo krmo
lahko podaljšamo v novem-
ber in december, zato je zla-
sti primeren za pašnokosno
gospodarstvo in za tiste rej-
ce, ki imajo zeleni krnmi
trak - tu je poslednja sveža
krma v letu.
- Povečanje molznosti do
15% - brez uporabe močnih
krmil (po nekaterih podat-
kih celo 15-30%).
Poleg teh dobrih lastnosti
ima pa tudi nekaj slabih, ki
jih moramo upoštevati:
- krmimo ga v kohčini
20-25 kg dnevno, največ pa
30 kg na GV2, v večjih koh-
činah lahko živalim škodi -
lahko nastopi anemija in kr-
vavo mokrenje. V takem pri-
meru prekinemo s krmlje-
njem za nekaj dni, nato pa
krmimo z normalno količino
naprej.
- Uporaben je predvsem v
svežem stanju, samega težko
siliramo zaradi visoke vre-
dnosti vode.
SORTE KRMNEGA
OHROVTA
Od sort krmnega ohrovta
strženarja je v našo sortno
listo (od leta 1977) vpisana
sorta 2^1eni Angeliter. Ta
sorta spada nved visoke tipe
krmnega ohrovta, saj doseže
višino 150-210 cm. Po dose-
ženih pridelkih je med naj-
bolj rodovitnimi sortami, saj
lahko da na ha 120 t do 180 t
zelene mase (180,9 t na po-
skusih v Novem Sadu 1974).
Ce ta pridelek preračunamo
v pridelek hranljivih snovi
dobimo vsaj 2.532 kg pre-
bavljivih surovih beljakovin
in 14.472 kg SV. To so seve-
da rekordni pridelki, v naših
razmerah pa vseeno lahko
računamo s pridelki 100 t do
150 t zelene mase rui ha, zla-
sti tam, kjer je ugoden razpo-
red padavin in seveda ob in-
tenzivni oskrbi posevka. Na
plitvejših tleh in ob suši pa
ohrovtu odpadejo spodnji
listje, kar občutno zmanjša
pridelek.
PRIDELOVANJE
KRMNEGA OHROVTA
PRIPRAVA ZEMLJE
- Zemlja mora biti dobro
pripravljena, najboljša je
praha. Ohrovt ima drobno
seme, premera ca. 3 mm, ki
sme priti le do 2 cm v globi-
no. Za tip tal ni zahteven, če
ima dovolj vlage, bolje pa
usp>eva na srednje težkih,
globljih tleh.
GOJENJE
Kot intenzivna rastlina ra-
bi dosti hrane, če imamo
hlevski gnoj, ga zaorjemo
300-400 mc/ha, lahko si po-
magamo z nerazredčeno
gnojevko 20-30 m'/ha, ki jo
tudi zaorjemo. Mineralna
gnojila, ki predstavljajo glav-
ni vir hrane v naših razme-
rah trosimo na brazde in za-
branamo. Gnojimo z 200 do
250 kg dušika, 120-140 kg
fosforja in 180-200 kg kalija
čistih hranil na ha.
Vse te variante gnojenja so
mogoče, pa še kakšna zra-
ven, zavisi od sestave upo-
rabljenih gnojil, predvsem
pa se ravnamo po količini
potrebnih čistih hranil.
SEJEMO ga lahko od mar-
ca do junija, najboljše uspe-
he pa dosežemo s srednje
zgodnjo setvijo, v drugi polo-
vici aprila, v višjih legah pa v
začetku maja! KoUčina se-
mena narašča s poznejšo se-
tvijo.
Aprilska setev: 1,5-2 kg se-
mena v medvrstno razdaljo
50-65 cm.
Majska setev: (I. do 20. ma-
ja) - 3-4 kg semena na ha v
medvrstno razdaljo
55-60 cm.
Pozna setev (20. maj - 10.
junij): 4-5 kg semena na ha -
medvrstna razdalja
35-50 cm.
Pozna setev je primerna
predvsem za pripravo sadik
za presajanje na žitna stmi-
šča, je pa pridelek občutno
manjši. Sadike presajamo
stare 6 tednov (15-20 cm vi-
soke).
Nadaljevanje prihodnjič
Primeren odmerek mineralnih gnojil:
800 kg NPK 8-16-22 zabranamo pred setvijo
200 kg KAN 27 prvo dognojevanje
200 kg UREE 46 drugo dognojevanje
V SR Hrvatski se je dobro obnesel tudi nekoliko drugačen
način gnojenja (INA), kjer se del gnojil zaorje:
450 kg NPK 8-16-22 zaorjemo spomladi
400 kg NPK 8-16-22 zabranamo pred setvijo
100 kg UREE 46 zabranamo pred setvijo
150 kg KAN 27 prvo dognojevanje
150 kg KAN 27 drugo dognojevanje.
TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OU
ETOL-IFF CEUE
oblavlja
JAVNO UCITACUO
osebnega vozila LADA,
leto izdelave 1978,
za izklicno ceno 35.000 din.
Vozilo je karamtx}lirano in v nevoznem stanju.
Prometni davek ni vračunan v ceni vozila in ga
plača kupec Javna licitacija bo dne
14. 4. 1980 ob 12. uri
v prostorih delovne organizacije, Ipavčeva 18.
Ogled vozila je možen na servisu AVTO Celje.
Pred pričetkom licitacije morajo udeleženci položiti
10% varščino.
14 - 10. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
flOGAŠKA SLATINA
lOMACi 60ST ŠT. 1
jl0polnm 34,4 milijona stelilenic mineralnih vod
1 2a kolektiv Zdravilišča
Ijogaška Slatina je bilo tudi
^skt) leto več kot uspešno.
J delu in rezultatih dela so
jzpravljali na zborih delov-
ali ljudi in ugotovili, da so
lavzlic težavam, ki jih ni
^njkalo, uspešno opraviU
,se naloge.
pomembna je ugotovitev,
|3 so lani zdravstvene inte-
resne skupnosti v večji meri
kot prej namenile sredstva
za zdravljenje delovnih ljudi
v tem zdravilišču. Zato ni
naključje, če so morali mno-
gi pacienti čakati na poklic
tudi nekaj mesecev, zaradi
tega pritiska iz domačih vi-
rov so odklanjali tujce.
Na zdravstvenem področ-
ju torej nov korak naprej, do-
brega pa so zabeležili tudi s
prodajo mineralne vode in v
drugih dejavnostih.
Precejšnja sredstva - to je
pač ustaljena praksa - so vlo-
žili v različne raziskave,
predvsem na vrelčnem ob-
močju in v zdravstvu. Razen
tega so za urejevanje zdrav-
stvenih in hotelskih objek-
tov namenili okoli 44,5 mili-
jona dinarjev. Preurejena je
Terapija, pa tudi Slovenski
dom, Styria in Soča ter do-
polnjena oprema v zdrav-
stvu in gostinstvu.
V hotelih so imeli 330.753
nočitev domačih in tujih go-
stov, ali za 5 odstotkov več
kot leto dni prej. Tudi lani je
šlo povečanje števila nočitev
predvsem na račun domačih
gostov. Bilo jih je za 10% več
kot 1978. leta. Število noči-
tev tujih gostov je padlo za
šest odstotkov. Pojav, ki je
značilen za naše turistično
območje. Med tujimi gosti še
vedno prevladujejo Avstrijci
(imeli so 55.309 nočitev), sle-
dijo Italijani, Nemci itd.
Med domačimi gosti pa
prevladujejo Hrvati. Na dru-
gem mestu so slovenski
gostje in na tretjem Srbi.
Tudi rogaške mineralne
vode in Trimvit se vse bolj
uveljavljajo. Tako so lani na-
polnili 34,4 milijona litrskih
steklenic teh vod, ali za 29%
več kot v 1978. letu. Po koli-
čini je na prvem mestu Tem-
pel s 15,4 milijona litri, na
drugem Donat Mg s 14,5 in
na tretjem Trimvit s 4,6 mili-
jona litri.
Več kot pornemben je tudi
izvoz mineralne vode, ki je
lani znašal skoraj 2,6 milijo-
na litrov. Največ rogaške mi-
neralne vode kupijo Avstrij-
ci, na drugem mestu so Itali-
jani, na tretjem Nemci, sledi
Švedska, Kanada itd.
MB
»PARK SODELOVANJA« NA LJUBEČNI
Včasih je bilo okolje ope-
karn na Ljubečni pri Celju
ob lepem in suhem vremenu
v rdečem prahu, ob dežju pa
v rdečem blatu, neprijetni
brozgi, ki je ovijala čevlje.
Časi pa se spreminjajo in ta-
ko tudi okolje na Ljubečni,
kjer je Industrija keramič-
nih, kislinoodpornih in
opečnih izdelkov. Novi, so-
dobni prostori so dobili ah
pa dobivajo tudi lepše oko-
lje. Večina površin je že
zdavnaj asfaltiranih, parkir-
ni prostori označeni s števil-
kami. Seveda pa ne gre samo
za asfalt, ampak tudi za zele-
nje, travo, drevje in okrasno
grmičevje, da bo okolje pri-
jetnejše, lepše.
Tudi na Ljubečni so se že v
lanskem letu odločih, da bo-
do ne glede na letošnjo po-
membno in široko akcijo
Hortikultura- 80, pripravili
pred novo poslovno stavbo
»park sodelovanja«. Gre za
to, da bi vsak partner iz vse
Jugoslavije, ki sodeluje z
Ljubečno, v »parku sodelo-
vanja« zasadil svoje drevo ali
okrasno grmičevje. Ob vsa-
kem drevesu bo tudi plošči-
ca, kdo je tisto prispeval. Od-
ziv je velik, tako da bo že
letos celoten prostor poln,
prvi rezultati pa bodo seveda
vidni čez nekaj let, ko bo vse
skupaj poraslo. Direktor
Marjan Krajnc: »Obljubljali
so nam pomoč tudi od drug-
je pa ni bilo nič. Tako smo
kar sami poskrbeli, da bomo
živeli v lepšem okolju in še
kraj bo s tem veliko pridobil.
Za to akcijo pa seveda tudi
ostalo urejevanje okolja na-
ših delovnih prostorov smo
namenili 150 tisoč din.«
Na posnetku so vidni prvi
zametki bodočega »parka so-
delovanja«, kjer se bo glavno
sajenje začelo šele v teh in
prihodnjih dneh.
TONE VRABL
V VOJNIKU ZBOR TD
Pred nedavnim je Turistično društvo Vojnik imelo letno
konferenco in pregledalo rezultate dosedanjega dela pro-
gram aktivnosti društva v letu 1980.
Člani društva so soglasno sprejeli planske naloge v letu
1980, ki so predvsem povezane z ureditvijo našega okolja, s
pridobivanjem mlajših članov, z organiziranjem razstave
cvetja, organiziranje izletov... Kljub pomanjkanju finanč-
nih sredstev je bilo delovanje društva uspešno in želja vseh
je bila, da vzpostavijo kontakt s krajani Vojnika za ureditev
okolja in tako pomagati k boljšemu počutju vseh delovnih
ljudi in občanov v kraju.
Najbolj zaslužnim krajanom Vojnika za lepo in čisto oko-
lje so podelili priznanja. Za pestrost in zaključek letne kon-
ference je društvo pripravilo ogled diapozitivov z razlago, ki
jo je vodil Ernest Rečnik iz Šentjurja s svoje nedavne poti po
Indoneziji. V. MAJCEN
DROBIŽ OD VSEPOVSOD
ZANIMIVO PREDAVANJE - Pod okriljem celjskega tu-
[ističnega društva bo jutri, v petek, 11. t. m. inž. Jože Vovk
predaval o urejenem vrtu in balkonskih cvetlicah. Predava-
nje bo v prostorih na Tomšičevem trgu št. 7.
KORISTNO POSVETOVANJE - Predstavniki Celjske tu-
ristične zveze so skupaj z delegacijo turističnih društev
lalske občine obiskali predsednika izvršnega sveta občin-
jice skupščine Žalec, Jožeta Jana, in ga seznanili z nekate-
limi aktualnimi vprašanji, ki se nanašajo na delo turističnih
jruštev v Spodnji Savinjski dolini. Razgovor se je dotaknil
Judi turistične takse in njene razporeditve med društva.
IZLET NA REKO IN V OPATIJO - Celjsko turistično
ruštvo pripravlja 26. aprila že drugi avtobusni izlet v tem
nesecu. Tokrat bo pot vodila na Reko in v Opatijo. Udele-
enci si bodo zlasti na Reki ogledali muzej, galerijo, tržnico
1 pristanišče.
SAVINJSKI GAJ - Te dni bodo odprli tudi Savinjski gaj
li Park slovenskih vrtnarjev na desnem bregu Savinje v
lozirju. Zdaj bo dve leti, odkar so ga izročili namenu. V tem
asu je več kot upravičil svoj nastanek. Imel je na tisoče in
eset tisoče obiskovalcev vsako leto.
I LETNA KONFERENCA TD CELJE - V torek, 15. aprila, z
ačetkom ob 17. uri, bo redna letna konferenca Turističnega
Imštva Celje, na kateri bodo zlasti razpravljali o delovnem
irogramu v letošnjem letu.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 14 - 10. aprili9a.
OBISKALI SMO INDUSTRIJO KERAMIČNIH, KISLINOODPORNIH IN
OPEČNIH IZDELKOV NA LJUBEČNI PRI CELJU
»PRI NAS STABILIZACIJA 2E
DOLGO NI NEZNANA BESEDA«
Vsi plansici pokazatel/i za iansko ieto so se ob zakijučnem računu
izkazali za pozitivne — Prihodek je bil povečan za 29% — Dohodek za
prav toliko - čisti dohodek za 36% - Brutto osebni dohodki so se v
primerjavi z letom 1978 povečali za 25% — Izvoz je bil lani presežen
za skoraj 80%— To so skupni dosežki 400 članskega kolektiva, ki v
zadnjih letih doživlja na vseh področjih čudovito renesanso
v zadnjih treh, štirih le-
tih sem prav gotovo naj-
manj petkrat (verjetno pa
večkrat) obiskal Industri-
jo keramičnih, kislinood-
pornih in opečnih izdel-
kov na Ljubečni pri Ce-
lju. Zanimivo ob tem je,
da so mi vedno pokazali
kaj novega, boljšega,
učinkovitejšega za na-
daljnji uspešni razvoj. Ve-
dno so razložili tudi kaj
pripravljajo in velika ve-'
čina tistega je bila ob na-
slednjem obisku že reali-
zirana. Prav gotovo gre za
kolektiv, ki na robu Celja
kroji takšno pot, ki vodi v
uspešnost. To pa ne velja
samo za urejevanje delov-
nih prostorov, izboljševa-
nje tehnologije, izobraže-
vanje zaposlenih, večanja
asortimana izdelkov, pro-
dora na domače in tuje tr-
žišče, ampak pomeni tudi
skrb za varstvo okolja,
pomoč pri različnih ko-
munalnih delih v kraju in
podobno. Torej gre za ko-
lektiv, ki trenutno šteje
okoli 400 zaposlenih, ki
svojega dela ne pojmuje
ozko, temveč široko in ta-
ko je tudi prav.
LANI ZELO
USPEŠNO...
Direktor Industrije kera-
mičnih, kislinoodpornih
in opečnih izdelkov na
Ljubečni pri Celju Mar-
jan Krajnc z upravičenim
ponosom pripoveduje:
»Lanskoletno poslovanje
lahko ocenimo za zelo
uspešno, saj so vsi plan-
ski pokazatelji pozitivni.
Tako je bil prihodek po-
večan za 29%, pri porab-
ljenih sredstvih pa beleži-
mo 50% več porabe kot
leta 1978 in to zaradi treh
osnovnih potrebnosti -
surovin (glina), materiala
in energije. Pri vsem osta-.
lem smo ostali na nivoju
iz leta 1978 in ne beležimo
bistvenih odstopanj. Tudi
dohodek je bil lani pove-
čan za 29%, čisti dohodek
pa je večji za 36%. Poraba
čistega dohodka v na-
menska sredstva za oseb-
ne dohodke je bila v pri-
merjavi z letom 78 manjša
za 3%, s tem pa so se brut-
to osebni dohodki pove-
čali za 25% v primerjavi s
prejšnjim letom. S temi
številkami smo se držali
smernic lanske resolucije
in nismo kršili dogovora.
Žal pa imamo še vedno
osebne dohodke na zapo-
slenega na spodnjem de-
lu lestvice, vendar kar se
osebnih dohodkov tiče,
se vedno poskušamo dr-
žati sprejetega dogovora.
Ostanek čistega dohodka
se je povečal z indeksom
230!«
TUDI PROBLEMI SO
Marjan Krajnc: »Na ju-
goslovanskem trgu se po-
javljajo glede gotovih
opečnih izdelkov oz. nji-
hovih cen precejšnja od-
stopanja. Pred šestimi do
sedmimi leti smo imeli v
Sloveniji najvišje cene,
danes pa smo na repu.
Del vzroka za takšno sta-
nje je tudi v tem, da je v
drugih republikah občut-
no cenejša energija, ki pa
predstavlja okoli 30% ce-
lotne cene opečnega iz-
delka.
Lani smo prešli na plin-
ska goriva, saj uporablja-
mo zemeljski plin, vendar
se je od takratne osnovne
cene današnja cena spre-
menila za več kot 100% in
zaradi tega trenutno upo-
rabljanje zemeljskega pli-
na v primerjavi z mazu-
tom predstavlja strošek
za delovno organizacijo
za 15%.
Glede na energetsko
krizo je bilo potrebno
preiti na zemeljski plin,
ki pa ni cenejši in še izpa-
di so pogosti. S preho-
dom na plin moramo ime-
ti usposobljena dva siste-
ma, tudi za tekoča goriva,
kar predstavlja dodatni
strošek, saj je potrebno
vzdrževanje. Ob izpadu
plina takoj preidemo na
uporabo mazuta, da niso
preveliki izpadi v proiz-
vodnji.
Neperspektiva na po-
dročju opeke nas stalno
sili v iskanje novih izdel-
kov in smo tako lani že
začeli s proizvodnjo »hle-
vita« in »tenisita«. Pri
tem pa je najpomembnej-
še to, da ponovno ovre-
dnotimo odpadni mate-
rial, ki je prej ostajal neiz-
koriščen. V svojem labo-
ratoriju   in   s   pomočjo
ustreznih zavodov išče-
mo možnosti uporabe od-
padnih materialov, ki
ostajajo neizkoriščeni pa
jih lahko z določenimi po-
stopki ponovno ovredno-
timo za nadaljnjo upora-
bo. Je pa to dolgotrajen
proces raziskovanja.
Povečali smo obseg
proizvodnje specialnih
samotnih izdelkov za slo-
venske železarne, kar so
doslej v pretežni meri
uvažali. Namen imamo
na tem področju razvijati
nove izdelke.«
PREDVIDENE
NOVITETE
Marjan Krajnc: »Letos
predvidevamo čistilno
napravo za zrak za odpra-
vo floridnih spojin. Ker
pa je treba to napravo
uvoziti lahko glede na tre-
nutno stanje na področju
uvoza pričakujemo mno-
ge dodatne težave, še zla-
sti pri ustrezni opremi. Z
vgraditvijo te čistilne na-
prave in z uporabo plina
bo Ljubečna v celoti izgi-
nila s seznama onesnaže-
valcev okolja in zraka v
celjski občini. Vse to pa
rešujemo sami tako po fi-
nančni, strokovni in orga-
nizacijski plati.
Izvoz se je lani povečal
za 80% in tudi letos mora-
mo povečati .napore pri
iskanju novih tržišč, zla-
sti za plasma klinker plo-
ščic. Kljub dejstvu, da ne
potrebujemo uvoznih su-
rovin za proizvodnjo, pa
se za izvoz odločamo (če-
prav cene niso najbolj
ugodne!) in s tem posku-
šamo prispevati k izbolj-
šanju naše izventrgovin-
ske bilance. Trenutno
največ izvažamo v Avstri-
jo, zdaj pa so v teku tudi
pogovori za izvoz v ZDA.
Na področju usmeritve
za letošnje leto in srednje-
ročno obdobje je namen
delovne organizacije, da
poveča tisto proizvodnjo
izdelkov, ki dajo večjo
vrednost. Naš smoter je,
da čimbolje izkoristimo
material. Proizvodnja
opečnih izdelkov se bo v
bodoče občutno zmanjša-
la, kajti ta proizvodnja je
zelo neakomulativna,
medtem ko investicija v
novo opekarno predstav-
lja za delovni kolektiv
neizpolnjene možnosti. V
kolikor bomo še hoteli
imeti opeko (ta pa bo ve-
dno potrebna!), bo o tem
vprašanju treba govoriti v
širšem, slovenskem pro-
storu, kar posamezne de-
lovne organizacije tega
niso zmožne izpeljati.
Skratka, doslej smo do-
bro gospodarili in tako
moramo kljub nastalim
težavam tudi v prihodnje.
To pa zahteva maksimal-
no angažiranost sleherne-
ga posameznika našega
400 članskega kolektiva.«
Direktor Marjan Kranjc, diplomirani ekonomist: »Glavna usmeritev v srednje-
ročnem obdobju bo izgradnja oz. rekonstrukcija na področju programa keramič-
nih ploščic, kjer bi dosegli nove dodatne količine in kvaliteto ploščic z možnostjo
izvoza, z uporabo domačih surovin, brez dodatnega zaposlovanja, kar vse bi tudi
predstavljalo pomembne elemente v investicijskih opredelitvah.«
Med pomembnimi novostmi v Industriji keramičnih,
kislinoodpornih in opečnih izdelkov je tudi »tenisit*,
ki že osvaja tržišče. Napravljen je iz odpadnega ma-
teriala in primeren za ploskovno opremo teniških
igrišč, za katera je pri nas in tudi drugje vedno več
zanimanja.
Tudi hotel na Arehu na Pohorju, kjer je eno izmed
najbolj znanih slovenskih zimskošportnih smučar-
skih središč, je opremljen s ploščicami, ki so jih
izdelali na Ljubečni pri Celju.
Tudi v šoli »VII. sekretarjev SKOJ« v Beogradu je
velik delež delavcev z Ljubečne, saj je »opečnat« del
njihov. Tako je tudi v motelu Borje pri Plitvicah pa
ploščad SŠ-7 v Šiški v Ljubljani in še mnogo, mnogo
kje drugje.
$t. 14 - 10. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
SPOMINSKI
PLANINSKI POHOD
Lani smo ga izpustili,
torej smo začeli pred dvo-
mi leti. Prvi spominski
planinski pohod (09.04.
1978) je krenil prav tako s
HOMA kot ta, samo bilo
nas je mnogo več. Tudi
udeležba ni bila slaba
(okoli 40), če upoštevamo
vse objektivne in subjek-
tivne planinske vzroke.
Pri spomeniku pod pla-
ninskim domom na Ho-
mu, je zbranim spregovo-
ril Franci JEŽOVNIK.
Pozval nas je tudi, da smo
se poklonili vsem umrlim
planincem tu ali drugod z
enominutnim molkom. K
spomeniku so položili tu-
di šopek. Kolona je kreni-
la po odcepu Savinjske
poti, dalje po označeni
poti s Homa v Zabukovi-
co. Pri Pormanšku smo
zapustili označeno pot in
se po gozdnem kolovozu
sprehodili do Porman-
škove planine in od tu po
lovski stezi pod ostenje
Malega vrha Kamnika.
Tu v steni je bronasta plo-
šča pokojnemu planincu,
ki mu je nit življenja pre-
trgala odlomljena skala.
Spomin nanj je obudil
predsednik PD Žalec ing.
Ivan JURHAR. Ob obe-
ležju smo prižgali tudi
svečke. Mirno in tiho smo •
počastili spomin vseh, tu
pod sivim ostenjem naše-
ga Kamnika.
V času prvega pohoda
je minilo okoli 90 let od-
kar je odšel iz Žalca
Franc KOCBEK. V Žalcu
je učil 7 let in >>si hodil
odpravljat vrtoglavico«
na Kamnik, kot nam sam
piše. Bil je ustanovitelj
savinjske podružnice Slo-
venskega planinskega
društva. Letos pa mineva
50 let odkar so ga pokopa-
li na gornjegrajskem po-
kopahšču (07.08. 1930).
Pohodna kolona se je
vrnila v dolino in se po-
novno vzpela na Bukovi-
co, kjer žalski planinci
grade svojo kočo. Tu je
bil tudi konec pohoda.
Ta spominski planinski
pohod postaja naša obve-
za kot rekreacija ter kot
počastitev in oddolžitev
spomina na tiste, ki jih ni
več med nami. Morda bi
ga kazalo speljati malo
drugače, morda tudi za-
htevnejše. Zapisal sem
morda, ker bi se na naši
koordinaciji dela in us-
kladitve akcij naših PD,
le morali dogovoriti za
nekatere datume kot stal-
ne in ne vedno spremen-
ljive, saj je PZS letos
prvič izdala koledar akcij
z namenom, da bi poteka-
le več ali manj usklajeno
ali pa morda zato, da jih
spreminjamo? In vseeno
pohod je bil in vreme tu-
di. Pa srečno pot!
B. J.
Četrtek, 10. aprila ob 15.30:
W. Shakespeare - LJUBEZNI
TRUD ZAMAN. 2. šolski
abonma.
Četrtek, 10. aprila ob 19.30.
W. Shakespeare - LJUBEZNI
TRUD ZAMAN. 4. mladinski
abonma.
Petek, 11. aprila ob 18: W. Sha
kespeare - LJUBEZNI TRUD
ZAMAN. Abonma Kozjansko.
Sobota, 12. aprila ob 17:
W. Shakespeare - LJUBEZNI
TRUD ZAMAN. Abonma Šent-
jur.
Ponedeljek, 14. aprila ob
15.30: W. Shakespeare - LJU-
BEZNI TRUD ZAMAN. 1. šolski
abonma.
Ponedeljek, 14. aprila ob 19:
W. Shakespeare - LJUBEZNI
TRUD ZAMAN. Abonma Žalec.
Sreda, 16. aprila ob 20:
N. V. Gogolj - 2ENITEV. Gosto-
vanje v Kobaridu. _ ........^    _
KINO
UNION: od 11.-15. 4. ob 16: ita-
lijanski barvni film »Taka kot si«
od 11.-15. 4. ob 18. in 20.: jugo-
slovanski barvni film »Kotorski
mornarji«
od 16.-22. 4.; ameriški barvni
film »Superman«
KINOTEKA: do 12. 4.: ameri-
ški film »Plinska svetilka«
od 14.-19. 4.; angleški film
»Noč nad mestom«
METROPOL: do 15. 4.: italijan-
ski barvni film »Nemoralne
nune«
od 16.-18. 4.: italijanski barvni
film »Škofova spalnica«
MATINEJA: 12. 4.: ameriški
film »Herbie gre v Montecarlo«
DOM: do 10. 4.: ameriški barv-
ni film »Od poldne do treh«
od 11.-14. 4.: ameriški barvni
film »Ubijanje a la carte«
od 15.-20. 4.: ameriški film
»Herbie gre v Montecarlo«
MLADINSKI PROGRAM: od
10.-13. 4.: ameriški film »Sinova
puščave«
V PRID OBČANOV
V letu 1980 je LB - SBC spremenila vrsto
pravilnikov - vse pa v prid občanov. Tokrat naj
omenimo tn bistvene spremembe oziroma novo-
sti ter seveda ugodnosti.
LB pomaga pri vseh trenutnih težavah obrtni-
kom in jim zato nudi kratkoročne kredite za pla-
čilo davka, za osebne dohodke, za repromaterial,
za najrazličnejše prispevke in članarine. Več o
možnostih in pogojih je razvidno iz PRAN/ILNIKA
O KRATKOROČNIH KREDITIH OBRTNIKOM ZA
OBRATNA SREDSTVA.
Znesek kredita je odvisen seveda od kreditne
sposobnosti in bonitete obrtnika. Kreditna spo-
sobnost obrtnika pa se ugotavlja glede na:
opravljeni promet v preteklem letu in višino stro-
škov. Boniteta obrtnika pa se ugotavlja glede na
promet na žiro računu in pravočasno poravnanje
obveznosti. Najvišji možni znesek kredita določi
izvršilni odbor LB in znaša po novem pravilniku
500.000 dinarjev. Rok za odplačilo kredita pa je
največ 12 mesecev. Število obrokov določi banka
sporazumno z obrtnikom ob upoštevanju vrste
njegove dejavnosti.
Tudi v PRAVILNIKU O POSOJILIH OBČANOM
ZA POSPEŠEVANJE DEJAVNOSTI SAMOSTOJ-
NEGA OSEBNEGA DELj^ NA PODLAGI VEZAVE
DOMAČE ALI TUJE VALUTE je prišlo do spre-
memb, in sicer je LB na željo obrtnikov zvišala
najvišji znesek posojila, ki znaša sedaj 800.000
din. LB daje po tem pravilniku posojila za:
1. pospeševanje kmetijske dejavnosti;
2. pospeševanje obrtne in gostinske dejavno-
sti ter za
3. opravljanje svobodnega poklica. Najkrajša
doba vezave po tem pravilniku je 3 leta, najdaljša
doba pa je odvisna od namena posojila in znaša
12 oziroma 6 let. Banka obračunava od vezanih
sredstev obresti po 7,5% letni obrestni meri v
domači ali tuji valuti. Obrestna mera za posojila
je 11 % letno. Če se občan odpove obrestim na
vezana sredstva je obrestna mera za posojilo 5%
letno. Občan lahko dvigne med pogodbeno dolo-
čeno dobo vezave pripisane obresti.
Še več novosti pa vsebuje PRAVILNIK ZA ODO-
BRAVANJE KREDITOV ZA OSNOVNA SRED-
STVA SAMOSTOJNIM OBRTNIKOM, kjer ni več
vezave partnerstva z LB - SBC na čas (poprej
najmanj 6 mesecev). LB daje po tem pravilniku
posojila za: gradnjo, adaptacijo ali nakup poslov-
nih prostorov, za nakup domače opreme, za pla-
čilo carine in stroškov uvoza pri nakupu uvožene
opreme, za nakup rabljene opreme od gospodar-
skih organizacij.
Odslej lahko po tem pravilniku lastno udeležbo
za obrtnike v višini 30%, v celoti ali delno plača
Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov
Slovenije. V ta namen sklene LB s Skladom po-
sebno pogodbo, s katero se določi končni korist-
ni k sredstev sklada in pogoji koriščenje teh sred-
stev.
Najvišji znesek posojita je 800.000 dinarjev.
Banka obračunava od vezanih sredstev obresti
po 7,5% obrestni meri v domači ali tuji valuti.
Obrestna mera za posojilo pa je odvisna od de-
javnosti obrtnika, LB ima glede na dejavnost
investitorja diferencirano obrestno mero.
8% za storitveno obrt, 10% za proizvodno obrt,
11% za prevozništvo in buldožerstvo. Če pa se
obrtnik odpove obrestim na vezana sredstva, je
obrestna mera za posojilo: 4% za storitveno obrt,
5% za proizvodno obrt in 6% za prevozništvo in
buldožerstvo.
Tudi glede dokumentacije naj povemo, da je
na željo poslovnih sodelavcev LB povsod skrče-
na na minimum. Pri zavarovanju kredita LB opu-
šča qrienico kot instrument zavarovanja, odslej
porok s podpisom poroštvene izjave prevzema
obvezo do posojilo jemalca. Banka lahko izplača
do 30% odobrenega zneska posojila v gotovini,
če obrtnik z računi dokaže, da je kupil gradt>eni
material ali je plačal storitve fizičnim osebam, ki
niso registrirane za opravljanje obrtne dejavno-
sti.
Toliko na kratko o spremembah pravilnikov L8
v tem letu, na željo in v prid občanov. Več infor-
macij pa lahko dobita vselej v poslovnih enotah
LB - splošne baiike Celje.
ALMA M. KARLfN
SAMOTNO
POTOVANJE
2
' Na vnovičen nasvet sem se odločila potovati čez Južno
\Ameriko, kajti če vse poti vodijo v Rim, bodo vse gotovo
Uidi mene nekoč pripeljale na Japonsko. Ta pot sicer ni
bila ravno najkrajša, je pa bila, tako je kazalo, edina možna.
Bilo pa je takole:
Ko sem se nekega večera vsa obupana vračala proti
jdomu, in ko mi je med potjo nekaj Italijanov prišepnilo, da
m me radi pospremili, sem izvedela, da bi me za trideset
funtov šterlinga vzela s sabo ladja, ki se je prazna vračala
la Japonsko. Bila sem brezmejno navdušena. Moja teta, -
bila je pametna ženska, ki pa nikoli ni ničesar povedala
fiaravnost - je pri večerji rekla:
j »Kakor hitro boš odpotovala iz Trsta, ne bom več posku-
sila rib.«
»Zakaj pa ne?«
»Ker ne bi rada postala ljudožerka, na ladji Scotland
'^aru boš namreč edina ženska, Japonci te bodo zlorabili in
^ potem vrgli v morje. Različne ribe si bodo privoščile
^oje ostanke in...« in je zgovorno skomignila z rameni.
Nisem ji odgovorila. Ogledala sem si ladjo, tuje moštvo in
'njegovo svojevrstno dejavnost - in oklevala.
Kolikerim bolečinam in nevarnostim bi se bila izognila,
'^o bi..., toda po toči zvoniti je prepozno. Komur je name-
njena vrv, ne utone, pravi pregovor. Začela sem zbirati
^zume za potovanje v Južno Ameriko. Vizum za Cile je stal
^deset lir, torej 240 kron! Toda zato sem smela prehoditi
^ile od enega konca do drugega. In potem... ampak zakaj
°' posegala naprej? Kolikor bogatejši je bil moj potni list
^hko bolj sem bila jaz revna.
Vse ladje so plule naravnost proti Argentini, tamkajšnja
vlada pa je zahtevala kup potrdil: da se nisi nikoli preživljal
z beračenjem, da nisi bil še nikoli kaznovan, da nisi dedno
obremenjen, še posebej pa, da si duševno zdrav. O tem
zadnjem so v mojem ožjem družinskem krogu dvomili,
zato me je moja teta raje peljala k nekemu italijanskemu
zdravniku, ki me je samo enkrat z na pol priprtim očesom
pogledal in mi pri priči dal potrdilo, da sem zdrava na
duhu. Še so na svetu zaupljivi ljudje!
Po šestih tednih sem se odpeljala v Genovo. Za menoj so
izginili rjasto rjavi, z rahlo slano skorjo pokriti žlebniki, ki
vsako streho polepšajo, goli-kras, mračne ciprese, dežni-
kom podobne pinije, izginil pa je tudi zadnji košček domo-
vine.
GENOVA
Spala sem v nezakurjenem oddelku, meni nasproti pa je
na trdi klopi stokal mornar. Vstopajoči so godrnjali. Izsto-
pajoči so puščali vrata odprta; veter je tulil. Bila je nepri-.
jazna noč.
Končno so izginile sence, na travnikih, posejanih s to-
poli, se je pokazala slana, in ko je vzšlo sonce, so ležali pred
mano rožnato se bleščeči vrhovi Alp. Izginili so v daljavi
kot spomin, zlati, nejasni in zelo zelo daleč proč. Zato pa so
se goli in rjavi pognali proti meni Apenini. Posamezna
pobočja je pokrivala kratka, rumeno zelena trava, in tik ob
železniški progi so stale ciprese kot togi, nemi stražarji.
V Genovo smo prispeli ob desetih zjutraj. Mornar je
preklinjal - to takrat še ni bilo z zakonom prepovedano -
jaz pa sem vsa zadihana odnesla kovček in eriko v prtljaž-
nico in se nato odpravila v mesto, kot bi ne bila imela skrbi
in kot bi bila imela že sobo; na obrežju sem občudovala
palme in oranževce, ki so bili v polnem cvetju, pa prekra-
sne palače in vozove na dveh kolesih, ki so imeli kletkam
podobno ohišje iz pletenega vrbja. Mimo mene je zdrsnil
otroški pogreb - belo ovešeni konji so šli drug za drugim z
ogromnimi plašnicami na očeh, ki so bile videti kot črne
šipe, mrliški voz pa je bil podoben prestolu. Za njim žalo-
valke, okoli nas žareče južno sonce in brezmejno temno
modro morje.
Veliko prekasno sem začela iskati sobo. Sprva v večjih,
potem v manjših, ko se je sonce že nagnilo, pa v čisto
majhnih hotelih, nazadnje sem jo iskala v predmestju in v
zakotnih ulicah. Ob devetih zvečer sem pristala z ožulje-
nimi nogami na policiji in prosila inšpektorja, naj bo tako
ljubezniv in me zapre. Bolje bi bilo noč prebiti v celici, kot
pa zunaj na cesti. Na žalost je menil inšpektor, da nisem
vredna zapora, dal pa mi je napotnico za posteljo v nekem
zavetišču. Neka ženska, ki prav tako kot jaz ni imela strehe
nad glavo, me je pospremila tja. Ležišče so mi določili v
temni sobi na cunjah, na tleh med dvanajstimi moškimi.
Zahvalila sem se zanj.
Nazadnje sem kupila vozni listek in prebila noč v čakal-
nici tretjega razreda, v edini, ki je bila vso noč odprta.
Zrak je bil nasičen zgostim dimom; zadaj pri bifeju so se
zasidrali povojni izvržki: ubežniki, potepuhi, brezdomci;
na klopeh so ležali podolž in počez domov se vračajoči
vojaki, nekaj revnih žensk je čepelo na kovčkih in zabojih,
neki pijanec se je zaspano drl. Nekje je cvilil pes. Našla sem
prostorček na koncu klopi in se, kolikor se je pač dalo,
skrčena ulegla nanj - z ročno torbico pod sabo, z novim
svilenim klobukom na sebi, s čevlji iz kratkega, mučnega
sna, ni bilo več ne mojega lepega potovalnega Idobuka in
ne ženske, ki je bila tudi brez prenočišča. Sic transit...
Ob šestih zjutraj sem začela pisati pismo, čez torbico
poleg sebe sem vrgla pled. Vso noč sem z glavo ob glavi
spala z nekim beguncem. Zdaj se je zbudil in odšel.
Nekaj minut zatem so stopili v čakalnico policaji in vpra-
šali, kdo pogreša torbico. Bila sem tako prepričana, da je
niso odnesli meni, da še pogleda nisem dvignila. Tedaj se
so obrnili naravnost do mene, a sem jih ponosno rekla:
»O, ne! Imam jo tu pod pledom!* In vzdignila sem po-
gled. Torbice ni bilo več!
V copatih, brez klobuka in zaspana sem se potem opote-
kala proti policijski postaji. Nekdo v čakalnici je bil postal
pozoren na moškega, ki je prihuljeno odhajal iz nje, in ga
zadržal. Zdaj je sedel moški, kije bil mojo glavo uporabljal
za oporo, na zatožni klopi in se močneje tresel, kot pa sem
se tresla jaz od mraza in razburjenja. Policaj, ki je stal tik
poleg mene, je vsak stavek začel s svečanim »Questa mise-
rabilejaz pa sem se bolj in bolj topila v samoobtožbah.
Čez pol ure sem bila bogatejša: dobila sem kup dobrih
naukov, svoj potni list in priporočilo za samostan. Poučili
so me, da bodoča raziskovalka in že ustvarjajoča pisateljica
ne spada v čakalnico in da tudi sveta ni mogoče objadrati,
če človek ne zna bolje paziti. Potem sem zamenjala copate
za čevlje, ki jih je medtem varovala policija, nataknila
modro svileno čepico na po fantovsko pristrižene razmr-
šene lase (v tem pogledu sem bila namreč pred modo) in
stopila - bolj modra in bolj žalostna - pred postajno po-
slopja.
Pred mano se je dvigal mogočni Kolumbov spomenik.
Odkritelj novega sveta kaže z eno roko navzdol, njegov
obraz pa je boleče naguban. Prvič sem se jasno zavedela, da
ni tako preprosto, če se sam podaš v neznano. Dolgo sem
stala pred spomenikom, pustila, da je ta modrost prodirala
vame in z zadovoljstvom, pomešanim z otožnostjo, ugoto-
vila, da so se pri moji bolezni, imenovani prenapetost, že
pokazali prvi znaki izboljšanja.
Potem sem odšla v zavetišče za mlada dekleta in se
skesano izročila v varstvo nunam.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 14 - 10. april 1930
SPREHOD z
NAKUPOVALNIM
VOZIČKOM IN
KLEPET OB K A VI
MERX
Janko Jazbinšek je v bla-
govnici Merx v Šentjurju
poslovodja samopostrežne
in bifeja. 31 let je že zaposlen
v trgovskem poklicu in pre-
nekatero delovno izkušnjo
so mu prinesla ta leta. Pred
otvoritvijo nove blagovnice
je bil poslovodja v stari sa-
mopostrežni trgovini v
Šentjurju, kjer je bilo, kakor
pravi, delo otežno zaradi po-
manjkanja prostorov. Izbira
na policah ni mogla biti ta-
ko pestra in tudi potrošniki
niso mogli biti zadovoljni s
ponudbo. Zdaj so se stvari v
mnogočem obrnile na bolje.
Svetli, dovolj veliki prodaj-
ni prostori, novi oddelki, na
oni strani vrat pa okrepče-
valnica, vse to v veliki meri
privablja nove in nove
kupce.
Tokrat se bomo mudih
v pritličju blagovne hiše
Merx v Šentjurju. Najprej
bomo zavili na desno in si
v nakupovalni voziček
nabrali nekaj zanimivo-
sti, ki jih ponuja nova sa-
mopostrežna trgovina.
Na 350 kv. metrih so smo-
trno razporejene police
ali gondole, kakor jim
pravijo trgovci, ob njih pa
lahko kupci po mili volji
izbirajo in nakupujejo.
Promet v tej trgovini iz
dneva v dan raste, zado-
voljno ugotavljajo trgov-
ci. Kar 38 trgovcev je za-
poslenih na obeh straneh.
Se pravi: v trgovini in bi-
feju. Seveda, odpiralni
čas je od 7. do 18. ure in
ob sobotah od 7. do 12.
ure. Šentjurčani in ok'oli-
čani rddi prihajajo v oba
spodnja prostora šentjur-
ske blagovnice. Gospodi-
nje v desni, moški del po-
trošnikov pa v levi del
spodnjih prostorov. In vsi
so zadovoljni. Se bolj bo-
do zadovoljni šentjurski
potrošniki, ko bo urejena
okolica in parkirišča ob
novi hiši, saj bo tako do-
stop lažji, nakupljeno bla-
go pa bodo lahko z naku-
povalnim vozičkom od-
peljali do avtomobila.
Pravijo, da bo okolica
urejena do praznika dela.
Na nakupovalne vozičke,
ki so v Šentjurju novost,
so se kupci že navadili,
saj jim v veliki meri olaj-
šujejo nakup in jim nado-
meščajo prej nefuunkcio-
nalno   nošenje   košaric.
Kljub velikemu številu
kupcev, ki se radi mudijo
v tej samopostrežni, so ta-
ko imenovane konice v
trgovini bolj redke. V ta-
kem primeru sede za bla-
gajno še ena trgovka in
tako je kupcem prihra-
njeno dolgo čakanje v
vrstah.
Šentjurski potrošniki
pa so se v novi trgovini
najbolj razveselili dobro
založenega oddelka z de-
likatesami, oddelka s sa-
djem in zalenjavo, ki so
ga prav tako pogrešali. In
tudi izbira in ponudba s
kruhorn in pecivom je
boljša. Že v naslednjem
mesecu pa se bo še izbolj-
šala, ker bodo kruh in pe-
civo dobivali iz razširjene
proizvodnje pekarne v
Rogaški Slatini.
Trgovci, oziroma pro-
dajalci v samopostrežni
in bifeju se trudijo, da bi
potrošnik zadovoljen od-
hajal od njih in se spet
rad vračal. V bifeju so s
čajno kuhinjo poskrbeli
tudi za malice. Najraje pa
gostje posedijo ob dobri
kavici cdi pa ob vrčku te-
mnega ali svetlega piva.
Ko bodo poleti pred bla-
govnico uredili še vrt, go-
stov prav gotovo ne bo
zmanjkalo.
Nakupovati^ ali^ pa po-
kramljati ob vroči kavi
Merx je v šentjurski bla-
govnici vsekakor prijet-
no. In še na nakaj naj vas
ob koncu opozorimo. V
samopostrežnem delu
blagovnice so uredili tudi
kotiček za prodajo revij
in časopisov in poskrbeli
za aranžiranje pri njih
kupljenih daril.
jt, 14 - 10. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
ItAZBURLJIVO V LOGARSKI
miNi
Tam so v nedeljo pod vodstvom organizacijskega odbora,
^ ga je vodil Niko Rožič, opravili zanimivo tekmovanje v
smučarskih tekih, ki naj bi v bodoče postalo tradicionalno.
yse je bilo vzorno pripravljeno za to množično manifestacijo
posvečeno spominu na pomembne dogodke iz NOV. Nasto-
pilo je več kot 200 tekmovalcev, ki so prišli iz domala vse
Sloveniie, veliko pa jih je bilo tudi iz celjske regije, kot iz
Celja, Štor, Liboj, Prebolda, 2ftlca, Polzele, Velenja, Sol-
{ave... V teku na 10 km med člani nad 40 let so najboljša
mesta osvojili tekmovalci celjskega območja - zmagal je
iifiko Rožič iz Nivoja pred Planinškom iz Liboj, Vidalijem iz
Žalca, Andrejem Marincem (podpredsednik ZIS!), Cilen-
jkom iz Žalca, Marjzmom Kavko iz Stor itd., med žeriskami
jad 40 let je bila najboljša Milena Kveder iz Žalca, do 40 let
iri moških je bil Bobnič iz Stor šesti, Aleš Marine sedmi in
Jajoranc iz Stor osmi, presenetila pa je bivša atletinja in
iržavna reprezentantka Andreja Šverc iz Velenja (zdaj na-
itopa za Maribor), ki je bila druga v teku na 20 km. Številna
iriznanja sta po tekrnovanju podelila glavna organizatorja
(iko Rožič in Malčka Belaj-Arbeiter. Vsi so bili navdušeni
lad to prireditvijo, ki naj bi postala tradicionalna in v pri-
lodnje privabila še več tekmovalcev v ta prelepi del Slove-
lije. KAREL JUG
Foto: FRANCI GABER
KOŠARKA
SAMI NA DRUBEM MESTU
Priprave za MEP 60 v polnem teku
Košarkarji Libele i^o v 21.
kolu nastopili doma proti
Železničarju iz Sarajeva, in
zmagali z 80:70 (42:46). Zma-
ga je bila izbojevana šele z
dobro igro v samem zak-
ljučku tekme, saj so gostje
odločili v svoj prid prvi pol-
čas in še v drugem vodili v
26. min. kar za 9 košev, pa v
33. min. je bilo še 66:66!
Trener Mile Cepin je tako-
le ocenil dogodke: »Gostje
so nam vsilili svoj način igre
s počasnim tempom, zadrže-
vanjem žoge do 30 sekund in
neverjetnim' uspešnim od-
stotkom metov na koš. Igrsil-
ci Libele so postali nervozni,
kar se je odražalo na njihovi
igri v napadu, kjer niso reali-
zirali niti 100% priložnosti za
koš. Od 26. min. dalje je Li-
bela našla samo sebe, uspela
izenačiti rezultat in si v sa-
mem finišu priigrati kar 10
košev prednosti, zmago in
potrditev 2. mesta v II. ZKL.
Čaka nas v Ljubljani še Jezi-
ca, da bi potrdili 2. mesto v
tej ligi, kar predstavlja izre-
den podvig celjske košarke v
tem napornem prvenstvu.«
Celjani imajo 32 točk. Naj-
več košev so dali Pipan 27,
Tovornik 18, Polanec 15,
Gole 13, Medved 4, Prodan 2
in Hauptman I koš.
Celjanke so igrale prijatelj-
sko tekmo proti Dravi in
zmagale s 59:35 (17:16). Ce-
ljanke so se razigrale v dru-
gem polčasu, kjer sta bili
najboljši Cerjakova in Koze-
Ijeva, pri Dravi pa Vogrin-
čeva.
V super republiški ligi je
Comet na domačih tleh po
enakovredni igri v prvem
polčasu v drugem nadigral
Kraškega zidarja in zmagal s
103:93 (48:46). Comet je na 6.
mestu s 14 točkami. V na-
slednjem kolu bodo Konjiča-
ni igrali v Ljubljani z Ilirijo.
Najuspešnejša sta bila Šmid
s 37. in Keblič s 26. koši.
V vzhodni Ugi SRS je
Elektra zmagala v Dravogra-
du s 97:73 (43:39). Najbolj
učinkoviti so bili Sabolčki
21, Breznik 24 in Kahfendžič
20 košev. Laščani so zmagali
v Ptuju, kjer so premagali
Dravo z 71:64 (34:36). Naj-
uspešnejša sta bila Zore 26
in Požin 20 košev. Žalčani so
v Senovem šele po podalj-
šku izgubili s Podbočjem
86:96 (80:80, 40:43), ko so iz-
gubili zaradi petih osebnih
napak kar 4 ključne igralce.
Za Žalec so bili najbolj učin-
koviti Kramperšek 30, Štefa-
nec 19 in Benčan 12 košev.
Elektra je 3., Žalec 5. in Zla-
torog 6. V prihodnjem bodo
vsi igrali doma - Šoštanj z
Dravo, Laško s Pomurjem in
Žalec z Dravogradom.
K. JUG
Košarkarji Libele so se s
tekmo proti Železničarju
»uradno« poslovili od celj-
skega občinstva v letoš-
njem prvenstvu, kjer bodo
po vsej verjetnosti osvojili
odlično drugo mesto. Sicer
pa v Celju letos ne bomo
brez košarke, saj se bodo
avgusta (20. do 30.) zbrali v
našem mestu ha evropskem
prvenstvu najboljši mladi
košarkarji stare celine. Za-
nimivega »plesa« pod dve-
ma obročema bo torej do-
volj. ..
Foto: TONE TAVČAR
(OTVORITVENI
MITING
KLADIVARJA
Sodelovalo je več kot
200 atletov iz domala
vseh slovenskih klubov
ter gostje iz Trsta. Na
otvoritvenem mitingu
AD Kladivar so bili dose-
ženi mnogi dobri rezulta-
ti, kar je porok, da so atle-
ti že na uvodu dobro pri-
pravljeni za olimpijsko
sezono ter da od njih lah-
ko še veliko pričakujemo.
Postavljen je bil že tudi
prvi republiški rekord, ki
ga je v hoji na 5 km dose-
gel Celian Edi Kolar
21:58,2! Čestitamo!
Celjski atleti so zmagali
na 300 m Gaber, na 1000
m Rok Kopitar, v metu
kladiva Pristovnik, na
3000 m Ukič in štafeta 4 x
100 m, med atletinjami pa
so slavile Stanka Prezelj
v skoku v višino, Kastel-
čeva v metu diska in Bun-
derla na 1000 m. Pohvaliti
gre tudi dva velenjska at-
leta Vidalija in Pečovni-
kovo v skoku v višino
(203, oz. 171 cm).
Pionirsko srečanje med
mladimi atleti Celja in
Reke se je v obeh konku-
rencah končalo z zmago
domačinov, med pionirji
73:51 in med pionirkami
77,5:38,5 točke. Kmalu bo
povratno srečanje na Re-
ki, s takšnimi dvoboji in
nastopi pa naj bi Kladivar
obogatil svoje vrste s kva-
litetnim mladim narašča-
jem. KAREL JUG^
FRANCE PEŠEC NA
ŠAHOVSKO
OLIMPIADO
v Ljubljani je bilo tri dni letošnje
državno prvenstvo šahistdv železni-
čarjev, ki je istočasno služilo kot izbir-
no tekmovanje za sestavo naše ekipe,
ki bo letos nastopila na olimpiadi že-
lezničarskih državnih reprezentanc na
Švedskem. Iz Celja sta med desetimi
tekmovalci (devet mojstrskih kandi-
datov in en mojster, torej izjemno do-
bra in kvalitetna udeležba) nastopila
FVanc Pešec in Vojko Zorman.
Franc Pešec je znova potrdil, da je
trenutno resnično eden najmočnejših
šahistov med jugoslovanskimi železni-
čarji. Med devetimi partijami je se-
demkrat zmagal, remiziral z Vojkom
Zormanom in izgubil z Beričem ter
tako z 2,5 točke prednosti osvojil prvo
mesto! Vojko Zorman je osvojil četrdo
do peto mesto, oba pa bosta tako na-
stopila v državni reprezentanci na
ohmpiadi v bližini švedskega mesta
Molmo, ki bo od 20. do 27. julija.
Franc Pešec po nastopu: »Igral sem
dobro in uspeha sem vesel. Kaj priča-
kujem od Olimpiade? Konkurenca bo
izjemno huda in če se bomo uvrstili tja
do petega mesta bo velik uspeh. Ne
smemo pozabiti, da za vzhodne drža-
ve, SZ, (Polugajevski!), CSSR, Mad-
žarsko, Bolgarijo (Tringov!) itd. igrajo
številni šahisti, ki sicer nastopajo v nji-
hovih najboljših državnih selekcijah.
Borili se bomo in če bodo priprave
uspešne bomo tudi kaj iztržili.«
TONE VRABL
lAMET ZA PETAMI AERU
v nadaljevanju prvenstva v II. zvezni rokometni
li smo videli v soboto medlo igro celjskega dru-
bligaša Aera, ki je premagal Union-dalmacijo iz
•Plita z rezultatom 26:20 (14:14). Vse kaže, da je
^Tna celjskega moštva nekoliko padla in odsot-
!<>st Slavka Iveziča, ki je poškodovan, se vsekakor
^ZTid. Celjani so sicer brez težav zmagali, toda pri
niso pokazali najboljše igre. Strelci so bili:
Ukoje 8, Praznik 6, Anderluh 5, Razgor 4, Ščurek
'in Božič 1.
Minerva je gostovala na Reki in izgubila proti
'^'arnerju 19:30 (9:16), Grižani so prikazali tehnič-
^ lep rokomet, žal pa so v obrambi popolnoma
''Pustili in domačini so zlahka dosegali zadetke,
[^jboljši strelci pri Minervi: Virant 4, Jančič 4 in
'^gar, Močivnik ter Svažič po tri.
lestvici Celjani vodijo, toda Zamet iz Reke je
poj za njimi. Minerva je enajsta. V prihodnjem
*lu bo Igral Aero doma proti Jadranu ter Minerva
J^alcu proti Borcu iz Zagreba.
^ republiški ligi je celjska selekcija igrala v Tr-
''^Ijah proti Rudarju 24:24, medtem ko je Šoštanj
Subil proti Črnomlju 22:32. Na lestvici so Celjani
drugi, Šoštanj tretji. V prihodnjem kolu bo igrala
selekcija Celja doma proti Inlesu in Šoštanj proti
Rudarju.
Velenjčanke so v drugoligaškem tekmovanju
premagale Dravo 10:9 in so šeste. V prihodnjem
kolu bodo igrale v gosteh proti INI. Šmartno pa je
izgubilo v Novem mestu 8:20 in gosti v prihodnje
Slovana v Smartnem. Na lestvici je sedmo.
J. KUZMA
DOBER START
Pričelo se je državno prvenstvo Jugoslavije v
kartingu. Na Reki je bila prva dirka od šestih na
kateri so tekmovali tudi predstavniki AMD Slan-
der iz Celja. 2e prvi nastop je prinesel tudi prve
uspehe celjski ekipi, ki je med ekipami ponovno
druga, imela pa je tudi med posamezniki več
uspeha.
V mladinski konkurenci je drugo mesto osvojil
Aleš Pepel, medtem ko je bil peti Matjaž Pečolar. V
kategoriji do 100 ccm je novi član celjske ekipe
Jure Bitenc osvojil četrto mesto, medtem ko je bil
Alojz Prek sedmi.
Najbolj zanimiva je bila dirka v kategoriji do 125
ccm, kjer je lanskoletni državni prvak Karlo Bužan
ponovno imel smolo in je v prvi dirki izpadel s
proge. Kljub temu pa je pozneje odlično vozil in ob
koncu osvojil četrto mesto. Jakob Volf iz Celja pa
je presenetljivo tretji, medtem ko je Franc Kralj
deseti. J. KUZMA
NOVO STRELIŠČE - NOVI
REKORDI
Celjski strelci so končno dobili novo strelišče za
zračno puško in to v neposredni bližini strelskega
doma na Gričku. To je sicer manjše strelišče z
osmimi strelskimi mesti, ki pa bo vsaj do nadalj-
njega zadostovalo za izvedbo manjših tekmovanj
in za treninge. Pri tem pa ne smemo pozabiti ome-
niti, da so velik del pri obnovi strelišča opravili
strelci sami in to večinoma s prostovoljnim delom.
Pri tem sta se najbolj izkazala oče in sin Ivan in
Jože Jerman.
Ze na uvodnem tekmovanju se je izkazalo, da je
strelišče odlično pripravljeno, saj je bilo doseženih
veliko odličnih rezultatov in rekordov. Otvoritvena
tekma je bilo občinsko prvenstvo z zračno puško
za vse kategorije. Med člani je ponovno zablestl
Jože Jerman, ki je zmagal z veliko prednostjo.
Dosegel je odličen rezultat 381 krogov od 400 mož-
nih, kar je za pet krogov več od njegovega uradne-
ga jugoslovanskega rekorda. Seveda je to tudi nov
celjski rekord. Pri članicah je zmagala Heda Dobo-
vičnik s 342. krogi, kar je nov celjski rekord za
članice. Najboljši mladinec je bil Branko Malec s
360. krogi. V konkurenci mladink je zmagala Alen-
ka Jager s 359. krogi in izenačila svoj celjski re-
kord. Občinski prvak med pionirji je Robi Dobo-
vičnik s 148. krogi. Pri pionirkah pa je zmaga pri-
padla Barbari Jager, ki je streljala odlično in dose-
gla nov celjski rekord s 178. krogi od 200 možnih.
Najboljše celjske strelke in strelci se bodo udele-
žili prvenstva Slovenije v Slovenskih Konjicah,
pionirji in pionirke pa v Ptuju. Po rezultatih sodeč
imajo Celjani velike možnosti za uvrstitev na naj-
višja mesta. ^ J
NA KRATKO
VISOKA ZMAGA
PARTIZANA ŽALEC
Nogometaši kadeti Partizana
Žalec so v tem kolu gostovali na
Ljubnem in visoko premagali
ekipo Gradbenika 7:2. Gole so
dali Zupane, Vinder in Slagar po
dva ter Jelen.
V naslednjem kolu, v soboto
(vse tekme se bodo začele ob 16.
uri) bodo igrali naslednji pari:
Partizan Žalec - Šmartno ob Pa-
ki, Rudar Velenje - Kladivar Ce-
lje, Elkroj Mozirje - Fužinar Rav-
ne na Koroškem, Vransko - Šo-
štanj, inedtem ko bo ekipa Grad-
benika iz Ljubnega prosta.
JOZE GROBELNIK
KLADIVAR - ELKROJ
12:0
Kadeti Kladivarja so doma
visoko premagali vrstnike El-
kroja iz Mozirja 12:0. Strelci:
Tkavc 4, Koren 3, Brečko 2 ter
Zilnik, Skedelj in Gorjanc po
enega. Sodil je Tmovšek iz Griž.
JURIJ BLATNIK
DVA PORAZA
VRANSKEGA
Kadeti Vranskega so gostovali
na Ravnah in izgubili s Fužinar-
jem 5:1 (strelec Deželak), mladin-
ci pa so v republiški ligi gostovali
na Pragarskem in izgubili 2:0.
V petek bo na Vranskem po-
kalna tekma za jugoslovanski po-
kal med Vranskim in Kladivar-
jem iz Celja, po tekmi pa tiskov-
na konferenca o nadaljnjem ra-
zvoju nogometa v kraju in žalski
občini.
MILAN BRISNIK
POMEMBNA ZMAGA
ROKOMETAŠEV ŠTOR
Začel se je spomladanski del
tekmovanja v takoimenovani
štajerski rokometni ligi, kjer so
po jesenskem delu ekipe s celj-
skega območja na naslednjih
mestih: Petrovče šeste, Velenje
osmo in Kovinar Štore deveti.
Slednji je v prvi spomladanski
tekmi gostoval v Mariboru in
premagal istoimensko ekipo 23
proti 17. Najboljši strelec je bil
Konda, ki je dal 11 golov. V pri-
hodnjem kolu, v soboto, bo v
Štorah domači derbi med Kovi-
narjem in Petrovčami.
VLADO NENDL
»ZIMSKA LIGA«
v medobčinski košarkarski li-
gi Žalec (zimska liga) so bili v 6.
kolu doseženi naslednji rezultati:
Prebold - Garant 88:101, Šempe-
ter - R Toplice 57:87, R. Toplice
- Prebold 84:62 in Garant - Šent-
jur 67:65. Vodita R. Toplice in
Garant po 10 točk. Kadetska liga:
Žalec - Garant 65:53, Zlatorog -
Garant 57:54 in Žalec - Zlatorog
64:46. Končni vrstni red: 1. Žalec
12 točk, 2. Garant 4, 3. Zlatorog 2
točki.
KLUBSKO PRVENSTVO
Smučarji skakalci so zaključi-
li letošnjo zimsko sezono z druš-
tvenim prvenstvom na 25-metr-
ski skakalnici na Dobrovljah.
Nastopilo je 20 skakalcev. Zma-
govalci: ml. pionirji: Matjaž
Kralj 141,5 točke (19,17,5); st.
pionirji: Marko Kralj 173 (21,5,
21,5); cicibani: Kugler 135,5
(17,17).
TONE TAVČAR
ZMAGAL HABJAN, V
REPREZENTANCO
ANTERLE
v Skopju je bilo tekmovanje
državnih reprezentantov v judu.
Med njimi so bili tudi trije tek-
movalci Celja. Kljub temu, da je
celjski judoist Marjan Habjan
zmagal v s-voji skupini pa ne bo
sodeloval na Balkanskih igrah.
Tako je odločil zvezni kapetan, ki
je v državno reprezentanco to-
krat uvrstil v super težki katego-
riji Marjana Ariterleta. Na pripra-
vah je bil tudi Tomo Petkovič.
SAVINJSKA PRVA
v moški republiški odbojkar-
ski ligi so zaključili prvenstvo,
v zadnjem kolu so največji
uspeh dosegli predstavniki klu-
bov iz Savinjske doline, ki so
zmagali v vseh srečanjih. Celj-
ski Ingrad pa je bil ponovno po-
ražen. Rezultati: Topolšica -
Mislinja 3:1, Polskava - Ingrad
3:0, Šempeter - Žerjav 3:0 in Sa-
vinjska - Stavbar 3:0. S tem
uspehom so naslov prvaka
osvojili predstavniki Savinjske
iz Braslovč, ki so zbrali 25 točk.
Šempeter je tretji 24, Topolšči-
ca četrta 23 in Ingrad šesti 18
točk.
V NOGOMETU
OSVOJILI ŠEST TOČK
Nogometno prvenstvo postaja
vse bolj zanimivo. V tem kolu so
naši predstavniki osvojili šest
točk od desetih možnih. Rudar iz
Velenja je osvojil dragoceni točki
proti Kikindi, ko je zmagal doma
z zadetkoma Trniniča in Djurovi-
ča 2:1. Na lestvici so Velenjčani
deveti in imajo 20 točk. V prihod-
njem kolu bodo gostovali v Su-
botici proti drugouvrščenemu
Spartaku.
V republiški ligi tokrat ni bilo
uspeha. Šmartno je izgubilo pro-
ti Mercatorju 1:2, z enakim rezul-
tatom pa je Unior izgubil proti
Vozilom. Na lestvici je Unior
zadnji, Šmartno pa šesto! V pri-
hodnjem kolu bo igral Unior pro-
ti Mercatorju in Šmartno proti
Triglavu iz Kranja.
Uspešnejši so bili v vzhodni
nogometni ligi. Vodeče moštvo
Elkroja je zmagalo v Domžalah
1:0, medtem ko je Kladivar z za-
detkoma Savica komaj premagal
Koroško 2:1. Na lestvici vodi El-
kroj, ki ima 24 točk, medtem ko
je Kladivar drugi in ima 23 točk
ter srečanje manj. V prihodnjem
kolu bo igral Kladivar v Celju
proti Aluminiju in Elkroj v Mo-
zirju proti Kamniku.
JESENICE -CELJE 5:0
Državno prvenstvo v hokeju
na ledu je zaključeno. Ob koncu
je tekmovalna komisija kaznova-
la celjsko ekipo in prinesla novo
odločitev. Srečanje med Jeseni-
cami in Celjem 11:8 je registrirala
z rezultatom 5:0, ker Celjani niso
nastopili na Jesenicah z najmanj
14. igralci. V bodoče bo potrebno
misliti tudi na to in priključiti
igralcem prvega moštva številne
mlade igralce. Nova odločitev ni
spremenila vrstnega reda, kajti
Celjani so ostali tretji.
J. KUZMA
DEKLETA BREZ TOČK
v ženski odbojkarski ligi sta na
programu še dve koli. V prete-
klem kolu je Ljubno doma izgu-
bilo proti Bledu 1:3, medtem ko
je Golovec izgubil proti Gorjam
2:3. Na lestvici je Golovec peti in
Ljubno osmo. V prihodnjem ko-
lu igra Golovec doma proti Tabo-
ru in Ljubno proti Kočevju.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 14 - 10. april lagn
ZDRA VNIKI
ZA VAS
Urejuje: dr. JOŽE ČETINA
TEŽAVE S KISLINO
Na zdravniškem pre-
gledu in z laboratorijsko
preiskavo krvi so mi ugo-
tovili povišano sečno ki-
slino, ki mi povzroča pe-
koče bolečine v prstih na
nogah. Potreben je bil že
kirurški poseg, kljub te-
mu pa te bolečine še niso
prenehale. Bojim se, da
se bo to še nadaljevalo.
Prosim za odgovor, kakš-
na naj bi bila dieta za to
bolezen, če je sploh po-
trebna, ter kakšna naj bi
bila zdravila za znižanje
omenjene kisline.
Ostale preiskave so po-
kazale, da v krvi ni slad-
korja in da je obtok krvi v
redu.
Za odgovor se vam vna-
prej zahvaljujem in vas
tovariško pozdravljam!
I. K.
SPOŠTOVANI TOVA-
RIŠ IVAN!
Po težavah, kijih nava-
jate, gre verjetno za bole-
zen, ki jo imenujemo pu-
tika, ali s tujko - qiht. To
je lahko trdovratna bole-
zen in jo je treba zdraviti z
dieto in zdravili. Odpove-
dati se morate celi vrsti
živil, ki rada zvišujejo
sečno kislino v krvi. To so
suho meso, suhomesnati
izdelki, razna drobovina
in konzervirana hrana.
Nekoliko manj zvišujejo
sečno kislino meso mla-
dih živali, fižol, grah, so-
čivje, špinača in gobe. Va-
ša dieta naj bo sestavljena
predvsem iz ogljikovih
hidratov (močnate jedi),
zelenjave, sadja, sira, mle-
ka, jajc in malo masla z
izjemo belušev, brstičev
ohrovta, rabarbare, groz-
dja, breskev in marelic.
Od mesa uživajte le manj-
še količine svežega mesa
in rib. Opustite kavo, čaj
in čokolado, pijete pa lah-
ko mineralno vodo, sadne
sokove, mleko in jogurt.
Precej je tudi več ali manj
učinkovitih zdravil. Tu pa
bo bolje, da se posvetuje-
te s specialistom revma-
tologom, ki vam bo na
podlagi temeljitega pre-
gleda edini lahko sveto-
val za vas najprimernejše
zdravilo in vam dal tudi
druge koristne nasvete.
Odgovoril vam je specia-
list revmatolog
dr. Rado Komadina
Vodoravno: 1. temperatura pri
kateri preide snov iz kapljevin-
skega v trdo agregatno stanje, 9.
italijanski pesnik (Pietro - kome-
dije, satire, pisma), 16. gnojno
vnetje lojnic brade, sikoza, 17.
kdor opravi promocijo, 18. doma-
ča žival, 19. Ivan Snoj, 20. žlahtni
plin, 21. očka, 22. egipčansko bo-
žanstvo, 23. sol ocetne kisline, 25.
rogata gozdna žival, 26. model, ki
ponazarja ustroj planetarnega ali
sončnega sistema (lat.), 29. slo-
venski družbenopolitični dela-
vec (France), 32. izjemen dose-
žek, 33. iglavec, 36. sinjina, nebe-
sna modrina, 37. stopnja nadarje-
nosti, 39. Vida Tomšič, 40. fran-
coski pisatelj, impresionist (Pier-
re, »Islandski ribič«), 41. odbor,
določen za izvedbo kakšne nal^
ge, 43. zvezek za skiciranje, 45.
cerkveno izobčenje, 46. hrvaški
pesnik in dramatik (Jure).
Navpično: 1. skupina pevcev,
2. vrsta živalske hrane, 3. pernata
domača žival, 4. naša kratica za
USA, 5. Izvršni odbor, 6. alpska
država, 7. pekoča začimba, 8.
Emil Cevc, 9. otok pri irski obali,
10. Ronald, 11. Edo Mohorko, 12.
pri primitivnih plemenih pred-
met, ki ga po božje časte (tudi,
žival ali rastlina), 13. pripadnik
Italov, 14. glasbena znamenja, 15
drugo največje alžirsko mesto,
izvozno pristanišče, 17. banko,
vec za pet enot, 20. vrsta obreme-
nitve v fiziki, 23. ženski glas, 24.
zadetek pri tomboli, 25. pripa.
dnik Judov, 26. železov kršeč, 27,
majhen, miši podoben žužkojed,
vrtni škodljivec, 28. ruska reka,
levi pritok Oba, 29. pritok Savi-
nje, 30. posebna oblika kisikove
molekule, 31. severno ameriški
»gorski lev«, 33. grad pri Ptuju,
34. palica za čiščenje pluga, 35
tuje moško ime, 37. glavno mesto
Italije, 38. vzdevek Goethejeve
matere, 40. norveški pisatelj (Jo-
nas, »Rutland«), 42. kemijski
simbol za selen, 43. Slavko Kolar,
44. Celjski tisk.
REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVUENE V PREJŠNJI
ŠT. NOVEGA TEDNIKA
Vodoravno: ČASNIKAR, GASPARI, IHTIOLOG, ZANZIBAR,
LION, JS, MALE, VEKA, ELA, LUTKAR, MELIK, PONAVLJA-
LEC, SEMIT, OTAVIC, OMO, ATAL, KITA, IS, ELAS, JELOVICA,
POTONIKA, ERINIJA, SNA2NOST.
PROM. NESREČE
NEIZKUŠEN KOLESAR
Po lokalni cesti skozi Gomil-
sko se je peljal s kolesom na po-
možni motor 28-letni Jože Borš-
ner. V blagem desnem ovinku je
zaradi neizkušenosti zapeljal na
levo bankino, vozU po njej 8 me-
trov in padel. Pri tem ga je vrglo
na betonske stopnice ob hiši št.
57, kjer je z glavo udaril ob rob in
na kraju nesreče umrl.
NEUTRJENA CESTA
v Prožinski vasi je zapeljal na
dovozno pot proti domu voznik
tovornjaka JANEZ 2EFRAN, 22.
Tovornjak, ki je bil naložen z ba-
lami jute, se je prevrnil na levi
bok, ker se je neutrjena pot udr-
la. Telesno se ni nihče poškodo-
val, škode pa je za okoli 100.000
dinarjev.
ZAPEUAL PROTI
SAVINJI
Iz Mozirja proti Sentrupertu je
vozil z osebnim avtomobilom
MIRAN BREZNIK, 23, iz Mozir-
ja. Ko je pripeljal v Letuš, ga je
zaradi neprimerne hitrosti glede
na stanje cestišča v desnem
ostrem ovinku začelo zanašati in
avtomobil se je začel prevračati
proti strugi Savinje, kjer je tudi
obstal. Med tem je voznik padel
iz vozila in se težje ranil.
CESTA-DVORIŠČE
Po Goriški ulici v Celju je vozil
z osebnim avtomobilom IVAN
STANTE, 44, iz Celja. Pri bloku
št. 6 je z njegove leve strani, z
zelenice pritekel pred avtomobil
3-letni deček, katerega je voznik
zbil. Deček se je pri padcu hudo
poškodoval - ima zlom lobanje
in odrgnine.
BREZ IZPITA
Z neregistriranim motorjem in
brez opravljenega vozniškega iz-
pita, se je peljal z motorjem skozi
Skale pri Velenju IMetni D. P.
Ko je pripeljal do križišča z novo
cesto, je padel in drsel 15 metrov
po cestišču, pri tem pa si zlomil
ličnico, ima pa tudi pretres mož-
ganov:
KOLESAR V LEVO
Pod vrhom klanca v Pirešici je
voznik osebnega avtomobila
FRANC KRANJC, 46, iz Celja
dohitel kolesarja, 18-letnega M
K. Ko je pripeljal približno 3 me-
tre do kolesarja, pa je ta nenado
ma zavil v levo pred avtomobil,
tako da voznik Kranjc ni mogel
preprečiti nesreče. Kolesar je pa-
del ia se težje poškodoval.
V OVINKU PO LEVI
Iz Dramelj proti Šentjurju je
vozil motor ZVONKO VOGA, 42,
iz Dramelj, z njim pa je bil sopot-
nik, SLAVKO PERC iz Šentjur-
ja. V levem ovinku v Tmovcu pa
je Voga zapeljal čez sredinsko
črto in trčil v osebni avtomobil, s
katerim je iz nasprotne smeri pri-
peljal ANTON HRASTNIK, 31.
iz Domžal. Motorist in sopotnik
sta padla in se oba težje poškodo-
vala.
ČRNA KRONIKA
POŽAR NA STREHI
v obratu Lesne v Petrovčahj«
izbruhnil požar na strehi silosa in
na strehi kurilnice centralne kur-
jave. Verjetno je požar zanetila
iskra ali goreč predmet, ki je pa-
del iz dimnika na streho, na kate-
ri je bilo nekaj žagovir^e. Požar j«
uničil obe strehi, tako da je ško-
de za okoli 150.000 dinarjev.
NEVARNA IGRA
Preteklo soboto okrog poldne-
va se je v Vojniku pri streljanju
poškodoval 17-letni deček. IVAN
PINTER, 38 je na betonsko ogra-
jo pri hiši Arclinska cesta 1 a pri-
trdil litoželezno cev, napolnjen«
z žveplorr«, oljem in solitroi^
Prižgal je vžigalno vrvico m ob^
sta se skrila za hišo. Ker pa p"
nekaj minutah ni bilo slišati eks-
plozije, sta se vrnila, takrat pa j*
luipravo razneslo in hudo poško-
dovalo Ivana M.
OTROK IN VŽIGALICE
5-letni deček se je igral z vži^
licami v gospodarskem poslopj"-
Nesreča je prišla kaj hitro - za^
lo je goreti. Zaradi pravočasne i"
učinkovite pomoči gasilcev ^
Konjic in sosedov iz Vešenik*
pa se požar ni razširil in tako J*
tudi škoda minimalna.
ŠE EN POŽAR
Za 150.000 dinarjev pa je bil"
škode pri požaru na gospodaf^
skem poslopju na Rifniku, /a ^'
terega je zaenkrat vzrok šc n^^'
nan. Tu je zgorelo 2 toni ser»*
3 m' žaganega lesa, elektrod'''
tor, vinski sodi, več orodja m ^
lotno poslopje.
jamstvo federacije za hranilne
vbge v devizah
L 14-10^£prlM980^
NOVI TEDNIK - stran 21
MLADI PIŠEJO
DRAGI TOVARIŠ
TITO!
Novica, da si bolan, me je
zelo prizadela, saj te imam ze-
lo rad. Želim ti čimprejšnje
ozdravljenje, da bi kmalu za-
pustil bolniško posteljo in da
bi še dolgo živel in nas vodil v
miru neodvisnosti. Saj ti si
ugled vsega sveta. Tebe ceni
ves svet, ne samo Jugoslova-
ni. Ti imaš veliko srce odprto
za vse nas otroke, otroke vse-
ga sveta.
Mi pa te tudi zapiramo v
naše srce, saj si nam drag,
bolj kot ves svet.
MILAN BRODEJ, 3. r.
OS Socka
DRAGI NAŠ TITO!
Dragi flaš Tito, pozdravi se.
Rada te imam. Rada bi ti dala
svoje srce.
BORDANA ROTAR, 1. a
OS S. Slander
DRAGI TOVARIŠ
TITO!
i
Vse nas je presunila vest,
ko smo zvedeli, da si zbolel.
Najbolj smo bili žalostni otro-
ci, ker vemo, da nas imaš na-
jrajši. Tudi mi se tako kot
starši razveselimo, če slišimo,
da ti gre zdravje na bolje in
irazžalostimo se, če je slabše.
Neizmerno si želimo, da bi
čimprej ozdravel in vodil na-
šo domovino kot si jo doslej.
Tito! Radi te nimamo samo
mi, Slovenci, radi te imajo tu-
di drugi Jugoslovani. Pa še
več I Po vsem svetu te imajo
radi. Tito! Ti moraš ozdrave-
til Moraš ostati še naprej med
nami in se z nami veseliti. Vsi
te imamo radi zato, ker smo
po tvoji zaslugi svobodni, po
tvoji zaslugi smo siti in nam
ni treba prositi kruha, kot
otrokom v Afriki. Zato ima-
mo samo eno veliko željo:
•Titol Ozdravi nam!«
Ko se bo uresničila ta moja
želja, se bodo uresničile tudi
druge želje. Osrečil pa jih boš
ti s svojo veliko močjo
ANKA OPERCKAL, 4. r.
OS Socka
DRAGI TOVARIŠ
TITO!
Oglašamo se ti mi najmlajši
iz osnovne šole Socke. Odlo-
čali smo se, da ti pišemo poz-
dravno pismo, v katerem se
pridružujemo željam vseh, ki
ti želijo zdravja in skorajšnje-
ga okrevanja.
Vse dni, od kar si v bolniš-
nici v Ljubljani, so naše misli
in srca pri tei)i. Daries imamo
eno samo veliko željo, da bi
kmalu ozdravel in še dolgo,
dolgo vodil našo domovino.
Obljubljamo ti, da se bomo
pridno učili in ko dorastemo,
bomo hodili po poti, ki si
nam jo začrtal in po kateri
nas vodiš ti - dragi tovariš
Tito:
Te ljubeče pozdravljajo
^Voji pionirji iz Socke.
ROBERT MAJCEN, 4. r.
OS Socka
PISMO ZA TITA
I   Tito, rada te imam. Rada bi
t ^ obiskala. Natrgala bi ti šo-
Pek spomladanskih cvetic in
^ zaželela veliko zdravja.
JERICA SELCAN, 1. r.
Podružnica OS Socka
DRAGI NAŠ TITO
Vsak dan poslušam poroči-
la o tem, kako je s tabo. Že-
lim, da bi kmalu ozdravel in
bil med nami. Imam te zelo
rad, zato ker vodiš našo do-
movino. Tovariš Tito, hitro
ozdravili
Lepe pozdrave ti pošilja
JERNEJ BRAD AN, 1. a
OS Slavko Slander, Celje
NAŠ NAJDRAŽJI
TITO
Naš najdražji Tito, pozdra-
vi se. Želim, da bi hitro ozdra-
vel, da bi nas še naprej vodil
še dolgo in dolgo let. Tito,
kmalu se pozdravi!
LILI, 1. a
............________OS S. Slander,
DRAGI TITO
Žehm ti, da bi ozdravel. Ze-
lo zelo te imam rada. Rada te
imam, ker si me osvobodil.
LUČKA, 1. a
OS S. Slander
DRAGI NAŠ TITO
Dragi Tito, imam te zelo
rad. Želim ti, da bi kmalu oz-
dravel. Imam te zato rad, ker
nas vodiš, da ne bi bilo vojne.
Lepe pozdrave ti pošilja
ROBI SOPAR, 1. a
OS S. Slander
DRAGI TOVARIŠ
TITO!
Tovariš Tito, hitro ozdravi.
Tovariš Tito, držim pesti.
Imam te rada. Tudi ti nas
imaš rad. Tito ti si naš, mi
smo tvoji.
VESNA FILIPlClC, 1. a
OS S. Slander
DRAGI TOVARIŠ
TITO!
Rada bi, da bi kmalu ozdra-
vel. Želim, da bi do svojega
rojstnega dne bil zdrav in ve-
sel, tako kot nekoč in nasme-
jan sprejel naše vroče želje.
To ti želi tvoja pionirka.
ANDREJA MAJCEN, 2. r.
Podr. OS Socka
DRAGI TITO
Okrevaj čimprej! Vodil si
nas med vojno, bil si ranjen
in si ozdravel, zato vem, da
boš tudi zdaj okreval. To je
moja velika želja.
Želim, da bi mesec mlado-
sti praznovali skupaj.
JANJA ČRETNIK, 2. r.
OS MIRKO BRACIC
Frankolovo
NAŠ TITO
Naš dobri in hrabri tovariš
Tito je kakor ura, ki tudi sre-
di burje in viharja ne ob-
stane.
JANKO SELIH, 6. r.
OS MIRKO BRACiC
Frankolovo
DRAGI TITO
Tito, rada te imam, ker si
pogumen, hraber in vztrajen.
DORICA DECMAN, 8. r.
OS MIRKA BRACiCA
Frankolovo
TITO
Beseda je kratka, pove ve-
hko.
Tito ima rad otroke in mla-
dino in vse ljudi. Za naše lepo
življenje je veliko prestal.
Zato mu želim, da bi čim-
prej okreval.   .
IVICA PUSNIK, 6. r.
OS MIRKO BRACiC
Frankolovo
DRAGI TOVARIŠ
TITO!
Vsa naša srca drhtijo ob
misli nate. Vsi te imamo radi,
zato ti želimo čimprejšnje
okrevanje z željo, da bi nas še
dolgo vodil po naši poti k sre-
či, bratstvu, prijateljstvu in
miru.
UČENCI, 5. a
OS Frana Kranjca
DRAGI TOVARIŠ
TITO!
Naša velika in iskrena želja
je, da čimprej ozdraviš in na-
daljuješ svoje delo, ki prinaša
mir in srečo naši domovini in
tudi vsemu svetu. Tvoji pio-
nirji!
ALES KOPRIVNIK 4. r.
OS Socka
DRAGI TITO,
Naše misli so vedno pri te-
bi, naše želje prihajajo iz srca:
- hitro ozdravi in pridi
med nas
- imamo te-radi, želimo te
videti
- ti si naš najboljši prijatelj
- mi ti zaupamo
- ti si naš, mi smo tvoji
- radi bi te obiskali
- pošiljamo ti šopek po-
mladnega cvetja
Učenci 1. razreda
OS Stranice
DRAGI TOVARIŠ
TITO!
Srečni smo, da živimo v
svobodi, ki si jo nam ti prine-
sel v socialistični domovini,
ki si jo ti zgradil.
Ponosni smo, da živimo v
domovini, ki ima velik ugled
v svetu.
Žalostni smo, ker si bolan.
Želimo, da čimprej ozdraviš.
Potreben si nam, da poleg te-
be rastemo, se učimo in vese-
limo. S stegnjeno desnico ZA
DOMOVINO S TITOM NA-
PREJ, ti pošiljamo pozdrave
in želje, da te zopet vidimo
naprej veselega in nasmeja-
nega!
Tvoji pionirji!
ALES KOPRIVNIK, 4. r.
...„._OS Socka,
DRAGI NAŠ
TOVARIŠ TITO!
Tito, mi te imamo zelo radi.
Lep pozdrav ti pošiljam. Že-
lim ti, da bi bil zdrav. Poši-
ljam ti tisoč pozdravov. Že-
lim ti, da bi bil zdrav.
MOJCA KOBE, 1. a
OS Slavko Slander
UUBI TOVARIŠ
TITO!
želimo si, da kmalu ozdra-
viš.
UČENCI 1. a
OS Frana Kranjca, Celje
DRAGI TOVARIŠ
TITO!
Hudo nam je, ker si bolan.
Želimo ti, da bi kmalu ozdra-
vel in se vrnil med nas. Mi ti
obljubljamo, da se bomo pri-
dno učili in tako koristili do-
movini. Tovariš Tito radi te
imamo!
UČENCI 2. b
OS Frana Kranjca, Celje
PISMO TOVARIŠU
TITU
Dragi nam tovariš Tito. Mo-
goče smo se premladi, da bi z
besedami izrazili najboljše
želje za čimprejše okrevanje
in dobro zdravje. Najina mla-
da srca bijejo za vas in vaše
ideje. Pionirji smo naše lepe
domovine. Zavedamo se, da
vse, kar imamo danes, sta
ustvarila komunistična parti-
ja z vami na čelu. Da smo
danes srečni in svobodni, da
uživamo vse lepote naše lepe
domovine, je vaša zasluga.
Obljubljamo, da se bomo pri-
dno učili in gradili našo do-
movino, še vnaprej, želimo,
da čim prej ozdravite in nas
vodite v srečno življenje.
UČENCI 4. a
OS Frana Kranjca
HMEZAD GOSTINSTVO TURIZEM ŽALEC
TOZD SAMOPOSTREŽNA
RESTAVRACIJA CELJE, Kidričeva 6
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
vzdrževalca elektro in ostalih naprav.
Pogoj: poklicna šola z 2 leti del. izkušenj
Delo je za nedoločen čas s poskusno dobo 2 nnese-
cev.
in
voznika komblja za prevoz obrokov in
materiala
Delo je v popoldanskem času (3 ure)
Pogoj: Voznik C kategorije
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
poslati na tozd Samopostrežna restavracija Celje, Ki-
dričeva 6 - Komisija za delovna razmerja - rok 15 dni
po objavi._
DELAVSKI SVET
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let
VODENJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA
SEKTORJA
Poleg zakonskih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
- visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri
- 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih
- organizacijska sposobnost in sposobnost za delo z
ljudmi
- predložiti predlog izvajanja kadrovske politike
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
pa objavlja dela in naloge
1. VIŠJEGA FIZIOTERAPEVTA
za nedoločen čas
- višji fizioterapevt
- 2 leti delovnih izkušenj
- pogovorno znanje nemškega in italij. ali angleške-
ga jezika
- dvomesečno poskusno delo
2. LIKVIDATORJA
za določen čas (nadomeščanje delavke med porod,
dopustom)
- ekonomski tehnik
- 2 leti delovnih izkušenj
- dvomesečno poskusno delo
3. BLAGAJNIKA KUHINJE
za nedoločen čas
- kuhar ali natakar
- 3 leta delovnih izkušenj
- dvomesečno poskusno delo
4. VRTNARSKEGA DELAVCA
za nedoločen čas
- popolna ali nepopolna osnovna šola
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- dvomesečno poskusno delo
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite za »vodenje splošno-kadrovski sektor« v 20-
dneh z oznako »za razpisno komisijo«, za ostala dela
pa v 15-dneh na naslov: Zdravilišče Dobrna, 63204
Dobrna.
ZCP - CESTNO PODJETJE CEUE
CEUE - LAVA 42
Objavlja po sklepu komisije DS DO
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnih sredstev, ki bo
V petek, dne 25. aprila 1980
v prostorih upravne zgradbe Celje, Lava 42, ot 11. uri
pritličje soba št. 11.
V izklicnih cenah ni vštet prometni davek, ki ga mora-
jo plačati zasebni kupci. Zainteresirane stranke si
osnovna sredstva lahko ogledajo vsak delovni dan od
15. 4. 1980 dalje na skladišču na Ostrožnem do javne
dražbe.
Pravico do licitacije imajo pravne in fizične osebe, ki
pred licitacijo polože 20% kavcije od izklicne cene.
Vse potrebne informacije dobite pri vodstvu nabavne
službe DSSS po telefonu 21-050, Celje, Lava 42.
i
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 14 - 10. april ig«
OGLASI
PRODAM
RABLJENO SPALNICO ugodno
prodam. Štefan Jug, Trubarjeva
55/a, Celje.
PRAŠIČA za zakol 120 kg težkega,
prodam. Hedvika Kruleč, Dobr-
na 16.
ČRNO BELI - Iskrin televizor Mini-
rama, prodam. Tel. 22-490.
GS letnik 1974 december, prodam.
Jože Krušič, Zadobrova 37,
škofja vas.
TAHOGRAF znamke Kincle eno-
dnevni do 90 km/h - 12 V, pro-
dam. Stanislav Videnšek, Zado-
brova 117, 63211 Škofja vas.
GRADBENO PRACELO 12 arov, v
novem naselju za šolo na Pro-
seniškem prodam. Lazarevič,
Čuprijska 4, tel. 25-913.
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK -
Tribuna bordo skaj, dobro ohra-
njen, prodam. Tel. 24-633.
TV sprejemnik Gorenje - elektro-
nic - 920, diagonala 61, v popol-
noma uporabnem stanju, ugo-
dno prodam. Tel. 22-009.
SLADKO KRMO prodam. Zglasite
se v Novi vasi 6, Šentjur.
PRAŠIČA za zakol 120 kg težkega
prodam. Leopold Žagar, Tehar-
je 17, blizu šole.
PRIKOLICO BRAKO prodam. Her-
ta Kompolšek, Kompole 88,
Štore.
POLTOVORNI AVTO FORD nosil-
nosti 1,5 t, 15.000 km, po gene-
ralni in osebni avto Hillman -
Hunter 1500 DL, letnik decem-
ber 1975, prevoženih 52.000 km,
oba dobro ohranjena prodam
ugodno. Tekavc, Vrbje 78 a, Ža-
lec, tel. 710-554.
TELEVIZOR PANORAMA prodam.
Ivan Vučko, Drapšinova 5/a,
Celje.
PONY EXPRES, pod garancijo,
prodam. Grobler, Pucova 4, Ce-
lje.
OSTREŠJE manjše hiše 6 m in
3,50 m prodam. Majcen, Socka
22 b, Strmec.
OBRAČALNIK za kosilnico, pro-
dam. Vinko Mirnik, Medlog 37,
Celje.
REJCI PERUTNINE! Enodnevne
piščance bele, težke, rjave ter v
sredo zjutraj od 6.-8. ure doma.
Valilnica Vinter, Lopata 55, tel.
27-777. Vsako sredo na trgu.
70 VREČ PERLITA - toplotna izo-
lacija za fasade, prodam. Ernest
Žolnir, Šempeter 69/b, tel. 701-
040.
Z 101 letnik 1974 registriran do 5.
1. 1981, ugodno prodam. Vpra-
šajte na železniški postaji: Leo-
pold Černoša, vozovni pregle-
dnik, ali popoldan doma, Smre-
karjeva 2, Celje.
1500 kg SENA, sladkega prodam.
Ivan Cvetkovič, Soseska Ložni-
ca 44, Žalec.
AVTO ZASTAVA 101, letnik 1973
prevoženih 93.000 km ugodno
prodam. Cena 40.000 din. Anica
Cvetek, Goriška 1, Celje, tel.
dop. 22-921, popoldan 27-144.
NSU 1200 dobro ohranjen, neregi-
striran, ugodno prodam. Letnik
1971. Viki Lončar, Ogorevc 24,
Štore.
SAMSKO SOBO, mahagonij oma-
ra 3,10 m, kavč, 2 fotelja in miza,
prodam. Stane Krivec, Ostrož-
no, Dušana Kvedra 1, tel.
27-569.
Z 750 1972 letnik prodam. Ogled
torek, sreda, četrtek od 16.-19.
ure. I. Kranjčec, Celjska c. 6, Ža-
lec.
300 1 VINA čiste izabele in 500 1
jabolčnika, prodam. Miha
Zdovc, Udmat, tel. 63-270, La-
ško.
DVE KRAVI, eno s teletom, pro-
dam. Ivan Dobnik, Šmatevž 3,
Gomilsko.
DOMAČO SLIVOVKO in BČS kosil-
nico prodam. Tel. 811-392.
MOPED TOMOS T-12, dobro ohra-
njen prodam. Ulica Frankolov-
skih žrtev 32/11, Zg. Hudinja, Ce-
lje.
ŠKODO 100 L september 1973,
69.000 km prodam. Cena 3,4 M.
Cerar, Mariborska 110.
PONY EXPRES proda Andrej Ku-
har, »Vrt« n. h. Petrovče. Ogled
mogoč popoldan.
OPUŠČEN VINOGRAD s kletjo in
sadovnjakom blizu turističnega
kraja prodam. Černoša, Breclje-
vo 6, Šmarje.
SENO PRODAM. Rom, Polule, Ve-
gova 25, Celje.
POSESTVO: gospodarsko poslop-
je, stanovanjska hiša, 6 ha, ob
glavni cesti, prodam. Ogled ob
sobotah in nedeljah. Roza Šan-
der, Lemberg 18, Strmec.
AVTO ZASTAVO 101 lux letnik
1976, prodam. Prevoženih
53.000/km. Tel. (063) 24-488.
KUPERBUSCH - sobni, bojier 50 I,
kopalno kad, prodam, Informa-
cije dopoldan, 26-439, popoldan-
po 15. uri, Krajnc, Škapinova 6,
Nova vas.
AVTO Zastava 1300 - lux s prikoli-
co, letnik 1978, prevoženih
22.000 km prodam. Bevc, Kaju-
hova 11, Celje, tel. 24-786.
AUSTIN 1300 lux letnik september
1971, prodam. Cvetko Grobin,
Ljubljanska c. 27, Celje.
SIMCO 1100 prodam ali menjam
za gradbeni material. Krašovec,
Ljubljanska 64.
FIAT 750, letnik 1974, Fiat 125 PZ
letnik 1970, skupaj ali po delih
prodam. Franc Korenjak, Lokar-
je 3, Šentjur.
FIAT 750 letnik 1972 prodam.
Ogled mogoč vsako popoldne
od 15.-17. ure. Bojan Kajtna,
Podgorje 12, Celje.
UGODNO PRODAM: rabljeno po-
hištvo: spalnico, štiri fotelje z
mizo, dvodelno omaro, črno beli
televizor. Informacije vsak dan
po 15. uri, pri Žohar, Kersnikova
50, Celje.
OTROŠKI športni voziček, ki je
obenem avtosedež, dobro ohra-
njen, prodam. Ogled od 15. ure
dalje, Pertinač, Vojkova 1, tel.
24-083.
AVTO (I. 1977) karamboliran, pro-
dam. Franc Pusteh, Vrhe 6 a,
Teharje.
OPREMO za dnevno sobo ugodno
prodam. Tel. 25-805.
ZARADI PREUSMERITVE, poceni
prodam Zastavo 1300, plinsko
napravo za avto ter prikolico za
vleko vozil. Franc Fideršek, Lju-
bečna 10, 63211 Škofja vas.
GLISER KVARNERPLASTKA G
370 s prikolico, motorjem 10 KS
daljinskim upravljanjem in osta-
lo opremo, vse še pod garanci-
jo, rabljeno 10 dni, ugodno pro-
dam, za 5,5 M (2,5 M ceneje kot
stane nov). Ponudbe na oglasni
oddelek Celje pod oznako »NA
DOPUST Z GLISERJEM«.
EXPRESE - LA CIMBAL, mlina
Gaggia (25.000, glasbeni aparat
AMI - 200 - 100 plošč, prodam
ugodno. Tel. 26-608.
Z 101 športno opremljen -
27.000 km prevoženih, prodam.
Ogled popoldne, Trnovlje 88,
Škofja vas.
GRADBENO PARCELO z lokacij-
skim dovoljenjem KO Železno,
prodam. Ivan Grobelnik, Petrov-
če 123, pri zadružnem domu.
GARAŽO v Gaberju prodam. Mož-
nost prestavitve. Ponudbe po-
poldan. Ulica 8. Črnogorske bri-
gade 9, Celje.
PARCELO ZA VIKEND 50 arov,
delno že vinograd in stara bru-
narica, prodam. Parcela je v
Krajevni skupnosti Šentvid -
višja lega. Informacije: Javor-
nik, Leveč 12.
ČEBELE, več panjev prodam.
Ogled sobota, nedelja. Lipovec
1 a, škofja vas.
POSLOPJE na prometni točki ob
regionalni cesti v bližini Žalca z
dovoljenjem in idejnim načrtom
za adaptacijo v stanovanje
61 m^ in delavnico 129 m^ ugo-
dno prodam. Zdovc, Dečkova c.
33, Celje, tel. 28-708.
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK Tri-
buna s stranskimi okenci in sta-
jico, zelo malo rabljeno, ugodno
prodam. Informacije po telefonu
dopoldne, tel. (063) 25-150 Mar-
jana Basle.
KARAMBOLIRAN AVTO HILLMAN
SUNBEAN 1500 letnik 1975 ugo-
dno prodam tudi po delih. Infor-
macije telefon: (063) 710-315 od
15. ure dalje.
DIADTNI ŠTEDILNIK poceni pro-
dam. Ogled vsak dan razen so-
bote. Marija Močnik, Miklošiče-
va 10, Celje.
VW 1962 z odličnem motorjem,
prodam za 13.500 din. Planko,
Vodnikova 9, Celje.
PISALNO MIZO, otroško posteljo z
jogijem, športni voziček star 1
leto in dvoposteljni raztegljivi
kavč prodam, informacije po te-
lefonu 33-866 int. 21 od 7. do 13.
ure.
BRAKO prikolico prodam. Infor-
macije po telefonu 27-851 ali 28-
858.
LADO, letnik 1973, dobro ohranje-
no, prodam. Informacije tel.
(063) 22-318 vsak dan od 16.-18.
ure.
GARAŽO v garažni hiši na Otoku,
Vojkova ulica. Markovič, Br.
Vošnjakov 5, Celje.
KUPIM
FIAT 750 ali 126 P 650, star do 2
leti kupim. Ponudbe pod oznako
■GOTOVINA".
MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO
ali vikend v Savinjski dolini ku-
pim. Ponudbe pod oznako »SA-
VINJSKA DOLINA".
STAREJŠE LASTNIŠKO STANO-
VANJE v centru Celja želim ku-
piti. Cenjene ponudbe pod »TU-
DI GARAŽA".
V OKOLICI CEUA, najraje na rela-
ciji Celje-Šentjur, kupim stano-
vanjsko hišo (lahko staro) ali tu-
di manjšo kmetijo. Ponudbe pod
»KREDIT«.
STANOVANJA
MATI IN HČI iščeta garsonjero ali
sobo v Celju ali bližnji okolici.
Ponudbe pod »OBE ZAPO-
SLENI".
ZAMENJAM NOVO enosobno sta-
novanje s centralnim ogreva-
njem in balkonom, 38,5 m' v No-
vi vasi, za starejše enosobno
stanovanje z balkonom in brez
centralnega ogrevanja. Ponud-
be pod »ČIMPREJ".
DEKLE išče sobo v Celju. Ponud-
be pod »POŠTENA«.
INVALIDSKO UPOKOJENKO vza-
mem na stanovanje. Anica Je-
.rot, Čopova 25, 9. nadstropje.
ŽENSKA z 7 let starim otrokom
nujno išče sobo v Celju ali bliž-
nji okolici. Plačilo možno tudi
vnaprej. Pismene ponudbe pod
oznako »DOBRO PLAČILO«.
MLAD ZAKONSKI PAR z otrokom
išče stanovanje. Plača po dogo-
voru. Ponudbe pod oznako
»PREDPLAČNIK«.
MOŽ IN ŽENA brez otrok iščeta
neopremljeno stanovanje v Ce-
lju ali okolici. Ponudbe pod
»NUJNO".
UPOKOJENKA sprejme žensko
srednjih let na stanovanje. Aloj-
zija Flis, Cankarjeva ul. 8/lli le-
va vrata.
RAZNO
FRANJO ŠTUMEBERGER, sobo-
slikar - pleskar obvešča cenje-
ne stranke, da je svojo delavni-
co preselil iz Mariborske ceste,
v nove prostore nekdanje pro-
dajalne MERX, Breg 46. v Celju.
Za cenjena naročila se pripo-
roča.
PO NAROČILU IZDELUJEM: na-
grobne spomenike, okvirje, sli-
ke in lučke, sekam tudi nagrob-
ne napise ter vsa ostala popra-
vila. Montaža brezplačna, po
dogovoru tudi na kredit. Se pri-
poroča Srečko Sakelšek, ka-
mnosek, Podgorje 56 b, pri
mestnem pokopališču v Celju.
NUJNO POTREBUJEM manjšo de-
lavnico, lahko tudi garažo, za
mirno obrt v Žalcu ali okolici
Vrbje, Gotovlje, ali Podlog. Vse
ostalo po dogovoru. Pismene
ponudbe pošljite pod oznako
»NUJNO S - G".
VARSTVO za 7 mesecev starega
otroka v dopoldanskem času,
nujno potrebujem. Ostalo po
dogovoru. Skale, Vrunčeva
25/C, Celje.
VEČJO HIŠO zamenjam za ttia^
šo, na manj prometnem, mittJ
šem kraju. Ponudbe pod ozn^
»OBE HIŠI V CELJU«. ^
NUJNO POTREBUJEMO večji p,
stor za skladišče knjig v C«
Robič, tel. 27-949, Čopova 9.
GARAŽO oddam v najem. Int
macije na tel. 21-765.
NOVO SIPOVO SAMONAKLADi
NO PRIKOLICO 25 m^ menji
za 15-17 m^ Javornik, Leveči
GRADBENI MATERIAL in inst«
cijski za celo hišo zamenjam
devize. Preskrbim tudi grad)
no skupino. Ponudbe pod ozn
ko »LEPA PRILOŽNOST..
TOZD OSNOVNA
ŠOLA PETER
ŠPRAJC-JUR
ŽALEC, Šilihova 1
Komisija za delovna
razmerja
objavlja dela in naloge:
1. snažilke
2. pomivalke v
šolski kuhinji
Poskusna doba 1 mesec.
Rok za prijavo 15 dni. OD
po pravilniku.
Po hudi neozdravljivi bolezni je v 43. letu starosti umrl
■ naš član
ANTON
GOJZNIKAR
zaposlen pri obftniku Blaj Ivanu v Grižah
Pokopan je bil v četrtek, dne 3. aprila 1980 na pokopališču
v Grižah
Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu
Družini pokojnega iskreno sožalje
Člani sindikalne organizacije delavcev pri obrtnikih Žalec
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre,
tete in svakinje
KRISTINE
GORIŠEK
rojene Černelič
iz Dobriše vasi 52, Petrovče
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem
številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in
cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala dr. Ločniškar-
ju in zdravstvenemu osebju zdravilišča Topolšica, ki so ji
med njeno boleznijo lajšali trpljenje, nadalje č. g. župniku
za opravljen obred in poslovilne besede, pevskemu zboru
ter vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob
strani in z nami sočustvovali.
Žalujoči:
^no^Carl^ičerk^Dragiraj^u
Kmetijska zadruga
LAŠKO
objavlja prosta dela in naloge za
1 Strojnega knjigovodja - saldokontista
Pogoji:
srednja izobrazba ekonomske smeri, zaželjene so de-
lovne izkušnje na podobnih delih. Delo je za nedolo-
čen čas s 3 mesečnim poskusnim delom.
Stanovanja ni.
Vloge pošljite na naslov Kmetijska zadruga Laško, v
roku 8 dni.
AVTOSERVIS J.B.JAKOPEC
Kosovelova 16, VELENJE,
odprt od 12. aprila 19801
Sporočam vsem voznikom osebnih avtomobilov, da
bomo v soboto dne 12. 4. 1980 odprli novo avtoservi-
sno delavnico za popravilo vseh vrst Renaultovih vo-
zil (rezervni deli v zalogi). V avtoservisu bomo poleg
tekočih in generalnih popravil pripravljali avtomobile
za tehnične preglede z nastavitvijo žarometov, mon-
tažo in elektronskim uravnovešenjem koles. Elektron-
sko bomo nastavljali tudi delovanje motorja (vžig,
platine, plin itd.). Seveda pa bomo tudi voznike Zasta-
vinih, Fordovih in Citroenovih vozil vestno in vse-
stransko poslužili. - Servis bo odprt vsak dan od 7. do
15. ure.
Vse informacije dobite pri Jakopec, Kosovelova 16,
Velenje (Selo). Priporočamo se za obisk in vsem
želimo srečno vožnjo!
Gozdno gospodarstvo Celje - Delovna
skupnost skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge
operaterja na luknjaču
Pogoji: Končana osemletka in 6 mesecev delovnih
izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Rok prijave je 15 dni po objavi oglasa.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustreznimi
dokazili na naslov: Gozdno gospodarstvo Celje - De-
lovna skupnost skupnih služb - Kadrovsko splošni
sektor.
Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30
dneh po objavi oglasa.
^t. 14 - 10. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
IrV SPORED
^EDELJA, 13. IV.
a 15 POROČILA (Lj)
g2C ZA NEDELJSKO DOBRO JU-
TRO: Mladinski pevski zbor
v Celju (Lj)
g.45 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI, do-
kumentarni film (Lj)
9 45 ZGODBE   IZ   ŽIVALSKEGA
VRTA (Lj)
lOlO OSTRZEK (Lj)
,035 NIKOLA TESLA, TV nanizan-
ka (Lj)_
,1 35 TV KAŽIPOT (Lj)
,155 MOZAIK (Lj)
,200 KMETIJSKA   ODDAJA   (N.
Sad)
13.00 POROČILA (do 13.05) (Lj)
Razvoj   popularne   glasbe,
serijska oddaja
Bern: Evropsko .prvenstvo v
namiznem   tenisu,   prenos
(EVR)
POTOPLJENA MESTA
KAKO DALEČ JE NEDELJA,
avstralski film»(Lj)
,9.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIKCAK (Lj)
,9.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
,9.30 TV DNEVNIK (Lj)
,9 55 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
JO.OO K. Klarič: S POLNO PARO -
TV nadaljevanka (Lj)
!1.05 PROPAGANDNA ODDAJA
(llj)
J1.10 MEDNARODNA    OBZORJA
(Lj)
J1.40 V ZNAMENJU (Lj)
21.55 RISANKA (Lj)
22.00 GLASBENA ODDAJA (Bgd)
22.15 ŠPORTNI PREGLED (Zgb)
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 NEDELJSKO     POPOLDNE
(Zgb)
19.30 TV DNEVNIK (N. Sad)
»00 DOKUMENTARNA ODDAJA
(Bgd II)
»45 VČERAJ, DANES, JUTRI
(Zgb II)
!1.05 IGRANI FILM (do 22.45) (Sa
II)
PONEDEUEK, 14. IV
8.55 TV V ŠOLI: Reci mi, reci, Lju-
bivoj Ršumovič, Naši likovni-
ki (Zgb)
lO.OO TV V ŠOLI: Materinščina, Ri-
sanka, Zgodba, Zemljepis.
Zakaj imate radi Chopina (do
11.15) (Bgd)
4.55 TV V ŠOLI, ponovitev (do
16.00) (Zgb)
^7.35 POROČILA (Lj)
17.40 MIMOGODCI V GLASBENI
DEŽELI (Lj)
17.50 MALA ČUDESA VELIKE PRI-
RODE (Lj)
18.05 NEGA BOLNIKA, oddaja iz
cikla V izjemnih okoliščinah
(Lj)
18.35 OBZORNIK (Lj)
18 45 ZDRAVO, MLADI (Zgb)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (L))
19.55 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
20 00 H Ibsen: ROSMERSHOLM-
TV drama (Lj)
22.00 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
22.05 V ZNAMENJU (Lj)
22.20 KULTURNE DIAGONALE (Lj)
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČI-
NI (N. Sad)
17.30 TV DNEVNIK (Bgd)
17 45 ZGODBE IZ DEDOVE PIPE
(Bgd)
18.00 PESMI (Bgd)
18.15 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA
(Bgd)
18.45 GLASBENA MEDIGRA (Lj H)
18.50 ŠPORTNA ODDAJA (Bgd II)
19.30 TV DNEVNIK (Zgb)
20.00 ZNANOST (Sa II)
21.00 VČERAJ,    DANES,    JUTRI
(Zgb II)
21.20 ČRNI KRUH, TV nadaljevan-
ka (do 22.05) (Bgd II)
TOREK, 15. IV.
9.15 TV V ŠOLI: Nafta, Zanimivo
potovanje. Dnevnik 10 (Zgb)
10 00 TV V ŠOLI: Dokumentarni
film. Risanka, Glasbeni
pouk. Pisatelji med nami,
Zakaj imate radi Chopina
(Bgd)
16.05 ŠOLSKA TV: Znanost, kultu-
ra in umetnost. Igralec v fil-
mu (Lj)
17.05 POROČILA (Lj)
17.10 MALI PINGVIN, otroška seri-
ja (Lj)
17.25 PISANI SVET (Lj)
18.00 30 LET FOLKLORNE SKUPI-
NE TINE ROŽANC (Lj)
18.30 OBZORNIK (Lj)
18.40 PO SLEDEH NAPREDKA (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIKCAK (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 Ml MED SEBOJ: Skupaj hi-
treje (Lj)
20.50 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.55 B. Prus: LUTKA, TV nadalje-
vanka (Lj)
22.15 V ZNAMENJU (Lj)
22.30 ZA LAHKO NOČ (Lj)
Oddajnik II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČI-
NI (N. Sad)
17.30 TV DNEVNIK (Bgd)
17.45 PUSTOLOVŠČINA (Bgd)
18.15 NOVE KNJIGE (Bgd)
18.45 NARODNA GLASBA (Sa)
19.30 TV DNEVNIK (Zgb 11, Sa)
20.00 ZABAVNA ODDAJA
2050 VČERAJ,    DANES,    JUTRI
(Zgb II)
21 10 ONA, dokumentarna oddaja
(Bgd II)
22.10 POEZIJA (do 22 25) (Sk II)
SREDA, 16. IV.
930 TV V ŠOLI:   Filmski jezik
(Zgb)   ^
1000 TV V  ŠOLI:  Izobraževalni
film,   Risanka,   Predšolska
vzgoja. Zgodba (do 11.10)
(Bgd)
17.20 POROČILA (Lj)
17.25 A.Hngolič: UDARNA BRIGA-
DA, mladinska nadaljevanka
(Lj)
17.30 1000 LET BIZANTINSKEGA
CESARSTVA (Lj)
17.45 GLASBENA ODDAJA (Lj)
18.15 MLADI    GLASBENIKI    NA
TEKMOVANJU   VILLA   LO-
BOS (Lj)
18.40 OBZORNIK (Lj)
18.55 NE PREZRITE (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIKCAK (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 FILM TEDNA: KINOAMA-
TER, poljski film (Lj)
21.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
22.00 V ZNAMENJU (Lj)
22.15 MINIATURE (Lj)
ČETRTEK, 17. IV.
9.10 TV V ŠOLI: Obiščimo tržni-
co. Življenje v močvirju, TV
vrtec (Zgb)
10.00 TV V SOLI; Kemija, Risanka,
Umetnost, Pravljica, Zakaj
imate radi Chopina (do
11.40) (Bgd)
16.00 ŠOLSKA TV: Znanost, kultu-
ra in umetnost, Igralec v fil-
mu (Lj)
16,55 POROČILA (Lj)
17.00 ŽIVLJENJE NA ZEMUl, do-
kumentarni film (Lj)
17 55 OTROŠTVO MLADOSTI, od-
daja TV Sarajevo (Lj)
18.25 OBZORNIK (Lj)
18.35 AKTUALNA ODDAJA (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIKCAK (Lj)
19.24 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 TRETJA RAZSEŽNOST (Lj)
21.30 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
21.35 ODPRTO ZA  USTVARJAL-
NOST (Lj)
22.05 V ZNAMENJU (Lj)
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČI-
NI (N. Sad)
17.30 TV DNEVNIK (Bgd)
17.45 ZADNJA DIRKA (Bgd)
18.15 ZNANOST (Bgd)
18.45 GLASBENA ODDAJA (Zgb)
19.30 TV DNEVNIK (Zgb II, Tg)
20.00 SINTEZE (Zgb II) -
22.30 VČERAJ,    DANES,    JUTRI
(Zgb li)
22.35 KRONIKA STERIJINEGA PO-
ZORJA (do 23.35) (N. Sad)
PETEK, 18. IV.
8.55 TV V ŠOLI: Človek v prome-
tu, Ruščina, Začetek proiz-
vodnje (Zgb)
10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Ri-
sanka, Zgodovina, Zgodba,
Reportaža, Zakaj imate radi
Chopina (do 11.45) (Bgd)
14.55 TV V ŠOLI - ponovitev (do
16.00) (Zgb)
17.20 POROČILA (Lj)
17.25 ZGODBE O POLUHCU, otro-
ška serija (Lj)
17.45 PTIČJE STRAŠILO, mladin-
ska nadaljevanka (Lj)
18.05 PRIMORSKI TRIO, glasbena
oddaja (Lj)
18.30 OBZORNIK (Lj)
18.40 RAČUNALNIŠTVO, izobraže-
valna serija (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIKCAK (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
20 00 GLASBENA ODDAJA (Zgb)
20.55 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
21.00 TIGROVE BRIGADE, serijski
film (Lj)
21,55 V ZNAMENJU (Lj)
22.10 NOČNI KINO: MLADI DIVJA-
KI, ameriški film (Lj)
SOBOTA. 19. IV.
8.00 POROČILA (Lj)
8.05 MALI PINGVIN, otroška seri-
ja (Lj)
8.20 A. Ingolič: UDARNA BRIGA-
DA, mladinska nadaljevanka
(Lj)
8.35 MINOGODCI V GLASBENI
DEŽELI (Lj)
8.50 OTROŠTVO MLADOSTI,
mladinska oddaja TV Saraje-
vo (Lj)
9.20 PISANI SVET (Lj)
9.55 LONDON JE MOJ, TV nada-
ljevanka (Lj)
10.45 POT   DO    PRAVIČNE   IN
SPODBUDNE DELITVE, izo-
braž. serija (Lj)
11.05 PO SLEDEH NAPREDKA (Lj)
11.35 DOKUMENTARNA ODDAJA
(Lj)
LJUDJE IN ZEMLJA
POROČILA
15.25 NOGOMET BUDUČNOST :
CZ, prenos (do 17,20) (Tg, Lj)
v odmoru...
POROČILA
MLADINSKI FILM
19.00 NAŠ KRAJ (Lj)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV Dh^EVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
20.00 TV NADALJEVANKA (Lj)
20.55 VELIKA ŠAHOVNICA (Lj)
21.45 DVOJNO     ZAVAROVANJE,
ameriški film (Lj)
22.55 TV KAŽIPOT (Lj)
23.15 POROČILA (Lj)
RADIO CEUE
SPORED
OD 10.4. D016.4.1980
Četrtek, 10. 4.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30
obvestila, 15.45 zabavni globus, 16.00 kronika, 16.15
čestitke in pozdravi, 16.30 V 2lVO - MLADINSKO
EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI, 18.00 zak-
ljuček sporeda.
Petek, 11. 4.: 8.00 poročila, 8.05 petkov mozaik (vmes
ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obve-
stila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45
zabavni globus, 17.00 glasbo vam izbira... 17.45 turi-
stična oddaja, 18.00 zaključek sporeda.
Sobota, 12. 4.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z vami
(vmes ob 9.00 poročila), 9.30 filmski sprehodi, 10.00
zaključek sporeda, 15.30 obvestila, 15.45 športna so-
bota, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 17,00
kronika, 17.15 lestvica zabavnih melodij, 17.30 kulturni
feljton, 17.45 zabavni globus, 18.00 zaključek sporeda.
Nedelja, 13. 4.: 10.00 poročila, 10.10 obvestila, 10.30
onkraj srebrne črte, 10.45 predstavljamo vam, 11.00
vedri zvoki, 11.15 zabavni globus, 11.30 kmetijska od-
daja, 12.00 čestitke in pozdravi, 13.00 poročila, 13.05
med prijatelji, 13.30 literarna oddaja, 13.45 iz domačih
logov, 14.00 zaključek sporeda.
Ponedeljek, 14. 4.: 8.00 poročila, 8.05 športno dopol-
dne (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda,
15.30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in poz-
dravi, 16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 le-
stvica narodnozabavnih melodij, 17.30 športni pregled,
17.45 glasbene novosti, 18.00 zaključek sporeda.
Torek, 15. 4,: 8.00 poročila, 8.05 strokovnjak svetuje
(vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30
obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi,
16.30 reportaža, 16.45 zabavni globus, 17.00 kronika,
17.15 iz arhiva resne glasbe, 17.45vedri zvoki, 18.00
zaključek sporeda.
Sreda, 16. 4.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z vami
(vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30
obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi,
16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 domači an-
sambli, 17.30 aktualno, 17.45 iz zakladnice zborovske
glasbe, 18.00 zaključek sporeda.
IZ SPOREDA
Četrtek, 10. aprila 1980 ob 16.30 - »V ŽIVO« - MEP V
KOŠARKI
V letošnjem letu bosta v Celju dve večji mednarodni
športni prireditvi. 3. maja tradicionalni, XXV. Skokov
memorial v organizaciji AD Kladivar in v avgustu (od
20. do 30.) MLADINSKO EVROPSKO PRVENSTVO
V KOSARKI, kjer bo nastopilo 12 ekip. Priprave za to
pomembno prireditev so v polnem teku, glavni pokro-
vitelj pa je celjski izvršni svet. O pripravah in pomenu
te prireditve bo tekla beseda v današnji popoldanski
oddaji »v živo«, ki jo pripravlja Tone Vrabl.
Torek, 15. aprila, 1980 ob 8.05 - STROKOVNJAK
SVETUJE
Današnja oddaja Strokovnjak svetuje bo že tretja iz
te serije oddaj, v katerih govorimo o možnosti gradnje
stanovanjskih hiš. V današnji oddaji bomo govorili o
kreditih, namenskem varčevanju za gradnjo in dru-
gem s tega področja. Gostje v studiu pa bodo predstav-
niki Ljubljanske banke.
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
UTRINKI IZ JUGOVZHODNE AZIJE
BUDISTIČNI
VERNIKI SO
DAREŽLJIVI
PIŠE: 1^
ERNEST
REČNIK
Zadnji dan oktobra, bila je
sreda smo se z avtobusom
odpeljali na ogled izredno
zanimive pagode Svezigon,
ki ima obliko kraljevske kro-
ne. Hud potres leta 1975 je
pagodo močno poškodoval
in njen vrh z vetrnico se je
odlomil ter se iz višine zako-
talil na tla. Prav sedaj, moj-
stri na visokih odrih obnav-
ljajo pagodo. Vrh z vetrnico
ali kot oni pravijo »Hti« je
obnovljen in ga imajo na vr-
teči ploščadi na tleh, ki je
obdana z nekako železno
kletko. Ob vrtečem vrhu pa-
gode so posodice v katere
verniki mečejo kovance - če
zadene bo imel srečo, če več-
krat zadene bo imel mnogo
sreče - čim večja je vrednost
kovancev, tem večja je sreča.
Bogataši, ki imajo mnogo
denarja potem takem niso
nikoli nesrečni - to je dome-
na revežev. No saj tudi v dru-
gih verstvih ni bistvenih ra-
zlik - čim več je denarja, tem
več je raznih odpustkov in
obljub za lepše življenje na
drugem svetu. Skoraj pravi-
lo je, da so ožji sodelavci
vseh verstev sveta v glav-
nem imoviti ljudje - kaj bi s
siromaki, ki nič nimajo...
V steklenih vitrinah smo
videli ogromno denarja, ki
so ga darovali pobožni verni-
ki; zanimivo je, da denarja
ne odstranijo, temveč ga pu-
ste v vitrinah kot nekako
opozorilo - češ, kaj pa ti! Kaj
čakaš? Neka bogata družina
je dala iz bankovcev napravi-
ti maketo pagode Svezigon,
od tal proti vrhu se je vre-
dnost bankovcev večala -
pagoda je seveda razstavlje-
na. Prav tam smo tudi videli,
kako so verniki na kip Bude
lepili zlate lističe. Zlati lističi
so v obliki nalepk - vrhnji
papir se odvije in zlati listič
nalepi. V sklopu pagode
Svezigon je še vrsta manjših
zelo pestrih in zanimivih
svetišč. Zanimiv je kip Bu-
de, ki zdravi vse bolezni tr-
pečega človeštva. Kogar boli
želodec, mora božati trebuh
tega Bude, kdor ima težave z
nogami boža noge itd. Na ki-
pu se to seveda pozna, saj je
na nekaterih mestih od sto in
sto tisočev rok kar precej
zdrgnjen. Tudi mi jugoslo-
vanski turisti nismo bili izje-
ma - tudi mi smo božali tega
Budo na raznih mestih -
morda bo pomagalo...??
Kmalu po kosilu smo iz le-
tališča v Paganu odleteli v
Rangun - seveda s primerno
zamudo. Polet je trajal pri-
bližno uro in pol, namestili
so nas v isti hotel, v katerem
smo bili pred petimi dnevi
namreč Inj^a Lacke. Pred ho-
telom je bilo polno vojaške
policije, ki je uniformirana
precej podobno kot ame-
riški marinci. Vodička Pen-
Si nam je povedala, da je
burmanski zunanji minister
v restavracijskih prostorih
hotela priredil diplomatom,
akreditiranim v Burmi di-
plomatski cocktail. Ra-
zumljivo je, da smo si v avli
hotela pasli oči na elegant-
nih predstavnikih mednaro-
dne diplomacije, ki so jih se-
veda spremljale še elegant-
nejše predstavnice nežnega
spola - morda žene, morda
sekretarke, sicer pa to ni važ-
no... Tudi avtomobili, s ka-
terimi so se diplomati pripe-
ljali niso bili karsibodi. Taka
paša za oči se kar prileze.
Za doplačilo desetih ame-
riških dolarjev so nas odpe-
ljali na bogato večerjo v eno
izmed bivših kraljevih palač,
ki je zgrajena na jezeru v
obliki razkošne ladje. Iz tera-
se palače smo videli bajno
razsvetljeno zlato pagodo
Svedagon, ki se je bohotila
na bližnjem hribčku. Po ve-
čerji je bil prikaz burman-
skih narodnih plesov s
spremljavo originalne glas-
be, kjer smo Jugoslovani se-
deli v častni prvi vrsti, saj je
na sedežih prve vrste bil na-
pis Vugoslav, za nami so bili
Amerikanci, Nemci, Franco-
zi, Japonci in še drugi. Fol-
korni nastop je bil zelo kvali-
teten in se ga je res izplačalo
ogledati. Dodatek k folklori
je bila pravzaprav cirkuška
točka, ki pa nas je vse izre-
dno pritegnila - lepa Bur-
manka je z žogo počenjala
take vragolije, da je bila ob
koncu deležna polnega priz-
nanja.
Palača na vodi
S POTI V BARCELONO-
TO IN ONO O ŠPANSKI VASI
PIŠE: 3
JURE
KRAŠOVEC
Kdo ve od kod se je k nam
priklatila fraza o španski va-
si. Kadar je nekomu nekaj
čisto neznano in se nemarno
za to še zmeni ne, mu je tisto
- španska vas. Mogoče so le-
ta 1929, ko je bila v Barceloni
svetovna razstava, na veliko
pisali in govorili o španski
vasi, ki so jo prireditelji po-
stavili pod slovitim gričem
Montjuich, pa si vsi, ki niso
bili tam, niso znali predstav-
ljati, kaj je bilo treba graditi
vas sredi velikega mesta? Ce
pa je ta slikovit izraz neve-
dnosti starejšega datuma, se
opravičujem za naklepno za-
vajanje.
Torej španska vas v Barce-
loni.
Na 20.000 kvadratnih me-
trih so graditelji pričarali
špansko vaško idilo, ki sku-
paj vzeto izgleda kot v ozko
obzidje vkleščen trg. Hiše,
palače, cerkev, ulice, trgi,
kolonade, fontane, vodnjaki,
nadulični oboki, vse to je
znešeno skupaj iz vse Špani-
je. Kastilja, Valencija, Arra-
gona, Toledo, Asturija, vse to
je izpremešano, čeprav slo-
govno precej podobno in
ravno zato toliko manj pre-
gledno. Sploh pa je malo
stavb, ki bi jim prisodili va-
ški značaj. Prej so vse skupaj
trški in mestni dvorci, skrat-
ka elitni izbor. Nekako tako
je, kot če bi na majhen pro-
stor zgnetli ljubljanske Kri-
žanke, mariborske »Benet-
ke«, koprsko »loggio«, du-
brovniški Stradun, beograj-
sko Skandarlijo in še kaj.
Nekaj podobnega sem do-
živel v indijskem New Delhi-
ju, kjer so paviljone številnih
indijskih držav postavili v
najbolj značilni arhitekturi,
kjer si se samo obračal in fo-
tografiral, doma pa na debe-
lo lagal, kje da si bil.
Graditelji španske vasi v
Barceloni so bili daljnovidni.
Slutili so nastop sodobnega
turizma, ko bogat turist v te-
dnu dni obleta vso Evropo in
da ne bi v pol dneva za Špa-
nijo izgubljal časa, so mu jo
postavili pred nos za smešen
strošek vstopnine petih jur-
jev.
Sicer pa je barcelonska
španska vas pravi vzorec tu-
ristične industrije. Vsaka
luknja, ki je v vseh teh stav-
bah na voljo, je zlata jama.
Spominki, delavnice umetne
obrti, predmeti iz stekla, slo-
nove kosti, usnja, dragih ko-
vin in železa, iz gline in por-
celana, iz lesa, protja, slame
in kdo ve česa še. Potem
oštarije, slaščičarne, specia-
lizirani buffeti, knjigarne,
trafike. Z majčkeno posluha
lahko v slabi uri napolniš
malho s spominki, ki ti bodo
za dokazni material, da si
obletal Španijo od Gibraltar-'
ja do Pirinejskih planin.
In če govoriš nemško, ti
prodajalec skrivnostno od-
pre predal, v katerem so vite-
ški noži Waffen SS, medalje
Goringove legije »Condor«,
fašistične opletene sekire in
podobna šara pa čakajo na
italijansko govoreče turiste
šestdesetih let. Eni in drugi
bi utegnili biti nekdanji »tu-
risti« iz leta 1936 v aranžma-
nu potovalnih agencij Adolf
Hitler in Benitto Mussolinni.
Kakorkoli. Glede španske
vasi se nisem vrnil nič pa-
metnejši.
Prihodnjič:
BIKOBORBA
IN NIKOLI VEC
Pogled na del »Španske vasi« - če je to sploh še vas?
V CELJU KONCERT SKUPINE
POUKARP
V petek, 4. aprila, je prire-
dila mlada celjska skupina
»Polikarp« koncert v Naro-
dnem domu, na katerem se
je zbralo le okoli sto ljubite-
ljev glasbe, verjetno zato, ker
je datum njihovega nastopa
sovpadal s koncertom skupi-
ne Wishbone Ash v Ljublja-
ni, pa je mnogo mladih Ce-
ljanov odšlo tja.
Skupina Polikarp igra soli-
dno naštudiran jazz-rock.
Njihove skladbe so dovolj
zanimive, da pritegnejo po-
slušalca, čeprav je ponekod
čutiti pomanjkanje izvirno-
sti. Razen malenkostnih rit-
mičnih spodrsljajev, je bilo
njihovo izvajanje kvalitetno
in uigranost dokaj dobra.
Očitno jemljejo svoje igranje
resno in imajo do te zahtev-
ne glasbene smeri zrel in izo-
blikovan odnos.
Izkazal se je Miklavž Ašič
(sax in klarinet), drugače tu-
di član orkestra Zabe, kar
mu ni bilo pretežko ob dina-
mični in prepričljivi ter har;
monsko bogati spremljavi
Andreja Pavlina (klavir), Go-
razda Tratnika (bas)
Francka Majcna (bobni).
Ob poslušanju njihovih
skladb sem ugotovil, da srno
dobili Celjani kvalitetno
skupino. Upajmo, da jo bo-
mo spet kmalu slišali.
DANI BEDRAC
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija; Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.
žiro računa; 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.