List 40. gosp dar i brtn sk Tečaj in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., posiljane po poSti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 2. oktobra 1867. Gospodarske stvari. že pričal plošnja skušnja po svetu? Pa saj sem se tudi pi > da se teh in enacih izgovorov drži mala Hibničanom ! scica; veoma vas pa želj pe (Konec.) Pri pogovorih o tem Miklavčevem vrtu sem, se vé ki so rekli: „Miklavec lahko od deželnega zbora priča kuje po dr. L. Tomanu nasvetovane deželne postave da se ima prepovedati pašnja. Ker sem že pri dežel da Ribničanje tudi komaj ča 9 nem zboru, naj omenim da, tudi slišal nektere, kaj £JKJ\J±ULy JLJ.C4J UJLU^UAlii ^ \A \s mjjl jjlj w ^ovuiviici y a £j\s±xw un jv^vuuvuv y w j ai pa bodemo dobivali nastilo ? Tudi ta / bila skoz 34 ur namakana v prav močnem lugu bila vzrastla Kj Gospodarske skušnje. * Miš i na polji — se pokončajó prav zagotovo, se zrnj a pšenična, ržena ali ječmenová, ktera so 9 ki je vgovor mi je znan. Ce bodete dosti krme imeli, ali vam slama, ktero zdaj polagate živini 9 ne bode bolj iz pepela hrastovega lesá skuhan, potaknejo nastilo od stelje iz brezovega ali topolovega listj Toda čemu na dan vlečem vgovore, ki jih je rgla v mišje luknje. fingu na Parskem. Tako trdi kmetijski zbor v Ehol- 326 Narodne stvari. Poljedelstvo, naj goto vej še znamenje na stopinj o omike Nekoliko sklepov na predzgodovinsko omiko slovanskih narodov v opravila, namrec beseda jihovi lastno, kar potrjuje vsem Slovanom še da- jglavnejše tega se popenšega naroda, je bilo Slovanom že v pradomo našnje jednako poimenovano orodj obce 9 in slovenskega naroda posebej plug a Poleg te besede, kij i povzetih iz primerjanja njihovih jezikov. Posnel po F. E. Vocel-novem sestavku „O vzdělanosti Slovanského národu v prvotnih sidlech jeho" prof. J. Majciger. (Dalje.) í. Druzbinsko življenje in rokodelstva. Ako gledamo naj prej na občne vseslovanske na-, ki se vztegajo na družbinsko življenje in na ro- zive kodelstva, najdemo, da so Slovani imeli stalne sedeže tedaj prvo podlago omikanemu življenju; kajti na to kažejo vsem slovanskim jezikom občna imena ves ali slov. vas, čes. ves, rus. ves, hrv. vesnic a, sta- roslov. ves (v pomenu xmqíqv , praedium vicus), poljsk. slov. dom, čes. dum, hrv. dom » v Wies, 1U./J. VV go J UJ Í31U V . UU1U, VA U. .LU. , III V. U V UJj rusk, dom, staroslov. dom, poljsk. dom, luž. dom. luž. wes Da, celo deli hramovi so jednako poimenovani: slov. streha, čes. střěcha, rusk, in staroslov. strěha hrv. strěha, poljsk. strzecha, luž. tsjecha. Tudi: slemen, sleme, stena, krov, okno itd. so vsem slovanskim jezikom občna. Da so Slovani že v pra-dobi diti grad gr o d 77 grade" stavili, pričujete besedi grad m ? 7 } gra- vsem slovanskim jezikom občni. Tako: starosl. slov. grad, hrv. grad, česk. hrad, poljsk. rusk, gorod in glagol graditi, hra dit i, go- rodit, gradzić. Tudi beseda o k o p = Schanzen mit einem Walle, je vsem znana. Ako so pa imeli Slovani v predzgodovinski dôbi hrame, morali so tudi poznati tvarino in orodje k štavljenju hramov ali domov potrebno. Tako nahajamo res besedo apno v vseh slovanskih jezikih: slov. apno ali vapno, čes. vapno, hrv. vapno, srbsk. japno, rus. vapno, staroslov. vapno, poljsk. wapno itd. kar pojas- K beljenju sten so rabili gašeno apno nuje staroslověnská beseda: vap barva. (Miklošič Lex. palaeslov.) Imenitna je znanost železa razširjena med narodom slovanskim že pred dôbo, v kteri so se posamezni rodovi ločili: slov. železo, česk. železo 7 poljsk. že- lazo, hrv. železo, staroslov. železo, rusk, železo, lito. geležis. Ker so Slovani v onem veku železo poznali, zato se pač ne bodemo čudili temu, da se v vseh slovanskih jezikih najdejo nazivi orodja iz te kovine narejenega, kakor: kosa v slovenskem, českem, polj- ^ ^ ^ J W U V> ^ VV 5 JUk AA v/ JL + JL% v/ kj v^ V kj A \/ ▼ kj JLJL kj ma V * i > j kj kj kj V * * f } K/ V A | skem, ruskem, srbskem, hrvaškem, staroslověnském jeziku jednako. Dalje: slov. dieto, česk. dláto, srbsk. dl ie to, hrv. dieto, poljsk. dlóto, staroslov. dláto ----J-wxju^. xxxvuv,, v«*^ T . rusko, d o 1 o t o = scalprum ; slov. klešče, česk. kle-šte, poljsk. kleszsce, hrv. klešče, rusk, klešči o tvj jvxcoůouci^ m v. iviOiíUCj i uoiv. xv i o i, bolg. klešti, starosl. klešta, luž. klechčje. In po ti poti bi lahko dokazal, da je tudi poimenovanje drugega orodja vsem slovanskim jezikom skupno in jed- kakor: motika, sekira nako kopje, ratišče, střela, lopata ? nož y pila meč » j JL %Ai %j a. kj v> y o t i ^ i en j i u jj a i a j JJLL v./ v. Za besedo „ancora" Anker imajo Slovenci drugi Slovani pa kotva, kotvica j 77 , srp, oštroga, maček", ali v jxyua; ttuivivft, au v ízvirnem pomenu se strinjajo vsi, kajti „kot" pomenja jim to, kar nam 7 77 maček" fellis Katze. Beseda „koráb" ladija je skoraj vsem slovanskim jezikom znana: staroslov. korablj, rusk, korablj, hrv. korablja. Da so poznali Slovani že v dôbi svojega skupnega bivanja razlicne kovine, to pričaj o vsem slovanskim narodom občna imena teh kovin in besedi: kov. kuti kovati vař, kovač, kuzen itd. zlato, srebro olovo (svinec). 7 ko- 7 med 7 nekteri zapriseljenko iz tujine imajo, se nahaja pri Slo vanih še druga vrsta tega orodja poimenovanega „„.„u, dio, kakor ga Še dandanašnji koroški Slovenci ime- zatrosila beseda nujejoinseje celó v koroško j u „i; nemščino 77 Oral ali tako kakor : 1 e m e ž lo je tedaj vseslovanska beseda culter aratri slov česk. lem lem poljsk. lem 7 starosl. lem o o , otaiuDi. i c; m. o o , bolg. lsiHcoi Iz velikega števila starodavnih o vseslovanskem poljsk. lem 77 lem 7 rusk izviru pričaj očih nazivov drugeg rodj nekteri navedó toi toi naj se tu še 7 1 kotel, lopata, voz, kol itd , DLUllVsCL, Úliua liu. Posebno znamenita je beseda „řemeslo", ktero kar rokodelstvo ali umetnost" ars srejemo skoraj v vseh slovanskih jezikih in pomenja toliko, česk. ř starosl. mesl rusk mesl mesl poljsk r\ 7 miosl 7 o. Tudi imena mnogih remeslnikov ali rokodelcev so skoraj vsem slovanskim jezikom občna kakor poljsk poljsk slov k k o w a 1 7 česk k 5 slov k 7 rusk k tkadl s lov. z poljsk dalj k i e n n i k 7 lat slov poljsk 7 rusk česk, konščik 7 7 luž tkal tka 7 7 srbskhrv. tkal rusk tk 7 luž > ravno tako srbskhrv 1 a t n i k drugih več. 7 luž latnik 7 česk k enik s u k e l I, cesk tkal< latnik 7 7 7 7 rusk lot 7 ^ 7 in Snovi za obleko se je pri starih reklo 77 ab« pannus in ta beseda se je ohranila v več manj prema ceni obliki in pomenu pri raznih slovanskih narodih 7 na b Tako pri Slovencih sium rub; bolg b 7 b ) b abicht. srbskhrv 7 7 b 7 Wásche hrv. 7 b linea 7 linteum 7 Tischzeug 7 česk b Saum, r^bek lit. r Kerbe pannus rob stroj mb Zeug ; vestis , poljsk gornje in dolnjesrbsk indu linteum íupellex ibj 7 7 Saum « — Glej jjUlUUňlU QUU.U. . V. A. „Í.CUJ L^KJt Ravno kakor občni pomen „snovi" so znane 7 b Libušin soud' c 7 V. vestis in let. ženy rubi česk. plat plat Tako v vseh slovanskih jezikih tudi posamezne snovi oblekine „plat ahaj amo besedo 1__' , . sviť 7 hrv i Gemeindeglied" ima naša knjiga kakor tudi kranjski občinski zakon češko besedo: ob grešna rec, ce beseda, ktera mu naj- spodovala tuja, ljudstvu neznana bolj izpodkopava vero do svojih gosposk. bode iz teh bukvić , da je laže zapisavati mnogotere po moji sodbi Videlo se je „Gemeinde" obec, v.uuu* u»»vu , VVUUU WVOOUW • \J U « Uj južne Slovene manj pripravno. Cehom toraj 99 bč Gemeindebiirg a prav čez reči in prigodke vsakdanjega jezika v slovenskem in čez znaném jeziku, nego v nemškem, kteremu je na Slovenskem — naj reče kdo, kar hoče — vendar-le málokdo do dobrega kos. Res zna marsikteri župan gospodu okrajnemu predstojniku ali sodniku, kadar mu prideta, recimo ob nedelji, obiskat vas, v navadnem pogovoru še precej odrezati se po nemško v pričo čudečega se mu ljudstva (— izmed izvirkov nesrečne nemškuta- Iz občine pa utegnemo izpeljati : o b č i n e c ob- JL.CI \J ^ V 1 II V ^^ UUV^UVUJV Aíi^VlJWlíl • V.7 U U i U U Vj j \j KJ - činar (kakor pravijo Srbohrvatje) ali tako nekako, ne pa občan. Za „Gemeindegut" ne zdi se mi spretno užitnina, tem manj za knjigo, ktera (na strani 90) potrošnino (Verzehrungssteuer) imenuje tudi užitnino užitkovina bilo bi bolje, če že mora ena beseda Inventar" ? biti. Namesti zapisnik (str. rije gotovo ne najmanji!), ali koliko jih je tako trdnih ga nemški uxti> - A^aiuvou fl « j/ i o li i a ^oui . kjj u ne nega na vrhu videli znani na korist nam Slovencem. Gosp. Pleteršnik prestavljavec Igorjeve vojske iz staroruskega, je šel na Po obedu smo nekoliko po deželi pogledali jugu se daleč pod nami . Na prostirala podkovi po tržaško gimnazijo. Razun druzih stvari je kaj uspešno dobna prelepa Gorenjska ravan sè svojimi obrasenimi učil slovenščino na zgornjej gimnaziji. Lepa zbirka kopicami. Zrak je bil tako čist, da smo posamezne priobčenih nalog kaže, kako vestno je vodil svoje di- griče in hribe jake tudi po raznih potih djanskega življenja. Pri nje- Ljublj an govej obširni učenosti mu bo zlasti za slovenščino težko Koroškej meji veče vasi ter mesta Kranj, Lok in dobro razločili Na j padu, in sicer na najti enakega naslednika, in vendar potrebujemo tu na St se oštri sne žni ki ali grintovci italijskej meji dobro podkovanega možá; kajti trnova hinjske pl so pota in z golim urbasom^se ne dá dosti opraviti. — fflava in 0 Zapustil nas je tudi zikoslovec. On je bil prvi, v prejšnjih letih tudi edini Košuta, BegušnicainStol; potem z obgorji Babjega Zob Prsti. Na jugozapadu se kup y nize Šolar, znani slovenski je- predgorje z Blegašem, Starim, Mladim in Crnim Vrhom. Oselnikom in Lebnikom Na stanovitni zastopnik slovenstva na gimnaziji. Enako stegujejo Kraške g pravičen slehernemu narodu se je mnoga leta poganjal na vzhodu Makolske g jugu se jugo vzhodu Gor jan Sučavske pl za pametnejšo in zdatnejšo odgojo na našej dvojezični in Pohorje; na severovzhodu in severu pa Lab od šoli. mirnih pa trudapolnih urah kot v viharnih in Krške pl z ravnino med m m bojih se je poganjal za narodne pravice, za njih pri- Velikovcem. Toliko smo s prostimi očmi razločili; znavo in izpeljavo v šoli. Izveden v šolskih paragrafih vendar še to večidel težko, ker je bilo razun Gorenjske da le malo kdo tako, in zdravega pedagogičnega duha je nam pridobil tù s prepričevalno besedo, tam s spret- în bližnj koroške straní vse obzorje megle Ali čas je hitro bežal ? in je vže kazala blizu nim peresom, kar smo zadnja leta uživali. Njegovemu pol dvanajstih. To je res, da nama je bilo tu gori lepo trudu se imamo zahvaliti, ako se je zadnja leta naša in prijetno ter bi bila še dalje rada na Kočini ostala gimnazija gledé na slovenstvo v mnogih stvaréh odliko- vendar sva morala na odhod misliti, ker bi zvečer vala med drugimi slovenskimi učilnicami. Goriška, srečna Ljubljana ! Tužna naša imela biti v Kranj (Konec prih.) Sicer pod je pa tudi iz za Storžca se naravnost proti nam Ozir po domovini. Na Kočino! (Dalje.) prikadila gosta megla, Zato tudi vodnik opomni, da bi bilo pametno, ako jej peté oategnemo. Saj je pa takošna megla res neugodna, ker te tako ogrne, da za ped daleč ne vidiš, zraven te pa še vsega premoči ; potem pa tavaj po spolzkih pečéh in lovi stopinje, ako te je volja, ali se pa v ktero raz- poko vsedi in mirno kaj ? da se spet zvedri. Nemu soka Pri Vélikih Vratih se spenja dobra dva sežnja vi- doma se toraj napravimo na odhod. Vodnik naveže m prav malo nagnjena stena. To nam je ve- spet pl na puško ; obesi na ramo brešno. kolikor 7 ljalo preplezati. Vodnik se popnè prvi na vrh in prime nam ga je še ostalo; moj tovarš pa napiše ta čas naša moj o palico, ker tipaje kamenje mi je bila na poti. Za njim sem lezel imena na kos da se stene trdno drži m po- jaz, -----™ - - — —-------- y si z obema rokama. Ko sem bil na vrhu, podá mi tovarš svoio soriačo in za nama pripleza. Srečno magaj e Politike" ter ga dene med kamenj poleg kola, da ga veter ne bi odnesel ali pa dež zmočil Potem zgrabimo vsak svojo gorjačo in zakličavši Ko svojo gorjaco 1 • :____ _ i ff v* • cini poslednj zdrav] v slovo, odrinemo na tanko ; smo zmagali gor grede naj večo nevarnost. Potem se ob poldvanajstih s slemena zavijemo okoli stene in smo stopali ves čas dalje ob - robu, opiraje se na peči, ter prispemo na vrh Kočine (Ko prih.) na tanko ob desetih dopoldne. Vodnik se je po tem takem zmotil za štiri ure ; saj sva pa tudi vso pot tako krepko hodila, da naju ni mogel prehvaliti. Kočina stoji na severu kranjske dežele kjer Minister Hye in izpeljava njegovih ukazov. Novi ukaz pravosodnega ministerstva zarad rabe slovenskega jezika pri sodnih gosposkah na Kranjskem se smo če tudi ne zadostuje popolni ravnopravnosti y do začenjajo kamniške planine, in meji sè svojima sose- kterega ima tudi slovenski narod božjo in državno doma Grintovcem in Grebenom, ktera se koj zraven pravo, vendar radostni sprejeli, ker kaže, da je vlado nje na desnej strani vzdigujeta, Kranjsko in Koroško. resna volja djansko uresničiti to, kar je dosihmal 329 zmiraj na papirji stalo. Gospođu ministru Hye-tu in v vojsko vojake daj y pravica v šoli in kanceliji smo tedaj hvaležni za ta pričetek, trdno se nadjaje, skazuje. Cvetnesrečňega avstrijskega birokratizma je národ je zavoljo kanceli da se tudi pri drugi in daljni sodniški stopinji odpró žalibog ta, da misli narodu našemu pravice, ki jih vživa Nemec, Magjar, na svetu, a ne kanćelij Italijan. da naše volj národa le poddružnice velike Nemčij 7 m da šole Z veseljem smo Al da se to zgodi, treba je, da si. ministerstvo v unidan poročali o vitezu Waser-ji, da kot predsednik urade c. k. deželnih nadsodnij ne postavi mož, ki celovške sodnije hoče skrbeti zato, da je več svetovalcev zavoljo tega, ker ne znajo slovenskega jezika ali ki zmožnih slovenskeg so znani protivniki slovenskega uradovanja, ovi- potrle to radost jezika al novejše novice so nam ko smo v časnikih brali, da to ni res. rajo ali po diraj o to, kar ministerstvo zida. Ako Skor ne moremo verjeti tega, da v Gradcu vitez W posadí ministerstvo take možé v omenjene više službe, ki je 1861. leta tudi podpisal peticijoSl 7 podobno je potem mitologičnemu božanstvu Saturnu, ki do ministra Schmerling in se je samo svoje otroke žrlo. Sliši se, da je več služeb naddeželnih sodnih svetovalcev v Gradcu praznih ki m da pred so ]o podpisali, bi se bil vrsto vstopil onih 20.000 daj izneveril temu, kar je se imajo íme- leti javno pred svetom spoznaval Vendar na svetu je dan danes vse mogoče Ako no vati novi uradniki. To je stvar sila važna. Ňadsod- se pa taki možje izneverjajo svojemu spoznanju, temvec nija v Gradcu je središče, po kterem se sloven- mora slavno ministerstvo skrbno izbirati možé, kteri je vse nij a v v i a u u u ju wi. vvixwwj ^ ^ " » uiviai oia v julu luiuío lui oiv u vukj l/jullč skemu narodu več dežel, kar se tiče ravnopravnosti v stavi na odločna mesta. Ako se to ne viših sodnih uradih, ali kruh deli ali pa kamen. Dolžnost naša je tedaj, da pozornost gospoda mi- drugo brez vsega vspeha godi Se enkrat ponavljamo tedaj svojo nado, da gospod nistra obraćamo na to, da gleda, da se blagim njego- minister s tem, da prave možé postavi na službe v vim namenom ne godi škoda po osebah, ktere stavi Grad na to mesto. Ako se postavijo sami Nemci ali pa nem- ljati t ) bode pokazal, da ga je resna skutarji na ta mesta kar naravnost bodo rekli : 7 kar j unidan zaukazal P 77 cev nemško mora biti uradovanje tudi za zadeve Sloven-, kajti nimamo slovenskemu jeziku zmožnih referentovi Tako pa se umrtudi ravnopravnost narodna, kadar stori drugo stopinjo. Da pa imamo Slovenci za slovensko uradovanje po- Zabavno berilo. saj že to polnoma zmožnih mož , o tem ni dvombe aa so nekteri naših sodniških uradnikov služili na Hrvaškem in ondi dobro opravljali službo svojo, je priča, nam To da bodo še zmožniši uradovanja slovenskega. Naj nihče ne ugovarja, da naš jezik ni zmožen zato! je laz od konca do kraja. x>«iauu., j^a ima ^^»v« obav<%, -^jci ou ©o aucun., v „i^uvujau" iuins.r<*t umc- občnega državljanskega zakonika, kakor je njeni diletantje izvrstno odlikovali. Ko je naš za te naš slovenski, —narod, ki ima prevod kazenske po- naloge kot nalašč ustvarjeni komik gosp. D. do kraja stave tak, kakor je naš slovenski itd. itd. je tako, razvil svoj prekrasen talent, nastal je v dvorani strašen kakor narod nemški, upravičen, da zahteva, naj se sodi smeh, kterega se naš ganjeni Nikodém udeleží s takim v nj ego vem jeziku. To je treba ne le za to, da ob- navdušenjem, da je njegov krohot presegal vse dvo- toženec razume, kaj se ž njim godi in da se ne pri- ransko režanje in smejanje ravno tako, kakor slavnega kar se je že přiměřilo, da je bil človek z nem- pevca Stegerja tenor v dunajski operi nadglasuje vès Narod ki ima tak prevod stava Originali iz domačega življenja. Druga vrsta. I. Slovenski Nikodém. Spisal dr. V. Zarnik. (Dalje.) Bila je ta večer v čitalnici tudi glediška pred-kjer so se znani, že v „Novicah" tolikrát ome- men liiWlj OO J t. iiXj JJJ. J.Í_U.V^JL ÍXKJ , VIC* f \J WU » tu uvrn V kJbCgCJljai lOUUi V U.UIACIJ OIV1 U JJCi 1 uau^iaoujc veo sko besedo na smrt obsojen, pa te sodbe kar nič raz- orhester. Plašno so se jeli pri tem oknu sedeči čital- umevši je vprašal: je li že konec obravnave in ali sme ničarji obraćati v stran, ker niso vedeli, ali je to odjek domů iti ? ! Al tudi iz tega ozira je treba, da so sodniki njihovega veselja, ali jih kak hudoben nemškutarsk trdni svojega jezika, da škode ne trpi čast in veljava duh sodnije same. Kaj oponaša. Pa predstava se je nadaljevala, obča po-si more pameten človek misliti od zornost se je spet vprla v oder in tako je bil naš junak sodnika, ki se še toliko ni naučil, da bi vedel 7 kaj je na lestvi rešen nevarnosti odkritja, ktera mu je že tako „Wehr" po slovenski, in obtoženca praša: „tak zavoljo blizu pretila. Spremljal je z največo pazljivostjo pred-vere sta se sprla s sosedom?" in ga obtoženeczavrniti stavljalko gospodičino N., — mrmral je med zobmi mora 7 da od vere ni bilo nikoli govorjenja Da se od gospoda, ki je svetovalec pri c. k. deželni nadsodnii v Gradcu ktera obsega Slovence na Stajarskem, Kranjskem, Koroškem pravo ! pravo za ušesi t more reci da mož na pravem mestu > treba rv^xxx , J-HWJL Kj ACV-a, U.Č*i je |J1 C* Y J. V/ICIU i - AAA V LCJ iliCi 1 JO OlU l^lllVUUClliUVU Uil da je v besedi in pi- mranje skozi celo predstavo. Ko se je igra svršila pravi Otelo! oh to pa ni dobro! popraskavši se tako se ljubosumna žena ne predstavlja! zdaj je spet bolje! — oh kakošen pogled, kakor in v tej meri je šlo Nikodémovo mr- 7 7 smu zmožen čistega slovenskega jezika, kakor se piše vstane v dvorani burno ploskanje in naš Nikodém v v knjigah in ga govori neponemčen Slovenec, m da je mož ustavnega duhá, kteremu je ravnopravnost národna svoji vroči afrikanski fantazii pozabi svoj izreden kurji položaj na lestvi in začne iz vsega grla na vse kriplje sveta reč. Zato nam ni kar nič srce poskočilo, ko smo „živio" kričati. Spet reče čitalničar pri oknu svojemu slišali, da pride v Gradec vitez Scheuchenstuel ki sosedu: Ti J J^AAVIV T VIIMI^W V JLV\j£J KJUULUUVJUVyliOtUUI ^ i\i OU OUOUU.U • XI ^ IlôkâJ AU JLU.UJ.W Mini; LU OU ^UUiil glU/K je v Novem mestu poslavljal od uradnikov svojih z be- ni od vetra ali vremena, to ni samo ob sebi, »u w sedami, s_ kterimi se je ponašal, da si je prizadeval straši! Pa strašna téma od zunaj, občen šunder v dvorani in dež, ki je zmiraj po malo šel, potolažili so spet more biti, to so čudni glasovi to tù zersetzende Nationalitâtengeluste niederzudriicken* onim gospođom, ki so ga podpírali v tem, obetal tudi plahega čitalničarja, ki je* jel krasoticê pregledovati in vprihodnje krepko svojo podporo. Tudi mi bi bili njegovih • 1 • 1 ■»• a 1 • • . • -1 m -» ^ a misli uxa^ax, ako bl mogli verjeti, VAO> UU XlCtiQjJJL WLIA j C A Kš „XXV" ^JUIAIUIJULC* isuauu A U1S.AAU. AAA UUAAAI1AA ^liVOUV , AVA Mili strijo razdirajočim" národním tendencijam, pa mu ni podobni ponočnemu kriku Indijancev ob bregovih ka- vsako pravično narodno zahtevanje že „zer- nadskih jezer, kar nam je neumrli Cooper v svojih ro-setzend" kakor onim da on nasprotuje le ,,Av- meriti, ktero bi si za prvi ples zbral, in pozabil je po- polnoma straků pri oknu in čudnih glasov, ki so bili kteri že razpad Avstrije vidijo v manih prekrasno naslikah outiiuuu UAAALLA , Av. LUI 1 AC A OicJjJClLt XX V O l/A AJ O V A ULIJ U Y tem, da se slovenskemu národu, ki svoje davke plačuje presledku med igro in med plesom je izlekel 330 Nikodém košček papirja iz mavhe in svinčnik, da si pólo pogledali, ali ne delà kakih pesem je nekoliko opazek zabilježil, dram kore- w iu utiuvui«. y wiv KJM. ^viv y O/il UU UVI« IVaiVlU 1X1 y Ui aLU ? IVUiC* za kteri časnik in za spondencij tište ure, ko je imel svoje uradne številke kakošno korešpondencijo, hoćemo pozneje zvedeti, ker lepo postavljati v kompanije, batalijoňe, regimente, bri-naš mršavi literarni junak na lestvi ni bil samo drama- gade in divizije. Od tedaj ga niso g. chef več ,,primo temuč tudi dramatik. Ko je bilježil, spet mu se loco" predložili za kako višo službo. Premišljeval je na dalje: s kakimi orjaškimi koraki turg, stare misli nehotečemu posilijo, spet je že morebiti tretji stokrát — številka trojka je bila v njegovem življenji se mu že petdeseto leto bliža, kako je "zaslužek pičel velicega pomena precej drugo jutro na vse zgodaj v čitalnico. Mislil si je čitalnice in Sokola; iz globočine domoljubnega srca J--J _ ---- * ~J * . J . J --~---V , J ^ WMMX+WM. ponovil trden sklep, zapisati se s pesmarijo in s časnikarskim dopisovanjem. Pozabil J^Z M* W V j V% 4L v«^ Vf J V^ VA v M VW f N/ V m^M ^ w wi vvj w va vwaa.^ « V/ W W avj^awaaa ^ Mê j v V A> V/ V^ A IJ. ^ V-/ IV W ^ JL £J ^ A V k/ V/ V X i^i V Vi V J J 4L V/ JL 1 Cl U Li V W t« KJ X £> je : Kakor so v prvih kristijanskih časih katehumeni se mu izvine hud izdihljaj in solze, ko tepke debele, pred pragom cerkve stali in pripravljali se na vhod, oblivale so bledo Nikodémovo lice, ktere je ujemal in tako se tu jaz skrivaj kot tat po lestvi potikam pred brisai z desnim rokavom svojega vojaškega plašča narodnim templjem; kaj mi je tega treba? kaj tacega moje domoljubno srce zaslužilo? nič, korajža Kaj Ali je kakor rajnki g. profesor M. Etelko. > sem zakřivil?! To ni ime lesketati v knjigi čitalniških udov, magari če me trenotji najvećega solznega dežja in naj vihar veljá! jutri se mora moje nejše izdihljajske nevihte zaigra muzika v dvorani eno Ker Je bil naš OfFenbachovih, vsemu svetu znanih polek, kterih melo-Nikodem dije prešinejo člověku vse živce in žile, kakor šam- u iz vseh kancelij izpodijo! velik oboževalec Shakespeare-ovih monologov, pogo- panjec, kader je pravi nepokvarjen „veuve Cliquot. varjal se je sam s seboj na to domoljubno vižo precej Tudi najbrumnejšemu puščavniku prvih stoletij bi bili dolgo časa. Sklep, počitálničiti se, stal je že tako trdno ti zapeljivi glasovi noge v skok dvigali. Po naključji kot sv. Stefana turn na Dunaji, odločil je ta par gol- se je postavila neka gospodičina Malka iz Poljan kakor jo je Nikodém imenoval dinarčkov za vpisnino, ktere je ravno to popoldne zaslužil ali pa „Málčaha", ko je Sčurkovemu Jurju iz Kurje vasi napravil pred okno, kjer je imel naš literat svojo ložo. a Ne- neko dolžno pismo. Pa pri tem velikanskem, že na tako vedoma obrne svoje prekrasne oči, kakor dve modri trdnem temenu sezidanem sklepu, prikaže se pred očmi solnci, proti Nikodému. Bila mu je že zdavnaj vzor kakor duh v Hamletu, bledo lice njegovega starega tihih, pohlevnih sanj ; ali zdaj, ko jo zagleda v drago- mršavega bureau-chef-a, gospoda Tschertschuschnigga, ceni vkusni obleki, mahoma pozabi čitalnice, glediške čegar plešasto čelo je bilo v čudne pomenljive, čisto predstave, 315 gold, in gospoda Tschertschuschnigg-a nič dvoumne gube zgrbančeno. Videl je Nikodém v svoji že skoraj preveč razpaljeni domišlii sive ? na vodene oči svojega ostrega chef-a y ki pol y vrhu, ter vseh domoljubnih izdihljajev in solz. Kakor P? bi bil znorel, razpne obe roki proti njej, kot da bi novi domoljubni sklep tako hladno, zaničljivo in ob so se v njegov hotel čez život objeti za ples. jo "vta vívixivijuvu* liiwuiiv y ttwuiviji r v xxx vv PO^lCJ Ol} UI CDgl UiaiUV^ V IVIVOUJI C«tll\l enem tako resno prêtée vpirale, kakor po pravljici oči čiška P., kterega god in praznik obhajamo 2. aprila amerikanske kace klapotalke (crotalus horridus) v za- in dobil boš v neki primeri malo idejo o držanji našega čarano ptico. Krmévžile so se blede, brezkrvne ustnice Nikodéma. Bil je v tem hipu neprecenljiv zgled našim gospoda Tschertschuschnigga na nepopisno mrtvaško cerkvenim podobarjem, ki delajo podobe za stranske dragi bralec, v letošnji pratiki sv. Fran vizo zdelo se je Nikodému da se njegovemu ušesu altarje po božjih potih in znamenja po polji. Kakor bi približavajo šepetaje preznane besede: Meine Herren, bil celi sod reke Lete izpil, pozabi popolnoma svoj ber sich in die Čitalnica oder paim Sokol einschreibt, položaj ; zdi se mu, cla se v dvorani med drugimi ple- den kann ich pai keinem Avancement vorschlogen ! gospodje, kdor se v čitalnico ali pa k Sokolu zapiše, ta ne bode nikdar naprej přišel) besede ktere naš iv/ uuuv iuj\uai uajji uj j^i louij - - muouuvj i\tuiv junak tolikrát v kancelii tako věrno na ušesa vleče kakor brumen Mahomedanec besede iz korana ktere salci vrti s svojo Málčaho, in začne, kakor mlado žrebe z obema nogama poskakovati po lestvi. Ali lestva ni pozabila, daje lestva. Na enkrat: pok! pok! pod no- mtoHHM H^H HH t Stáreta in polomita se v sredini oba klina y uiumvu luc^uviiiv.uciuvv, u^o^uu ^ kterih je stal, ali zdaj prav za prav plesal. » mu fanatičen drviš razlaga v mošeji. Ko da bi veter hipu začne ranjena in do smrti razžaljena lestva opi na tem pihnil y zdajci izgine kakor kafra ta tako trdni sklep sevati čudne sinuse in cosinuse, tangente in cotan zarad pošastne prikazni mrtvaško bledega gosp. Tschert- gente. Rsk! štrbonk! strašen ropot in ko bi schuschnigga. Poprej tako navdušeno junaško srce na- mignil, ležal je naš nesrečni Nikodém s hrbtom na pre- šega Nikodéma pade mu zdaj skozi hlače v štebale in močenih tléh in razžaljena lestva na njegovem trebuhu. že je lezlo proti podplatom; poprej že v duhu gumnejši • vi» najpo- (Dalje prihodnjič.) čitalniški janičar, zdaj svojo žalostno osodo premišljuje, kako že petnajst let za 315 gold, na leto vsaki dan marljivo nekaj pôl papirja počečká; s ka-košnim trudom je še to službico vjel; kolikokrat je za- Dopisi Iz doljnega Štajarskega. Beseda' i 15. dne stonj vrgel mrežo v podobi prošenj i iv u iv i tt t jo Ltdi- « it uu ij ličiti j^iajai gnr^a. --, vajllcž pitšrift ali só- t. m. obhajana na slavni spomin A. Krempljnu bila plik) v skaljeno vodo razpisanih služeb, pa je več nego je sijajna, prava narodna svetkovina. Vendar tudi ni eno celo leto zastonj lovil, in ko je enkrat nekaj vjel, bila brez bridkosti. ni se mu mreža trgala in čoln šibil, ampak bila je po pripoveduje: nevedoma ostala na dnu ) WPIP i nesrečne mreže mršava mré- Da Cujmo se še kar „Slov. Gosp." o tem raz- XSKJ , XV C*i lepše ovenča slovesnost, nica naš ; to je 315 gold, na leto. junak z pisano je bilo darilo 50 goldinarjev za najboljšo gle-Od konca si je bil * diščino igro, ktera bi se o tej priliki igrala. Med dru- svetkovini gospodom Tschertschuschnigg-om velik gimi spisana je bila prekrasna in ravno prijatelj, bil je neizmerno točen: ko je osem na šen- primerjena igra „Samo" prvi slovenski kralj, čije čin klavškem turnu bila, že je praskanje Nikodemovega se godi v rečeni okolici; bila je nadarjena, natiskana, peresa bureaukratičnemu srcu njegovega chefa bolje naučena, mnogo novcev se je porabilo za skladno ustrezalo nego angeljsko brenkanje na nebeških arfah. narodno obleko. Prošnja je bila položena pri veleslav- Akoravno se je naš Nikodém prva leta tako tajno nem c. kr. namestništvu v Gradec y da raci blago- pečal z literarno pisarijo, kakor da bi bankovce délai, voljno dovoljenje podeliti za igranje, pa odpiskom od vendar je to oster nos g. Tschertschuschnigg-a kmalu kimovca se nam je dovoljenje odreklo ter nepovoljna zavohal in od te dôbe se je njijno prijateljstvo ohla- mesta poznamljala. Poskusili smo pri visokem c. kr. dilo. Vsaki dan so mu odslej gosp. chef po desetkrát v ministerstvu potrkati, vendar tudi brez želenega vspeha. Veleslavno namestništvo še ie naznanilo vzroke, podćr- nega truda. S trdno voljo bo kmalu premagan, in potem ta vši, česar neče; visoko ministerstvo pa je naravnoč bo rodil njim in narodu obilne obresti. Nekoliko so odreklo igranje ne navedši nikakošnih razlogov. Je nam tedaj naši državni poslanci vendar le pribojevali, to ustavno ministerstvo? kako neki bi Angleži itd. zato se nadjamo, da njihov trud tudi vprihodnje ne bo podobne odpiske gledali? Ubogi Slovenec! tebi ni pri- zastoni voščeno ? in posebno > a ne bodo pred mirovali, dokler gledati zgodo vinske igre, ktera je zložena po se tud i našim slovenskim bratom na Štajarskem spisih na svetio danih v absolutistični dôbi, kakor so Koroškem in Primorskem ne dovolé tiste pravice } y na pr. Valvazorjevi, xxium^ijuu * * , oko radovati nad junaškimi in slavnimi deli tvojih dav- Krempljnovi itd.; ne sme se tvoje kakor nam Kranjcem. Ali čudili smo se in to ne malo, kako se je nih preddedov, ter jih narodne obleke videti; ali bi zadnje dni proti omenjenim ukazom in našim državnim menda pisatelj naj kvaril resnične zgodbe? itd. Is- poslancem držal dunajski časnik „Zukunft." Že tega krenemu domoljubu, prečastitemu gosp. Bož. Raj ču nismo mogli prav razumeti, zakaj „Zukunft" tako trdo- gré čast in hvala, da je bil duša tej prelepi svečanosti. Iz Borovnice 17. sept. R. kteri Po viharni noči od vratno trdi, da ukazov ni bili bini, vic* un.aůuv u i J Zakaj J tž OC LčVlVl čtli , iVU OU že sodnijam v rokah, še z de beli mi črkami e še takrat. ko so 16. do 17. dne t. m., v kteri je neprenehoma in tako deževalo , kot bi se bili oblaki trgali bobnelo razglašal, da je to vse laž. In nazadnje, ko že ni mogel več utajiti, da so ukazi resnični, je pa pre vij al, da niso se 111 IČlfckU Ut^CVitlU . &.UI UI ĎC Ui.ll UUiaiVl blgail , OO je » uvmijavi; v*.m» uv u lvuíj i, i vouiv/ui^ jv jjoi JJl^VlJCVl, UCt 1110 \j zberalo zjutraj okoli cerkve in zvonika med velikim od Hye ta, kteremu so naši državni poslanci spomenico nalivom in gromenjem na stotine in stotine nam toli- podali, ampak da soše od Komersa, čeravno bi bil po- kanj zaželenih in všečnih lastovk za vkupni odhod v tem, da je Komers že junija meseca odstopil, a ukazi toplejše kraje, oznanovaje nam, da jesen je pred durmi. so datirani od septembra meseca, lahko zračunal, da Nehoté se je zbujala v nas pri tem milem nazivu mična od Komersa ne morejo biti. Nam se je vse to prav pesmica Oroženova o lastovki: Mrzel veter tebe žene Drobna tičica od nas, Ki iz lipice zelene Si mi pela kratek čas. Zdaj pa iz zvonika line Zadnjo pesem žvrgolis, Ker čez hribe in doline Toplih krajev si želiš. tako zdelo, kakor da bi nam „Zukunft" ne privoščil, da bi zdaj kaj dobili, in ako bi že morali kaj dobiti VXHI KTM. UMMIj UV/W1I.1 ^ iu »av UI £J\J lliuiaill XV.CVJ U.UU1I/1, da naj bi se vsaj ne mislilo, da imamo kaj našim državnim poslancem zahvaliti. — Potlej smo izvedeli, da so poslanci v svoji, ministrom izroceni spomenici Popoldan okoli ene ure so jadrno odrinile čez hribe več in to za vse Slovencezahtevali, a ministerstvo da in doline proti jugu poslavivše se od nas za ledeni zimski čas. Srečno mili, veseli gosti; Bog vas varuj na Je nekaj in to le za Kranjsko přivolilo. In spet smo Zukunft" zavoljo tega naše se morali Čuditi da Otti VyC*o. t^a. ovuu xxxix* , * VWVAX "" UUUitrn VU.U.1C1 , U.C* je „£-iUJXU.ULLU £ax wv/ """ ^-----J ----? — VIMP »V WlXWid. VU. IlllUWKV/l Ol » « JJllOU , 111 Ua JO 1<5 VfUV/ tolikanj zatirane Slovence z večimi pravicami oblago- krivo, ako je manj přivolilo nego so poslanci zahtevali. y ono Od vseh tic, ki o ljubomili spo- > je, darjene pozdravljale, mladi v naše kraje zahaj aj o in na jesen odhajajo Prav čudno je bilo tudi tisto, ko je Zukunft (C sam mislim, edina postovka (Falco Tinnunculus; L.) še „velik in imeniten gospod* o.XC*Y ^«VÍUW jv MUV tuui^ 1W JC „ÍJUIYU1111 DO.UX pripovedoval, da je zavolj omenjene spomenice nek tt a 11 lr i n imnmf an r*»a ci r\ arl ^ v» n X n nv\ ■! r» 1 m ^ naše poslance imenoval tukaj, ktera od tukajšnjega velikanskega zidanega mosta, varj e in sleparj e. Tu bi bil vsak mislil ; v kterem obilno gnjezdi, se ne more lociti; a tudi ta se ne bo več dolgo kod nas mudila. 7 U da spravi y rose in „Zukunft" nad tega „imenitnega gospoda da ga zavolj take predrznosti prav zdatno ozmerja. Ali Iz Ljubljane. („Zukunft" in slovenski državni „Zukunft" je pustil imenitnega gospoda lepo pri miru, poslanci.) Ko smo v zadnjih in predzadnjih „Novicah" m je namesti njega spet poslance namahal! brali ukaze c. kr. pravosodnega ministerstva in c. kr. kaj mislite, ko smo te dni spet v „Zukunftu* i In brali deželnega predsedništva kranjskega zastran rabe slo- nesramno predstavko koroškega deželnega odbora proti venskega jezika pri sodnih in politiških gosposkah na spomenici naših poslancev, kako nas je grabilo od same jeze, da more kdo jasne in naravne človeške pravice tako brezobzirno z nogami teptati, in mislili Kranjskem, radovali smo se, videči, da je vlada vsaj ze enkrat resno in določno izrekla, da hoče národno ravnopravnost djansko uresničiti, ter da je sama že na- " * prej smo si y prej izpodbila vse tiste izgovore, s kterimi so čakajte, predrzneži! zdaj streže, kakor ste zaslužili. ; y i ■ vam „Zukunft" yy Zukunft"? Nič po- jim ni Šnje čase nasprotni in leni uradniki vpeljavo sloven- storii koroškim odbornikom, ne žal besede ni nobe-skega jezika odbijali. Radovali smo se tem odločnim nemu rekel, ampak padel je spet na slovenske dr- in odkritosrčnim vladinim naredbam, ker smo sodili, da žavne poslance, in^prav nemilo jih je zavolj je zdaj od nje straní vsaj za Kranjsko prestala vsaka predstavke premlatil. Se to jim je rekel zavora y ktera bi v se zdrževala, da bi se ne zadovolilo y da ne zavolj druzega na Dunaji, ko zavoljo dijet!! te sedé Naj- mnogoletnim željam slovenskih rodoljubov ter živi po- bolj čudno je bilo pa, ko je „Zukunft" unidan prinesel trebi slovenskega ljudstva. — Pri nas, slovenskih stran- ukaz c. k. deželnega predsedništva kranjskega. Našel kah, in pri naših uradnikih je zdaj, da brez odloga je v njem, kar ni v njem, namrec da naj bi se izpol- zaposedemo podeljene pravice, ter da se jih pri noval y vsaki priliki trdno in nepremakljivo držimo. Te kolikor se dá in more (nach Moglichkeit und T UWl^l J/A 1111X1, 1/iUUV/ XII UV^/J. UJLUCiUXJ 1 f V/ L /J l JLLl KJ • JL Kš JpFcl" X UUUUUiliVWiby • JL Ks^CL IO Y i\Oi V UaCV^iU U 1 ^ CtlX vice so skupna, narodna vlast, in čuvati jih moramo ne kunft", da bi imel kaj grajati, on ga je vse eno našel, Thunlichkeit). Tega přístavka v ukazu ni ali ,,Zu- samo zavolj sebe, ampak tudi zavolj naroda. Od naših in planil je spet mislite da na ukaz, ali deželno uradnikov pa tem bolj pričakujemo, da bodo dane ukaze predsedništvo? — ^a», o^oi ua, m- zvesto izpolnovali, ker je to ne samo njih dolžnost proti žavne naše poslance, in tudi zavolj tega ukaza so Bog ne daj ampak spet na dr- vladi in narodu, ampak tudi njih lastna korist. Ce slo-venščina enkrat po pisarnicah ob veljá, bode to tudi znajo slovenskega jezika; a njim bili oni tepeni. Dunajski mestni zbor je unidan rekel da vseh nesreč, ki so Avstrijo zadele, je konkordat kriv; „Zukunft" menda bi rekel, ne, ampak slovenski ki ga državni poslanci; čudimo se po takem, da zavoljo ne- njim prav hodilo. Ne bodo se v njihove vrste več vrivali taki, ki n e bodo znali, odpre se nije in do ministerstva. Pri nobeni teh stopinj potlej dolži naših državnih poslancev! Difficile est satyram ne bodo mogli izhajati brez ljudi slovenskega jezika non scribere! j^m«, 11j1lli, fti 5« J ov vcu« gotova pot do više in najviše sod- navadno zgodnje slane, ki je letos posmodila polje ne popoinoma zmožnih. Res da bo slovensko uradovanje od konca nekterim težavno ; ali Ne kmalu je kaka no vica tako osupnila naše naj se ne bojé majh- mesto kakor ta, ki jo je vladna „Laib. Zeitg." přinesla 332 27. septembra rekoč: „Dr. Costa je danes županij stvo Po ojski smrdí! Te dni so bili francozk ljubljanskega mesta po višem ukazu za zdaj z rok dal agenti tukaj, ki nameravajo 100.000 centov noter do sklepa one razprave, ki se je pričela zarad unidanjega nepokoja; vodstvo magistratno je izročeno gosp. Jan. Pájku, c. k. okrajnemu predstojniku, mest- á na kupiti nemu odboru pa bode predsedoval župana-namestnik Novičar iz domaćih in ptujib dežel. gosp. dr. Orel. Ker y kakor se je že naprej videlo i c. kr. sodnija o oni sokolski dogodbi gospoda župana, Po obravnavah ki so tednov trpele, sta oger ki je razdražene le miril in jih pomiril, da se ni kaj hujega pripetilo, ni v zatožbo djala, obžaluje velika večina meščanov prav srčno oni viši ukaz, kteri začasno ustavlja dr. Costi županovanje, in mu je to ob-žalovanje in pa upanje, da kmalu stopi na čelo mestu, razodela v adresi (pismu), ktero obsega nad 400 podpisov vsake stranke od najveljavniših mestjanov, najviših stolnih duhovnov, mestnih fajmoštrov, mestnih odbornikov in odbornikov kupčijske zbornice, mestnih okrajnih predstojnikov, oskrbnikov ubozih in 250 hiš- s k i in d u n a j s k i odbor sklenila svoja delà in za pisnik podpisala 26. septembra. Od strani dunaj skega nih gospodarjev. Mož y za kterim taka sijajna večina odbora je nekterim odločbam nasprotoval le nekdanji denarstveni minister Plener (to je važno) ; od ogerske straní pa le Ghiczy-a ni bilo pri podpisu. Ce tudi poslanci dunaj skega državnega zbora v zapisniku sami pravijo, da so po tej meri naše (avstrijske) dežele preveč obložene, so vendar podpisali zapisnik in bodo državnemu zboru priporo-čali, da sprejme to breme. Sicer veljá nemški pregovor, ta stojí s svojo udanostjo, pač lahko mirno caka, kako se da „pri denarnih rečéh prestane do brovolj stvo" ; deputacija je pod klop vrgla ta pregovor. Po teh ob- oo resila stvar ; ki je ne v Ljubljani, ampak po vsej deželi visoko spoštovanemu županu prizadjala že marsikako bridko uro. Sicer pa moramo še to od-kritosrčno reči, da nobeden, ki pozná občinsko postavo ljubljanskega mesta, ne razume tega, kako more to biti, da se opravilstvo vseh opravil magistratnih je iz-ročilo cesarskemu komisarju, ker po jasnih besedah ravnavah prevzamejo Ogri za skupne državne zadeve na 10 let le po 30 odstotkov, druge dežele pa 70, — od 146 milijonov, ki jih je treba za obresti državnega dolgá, pa prevzamejo Ogri za prihodnje leto izjemno 38 milijonov, za druzih 10 let pa le 29 milijonov, drugim deželam tedaj nakladajo skrb, naj spravijo skupaj ostalih 116 milijonov. Po takem je očitno, da 58. se more njemu izročiti od vlade magistratu pridejo V se veči davki. Ako pa se pomisli, da že zdaj preneseno (ubertragener), ne pa naravno (natiirlicher) zaostajajo vse dežele v davkovskih placilih, smemo pri- opravilstvo. Pa po 46. tudi to nikomur, ki mestno čakovati, da bode državni zbor resno prevdaril ; kaj kako postavo pozná, ni jasno, časno ustaviti županovanje, ker se more županu za- ; ako se udá ogerskim zahtevam! Kjer šte- 46. natanko na- števa, kdaj mestni odbornik ali župan pride ob svoje opravilstvo; v te odločbe pa naš župan nikakor ni pri-zadet. Res je sicer, da so se pri nas že marsikake stori vilke tako glasno govoré, ni treba kritike, bi bilo to, ako bi ne bilo nekako strahovito se Košut in Deakova stranka ravsata in ka v sata in Smešno kako y tebi nič meni nič obešata na veliki zvon očitnosti reči zgodile, o kterih se prava uganjka ne vé; vendar za trdno mislimo, da se bode županova zadeva tako razjasnila, da ostane tudi vprihodnje mestu to, kar mu je dozdaj bil — najsposobniši mož za županij stvo ljubljansko. Danes gré sam na Dunaj. djanja velikega izdajstva od 1848. in 1849. leta! Garibaldi je res nameraval planiti čez Rim pri Asinalungi ga je italijan ska vlada vjela in 27. tembra tirala na svoj dom v Caprera (na Kozje.) je počil glas po velikih mestih Italije, da so Garibal- pa sen- ViJL M» T J WXX J j V *J V» Včeraj se je na poklic ministerski gospod de- povsod pomirilo di-a vjeli, je ljudstvo vstajalo na noge; zdaj se je spet je slišalo da se Garibaldi-u nič ko J--.# ---i-----------------o—1--- ------uuvouu ^uuiiiiiu j ivu ju oiioaiv uc^ ou u aiiuaiui"u n±vj želni glavar pl. Conrad podal na Dunaj. Nadjamo se, hiidega ne zgodi. Začasno bode tedaj miroval Garibaldi, da se reši županova zadeva tako, kakor je pravo in kakor želi velika večina mesta ljubljanskega. ski 30. septembra se je začel spet deželni zbor oger-; glavna stvar njegovih obravnav bode finančna Odbor kmetijske družbe je v nedeljo imel poravnava z Avstrijo. Iz dunaj skega držav- sejo, v kteri je določil, kaj pride v slovesní veliki nega zbora pa se sliši, da nekteri nemški liberalci zbor, ki bode 24. dne t. m. v spomin stoletnice bodo pred vsem drugim zahtevali, da se odpravi kon- družbine. Svetinjo, ki se naredi v ta spomin, je že izdelal slavni prof. Radnički na Dunaji. Prihodnjic več o programu tega zbora, v kterega pride gotovo vsak kor dat. Potem i uau x uttšiJLi, misllJO, uuuu Avowija ia vvžii uaua • Ruska vlada ne dovoli vojakom dolzega odpusta bode Avstrija izveličana! (urlauba) m večemu do aprila prihodnjega leta. ud, ki ima količkaj srca do napredka kmetijskega. Zbornica kupčijska in obrtnijska je 26. dne t. m. imela sejo; o važniših njenih sklepih prihodnj ič kaj več. Gosp. dr. Toman je přišel v saboto iz Dunaja za tri dni v Ljubljano, da je sklical odbor za želez- Pomenljivo je to znamenje V Je V seji v banaške 6 fl. 40. nico ljubljansko-belaško, kteremu pondeljek předložil že izdelani glavni nacrt te ceste, za ktero se kaže veliko upanja, da ne ostane ěygá i a. qo\ Žitna cena v Ljubljani 28. septembra 1867. Vagán (Metzeii) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 80. turšice 3 fl. 70 soraice 4 fl 35 rži 3 fl. 40. — ječmena 2 fl. 60. prosa 2 fl. 60 ajde 3 fl. 13. stil y da vse stori y kar .1® treba y ) ——\----- -r—> — — utopija. Odbor je nevtrudljivega gosp. doktorja poobla- da ta železnica kmalu stopi s papirja v življenje. — Gosp. dr. Toman bode v imenu državnih naših poslancev spisal v posebni knjižici odgovor koroškemu odboru, ki tako nesramno odbija ravnopravnost národno Slovencem. — Da bi slovenski poslanci stopili iz državnega zbora, je Krompir 1 fl. 5. Kursi na Dunaji metaliki 55 fl. 40 kr. Narodno posojilo 65 fl. 25 kr. 50/ /o . oktobra. Azijo srebra 122 fl. 25 kr. Cekini 5 fl. 95 kr. zdaj še časnikarska goska. saj za Odgovorni vrednik; Janez fflurnik. — Natiskar in záložník: Jožef Blaznik v Ljubljani.