
(5s<



lekarna v Škofji lok«

Mr. Pn OTOKAR BUROVCH

in

lepšanje revnih cerkva.

Premišljevanja in molitve, posebno
za ude te bratovšine.

Spisal v Francoskim O. J. K. Boone,

' iz reda Jezusoviga.

Poslovenil

Janez Bonač,

duhoven ljubljanske škofije.

Z dovoljenjem visokocastitljiviga ljubljanskima škofijstva.

Prodaja založnik Henrik Ničman. bukvovez#


„Pridite, molimo, in padimo na tla, in jokajmo pred Go¬
spodam , ki nas je vstvaril. w

Ps. 94, 6.

„Gospod! ljubim lepoto tvoje hiše, in kraj, kjer prebiva
tvoje veličastvo. w

.0

1 amen bratov šine vedniga češenja presvetiga
Vešnjiga Telesa in lepšanja revnih cerkva je,
^počastiti Jezusa Kristusa v presvetim Za-
Af\/kramentu, kolikorkoli je mogoče. Zavoij
HET tega se je zbralo v te bukve vse, kar je s
© to neskončno skrivnostjo v zvezi.

Pred vsim drugim se razlaga, kakor pogla¬
vitna resnica, prava resnična pričujočnost Jezusa
Kristusa v presvetim Zakramentu.

V poglavji, kjer se razlaga bratovšina
vedniga češenja in lepšanja  revnih cer¬
kva , se najde vse, kar se zamore v tej reči
želeti. Od pogostiga svetiga obhajila, ki je po¬
sebno natančna reč, se kolikor je mogoče dobro
razlaga. Cešenje presladkiga Jezusoviga serca
je s češenjem presvetiga rešnjiga Telesa v tesni
zvezi, ker ima posebni namen, de bi se Jezus
Kristus v svetim Zakramentu častil in ljubil, in
de bi se popravila nečast, ktera se mu stori v
tem presvetim Zakramentu. Popisuje se tedaj tu¬
kaj , kako se je začelo, kako naj se opravlja,
kaj dobriga nam prinese in njegov posebni namen,
in sicer po spisih častite Marjete Marije Alakok.

Kar se piše od dobička, kteri od tod izvi¬
ra, de se delavnost in molitev v življenji sklepa,

1  *

4

je pripravno in ima namen spodbudovati in serč-
nost dajati posebno ženskima spolu bratovšine, in
vsim, kteri kaj zanjo store, kakor tudi sploh vsa-
kimu, kdor seje kaj druziga dobriga storiti namenil.

Vse verne, posebno pa ude bratovšine pri-
serčno prosimo, naj bero, ne le enkrat, ampak po
večkrat, kolikor jim čas pripusti, naj bero in pre¬
mišljujejo posebno kar je pisaniga od daritve svete
maše, od svetiga obhajila, od pogostiga pristo¬
panja k mizi Gospodovi, od duhovniga obhajila, od
obiskovanja svetiga rešnjiga Telesa, od češenja
presladkiga serca Jezusoviga, in od spovedi iz
pobožnosti opravljene. To je pripomoček, kteri
nam nar obilniši sad rodi.

Gospoda pa prosimo, naj blagoslovi namen,
kteriga smo pri pisanji teh bukev 'imeli. On naj
od dneva do dneva bolj množi število udov bra¬
tovšine, On naj jih vnema z gorečnostjo, naj jim
daje serčnost, in naj jih podpira, de bodo vedno
več storili za povikšanje češenja sv. rešnjiga Telesa!

Temu kratkimu, pa izverstnimu predgovoru
učeniga pisatelja druziga ne pristavimo, kakor
serčno željo, de bi te bukvice tudi v naši mili
domovini obilno dušniga sadu obrodile. Sveta ve¬
ra nas uči, de imamo v Zakramentu sv. rešnjiga
Telesa neusahljivi studenec vsih gnad, in Bog
daj, de bi te bukvice mnogo in mnogo vernih na¬
učile, kako naj jih iz njega zajemajo v svoje in
svojiga bližnjiga zveličanje. Naj rosa njegoviga
blagoslova daje obilno rast sveti veri, in naj bi
bile tudi te bukvice majhen pripomoček k njeni-
mu razširjanju!

—■——

v Zakramentu svetiga rešnjiga Telesa.

„To je moje Telo; to je moja Kri.“ (Mat. 26.)

B £ '~

ričujočnost Jezusa Kristusa v Za¬
kramentu svetiga rešnjiga Telesa,
g j|je nezapopadljiva skrivnost svete ve-
f re , in se opira na nar terdniši spri-
čevanja. In res, imela je že podobe v
stari zavezi, in preroki so jo že napovedo¬
vali. Jezus Kristus jo je obljubil, ko je
učil; on je to obljubo tudi spolnil in sicer
tisti večer pred svojim terpljenjem. Apo-
steljni so jo po vsim svetu oznanovali.
Vsa cerkev jo je s častjo in spoštovanjem
sprejela in jo izničevala od stoletja do
stoletja po svojih učenikih, po svojih zbo-

6

rih, po svojih šegah in cerkvenih vajah.
Ta resnica se je poterdila z brezštevilni¬
mi čudeži; celo krivoverci so ji dajali spri-
čevanje; in zadnjič ji daje tudi obnašanje
in obrekovanje sovražnikov svete vere no¬
vo moč, de tedaj od nobene strani pod¬
pore ne potrebuje.

I. Podobe svetiga rešnjiga Telesa v stari
zavezi.

1. Precej pri zibeli izvoljeniga bož-
jiga ljudstva vidimo Melkizedeka, ki je
bil duhoven Narvikšiga, in sicer oblečen
z imenitnišim duhovstvam, kakor je bilo
po levitovskih postavah. Mesija, ki je bil
Izraelu obljubljen, je imel biti „po Mel-
kisedekovim redu 44 , kakor piše David
(ps. 109, 4.). Kaj je tedaj Melkisedek
daroval namesto pomembnih žival? Daro¬
val je kruh in vino, podobi „kruha, kije
iz nebes prišel, in vina, ki device rodi 44 ,
kakor piše prerok Caharija. (4), 17.)

2 ,  Pozneje je dobilo izvoljeno ljudstvo
božje sveto zapoved velikonočniga praz¬
nika. Jagnje brez madeža se je moglo
darovati, pa ne le darovati, tudi vse snesti
v vsaki družini, de so se ga vsi vdele-

žili. Ko so ga jedli, so mogli biti vsi
popotno napravljeni. — Ni bilo zadosti,
de se je Jezus Kristus na križi daroval,
treba je tudi, de ga verni prejemajo, de
ga imajo za popotnico na poti proti ne-
besam, obljubljeni deželi. Velikonočno
jagnje je bilo ena nar imenitniših podob
častite skrivnosti svetiga rešnjiga Telesa,
posebno zato, ker je bilo tudi Judam
skrivnost in daritev: skrivnost, ker so ga
s svetimi šegami jedli, daritev, ker so ga
Bogu darovali.

3. V pušavi je ljudstvo jedlo mano,
ki je z neba padala, ktera je bila kakor
iz nar boljši moke in je imela, in sicer
brez vse priprave , nar prijetniši slast 5
obranila je človeka zdraviga, in ogenj in
slabo vreme je ni nič spremenilo. Zveli¬
čar sam nas uči, de je bila mana podoba
tega presvetiga Zakramenta; de jim „ni
Mojzes dajal kruha z nebes, ampak de je
On kruh življenja“, kakor piše sv. Janez.
( 6 , 48.)

4. Gospod, je bil v stari zavezi
zapovedal; naj se pokladajo hlebi na mi¬
zo v svetim šotoru, de naj bodo vedno
tam in se naj nikdar ne pogrešajo. Ti
pokladni hlebi so bili sveti in posvečeni;

8

ko so jih z mize vzeli in z drugimi na¬
mestili, ni bilo nobenima Judu pripušeno
jih jesti, ampak le takim, kteri so bili
čisti in posvečeni, posebno duhovnam, ki
so imeli do tega posebno pravico. Vidi
se na tanko, de so bili podoba svetiga
rešnjiga Telesa.

5. Drevo življenja, ki je v raju ra-
stlo ravno tako:

„Ni ga drevesa v božjim raji, go¬
vori sveti Duh, de bi mu bilo enake ^le¬
pote; njegovo perje je lepo in njegov sad
je obilen in daje živež vsim ljudem. 44  (Dan.
4. pogl.) — „Premagavcu bom dal jesti
od drevesa življenja, ktero je v raji mo-
jiga Boga 44 , piše sv. Janez. (Skr. raz.
2. pogl.)

6. Tista reka, ki je tekla s kraja
veselja, de je raj močila, je tudi podoba
tega presvetiga Zakramenta. Jezus je
govoril od te vode s Samarijanko. „Ako
je kdo žejin, naj pride k meni in naj pi¬
je 44 , pravi On na drugim kraji. (Jan. 7 .
pogl.)

7 .  Zadnjič je v stari zavezi tudi
skrinja zaveze podoba svetiga rešnjiga Te¬
lesa. Izraelci niso imeli nič svetejšiga in
nič častitljivšiga, kakor je bila ta skrinja.

9

Bila je Izraelu v čast in v blagor; bila
je veden strah njegovim sovražnikam. Ko
se je ona bližala, so vidili razsipati se
zidovje terdniga mesta Jerihunta. Reke
so ustavile svoj dereči tek, trume sovraž¬
nikov so zbežale. Kadar je bila ona zra¬
ven, se je ponovila oplašena serčnost, in
ona je storila vojske Gospodove nezma-
gljive, kakor nam spričujejo bukve Jo-
zvetove. ( 2 .  pogl.)

II. Prerokovanja od resnične pričnjočnosti
Jeznsove v svetim rešnjim Telesa.

Kraljevi prerok David govori od pre-
svetiga Zakramenta, ko piše: „Mizo si
napravil, o Gospod, pred mojim obličjem,
njim nasproti, ki me nadlegvajo; o moj
Bog, moj kelih, ki ima moč vpijaniti,
kako veličasten je!“ ( 22 .  Ps.) — „Jedli
bodo ubogi in bodo nasiteni, in hvalili bo¬
do Gospoda, ki ga išejo; njih serca bo¬
do živele vekomaj.“ —

„Vse, kar je storil Gospod, razode¬
va njegovo čast in oznanuje njegovo ve¬
ličastvo; ali spomin svojih čudežev je na¬
redil milostljivi in usmiljeni Gospod, dal
je jesti njim, ki se ga boje.“ (110. Ps.)

10

— Ta prečudna jed je angeljski kruh, to
je kri nove zaveza; zatorej pristavi pre¬
rok : „Vekomaj se bo spomnil svoje za¬
veze 44 . — Prerok Caharija vpraša: „Kaj
dobriga in imenitniga ima Gospod dati
svojimu ljudstvu, če ne žita, ki da moč
izvoljenih, in vina, ki device rodi? 44  in s
tem prav očitno naznani Zakrament sveti-
ga rešnjiga Telesa. (Cah. 9, 17.) —
Ravno tako očitno se naznanuje daritev
svete maše pri preroku Malahii (1, 2.),
ki piše: „Od solnčniga vzhoda do zahoda
je veliko moje ime med narodi, povsod
se mi daruje, daruje se mojimu imenu či¬
sta daritev 44 .

III. Obljnba Jezusa Kristusa. (Jan. 6. pogl.)

„Ljudstvo je šlo za Jezusam zavolj
čudniga pomnoženja kruha, s kterim je
bilo nasiteno. Jezus jim reče: „Ne išite
kruha, ki je minljiv, ampak kruh , kteri-
ga vam bom jest dal za večno življenje.
Pravite de je Mojzes dajal vašim očetam
kruha z nebes. — Resnično, resnično vam
povem! Mojzes vam ni dajal kruha z ne¬
bes, ampak moj Oče vam da pravi kruh
z nebes. Jest sim kruh življenja, ki sve-

11

tu življenje daje; kdor k meni pride ne bo
lačen 44 . Judje so tedaj nad tem godernjali,
ker je rekel: „Jest sim živi kruh, kteri
sim z nebes prišel 44 . Jezus jim odgovori:
„Nikar ne godernjajte med seboj; nihče
ne more k meni priti, ako ga ne vleče
Oče, kteri me je poslal 44 . Potem poterdi,
kar je ravno rekel: „Resnično, resnično
vam povem, kdor v mene veruje, ima
večno življenje. Vaši očetje so jedli ma¬
no v pušavi in so umerli, ali glej ta je
kruli, kteri z nebes pride, de kdor od
njega je, ne umerje. Jest sim živi kruh,
ki sim z nebes prišel, de dam svetu živ¬
ljenje. Ako kdo je od tega kruha, bo
živel vekomaj; in kruh, kteriga bom jest
dal, je moje meso za življenje sveta.

Jezus je bolj in bolj razločno govo¬
ril. Judje so jemali njegove besede v
preveč počutnim pomenu, tedaj so se pre¬
pirali med seboj rekoč: „Kako nam more
ta dati jesti svoje meso ? 44  Na to jim Zve¬
ličar sveta še z veči močjo kakor popred
poterdi, kar jim je bil pred rekel in z bolj
poterdljivimi besedami in s prisego pravi:
„Resnično, resnično vam povem, ako ne
bote jedli mesa Sinu človekoviga, in ne
pili njegove kervi, ne bote imeli življenja

12

v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo
kri ima večno življenje, in jest ga bom
obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je
res jed, in moja kri je res pijača. Kdor
je moje meso in pije mojo kri, ostane v
meni in jest v njem. Kakor je mene po¬
slal živi Oče, in jest živim zavoljo Oče¬
ta , tako bo tudi tisti, kteri mene je, ži¬
vel zavoljo mene. Ta je kruh, kteri je z
nebes prišel ; ne kakor so jedli vaši očetje
mano, in so umerli. Kdor je ta kruh, bo
živel vekomaj 44 .

Več njegovih učencov, kteri so ga
poslušali in so besede Jezusove navadno,
v natornim in pravim pomenu, pa preveč
čutno jemali, je reklo: „To govorjenje je
terdo in kdo ga more poslušati ? 44  Kdo
si more misliti, de bi človek dal svoje
meso jesti in svojo kri piti ? Jezus pa,
ker je vedil, de njegovi učenci čez to go-
dernjajo, jih je hotel rešiti zmote, v kte¬
ri so bili, ker so si namreč mislili, de jim
hoče svoje meso dati, kakor se daje dru¬
go meso na mizo, in jim reče: „To vas
pohujša ? 44  Ali mar mislite, de vam ne
morem dati svojiga mesa jesti in svoje
kervi piti, ko sim še med vami? „Kaj
tedaj, kadar bote vidili Sinu človekoviga

13

gori iti, kjer je popred bil ? 44  Kako bote
potem verovali, de vam zamore dati svo¬
je častitljivo, neumerjoče, na desnico božjo
povzdignjeno meso jesti? Jezns Kristus
tedaj svojih poprešnjih besed nikakor na¬
zaj ne jemlje, ampak še bolj jih poterdi
in jim pusti njih pravi pomen, le toliko
razjasni svojim učencam, de ne bodo jedli
njegoviga mesa in pili njegove kervi, ka¬
kor se sicer zavživajo jedi, ktere se na
mizo prinesejo, in kakor pijače, ktere se
nam dajo. Zatorej pravi: „Duh je, kteri
oživlja 44 , in ki daje spoznanje teh resnic.
„So pa eni med vami, kteri nimajo tega
Duha — kteri ne verujejo, zavolj tega sim
vam rekel, de nihče ne more k meni priti,
ako mu ni dano od mojiga Očeta. Kato
je več učencov Jezusa zapustilo, ker so
njegov nauk v natornim pomenu in preveč
telesno in čutno vzeli. Jezus pa svojih
besed nič ne spremeni in jim nič ne pri¬
stavi , ampak pravi dvanajsterim apostelj-
nam: „Hočete tudi vi preč iti ? 44  Simon
Peter mu je tedaj odgovoril: „Gospod! k
komu pojdem ? Besede večniga življenja
imaš; in mi smo verovali in spoznali, de
si ti Kristus, Sin Božji 44 . Ali zamore bi¬
ti kaj bolj očitnišiga? Vse je tako razlo-

14

eno, de ni mogoče dvomiti, kaj je pravi
pomen besed Jezusovih.

IV. Spolnitev obljube Jezusove.

(Jan. 13. pogl.)

„Pred velikonočnim praznikam, ko
je Jezus vedil, de je prišla njegova ura,
de bi šel s tega sveta k Očetu, ker je
ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je
do konca ljubil . 64  — „Ko so bili povečer¬
jali, je vzel Jezus, vedoč, de mu je Oče
vse v roke dal, in de je od Boga prišel,
in de k Bogu gre, vstane od večerje in
dene s sebe svoje oblačilo, in vzame pert,
ter se opaše. Potlej vlije vode v mede¬
nico, in začne umivati učencam noge, in
brisati s pertam, s kterim je bil opasan.
— Potem, ko jim je bil noge umil, se je
spet k mizi usedel 44 .

„In ko je bila ura prišla, pravi sve¬
ti Lukež, je k jedi šel, in dvanajsteri
aposteljni z njim. In jim je rekel: Iz ser¬
ca sim želel to velikonočno jagnje jesti z
vami, preden terpim 44 .

Čemu to serčno hrepenenje? Gotovo
je moglo biti pri tem kaj veliciga in za-
reš božjiga. — „Tedaj, ko so večerjali,
je vzel kruh, ter je zahvalil in zlomil in

15

jim dal, rekoč: Vzemite in jejte, to je
moje Telo. — Potem je vzel kelih (V
kterim je bilo vino), je zahvalil Boga (in
ko je ponudil svojim učencam kelih, po¬
tem ko ga je bil blagoslovil), jim ga da
rekoč: „Pite vsi iz njega: zakaj to je
moja kri, kri nove zaveze 44 , ktero Bog z
vami sklene, de vas vdeleži svoje milosti
in svoje pravice, po zasluženji te kervi,
ktera bo za vas in za njih veliko prelita
v odpušenje grehov. 44  (Mat. 26. pogl.)

S kterimi bolj jasnimi in bolj razloč¬
nimi besedami je hotel Jezus govoriti, ka¬
kor so te, ko nam je hotel svoje pravo
in resnično Telo zapustiti, in kakor jih
beremo v svetim evangelii ?

V. Nauk aposteljnov od te resnice.

Sveti Pavel, veliki apostelj neverni¬
kov, govori jasno in razumno rekoč: „Jest
sim prejel od Gospoda, kar sim vam tu¬
di zročil, piše on do Korinčanov (1. Kor.
11.), de je Gospod Jezus tisto noč, ko
je bil izdan, vzel kruh in zahvalil, ter
razlomil in rekel: Vzemite in jejte, to je
moje Telo , ktero bo za vas dano. To
storite v moj spomin. Ravno tako tudi

16

kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova
zaveza v moji kervi. To storite kolikor-
krat bote pili v moj spomin. Zakaj ko-
likorkrat bote jedli ta kruh in kelih pili,
bote smert Gospodovo oznanovali, dokler
ne pride 44 . — De bi pa še bolj pokazal
imenitnost tega Zakramenta zavolj resnič¬
ne pričujočnosti Jezusove v njem, še pri¬
stavi: ,,Kdorkoli tedaj bo nevredno jedel
ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv
telesa in kervi Gospodove. Naj torej člo¬
vek sam sebe presodi; in tako naj je od
tega kruha, in pije od keliha. Zakaj kdor
nevredno je in pije, si sodbo je in pije,
ker ne razloči telesa Gospodoviga 44 .

Č 1 e vse te besede ne kažejo in ne
spričaje resnične pričujočnosti Jezusove v
svetim Zakramentu, nimajo pač nobeniga
praviga pomena. Mi pa rečemo v terdni
veri in z veseljem z besedami ravno tega
aposteljna: „Posvečeni kelih, ki ga po¬
svečujemo, ali ni vdeleženje kervi Kri¬
stusove? in kruh, ki ga lomimo, ali ni vdele¬
ženje telesa Gospodoviga? 44  (1.Kor. 10.)

VI. Nauk cerkvenih učenikov od te skrivnosti.

Debelih bukev bi se napisalo, de bi
le ob kratkim povedali spričevanja teh za

17

vero vnetih mož, kterimi resnično priču-
. jočnost Jezusovo v svetim rešnjim Telesu
naznanujejo. Mi omenimo le nektere: Do¬
bijo se kukve pod imenam: „Nespremen-
Ijivost vere v katoliški cerkvi v zadevali
svetiga rešnjiga Telesa 44 , ktere je spisal
Renodot. V teh bukvah je on nabral mnogo
izrekov cerkvenih učenikov iz vsili ker-
šanskih stoletij, od svetiga Justina (dri je
kmalo po aposteljnih živel), notri do sve¬
tiga Tomaža Akvinskiga (ki je umeri
leta 15274.), s kterimi povikšujejo Jezuso¬
vo neskončno ljubezen v svetim rešnjim
Telesu.

Tertulijan piše: „Je se Jezusovo me¬
so in pije se njegova kri, de se duša z
Bogam samim redi 44 . — Sveti Hilari piše:
„Nikakor ni dvomiti, de bi ne bilo to pra¬
vo Jezusovo Telo in njegova prava kri 44 .

— Sveti Ambrož pa pravi: „ Kruli je pred
besedami posvečenja (pred posvečenjem)
le kruh, ko je prišlo pa posvečenje zra¬
ven (po posvečenji) je kruh postal Jezu¬
sovo meso, po besedah Jezusa samiga 44 .

— In pri svetim Krizostomu se bere:
„Verjeti moramo besedi božji in ona nas

i mora bolj prepričati, kakor naša pamet in
k naši počutki, in njegova beseda nam pra-

Ved. češ. 3

18

vi: To je moje Telo 44 . — Zadnjic, sveti
Avguštin piše : „Ko je Jezus ta sveti Za¬
krament postavil, je samiga sebe v svo¬
jih rokah nosil 44 , itd.

VII. Nauk cerkvenih zborov, in šege in
navade svete cerkve v oziru te resnice.

Glas svete cerkve se posebno sliši v
njenih zbirališih ali zborih, ki učijo, kar
je potreba pri daritvi svete maše, pri sve¬
tim veličastvu cerkva, pri češenji svetiga
rešnjiga Telesa, pri posvečevanji mašni-
kov, ki so v to odbrani, in kako naj se
verni vsiga tega vdeležujejo. In kakor
solnce očitna in čista je resnica, de ima¬
jo vse cerkvene šege Zakrament svetiga
rešnjiga Telesa za svojo nar imenitniši
skrivnost in nar dražji zaklad svete vere.
Brez vere v resnično pričujočnost Jezusovo
bi bile vse naše svete praznovanja in slo¬
vesnosti , naše svete cerkvene šege in na¬
vade, zaljšanje naših cerkva, še celo al-
tarji in skorej vse molitve svete cerkve,
bi bile, ne le brez vsiga pomena, ampak
še celo strašna neumnost bi bile. In dalje,
vsa katoliška duhovšina, verni vsili stanov
in starost, ali bi mogli povzdigniti svoj

19

glas in reči: Verovali smo, častili smo,
sprejeli smo resnično Jezusa v svetim
rešnjim Telesu? — Sveta maša se je da¬
rovala vedno od apostoljskih časov!

VIII. Spričevanje te resnice s čudeži.

Bolezen in smert, od kterih piše sveti
Pavel, ktere so ljudi ob njegovim času,
v kazen nevrednih obhajil, zadevale, ali
jih ne imenujemo lahko čudeže, ali ma-
ševanje pravice božje? Tudi sv. Ciprijan
pripoveduje čudne prigodbe, ktere poter-
dijo resnično pričujočnost Jezusovo v sve¬
tim Zakramentu. Sv. Krizostom pripo¬
veduje od angeljev, ktere so vidili moliti
pred svetim rešnjim Telesam med daritevjo
svete maše.

Zgodovina posebno trinajstiga, štir-
najstiga in petnajstiga stoletja nam pove
veliko takih verjetno poterjenih čudežev,
kteri so se zgodili v poterjenje resnične
pričujočnosti Jezusove v presvetim Zakra¬
mentu. Med temi čudeži je posebno ime¬
niten tisti, ki se je bil zgodil v Bruselji,
ko so bili judje svete hostije oskrunili, in
ki ga imenujejo sveti čudoviti Zakrament.'*)

*) Leta 1370 so podkupili v Bruselji neki hudobni
judje tatu, de jim je posvečenih hostij prinesel, in za-

2  *

20

IX. Spricevanje pervih krivovercov.

Krivoverci pervih stoletij nimajo —
kar zadeva to resnico — druge vere ka¬
kor je naša 5 in staroverci, kakor so sicer
hudi nasprotniki naše svete cerkve, so z
nami, v tej resnici, enake vere. Krivo¬
verci poznejših časov so bili tako omam¬
ljeni od svitlobe, ki ta sveti Zakrament
obdaja (m od terdne vere v resnično pri—
čujočnost Jezusovo), de so se le počasi
od vere v to skrivnost odstopiti in jo za¬
pustiti upali.

Ko je neki protestant vidil, kaj ta
sveti Zakrament med vernimi dobriga sto¬
ri, in potrebno pripravo ga vredno prejeti,
je dokazal, de je vera v to presveto skriv¬
nost celo potrebna za deržave, če hočejo
obstati. (Iz pisem Atikovih.)

celi so z njimi grozo vitno ravnati: prebadali so jih z

nožmi in šivankami. — ali kaj se zgodi! Začela je iz
teh ran kri teči. Hudobneži se prestrašijo , in tudi za¬
služeno plačilo dobe. Svete hostije pa so bile od tega
,časa v posebnim češenji in zidala se je na tistim mestu,
kjer se je to godilo zanje kapelica, in pozneje cerkev,
kjer se je mnogo čudežev zgodilo. Tam je tudi še dan¬
današnji poglavitni sedež bratovšini vedniga češenja sv.
rešnjiga Telesa, in ima posebne pravice od s. Očeta
rimskiga papeža; med drugim je vsak pervi torek in pe¬
tek v mescu cel dan, in od šestih do sedmih vsak dan
sv. rešnje Telo izpostavljeno, de se mu za toliko nečast
zadostuje.

21

X. Življenje vernih, kteri ta sv. Zakrament

vredno prejemajo.

O kako čudodelna je ta skrivnost pri
vernih, kteri jo vredno zavživajo! Koliko
svetnikov je, kterih življenje je polno ču¬
dežev! in to njih sveto življenje je dobi¬
valo svoj začetek in svojo moč v svetim
obhajilu.

Koliko razsvetljenja, koliko sladkosti,
koliko zamaknjenja od tukaj izvira! Ali
pustimo raji visokost taciga nebeškiga ži¬
vljenja, poglejmo le navadno in vsakdanje
življenje takih, ki vredno k svetimu obha¬
jilu hodijo: O koliko razločka je med njih
življenjem in življenjem tistih, ki pored-
kim k mizi Gospodovi pristopijo! Koliko
dobriga take duše, ktere Jezusa pogosto
in vredno prejemajo, vpeljajo, oživijo in
podpirajo ! Samostansko življenje, naj za¬
deva moški ali ženski spol, ali bi ne ope¬
šalo brez svetiga obhajila in tega preča-
stitiga Zakramenta?

XI. Spričevanje, ki ga dajo nasprotniki te
resnice s svojim obrekovanjem sv. rešnjimn

Telesu.

De bi vero v vedno resnično priču-
jočnost Jezusovo bolj vterdili, vprašajo

22

cerkveni učeniki krivoverce, naj jim ime¬
nujejo tistiga, ki je pervi to resnico ozna-
noval in med keršansko ljudstvo vpeljal,
kakor oni terdijo.

Veliko so preiskovali vse zgodovinske
spominke in zaklade, vender tistiga niso
našli, ki je to vpeljal. Kaj pa pravimo
mi k temu? Nikdar noben človek, ampak
le Bog in človek skupej — Jezus je za-
mogel to v svoji cerkvi zasaditi; mi tega
še razumeti ne moremo. Ali si je mogel
kdo, zunaj Boga, le zmisliti tako skriv¬
nost , v kteri bi se On sam množil po vsim
svetu, de bi mogel vsak k njemu priti,
de bi vsakimu nesrečnimu tolažbo delil,
de bi skril svojo božjo in človeško natoro
in de bi nikogar ne ostrašil s tem, de [se
nam je dal v podobi kruha? Ali bi bil
mogel kdo drugi kakor le sam vsigamo-
gočni Bog storiti, de bi bil človeški rod
kaj taciga verjel, ali kdo bi si bil upal
mu kaj taciga naložiti, de naj veruje?
Zatorej ima svet Avguštin prav, ko piše :
„Ce govorim kakor človek, je to nespa¬
metno in neumno; de pa to terdno in po-
poinama verujem, se zato zgodi, ker vi¬
dim v tem božje delo“.

Govori se od skrivnosti! Ali mar ni

23

nič skrivnostniga v našim bitji, okoli nas,
v bitji božjim, v Bogu, ki je povsod pri¬
čujoč , in sicer popolnama ves pričujoč po
vsim nezmernim prostoru? Ali ne najdem
skrivnosti v naravi, v cvetji želiš, v njih
sadji, v svoji lastni duši, na nebu, ki ima
tako stanovitne postave in tako razločne,
akoravno se toliko zvezd po njem suče?
Kaj se hočem tukaj zavzemati nad skriv¬
nostjo! saj jih ima že natora toliko, de
jim ni oditi, kako de bi se čudili, če jih
vidimo tam, kjer se nam milost in gnada
razodeva ? Ni nam še dano vsiga razu¬
meti, kar nas v življenji obdaja!

Le eno telo, tako bi kdo rekel, ali
zamore na enkrat biti resnično pričujoče
na mnogo mnogo razločnih krajih?

Po natornem redu in po postavah, na
ktere so telesne reči na svetu navezane,
je to popolnama nemogoče, po čeznator-
nim redu pa, in po postavah, na ktere so
častite telesa navezane, vse te težave
zginejo.

V večnosti ni več ne časa ne prosto¬
ra. In ravno te naše trupla, vse spre¬
menjene po častitim' vstajenji, bodo oble¬
kle neumerjočnost, in dosegle tako rekoč
duhovno natoro naših duš. Nestrohljive in

24

neumerjoče ne bodo več na kak poseben
kraj navezane in ne bodo podveržene sta¬
rosti , ki z leti raste, svetle bodo kakor
luč in v vsim popolnama. Sveti Pavel na¬
ravnost pravi: ,.Naše telo je tukaj brez
časti, vstalo bo pa v časti; seje se v
slabosti, vstalo bo v terdnosti; seje se
živalsko telo, vstalo bo duhovno telo“.
— In naš Gospod sam pravi: V vsta¬
jenji bodo ljudje kakor angelji božji“.

Tako je tudi Telo Jezusovo v sve¬
tim Zakramentu, se ve, z velikim raz-
ločkam, ker on je Bog in človek skupej,
on je resničen v oziru časa in kraja in
prostora, ali ta čas, kraj in prostor ni na
te postave navezan, kakoršnih smo v ži¬
vljenji vajeni.

Večna hvala ti bodi toraj, ljubi
Jezus! de si obdal in vterdil svoj
presveti Zakrament s toliko spriče-
vanjem. Kolika sreča za nas, de ve¬
rujemo , de si v sredi med nami, de
si nam daritev, hrana in tolažba!

Mi te hočemo ljubiti in častiti
in slaviti; tudi hočemo ljubezen do
tebe, tvojo čast in slavo razširjati

25

povsod, kolikorkoli bo v naši moči!
Amen.

Od imenitnosti češenj n svetiga
rešuj iga Telesa.

Češenje svetiga rešnjiga Telesa se
res sme imenovati češenje, ker v njem se
časti naš Bog, naš Zveličar, veliki Pred¬
nik človeškiga rodu, veliki duhoven svete
cerkve, On ki je sam daritev, studenec
duhovske oblasti in hrana vernih.

Sv. Frančišk Salezi imenuje sveto
rešuje Telo „solnce vsih duhovnih vaj, nar
imenitniši del keršanske vere, duša vse
pobožnosti, nezapopadljiva skrivnost, ki
obseže vse globočine božje ljubezni, v
kteri se Bog resnično z nami združi, in
nam veličastno deli svoje milosti in gnade“.

Res, sveto rešnje Telo je znamnje
neskončne ljubezni tistiga, kteri nas je do
konca ljubil, razširjanje njegoviga včlo-
večenja, kteriga se vsaki z med nas lah¬
ko vdeleži; ponavljanje odrešenja, ki vedno
med nami ostane 5 ono razljiva kri Zveli-

26

carjevo po vsih žilah njegoviga duhovniga
telesa, svete cerkve, in daje rodovitnost
in življenje tudi udam, ki so nar dalje od
njega ločeni.

To je nar imenitniki delo božje, ki
obseže ob kratkim in nas spominja vsih
božjih čudežev. Ta sveti Zakrament ima
posebno in neskončno moč v sebi nam zo¬
pet milost dodeliti, nas prestvariti in z
gnadami obogatiti. Tukaj zvira vernim
studenec tolažbe in prave sreče.

Sveto reknje Telo je pričujočnost Že¬
ninova v sveti cerkvi, je njen zaklad, nje¬
na tolažba in zapopadek vsih njenih praz¬
nikov. To je Zakrament, ki je res tega
imena vreden, ker v njem prebiva On,
ki je pot, resnica in življenje; drugi za¬
kramenti so le priprava, ali pa doveršenje
tega, le pripomočki in podobe njegove.
To je neskončna daritev nebes in zemlje,
zapopadek nakiga premišljevanja, nar ime¬
nitniki opravilo svete vere, On, kteriga
morajo verni moliti v duhu in v resnici;
ali prav za prav to jo zapopadek vsiga
kerkanstva, ki se nam v sveti hostii pred
oči stavi. Tukaj vidimo ob enim Betle¬
hem , Nazaret, Jeruzalem, Kalvarijo in
Tabor. Tukaj so združene vse skrivnosti

27

ljubezni božje, združene v eni sami, to
je okus neskončniga večniga veselja, ne¬
beška jed, ktera ima v sebi kal neumer-
jočnosti in v naših sercih neskončno veli¬
ko veselja in časti obrodi. Sveto rešnje
Telo mora v resnici biti duša, sreda in
namen vsili pobožnost, ki se v njem stri¬
njajo, kakor se v katoliških cerkvah vse,
kar je veličastniga v njih, na tabernake-
ljnu vidi. Od njega pride vsa lepota kra¬
ljeve hčere 44 , svete cerkve, to je duh, ki
jo oživlja, vir vsih milost, ki razveselju¬
je mesto božje. Ta Zakrament povzdigne
človeštvo do božjih višav. Z njim je vse
dopolnjeno; nič druziga ne ostane, kakor
odkrito gledanje tega, kar že v resnici imamo.
„Ce nas grob poniža in tako rekoč v nič
spravi, kako nas pa povikša altar, na
kterim se sveto rešnje Telo hrani ! 44  piše
učeni Bossuet. Tukaj vidimo še vez terd-
ne keršanske ljubezni, in podlago tega
veličastniga poslopja, ljubezni, ki ima na¬
men nas varovati vsih nesreč, in ki se le
v naročji katoliške cerkve vidi in najde,
kakor njeno posebno bogastvo in nar ča-
stitljivši zastava resnice. Ali se tedaj ne
bo človek popolnama vsiga dal in zročil
Njemu, ki se mu samiga sebe popolnama

28

da v svetim obhajilu? Sveto rešnje Telo
nam veleva in nas uči pravo katoliško
ljubezen in pobožnost; tukaj se nam od¬
krije posebno velika imenitnost ubozih sve¬
te cerkve, kakor pravi Bossuet. Kdor
tedaj češenje svetiga rešnjiga Telesa raz¬
širja in podpira, dela za srečo vsili, ker
to češenje je vsim koristno in ima obljubo
sreče za čas in za večnost.

Češenje svetiga rešnjiga Telesa je
tudi mati vse pobožnosti; je sreda in luč,
kamor se vse stekajo in se okoli nje zbi¬
rajo; druge imajo namreč namen nas spo¬
minjati božjih skrivnost, namen svetiga
rešnjiga Telesa pa je častiti Jezusa sa-
miga. Ta pobožnost vse obseže, je po¬
božnost za vse kraje, za vse čase in za
vse ljudi. Ona se enako spodobi vsakimu
stanu in vsaki starosti, vsakimu spolu, in
naj ima kdo opraviti s komur si bodi, in
naj si bo kakoršnih si bodi dušnih last¬
nost; še več: to je naša vsakdanja po¬
božnost, vsak hip našiga življenja bodi
nji darovan. Sveto rešnje Telo je vsak¬
danje zadostovanje za naše grehe, in v
svetim obhajilu se vsakdanji dušni kruh
vernim deli.

Nič tako veliciga in nič tako visociga

29

nimamo v sveti veri, kakor je Zakrament
svetiga rešnjiga Telesa; ta skrivnost je
tudi zato še toliko veči, ker vedno osta¬
ne, in ne nime kakor druge, ki so se o
svojim času pričele. One so imele svoj
začetek in konec in se potem več ne po¬
navljajo. Ta se pa vsaki dan ponavlja
in se bo ponavljala do konca sveta.

Druge skrivnosti so imele svoj čas;
ta čas je pretekel, cerkev praznuje njih
spomin. Ali vse drugači je pri skrivnosti
svetiga rešnjiga Telesa.

O velikost čudeža! nič ni bilo pri
tej skrivnosti nekdaj, kar bi zdaj v nji ne
bilo: ravno tisti Jezus, ki je bil pri zadnji
večerji s svojimi učenci, in ki je spreme¬
nil kruh v svoje Telo in vino v svojo Kri,
še vedno, vsak dan brez konca ponavlja
to prečudno in skrivnostno spremenjenje.
To kar se na altarjih pred našimi očmi
izpostavlja, kar se očitno in slovesno v
obhodili ali procesijah prenaša, kar preje¬
mamo kolikorkrat k svetimu obhajilu gre¬
mo, je ravno to, kar je Jezus Kristus
pri zadnji večerji v svojih rokah imel, kar
so učenci tam prejeli, je ravno tisto Je¬
zusovo Telo, ki se je bilo takrat spreme¬
nilo in se tudi zdaj spreminja kolikorkrat

30

se sv. maša bere. To je Sin večniga
Očeta, podoba njegoviga bitja, svetloba
njegove časti; On ki mu je enak in ene
natore z njim; On ki je vstvaril nebo in
zemljo, ki vse ohrani s svojo vsigamo-
gočnostjo, ki sedi v višavah nebeških
(Hebr. t.). Učenik, v kterim prebiva pol¬
nost božjiga bitja, Beseda, ki jo celo an-
gelji le s trepetanjem gledajo, On ki ga
nebesa obseči ne morejo (3. buk. kralj. 8.).
To je kraj, kjer naj se naša vera vname,
se serčna in hvaležna skazuje; s pomočjo
te luči moramo premišljevati Jezusa v
svetim rešnjim Telesu, ki nam je kakor
oče, ki se zroči svojim otrokam in k njim
hiti z nar veči in nar priserčniši ljubezni¬
jo; kakor pastirja, ki iše svojih ovčic, in
pričakuje zgubljenih duš, kakor je čakal
Samarjanke per Jakopovim vodnjaku, in
ko je ovčico našel jo zadel na svoje ra¬
me; kakor kralja, ki je rad v sredi svo¬
jih podložnih, ki mu pridejo spoštovanje
skazovat; kakor gospoda, ki nič druziga
tako ne želi, kakor dobrote deliti svojim
služabnikam; kakor zdravnika, ki le skerbi,
kako bi ozdravil tiste, ki so mu zročeni,
kakor ženina, kterimu ni nič bolj per ser¬
cu, kakor nevesta; kakor tolažnika, pol-

31

niga usmiljenja, ki nam želi zlajšati te¬
žave, ktere nas tarejo.

Dolžnost češenja svetiga rešnjiga
Telesa.

Ta nezapopadljivi čudež mogočnosti
in dobrotljivosti našiga Boga mora obu¬
diti v naših sercih začudenje, ob enim pa
tudi nas spodbudovati k nasprotni ljubezni
in serčni vdanosti do tega presvetiga Za¬
kramenta; vse naše ravnanje mora razo¬
devati pobožno in zanj vneto serce.

Po kom bi pač naše serce hrepenelo,
komu vaje svoje gorečnosti darovalo, če
ne življenju z Bogam, ki med nami pre¬
biva? Če si torej štejemo za čast in za
dobiček, de ga imamo med sabo, je tudi
naša dolžnost, de mu čast skazujemo.

Tukaj je kraj, de se vzdignemo zo¬
per žalostno mlačnost mnogo kristjanov,
ki merzlo prežive svoje leta in mirno kon¬
čajo dni svojiga življenja, akoravno jim
za češenje presvetiga rešnjiga Telesa ni¬
kdar ni bilo mar.

32

Če v svojim sercu ne čutimo pobož¬
nosti za ta presveti Zakrament, ali pa če
je naša pobožnost do njega le slaba, je
to znamnje, de je slaba tudi naša vera,
in de omaguje.

Kdo je vidil kdaj praviga kristjana, de
bi ne bil ves srečen , kolikorkrat se približa
altaiju božjimu, ali de bi se ne bil z ve¬
seljem vdeleževal pobožnih vaj? kjer se
daje čast Jezusu v svetim resnjim Telesu?

Mnogoverstne so pobožnosti, s kte-
rimi se sveto rešnje Telo časti in se mu
zadostuje za nečast, ktero terpeti mora.

Ob kratkim naj jih tukaj opomnimo:

Ne bližaj se mu nikdar brez resnič-
niga spoštovanja , prav globoke ponižnosti
in prav žive hvaležnosti.

Prejmi večkrat sveto Obhajilo z go¬
rečim hrepenenjem v pravi pobožnosti ved¬
no bolj rasti.

Pojdi navadno, če le moraš, vsaki
dan k sveti maši.

Obiskuj pogostoma Jezusa v svetim
rešnjim Telesu in obhajaj se v duhu.

Spremljaj ga s spoštovanjem, kadar
se v zadnjo popotnico k bolnikam nese. —
Pojdi k obhodam ali za procesijami. —
Olepšaj kraje, kadar procesija gre. —

Skleni se serčno z vsim češenjem, koli¬
kor se ga je kdaj dalo temu presvetimu
Zakramentu po vsim keršanskim svetu.

Izreci večkrat z živo vero in gorečo
ljubeznijo, posebno kadar memo kake cerk¬
ve greš, kjer Jezus Kristus v svetim Za¬
kramentu prebiva, pobožni izrek: „Cešeno in
hvaljeno naj vedno bo, presveto rešnje
Telo! 44

Zapiši se v bratovšine in družbe,
ktere so v čast svetiga rešnjiga Telesa z
dovoljenjem svete cerkve vstanovljene. Tu¬
di druge k temu pregovarjaj.

Lepšaj cerkve in altarje, kjer Jezus
v svetim Zakramentu stanuje.

Skerbi za slovesnost vedniga češenja,
molitev skoz 40 ur, in obhodov ali procesij.

Preskerbuj revnim cerkvam, kar jim
je za službo božjo in za opravljanje sve¬
tih skrivnost potreba.

Svetniki, kteri so Zakrament svetiga rešnjiga
Telesa posebno častili.

Ni mogoče vsih svetnikov našteti,
kteri so posebno pobožnost do presvetiga
Zakramenta imeli. Le nekoliko bolj zna¬
nih bomo imenovali in kaj maliga iz njih
življenja opomnili:

Vedno ceš.

3

34

Sveti Janez Krizostom je prečudno
lepo pisal od tega presvetiga Zakramenta.

Sveti Tomaž Akvinski je zložil mo¬
litve v posebno češenje svetiga rešnjiga
Telesa, ki dihajo angeljsko pobožnost in
kažejo globoko učenost.

Sveti Norbert je zadušil krivo vero,
ktero je oznanoval sovražnik tega svetiga
Zakramenta Tanhelin, po čigar izgledu so
se pozneje drugi krivoverci ravnali.

Sveti Ignaci Lojolški si je živo in
z vspeham prizadeval za pogostno obis¬
kovanje svetiga rešnjiga Telesa, za lep¬
šanje cerkva in za razširjanje molitev skoz

40 ur.

Sveti Frančišk Ksaveri, apostelj In¬
dije in Japonije, je bil ponoči rad pred
svetim rešnjim Telesam, in tukaj je iskal
počitka za trud dneva.

Sveti Frančišk Borgija je imel po¬
sebno gnado, deje nekako čutil, na kte-
rim kraji se sveto rešuje Telo hrani; v
svojih molitvah se je obračal proti tiar
bližnji cerkvi, kjer je vedil Jezusa, za-
popadek svoje ljubezni in svojiga češenja.

Sveti Karol Boromej, se ni bal za
svoje življenje in je nosil ob kugi zadnjo
popotnico, sveto rešuje Telo, k bolnikam.

Pred svetim rešnjim Telesam je tudi mi¬
lost božjo sprosil svojimu vernimu ljudstvu.

Svetiga Alojzija pobožnost do sveti-
ga rešnjiga Telesa je znana po vsim svetu.

Sveti Stanislav Kostka je bil tako
srečen, de so mu dvakrat angelji sveto
rešuje Telo prinesli, de ga je prejel.

Sveti Lavrenci Justinijan, Beneški
patrijarh, se je med sveto mašo večkrat
jokal, in je bil včasih med tem svetim
opravilam zamaknjen.

Sveti Filip Neri je bil tako vnet lju¬
bezni do tega svetiga Zakramenta, deje,
kadar je v kako cerkev prišel, le malo
časa smel tam klečati, ter je hitel spet iz
cerkve, de se je odtegnil očem ljudi, ker
če je delj časa bil pred svetim rešnjim
Telesam, je bil precej zamaknjen.

Sveti Vincenci je šel pri svojih mno¬
gih opravilih in skerbeh za zveličanje duš
vselej, kakor nekdaj Mojzes, v tempelj
božji, de se je z Bogam posvetoval.

Svetiga Alfonza Ligvorija bukve za
obiskovanje svetiga rešnjiga Telesa so
vsaki pobožni duši znane, in jih šteje v
svoj nar ljubši zaklad.

Sveta Klara je vzela sveto rešnje
Telo v roke in je tako šla branit svoj sa-

3 *

36

mostan in svoje sestre, pred napadam div¬
jih trum.

Življenje svete Kolete, ki je red sve¬
te Klare vnovič oživila, je polno čudnih
znamenj češenja svetiga rešnjiga Telesa.
Bere se, de je per sveti maši med po¬
vzdigovanjem navadno jokala, in de je
vidila Jezusa v telesni podobi.

Sveta Katarina Sienska ni ves post¬
ni čas in do Jezusoviga vnebohoda dru-
ziga vžila, kakor sveto obhajilo. Vender
je bilo njeno telo, čeravno brez navadne
hrane, polno moči in serčnosti za dobre
dela.

Sveta Katarina Genovanska je grozno
veliko tiste dni terpela, kadar ni šla k sve-
timu Obhajilu, in v gorečnosti svoje lju¬
bezni je rekla: „0 moj Jezus! ako bi
bila tudi že meriva, bi zopet oživela, de
bi tebe prejela 44 .

Sveta Katarina Bolonjska je imela
tako goreče hrepenenje po svetim obhaji¬
lu , de je niso mogle nikdar tudi nar hujši
skušnjave in nar grozovitniši napadi pe-
klenskiga sovražnika pripraviti, de bi ne
bila pristopila k mizi Gospodovi. Imela je
hude skušnjave zoper ta sveti Zakrament,
pa Jezus se je usmilil svoje zveste slu-

37

žabnice: očitno ji je pokazal svojo resnič¬
no pričujočnost v svetim rešnjim Telesu.

Sveta Elizabeta, Portugalska kraljica,
ni le prav pogostama in z vso pobožnostjo
k mizi Gospodovi pristopala in zraven sol¬
ze točila, ampak je tudi z imenitnimi go¬
spemi, ki so bile krog nje, vsak dan kaj
storila za lepšanje altarjev.

Sveta Julijana Retinska je bila zvo-
Ijena od Gospoda, de je praznik sve-
tiga rešnjiga Telesa vpeljala.

Sveta Mai-ija Magdalena Pačiška je
nalaš šla v tak samostan, kjer je smela
vsak dan k svetimu obhajilu.

Kaj hočemo še le od svete Terezije
reči? Njena pobožnost pri svetim obhajilu
je bila tako velika, de bi si bil kdo mislil,
de vidi Jezusa v vsi svitlobi njegoviga
veličastva. Njeni prečudni izreki ob ta-
cih priložnostih so sploh znani. Priporo¬
čala je večkrat svojim sestram, naj dobro
obračajo čas, dokler so podobe svetiga
Zakramenta še v njih, in naj se pogo¬
varjajo z Jezusam. Ona sama je te sreč¬
ne trenutke za nar dražji vsiga svojiga
življenja imela. Pri zidanji mnogih sa¬
mostanov je bila njena perva skerb, de
je bilo v njih sveto rešnje Telo. „Ne spo-

38

urnim se, je rekla, de bi me bil kdaj strah
pred terpljenjem zaderževal kake nove
vstanovitve se lotiti, akoravno sim se po¬
ti bala, posebno kadar so imele dolge bi¬
ti. Ali vender komaj sim začela in že
nisim za vse težave nič marala, ko sim
se Tistiga spomnila, za čigar čast sim
delala, in sim mislila na češenje, ktero
mu bodo dajale njegove neveste v svojih
samostanih, in na srečo, de bodo tam imele
Zakrament svetiga rešnjiga Telesa 5 po¬
sebno velika tolažba življenja je to zame,
kadar vidim, de se kaka nova cerkev zi¬
da, sosebno če pomislim število tistih,
ktere so krivoverci poderli. Ko bi bilo
treba nar veči terpljenje prestati, de bi
se le ena spet sozidala, mislim, de bi se
ne bilo tega ustrašiti, ker s tem bi se
storil keršanski veri drag in velik dobiček.
Veliko duš, dobro vem, pozabi, de Je¬
zus Kristus, pravi Bog in človek, na
več krajih na naših altarjih prebiva, ali
ravno tako res je, de ta resnična priču-
jočnost našiga Boga med nami, bi imela
biti nar veči tolažba naših sere na tem
svetu. Kar mene zadene, sim vedno sku¬
sila in občutila posebno sladkost, kadar se
je imel nov samostan sozidati“.

39

0*1 spoštovanja svetiga rešnjiga
Telesa in božjih hiš.

Skerb, ktero je imelo zvoljeno božje
ljudstvo za skrinjo zaveze, zasluži, de jo
sterme premišljujemo; spoštovanje, ki so
ga do nje imeli, čast, ktero so ji skazo-
vali in pobožne čutila, ktere so jih zanjo
vnemale, se nam morajo čudne zdeti. Izra¬
elci so se vergli pred njo na svoje obličje
na zemljo, ne za nekoliko časa, le za
kake trenutke, ampak po cele ure, in ne
le priprosto, slabo ljudstvo je to storilo,
ampak tudi pervaki in kralji.

Ce so imeli toliko skerb za to skrinjo
zaveze, in so jo tolikanj častili, koliko
skerb in koliko češenje moramo mi imeti
do Zakramenta svetiga rešnjiga Telesa!
Skrinja zaveze, in vse, kar je imela sta¬
ra Mojzesova postava imenitniga, je bilo
le senca in podoba; kar imamo mi, On ki
prebiva v naših svetih cerkvah, je resnica.

Ko je bil Salomon veličastni tempelj,
kteriga je bil Gospodu v čast sozidal,
dokončal, se je vstopil pred ljudstvo, de
bi se skrinja zaveze vanj prenesla; pra-

40

znoval je z veliko slovesnostjo posveče¬
vanje “veličastniga tempeljna, kteriga je
bil ravnokar dozidal in zaklalo se je ve¬
liko daritev. Bog je poterdil njegovo rav¬
nanje, in razpel se je po tempeljnu oblak,
ki ni dal ljudstvu dalje v njem ostati in
Salomon je rekel z začudenjem: „Ali je
verjeti, de Bog resnično prebiva na zemlji ?
Ako te namreč nebo in nebesa nebes ne
morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki
sim jo sozidal ? 44  f3. buk. Kralj 8.)

Kolika imenitnost, kolika čast je za
nas, de hoče Bog nebes in zemlje med
nami prebivati! Kolik dobiček je za nas,
de hodi po naših potih, de pride v naše
stanovanja, de prebiva v naših cerkvah,
kamor tako lahko gremo? Kakšno mora
biti serce, da bi se ne vnelo in ne upla-
menilo, de veličastni Bog tako ljubeznjivo
z nami ravna? Ali kakšno mora biti pa
tudi naše spoštovanje, kakšna naša po¬
nižnost pred svetim Rešuj im Telesam!
„Kadar si pred altarjem, kjer Jezus Kri¬
stus prebiva, pravi sveti Janez Krizostom,
ne misli več, de si med ljudmi; ali ne
vidiš, de so trume angeljev in arhangeljev
krog tebe, ki trepetajo pred mogočnim Go¬
spodam nebes in zemlje? 44  Zatorej pravi ta

41

učenik dalje, „kadar si v cerkvi, bodi tih
v sv. strahu in češenji. Premisli, kako
pazljiviga in spodobniga zaderžanja so.
dvorniki (strežniki} pred kraljem, in uči
se iz tega, kako spoštljivo se moraš pred
Bogam zaderžati“.

Naše cerkve so zidanja Bogu v čast
postavljene, kamor se zbiramo ga moliti
in mu svoje želje naznanovati; imenujemo
jih hiše božje, njegovo stanovanje, nje¬
govo svetiše, njegov šotor, nebeške vra¬
ta. Svete so zavolj posvečenja, kteriga
so prejele; svete so tudi zavolj svojiga
namena: verni se namreč v njih zbirajo,
de združijo svojo molitev in svoje češenje
v slavo Narvikšiga. Svete so zadnjič za¬
volj tega, kar je v njih: dobi se v njih že-
gnana voda, kerstni kamen, svete kosti in
drugi dragi ostanki svetnikov; križ, ki nas
opominja velike skrivnosti našiga odrešenja;
spovednica, kjer se nam opravičenje deli;
prižnica, s ktere se nam božja beseda
oznanuje ; zadnjič kraj, ki ga svetiše ime¬
nujemo; tam sv. služabniki božji, ki Go¬
spodu čast prepevajo, posvečujejo in ver¬
nim svete skrivnosti delijo; tam je miza,
kjer se redimo s presvetim Telesam Je¬
zusovim; tam altar, odločen za opravlja-

42

nje svetih skrivnost; tam tabernakelj, kjer
resnično kraljuje pravi živi Bog pod zagri-
njalam svetih podob, ravno tako kakor kra¬
ljuje v nebesih, obdan od angeljskih trum, ki
mu vneto za čast svojiga neskončniga Go¬
spoda, v ponižnosti čast prepevajo. Naše
cerkve so sveti kraji, kamor bi se tudi
Mojzes, kakor je bil Bogu dopadljiv, le
s svetim straham bližati upal.

Živo presunjeni od božje pričujočnosti
in v svetim strahu se moramo torej bli¬
žati tem svetim krajem, z živo vero, v
duhu zbrani, spodobno in spoštljivo po
besedah svetiga pisma: „Trepetajte pred
mojim svetišem \ u  (2.  Mojz. 26.) Kar nam
je pa posebno zapomniti, je, de naša po¬
božnost in naše češenje ne sme biti le
vnanje, ampak pred vsim drugim naj bo
notranje in serčno.

Od nečasti, ktera se godi svetlimi
rešnjimn Telesa in svetim krajem.

Zaničevanje cerkva, in nečast, s kte-
ro se Zakrament svetiga rešnjiga Telesa

43

zasramuje, je tako mnoga, de ni mogoče
vsiga našteti; le ob kratkim jo hočemo
opomniti in ne v tisti obširnosti, kakor se
v resnici godi.

Če se ozremo na obnašanje neverni¬
kov in Judov, nam kaže le grozo in gnju-
sobo; vidimo namreč te divjake, kako so
večkrat priderli vsi zdraženi in serditi v
svetiše Gospodovo, de bi zaničevali pre¬
sveti Zakrament z mnogoverstnimi nespo¬
dobnostmi; obnašali so se z nar gerjim
neusmiljenjem proti častivcam te svete
skrivnosti, in njene služabnike so morili.

O Gospod! kolikorkrat se je po¬
navljala grozovitnost Antijohova in
Helijodorjeva, odkar tvoja sveta cer¬
kev stoji! Le nekaj naše serca to¬
laži in gine, namreč spomin očitnih
čudežev, ktere si delal, de si se
maševal za nečast, ktera se je tvo-
jimu častitimu Telesu godila. (Veli¬
ko tacih čudežev nam zgodovina pove in
jih za resnične poterdi.)

Se veči nevolja se nam obudi do kri—
vovercov. Zmislili so si v svoji hudobii

44

zmot in nar večih traparij zoper vere te
neskončne skrivnosti 5 opljevali so tako re¬
koč ta presveti Zakrament z grozovitnim
preklinjanjem zoper Boga, dopernašali so
strašne pregrehe, ki nas s straham pre¬
sunejo 5 okradli in oropali so tempeljne
božje, podirali in sožigali so altarje; tep¬
tali so svete hostije, kakor de bi bili Ju¬
dje in malikovavci, ali pa še grozovitneji;
morili so služabnike Gospodove, in pov¬
sod neusmiljeno in divje ravnali. Njih ser-
ditost še celo nedolžnim ni prizanašala in
jim zmišlala terpljenje od kakoršniga se
nikdar pred slišalo ni.

(Samo v letu 1563 so Kalvini, kakor sami
terdijo čez 4000 katoličanov obojiga spola pomorili;
obropali in poderli 30000 cerkva, 8000 samosta¬
nov in 90 hiš za sprejemo popotnih, in sicer vse
to le na francoskim, drugod niso, se ve de, nič
bolje ravnali.)

Ali če je sveto rešnje Telo od ne¬
vernikov in krivovercov zaničevano, pa
mar ne prejema češenja od vernih? Go¬
tovo, veliko jih je obojiga spola, de ga
v ljubezni molijo, tode v sramoto keršan-
stva se mora reči, de ga tudi kristjani
zaničujejo.

Hodijo namreč v hišo božjo z malo

45

spoštovanjem; akoravno je sveto rešnje
Telo izpostavljeno v češenje vernim, jih
to vender nič ne zdrami; hodijo moško po
cerkvi sem ter tje; razkazujejo napuhnje-
no imenitnost obleke in nečimernost napra¬
ve, ki je večkrat, — o de bi res ne bi¬
lo! — pohujšljiva: obnašajo se tukaj prav
nemarno, ker se naslanjajo v svoji leno¬
bi kamorkoli si bodi; presojujejo neči¬
mernost zdaj tega zdaj tega; ali mar ne
oskrunijo svetih krajev s svojimi mislimi
in s pogledi, kakoršnih se kristjan sramo¬
vati mora?

Če tako obnašanje vidijo očitni so¬
vražniki svete cerkve, kaj si morajo od
kristjanov misliti? Ali jih more tako po-
hujšljivo obnašanje spodbudovati, de bi
verovali v resnično pričujočnost Jezusa
Kristusa v svetim rešnjim Telesu ? Ali
jim ne bo to vzrok dvomiti nad resnico
naše svete vere ? Kaj hočemo reči, od
obnašanja otrok v hiši božji? je namreč
velikrat tako, de bi se nad njim zjokal.
Ne da se to velikrat drugimu pripisovati,
kakor slabimu obnašanju očetov in mater,
in tistih, ki so postavljeni, de bi skerbeli
za obnašanje mladosti, jih pa še pohujšajo.
Pač malo skerbe, de bi vdihnili otrokam

46

pravo spoštovanje do svetiga rešnjiga Te¬
lesa! veči spodobnost, zbranost duha in
pazljivost odrašenih bi tudi zmote mlado¬
sti večidel odpravila.

Vsa ta nečast Jezusa zelo žali ; ali
še veči se najde, ki zvestiga častivca sve¬
tiga rešnjiga Telesa globoko v serce zbo¬
de; in to so nevredne obhajila, kjer sili¬
mo, kakor zdajavci, Narsvetejšiga, Boga
vse časti in vsiga veličastva priti v nar
ostudniši prebivališe; to so tiste božje pre¬
klinjanja, ktere pregrešne usta nesramno
vanj pljujejo. O preljubi kristjani! pri mali
vnemi, ktero še imate za čast Jezusovo,
ali vam ne presune žalost serca, če pre¬
mislite neznano število tega zaničevanja?

Prav ima tedaj Jezus Kristus, de
tudi nam reče: „Otroke sim si zredil, no¬
sil sim jih v svojim naročji, redil sim jih
z mlekarn nar svetejših naukov, dajal sim
jim nebeške hrane, in vse te dobrote so
oni z nogami taptali, povračevali so mi
jih z gerdim zaničevanjem.

Objokujmo to pohujšanje in to zaniče¬
vanje in kakor vneti častivci svetiga reš¬
njiga Telesa si po vsi moči prizadevajmo,
de to nečast popravimo. Bratovšina za
vedno češenje svetiga rešnjiga Telesa in

47

za lepšanje revnih cerkva nam je poseben
pripomoček, de ta namen dosežemo. Skle¬
nimo se z njo s vsim svojim sercam.

(Glej XX. poglavje, od cešenja Jezusoviga
presladkiga serca v svetim rešrijim Telesu. Vidi
se tam, kako serčno Jezus želi, de zadostujemo
za nečast, ktero terpi v svetim rešnjim Telesu,
in kako naj to po njegovi volji storimo.)

Od praznik sveiiga rešuj iga Telesa.

Sveta cerkev ima na svojih altarjih
Boga vse časti; Ona veruje v resnično
pričujočnost Jezusa Kristusa v Zakramen¬
tu svetiga rešnjiga Telesa: kaj bi ji mo¬
glo tedaj bolj pri sercu biti, kakor čast
skazati svojimu mogočnima Gospodu in
nebeškimu Ženinu? Pekel je vedno razo¬
deval svojo serditost zoper to neskončno
skrivnost, in ne neha ji vedno novo za¬
ničevanje napravljati; dolžnost svete cer¬
kve, kteri je Bog dal oblast premagati
moč pekla, je, de se za Jezusovo čast pote¬
guje ; to je tudi vzrok, de je sveta cer¬
kev častito slovesnost v poveličanje sve-

48

figa Zakramenta vpeljala, namreč praznik
svetiga rešnjiga Telesa.

Cerkev obhaja veliki četertek spomin,
de je Jezus sveto rešnje Telo postavil;
ona pozabi žalost, ktera jo obdaja zavolj
terpljenja Jezusoviga; napravi se v oble¬
ko veselja, de praznuje nekoliko spomin
imenitniga daru, kteriga je Zveličar sve¬
ta človeštvu zapustil, predeti se je od nje
ločil. Ali to ni bilo zadosti, za čast ta¬
ko imenitne skrivnosti: napravila je v ta
namen posebno slovesnost, pri kteri vse
svoje veličastvo, kolikor more, razodeva.

Vpeljava slovesniga praznika v čast
svetiga rešnjiga Telesa po vsi katoliški
cerkvi, je bila od Boga samiga pobožnim
dušam razodeta; dve nar bolj znane med
njimi ste: pobožna Julijana, cistercijanka,
in bogaboječa devica Eva, kije blizo sv.
Martina pri Litihu v samoti živela. Guiart,
Kambreški škof, so njih razodenje pre¬
iskali in poterdili. Foterdili so ga tudi
drugi školje in na zadnje tudi rimski pa¬
pež Urban IV. Vpeljal se je potem pra¬
znik svetiga rešnjiga Telesa sperviga v
posameznih škofijah z veliko slovesnostjo j
razširjal se je bolj in bolj po svetu in
ravno omenjeni papež Urban IV. so ga

leta 1264. po vsim katoliškim svetu za¬
povedali , in veleli sv. Tomažu Akvinski-
mu, ki je bil za to vpeljavo ves vnet,
naj spiše posebne molitve za češenje tega
praznika.

Papeževo pismo, ki vpeljavo tega
praznika zapoveduje, je polno pobožnosti
in učenosti. Vpeljeval se je ta praznik si¬
cer naglo, vender še le pod papežem Kle-
menam V., leta 1311., po Vienskim cer¬
kvenim zboru, se je po vsim katoliškim
svetu praznovati začel.

Od obhodov ali procesij v praznik
svetiga rešnjiga Telesa.

Leta 1316 so dali papež Janez XXII.
prazniku svetiga rešnjiga Telesa s tem
novo imenitnost, de se v cerkvenih mo¬
litvah osem dni praznuje, in de se v ob¬
hodih ali procesijah očitno okoli nosi. Ta
sveta in pobožna slovesnost je ena nar
lepših in nar imenitniših naše svete vere.

Procesije svetiga rešnjiga Telesa se
po vsim svetu s posebno slovesnostjo pra¬
znujejo. Tudi kralji in cesarji s svojimi

Vedno češ. 4

50

dvorniki pridejo zraven in gredo za svetim
rešnjim Telesam.

I. Namen obhodov ali procesij.

1. Pervi namen obhodov je, de očitno
počastimo Jezusa v Zakramentu svetiga
rešujiga Telesa, ki je nar imenitniši delo
njegove mogočnosti in nar očitniši znamnje
njegove ljubezni.

Ti obhodi so polni slovesnosti in so
češenje, kteriga Bogu skazujemo. Ko bi
bili mi cisti duhovi, bi molili sveto rešuje
Telo, kakor ga angelji molijo; ker smo pa
iz duše in iz telesa, se spodobi, de mu
oba dela čast skazujeta. Naši obhodi so
vpeljani, de Jezusu Kristusu zunajnje po¬
kažemo , kakšni imamo biti ali kakšini
želimo v resnici v svojih sercih biti.

2 .  Drugi namen je, de slovesno
praznujemo zmage, ktere je Jezus Kristus
svoji cerkvi dodelil čez sovražnike te sve¬
te skrivnosti, in de vnovič osramoti hu¬
dobne in krivoverce, ki sveto vero napa¬
dajo. Sveta cerkev združi pri teh obho¬
dih duhovne in ljudstvo. Ona napravi ime¬
nitne zbirališe, ki v redu in počasi hodi;
pojejo se zraven vesele pesmi; nosijo se

51

cerkvene bandera, Jezus Kristus se nese
pod nebani, obdan od svojih služabnikov;
udje bratovšin in drugi ga s svečami v
rokah spremljajo; verni gredo za Jezusam
in hodijo po njegovih stopnjah. Vse to
stori slovesnost imenitno, ki časti Kralja
vsih kraljev, Zveličarja sveta, in ki mora
njegove sovražnike osramotiti.

3. So obhodi vpeljani, de dajo ver¬
nim priložnost svojo vero očitno pokazati,
dati svetimu rešnjimu Telesu novo spri-
čevanje vdanosti, ter Jezusu pokazati lju¬
bezen in hvaležnost za toliko dobrot, ki
jim jih je skazal, de jim je ta imenitni
dar zapustil, ki nam je tudi gotova za¬
stava njegove ljubezni in dobrotljivosti do
nas. V teh pobožnih in slovesnih obho¬
dih se združijo služabniki božji z vernimi
okoli svojiga Kralja in Gospoda, ga spo¬
znajo za svojiga Vladarja in Vodnika,
glasno mu naznanijo, de so njegovi zvo-
ljeni vojšaki, in de si to službo v pose¬
bno čast štejejo.

4. Se ti obhodi praznujejo, de se
s tem slovesnim češenjem zbriše zaniče¬
vanje, kar ga je Jezus kdaj v tem sve¬
tim Zakramentu preterpel, od kar ga je
postavil. Ta namen, ki ga imamo tudi

52

pri vsim drugim češenji svetiga rešnjiga
Telesa se posebno ta praznik pokaže, ker
pridemo zbrani pred Jezusa in sicer s
svečami v rokah, kakor je bilo nekdaj pri
cerkvenih pokorah navadno, in s tem po¬
kažemo Jezusu, de mu hočemo po svoji
moči za vse razžaljenja zadostiti.

5. Jezus Kristus se s častjo pre¬
naša po potih in poljih, de jih blagoslovi
in de vse posveti.

6. Pristaviti smemo še namen, de
nas opominja ta cerkvena slovesnost časti
in veselja, ki nas v nebesih čaka; sveta
cerkev nam hoče v sercih obuditi to gin-
Ijivo misel, de moramo svoj križ nositi,
če resnično hrepenimo Jezusa v nebeškim
kraljestvu srečno vživati, de moramo nje¬
govo življenje posnemati in za njim hoditi!

Ali kakšin dobiček nam bodo pri¬
nesli ti obhodi, če nimamo zraven teh na¬
menov in če jih brez pobožnosti obhajamo ?
(Naj si na to vsak po svoji vesti od¬
govori.)

II. Nauk, kako naj se pri obhodih ali pro¬
cesijah zaderžimo.

1. Ne hodi k obhodu brez živiga
pomislika, kaj je njegov namen, kakor je

53

bil ravnokar razložen. Pomisli ga prav
natanko, de boš svoje zaderžanje po njem
ravnal.

2. Misli si pri obhodu, de greš
za Jezusam, ko je s častjo šel v Jeru¬
zalem (^cvetno nedeljo) nekaj dni pred
svojim terpljenjem. Velika množica ljudi
mu je oblačila razgrinjala po tleh, vso pot
so mu z vejami nastiljali in um vpili: »Ko¬
zana Sinu Davidovimi!! Hvaljen bodi, kte-
ri pride v imenu Gospodovim! Hozana na
visokosti!“

3. Varuj se , de ne boš pri teh sve¬
tih opravilih kakor pri kakšni posvetni ve¬
selici, to je, ne kaži vnanjiga veselja,
ne bodi razmišljen, ne presilin, ne rado¬
veden ali pa nečimern, de bi pasel svoje
oči zdaj tam zdaj tam.

4. Ko greš iz cerkve, moli Jezusa
Kristusa, ki se je za nas včlovečil.

5. Med potjo premišljuj, kaj je bi¬
lo Jezusu, ko je na svetu živel, nar bolj
pri sercu: de ni za nič druziga tako sker-
bel, kakor za čast svojiga nebeškiga Očeta
in za zveličanje neumerjočih duš.

Misli tudi na Marijno veselje, ko je
Jezusa nosila, ali spremljala; misli na ve¬
selje svetiga Jožefa, ki ga je vžival pri

54

njih sladkih pogovorih ; in na veselje apo-
steljnov in učencov, ki so vse zapustili in
za njim šli in ga poslušali.

Kadar Jezus memo tvojiga stanovanja
gre, mu ga priporoči in ravno tako vse
kar imaš, ter ga priserčno prosi, naj raz¬
lije obilnost svojiga blagoslova čez vso
tvojo hišo.

Bodi vedno kakor zamaknjen v svete
misli, ali pa beri kake svete bukve, in
skleni svoje molitve s češenjem nebeških
trum, in tistih kristjanov, ki z nar veči
gorečnostjo Jezusa spremljajo.

Če  imaš svečo pri obhodu, se misli
dolžnika, ki Jezusa očitno zadostuje; de
bi pač čednosti, kterih podoba je sveča,
v tvojim sercu zopet oživile! Kdar greš
za Jezusam, misli na pobožne žene, ki
so v Jeruzalemu za Jezusam hodile.

6. Kadar pred žegni sveto rešnje Te¬
lo na altar postavijo, si misli Jezusa na
kakšnim kraji, kjer je bil v svojim živ¬
ljenji: Misli na jaslice, kjer je bil rojen,
in kjer so ga pastirci in modri iz jutrovi-
ga, Marija in Jožef molili; misli na tem¬
pelj, kjer je bil darovan, na pušavo, kjer
se je postil; na goro, kjer je učil; na
Tabor, kjer je pokazal nekoliko žarkov

55

svojiga veličastva; na obednico, kjer je
imel zadnjo večerjo; na kraje, kodar so
ga v njegovim grozovitnim terpljenji vla¬
čili ; na Kalvarijo, kjer je terpel strašno
smert križa; misli na njegov grob, ka¬
mor je bil položen; in na kraj, kjer se
je od zemlje vzdignil in se vernil k svo-
jinni nebeškimu Očetu.

7.  Ko zopet v cerkev nazaj prideš,
se spomni častitiga vnebohoda Jezusoviga.

8. Po obhodu se zahvali Jezusu Ki’i-
stusu za gnado, ktero ti je dodelil, de te
je vzel med svoje zvoljene spi - emljevavce;
prosi ga, naj ti odpusti grehe, ktere si
zraven storil, in de ti pripravi prostor v
presrečni domovini svoje časti.

Naj tukaj ob kratkim omenimo na¬
vad in šeg, ktere imajo udje bratovšine
svetiga rešnjiga Telesa v Bruselji, pogla¬
vitnim mestu Belgije, kjer se je ta bratov-
šina nar pred začela, pri obhodih v praz¬
nik svetiga rešnjiga Telesa, ker v spod¬
budo nam bodo in vidi se iz njih, de jih
je vender še povsod veliko, ki se ne sra¬
mujejo očitno pokazati svoje vnete pobož¬
nosti za sveto rešnje Telo:

Bila je želja gospod dekana in dru-

56

zih duhovnov tega mesta, de bi bratje in
sestre te bratovšine očitno pokazali svojo
vnemo in svojo ljubezen do Zakramenta
svetiga rešnjiga Telesa, in de bi v svo¬
jih farah združeni šli za procesijo na sve¬
tiga rešnjiga Telesa dan, kar se je tudi
zgodilo. Odločen je v vsaki cerkvi kraj,
kjer so ob desetih pri veliki sveti maši,
de se lagljej v versto spravijo, kadar zač¬
ne procesija iz cerkve iti.

Ker se pa želi, de bi udje bratov¬
šine šli za procesijo v spodbudo vernim,
je treba, de se natanko tega derže, kar
se jim veleva.

Odločene so v Bruselji gospe bra¬
tovšine, ktere so ta red napravile:

1. Udje bratovšine, ki želijo za
procesijo iti, pridejo o pravim času v cer¬
kev na odločeni kraj, de se v red spra¬
vijo in sicer po štirje v eno versto, ka¬
dar začne procesija iz cerkve iti.

2 .  Je udov bratovšine veliko, naj
ne gredo vsi za eno procesijo, ampak vsa¬
ka fara posebej, ali k večimu dve skupej.
(To velja bolj za mesta, kjer je več pro¬
cesij na enkrat.)

3. Ko bi se utegnilo zgoditi, de bi
udje bratovšine pozneje prišli k procesii,

57

naj se vstopijo v zadnjo versto, ravno ta¬
ko po štirje v eno versto.

4. Če misli kdo pred končam pro¬
cesijo zapustiti, naj ostane v zadnji versti.

5. Ker je potreba, de se reda na¬
tanko dei-ži, de je v zgled in spodbudo
vernim, naj se udje ne silijo v perve ver-
ste, ampak naj gredo, kjer si bodi, in
kakor versta nanje pride, ne de bi se
pred druge gnjetli in naj se varujejo vsih
takih nerodnost. Vsak naj si prizadeva,
de z drugimi združen ostane, de so ve¬
dno po štirje v versti, in de se red ne
zmeša.

6. Vsaki ud naj pride s svetinjo
bratovšine in s trakam (kakoršne imajo
tam v navadi). Kdor tega nima, ne sme
zraven v versto udov bratovšine.

7 .  Če pa kdo vmes pride, ki ni ud,
naj ga ena omenjenih gospa, ki skerbijo,
de je vse v redu, opomni, de naj gre za
zadnjo versto udov bratovšine.

(Kako lepo bi bilo, ko bi se povsod
ta lepa šega vpeljala! Tak lep izgled vda-
danosti do Jezusa Kristusa mora giniti serca
vernih in gotovo ni brez obilniga sadu za
sveto katoliško cerkev.)

58

©m®

Kratek pregled začetka dražbe sve-
tiga rešnjiga Telesa,

molitev 40 ur, vedniga eešenja, in bra-
tovšine vedniga češenj a svetiga rešnjiga
Telesa.

1. Od kar je bil praznik svetiga
rešnjiga Telesa postavljen, se je vidilo,
kako je gorečnost vernih rastla, posebno
ker so vidili prizadevanje krivovercov, za¬
treti vero v resnično pričujočnost Jezuso¬
vo v presvetim Zakramentu. Začele so
se bratovšine pod imenam presvetiga Za¬
kramenta, ali svetiga rešnjiga Telesa,
kterih namen je bil vedno bolj in bolj ča¬
stiti presveto rešnje Telo. Nar perva teh
bratovšin je bila vpeljana v Litihu s ško¬
fovim dovoljenjem in sicer v cei-kvi sv.
Martina, kjer se je bil praznik svetiga
rešnjiga Telesa nar pred začel praznovati.
Vstanovljena je bila že pred letam 1539.,
ker v tem letu so papež Pavel III. v Ri¬
mu napravili veliko bratovšino pod tem
imenam, s ktero se je leta 1575 Litiška,
ki je bila že pred vpeljana, sklenila.

59

2.  Po vodilih, ktere je imela rim¬
ska velika bratovšina pod vodstvam 00 .
Dominikanov, so se začele napravljati mno¬
ge druge, s privoljenjem rimskiga pape¬
ža; tode vender niso bile še nikakor ne
za vedno češenje, ki se je začelo še le
z molitvami 40 ur, in ta bratovšina je
bila le pervi začetek k temu.

3. Molitve 40 ur imajo svoje ime
od tod, ker se v treh, po nekterih škofi¬
jah v štirih dneh sveto rešnje Telo 40 ur
izpostavlja, de ga hodijo verni molit in
častit vsak po svoji pobožnosti in potrebi.
Bere se, de se je ta pobožnost začela v
Mačerati pri Ankoni na Laškim kmalo
potem, ko se je bila Jezusova družba vsta-
novila, kjer so se te molitve narpred vpe¬
ljale. Sveti Ignaci, začetnik tega reda,
je povsod, kjer je bil njegov red vstano-
vljen, tudi te molitve napravljal in je od
papeža sprosil popolnama odpustke, za
tiste, ki se jih vdeležijo, kar se je potem
vsim cerkvam, kjer so jih imeli, dovo¬
lilo.

(jTudi v Ljubljanski škofii so na več
krajih te molitve za odpustki in sicer: v
Ljubljani, v Kranji, v Loki, v Kropi, v
Radolici, v Terziči, v Kamniku v Novim me¬
stu , na Kerskim in na Logu pri Materi

60

božji v Ipavi, povsod tiste dni pred pepelnično
sredo.)

Papež Benedikt XIV. pa pišejo, de
je pričel te molitve kapucin O. Jožef Mi¬
lanski v spomin tistih 40 ur, ko je Jezus
v grobu ležal, in pristavijo, de so papež
Pij IV. leta 1560. to pobožnost poterdili
pod imenam: Molitve v spomin Je¬
zusove sme rti,  in so dodelili odpust¬
ke bratam in sestram, kteri so v spomin
40 dni, ktere se je Jezus v pušavi po¬
stil , njegov izgled s pokoro posnemali in
molitve opravljali, ktere so se tirjale.

4. Molitve 40 ur so bile sperviga
vpeljane, de bi se nerodnosti pustnih dni
zaderževale; začele so se zadnjo pred-
pepelnično nedeljo in končale so se pust¬
ni torek popoldne. (Pri nas je še zdaj ta
navada.)

5. Papež Klemen VIII. so dali tej
od papeža Pija IV. vstanovljeni pobožno¬
sti novo imenitnost, s tem, de so se te
molitve v Rimu neprenehama opravljale,
in sicer tako, de so se po cerkvah ver-
stile, in tako se je lahko noč in dan mo¬
lilo pred izpostavljenim svetim rešnjim Te-
lesam. Namen papežev pri tej vpeljavi
je bil, sprositi od Boga milost, de bi ne-

61

hale šibe, s kterimi je francosko deželo
tepel, kjer so Kalvinove zmote sveto ve¬
ro pačile in verne zapeljevale. Znano je,
kaj so vse pomagači in varhi tega krivo¬
verca zoper sveto rešnje Telo govorili in
delali; zatoraj je bila dolžnost svetiga Oče¬
ta zopet oživljati vero še zvestih kristjanov
in braniti, de niso te nevarne in velike
zmote dalje motile in zapeljevale čede Go¬
spodove. Bila jim je tudi serčna tolažba,
de se je mnogo sosesk v njih očetovsko
naročje zopet nazaj vernilo.

6. Začelo se je tedaj vedno češenje
svetiga rešnjiga Telesa, in francoska
kraljica Ana, princesinja Avstrijanska in
mati Ludovika XIV. mu je bila v pose¬
bno vnemo in podporo: Več imenitnih go¬
spa je posnemalo lepi kraljičin izgled, ki
so pomagale z obilnimi darmi, de se je
namen dosegel.

Mati Mehtilda, rojena v Diku na Lo-
trinškim, je zbrala pod varstvam kraljice
pervo družbico hčera svetiga rešnjiga Te¬
lesa, v hiši, ki se je bila zanje v Pari¬
zu sozidala; ali to se je zgodilo še le ob
letu po končanim zidanji in sicer veliki
četertik, 12 .  sušca, leta 1654.

Kraljica , ki je to vstanovitev začela,

62

jo je tudi poterdila pod imenarn, de je
kraljeva naprava, in je bila tudi pričujoča
pri slovesnosti njeniga začetka, in sicer
z obnašanjem, kakor kdo, ki očitno od-
pušanje prosi, s svečo v roki, prav po¬
božno in spodbudljivo, de bi s tem zado¬
stila za vse zaničevanje, kar ga je Zve¬
ličar v tem sv. Zakramentu ljubezni pre-
terpel in ga še vedno terpi.

Ta sveta družba je storila obljubo
noč in dan moliti Zveličarja v podobi sv.
Zakramenta in zaporedama po celo uro v
spokornim zunanjim obnašanji, kakor da¬
ritev zadostovanja, zraven kakiga stebra,
verh kteriga ima sveča goreti, klečati,
usmiljenja prositi in tako nekoliko zado¬
stiti za zaničevanje in za nečast, ktera se
dela temu nar večirnu in nar svetejšimu
Zakramentu.

V kratkim se je začela ta družba ze¬
lo razširjati, kakor se vidi iz življenja
svete Mehtilde. Imela je mnogo imenit¬
nih in vnetih podpornikov, in kmalo je bila
po vsim Francoskim vstanovljena.

Marija Terezija Avstrijanska, žena
francoskiga kralja Ludovika XIV., ji je
sprosila papeževo poterjenje, in s tem je
bila vstava doveršena. Poterjena je bila

63

od papeža Klemena X. in Inocencja XI.
Če je pa francoska dežela dala lep izgled
prave priserčne ljubezni do Jezusa v sve¬
tim resnjim Telesu, zasluži od druge stra¬
ni tudi Avstrija posebno hvalo zavolj velike
pobožnosti do tega presvetiga Zakramenta.
Ta pobožnost je tako rekoč vedna dedšina
presvetle avstrijanske cesarske rodovine.

Ni dolgo terpelo, de se je družba
vedniga češenja tudi v nemških deželah
vstanovila. Od dne do dne se je ta sve¬
ta družba bolj množila in reklo se je, de
se je vera kristjanov v resnično pričujoč-
nost Jezusovo v svetim Zakramentu toli¬
ko bolj oživljala in vterdovala, kolikor
bolj so si Luterani (protestantje) in drugi
krivoverci prizadevali jo zatreti. Vpeljana
je bila ravno tako tudi v Rimu leta 1732.
v cerkvi Dela Rotonda. Večni sklep božji
je mestu Litihu, kjer se je bil praznik
svetiga rešnjiga Telesa začel, in kjer je
bila perva bratovšina svetiga Zakramenta,
tudi to srečo in čast namenil, de se je
tudi bratovšina vedniga češenja tam nar
pred vpeljala, ktere se vsak, brez raz¬
ločka starosti in spola t vdeleži, če moli
enkrat v letu celo uro v čast svetiga reš-
tijiga Telesa.

64

Karol Nikolaj Aleksander Ultermon-
ški, veliki škof Litiški sami so se nar pred
vanjo zapisali; 13. mali šerp. 1764. so jo
dovolili s pismam na družbo, in 4. velk.
šerp. z drugim pismam so jo poterdili. Per-
va misel za to pobožnost je bila Gospod
baron Hubens-ova, kanonika in pozneje
dekana pri sv. Martinu v Litihu.

Knez in škof tega mesta so potem,
de bi jim bile vse želje pri tem opravilu
spolnjene, in ker so vidili, kako se druž¬
ba dan na dan bolj razcvita, prosili sve-
tiga Očeta, de bi se smela ta nova druž¬
ba skleniti z bratovšino presvetiga Zakra¬
menta, ki je že tam bila, v cerkvi sv.
Martina, sklenjena z veliko bratovšino te¬
ga imena v Rimu, in de bi ji dovolili
enake odpustke, kakor jih vživajo udje
te bratovšine. Papež Klemen XIII. so
vse, še celo več, dodelili, kar so jih pro¬
sili, s pismam od 4. grudna 1765.

Iz tega papežoviga pisma se vidi,
kako se je ta pobožna družba pričela po
prizadevanji imenovaniga pobožniga du-
hovniga pastirja, ki je bil ravno v praz¬
nik svetiga rešnjiga Telesa 25.  veliciga
travna 1780 s sveta poklican, kar si je
že dolgo časa želel v 68. letu svoje sta-

65

rosti, kakor sveta Julijana, za ktero je
posebno češenje v sercu občutil.

Po tem papeževim pismu je bratov-
šina pri sv. Martinu mati vsili družili, ne
le okoli Litiha, ampak tudi vsili, ktere so
že vpeljane ali pa se bodo šele vpeljale,
kjerkoli si bodi v družili krajih.

Knez in škof Karol Utermon (Ou-
treniont) so jo častno vpeljali 1. rožnika
1766. z vso slovesnostjo in svečanostjo,
kar se je le moglo pokazati, v Litihu,
v tem za svete opravila tako vnetim in
po vsim svetu znanim mestu, posebno v
takih imenitnih okolišinah.

Marija Terezija, sloveča avstrijanska
cesarica, posnemaje lepi izgled francoskih
kraljic Ane in Marije Terezije avstrijan-
ske princesinje, je kornej zvedila, de se
bratovšina vedniga češenja vstanovlja, jo
je hitela tudi v vsih svojih deželah vpe¬
ljati , de bi tudi kaj pripomogla k temu
češenju, ki je imelo povzdigniti pobožnost
narodov, kteri so v njenih deržavah živeli.

Z veseljem in v posebno spodbudo
nas vedno napolni spomin, s koliko veli¬
častnostjo se je vedno češenje svetiga
rešnjiga Telesa v Ternovim na Ogerskim
vpeljalo! Število udov je bilo tam grozno

Vedno eek.  5

66

veliko in slavna cesarica je hotla, de naj
bo njeno ime pervo med njimi, ne de bi
s tem pokazala imenitnost bratovšine in
svojo pobožnost do nje, temuč de bi per-
va položila svojo krono k nogam Jezu¬
sovim v svetim rešnjim Telesu. Njena
gorečnost za vedno češenje svetiga Za¬
kramenta se je vidila povsod, kjer se je
kaj za njegovo razširjenje storiti dalo. Daia
je bukve natisniti, ki so bile tega zapo-
padka, dala jih je prestaviti v mnoge je¬
zike avstrijanskih dežel, in je škofam ce¬
sarstva prav živo priporočila, de naj pov¬
sod oznanujejo in priporočajo novo vpe¬
ljano češenje svetiga rešnjiga Telesa; in
s- tem ravnanjem je pokazala, de zasluži
častno ime apostoljske cesarice, kteriga so
ji sveti Oče rimski papež dali v serčno
zahvalo za njeno gorečnost v veri in v
čast za njeno lepo pobožnost..

67

Od bratovšine svetiga rešnjiga
Telesa.

I. Nagib njeniga začetka, in njen namen.

Nagib, s kterim so papeža Pavla
prosili, de bi poterdili in odpustkov dode¬
lili bratovšini, ki se je bila v Rimu v
cerkvi Matere božje (de la Minerva) vsta-
novila pod imenam češenja svetiga rešnji¬
ga Telesa, je bil ta, de se dobi veliko
farnih cerkva in kapel, v mestu, kjer ni¬
ma sveto rešnje Telo spodobniga prostora,
in de je nekako zanemarjeno; in de ga
kadar se k bolnikam nese (kadar gredo
obhajat), velikrat nihče drugi ne spremlja
kakor cerkvenec, brez vse slovesnosti in
pobožnosti. Ta vzrok se vidi iz pisma
svetiga Očeta.. Pristavljeno je dalje, de
tisti, ki prosijo za poterjenje, so ginjeni
od posebne pobožnosti zanj, in de želijo
temu pomagati, de hočejo za spodobne
altarje svetiga rešnjiga Telesa skerbeti,
in mu dolžno čast skazovati. Vse bra¬
tovšine svetiga Zakramenta, ktere so se
pozneje na mnogih krajih vpeljale, so ime¬
le ravno ta namen.

5 *

68

II. Dolžnosti udov bratovšine svetiga
rekjiga Telesa.

Te dolžnosti niso zapovedane, ampak
svetovane, priporočevane od pobožnosti,
in so zelo koristne in pripomorejo veliko
k zveličanju duš. So pa te:

1.  Kar je s to bratovšino v zvezi
naj diha pobožnost in češenje Jezusovo v
svetim rešnjim Telesu; telo, kteriga ud je
vsaki, je družba, ki se vadi v svetim
djanji; kdor se ji pridruži, mora biti le-
piga zaderžanja in drugim v izgled: opra¬
vljati mora zvesto jutranjo in večerno mo¬
litev , hoditi pogosto k sveti maši; posve¬
čevati praznike, o pravim času svete za¬
kramente prejemati, dolžnosti svojiga stanu
na tanko spolnovati, in priložnosti iskati,
kaj storiti iz ljubezni do bližnjiga.

2.  Imeti mora prav živo spoštovanje
do Zakramenta svetiga rešnjiga Telesa,
in biti pred njim vedno v duhu zbran.

3. Mora biti zvest v svojih opravi¬
lih, de začne o pravim času svoje molit¬
ve v čast svetiga Zakramenta, kadar pride
njemu odločena ura, de ga spremlja pri
procesijah, ali kadar gredo bolnike obha-

69

jat, in de skerbi, de je vedno zadosti luči
zraven.

4. Sveto rešnje Telo je posebna vez,
ki sklepa serca vernih s pravo keršansko
ljubeznijo; udje naj posebno hrepenijo si
med sabo pomagati, posebno tisti, ki so
v eno bratovsko sosesko zapisani. Naj
se podpirajo, kolikor jim je mogoče, v
dušnih in telesnih potrebah, posebno v bo¬
lezni, de se obiskujejo, in kadar kdo
umerje, de skerbijo za njegovo rešenje
iz terpljenja v vicah.

5. Lepšanje altarjev, procesij in vsi-
ga, kar k hiši božji gre, naj jim bo tudi
posebno pri sercu. Ali ni v sramoto ver¬
nim, de si v svojih veselicah, poželenjih
in nečimernostih in v vsih posvetnih rečeh
nič ne odrečejo, zraven pa sveto rešnje
Telo popolnama zanemarijo?

6. Zadnjič naj noben ud ne pozabi
zadostovati za razžaljenje, ktero se godi
presvetimu Zakramentu, ki se je v nje¬
govo češenje z gorečnostjo daroval.

70

Sveta zadnja popotnica, ali Obha<
jilo bolnikov.

Posebno prijetno dobro delo za Je¬
zusa je, de ga spremljamo, kadar ga k
bolnikam nesejo. Ta sveta navada pri¬
nese veliko dobička. Skaže se s tem po¬
sebna ljubezen do bližnjiga, ki se ima
ravno v večnost preseliti; storimo se dalje
s tem vredne posebne gnade, de bi tudi
mi srečno ob svoji smertni uri za popot¬
nico prejeli svojiga Boga, in si zaslužimo
pri druzih enako ljubezen v takih okoli-
šinah; zadnjič se obogatimo z zakladi sve¬
te cerkve, ker si vdeležimo odpustkov,
ki se za to delo ljubezni delijo.

Kako naj Jezusa k bolnikam spremljamo.

1. Kadar zaslišimo glas zvona, ki
nas vabi, ljubezen skazati svojimu bolni-
mu bratu, recimo: „Glejte, Kralja vsih
kraljev znamnje (glas) je to! pojdimo ga
počastit!“ Kadar pridemo v cerkev, po¬
kleknimo in ga molimo in sprejmimo nje¬
gov blagoslov. Prižgimo svoje sveče in

71

recimo: „0 moj Bog! razsvetli mojiga du¬
ha s svojo lučjo, vnemaj moje serce s
svojo ljubeznijo l u

2.  Potem se gre z verstjo za Je-
zusam, počasi in spodobno. Ne pogo¬
varjaj se med potjo z drugimi. Premiš¬
ljuj raji ljubezen in dobroto Jezusovo, ki
je hotel, de ga nosijo kamorkoli si bodi,
k bogatim in k revnim brez razločka; po¬
misli , kolika čast je zate, de ga sprem¬
ljaš , in mu svojo čast skazuješ, zadnjič
mu priporoči kakšno posebno prošnjo v
imenu bolnikovem.

3. Kadar prideš k bolniku, se po¬
sebno lepo zaderži in prosi Zveličarja,
de bi dodelil bolniku potrebne gnade, de
bi vredno zadnje sv. obhajilo prejel. Ka¬
dar obhajilo dolgo terpi, lahko moliš li¬
tanije svetiga rešnjiga Telesa, ali kake
druge molitve. S tem se odverne razmi-
šljenost in nepotrebno pogovarjanje.

4. Kadar sveto rešnje Telo na po¬
ti srečaš, spodobno poklekni, de s tem
pokažeš, de si prepričan od resnične pri-
cujočnosti Jezusove; prosi ga, naj tebe in
tebi zročene blagoslovi, in priporoči mu
bolnika. O kako žalostno je viditi krist¬
jane, ki v svoji mlačni veri komaj nekoli-

72

ko koleno pripognejo, kadar Jezus Kristus
ravno memo njih gre, ali pa še to opuste!

5. Kdor ima svečo v roki, naj si
misli, de tako goreče bi imelo njegovo
serce za Jezusa Kristusa biti. Bela far-
ba sveče nam kaže, kako čista mora na¬
ša vnema za božjiga Zveličarja biti, in
luč sveče nam kaže živo vero, ktera sto¬
ri , de vidimo in išemo zakladov večniga
življenja, s tem de sedanje življenje prav
obračamo; sveča zgori in nam da s tem
naznanje stan praviga kristjana, ki vse
svoje življenje, kakor Bogu posvečeno
daritev, njemu v čast obrača, in pričakuje
zadnje ure, kjer se mu v smerti daruje.

6. Kdor ima svečo, naj v svojim sercu
luč čednosti prižge, naj skerbi, de bo Je¬
zus Kristus v njem kraljeval, in za vse
razžaljenja naj ga v svetim rešnjim Te¬
lesu očitno za odpušanje prosi.

7. Naj udje bratovšine ne pozabijo
bolnih bratov in sester Gospodu priporo¬
čati , naj obudijo žalost in kesanje nad
lastnimi grehi, de se vdeležijo odpustkov,
ki so za to pobožnost dodeljeni.

8. Tudi se lahko med obhajilam bol¬
nika vsak duhovno obhaja, in djanje vere,
upanja in ljubezni obudi.

73

9. Ko se na zadnje blagoslov da,
naj vsak zalivali Jezusa Kristusa za gna-
do, ktero je prejel, in naj sklene, se vse¬
lej , kadar bo mogoče, tega svetiga opra¬
vila vdeležiti.

Obletna bratovšina vedniga češenj a
svetiga rešnjiga Telesa.

Namen tega češenja je, de se sker-
bi, de se vedno, vsako uro ponoči in po
dnevi svetimu rešnjimu Telesu čast daje.
Na več krajih keršanstva so družbe, ki
so se s privoljenjem sv. cerkve napravile, de
to sveto delo opravljajo in vsakimu udu
družbe se ena ura med letam odloči, kte¬
ro mora v češenje presvetiga Zakramenta
oberniti in se z Jezusam v sveti molitvi
pogovarjati, de se tako spolni Jezusova
želja, ki nas vabi, de naj k njemu pri¬
demo, ker je on vedno med nami.

(Od sadu tega češenja se bo govorilo
v XII. poglavji.)

74

Kako se to obletno češenj e opravljal

1. Pri tem češenji ni treba več ka¬
kor le eno uro v letu oberniti in darovati
v čast Našiga Gospoda Jezusa Kristusa
v Zakramentu svetiga rešnjiga Telesa.

2 .  Vsak ud si sam prosto zvoli dan
in uro, ktero tisti, ki zapisuje, poterdi.
Pri vpisauji se dobi list z imenam uda in
za molitev odločene ure, ktero si je ud
zvolil. Ta listek naj se shrani, de si ud
lagljej zapomni, kdaj je njegova za mo¬
litev odločena ura. Vsaki je ud od tisti-
ga trenutka, ko se je zapisal in odločeno
molitev opravljati sklenil.

3. Ako je kdo pozabil molitev opra¬
viti , ali pa so ga opx - avila zaderžale, de
ni mogel odločeno uro moliti, se to za-
more popraviti, če si namesti tiste ure
drugo za molitev mu bolj pripravno uro
odloči.

4. Tisti, ki ne morejo svoje ure v
cerkvi pred svetim rešnjim Telesam moliti,
naj jo molijo doma, še celo med potjo,
kadar kam gredo, se to sme zgoditi, če
imajo preveč opravkov; tudi med delam,
de imajo le sveto voljo dolžnost, ktero
so nase vzeli, spolniti, in pri svoji mo-

75

litvi naj se na tisto stran obernejo, kjer
vedo', jde je nar bližnja cerkev, v kteri
sveto rešnje Telo našiga ljubiga Zveli¬
čarja prebiva.

5. Vsak sme namesto sebe, ako
je zaderžan, koga druziga dobiti, de na-
mest njega molitev opravi 5  in tudi to ka¬
že posebno vnemo, de bi se vedno če-
šenje neprenehama opravljalo, če si tudi
za po smerti koga iz rodovine, ali kaci-
ga prijatla dobi, de na njegovo mesto v
družbo stopi.

6 . Namest ene ure v letu se lahko
tudi vsak mesec eno uro moli, vse po¬
stave in splošne dobrote, ki jih udje do¬
bivajo, tudi od tacih veljajo; seve, de je
pa sad veliko obilniši, kakor se iz XII.
poglavja razvidi.

7. Vsak naj si prizadeva, de svo¬
jo uro natanko opravlja, de je njegovo
serce in njegov duh tako pripravljen, ka¬
kor se za kristjana spodobi: živa vera,
čisto serce, goreča želja božjo čast po¬
množiti, naj vsaciga vnema in naj nikdar
ne pozabi, de pravi namen tega češenja
je, vsak dan bolj in bolj razširjati in mno¬
žiti čast našiga ljubiga Zveličarja v Za¬
kramentu svetiga rešnjiga Telesa.

76

Opomnimo še, de nobena teh postav
pod greham ne zaveže, in de to, kar nam
je le svetovano, nas nikdar ne sme za-
derževati, de bi tega ne storili, kar nam
je zapovedano, to je, de ne smemo za-
volj te pobožnosti svojih dolžnost zane¬
marjati.

Dražba vedniga češenja svetiga
rešnjiga Telesa in lepšanja revnih
cerkva in njen začetek v Belgii.

I. Začetek dražbe in njeno razširjanje.

Pervi začetek te družbe je bil leta
1848. Posebna previdnost božja je bila,
de se je nekaj let bolj in bolj razvedilo,
kako grozno revne so nektere cerkve po
deželi, in ravno ob tem času se je ne¬
koliko pobožnih duš združilo, de so se
take cerkve začele podpirati; to je bil tu¬
di pervi začetek te bratovšine, in kdo bi
si bil takrat misliti mogel, de se bo tako
naglo in tako lepo razširjala!

K tej pomoči za lepšanje revnih cer¬
kva, ki je bilo pervi namen udov, in če-

77

sar se je Bog nar pred poslužil, de bi
serca vernih ginil, se je pridružilo ponoč¬
no češenje svetiga i - ešnjiga Telesa, kise
je bilo pred nekaj čašam v Parizu vpe¬
ljalo, in ki je bilo združeno z veliko v ta
namen v Rimu vstanovljeno bratovšina;
vse to je bil eden izmed družbe za lep¬
šanje revnih cerkva pozvedil in je drugim
udam naznanil.

Sestre Matere božje v Parizu, ki so
bile dovolile, de so se po velikim travnu
leta 1848 udje te družbe pri njih shajali,
de so tam mašno obleko za razpošiljanje
revnim cerkvam delali, so jim dale tudi
svojo kapelo, de se je v nji družba slo¬
vesno začela.

Drugi četertek mesca kimovca so se
zbrali udje, bilo jih je okoli trideset, in
so bili pri pervi sveti maši; tam so zve-
dili postave družbe in so skoraj vsi k mi¬
zi Gospodovi pristopili.

Ali kmalo je bila omenjena kapela
premajhna. V tej zadergi so se obernili
na mater sprednico obiskovanja svetiga
rešnjiga Telesa, de bi jim prepustila ka¬
pelo Salazarsko, ktero je bila ravnokar
popustila, in jo je s hišo, ki je bila zra¬
ven , prodati želela. Ona jim je z vese-

78

ljern njih prošnjo spolnila, in 28. grudna
je bilo tam veliko zbirališe, ker ta dan
so družbo obiskali gospod (dela Bouillerie),
vodja družbe ponočniga obiskovanja sve-
tiga rešnjiga Telesa in pozneje škofKar-
kasonski.

Naprava si je naglo pomagala , le
ponočno molitev opravljati je bilo zelo te¬
žavno. De bi se bilo to delo zlajšalo,
in de bi se ga bilo več vernih vdeležilo,
je bilo sklenjeno molitve nekoliko prena-
rediti. Razširile so se tudi na dan in ne
le na noč, in vsaki ud si je sam zvolil
dan v mescu, in tudi uro za molitev.
Častiti oče Bo'n (iloone) iz Jezusove
družbe, in vodja bratovšine, so se s pro¬
šnjo na svetiga Očeta rimskiga papeža
obernili, de bi sprosili za tako prenare-
jeno bratovšino v Belgii tudi take pravice
in odpustke, kakoršne je imela bratovšina
ponočniga češenja svetiga rešnjiga Telesa
v Parizu in v Rimn, Prošnja je bila usli¬
šana 13. listopada 1849. in družba je bi¬
la 4. prosenca 1850. od prečastitiga kar¬
dinala in velikiga škofa (Mehlinskiga)
slovesno vpeljana.

Kapela Salazarska je bila kar na-
nagloma za družbo kupljena. Tudi v tem

79

se je previdnost božja na čudno vižo po¬
kazala, kakor kaže pervi letni spis bra-
tovšine.

Pervo naznanilo te naprave mesca
Iistopada 1850. seje zročilo omenjenimu pre-
častitimu kardinalu in velikimu škofu Mehlin-
skimu, de so ga vsim škofam po Belgii raz¬
poslali in bratovšino priporočili, de naj jo
dobrovoljno sprejmejo. Precej je dobila
družba od vsih prečastitih škofov obilno
in razveselivno pomoč, in ravno zavolj
tolike dobrovoljnosti in podpore od te stra¬
ni se je v malo času na več kot dvajse¬
tih krajih v Belgii vstanovila.

Tode le Bruseljska bratovšina je bila
po cerkvenih postavah vpeljana in v zve¬
zi z rimsko bratovšino za nočno češenje
svetiga rešnjiga Telesa.

Zelja, de naj bi se Bruseljska bra¬
tovšina v veliko povzdignila, de bi bila
mati, in de bi se ji druge kakor hčere
pridruževale, se je v Rimu naznanila leta
1853. in še tisto leto mesca veliciga trav¬
na so sveti Oče to željo spolnili.

Ta nova milost svetiga Očeta, rim-
skiga papeža, je dala bratovšini tudi no¬
vo življenje.

Tudi naši domovini je došla sreča,

80

de se je vstanovila v nji ta tako lepa bra-
tovšina, ki toliko stori za božjo čast z
molitvami, dobrimi deli, posebno pa z
lepšanjem revnih cerkva.

Poterjena je bila v Ljubljanski škofii
11. sušca 1859 s pristavkam, de naj se
po vodilih dunajske mater bratovšine rav¬
na, in de teh vodil brez škofijskiga pri¬
voljenja nič ne prenareja. Tudi se na-
znanuje tu serčna želja, de bi se vedno
bolj in bolj množila in razširjala.

II. Postave in druge zadeve bratovšine,
ob kratkem povzete iz bukvic, ki se pri
vpisanji v bratovšino dobivajo.

1. Namen bratovšine je buditi in
vnemati božje češenje, ktero so verni kri¬
stjani Zakramentu presvetiga rešnjiga Te¬
lesa dolžni. Udje bratovšine si tedaj po
svoji moči prizadevajo, de bi spoznanje,
ljubezen in češenje .Jezusa Kristusa v
presvetim rešnjim Telesu čedalje bolj ra-
stlo, in de bi se odvračevala nečast, kte-
ra se nar svetejši skrivnosti večkrat godi.
Zategavoljo se združijo udje v neprene-
hanim moljenji presv. rešnjiga Telesa, ka-

81

kor tudi v tem, de bi revnišim cerkvam
potrebne reci omislili in tako presv. Zakra¬
mentu povsod vredno prebivališe napravili.

2.  Gospod bo to prizadevanje, ki
iz ljubezni in gorečnosti do Njega izvira,
blagoslovil, On bo serca svojih zvestih
otrok ginil, ter jih z močjo svoje gnade
k temu delu privabil. Dal jim bo spozna¬
ti, de so iz hvaležnosti dolžni, tako Nje¬
govo čast povikševati, in ljubezen z lju¬
beznijo vračevati. Vžgal bo v njih sercih
tisti ogenj ljubezni, ki ga je sam na svet
prinesel.

3. Ta bratovšina se od vsili druzih
pobožnih in dobrodelnih družb razloči, jim
ne samo nič napotja ne dela, ampak še
veliko k njih duhovnimu življenju pripomo¬
re , ker prav iz studenca vsili gnad zaje¬
ma in se z lahkim pristopam in bogatimi
odpustki priporoča.

UL

») Neprenehane molitvine ure in druge po¬
božne vaje udov.

1. Vsak ud moli enkrat na mesec
Jezusa v presv. rešnjim Telesu celo uro,
ktero si pri vpisanji sam izvoli.

Vedno ceš. 6

mmm

82

Dan se rajta v ta namen od 6. ure
zjutraj do 6. ure popoldne, tako de se
ure od šestih zvečer, do šestih zjutraj k
ponočni molitvi štejejo. Kdor si ktero teh
ponočnih ur zvoli, če mu njegove zadeve
in dolžnosti stanu pripuste, bo še poseb¬
ne gnade prejel.

Primerniši je pač svojo uro po dnevi
v kakšni cerkvi moliti, vender se sme tu¬
di doma opraviti in se ravno tako odpust¬
ki zadobe. Če je kdo ob svoji uri za-
deržan, naj jo pa pred ko je mogoče od¬
moli.

2 .  Udje naj posebno časte najsve¬
tejši Jezusovo serce, ktero tako prečudno
v presv. rešnjim Telesu med nami prebi¬
va, in zlasti naj se pobožno spomnujejo
Kristusoviga terpljenja, čigar vedni spo¬
min je ravno ta božja skrivnost.

3. Sv. maša pred izpostavljenim sv.
rešnjim Telesam se opravlja vsaki pervi
četertek mesca (ali pa šele drugi četer-
tek, ako bi ravno pervi kak zapovedan
praznik bil) v Ljubljanski nunski cerkvi
v namen bratovšine, čigar udje naj se
pri nji znajdejo, ako jim je mogoče. Pred
to mašo je pridiga, po kteri moli rnašnik
2  „očenaša“ in 2  češena si Marija w  z

83

129. psalraam: „Iz globočine“ za brate in
sestre, ki so v preteklim mescu umerli.

Bratovska maša je mesca svečana,
maliga travna, rožnika, velikiga serpana,
listopada in grudna o petih s slovensko
pridigo; o neimenovanih mescih pa ob os¬
mih z nemško pridigo.

4. Po hvalovredni navadi pristopijo
bratje in sestre po opravljeni spovedi in z
dovoljenjem svojih duhovnih vodnikov med
bratovsko mašo k sv. Obhajilu.

5. Udje si prizadevajo, de svojimu
božjimu Odrešeniku, Gospodu in prihod-
njimu Sodniku, kjerkoli se v presv. reš-
njim Telesu očitno prikaže, kakor pri
obhajilih, obhodih i. t. d. dolžno čast sa¬
mi skazujejo, in tako češenje z besedo
in z djanjem tudi pri druzih budijo, vne¬
majo in razširjujejo.

6. Gorečnost bratov in sester naj
se tudi v tem kaže, de presv. rešnje Te¬
lo pobožno molijo pri vsakim očitnim in
slovesnim izpostavljenju, kakor: kvaterni
teden, pri štirdesetnih urah (pustne dni),
pri božjih grobih, v osmini praznika pre-
svetiga rešnjiga Telesa i. t. d.

6 *

84

A) Pobiranje letnih prihodkov in prostovolj¬
nih darov za uboge cerkve.

1. De ima bratovšina stanovitne do¬
hodke v podporo revnih cerkva, podeli vsaki
ud na leto pol goldinarja. Ako bi pa še
to komu preveč bilo, naj da vsaj 12  kraj¬
carjev na leto.

2 .  Kdor lire moliti ne prevzame, pa
vender en goldinar milošnje na leto dati
obljubi, postane deležnik bratovšine, od¬
pustkov scer ne vživa, vender pa ima
delež pri zasluženji in molitvah bratovšine.

3. Pri shodih ob mescu se mili da¬
rovi za revne cerkve med bratovsko mašo
pobirajo.

4. Vodja bratovšine in tudi mati
vratarica pri častitih nunah v Ljubljani
vse, kar kdo v sveti namen bratovšine po¬
dariti hoče, prejemata, kakor: platno,
špice, svilno blago , porte — srebernino,
in karkoli se v cerkvah rabiti zarnore.

Za prejete reči se dobi prejemni list.
Vse bo natanko in skerbno na dobro me¬
sto prišlo. Več reči, ki so scer majhne
vrednosti, in so se že rabile, bratovšina
v svoj namen rada prevzame. Saj so že
izraelske žene nekdaj svoje zapestnice,
uhane dajale v olepšanje šotora, ki je bil

85

le pomen in podoba naših cerkva. Kako
bi se neki nadjati ne smelo, de bodo ker-
šanske žene in device veselje imele nad
poveličevanjem našiga na altarjih pričujo-
čiga Boga in marsikakšne reči darovale,
ki se še dobro porabiti in oberniti dajo.

0. Posebni darovi v dnarjih, ali pri
zadnjih volitvah zapušeni denarji se z le¬
po zahvalo sprejemajo, z molitvijo povra-
čujejo in po razločbi darovavcov obračajo.

UL ¥sta®@fit©¥ liMtefšme,

1. Bratovšina obstoji na podlagi po¬
stav „Dunajske matere bratovšine vedniga
češenja presv. rešnjiga Telesa in lepšanja
revnih cerkva^, in je z njo popolnama v
zvezi, de ima ravno take pravice, pride
in odpustke, kakor Dunajska bratovšina.

2. Bratovšini je mašnik za vodja,
ki ga visokočastito škofijstvo izvoli. On
gleda na to, de se namen bratovšine do¬
seže , in nje postave spolnujejo; tudi opra¬
vlja službo božjo pri bratovšini.

3. Ud bratovšine zamore vsaki ka¬
toliški kristjan biti brez razločka stanu,
de se le zaveže: uro moliti in letni done¬
sek ubogajme prinesti.

86

4. V bratovšino zapisujejo duhovni
pastirji pri vsaki fari, kteri tudi letne do¬
neske pobirajo, in jih vodju bratovšine
pošiljajo.

5. Ker je namen bratovšine, de bi
kar je mogoče, cerkvene reči sama izde-
ljevala in ne le kupovala, ima vodja od¬
bor ženskih udov na strani ;  namreč : pred¬
sednico, nje namestnico, pisavko, dnar-
ničarco, in še štiri pomočnice; in ta od¬
bor vse to oskerbljuje.

6. Cerkvene reči, ki jih je bratov-
šina kupila, narediti dala ali v dar dobila,
se konec bratovskiga leta, ktero se z ve¬
liko nočjo prične in konča v ogled očitno
razstavijo (V Ljubljanskim nunskim samo¬
stanu) in potem cerkvam delijo, ktere njih
revšina priporoča.

V dvomu bo visokočastito škofijstvo
dosodilo, ktera cerkev podpore bolj potre¬
buje. Po namenu bratovšine pridejo cer¬
kve, v kterih se presv. rešnje Telo hrani
pred vsimi druzimi na versto.

7. Vsako leto bratovšina naznanuje,
koliko darov je prejela, kako in kam jih
obernila.

87

IIL Udam bratovšine dodeljeni odpnstki.

1. Zadobi popolnama odpustek en¬
krat v mescu vsaki ud bratovšine, če se
spove, Zakrament sv. rešnjiga Telesa prej¬
me in za svetiga Očeta, rimskiga papeža
moli, in sicer tisti dan v mescu, ko je v
bratovšino stopil.

2 .  Popolnama odpustek enkrat v
mescu za vse ude, ki Zakrament svete po¬
kore in sv. rešnjiga Telesa prejmejo in za
rimskiga papeža molijo.

3. Popolnama odpustek za vse ude
v praznik svetiga rešnjiga Telesa ali kak¬
šen drugi dan osmine tega praznike, če
se ravno imenovane pobožnosti opravijo.

4. Ravno tako popolnama odpustek
vsak pervi četertik mesca, če se opravi
kar se k zadobljenji tega navadno tirja.

o. Popolnama odpustik v smertni ur
za vse ude, če imajo resnično žalost nad
greham, de le ime Jezusovo, če ga ne
morejo z ustmi vsaj v sercu zgovorijo.

6. Popolnama odpustek za vsakiga
zmed udov, kdor po vredni sprejemi sve¬
tili Zakramentov sveto rešnje Telo v kte-
rikoli si bodi cerkvi obiše, če je tudi le
v ciborii shranjeno, de le v namen sveti-

88

ga  Očeta moli in sicer sledeče praznike:
Marije prečistiga spočetja, v praznik nje-
niga rojstva, oznanovanja, očiševanja, in
vnebovzetja, v praznik vsih svetnikov;
vernih duš dan, v praznik svetiga Jožefa,
sv. Petra in Pavla, sv. Janeza Kerstni-
ka in sv. Janeza aposteljna in evangelista.

7.  Odpustek sedmih let in sedem¬
krat po štirdeset dni za vse ude, če sve¬
te Zakramente sprejmejo in sveto rešuje
Telo obišejo, kakor je bilo ravno rečeno,
ob vsih praznikih Matere božje in apo-
steljnov.

8. Ravno takih odpustkov, kakor so
pod števili 5. in 6. naznanjeni, se vdele-
žijo tisti udje, ki namesto obiskovanja sve¬
tiga rešnjiga Telesa po spovedi in sv. Ob¬
hajilu 5 očenašev, 5 češena Marij in 5
čast bodi Bogu i. t. d. k časti presvetiga
rešnjiga Telesa in še 1 očenaš, 1 češena
Marija in l čast bodi Bogu i. t. d. v na¬
men sv. Očeta molijo.

9. Odpustek 60 dni vsaki dan za
vsako dobro delo, vsim udam bratovšine.

Duhovni ud je prošen vsako leto eno
sv. mašo brati; neduhovni naj pa dve sv.
obhajili za duše mertvih udov Bogu da¬
ruje. Z vsako tako mašo in z vsakim

89

obhajilam so sklenjeni popolnama odpustki,
ki se dušam v vicah oberniti zamorejo.

Papeževo pismo od27. listopada 1854.
naznani, de se vsi ti odpustki tudi vernim
dušam v pomoč oberniti zamorejo.

Opomba, i. Kdor dva mesca eden
za drugim brez uzroka molitev opusti, ni
več deležen bratovšini dodeljenih odpustkov,
kar se vidi iz pisma papeža Pij a VII. do
rimske velike bratovšine za češenje sv. rešnji-
ga Telesa, pisaniga v teh zadevah.

2. Obetanje te molitve opravljati ne zave¬
že pod greham.

Molitev v dan vstopa v bratovšino.

Moj Gospod in moj Bog 1 ! jest I.
se pridružim sveti bratovšini tvojih
vednih častivcov, de v svojim ser¬
cu pobožnost do svetiga Zakramen¬
ta ljubezni bolj in bolj vnamem in
de ji tudi družili udov pridobivam.
S serčnim hrepenenjem te ponižno
počastiti, sklenem, te z vso pobož¬
nostjo in v svetim strahu moliti in
zlajšati Tvoje potrebe po revnih cer¬
kvah. Daj, o Gospod! de si s tem

90

zaslužim, Te enkrat v nebeškim kra¬
ljestvu s Tvojimi zvoljenimi duhovi
častiti vekomaj. Amen.

IV. Ura molitve vsak mesec.

Pred vsim drugim prosimo ude bra-
tovšine vedniga češenja svetiga rešnjiga
Telesa in lepšanja revnih cerkva, naj si
pogosto k sercu vzamejo, kar jim bomo
tukaj povedali, de bodo svojo uro molit¬
ve vsak mesec natanko opravljali in s ta¬
ko pobožnostjo, kakoršno Jezus od njih
ljubezni pričakuje :

1. Ura molitve je poseben pripomo¬
ček v sercih bratov in sester ljubezen do
Jezusa Kristusa v svetim rešnjim Telesu
ponoviti. Ker ta ljubezen je duša bra-
tovšine; ona namreč vnema in redi gore¬
čo delavnost, ki vse oživi v čast presve-
tiga Zakramenta. Iz tega se vidi kako
imenitna je ta ura in kako mora biti vsim
udam pri sercu, de jo prav in zvesto
opravljajo.

2.  Resnična pričujočnost našiga Go¬
spoda Jezusa Kristusa na svetih altarjih
nas vabi uro molitve opravljati. — Če  je

91

Jezus Kristus v svetim rešnjim Telesu
naš vedni srednik pri svojim nebeškim
Očetu, če noč in dan posluša naše pro¬
šnje med nami, in nas v vsih naših po¬
trebah tolaži, rekoč: „Pridite k meni vsi,
ki se trudite in ste obteženi in jest vas
bom poživil^, ali si mar mi ne bomo ve¬
dno prizadevali za ta svoj blagor, ki nam
ga ponuja in ali mu ne bomo zanj hva¬
ležnosti skazovali?

3. Jezus je vsako uro svojiga ži¬
vljenja v naše zveličanje obernil; tudi v
presvetim Zakramentu vedno le za nas
živi 5  vsiga se nam da, pravi sv. Bernard.
Ali se tedaj ne spodobi, de mu tudi mi
vsaj kako uro darujemo ? Ali nam je pre¬
več eno samo uro na mesec njemu da¬
rovati, ki toliko ur in toliko dni v po¬
svetnim grešnim veselji ali v druzih pra¬
znih, nečimernih opravilih zapravimo?

4. Pri uri molitve začenjamo to na
zemlji, kar bomo neskončno srečni v ne¬
besih opravljali, kjer nas bo Bog z vsi-
mi svojimi dobrotami obogatil. — Skle¬
pamo se tukaj z angelji, ki nikdartaber-
nakeljna, kjer njih Gospod in Bog prebiva,
»e zapuste; posnemamo prečisto Devico
in Mater Marijo , ki je vedno svojiga bož-

92

jiga Sina, ko je na zemlji živel, molila
in ki ga zdaj moli, ko sedi na Desnici
nebeškiga Očeta, in je v podobah kruha
na naših altarjih skrit.

5. Ura molitve je pravo in resnično
zadostovanje in popravljanje nečasti, ktero
Jezus v Zakramentu sv. rešnjiga Telesa
terpi; je očitno zadostovanje, ki ga sto¬
rimo usmiljenimu sercu Jezusovimu, ktero
je vedno pripravljeno nam odpustiti in raz¬
liti v naše serca obilnost svoje milosti in
gnade. Jezus je v presvetim Zakramentu
vedno žaljen, ne le od krivovercov, pre¬
grešnih in razujzdanih ljudi, ampak tudi
od veliko slabih kristjanov; ali se tedaj ne
spodobi, de mi s združeno močjo popra¬
vljamo vse to njegovo zaničevanje, kar
ga je terpel in ga še dan na dan terpi v
presveti skrivnosti? Grehi se dan na dan
množijo, šiba jeze božje nam žuga: ali
v bratovšini svetiga rešnjiga Telesa naj¬
demo vedno molitev, ki se vzdiguje proti
Bogu, in nam usmiljenja prosi, obuduje
in vnema pobožnost, nam je pomoč v vsih
naših potrebah , posebno pa ob smertni
uri.

6. Med uro molitve sklenimo svoje
molitve in prošnje z molitvami in prošnja-

93

mi vse bratovšine; bratovšina ima gotovo
veliko veliko pobožnih duš, ki so Bogu do¬
padljive in kterim njegovo sveto serce nič
ne odreče.

7.  Posebno pa sklenimo svoje mo¬
litve z molitvami Jezusa samiga, ki je naš
srednik pri nebeškim Očetu, „ker vedno
živi, de za nas prosi“. Sklenimo svojo
molitev z vedno molitvijo tega božjiga
Castivca, ki jo vedno opravlja v presveti
skrivnosti, in jo bo opravljal do konca
sveta.

8. Ure, ktere bomo v tem češenji
preživeli, nam bodo velika tolažba v ži¬
vljenji, posebno pa ob smertni uri, kadar
nas bo prišel Zveličar zadnjikrat obiskat
in nas bo potem sodil.

9. Zadnjič mnogi odpustki, kteri se
za to češenje dobijo, ga povzdignejo čez
vse, kar je bilo v poprejšnjim rečeno.

Ali zamore tedaj kdo opustiti uro
molitve, ako ves ta duhovni sad dobro
premisli? Ali ne bo sklenil jo vedno zve¬
sto opravljati ?

Opomba. 1. Dan, uro in kraj mo¬
litve si vsaki sam prosto /voli; vender se
vsak povabi in prosi, de naj svojo uro moli
pred sv. rešnjim Telesam, in če je mogoče

94

kadar je izpostavljeno : v bratovski cerkvi
ob shodih; ali v farni cerkvi, tisti mesec,
kadar se štirdesetere ure molijo ali pri oblet¬
nim vednim češenji.

2 .  Kdor ni prost, de bi svojo uro
pred sv. rešnjim Telesam molil, jo sme do¬
ma moliti, celo med potjo, kadar ima veli¬
ko opravkov, in tudi med delam, de ima !e
sveti namen spolniti dolžnost, ktero je prev¬
zel, in se pri svoji molitvi oberne proti
bližnji cerkvi, kjer ljubi Zveličar prebiva.
Moliti se mora v duhu in resnici.

3. Dobro je , če se ura molitve s pre¬
mišljevanjem , od kteriga se bo precej ob-
širniši govorilo, opravi.

4. Tudi je dobro pobožnost svetiga
rešnjiga Telesa, to je za ta praznik posebno
odločene molitve, moliti, ali pa kakšne dru¬
ge, posebno take, ki Zakrament svetiga
rešnjiga Telesa povišujejo.

o. Udje, ki ne znajo ne brati ne pre¬
mišljevati, naj molijo sv. roženkranc s tem
namenam, de bi bil v čast Jezusa Kristusa
v svetim Zakramentu.

Naj bratje in sestre družbe ne poza¬
bijo v svojih urah moliti tudi za vso sv.
cerkev, za razširjanje sv. vere, za po¬
boljšan) e grešnikov in posebno za prid bra-
tovšine, za vse njene ude in njene do¬
brotnike.

95

Od premišljevanja.

1. Obudi živo vero in prav goreče
si k sercu vzemi pričujočnost božjo.

2 .  Daruj Gospodu to uro svoje mo¬
litve in vse svoje dušne in telesne moči
njemu posveti in v dar prinesi. — Verzi
se pred sladko serce Jezusovo, in kliči
na pomoč, poln zaupanja, neomadežvano
serce Marije prečiste Device. — Spomni
se potem Jezusoviga britkiga terpljenja,
v čigar vedni in živi spomin je ta pre¬
sveti Zakrament postavljen.

3. Reci potem ljubimu Zveličarju,
de hočeš to uro molitve opraviti v čast
njegoviga nebeškiga Očeta, za zveličanje
duš, za sv. cerkev, za razširjanje sv.
vere, za spreobernjenje grešnikov, de bi
pravični v dobrim bolj in bolj rastli, za
prid bratovšine, za uboge verne duše v
vicah, za vse ude bratovšine in za njene
dobrotnike, za svoje sorodnike, in doma¬
če, za prijatle in neprijatle.

Začni potem premišljevanje s tem,
de si misliš Jezusa, kako se dobrotljivo
na te ozira in pride te blagoslovit, moč-
niga storit in tolažit. Poglej v duhu tru¬
me angeljev, ki ga obdajajo v svetim

96

rešnjim Telesu in ga v ponižnosti molijo.
Združi se tudi ti z njimi.

I. Premisli, de je Jezus Kristus v
sv. rešnjim Telesu resnično pričujoč, de je
Darovavec in Daritev. Daruje se samiga
sebe svojimu nebeškimu Očetu, de s tem
njegovo nar višji oblast spozna, in jo po
vrednosti časti 5  de se mu za vse dobrote
zahvali, de mu zadostuje za naše grehe,
de ga prosi za naše potrebe novih gnad
in noviga usmiljenja. Daruj se mu tudi
ti samiga sebe po njegovim izgledu; skle¬
ni se z njim, de ga boš tudi ti tako mo¬
lil, mu hvalo prepeval, mu za grehe za¬
dostoval in ga novih gnad prosil. (Poglej
tudi nauk pri sveti maši v 13. poglavji.)

II. Premisli, de je Jezus Kristus v
sv. rešnjim Telesu resnično pričujoč, de
je našim dušam duhovna hrana. Ta jed
da, ohrani in povzdigne naše dušno živ¬
ljenje. Ona nas oprosti vsiga hudiga in
nam da močno orožje zoper naše vidne in
nevidne sovražnike. Ona nas pelje k pra-
vimu spoznanju Jezusa Kristusa, ki nam
pokaže nezapopadljivo skrivnost njegoviga
terpljenja in nas pelje v svetiše njegoviga
presladkiga serca.

III. Premisli, de je Jezus Kristus

97

v sv. rešnjim Telesu vir in učenik vsih
nar lepših čednost: glej njegovo sveto po-
koršino, ker pokoren se podverže besedi
mašnikovi; njegovo ponižnost, ker zakrije
svoje veličastvo in toliko zaničevanja vo¬
ljno terpi5 njegovo ljubezen, ker se vsak
dan daruje in se nam zavživati daje;
njegovo gorečnost za čast nebeškiga Oče¬
ta in za zveličanje duš, ker iz tega na¬
mena nam on vse daruje, kar si kdo le
misliti zamore. Posnemaj torej svojiga
preljubiga Zveličarja! Ker pa sam iz se¬
be nič ne premoreš, se oberni k Njemu,
kije rekel: „Učite se od mene, ker jest
sim krotak in iz serca ponižen 4 *. — „Dal
sim vam izgled, de kar sim jest storil,
tudi vi storite. 44  Zateci se torej k njego¬
vimi! presladkimu sercu, k temu tako po-
nižnimu, pokornimu, ljubeznjivimu in tako
gorečimu sercu; in ko bo ura molitve
pretekla , se boš čutil vnetiga, kakor še
nikdar ne tako, posnemati ta nebeški iz¬
gled in se mu bolj in bolj enakiga delati.

IV. Premisli še tolažbe, ki se v tej
molitvi dobivajo: O res! ali mar ni to-
lažljivo darovati nekoliko ur svojiga ži¬
vljenja češenju in ljubezni Tistiga, ki je
vsaki hip svojiga življenja na zemlji nam

Vedno češ. 7

98

daroval, in ga tudi se zdaj daruje , ker
je še vedno med nami ostati hotel, ko se
je v svojo večno nebeško čast vernil?

Ali ni tolažljivo sklepati svoje mo¬
litve z molitvijo angeljev, ki se od sveti-
ga rešnjiga Telesa nikdar ne ločijo? po¬
snemati štiri in dvajsetere starašine, od
kterih se v skrivnim razodenji sv. Janeza
bere kako padajo pred Jagnjetam na svoje
kolena in ga častijo? začenjati na zemlji
to opravljati, kar bomo v nebesih veko¬
maj opravljali ? popravljati s tem češenjein
nečast in brezštevilne zaničevanja, ktere
Jezus v sv. rešnjim Telesu terpeti mora?

Ali ni tolažljivo za dušo, ki je v
terpljenji, de svoje serce razlije v naročji
Jezusovim? ako si misli, de so njene mo¬
litve slabe in premalo goreče, ali ne naj¬
de, ko se s serci družbenikov zedini, v
tem veliko moči? in de sme upati, de bo
ljubeznivi Zveličar ob smertni uri sam
prišel jo tolažit v sveti zadnji Popotnici,
in de ji bo s tem obilno povernilte ure, ktere
je v njegovi sveti pričujočnosti molila?

Po vsakim delu premišljevanja neko¬
liko postoj, ves v duhu zbran, de boš
slišal, kaj ti bo Jezus v sercu govoril, in de
te bo njegova luč popolnama razsvetlila.

99

Kadar pride čas, de nehaš moliti,
prosi Gospoda, de ti pregreške (med mo¬
litvijo storjene) odpusti 5 zahvali se mu za
vse njegove milosti in dobrote. — Ponovi
še enkrat svoje storjene sklepe in namene.
— Prosi ga, naj te blagoslovi. — Obu¬
di serčno in odkritoserčno hrepenenje, se
kmalo spet verniti in vživati njegovo sveto
pričujočnost. — Priporoči se Materi božji
in angeljem, ki ga častijo.

Med to uro molitve je tudi zelo ko¬
ristno moliti v čast sladkiga serca Jezu-
soviga, molitve, ki se dobijo v 20. po¬
glavji, litanije sv. rešnjiga Telesa in da¬
ritve Jezusove z molitvami in pesmi, ki
so zraven; tudi naj se duhovno sporočilo
sv. Jederti pristavi.

Stori tudi to sporočilo, kadar te kak¬
šna bolezen zadene; če ga zavolj slabo¬
sti ne moreš sam brati, naj ti ga kdo
drugi bere, in pri vsakim stavku reci:
Resnično, to je moja želja, to moje hre¬
penenje.

100

Duhovno sporočilo.

V imenu presvete Trojice! Amen.

Ker revni grešnik vem, de bom
mogel umreti, in ker mi je moja
smertna ura neznana, odločim in
povem pred tvojim obličjem, o pre¬
sveta Trojica in pred vsimi truma¬
mi zvoljenih, zdaj, ko se še popol-
narna zavem, svojo zadnjo voljo, in
kako želim živeti in umreti. Kakor
si sprejel, nebeški Oče! z neskonč¬
nim dopadajenjem molitev svojiga
božjiga Sina, ko je na Oljski gori
na svojih kolenih zročil vse svoje
zasluženje v prid svete cerkve, ta¬
ko sprejmi tudi dobrotljivo mojo
zadnjo voljo, in naj bo dopadljiva
pred tvojim obličjem.

Pervič: Zročim ti, o presveta
Trojica, svojo dušo in svoje telo,
vse dobre dela, kar sim jih ves čas
svojiga življenja storil. Večna hva-

101

la ti bodi, o Bog, de si me z urnam
in pametjo obdaril, de si me v za¬
kramentu sv. Kersta prerodil, de
me posvečuješ v svetih zakramentih,
in me z obilnostjo svoje milosti na
duši in na Telesu bogatiš.

Drugič: Tebi samimu, o moj
Bog in Gospod, zročim vse milosti,
kar sim jih na duši in na telesu od
tebe prejel; spoznam, de po svoji
neskončni dobrotljivosti in na prošnje
svojih svetnikov, si mi brezštevilno
več dobrot skazal, kakor sim si jih
zaslužil.

Terdno verujem in spoznam pra¬
vo sv. vero, ktero sim pri svetim
kerstu prejel, vse kar ona veleva
sploh in v vsakim posebnim členu,
ravno tako, kakor to veruje in spozna
sveta cerkev, in pripravljen bi bil
raji svojo kri preliti, kakor le eni-
ga teh členov zatajiti. To svojo
vero zročim, o moj Bog! v tvoje
vsigamogočne, modre in dobrotljive

102

roke, de se do moje smertne ure
cela in popolnama ohrani.

Vse svoje grehe sploh in po¬
samezno , kar sim jih od svoje mla¬
dosti do tega hipa in kakorkoli si
bodi storil, sovražim in certim, in
iz čiste ljubezni do tebe, o dobrot¬
ljivi Bog, jih serčno obžalujem in
jih veliko veliko bolj obžalovati hre¬
penim. V zadostenje pomanjkanja
svojiga kesanja ti darujem žalost,
ktero je imel tvoj edinorojeni Sin
nad grehi vsiga sveta.

Ker pa vse moje zadostovanje
nikdar ni zadosti, si išem pomoči v
neskončnim zasluženji Jezusa Kri¬
stusa, in darujem ti vse njegove
britkosti, kar jih je preterpel od
svojiga rojstva do smerti na križu,
ko je glavo nagnil in svojo dušo
zročil.

Ponižno te prosim odpušenja tu¬
di za vse, ktere sim kdaj z besedo
ali z djanjem razžalil. Tistim pa,

103

ki so mene kakorkoli si bodi raz¬
žalili, vse razžaljenja iz serca od¬
pustim, kakor je Jezus Kristus na
križi odpustil vsim svojim sovražni-
kam, in je Očeta zanje prosil.

Vem in spoznam, de zavolj svo-
jiga zasluženja ne morem upati v
nebesa priti: zatorej pa tudi ne sta¬
vim svojiga zaupanja vanje, ampak
v zasluženje in terpljenje tvojiga
božjiga Sina in v pomoč božjih
izvoljenih.

Zročim se popolnama vsiga, kar
sim in kar zamorem, v tvojo pre¬
sveto voljo in v tem hrepenenji pro¬
sim, naj se nad mano vedno popol¬
nama spolnuje, in naj jo spolnujem
jest v vsih svojih okolišinah.

Ljubim te, o Bog, moja Lju¬
bezen! in želim te ljubiti vekomaj,
ker neskončno si vreden vse lju¬
bezni , zavolj svoje nezmerne po-
polnamasti in zavolj svojiga večniga
veličastva. Ker te pa po vrednosti

104

ljubiti ne morem, te prosim poma¬
gaj ti, kar meni ni mogoče in ljubi
se samiga sebe, ker le ta ljubezen
je tebe vredna.

Zadnjič naznanim, de je moje
hrepenenje umreti kakor pravi kato¬
ličan , previden s svetimi Zakramenti
sv. pokore, sv. rešnjiga Telesa in
poslednjiga olja. Želim in hrepe¬
nim tudi deležen biti vsili sv. maš,
molitev in prošenj, kar se jih bo
opravljalo do konca sveta. Prosim
te, ljubi Jezus in Zveličar, de to
mojo daritev ti namest mene daru¬
ješ, v žgavni dar in v vedno za-
dostovanje za moje brezštevilne gre¬
he. Tudi te prosim, daj moji duši
v njenih zadnjih brhkostih le en sam
zdihljej, kakoršne je tvoje v brh¬
kost vtopljeno serce imelo v zadnjih
težavah, in le eno kapljico tvoje pre¬
drage kervi in zagotovljeno mi bo
mojo zveličanje. Amen.

105

Pečat in podpis sporočila.

Pred tvojim odličjem torej, o pre¬
sveta Trojica, in pred vsimi nebe¬
škimi trumami, spoznam in zagoto¬
vim, de vse, kar je v tem sporo¬
čilu, je moja zadnja in resnična volja,
moj zadnji terdni sklep, po kterim
želim živeti in umreti.

Priserčno te torej prosim, pre¬
ljubi Jezus, de to moje zadnje spo¬
ročilo dobrotljivo sprejmeš 5 de ga
poterdiš in mu prideneš podpis svo-
jiga presvetiga imena, pa tudi znamnje
svojih svetili peterih ran, de so mu
namest pečatov. — Tudi tebe, o
prečista Devica Marija, prosim, in
vas, zvoljeni božji, in naši dobrot¬
ljivi varhi, bodite priče tega mojiga
zadnjiga sporočila.

V spričevanje resnice ga ne¬
vredni služabnik božji sam z lastno
roko podpišem.

106

Očitno zadostovanje

tttitnM Jesusui Kristini
v §v©t« t*©in)|icw T©D©m *)

V imenu Boga Očeta, in Sina
in sv. Duha. Amen.

Preljubeznivi Zveličar! v svoji
prečudni, nezapopadljivi ljubezni do
nas prideš z nebes k nam in se
zapreš v Zakrament sv. rešnjiga Te¬
lesa na altarji, de si nam vedna
daritev nove zaveze, nedolžno Ja¬
gnje za odpušenje naših grehov,
nebeška hrana našim dušam, naš
ljubeznivi Zdravnik, naš dobrotljivi
Gospod, naš mogočni Slednik, naš
priserčni Oče. Ali gorje nam! s
koliko nehvaležnostjo ti vse te ne¬
skončne dobrote povračujemo?

Na kolena se veržem pred tvoj
sv. altar, kjer si ravno tako res¬
nično pričujoč, kakor v visocih ne-

Se moli ob shodih vsaki mesec, pred zadnji®
blagoslovam fžegnam).

107

besih in ti očitno zadostujem za vso
nečast in za vso nehvaležnost,
kar jo tvoje serce tukaj pretepeti mora.

Naj ti bo ta moja molitev očit¬
no zadostovanje, preljubeznivi Jezus!
za vse razžaljenje, kar si ga pre¬
stal v Zakramentu sv. rešnjiga Te¬
lesa, v Zakramentu ljubezni; očitno
zadostovanje za grozovitne božje
rope, ki so se kdaj na tem, tebi
zdaj tako dragim kraji godili.

Odpusti, o Gospod! odpusti to¬
liko kristjanam, ki nate pozabijo, ki
te zatajujejo, ki te žalijo, ali tako
slabo pripravljeni brez vsiga sadu
prejemajo! Odpusti tudi mnogim kri-
vovercam, ki te zaničujejo, grešni-
kam in vsim, ki od sv. vere odpa¬
dajo in te preganjajo.

Prizadevati si hočemo , kolikor
nam je mogoče, z gorečnostjo svoje
ljubezni zbrisati njih zaničljivo rav¬
nanje, s kterim tvoje sveto ime ža¬
lijo. O kako srečni bi bili, o Jezus!

108

ako bi mogli s svojo pobožnostjo za
tvojo čast popraviti njih hudobije,
ako bi jih mogli zbrisati s svojo
gorečnostjo, ali jih omiti s svojo
kervjo! Dodeli nam, ljubi Zveličar,
vender vsaj gnado, de te prav pri-
serčno, prav goreče in prav sta¬
novitno ljubimo!

O prečista Devica, naša dobrot¬
ljiva in ljubezniva Mati! tvoje neo-
madežvano serce naj nam odpre ča¬
stito in presladko serce tvojiga bo-
žjiga Sina Jezusa Kristusa. Amen.

( ešenje Jezusa Kristusa

v §v®ttEui cr e š m J i em

je cvetje lepšanja revnih cerkva.

Pač slaba in nepopolnama hvala bi
bila bratovšini vedniga češenja sv. rešnji-
ga Telesa, ako bi rekli, de je njen na¬
men le lepšanje revnih cerkva, ali tudi,
de bi bila to njena perva skerb.

Podpiranje revnih cerkva obrodi res

109

veliko lepiga sadu: razodeva živo vero,
vnema pobožnost in pogosto prejemanje
sv. Zakramentov, da novo življenje du¬
hovnim pastirjem po farah, kamor se da¬
rila pošiljajo; ali le češenje sv. rešnjiga
Telesa mu ohrani to življenje, mu da rast
in zadobi obilnost božjiga blagoslova. Da¬
rila, ktere bratovšina po farah revnim
cerkvam razpošilja so le vnanje znamnja
češenja sv. rešnjiga Telesa; pobožnosti
in češenju pa le molitev življenje ohrani.
Ako začne molitev pešati, peša precej tu¬
di gorečnost in vnema za podpiranje re¬
vnih cerkva v sercih tistih, ki so bili si¬
cer podpora tega svetiga dela.

Te naše besede vsakdanja skušnja
poterdi: Kjer namreč bratovšina za lep¬
šanje revnih cerkva ni sklenjena s češe-
njem sv. rešnjiga Telesa, si le počasi
pomaga in nima toliko veseliga vspeha,
kakor tam, kjer je s češenjem sklenjena.
l'orej je njeno pravo ime: bratovšina ved-
n, ga češenja sv. rešnjiga Telesa, ne pa
bratovšina lepšanja revnih cerkva.

110

Razlaganje

bratovske vedaiga šešeaja^v. majiga

„Ljubezen Kristusova nas priganja .*
n. Kop. V, 14.

Jezus Kristus je v sredi med nami,
de bi razlil čez nas vse zaklade svoje
neskončne ljubezni, in vender moramo re¬
či, de ga ne poznamo. Pustimo ga sa-
miga še celo takrat, kadar je izpostavljen,
de bi ga molili in sicer v časih, ko bi
mogli neprenehama prositi njegoviga usmi¬
ljenja za sv. cerkev in za deržavo.

Sveto rešnje Telo je vedno nečast in
zaničevanje terpelo in ga tudi še danda¬
našnji terpi od hudobije, krivoverstva, od
božjih ropov in nevrednih obhajil; in mi
kaj storimo, de bi to nečast in to zani¬
čevanje popravili ? —

Dalje, kdo bi verjel, de je veliko ve¬
liko farnih cerkva po deželi, ki so tako
zapušene in potrebne vsiga, kar se za
spodobno opravljanja svetih skrivnost tirja,
de nas pač spomnijo na revni Betlehemski
hlevec. Marsikdo tega ne bo verjel, in
vender je ta revšina gotova in žalostna
resnica.

111

De bi se ta mlačnost do Jezusa Kri¬
stusa popravila, to zaničevanje zbrisalo,
in tej revšini pomagalo, se je vpeljala ta
družba ali bratovšina, ktere namen je:

1. Ljubiti in častiti Jezusa nepre-
neliama v Zakramentu sv. rešit jiga Telesa
in tudi druge za to vnemati.

2. Zadostovati za razžaljenje, ki ga
Jezus v sv. Zakramentu terpi.

3. Njegovo česenje v sv. rešnjim
Telesu; kakorkoli si bodi, množiti, posebno
z lepšanjem revnih cerkva po deželi, de
se jim napravi, kar jim je za božjo služ¬
bo in za opravljanje svetili skrivnost potreba.

Gospod je blagoslovil to delo lju¬
bezni, zadostovanja in gorečnosti: Vnel
je serca svojih vernih otrok, pridobil jih
je s sladkostmi svoje gnade, de so na¬
pravo podpirali. Dal jim je spoznati, de
hvaležnost do njega od njih tirja, de se
za njegovo čast potegujejo in trudijo, de
ljubezen z ljubeznijo povračujejo. „Vnel
J e  v njih sercih ogenj svoje ljubezni, kte-
ro  je na zemljo prinesel. 44  (Luk. 12.)

To pa ni bilo drugim poprešnjim ko¬
ristnim napravam v škodo, ampak bratov-
s ma jih je še celo vnovič oživila. Lju¬
bezen do Jezusa Kristusa je vedno bila

112

in bo studenec in podpora vsih dobrih del.
To skušnja uči: Ali se ne zajema in ne
ponavlja pri sv. obhajilu, pri daritvi sv.
maše, pri obiskovanji sv. rešnjiga Telesa
neprenehama ljubezen Jezusova, ki vne¬
ma duše, ktere so se mu popolnama zro-
čile za dobre dela in za usmiljenje? Ali
niso to tiste duše, ki se s posebnim ve-
seljam poprijemajo poduka revnih otrok,
de jih za pervo sv. obhajilo pripravljajo,
in de jih opominjajo lepe navade pogosti-
ga prejemanja svetih Zakramentov ne opu¬
stiti? Ali niso te pobožne duše, ki po¬
gosto k mizi Gospodovi pristopajo, ki so
rade pri bolnikih, de jim njih stan zlaj-
šujejo, jih tolažijo, in jih pripravljajo za
zadnjo prejemo sv. Zakramentov? Ali 'ni¬
so te duše, ki jim je posebno mar za
razširjanje sv. vere, in sv. nedolžnosti?
Kdo daje usmiljene sestre in brate bol¬
nim, revam, vojakam in jetnikam? Lju¬
bezen do našiga Gospoda Jezusa Kristu¬
sa vse to dela! Naj neha češenje Jezusa
Ki 'istusa v sv. rešnjim Telusu, in vse te
dobre dela se bodo spremenile: Nektere
bodo popolnama zginile, nektere bodo pe¬
šale in nektere se bodo navzele posvet-
niga duha. Ljubezen zgine, če se ji nje

113

studenec zamaši. Kdor pa pobožnost do
Jezusa v sv. rešnjim Telesu pomnoži, po¬
množi tudi dobre dela, on namreč pomnoži
častivce Jezusove, kterim je serčna po¬
treba ljubezen z ljubeznijo povračevati,
dobre dela z dobrimi deli plačevati. Kdor
ljubezen do Jezusa pomnoži, vnema go¬
rečnost , in z njo tudi dušno pomoč
in zaupanje. Velikrat ni ravno dnar-
jev treba za dobre dela, ampak le go¬
rečnosti; te gorečnosti pa tam ni, kjer ni
prave ljubezni do Jezusa, ta ljubezen se
pa drugod ne najde, kakor le v sercih,
ki se redijo in napajajo z mešam in
kervjo Zveličarjevo v sv. rešnjim Te¬
lesu. Iz tega vidimo, de bratovšina
res podpira in redi vse dobre dela.

Poglejmo tedaj posamezne namene in
dobičke te bratovšine.

I.

1. Udje bratovšine obljubijo Jezusa v Zakra¬
mentu sv. rešnjiga jTelesa neprenehama lju¬
biti in častiti.

S terdnim prepričanjem, de češenje
svetiga rešnjiga Telesa nar obilniši du-
bovniga sadu obrodi, ljubijo udje bratov-

Vedno češ. S

114

šine posebno tako branje in premišljevanje,
ki to sv. skrivnost zadeva in sad tega
branja in premišljevanja: k sv. maši ho¬
diti, pogosto sv. Zakramente prejemati,
in Jezusa v sv. rešnjim Telesu obiskovati.
De se na tej poti bolj in bolj vnemajo,
je vsak mesec pri navadni bratovski maši
pridiga od sv. rešnjiga Telesa. Nazna¬
nijo se jim vsi zakladi ljubezni božje, ki
so'v tem sv. Zakramentu zaklenjeni: za¬
kladi milosti, razsvetljenja, moči, čedno¬
sti, tolažbe in zasluženja. Razlagajo se
jim podobe stare zaveze, ki sv. rešnje Te¬
lo pomenijo, postavim: drevo življenja v
raji, kruh in vino, ki ga je Melkizedek
daroval, mana, ki so jo Izraelci v puša-
vi jedli, velikonočno jagnje, ki so vse
podobe sv. maše in sv. Obhajila. — Od¬
prejo se jim vrata do premišljevanja skriv¬
nost in čednost Jezusovih v sv. rešnjim
Telesu 5 ker v podobi kruha in vina se
nam pokaže njegovo življenje milosti in
darovanja, življenje polno ponižnosti,
ubožnosti, pokoršine, ljubezni in gorečno¬
sti. Jezus je tukaj darovavec in daritev;
je naš Besednik, naš Prijatel, naš Zdrav¬
nik , naš Gospod in naš Kralj.

Za tem svetim premišljevanjem pri-

115

dejo združene molitve, daritev sv. maše,
ktera se bere za ude bratovšine, mnoge
sv. Obhajila in zadnjič molitve pred sv.
rešnjim Telesam, za vsak mesec odloče¬
ne ure.

Vse te vaje so pač pripravne in zmo¬
žne dušo bolj in bolj vterditi v delavni
ljubezni, ktero Kristus v sv. rešnjim Te¬
lesu od nas tirja.

2. Uijje bratovšine obljubijo in si prizade¬
vajo tudi druge v ljubezni do Jezusa v sv.
rešnjim Telesu vnemati.

Posebna in poglavitna pot ta namen
doseči je, si prizadevati za razširjanje
bratovšine; povzdigniti in oživljati po farah
svete pobožnosti, ki so bile kdaj v čast
sv. rešnjiga Telesa vpeljane; lepo nago¬
varjati take ljudi, ki zamorejo veliko pri¬
pomoči k povikšanju češenja sv. rešnjiga
Telesa, de gredo , postavim, za slovesno
procesijo i. t. d.

1. Ker so udje bratovšine prepriča¬
ni, de se s tem delam Jezusu Kristusu v
sv. rešnjim Telesu velika čast skazati za-
niore, si prizadevajo z vso gorečnostjo jo
povsod vpeljavati in razširjati, čutijo se
vnete od ognja, ki ga je Jezus na zemljo

116

prinesel, in ki je želel, de bi se v vsili
sercih vnel. Naglo se bo razširjala bra-
tovšina, če si vsak prizadeva zbrati okoli
sebe tako družbico vnetih častivcov Jezu¬
sovih. Kaj pač ne stori vse serčnost in
stanovitnost! Veliko, veliko pobožnih ljudi
je tudi še dandanašnji, in sicer v sredi
med svetani, ki jih je le nekoliko podu¬
čiti treba, kaj je namen bratovšine, in
precej se ji pridružijo.

2 .  Svete pobožnosti, ktere naj si
udje po farah povzdigniti in oživljati pri¬
zadevajo, so: bratovšina sv. rešnjiga Te¬
lesa in zadnje Popotnice, molitve štirde-
setih ur, vedno medletno (obletno) češenje,
procesije ali obhodi, splošne in po posa¬
meznih farah i. t. d.

3. Udje bratovšine išejo druge lepo nago¬
varjati za to sveto napravo.

Nar veči in nar globokeji rana po¬
svetnih ljudi današnjih dni, posebno po
velicih mestih je, de se vsiga svetiga ne¬
kako boje in se mu odtegujejo. To veči
del od sramožljivosti pred svetam pride:
Opušajo se sv. Zakramenti 3  kadar gredo
bolnike previdit nihčS ne spremlja Jezusa

117

v sv. Zakramentu; s procesijami ali ob¬
hodi ne hodijo, še manj pa s svečo v ro¬
ki , ker jih je sram. Ta sramožljivost pred
svetam je povsod število pravih častivcov
Jezusovih v sv. rešnjim Telesu zmanjšala. —
O kolika sreča za bratovšino, če nje¬
ne molitve, njena vdanost za Jezusa, nje¬
no prizadevanje, in njen lepi izgled po¬
božnosti, serčnost, ki tako vpada in po¬
božnost, ki bolj in bolj omaguje, zopet
vname, če zbudi tiste kristjane, ki imajo
še sveto voljo, de tako število Jezusovih
častivcov vedno bolj pomnoži, in jih z
novo serčnostjo in gorečnostjo navdihne!
In ravno to se sme od nje pričakovati.
Ona si nabira udov in jih uči moliti v du¬
hu in v resnici. Ti udje, vsi vdani Je¬
zusu v sv. rešnjim Telesu, spoznajo za
svojo dolžnost se obhodov vdeleževati.
Tudi jih je veliko med njimi, ki ga z ve¬
seljem k bolnikam spremljajo. Oni ne gle¬
dajo , kaj svet pravi, in Gospod blago¬
slovi to njih lepo ravnanje in jim da veselo
tolažbo, de tudi drugi njih izgled posne¬
majo , ker velikrat ni pomanjkanje vere,
ki mnogo ljudi zaderžuje, ampak le serč-
nosti nimajo; ta serčnost pa je sad lepih
izgledov. Z veseljem zamoremo reči, de

118

se je to v tolažbo vernim tudi že v naših
krajih pokazalo.

II.

Gnaui o«l ljubezni do Jezusa si prizadevajo
udje bratovšine z vso gorečnostjo, kar je v
njih moči zadostovati za vse, kar presladko
Jezusovo serce v sv. rešnjim Telesu žali.

Kar serce našiga ljubiga Zveličarja
nar bolj žali, je, kakor se je sam prito¬
žil, mlačnost toliko kristjanov, ki sv.Za¬
kramente opušajo, ali jim je pa, če se
jih vdeležijo, premalo mar za čast Go¬
spoda nebes in zemlje, de bi jo množili
in se zanjo potegovali.

Ta samota, v kteri ga celo ob dne¬
vih, ko je sv. rešnje Telo izpostavljeno,
pustijo, njegovo serce nar bolj žali; sra-
možljivost pred svetam mu verne nar bolj
zaderžuje in jih od njega odvrača, kadar
gredo bolnike obhajat. Nečast in pohuj¬
šanje , ki se godi pred njegovim obličjem,
mu britkost napravljaj oskrunjenje cerkva
in svetih posod, in zadnjič nevredne ob¬
hajila, silijo Jezusa, ki je sama svetost
in čistost, priti v serce z greham oma-
dežvano.

119

Udje bratovšine si prizadevajo poto¬
lažiti Jezusovo serce s svojimi molitvami
in s svojim češenjem, z vrednimi sv. ob¬
hajili in s svojo priserčno pobožnostjo, ki
jo imajo za sv. rešnje Telo. Prizadevajo
si to mlačnost oživiti, Jezusovo zapušenje,
oskrunjenje in božje rope popraviti, za
kar tudi svojiga bližnjiga, kolikor morejo,
nagovarjajo in vnemajo. Bajajo si serč-
nost med sabo, pa tudi druge vnemajo,
de naj se obhodov ali procesij vdeležijo.
Ne le sami ga hodijo moliti po farnih
cerkvah, kjer je v sv. rešnjim Telesu iz¬
postavljen, ampak tudi svoje prijatle in sosede
k temu nagovarjajo. Posebno pa ob sho¬
dih vsak mesec z veseljem svojo ljubezen
do Jezusa očitno razodevajo , in čutljeje
svojiga serca pred njim razlivajo. Z Je-
zusam, ki je Darovavec in Daritev, ča-
stiji nebeškiga Očeta; z Jezusam se zro-
čujejo in darujejo njegovi pravici, de bi
njegovo neskončno usmiljenje sprosili greš-
nikam, obilnost njegoviga blagoslova vsi
sv. cerkvi posebno pa udam in dobrotni-
kam bratovšine.

Ali ta ura molitve, za ktero je toli¬
ko odpustkov dodeljenih, in ki je posebna
dolžnost udov bratovšine, in edina pobož-

120

nost bratov in sester; pobožnost pravih
častivcov sv. rešnjiga Telesa obsega vse,
kar je s to presveto skrivnostjo v zvezi,
in češenj e in ljubezen do nje razodeva.
Ker je pa vender ta ura posebno odlo¬
čena, je vsim udam sladka dolžnost, jo
prav in natanko opravljati, kakor duh in
namen bratovšine tirja.

III.

liceje bratovšine obljubijo Jezusa Kristusa v
sv. rešnjim Telesu po vsi svoji moči častiti,
in sicer posebno s tem, de podpirajo revne
cerkve po deželi s potrebno pripravo za
službo božjo in za opravljanje sv. skrivnost.

Trudijo se z vso gorečnostjo za to
djanje ljubezni, vidijo namreč, de s tem
častijo sv. rešnje Telo, dajejo tolažbo in
serčnost služabnikam Jezusovim, skerbijo
za božjo čast in za zveličanje duš, in za
prid človeškiga rodu.

1. S podpiranjem revnih cerkva sker¬
bijo udje bratovšine za češenje sv. rešnji¬
ga Telesa. —

Gotovo, velika čast se skaže Jezu¬
su v sv. Zakramentu, če se njegovo sta¬
novanje na altarji spodobno olepša. O kaj
so vse pervi kristjani darovali, ko je bi-

121

la sv. cerkev preganjana, de so se za-
mogle svete skrivnosti spodobno opravljati!
Ko je pa Konstantin Veliki sv. cerkvi mir
dal, so se jele hiše božje množiti in s
posebnim veseljem lepšati. Potem pride
srednja doba s svojimi lepimi in velikimi
cerkvami, ki so nam večne znaminja žive
vere v Jezusa Kristusa. Pozneje, ko je
bila sv. vera Jezusova premagala svoje
krivoverske sovražnike v 16 . stoletji, ko¬
lika je bila takrat gorečnost vernih, nove
cerkve zidati, jih lepšati in jih s spodob¬
no častjo obdajati, kar je spričevalo vneto
ljubezen do Jezusa!

Bratovšina skerbi za vnanjo spodob¬
nost službe božje, ker spozna, de jo duh
sv. cerkve tirja. Ona spozna, de je tre¬
ba počutke spodbudovati, in de po njih
sv. vera veliko lagljej do serca pride 5 ona
živo spozna, de bi bilo gerdo verovati
resnično pričujočnost Božjo med nami in
zraven manj skerbeti za njegovo stano¬
vanje, kakor za svoje nar slabji Staniče.
Bratovšini daje posebno serčnost in slad¬
ko tolažilo, de si zarnore reči, de poka¬
že ona sama in vsaki njenih udov Bogu
svojimu Zveličarju znaminje svoje ljubezni
po vsih farah, kamor se razpošiljajo nje-

122

ni, akoravno le majhni darovi, in de da¬
je svojim bratam in sestram lep izgled
svoje vere.

Iz tega se vidi, de je le malo po¬
božnih naprav, de bi tako deleč segale
in toliko dobriga sadu obrodile. Kaj bi
še le bilo, ko bi bratovšina več pomoči
imela? Koliko dobriga bi ona storila, ako
bi, postavim, zamogla darovati revnim
cerkvam podobe Matere božje, ki jih v
toliko cerkvah ni, ali so pa take, de člo¬
veka serce zaboli, če jih pogleda5 ali ko
bi jim mogla darovati sv. križeve pote,
za ktere se zelo priporočajo in ki toliko
lepiga sadu obrodijo; ali monstrance, de
bi lepši imeli pri obhodih, kadar je izpo¬
stavljeno sv. rešnje Telo in ob velicih
praznikih, kar serca vernih posebno vne¬
ma in za dobro nagiba i. t. d.

2. S podpiranjem revnih cerkva daje
služabnikam Gospodovim tolažbo in sere-
nost. —

Kaj zamore praviga služabnika Je-
zusoviga bolj žaliti, kakor če vidi službo
božjo vso zanemarjeno? S kom hoče ver¬
ne spodbudovati, če jih ne bo s sloves¬
nostjo , ali vsaj s spodobnostjo cerkvenih
opravil, tam kjer vsiga manjka ? Ali 1»

123

zanje žalostno če pomislijo, de slabe ver¬
ne skušnjave motijo, de začno slabo mi¬
sliti od svete vere, ker vidijo njene altar-
je vse prazne in brez kinča, in mašnike
v obnošeni obleki ? Ali ne terpi škode za-
volj tega vera v pričujočnost Jezusovo v
sv. rešnjim Telesu ? Dalje , s koliko hva¬
ležnostjo prejmejo častiti duhovni pastirji
darove, ki se jim od bratovšine pošiljajo ?
kako zvesto obljubijo, de bodo goreče in
obilno za dobrotnike molili, posebno pri
daritvi sv. maše. Njih zahvalne pisma so
polne takih tolažljivih obljub.

3. Podpiranje revnih cerkva razo¬
deva skerb za božjo čast in za zveli¬
čanje duš.

Predobro znana in očitna nadloga na¬
ših časov je, de sv. vera peša, de mla¬
čna postaja in umira. To mlačnost zati¬
kati in namest nje gorečnost v sv. veri
buditi, se pač pravi za božjo čast in za
zveličanje duš skerbeti! Skerb za lepšanje
revnih cerkva pa ravno to vero in go¬
rečnost vnema pri tistih, ki milošnjo da¬
jejo , in za cerkve delajo , in pri tistih, ki
sad teh darov in tega dela vživajo. Ko
po vaseh te darila prejmejo, si pravijo:
Glejte, kaj delajo za sv. rešuje Telo in

124

v kaj svoj prosti čas gospe po mestih
obračajo! Ta misel spodbada in sili pri-
prostiga kmeta, de začne spoštovati pri-
čujočnost svojiga Boga, ker vidi, de ga
taki častijo, kterih izgled ga vedno tako
mogočno vnema. Veliko duhovnij je, kjer
so se začeli sv. Zakramenti bolj pogosto
prejemati, odkar so teh daril dobili. Z bolj
pogostimi prejemanjem sv. Zakramentov
so pa tudi vse čednosti novo cvetje po¬
gnale. Če se v zapisnike bratovšine po¬
gleda, se vidi, koliko dobriga sadu te
darila obrodijo.

4. Podp iranje revnih cerkva je za¬
dnjič v blagor vsimu človeškimu rodu.

Blagota ljudstev in njih nar lepši za¬
klad je sv. vera. Ona jih vedno boljša,
tolaži in podpira, tudi kadar jih nar huj¬
ši zgube zadenejo. Oe se jim sv. vera
vzame, zgubijo vso brambo zoper greli
in vso moč in serčnost za čednost; s tein
se razdražijo zoper vso človeško družbo.
Iz vsiga, kar smo ravno govorili od le¬
pšanja in podpiranja revnih cerkva za po-
vzdigo službe božje se pa vidi, de to sv.
vero zelo oživlja in torej za blagor člo-
veškiga rodu veliko pripomore.

De bi verne od te sv. naprave od-

125

vračal, si naš dušni sovražnik in nasprot¬
nik vsiga dobriga veliko prizadevaj tako
postavim, pravi: Bratovšina je nova na¬
prava, ali prenaredba. Kaj pa je, ko bi
tudi bila? ali se mora zato zametovati?
Ali mar Gospod ne more v novih potre¬
bah nove pomoči poslati ? Ali se ni to
godilo v poprejšnjih časih in se ne godi
tudi še dan današnji? Naša sv. mati ka¬
toliška cerkev, ktero sveti Duh vlada in
varuje, ali ne vpeljava sama novih mo¬
litev in gorečih pobožnost ? še celo nove
rede in bratovšine po potrebah časa in po
druzih okolišinah vstanovlja. In de pri
tej skrivnosti ostanemo: ali ni ona sčasa-
ma dovolila in poterdila, zdaj praznik sv.
• ešnjiga Telesa, potem obhode, vedno če-
šenje, dalje molitve štirdesetih ur, bra¬
tovšine sv. rešnjiga Telesa, in njegoviga
deljenja , pobožnosti, kakoršnih v začetku
svete cerkve ne najdemo ?

Ali je pa mar to kaj noviga, de se
sv. rešnje Telo večkrat, in delj časa mo¬
li ;  in de se drugi za to češenje vnemajo?
Ali je to kaj noviga, de si med sabo
serčnost dajajo, in de so vneti za povik-
sanje češenja sv. rešnjiga Telesa, za slo¬
vesnost obhodov, za obiskovanje in za

126

bratov šine presvetiga Zakramenta ? Ali ni
to še celo serčna potreba in sveta dolžnost
za vsaciga, kdor Jezusa spozna in ljubi?
Skerbeti za spodobnost božje službe, pod¬
pirati revne cerkve s tem, kar jim je za
opravljanje božjih skrivnost potreba, ne¬
koliko milošnje dati, in kako uro za Je¬
zusa delati, ki tudi v nar revniši farni
cerkvi prebiva: ali to bi se kaj noviga
imenovati smelo? Pač novo je res za ta¬
ke cerkve, ki jih vojska oropa, ali kak¬
šna druga nesreča zadene, in kjer jim
mlačnost v sv. veri ali pa prevelika rev-
šina nič pomagati ne more ali noče! V
pervih časih keršanstva so si kralji in
cesarji v čast šteli, de so mogli lepšati
hiše Gospodove: Koliko pobožnih žen

kraljeviga rodu je z lastnimi rokami de¬
lalo cerkveno obleko? — Pa kaj bi za¬
govarjali in hvalili bratovšino, ktero toli¬
ko škofov poterdi in priporoča in kteri so
sv. Oča papež toliko odpustkov dodelili!
Vender smo to omenili, de verni, ki so
le malo podučeni, in se od vsaciga naglo
v zmoto zapeljati dajo, nobeniga izgovo¬
ra imeli ne bodo!

O zatorej, blagor vam, ki ste tako
srečni, de ste udje te bratovšine, ki je

127

tako bogata z duhovnimi zakladi! Lepi
poklic imate v ljubezni do Jezusa v pre¬
svetim Zakramentu vedno bolj in bolj ra¬
sti in tudi druge k temu nagovarjati; po¬
klicani ste , popravljati nečast, ki se mu
godi, in ga častiti v sv. rešuj im Telesu.
Gospod bo vaše prizadevanje blagoslovil,
podpiral in vedno bolj in bolj razširjal,
ni se vam bati, de se le vi v gorečnosti
ohranite, de ostanete vedno združeni, po
postavah in po duhu bratovšine. Združe¬
na moč bo dajala temu življenje in moč,
razširjanje in stanovitnost; ona stori, de
so vsi kakor eno telo, kteriga le en duh
navdaja.

Koliko veselja daje misel, de se to¬
liko in toliko ljudi pri nas in v druzih
krajih v serčni ljubezni do Jezusa v nje¬
govim sv. sercu združi in ga prosi, de
bi v dobrim in v ljubezni do sv. rešnjiga
Telesa vedno bolj in bolj rastli! de bi mu
zadostovali in popravljali nečast, ki se mu
v svetim Zakramentu godi, de bi dajali
vsak po svoji moči darove za revne cer¬
kve in zadnjič, de se združeno eden dru-
ziga priporočijo dobrotljivosti Jezusovi in
njegovima usmiljenju!

De se ta edinost, ki je do zdaj bra-

128

tovšini toliko vspeha dajalo, in ki se sme
edinost serca in djanja (vnanje in notranje
djanje bratovšine) imenovati, vedno ohrani,
se je treba terdno njenih postav deržati,
kakor so od škofa poterjene.

O kdo bo popisal ljubezen dobrotlji¬
vega Jezusa do takih pobožnih duš, ki so |
v sredi mlačnosti in hudobije sveta vse
ljubezni vnete za sv. rešnje Telo! Kdo
zamore izreči blagote in zaklade gnad,
ktere on razliva čez tiste, ki gorijo za
njegovo čast in se zanjo potegujejo!

Pomoči Marije prečiste Device so
ravno tako zagotovljeni: Koliko dopada-
jenja ima pač ta dobra in ljubezniva Mati
nad dušami, ktere vidi vse goreče za
čast njeniga božjiga Sina! kako ljubezni¬
vo pač ona zanje skerbi!

Angelji božji, ki Jezusa v nebesih,
pa tudi v sv. rešnjim Telesu molijo, se
z neskončnim veseljem pridružijo bratain
in sestram družbe, in nosijo njih češenje
pred božji tron, ki mu je slajši, kakor
duh nar prijetniših darov.

129

Razlaganje.

•shodov

vstctga mesca prasmaije.

.,Pridite, hitro se zberite!“ E.ceh. 39, 17.

Jezus je enimu svojih zvestih slu¬
žabnikov razodel neskončne zaklade svoje
ljubezni, ki jih ima v svojini svetim ser¬
cu, in ki jih želi razliti čez ves človeški
rod; ves ginjen mu je rekel: „Serčno že¬
lim česen in ljubljen biti od ljudi v sv.
rešnjim Telesu!“

Bratovšina vedniga češenja ima na¬
men ljubimu Zveličarju to željo spolniti in
si po vsi moči prizadeva, de bi to dose¬
gla; ali treba je, de se ta njena goreč¬
nost vedno bolj razširja in vnema, torej
se mora vedno v duhu, ki jo oživlja,
ponavljati, kar se gotovo zgodi, če si
udje prizadevajo, de pridejo vsak mesec
k shodu, kteriga bratovšina praznuje; ker
re či se sme, de ti shodi so duša vse
naprave. Zatorej prosimo vse brate in
sestre in jih zarotimo pri ljubezni Jezuso¬
vi 5 de naj radi k tem shodam pridejo!

živo premislijo duhovni sad, kteriga
zadobijo pri teh shodih, jih pač ne bodo

Vedno češ, 9

130

zamujali, brez posebniga zaderžka. Dar,
ki ga prinesejo v prid bratovšine, jih bo
vnemal, in njih gorečnost oživljal. Go¬
spod pa jim bo njih prizadevanje obilno
povernik

Duhovni sad, ki se pri teh shodih dobiva.

1. Gospod posebno ljubi duhovne,
svete zbirališa. ..Kjer sta dva ali kjer so
trije v mojim imenu zbrani, sim jest v
sredi med njimi pravi Jezus sam. (Mat.
18.) On je med njimi z obilnostjo svo-
jiga usmiljenja. Molitve, ktere se mu v
zbirališu darujejo, so mu posebno dopad¬
ljive , zavolj združenja in ljubezni, ktero
imajo med sabo; te molitve so mu pa tu¬
di v posebno čast, ker očitno in slovesno
pokažejo in spričujejo našo ljubezen do
njega, in očitno zadostujejo za nečast,
ktero mu hudobija po svetu napravlja.

2 .  V teh shodih udje ponavljajo in
vnemajo svojo notranjo gorečnost in lju¬
bezen do Jezusa. Kraj, kjer se bratov-
šina zbira, je kakor ognjiše, kjer nas
Zveličar vnema naše serca za svojo lju¬
bezen. „Izvolil in posvetil sim to mesto,
pravi on, de je moje ime ondi na večno, in

131

de ostanejo moje oči in moje serce ondi vse
dni.“ (2. Kron. 7.) — Posebna gnada je
sklenjena s pridigo, ki je ob shodih v čast
sv. rešnjiga Telesa: Ona ponovi duha in
mu da novo moč, ker ona nam razode¬
ne čudeže, ktere sv. režnje Telo dela,
lepi sad, ki ga bratovšina povsod obrodi
in nam pokaže pripomočke, s kterimi naj
jo razširjamo in podpiramo, de bo vedno
bolj in bolj rastla. Daritev sv. maše, ki
se za bratovšino daruje in ki je posebno
v prid tistim, ki so pri njej, ima, kakor
nas sv. vera uči, neskončno vrednost;
svete obhajila in molitve bratov in sester
so prijeten glas sercu Jezusovimu, ki ga
rad usliši, posebno za tiste, ki so priču¬
joči, zadnjič ima tudi malo darilce, kise
med presvetim opravilam in vpričo Jezu¬
sa podeli, posebno vrednost pred njego¬
vim obličjem.

3. Tisti, ki so pri shodih vsak me¬
sec, dajejo bratovšini posebno serčnost;
pokažejo namreč s to svojo pridnostjo,
de jo zelo spoštujejo, in de visoko cenijo
njene mnoge vaje in pobožnosti. Bratov¬
šini pa serčnost dajati je velika dobrota
za mnogo ljudi, ker jih za dobro vnema,
in podpira se s tem lepa naprava, ki ima

132

namen Jezusa Kristusa v sv. rešnjim Te¬
lesu posebno častiti. Ljube duše, ki go¬
rite za razširjanje bratovšine! ve darujete
svoje serčno zadostovanje Jezusu in ste
srečne, ker z razširjanjem Jezusove časti
in z vnemanjem vernih za njegovo ljube¬
zen zadobite tudi same zase neskončno
velik dobiček.

4. Shodi ob vsakim mescu, če se
prav in lepo obhajajo, so mogočen pripo¬
moček, s kterim se tudi taki za bratovši-
no pridobijo, ki je zadosti ne poznajo;
čutijo se namreč vnete za pobožnost, za
ktero toliko druzih gori. Torej kdor rad
k tem sliodam pride, opravlja tako rekoč apo-
stoljsko službo , ker Jezusu duše pridobiva.

5. Za vodja bratovšine ni večiga
veselja, kakor če vidi, de pobožnosti bra¬
tovšine , ki jih vodi, dopadejo in de se
obilno obiskujejo. To je zanj nar veči
plačilo na zemlji. To mu je znamnje spo¬
štovanja in hvaležnosti, ktero mu udje
skazujejo, de radi in z veseljem storijo
za kar on skerbi, kar jih uči in kar jim
priporoča. Od druge strani pa bi ga gotovo
žalilo in mu britkost napravljalo, ako bi
vidil, de zavolj zanikernosti pri shodih vsa
bratovšina omaguje in mlačna postaja.

133

Gospod naj jo vedno ovaruje te ne¬
sreče! Naj on čuje nad njo in naj ji do¬
deli vedno vnetih udov, de jo z gorečno¬
stjo in z darovi podpirajo!

6. K vsimu temu pristavimo še obil¬
ni blagoslov, kteriga Jezus vsim tistim
osebam in družinam obljubi, ki pripomo¬
rejo k razširjanju njegoviga spoznanja,
njegove ljubezni in njegoviga češenja v
Zakramentu sv. rešnjiga Telesa; ker ne
smemo pozabiti, de posebni namen, kteri¬
ga je Jezus Kristus imel, ko nam je ra¬
zodel neskončne zaklade ljubezni, ki nje¬
govo sv. serce navdajajo, in ko je ver¬
nim toliko dobrot obljubil, je bil, de bi
ga častili in molili v sv. rešnjim Telesu
in popravljali nečast, ki se mu godi vtem
presvetim Zakramentu.

To je poglavitni sad in tudi močni
nagib, ki mora vodja in ude vnemati za
živo gorečnost ob shodili bratovšine, ki
jih vsak mesec obhaja, de si prizadevajo
po vsi svoji moči to pobožnost vedno bolj
spodbudljivo narediti. Verh vsiga tega pa,
kar smo do zdaj slišali, ako nam ni to
zadosti, de bi pridno k shodam hodili,
poslušajmo še Jezusa samiga, ki nam
svoje serce kaže in pravi: „Poglejte mo-

134

je serce, ki je tako močno ljudi ljubilo,
in za vso to ljubezen nainest hvaležnosti
od njih veliko le nehvaležnost dobivam,
ki mi jo s svojo nespodobnostjo, s svo¬
jimi božjimi ropi, s svojo mlačnostjo in s
zaničevanjem svetiga rešnjiga Telesa na¬
pravljajo !...  O hrepenite in prizadevajte
si vsaj vi, me v presvetim Zakramentu
počastiti, vi ki ste se v ta namen zdru¬
žili ; pritecite skupaj , vnemajte se med
sabo vsak mesec, pridite, išite si stano¬
vitnosti pred mojim sv. altarjem in napol¬
nil vas bom z obilnostjo svojiga blagoslova!"

Ljubi bratje in sestre, poslušajte Je¬
zusov glas! O de bi pač bile vaše zbi-
rališa vedno veči, de bi vašo gorečnost
vnemale, bratovšini serčnost dajale, ver¬
ne spodbudovale, de bi bile vodju v to¬
lažbo in vam neusahljiv studenec obilnost
božje gnade. Premislite, de vspeh bra-
tovšine, ki toliko dobriga storiti zamore,
mnogo pomoči od tod dobiva, de ste vi
goreči in vneti ob shodih, ktere bratovši-
na vsak mesec obhaja. Zarotim vaš še
enkrat pri ljubezni, ki jo imate za Jezu¬
sa in pri vsili dobrotah , ktere vam on v
sv. rešnjim Telesu neprenehama deli, za¬
rotim vas, skazujte mu svojo hvaležnost

135

s tem, de radi hodite k shodam, ktere
bratovšina vsak mesec obhaja!

Zrofcenje svetim« rcsiijiinu Teles«.

..Ljuiiezen Kristusova nas priganja.* 1  (2. Kor. 5.)
— „Pridite, molimo, in padimo na tla, in
jokajmo pred Gospodam! 11  (94. Ps.)

S tem darovanjem ali zročilam sv.
rešnjimu Telesu se kličejo in vabijo vse
pobožne in vnete serca, ktere resnično
hrepenijo se Jezusu v presvetim Zakra¬
mentu ljubezni zročiti in po vsi svoji moči
zadostovati za razžaljenja, ktere on terpi.

Zavolj tega se vsi združijo v sve¬
tim Jezusovim sercu in sklenejo, se med
sabo spodbudovati z gorečnostjo svoje
združene molitve in z lepimi izgledi, de
bi se ljubezen do te neskončne skrivnosti
v njih sercih vedno bolj in bolj vkoreninila.

Kdor ta sklep stori, se prepriča, de
goreča ljubezen do Jezusa v sv. rešnjim
Telesu je duša in nar močnejši podpora
prave keršanske pobožnosti. Dalje, s tem
Jezusu njegovo priserčno ljubezen povra-
čujejo, de naredijo s svojim božjim Go¬
spodam tako rekoč pogodbo in zvezo, in
de mu nrav terdno obljubijo, nikdar nič

136

ne zamuditi, s komur bi po naukih sv. vere
ljubezen do sv. rešnjiga Telesa razodevati
zamogli.

S tem izročilam se udje bratovšine
med sabo zavežejo, de hočejo družbi
vedniga češenja in lepšanja cerkva v djanji
pomagati in biti njeni delavni udje.

Zavežejo se tudi posebno, de hoče¬
jo zvesto, in, kolikor jim bodo njih dolž¬
nosti pripustile, k daritvi sv. maše hoditi;
de se hočejo ondi vedno spodobno in po¬
božno vesti, in v vsim obnašanji lep izgled
dajati, tudi v tem, kako se mora spo¬
dobno klečati, in kako se pred sv. rešnjim
Telesam priklanjati.

Dalje obljubijo, de bodo k mizi Go¬
spodovi le spodobno pripravljeni pristopa¬
li, s takim zaderžanjem in tako v duhu
zbrani, de bodo vsakimu, kdor jih bo vi-
dil, lep izgled posnemanja.

Srečne se bodo šteli, če jih bo na¬
gib gnade, potem ko so okusili sladkost
božjih darov in spoznali potrebe svoji ga
serca, vabil in vlekel pogostama sv. Ob¬
hajilo prejemati. Vidili bodo, de sad sve¬
tih obhajil se vedno ravna po pripravi, s
ktero naše serce k mizi Gospodovi pri¬
stopi. Oni ne bodo precej iz cerkve hi-

137

teli, ampak njih zahvala bo vsaj četer-
tinko ure terpela.

Srečne se bodo tudi šteli, če bodo
od svoje strani in po svoji moči kaj pri¬
pomogli k povikšanju veličastnih slove¬
snost in častitih praznikov, ki so po¬
sebno v čast sv. rešnjiga Telesa vpeljani.
Boječnost in sramota pred svetam jih ne
bo zaderževala hoditi za Jezusam, kadar
ga ali k bolnikam v zadnjo Popotnico ali
pa v zastavo njegoviga blagoslova v ob¬
hodih nosijo.

Zapisani v bukve bratovšine vedniga
češenja se bodo imenovali nar bolj vnete
in nar bolj pogostne in pridne častivce sv.
rešnjiga Telesa in ne bo jim Jezus Kri¬
stus pri molitvah štirdesetnih ur zapušen
v svojim svetiši z žalostnim sercarn očital
kakor nekdaj svojim trem zaspanim učen¬
kam: „Tako niste mogli eno uro z menoj
čuti ? 4e

Ali to jim ne bo zadosti, de se sa¬
mi sebe darujejo presvetimu Zakramentu:
prizadevali si bodo biti aposteljni in vneti
fazširjavci češenja sv. rešnjiga Telesa.
Ravno tako bodo z veseljem, ko bi jim
bilo tudi sitno, ali bi jih kaj veljalo, rev¬
ne in zanemarjene otroke, ki nauka po-

138

trebujejo in se je zelo bati, de bi zavolj
svoje velike nevednosti perviga sv. obha¬
jila po nevrednim ne prejeli, de jih ali sami
podučujejo, ali druge za ta poduk naprosijo.

Tudi za bolnike imajo posebno skerb:
Po izgledu ljubiga Zveličarja, ki se v sv.
Zakramentu svoje ljubezni neprenehama
daruje vsakimu, kdor pod težo britkost in
težav zdihuje, tudi oni obiskujejo svoje
brate v njih terpljenji in spolnijo svojo
dolžnost ljubezni s tako vdanostjo in lju¬
beznivostjo , kakoršna le v svetim rešnjim
Telesu keršanskim dušam izvira.

Udje, ki se tako svetimu rešnjimu
Telesu darujejo, najdejo torej v tem mo¬
gočen pripomoček v pravi čednosti rasti,
jo v sebi ohraniti in si s tem zaslužiti
obilniši nebeške gnade. Udje duhovniga
telesa Jezusoviga živijo njegove božje
življenje, živijo le za njegovo čast v sve¬
tim rešnjim Telesu. Po nasprotnim vde-
leženji vsili dobrot jim pridejo v prid vse
dobre dela, kar se jih v bratovšini stori.
V svojih molitvah se eden druziga pripo¬
ročajo dobrotljivimu Zveličarju. Zadnjic
dajo lep izgled in serčnost vernim, ki vi¬
dijo njih spoštovanje in njih ljubezen <1°
Zakramenta sv. rešnjiga Telesa.

139

IMct©v s® igp@<§©tn$© teMti Upi®
stmii v §v e  p©šctjtnj TeOesu*

Na kolenih pred tvojimi noga¬
mi, o presladki Jezus! in gnan od
serčniga hrepenenja ti tvojo ljube¬
zen povračevati, se ti darujem in
posvetim popolnama vsiga v Zakra¬
mentu sv. rešnjiga Telesa. — Mo¬
ja želja, moj nepremakljivi sklep je,
te častiti v tem Zakramentu ljubezni
in skerbeti, de bi te tudi drugi ča¬
stili. Zatorej te ponižno prosim
zavolj tvojiga presvetiga serca,
sprejmi dobrotljivo v daritev polno
prijetniga duha ta moj sklep, ki ga
pred tabo storim; in ker si mi dal
gnado hrepenenja ti ga darovati, ne
odreci mi je, ga tudi spolnovati do
svojiga zadnjiga zdihljeja. Amen.

Mehlinski škof so sto dni odpustkov
vsim in kolikorkrat to molitev ponovijo,
podelili 5. prosenca leta 1859.

140

Od daritve svete maše.

Velikonočno jagnje je bilo eno nar
imenitniših podob neskončne skrivnosti sv.
rešnjiga Telesa v stari zavezi, ker je bi¬
lo pri Judih skrivnost in daritev: skriv¬
nost , ker so ga jedli med posebnimi sve¬
timi šegami; daritev, ker so ga Bogu
darovali. Ravno tako je tudi Jezus svo¬
ji sv. cerkvi dal svoje presveto Telo, de
ji je skrivnost in daritev: kakor skrivnost
ga verni v hrano svojih duš vživajo; ka¬
kor daritev ga mašniki na altarjih za vso
sv. cerkev Bogu darujejo.

Vsaka vera, bodi si kriva ali prava,
kar jih je bilo od začetka sveta, je ime¬
la svoje daritve, ktere je štela med po¬
glavitne , imenitne in potrebne dele svoji-
ga božjiga češenja. Izraelsko ljudstvo, ki
je pred prihodam našiga Gospoda Jezusa
Kristusa samo pravo vero imelo, ker je
samo praviga Boga molilo, je imelo vec
razločnih daritev, kakor se bere v Moj¬
zesovih bukvah; ali sv. Pavel jih slabe in
revne imenuje, ker niso mogle grehov
zbrisati in ne gnade dodeliti. Edina da-

141

iitev nove zaveze je v vsili svojih zadevah
popolnama; zavolj tega jo David imenuje
daritev pravice, ker ima Pravičniga vsih
pravičnih, Svetiga vsih svetih, namreč
Jezusa Kristusa v sebi, ki je zgolj pra¬
vica in svetost, ker on opravičuje verne
sani iz sebe, ko svojo gnado v njih ser¬
ca vliva, in jim svoje druge dari dode¬
ljujejo. In res, kakor je daritev nar ime¬
nitniki del, duša in zapopadek vsake vere,
in kakor je naša sv. vera med vsimi, kar
jih je kdaj bilo, nar svetejši, mora tudi
za češenje božje nar imenitniši in nar ča-
stitljivši daritev imeti. Poglejmo torej ča¬
stitljivost te daritve in namen, zakaj je
kila postavljena:

I- Daritev sv. maše je v resnici ravno
tista, kakor daritev na križi.

Pred vsim drugim se mora v kore-
®mi pokazati, de je daritev sv. maše, to
Jp daritev nove zaveze, resnično ravno
tista, ki je bila na križi darovana; ne lo-
Clt e se med sabo v družim, kakor le v
vnanjim opravljanji in v nekterih okoliši—
nah. Sv. Janez Krizostom pravi: „Naš

142

vikši duhoven je ravno tisti, ki je daro¬
val daritev, s ktero smo očišeni (jsami-
ga sebe namreč na križi}; to je ravno
tisti dar, ki ga mi zdaj darujemo, tako,
de je to ena in ravno tista daritev. 44  —
Sv. Cezari, veliki Arelaški škof, piše:
„Preden nas je naš Gospod s pričujoč-
nostjo svojiga Telesa zapustil, in se ča¬
stito v nebesa povernil, je bilo treba, de
nam je to svoje Telo in svojo kri dal in
zapustil v neskončni in nar svetejši skriv¬
nosti svoje sv. cerkve, de bivše dni ča¬
stili neskončno ceno svojiga zveličanja,
ktero je enkrat daroval na altarji križa 44 .

Nebistvine znamnja, po kterih se da¬
ritev sv. maše od daritve na križi loči,
so, de je bila daritev na križi vidna,
očitna in kervava, de je bila le enkrat
darovana, ker je bilo s tem preobilno za-
dosteno za greh; daritev sv. maše pa je
nevidna, skrivnostna, nekervava, in se
vsak dan ponavlja: daritev vdeležvanja,
daritev spominja in v ta namen postavlje¬
na, de se zamore vsak posamezen vdele-
ževati zasluženja in moči te perve darit¬
ve, in de nam jo nadomestuje.

143

II. Sveta masa je nar imenitniši skrivnost,
in Bogu nar prijetniši daritev.

Daritev sv. maše je nar veči in nar
častitljivši skrivnost sv. cerkve, in Bogu
nar prijetniši dar, ki ga nar bolj časti,
kar mu zamoremo darovati v vsi neskonč¬
ni večnosti; in sicer pervič zavolj tega,
kar se mu tukaj daruje, namreč naš Go¬
spod Jezus Kristus, Bog in človek sku¬
paj, edinorojeni Sin Boga Očeta, neskon¬
čno popolnama in v vsim svojim bitji ne¬
skončno častit, čigar daritev je Bogu bolj
prijetna, kakor brezštevilni svetovi, na¬
polnjeni s kerubini in serafini. Drugič za¬
volj tega, ker je njen pervi in pravi da-
vovavec Jezus naš Gospod 5 kadar namreč
kakšin duhoven sv. mašo bere, jo naš
Gospod Jezus Kristus sam opravlja, ki
se vnovič daruje in po njegovih rokah daje
s yojimu nebeškimu Očetu. Zatorej se tu¬
di imenuje večniga duhovna, ker vedno
ponavlja in opravlja svojo daritev. Očitno
vidi, de besede pri sv. maši: „To je
®oje telo“, s kterimi se ta skrivnost opra¬
vlja, niso mašnikove, ki je človek in ne
spremeni podob v svoje telo in svojo kri,
ampak v telo in kri Jezusovo, v čigar

144

imenu mašnik te besede izgovarja. Za¬
torej pravi sv. Janez Krizostom: „Ni
človek, ki daritev, to je kruh in vino,
v telo in kri Jezusovo spremeni, ampak
Jezus Kristus sam je, on ki se je za
nas daroval; mašnik opravlja daritev, ali
božja moč in milost vse to dela; on pra¬
vi : „To je moje telo 44  in te besede dari¬
tev spremenijo . 44  — Sv. Tridentinski zbor
naznani to s temi besedami: „Daruje se
zdaj na naših altarjih po rokah mašnikov
ravno tista daritev, ki se je nekdaj na al-
tarji križa sama darovala 44 , namreč Jezus,
naš Zveličar.

Iz te resnice moramo povzeti in skle¬
niti , de je daritev sv. maše kaj tako ime-
nitniga in božjiga, de preseže deleč vse
čednosti in vse dobre dela in zasluženja
angeljev in ljudi, Kraljice nebes in zemlje
Marije čiste device, vso zahvalo in čast
in vdanost, kar jih je bilo kdaj Bogu da¬
rovanih, in kar se mu jih bo darovalo
vekomaj; če pride k temu še vse češenje,
kar mu ga zamorejo dati vse mogoče
stvari, bi mu vse to nikdar ne bilo tako
prijetno in bi ga toliko ne častilo, kakor
ena sama sv. maša; ker daruje se, ka¬
kor smo slišali, naš Gospod Jezus Kri-

145

stus sam svojima nebeškimu Očeta, in ga
z njo časti, hvali in povikšuje, in to mu
je neskončno dopadljivo zavolj njegove
velike popolnamasti, ki jo ima pred vsimi
stvarmi, ki ne morejo tega storiti, ne po¬
samezne in tudi vse skupaj ne.

III. Daritev sv. maše je v posebno čast
Jeznsa Kristusa, in v prid svete cerkve.

1. Sveta maša je daritev, ki naši-
ga Gospoda Jezusa Kristusa močno časti
in zveseljuje že po njegovi človeški na-
tori, ker on vidi, de se njegovo nar veči
hrepenenje, namreč povikševanje časti
njegoviga nebeškiga Očeta, s to daritvijo
nar bolj popolnama spolnuje; ker vidi, de
se njegovi boji in njegove zmage, in kat*
mu je bilo nar dražjiga, namreč njegovo
terpljenje in njegova smert, s ktero je
poravnal naše zadolženje pri Bogu, odre¬
šil človeški rod, razdjal moč oblastnika
peklenskiga brezdna, v daritvi sv. maše
vedno ponavlja, ne le v podobi, ampak v
resnici, v ravno tisti daritvi, le kri se v
njej ne preliva; to pa še toliko bolj, ker
se vidi, de je nar veči čast in nar veči
veselje za našiga Gospoda Jezusa Kri-

Vedno češ. 10

146

stusa, če vidi, de njegovo terpljenje ni
bilo zastonj, in de njegove dela niso brez
sadu; de ni zastonj človek postal, terpel
in umeri; tudi se ne moremo nikakor bolj
obilno vdeleževati njegoviga zasluženja,
kakor v skrivnosti sv. rešnjiga Telesa,
naj se vzame kakor Zakrament, ali kakor
daritev, ker gotovo je, de ima naš Go¬
spod Jezus Kristus nar veči veselje pre¬
bivati v tej sv. skrivnosti.

2 .  Daritev sv. maše častitljivi cerkvi,
to je, zvoljenim v nebesih, dela več ve¬
selja , kakor vse drugo, kar imamo na
zemlji; vernim dušam v vicah, ali terpe-
či cerkvi, grozno veliko pomaga, in je v
obilen prid sv. cerkvi, ki se še vojskuje,
to je, nam vernim na zemlji.

IV. Daritev sv. maše je daritev češenja.

Daritev sv. maše, ki je ravno tista,
kakor daritev na križi, nadomestuje vse
daritve stare zaveze; ona dopolni vse njih
namene, in sicer neskončno bolj popolna-
ma, kakor one same :

1. Ona je nar bolj popolnama da¬
ritev hvale in češenja , ker ona neskončno

147

časti Boga Očeta, ki mu našiga Gospo¬
da Jezusa Kristusa daruje.

Neka duša, polna ljubezni božje in
vsa vneta za njegovo čast, je rekla: „Ze-
lim, de bi z vsako svojo besedo in z vsa¬
kim svojim zdihljejem zamogla vstvariti
neskončno veliko svetov polnih angeljev,
še vse bolj popolnama, kakor so zdaj v
nebesih, de bi Boga slavili, častili in mu
hvalo prepevali 44 . In Bog ji je razodel,
de ji je mogoče to veliko častitljivši in
neskončno bolj popolnama storiti pri da¬
ritvi sv. maše, kjer Sin božji svojimu ne-
beškimu Očetu tako častitljivo in tako po¬
polnama daritev daruje, de mu je enaka
v vsi njegovi velikosti in neskončni imenit¬
nosti , in de mu daje toliko hvale in časti,
kolikor je sam zasluži.

V. Daritev sv. maše je daritev zadostovanja.

Daritev sv. maše je daritev zadosto¬
vanja, ker je po naukih sv. vere ravno
tista, ki je bila darovana na križi, in je
zbrisala grehe vsiga sveta s kervjo Je¬
zusovo , ki je bila na njem prelita in ki
jo plačala vse, in sicer preobilno, kar smo
bili pravici božji zavolj njih dolžni. Dari¬
lo *

148

tev sv. maše nas napaja z dobrotami,
ktere nam je daritev na križi pridobila.
Sv. Janez Krizostom pravi: de angelji
božji vedno za nas prosijo, posebno pa
med sv. mašo, ter piše: „Angelji se
vklanjajo pred svojim Gospodam, in arli-
angelji ga molijo; oni hrepenijo po tem
trenutku; ker čas te svete daritve jim je
posebno prijeten; kakor ljudje, ki pridejo
z oljkinimi vejami pred kralja, imajo na¬
vado se priklanjati in pogled teh vej kralja
k usmiljenju nagiblje: ravno tako prosijo
angelji namest oljkinih vej za človeški rod,
kadar se daruje Telo našiga Gospoda Je¬
zusa Kristusa, ravno tako, kakor de bi
rekli: „Prosimo te, o Gospod, za tiste,
ktere si tako neskončno ljubil, de si za
njih zveličanje rad svojo kri prelil in smert
zanje preterpel; prosimo te, za tiste, za
ktere si svojo kri prelil in svoje telo da¬
rovali

VI. Daritev sv. maše je daritev zahvale.

3. Daritev sv. maše je daritev hva¬
ležnosti. S to daritvijo prinesemo Bogu
spodobno zahvalo za dobrote , ktere nam
je dodelil. Zatorej se ta skrivnost imenuje

149

skrivnost hvaležnosti (eucharistia), ker je
po besedah Origenovih, znamnje in podoba
zahvale in hvaležnosti, ktero Bogu skazu-
jemo. Sv. Janez Krizostom pravi, ki te
besede razlaga: „Ta častita in nam v
zveličanje dana skrivnost, ktero opravlja¬
mo, se imenuje daritev zahvale, ker nam
je v spomin veliko veliko dobrot; in za¬
torej je tudi naš Gospod Jezus Kristus,
ko jo je postavil, svojiga nebeškiga Oče¬
ta zahvalil, kakor piše sv. Lukež, de bi
nam bil s tem pokazal, de je ta daritev
v ta namen postavljena 44 . Zatorej je pri
pervih kristjanih bilo v navadi, kakor piše
sv. Dionizi, pred posvečevanjem pesem
peti, ki se ji je „zahvala 44  reklo.

Tudi mi smo obdani od božjih do¬
brot; kamor se obernemo, ne vidimo dru-
ziga, kakor znaminja njegove dobrote in
ljubezni, ktero ima do nas. S čim ho¬
čemo tedaj svojimu Bogu povračevati, de
ta svoj dolg poplačamo? Tako je rekel
David: „Kaj čem verniti Gospodu za vse,
kar mi je dodelil ? 14  Ali reve, mi nimamo
nič! Zatorej nas je pa naš Gospod Jezus
Kristus, od usmiljenja ginjen, ker je vi-
dil našo revšino, s svojimi zakladi obo¬
gatil in postavil je daritev sv. maše, kjer

150

se nam ponuja, de bi ga prejemali in ga
njegovimu nebeškimu Očetu darovali v
zahvalo za vse dobrote, kar nam jih da,
in de spolnimo dolžnost hvaležnosti. Tako
pristavi David svojimu vprašanju: „Kaj
čem verniti Gospodu za vse, kar mi je
njegova dobrotljiva roka dodelila 44  precej
v duhu preroka, kar se je imelo v novi
zavezi spolniti, rekoč: „Kelih zveličanja
bom vzel 44  (Ps. 12o. 13.), — kakor de
bi hotel reči: sam iz sebe ne morem nič
dati, moji zakladi so preslabi, ali daro¬
val bom Očetu nebeškimu njegoviga edi-
niga Sina, ki se mi samiga sebe zroči,
v daritvi sv. maše. S tem tako dragim
darilam se mu bom po vrednosti zahvalil,
spomnil bom s tem vse svoje dolžnosti
hvaležnosti preobilno in popolnama.

Daritev sv. maše je daritev prošnje.

4. Zadnjič je daritev sv. maše da¬
ritev prošnje, si z njo sprositi vsiga do-
briga, kar na duši in na telesu, za čas
in za večnost potrebujemo, ker naš Go¬
spod Jezus Kristus ima neskončno veči
vrednost, kakor vse, kar od Boga pro¬
siti zamoremo j ker nas še celo Bog, zra-

151

ven tega, v svoji neskončni dobrotljivosti
v naših prošnjah prehiteva — nam da pre¬
den ga prosimo —, in nam veliko veliko
dobrot dodeli, ki še celo nanje ne misli¬
mo : ali nam bo pač kaj odreči mogel,
kadar mu prinesemo in darujemo njego-
viga preljubiga Sina?

Daritev sv. maše sprosi grešnikam
gnado, de svoje grehe obžalujejo, pose¬
bno smertne grehe, ne sicer gotovo in
vedno, vender naganja milost božjo, de
naj prizanese tem zgubljenim ovčicam, za
ktere se daruje, in de naj jim pošlje mo¬
gočno in tečno zdravilo, de njih revni in
nesrečni stan zboljša. — Daritev sv. ma¬
še dodeli pravičnim odpušenje majhnih
grehov, nekoliko s svojo notranjo močjo
in vrednostjo, nekoliko pa s pobožnostjo in
čednostjo, ki jo v sercih pravičniga obudi,
in ki sama moč ima zbrisati male grehe.
— Daritev sv. maše daje pravičnim rast
v dobrim, ki ga ljubezen v njih sercih
vedno oživlja, in rast vsih čednost, ki so
£ njo vedno sklenjene; verli tega daje da¬
ritev sv. maše tudi posebne gnade, kterih
pri vsih svojih dobrih delih potrebujemo ,
de nas podpirajo, de v ljubezni božji ži¬
vimo in do konca stanovitni ostanemo. —

152

Zadnjič dobimo po daritvi sv. maše vsiga,
kar nam je v življenji potreba, če Bog
spozna, de je njemu v čast in nam v
zveličanje.

Pomen poglavitnih delov sv. maše.

Sveta maša se v tri posebne dele
razdeluje: pervi del sega od Začetka
do Daro vanja;  imenuje se tudi maša
učencov ali katehumenov, ker so smeli do
darovanja tudi zraven biti. — Začetek
ali Vhod, Očitna spoved in Kirie
e 1 e i s o n nas spomni na tiste žalostne
čase pred rojstvam Jezusovim, ko je bil
človeški rod v zmote in slepoto greha za¬
kopan; s temi molitvami ga ponižno in
goreče odpušanja prosimo. Potem se mo¬
li Gloria,  kjer Boga za to nekončno
dobroto, de nam je Odrešenika poslal hva¬
limo. List ali branje  pomeni postavo
stare zaveze, ki je bila pripravljanje na
sv. evangeli, ali novo postavo. E v a n-
g e 1 i nam naznani skrivnost modrosti no-
vorojeniga Zveličarja. Mi naredimo sv.
križ na bukvah in na sebi in sicer na če¬
lu, na ustih in na persih, de s tem pokaže¬
mo, de nam bukve vero Jezusa križaniga

153

oznanujejo, ktero moramo v svojih sercih
z gorečo ljubeznijo nositi, jo serčno in brez
vsiga strahu z ustmi spoznati, ko bi ime¬
li in mogli tudi življenje zanjo dati. Po
Evangelii se bukve kušnejo s spoštova¬
njem in ljubeznijo, kakor de bi jih s svo¬
jo ljubeznijo zapečatili. Vera,  ki se po¬
tem moli (ne pri vsaki sv. maši), je sad
sv. evangelija, ktero so ne le nevedne in
priproste ljudstva, ampak tudi vladarji,
modrijani in drugi učeni s serčno ljube¬
znijo objeli.

Drugi del sv. maše gre od Dar o-
vanja do Očenaša.  Po darovanji si
mašnik perste umije, de s tem naznani,
s koliko čistostjo se mora sv. daritev opra¬
vljati, in tudi kako čisti moramo zraven
hoditi. Ker to opravilo vse človeške mo¬
či neskončno preseže, se mašnik proti
ljudstvu oberne in ga prosi, de naj mu s
svojo molitvijo pomaga, de jo bo prav
opravljal. Dalje nekoliko časa natihama
tuoli, in potem spet svoj glas povzdigne,
de ga vse ljudstvo lahko sliši in ve, de
k Bogu in z Bogam govori po Tistim,
ki mu ga pri sv. maši daruje. Tega nas
opominjajo besede, ko pravi: povzdignimo
serca, to je: povzdignimo se v duhu do

154

nebeških reči, in pozabimo zemlje , de bo¬
mo zamogli s živo vero in z globoko po¬
nižnostjo moliti to nar častitljivši skrivnost
sv. vere in gledati, kako se Sin božji
Očetu daruje za naše zveličanje. Mašnik
nas tudi opomni, de naj se zahvalimo do-
brotlijvosti božji, de hoče naš Gospod Je¬
zus Kristus v svoji ljubezni priti v podobo
kruha in vina, in zraven govori besede,
s kterimi ga je ljudstvo pozdravljalo, ko
je častito v Jeruzalem prišel: Hozana Si¬
nu Davidovimu i. t. d.

Potem pride Kanon  ali tihe molitve;
mašnik moli za papeža, za škofa in ce¬
sarja in za vse verne. Po povzdigovanji
mašnik spozna svojo nezmožnost tako
neskončno opravilo po vrednosti opravljati
in pravi, de le na povelje, ki mu od Bo¬
ga pride , si je to storiti upal. On prosi
veličastvo božje, de naj mu bo ta dari¬
tev dopadljiva, in de naj njen sad bo v
prid njemu, vsim pričujočim in vernim du¬
šam v vicah.

V tretjim delu ima Obhajilo  nar
veči imenitnost; mašnik se nanj pripravlja,
in z njim vsi pričujoči, z mnogimi mo¬
litvami, med kterimi je posebno molitev
Gospodova, ali Očenaš, ki z njim prosi-

155

mo vsakdanjiga kruha, pa tudi čezna-
torniga, namreč sv. rešnjiga Telesa; pri¬
pravlja se nanj tudi z miram,  ki ga od
Gospoda prosi in drugim deli, ker ta
sv. Zakrament je zakrament miru in zdru¬
ženja ; s tem, de se ponižuje, de svojo
nevrednost spozna z besedami ponižniga
stotnika: Gospod, nisim vreden i. t. d.

Po obhajilu pridejo molitve zahvale, če-
šenja in radosti za tolike dobrote.

Sveto mašo naj vsi verni z mašnikam
darujejo.

Opomniti moramo, de zamorejo tudi
verni daritev sv. maše Bogu darovati,
akoravno mu jo prav za prav mašnik sam
daruje, ker naš Gospod Jezus Kristus
jo je za vse in za vsaciga posebej po¬
stavil, de imamo vsi daritev, ki je vre¬
dna, de se Bogu daruje, in dar, ki mu
je prijeten; tedaj nam je to zaklad vsim
skupaj in vsacimu posebej.

Daruje se namreč daritev sv. maše
na dvojno vižo: perva je zunanja, in re¬
kel bi telesna; druga je notranja. Perva
le od mašnikov velja, ki vidno daritev
vzamejo in jo Bogu darujejo; notranje ali
duhovno darovanje pa vsim gre, in obse-

156

že skesano serce, de tako rekoč grehe
darujemo, in se jim odpovemo; dalje ob¬
seže darovanje serčnih čutil, djanje vere,
upanja in ljubezni, de se ponižujemo,
Jezusa molimo, hvalimo, se mu zahva-
lujemo i. t. d., ker s temi čutili moramo
premišljevati zunanje darovanje Telesa in
Kervi Jezusove, če želimo, de nam kaj
sadu obrodi.

Zatorej pravi sv. Gregor Veliki:
„Ker od te skrivnosti govorimo, je treba
opomniti, de, kadar daritev sv. maše
opravljamo, se moramo tudi samiga sebe
Bogu v dar prinesti, in kadar skrivnost
terpljenja Jezusoviga obhajamo, moramo,
kar delamo, tudi posnemati: potem se bo
Jezus Kristus res za nas daroval, če se
bomo samiga sebe z njim darovali". —
V tem pomenu sv. Peter vse kristjane
sveto duhovstvo, kraljevo duhovstvo ime¬
nuje. — Sv. Leon razloži, zakaj so kri¬
stjani kralji in duhovni, rekoč: „Kaj je bolj
kraljeviga, kakor Bogu svojiga duha pod¬
vreči, svoje telo pa svojimu duhu? Kaj
je bolj duhovniga, kakor darovati Gospo¬
du čisto vest in mu darovati na altarji
svojiga serca daritve serčne in prave po¬
božnosti?"

157

Kako moramo sv. mašo slišati.

Kdor hoče sv. mašo prav slišati, naj
počasi in mirno premisli, kar je bilo od
pomena delov sv. maše rečeno in naj skle¬
ne svoj namen z namenam mašnikovim,
in ker sta nar imenitniši dela sv. maše
povzdigovanje ali posvečenje in zavživanje,
(ker posvečenje obseže sv. rešuje Telo v
pomenu daritve, zavživanje pa v pomenu
zakramenta), je treba zraven na to gledati:

1. Kadar greš v cerkev z namenam
sv. mašo slišati , moraš iti zbran in s po¬
božnostjo polno duhovniga veselja, in pre¬
misli, de greš k svetimu opravilu, ki je
Bogu neskončno dopadljivo in častito; v
veči slavo mu je namreč, kakor mu jo
zarnore ves človeški rod dati; de greš k
božji službi, ki našimu Gospodu Jezusu
Kristusu več veselja in radosti pripravlja,
kakor vse stvari, in de greš zadnjič k
sv. opravilu, ki te preobilno deležniga
stori zasluženja Jezusove smerti, in ti
dodeli nar večih zakladov gnade božje in
duhovniga bogastva.

2 .  Kadar v cerkev stopiš, se po¬
kropi z žegnano vodo, obudi živo vero
m žalost nad greham, tvoje serce naj

158

presunejo čutila nar globokejši ponižnosti
in z očmi sv. vere poglej presveto in pre¬
častito sv. Trojico, ki pričakuje svete da¬
ritve, ki ji bo v nar veči čast, ktera se
ji skazati zamore. Poglej trume angeljev
in arhangeljev, kerubinov in serafinov, ki
vso cerkev napolnujejo posebno pa svetiše,
kjer mašnika s čutili nar veči ponižnosti
in nar večiga spoštovanja obdajajo. Po¬
snemaj jih, posebno pa svojiga dobriga
angelja varha, kteriga ti je Bog dal, in
ki si ga na svoji strani lahko misliš in
misliti moraš; v takih mislih poklekni na
obe koleni, spodobno in pobožno, ne go¬
vori in ne oziraj se okoli sebe, de bi
gledal, kdo pride in gre. „To solnce bo¬
žje pravice, ki ga po besedah sv. Jane¬
za Krizostoma, še celo angelji le trepe¬
taje gledajo, zavolj prečudne svetlobe nje-
goviga veličastva, mora s svojim blišam
otamniti vse drugo, mora naše dušne in
telesne oči tako terdno nase navezati, de
nič druziga ne vidimo, in de nas vsaka
stvarica motiti ne more.

3. Ko si svoje telo in svojiga du¬
ha tako vravnal, prosi nar pred od Boga
odpušenja svojih grehov, in zatorej moli
z mašnikam očitno spoved z ginjenim in

159

potertim sercam, de se tako s čistim ser-
cam pripraviš vdeležiti se daritve sv. ma¬
še. Potem daruj sv. mašo v tiste na¬
mene , ki so bili že spredej imenovani,
in za ktere je bila postavljena. Mašnik,
kakor namestnik človeškiga rodu in po¬
sebno katoliških kristjanov, daruje Bogu
daritev sv. maše, de ga v imenu vsih
počasti, ga spozna začetnika Gospoda
in zadnji namen in konec vsih reči; on
prosi odpušenja grehov, s kterimi ga dan
na dan žalimo; se mu zahvaluje za vse
dobrote, in ga prosi nove pomoči za vse
potrebe. O ko bi pač vsak pričujoč ra¬
vno te namene pri sv. maši imel! O po¬
tem bi zamogli tudi še druzih gnad od
Boga prositi, zase, za svoje sorodnike,
za svoje prijatle in neprijatle, za pravične
in za grešnike, za verne duše v vicah,
in zadnjič častiti, hvaliti in prositi Boga
za vse, kar njemu dopade.

Kadar mašnik sv. hostijo povzdigne,
jo daruj nebeškimu Očetu iz ravno tistiga
namena kakor on, in do Očenaša obudi
y svojim sercu posebno djanje vere, če¬
šnja in poveličevanja Jezusoviga, obža¬
luj svoje grehe, zahvali se mu za preje¬
te dobrote, prosi ga novih, in moli še

160

druge take molitve, ki zamorejo Bogu
našo daritev dopadljivo storiti, naj bo to
v zvezi z našimi potrebami, ali naj za¬
deva božjo čast; moli tudi, de naj nam
Bog vse dodeli, za kar ga prosimo.

4. Po očensšu se pripravljaj na du¬
hovno obhajilo, ki je ena nar imenitniših
vaj v duhovnim življenji, in ki napolni
dušo z silo veliko gnadami in s pravo
nebeško tolažbo.

De boš duhovno obhajilo prav in do¬
bro opravil, moraš živo spoznati, de nisi
vreden Jezusa v sv. rešnjim Telesu pre¬
jeti in v resnici zavžiti Telo Gospodovo;
potem obudi serčno hrepenenje ga zavžiti
in z ljubezni vnetim sercam reci s hlapci
Jobovimi (31, 31.): „Kdo nam da od
njegoviga mesa, de se nasitimoKdo
mi da tega nebeškiga mesa, Telesa mo-
jiga Gospoda, de se bom z njim nasitil ?
Daruj mu to hrepenenje in reci mu, de
bi ga rad spolnil, ako bi ti bilo le mo¬
goče ; de pa prejmeš Gospoda kolikor za-
moreš vredno, se k temu pripravljaj j n
obudi terdno vero v resnico te skrivnosti,
obžaluj svoje grehe, obudi djanje upanja
in ljubezni, i. t. d.

S tako pripravljenim sercam naj bo vsak

161

med mašnikovim obhajilam, ker on nado-
mestuje pričujoče in jih tako rekoč v sebi
združi, naj prosi Gospoda, de bi se po¬
nižal do nas priti, nas obiskati in prebi¬
vati v naših sercih. Ko si to storil, si
misli Jezusa pričujočiga v svojim sercu;
zahvali se mu in obudi ravno tiste čutila,
kakor kadar ga v sv. Zakramentu prej-
meš, in ki se tam dobijo; s tem se kon¬
ča duhovno obhajilo, in če se tako opra¬
vi, obrodi veliko obilniši sad kakor pri
veliko vernih, ki ga v sv. Zakramentu pa
le slabo pripravljeni prejmejo.

Ker je sv. maša, kakor smo slišali
Bogu nar prijetniši, zanj nar častitljivši in
za nas in za vso sv. cerkev nar korist-
niši daritev, je prelepa navada sv. cerkve,
jo vsak dan in tudi večkrat med dne-
vam Bogu darovati; z njo daruj tudi vse
druge, kar se jih po svetu bere, in se
jih bo bralo do konca sveta. Dalje je
posebno koristna pobožnost za verne, ki
Bied svetam živijo, de skerbijo, de se sv.
maše zanje berejo ; in kadar kdo kaj cerkvi
( la, naj gleda posebno na to, de bo dal
take reči, ki se za opravljanje te sv.
skrivnosti potrebujejo in ki zadevajo Telo
ln  Kri Gospodovo; če pa sami ne more-

Vedno ceš. n

162

jo nič v dar prinesti, naj k temu kolikor
morejo pomagajo. Tako je sv. Venceslav,
češki kralj, pozabil tako rekoč na svojo
kraljevo čast, ali prav za prav je hotel
prav očitno pokazati svojo pobožno vne¬
mo za povzdigo sv. vere in je ob žetvi
sam pšenico žel, in ob branji ali terganji
sam grojzdje nabiral, kar se ga je za sv.
mašo potrebovalo.

pri sveti m a s i.

Molitev pri začetku sv. maše.

Vsigamogočni večni Bog', ne¬
beški Oče! ker je po naukih sv.
cerkve daritev sv. maše, ki jo je
tvoj ljubi Sin postavil, tvojimu bož-
jimu veličastvu neskončno prijetna,
in mu je v nar veči čast in slavo,
in ker ona sama te po vrednosti
častiti in povikševati zamore: je
moje serčno hrepenenje ti jo z maš-
nikam z vso svojo pobožnostjo da¬
rovati, ker moja edina in goreča

163

želja je, te viditi češeniga in po-
vikševaniga. Z njo ti darujem tu¬
di vse druge sv. maše, ki se bodo
dans po vesoljnim svetu brale. O
de bi mogel obuditi ljubezni vnetih
duhovnov, kakor zamoreš ti iz ka¬
menja obuditi Abrahamu otrok, de
bi ti darovali vsak dan z nar veči
gorečnostjo to sveto daritev, obu¬
diti bi jih hotel precej ta trenutek!
Ali ker mi to ni dano, te prosim,
Oče vse svetosti! prosim te v ime¬
nu Jezusa tvojiga ljubiga Sina,
razlij po svoji neskončni milosti v
serca vsih mašnikov, ki bodo dans
to tebi tako prijetno daritev daro¬
vali, duha svoje gnade in prave
pobožnosti, de bodo vredno oprav¬
ljali to nezapopadljivo skrivnost. Do¬
deli vsim tukaj pričujočim, dodeli
tudi meni spodobno in pobožno biti
Pri tej sveti daritvi, in daj nam vde-
ležiti se njeniga sadu. Spoznam Bo¬
gu vsigamogočnimu, Marii prečisti

164

Devici in vsim svetnikam svoje in
vsiga sveta grehe; položim jih na
sv. altar, de jih ogenj te daritve
popolnama povžije. O usliši mojo
prošnjo! usliši jo zavolj tiste lju¬
bezni, ki je zaderževala roko tvoje
jeze, de ni udarila hudobnih rabe-
Ijnov, ki so na Kalvarii križali tvo-
jiga ediniga in nar ljubeznivšiga
Sina, našiga Gospoda Jezusa Kri¬
stusa. Amen.

E v a n g c 1 i.

O moj dobrotljivi Bog! pred tvo¬
jim svetim obličjem spoznam v po¬
nižnosti svojiga serca neskončno
dobroto, de sim v sv. katoliški veri
rojen, in de si me toliko zmot ob¬
varoval, v kterih so celi narodi za¬
kopani.

Serčno se ti za to tako veliko
dobroto zahvalim in te ponižno pr°'
sim, daj mi gnado, de tudi po nau¬
kih sv. vere živim, de se je nikdar

i

165

ne sramujem, če bi tudi zanjo ter-
peti in umreti mogel. Posebno te
pa prosim, o Jezus! obudi v mojim
sercu in v sercih vsih ljudi prav
živo vero v tvojo sveto pričujočnost
v presvetim Zakramentu rešnjiga
Telesa. Daj nam gnado, de bomo
vedno za tvojo čast v tej presveti
skrivnosti goreli, in jo po vsi svoji
moči tudi med drugimi razširjali, de
bomo vredni tukaj in v večnosti tvo¬
jim zvestim služabnikam prišteti biti
in se pri tebi veseliti in te vživati
vekomaj. Amen.

(Kadar mašnik vero moli, moli tudi ti
apostoljsko vero in prosi Boga, de bi ti jo
v  sercu pomnožil in tudi vsim, kterirn še
ni prisvetila luč prave sv. vere, v njih ser¬
cih prižgal.)

Darovanj e.

O dobrotljivi nebeški Oče! skle¬
nem se z ljubeznijo tvojiga edino-
rojeniga Sina, s tisto neizrekljivo
ljubeznijo, s ktero ti je svojo ne-

166

skončno zahvalo, prečudne čutila svo-
jiga presvetima serca daroval; da¬
rujem ti vse dobrote, kar sim jih
prejel ves čas svojima, življenja od
tvoje nezapopadljive dobrotljivosti:
de ti tedaj skažem vso svojo hva¬
ležnost , ti jih darujem na tem altar-
ji z zasluženjem in z vsimi popol¬
nostmi tvojima božjiga Sina v dari¬
tev večne zahvale; darujem ti per-
vič svoje, če tudi omadežvano in z
greham ognjušeno serce; ali poto¬
pim ga v sv. kelih, de se tam za
večno življenje omije, in s serčnim
zaželenjem, de bi bilo deležno bla-
gosvovov in molitev, ki se bodo nad
njim opravljale, in de bi se spre¬
menilo in za tvojo sveto ljubezen
vnelo, kakor se bo spremenilo vino
v kri tvojiga ljubiga Sina Jezusa
Kristusa. De to gnado doseženi,
se sklenem s hvaležnostjo in lju¬
beznijo , s ktero ti je tvoj ljubi Sin
daroval vse svoje terpljenje; z njim

167

ti darujem tudi jest na sv. altarji
vse težave, kar jih je kdaj posla¬
lo meni ali drugim ljudem v zveli¬
čanje tvoje očetovsko serce; sprej¬
mi s sv. daritvijo tudi ta moj dar,
naj ti bo prijeten in naj pripomore
k našimu zveličanju.

Zadnjič se sklenem s sveto vda¬
nostjo tvojiga preljubiga Sina; da¬
rujem se ti in se vsiga v tvojo sv.
voljo vdam, in serčno želim, de se
po meni in nad menoj, in v vsim,
kar mene zadeva, vedno tvoja nar
ljubeznivši volja spolnuje. Zatorej
h zročim, o Kralj vsili kraljev in
•noj Gospod! vse kar sim in kar
imam, svoje telo in svojo dušo, de
se vsiga v tvojo službo posvetim in
v čast tvojiga nar častitljivšiga ve¬
ličastva. Amen.

Kadar pravi mašnik: „Molite bratje ! u
odgovori s služabnikam:

Naj sprejme Gospod iz tvojih

168

rok to daritev v čast in slavo svo-
jiga imena, v prid vsaciga zmed
nas in v blagor svoje sv. cerkve.

Tihe molitve.

O ljubeznivi Oče! poglej z vi-
sociga sedeža svojiga veličastva,
z visocik nebes, kjer kraljuješ, na
to daritev, ktero ti tvoja sv. ne¬
vesta, naša Mati sv. katoliška cer¬
kev po rokah mašnikovih daruje!
Naj moč, ki jo ta daritev v sebi
ima, odverne od nas šibo tvoje jeze,
ktero smo si s svojimi brezštevil¬
nimi grehi zaslužili. V  svojim ime¬
nu in v imenu vsih vernih ti jo tu¬
di jest, tvoj nevredni služabnik,
darujem; tebi, ki si Bog življenja
in resnice. Sprejmi jo z dopada-
jenjem sklenjeno z zasluženjem svo¬
jiga preljubiga Sina in z vsimi za¬
kladi sv. cerkve, za odpušenje mo¬
jih brezštevilnih grehov, razžaljenj
in zamud in za vse verne kristjane

169

žive in mertve, de bi nam bila vsim
v obilen dobiček za večno življenje.
Amen.

S a u k t u s.

O preljubeznivi Jezus! jest te
molim, častim in povikšujem in skle¬
nem to svoje češenje s tistim, kte-
riga si presveta Trojica sama daje,
in ki se potem razliva na prečisto
Devico Marijo, na angelje in na
vse izvoljene, ki združeni in z enim
glasam z neizrekljivo radostjo ne-
prenekama prepevajo na svetu ne¬
poznane pesmi, ki nebesa razvese¬
ljujejo , pesmi češenja, slave in za¬
hvale.

O dodeli v svoji neskončni do¬
brotljivosti, de se naši glasi tudi
pridružijo tem nebeškim trumam, in
de tudi mi z njimi neprenehama pre¬
pevamo: Svet, svet, svet je Go¬
spod vojsknih trum; čast Bogu na
višav ah; češen bodi, ki pride v Go-

170

spodovim imenu; čast Bogu na vi¬
šavah !

Prosi ga tudi za odpušenje svo¬
jih zanikernost, rekoč : Sveti nebe¬
ški Oče! Darujem ti to molitev v
povikšanje tvoje časti in tvojiga ve¬
ličastva, združeno s petjem nebeškili
trum in s češenjem vse zemlje in
vsili družili stvari. Sprejmi jo do¬
brotljivo na prošnjo Jezusa Kristu¬
sa svojiga ljubiga Sina. Vse kar
ti njegove svete roke darujejo, ti
je neskončno dopadljivo. O zatorej
dodeli, de mi bodo po ravno tem
tvojim Sinu, ki ga tako serčno lju¬
biš, vsi moji grehi odpušeni in vse
moje zanikernosti popravljene.

Pred povzdigovanjem.

O vsigamogočni Bog! glej zač¬
ne se spolnovati čudopolna skrivnost,
ktere ne zamorejo ne kerubini ne
serafini, in nobena druga nebeška
moč razumeti, ker le ti sam spoznaš

171

neskončno obširnost te ljubezni, ki
te priganja, se vsak dan na altarji
darovati svojimu nebeškimu Očetu v
dar češenja in zadostovanja. Tudi
vsi angelji častijo to skrivnost tvo¬
je svete ljubezni, vtopljeni v nar
globokeji ponižnost. Oni se vese¬
lijo, ker vidijo svojiga Kralja in
Gospoda, ki so ga enkrat vidili pri¬
ti iz neizrekljive ljubezni odrešit
človeški rod, zopet priti na altar
zagotovit njegovo zveličanje, in se
skrit pod slabe podobe kruha in vi¬
na, za kar ga njegovo ljubezni
vneto serce priganja.

O dobrotljivi Jezus! delo, ki ga
boš kmali spolnil ima neskončno
vrednost, in zasluži toliko spošto¬
vanja, de mi moja slabost in moja
nevrednost ne dopusti, de bi svoje
oči povzdignil, in se nanjo oziral.
Potopiti se hočem torej v nar veči
globočino ponižnosti, de se v nji
očistim, in tam pričakujem tvojiga

172

sv. blagoslova. O de bi Bog ho¬
tel, o moj preljubeznivi Jezus! o
de bi mu dopadlo, de bi tudi jest
vredno posnemal to tvojo sv. dari¬
tev, in de bi obrodila obilnost sadu,
ki ga njena neskončna vrednost tir-
ja. Gotovo, vsako delo, naj bo še
tako težavno, mi bo lahko, de le
to dosežem.

Usliši, o ljubeznivi Jezus! mo¬
jo molitev in dodeli, de te ta ma-
šnik tako daruje in tako sv. mašo
opravlja, de bo imela nar obilniši
dobiček za vse žive in mertve. Amen.

Cešenje svete hostije pri povzdigovanji-

Pozdravim te, o presladki Je¬
zus! s čutili nar globokejši poniž¬
nosti in te molim in častim!

Udari se trikrat na persi in reci:

O Jezus, usmili se me! O do¬
brotljivi Jezus, prizanesi mi! O nar
ljubeznivši Jezus, bodi mi revnimu
grešniku milostljiv!

173

tešenje presvete krni, ko se povzdiguje.

Pozdravim te, o predraga kri
mojiga Gospoda, in te častim z nar
priserčniši ljubeznijo.

Udari se trikrat na persi in reci:

O sveta kri, operi me! O dra¬
ga kri, cvet ljubezni, očisti me!
0 neprecenljiva kri, vpij zame k
Bogu tvojimu Očetu, de se me usmili.

Po povzdigovanji.

Oče vse svetosti! ker je tvoj
edinorojeni Sin na altarji zdaj res¬
nično pričujoč, in se je samiga se¬
be dal v dar za naše grehe, se
sklenem z njegovo ljubeznijo, s tisto
ljubeznijo, s ktero se ti je nekdaj
na križi in zdaj na altarji daroval,
in ti darujem njegovo presveto Te¬
lo in njegovo predrago Kri, njego¬
vo človeško in njegovo božjo na-
toro, njegove čednosti in popolno¬
sti, njegovo terpljenje in njegovo
smert. S tem neskončnim zakladam

174

sklenem in združeno darujem, vse
čednosti, zasluženja in gnade pre-
čiste Device Marije in vsih Svet¬
nikov, kakor tudi dobre dela vsili
ljudi in ves zaklad sv. cerkve.

Darujem ti to daritev zase, za
svoje bližnje, za svoje prijatle, po¬
sebno za I. 1.; za vse verne žive
in mertve, posebno za I. I., in te
ponižno prosim, sprejmi jo dobrot¬
ljivo v zahvalo za vse dobrote, kar
si mi jih na duši in na telesu do¬
delil ; naj nam ta daritev sprosi vsili
potrebnih gnad, de bomo vsigahu-
diga rešeni, kar nam je škodljiviga
na duši za njeno zveličanje, in na
telesu; naj nam bo zastava popol-
nama odpušenja in popolnama za-
dostenja za vse naše grehe in za¬
mude; de se po njej, v njej in z
njo vsa hvala in čast daje tebi, o
Bog, vsigamogočni Oče v edinosti
sv. Duha vekomaj. Amen.

Potem moli z mašnikam Očenaš in ga

175

s sv. Jederljo daruj /.a vse grehe udov sv.
cerkve, kar je Bogu neskončno dopadljivo
in reci:

O predobrotljivi Jezus! darujem
ti to molitev, ktero si nas sam učil
in se sklenem s tistim nar popolni¬
mi namenam, s kterim so jo tvoje
sv. usta v naše zveličanje molile,
potem ko si jo bil v svojim pre¬
sladkim sercu posvetil. Darujem ti
jo za odpušenje vsili grehov in v
zadostenje vsili zamud, kar se jih
je ves človeški rod v svoji slabosti
zadolžil, ali iz nevednosti ali iz hu¬
dobije proti tvoji neskončni vsiga-
mogočnosti, nedosegljivi modrosti
in nezasluženi dobrotljivosti, in pro¬
ti tvoji nezmerni ljubezni. Amen.

Jagnje božje.

Jagnje božje! usmili se nas, in
daruj se samiga sebe Bogu, svo-
jimu Očetu, s čutili svoje božje po¬
hlevnosti in poterpežljivosti, de po¬
plačaš vse naše zadolženje!

176

Jagnje božje! usmili se nas, in
daruj se samiga sebe Bogu, svoji-
mu Očetu, z vso britkostjo svojiga
terpljenja, de nas popolnama z njim
spraviš.

Jagnje božje! usmili se nas, in
daruj se samiga sebe Bogu, svoji-
mu Očetu, z vso ljubeznijo svoji-
ga svetiga serca, de nam sprosiš
vse dobrote, kar jih potrebujemo.
Amen.

Zavživauje.

O Gospod! nisim vreden, de
me zemlja nosi, vender zavolj sa¬
miga sebe mi odpusti moje grehe.

O Gospod! nisim vreden , se
imenovati tvojo stvar, vender pri¬
zanesi mi moje zadolženja do tebe,
zavolj svojiga britkiga terpljenja.

O Gospod! nisim vreden, izgo¬
varjati tvojiga presvetiga imena,
vender zavolj neskončne vrednosti
te sv. daritve me napolni z obilno¬
stjo svoje gnade. Amen.

177

Potem opravi duhovno obhajilo z bese¬
dami sv. Jederti in sv. Mehtilde, rekoč:

O studenec življenja in milosti!
glej me pred tvojimi nogami; pri¬
nesel sim tvojimu neskončnimu bo¬
gastvu slabo darilce svoje revšine
in potrebe; nimam druziga kakor
solzico, de pade v to nezmerno
morje; ona ti pokaže, kako sim in
bom vedno skesan in ginjen zavolj
svoje velike nevrednosti; lačna bi
se mogla verniti moja duša od te
nebeške večerje, ktere se nikdar
nasititi ni mogoče. O zatorej te
prosim, moj ljubi Stvarnik in Odre¬
šenik! pripravi ti v svoji dobrotlji¬
vosti ta trenutek moje serce s svojo
vsigamogočno modrostjo in s pre¬
sladko in priserčno ljubeznijo svo¬
jca serca, de te bom vredno spre¬
jeti zamogel, de boš v meni začeti
in delati mogel, kar si od vekomaj
v meni po svojim dopadajenji sto¬
riti sklenil. Amen.

Vedno češ.

12

178

Po zavžiranji.

Glej, o nebeški Oče! naša lju¬
ba mati sv. cerkev, ti je darovala
na altarji daritev neskončne vre¬
dnosti, ktero si nam sam iz nebes
poslal in ji namenil, de se za nas
daruje. Sprejmi jo torej dobrotlji¬
vo in s tisto neskončno ljubeznijo,
ki je vnemala tvoje očetovsko ser¬
ce, ko je tvoj ljubeznivi Sin zapu¬
stil našo revno zemljo, se vernil v
tvoje nebeško kraljestvo in daroval
tebi, svojimu nebeškimu Očetu, sad
svojiga sv. včlovečenja, daroval pred
tvojim obličjem svoje častite rane,
ktere je prejel na svojim svetim Te¬
lesu. O ne obračaj, preljubeznivi
Oče! o ne obračaj svojih oči nikdar
od teh svetih ran, in spomni se
vedno neskončniga zadostenja, kte-
riga si za naše grehe prejel. 55a-
volj te nekervave daritve se usmili
mene, vsih grešnikov in vsih ver-

179

nih živih in mertvih. Skazi nam
svojo milost, daj nam svojo gnado,
dodeli nam odpušenje naših grehov
in večno življenje. Amen.

Blag  o sl  o v.

Blagoslovi me, o dobrotljivi Je¬
zus, s svojo vsigamogočno roko!
navdaj me s svojo modrostjo, na¬
polni mi serce s svojo sladkostjo,
vleci me za sabo, skleni se dobrot¬
ljivo z mano vekomaj! Amen.

Ko mašnik bere besede: „In Beseda je
meso postala i. t. d. se prikloni in reci s
serčno hvaležnostjo:

Zahvalim seti,  o dobrotljivi Je¬
zus! de si se iz ljubezni do mene
včlovečil.

Pripomoček odvračati sedanje zlege in se
prihodnjih varovati.

Greh je studenec vsili naših zlegov;
zdravilo za greh pa je sv. pokora, in sv.
pokora dobiva svojo moč iz daritve Je¬
zusove na križi, ktere se pri sv. maši

12«

180

obilno vdeležujemo. Torej se povabijo
pobožne duše, de naj združeno tolažijo
jezo božjo, in naj prosijo njegoviga
usmiljenja.

V ta namen naj se stori vsak mesec
kakšno posebno delo ljubezni, pobožnosti
in pokore. Naj se daruje eno sveto ob¬
hajilo , in naj se molite vsak dan sledeči
dve molitvi :


Vsigamogočni Gospod in Bog!
ozri se name, ki klečim pred tvojim
obličjem, de bi potolažil tvojo jezo in
počastil tvoje božje veličastvo v ime¬
nu vsih tvojih stvari. Ali kako mo¬
rem to storiti, ker sim sam reven
grešnik? Toda vender zamorem in
hočem to storiti, ker dobro vem,
de si ti Oče vsiga usmiljenja; vem,
de si dal svojiga ediniga Sina iz
ljubezni do nas; vem, de si je ta
naš ljubi Zveličar sarniga sebe da¬
roval na križi, in de se še zdaj
vedno daruje na altarjih v naše

181

zveličanje. Torej ves v grehih, pa
serčno skesan, ves reven, pa bo¬
gat v Kristusu, pridem pred tvoje
obličje, se sklenem z gorečnostjo
angeljev in vsih svetnikov, z go¬
rečimi željami Marijniga prečistiga
serca, in ti darujem v imenu vsih
stvari vse sv. maše, kar se jih da¬
ruje, kar jih je bilo darovanih, in
kar se jih bo še darovalo do konca
sveta. Tudi želim to svoje posve¬
čenje vsak hip današnjiga dne in
ves čas svojiga življenja ponavljati,
de tvojimu neskončnimu veličastvu
spodobno čast in hvalo dajem, de
potolažim tvojo jezo, de zado¬
stujem za naše velike in brezšte¬
vilne grehe, de se ti zahvalim za
tvojo dobroto, kolikor je v moji mo¬
či, in de sprosim tvojo milost sebi,
Vsini grešnikam, vsim pravičnim ži¬
vini in mertvim, vsi tvoji sv. cerkvi,
posebno njenimu vidnimu poglavarju
ftimskimu papežu, zadnjič tudi vsim

182

razkolnikam, krivovercam in never-
nikam, de bi se spreobernili in tudi
oni dosegli večno življenje. Amen.

Posvečenje sv. maše med darovanjem, ali
po povzdigovanji ali pa pred mašnikovini
obhajilam.

Nebeški Oče, posvetim ti dari¬
tev, ktero ti je tvoj preljubi Sin
Jezus Kristus za nas daroval, in
ki jo na altarjih ponavlja; darujem
ti jo v imenu vsili stvari in z njo ti
darujem tudi vse sv. maše, kar jih
je bilo darovanih, in kar se jih bo
še po vsim svetu darovalo. Daru¬
jem ti jih, de tvoje veličastvo po
dolžnosti počastim in molim, in de
mu dolžno hvalo skažem, ktero nje¬
gove neskončne dobrote od mene
tirjajo; darujem ti jih v potolaženje
tvoje jeze, ki sim jo s svojimi gre¬
hi zdražil, in de tvoji sveti pravici
po vrednosti zanje zadostim; zad¬
njič , de sprosim tvojo milost zase,

I

183

za sv. cerkev, za vse ljudi in za
verne duše v vicah. Amen.

Opomba. Te molitve naj se molijo
več mescov zaporedama, ali vsaj naj se s
tem namenam darujejo, vsak dan vse sv.
maše, kar se jih bere, kar jih je bilo branih,
in kar se jih bo še bralo do konca sveta.

Sv. oče papež Pij IX. so v svojim pis¬
mu od 30. kimovca 1859. dodelili 300 dni
odpustkov vsim, ki eno teh dveh molitev v
kterim koli si bodi jeziku vsaj s skesanim
sercam molijo; in popolnama odpustek tistim,
ki jo vsak dan mesca molijo, enkrat v mescu,
kadar sv. Zakramente sprejmejo, svojo farno
ali kakšno drugo cerkev obišejo in molijo za
mir med vladarji, za zatiranje krivoverstva
in za povikšanje sv. cerkve. Ti odpustki se
zamorejo tudi vernim dušam v vicah v prid
darovati.

184

Od sveti ga Obhajila.*)

Ako je kje pobožne vaje vernih po¬
navljati treba, velja to zlasti od sv. Ob¬
hajila. Ta sv. Zakrament je nar bolj go¬
tova pot k popolnamasti, je bogat stude¬
nec milosti, je raj vernim na zemlji, je
zastava in okus nebeškiga veselja, je
popotnica iz časniga v večnost, je kal
vstajenja in častite neumerjočnosti, je nar
očitniši spričevanje ljubezni Jezusove, ker
v njem so zaklenjeni vsi čudeži in zakla¬
di sv. cerkve, in v njem je zaklenjen on
sam, ki prebiva v njem vsa polnost bo-
žestva (božje natore} telesno. (Kol. 2 .  9.)

I.

ki §© pH sv. @>fehaJMv
sadtakivajo.

I. Pri sv. Obhajilu nam daje Jezus Kri¬
stus življenje.

„Ta je kruh, pravi nas Zveličar,
kteri z nebes pride; ako kdo od tega

De se ta pobožnost v tvojim sercu bolj in bolj
uterdi, beri in premišljuj pogostaraa to poglavje.

185

kruha je, bo živel vekomaj. Kruh, ki ga
bom dal, je moje meso za življenje sve¬
ta. Kdor je moje meso, in pije mojo kri,
ima večno življenje. Resnično, resnično
vam povem: Ako ne bote jedli mesa Si¬
nu človekoviga, in pili njegove kervi, ne
bote imeli življenja v sebi. Kakor je
mene poslal živi Oče, in jest živim za-
volj Očeta, tako bo tudi tisti, kteri mene
je, živel zavolj mene. 44  (jJan. 6.)

Serčno hrepenenje Jezusovo je, de
bi bil našim dušam življenje in hrana,
kakor je kruh poglavitna hrana našimu
telesu. Zavolj tega nam on večkrat pra¬
vi, de je on kruh življenja, de je njego¬
vo meso res jed in njegova kri res pija¬
ča . . . „Ce se nam Jezus v hrano da,
on to stori, de bi se prav popolnama
sklenil s tistimi, ki ga v sv. Zakramentu
prejemajo , 44  piše sv. Tomaž Akvinski.
Tako nam daje tedaj Jezus Kristus živ¬
ljenje, ko nam daje svoje telo jesti, in
svojo kri piti.

Ali kakšno je to življenje^ „Ni nam
dvomiti, piše sv. Anzelm, de, kadar to
nebeško jed vživamo, ne išemo v njej
telesniga, ampak le dušniga življenja. Ker
gotovo je, de je Bog življenje naših duš,

186

kakor je duša življenje telesa. Bog pa
je sama ljubezen, torej je ljubezen živ¬
ljenje duš, ki so s pametjo obdarjene.
Iz tega se vidi, de je življenje, kteriga
nam Sin božji daje, božje življenje, in
de je polno ljubezni.

II. Pri sv. Obhajilu nam Jezus Kristus
življenje, ki nam ga daje, tudi ohrani.

Neskončno veliko smo Zveličarju dol¬
žni za tako častito življenje, ki nam ga
v sv. Obhajilu daje. Ali ta zaklad nosi¬
mo v perstenih posodah. (2. Kor. 4.)
Tode potolažimo se, v svetim rešnjim Te¬
lesu imamo mogočno zdravilo, de naše
poželenje vlada in tolaži, de ogenj naših
strasti gasi, de ozdravlja našo po pervim
grehu oslabljeno natoro. Telo in kri Je¬
zusa Kristusa reši tiste, ki ga vživajo,
vsiga prekletstva, kteriga je naš pervi
oče vsim nakopal, ko je od prepovedani-
ga sadu jedel.

„Sv. rešnje Telo prežene s svojo svit-
lobo vso tamoto, nam pristudi posvetno
veselje s svojimi nebeškimi sladkostmi,
ktere nam daje, in nas s tem reši iz suž-
nosti naših strasti", piše sv. Tomaž Akvin-

187

ski. „DokIer nas strasti slepijo, imamo
lmdo za dobro, in dobro za hudo, v
vboštvu vidimo le grozo, v bolezni le smert.
Kadar pa Jezusa Kristusa prejmemo,
in kadar to sobice pravice naše serca
razsvetljuje, se nam vse spremeni: smert
nam ni več smert, ampak sladak počitek,
revšina in bolezni nam niso več nesreče,
ampak pripomočki, ki nas peljajo v večno
srečopiše  sv. Janez Krizostom.

Svet dela obljube in žuga, se prili¬
zuje in nas preganja, in to stori po bese¬
dah sv. Avguština, de nanj gledamo. Je¬
zus Kristus pa, ki gaje  častito premagal,
nas v sv. Obhajilu uči, kako naj ga mi
premagujemo, in nam tudi moč daje, de
ga zmagamo. Spričujejo nam to častiti
marterniki, ki so močnodušno zaničevali
vse sladkosti in žuganje sveta. Od kod
so jemali tako prečudno stanovitnost? Sv.
cerkveni učeniki odgovorijo: zajemali so
jo iz čudapolne pijače, iz kervi Jezusove,
s ktero jih je sv. cerkev napajala, in jih
pripravljala za tako grozovitne boje. „Ka-
dar so iz tega keliha, ki ga jim je sv.
cerkev dajala, pili, piše sv. Krizostom,
jih je tako prevzel in tako v ljubezni do
Jezusa vpijanil, de so marterniki tako re-

188

koč na vse, kar jim je bilo nar ljubšiga
na svetu, pozabili. Starši niso več svo¬
jih otrok in otroci ne več svojih staršev
poznali 44 .

Vsi verni so bili tako živo prepriča¬
ni od moči sv. rešuj iga Telesa, de vter-
juje serčnost, de so ga ob času prega¬
njanja pri sebi nosili, de so se zamogli
sami obhajati, kadar je bila nevarnost ne-
vernikam v roke priti in pred trinoge pe-
Ijanim biti.

Hvala Bogu, nam se nevernih tri¬
nogov ni več bati, ali vender svet nikdar
ne neha zvestih služabnikov božjih pre¬
ganjati ; on je njih trinog in njih rabelj, in
jim vedno novo terpljenje napravlja. In
tudi sicer, koliko nadlog ima naše revno
življenje? Ali ne želiš vse njegove brh¬
kosti s serčnostjo prenašati? Vživaj Telo
Jezusovo in napajaj se z njegovo Kervjo,
iši moči v tem nebeškim kruhu, smem re¬
či : vpijani se s to nebeško pijačo in pre¬
našal boš vse težave tega sveta s tako
poterpežljivostjo, s kakoršno so pervi kri—
stijani zaničevali smert na vislicah, pod
kolesam ali v ognji. Ravno tisti Zveličar,
ki je prelil svojo kri na križi, de je da¬
jal marternikam serčnost tudi svojo zanj

189

preliti, se vsak dan nekervavo daruje na
altarji, de ti daje serčnost v teh neker-
vavih bojih, ktere ti preganjanje sveta,
sedanje brhkosti, revšina in zaničevanje,
napravlja. Ali pred vsim drugim se va¬
ruj , misliti, de vse te čudeže Zveličar
sam dela, in de po sv. Obhajilu tebi
ni nič več delati treba: Sv. rešnje Telo
nam daje serčnost in orožje, de sovraž¬
nike zmagujemo , ali sovražnikov ne po¬
konča popolnama. Jih oslabi, ali nas pa
boja ne oprosti. Jezus Kristus nam da
moč v terpljenji, ali on noče, de bi se
mu vmikovali, ker tudi marternikov ni sv.
rešuje Telo storilo neobčutljivih, in jih ni
pred ranami zavarvalo, ampak dajalo jim
je le moč, de so v sredi nar grozovitni-
šiga terpljenja častito zmagali.

Ve pa, ljube keršanske duše, ki po-
gostama k sv. Obhajilu greste, recite s
serčnostjo s sv. Pavlam (Tlom. 8Č): „Kdo
nas bo tedaj ločil od ljubezni Kristusove?
Ali nadloga? ali stiska? ali lakota? ali
nagota? ali nevarnost? ali preganjanje?
ali meč? Per vsim tem premagamo zavolj
Njega, ki nas je ljubil. Svest sim si
namreč, de ne smert, ne življenje, ne
angelji ?  ne poglavarstva, ne oblasti, ne

190

sedanje ne prihodnje, ne moč ne visokost,
ne globočina ne druga stvar, nas ne bo
mogla ločiti od ljubezni Božje, kterajev
K ristusu Jezusu, Gospodu našim,“ in
ktero mi je dodelil v sv. Obhajilu.

Pri vas pa, posvetni kristjani, ki
redko pristopate k mizi Gospodovi, de
tako naglo zgubite življenje, gnado božjo,
se pač temu ni čuditi. Kako bi se zamo-
gli zoperstaviti sili poželenja, ki vas že¬
ne, svetu, ki vas vabi, hudobnimu duhu,
ki vas napada, ker ne išete pogostama
pomoči v sv. rešnjim Telesu ?

III. Pri sv. Obhajilu ponavlja Jezus naše
dušne moči, kadar na poti čednosti opešamo.

Tudi življenje gnade ima svoje sla¬
bosti, nezmožnosti in bolezni, kakor jih
ima telesno življenje. Navadni studenec
teh slabost so mali ali odpustljivi grehi;
akoravno njih majhne rane duše ne umo¬
rijo , jo vender slabijo, spehajo in zani-
kerno storijo. Ali Zakrament sv. rešnjiga
Telesa je po besedah sv. Tridentinskega
zbora poseben pripomoček jih zbrisovati:
„Je namreč nasprotno zdravilo, ki nas
varuje smertnih grehov in nam male gre-

191

he, zbrisuje 44 . Sv. Obhajilo tudi zbriše gre¬
he, ki smo jih brez lastniga zadolženja
pozabili, in z gorečnostjo pobožnosti nam
zbriše male ali odpustljive grehe. Zato¬
rej pravi sv'. Ambrož: „Kolikorkrat se
kri Jezusova preliva, se preliva v odpu-
šanje, zatorej jo moram vedno prejemati,
ker vedno grešim; potreba je vsakdanje
hrane, kjer je vsakdanja slabost 44 .— Sv.
Krizostom nam ravno to, skoraj z ravno
temi besedami priporoča. On primeri te
grehe červičem in kačicam, ki serce pi¬
kajo in glodajo, in sv. kri Jezusovo pri¬
meri pijači, ki jih vse umori. „Ako ho¬
čete ozdraveti, pravi on, išite si pijače,
ki vse te červe in kače pomori. In kak¬
šna je ta pijača? Predraga Jezusova kri
je to; ona ima moč vse bolezni pregnati,
ali piti se mora z zaupanjem 44 .

Ali te dolgo bojevanje ne utrudi?
»Teci k sv. rešnjimu Telesu, pravi sv.
Lavrenci Justinijan, Jezus Kristus ga je
postavil, de si svojo moč ponoviš, de si
serčnost poživiš. Kadar se vojskni povelj¬
niki za boj s sovražnikam pripravljajo,
skerbijo, de se šotori napravijo, kamor
se hodijo vojaki okrepčevat, in kjer se
jim rane ovezujejo. Ravno tako je pri-

192

pravil Jezus Kristus tistim, ki se zanj
bojujejo , zavetja , kamor zamorejo bežati,
iu od kjer se zopet z veči serčnostjo na
boriše vernejo, kadar so si moči okrep¬
čali, in rane zacelili. Kdor je tedaj ves
spehan in utrujen od boja, naj sprejme z
živo vero in terdnim zaupanjam Telo Je¬
zusovo , in nova moč se mu bo precej po-
vernila. 44

Kadar prejmemo v sv. Zakramentu
svojiga Boga, ki nam po besedah kralje-
viga preroka (Ps. 102, 3.} ozdravlja vse
slabosti in dušne bolezni, kako bi si tu¬
kaj ne zajemali potrebne moči, de odpo-
dimo vse, kar bi našimu dušnimu življe¬
nju škodovati imelo ? Kako bi ji ne za-
dobili tukaj zdravila za vse njene rane in
za vse težave, .ki jo zadevajo? Ali go¬
vori se tukaj le od tistih ran, ki jo osla¬
bijo (jod malih grehov), ne pa od tistih,
ki jo umorijo (od smertnih grehov); od
tistih slabost, ki so nasledek Adamoviga
greha, od tisliga slabiga nagnjenja, ki
nas v greh napeljuje, od tiste zopernosti,
ki nas od dobriga odvračuje, od tiste na¬
pačne lastne ljubezni, od tistiga vedniga
bojevanja, ki je med počutki in med pa¬
metjo, med mešam in duham. „Kdo jo

ta, vpraša sv. Bernard, de bi se zarno-
gel vstavljati brez pomoči presvetiga Za¬
kramenta napadam razdraženiga poželenja,
ki so tudi še po sv. kerstu tako silni in
strašni! Ako ti sam tako pogostama in s
toliko silo ne čutiš napadov jeze, nevoš-
ljivosti, nečistosti i. t. d. nikar se s tem
ne hvali, in ne misli, de si si to z lastno
močjo pridobil: Če si vsili teh nadlog

prost, se moraš Jezusu Kristusu za to
hvaležniga skazovati, in ta dar moči sv.
rešnjiga Telesa pripisovati. In kako bi
bilo mogoče, de bi ne obrodilo tako lepi—
ga sadu ? saj imamo v njem Jezusa Kri¬
stusa samiga resnično pričujočiga, ki je
rešii svoje aposteljne, ko so se že topili,
bi je zapovedal vetrovam in viharju, in
je mir in tihoto naredil na morji. Kakšna
nesreča more zadeti dušo, ki se v sv.
Obhajilu z Jezusam popolnama sklene ?

■ Ko ima njega, ima tistiga, ki je mertve
b življenju obudoval, in kije bolnike ozdra¬
vljal, de so se le robu njegoviga obla¬
čila dotaknili 44 . — „Če je bilo tedaj za¬
dosti , pravi sv. Krizostom, k zadobljenju
zdravja v vsili boleznih, le dotakniti se
njegoviga oblačila, nas mar njegova do¬
brotljivost ne bo oprostila in rešila vsiga

Vedno češ.

194

hudiga, nas, ki smo tako srečni, de se
ne dotikamo le njegoviga oblačila, am¬
pak , de njega samiga v svoje serce spre¬
jemamo? 44

Ali je mar prostost, ki si jo dajal
svojim počutkam, ali je slast preveč po-
svetniga veselja, in druzih kratkočasnic,
ki si jih svojimu sercu dovolil, gorečnost
tvoje ljubezni do Boga zmanjšala? — 0
ne obupaj! Odpovej se precej vsimu te¬
mu, in priteči k mizi Gospodovi. Jezus
je, po besedah sv. Avguština, drevo ži¬
vljenja. , vsajeno v sredi sv. cerkve, de
obroduje našim dušam ravno tak sad, ka-
koršniga je nekdaj v raji obrodovalo le
za telo.

IV. V sv. Obhajilu stori Jezus, de v du¬
hovnim življenji bolj in bolj rastemo, ia se
popoluomasti bolj in bolj bližamo.

Dušno življenje ima, tako rekoč, ka¬
kor telesno, tudi svoje različne dobe ali
starosti, in Zveličar se v svojim obna¬
šanji ravna po stanu tistiga, ki ga prejme:
otrokam je on mleko, bolnim je zdravilo,
in krepka jed dušam, ki so že popolnoma-
Ali bodi si v kterikoli starosti, vedi, de

195

le počasi in s pogostim sv. obhajilam on
naše grehe navadno zatira in nas z obil¬
nostjo svetosti napolnuje. Zatorej sv. cer¬
kveni učeniki ne odganjajo od sv. Obha¬
jila tistih, ki so tako rekoč še otroci v
duhovnim življenji, ampak jih še celo va¬
bijo, de naj pridejo in vživajo ta nebeški
kruh, ki jim bo dajal rast v vsih čednostih.

Dalje, sv. obhajilo doveršuje čedno¬
sti ravno tako, kakor grešne navade za¬
tiraj in kadar se je v njem naše serce
popolnama očistilo, jim daje veči svetlobo,
ker jih obdaja z nekako novo lepoto, ko-
likorkrat vredno k mizi Gospodovi pristo¬
pijo. Ker sv. rešnje Telo pomnoži per-
vič, v naši duši posvečujočo gnado, in
da novo rast naši veri, našimu upanju in
naši ljubezni. Drugič, nam dodeli darove
sv. Duha. Tretjič pomnoži v nas pogla¬
vitne djanske in nam od Boga vlite čed¬
nosti, umnost, serčnost, zmernost in pra¬
vičnost, iz kterih izvira ponižnost, potr¬
pežljivost in zatajevanje samiga sebe. Če¬
trtič, kakor nas sv. Obhajilo vedno sproti
spodbuja s svojimi delavnimi gnadami,
de vse imenovane čednosti v življenji ka¬
žemo, nam zadobi tudi sveto navado, de
so nam lahko spolnovati. Zadnjič so nje-

13 *

196

gove gnade delavne; kar zadene naš um,
ga razsvetlijo, de vidi skrito lepoto Je¬
zusovo; kar zadene pa našo voljo, ji da¬
je okusiti sladkost njegove dobrote, ra¬
dost , ki potem serce popolnama prevzame,
omeči in pripravi, de se da spremeniti,
de je Jezusu Kristusu popolnama podobno.

Ali Zveličarju ni zadosti, de nam v
sv. Obhajilu življenje daje, on nas z njim
tudi močne dela za boj zoper svoje so¬
vražnike , nas ozdravlja v naših slabostih
in dušnih boleznih, in naše duše vedno
više in više povzdiguje v popolnama lju¬
bezni. Po besedah sv. Tomaža Akvinski-
ga je dušna hrana za dušo, kar je te¬
lesna jed za telo; ta nam ohrani, poživi
in doverši telesne moči, una pa duhovne
moči naše duše.

V. V sv. Obhajili: se Jezus z nami sklene,
de bi se mi za njegovo ljubezen vneli.

Vsa ljubezen med prijatli se opita
na kakšno združenje, in kolikor je to zdru¬
ženje ali zedinjenje bolj popolnama, to¬
liko veči je tudi nasprotna ljubezen. Skri¬
vnost včlovečenja Jezusoviga nam to res¬
nico živo pokaže: de bi si namreč serca

197

vsih pridobil, se je hotel edinorojeni Sin
božji s človeško natoro v njem tako po-
polnama skleniti. Ker seje pav tej skriv¬
nosti z dušo in s telesam le eniga sami-
ga človeka sklenil, je postavil Zakrament
sv. rešnjiga Telesa, de se v njem na du¬
hovno vižo z dušo in s telesam vsakiga
sploh sklene, kdor ga vredno v sv. Ob¬
hajilu prejme in de jih s tem dvojnim
združenjem vnema, de bi ga še bolj po-
polnama ljubili.

In reš, vsi, ki njegovo Telo vredno
prejmejo, postanejo njegovi udje. Namen,
ki ga Jezus ima, de se nam v sv. Ob¬
hajilu daje, je ta, de bi bili z njim vsi
eno, in de bi se on z vernimi sklenil,
kakor je glava z udi sklenjena. Ni mu
bilo namreč zadosti, de se je včlovečil,
de je bil bičan in križan iz ljubezni do
nas, hotel je biti z nami eno (duhovno in
skrivnostno) telo. Sv. Pavel naravnost
pravi, de so verni, kadar ga vživajo, z
njim le eno telo. Ali koliko hvaležnosti
smo Zveličarju dolžni za toliko dobroto!
»Poglej in premišljuj, o človek! pravi sv.
Krizostom, kolika čast se ti zgodi, ka¬
dar k mizi Gospodovi pristopiš. Tukaj
uživamo Tistiga, kterimu se celo angelji

198

le s trepetanjem bližajo, in ki ga skoraj
pogledati ne morejo zavolj svetlobe, v
kteri se sveti: mi pa se z njim sklenemo
in smo z njim eno meso in eno telo w .

Zedinjenje duha je nasledek telesni-
ga združenja; ker smo namreč z Jezu-
sam le eno duhovno telo, se lahko pre-
vidi, de nas mora le en duh oživljati in
sicer njegov sv. Duh. In posebno pri sv.
Obhajilu Gospod vlije v naše serca svo-
jiga sv. Duha, de v njih kraljuje. Kakor
se duh življenja razliva iz glave po vsim
našim telesu in mu daje gibanje in ži¬
vljenje, ravno tako se v duhovnim telesu
Jezusovim razliva sv. Duh iz glave (od
Jezusa) na verne, ki so udje tega tele¬
sa in jim daje nebeško življenje. „0 nar
svetejši skrivnost! o znamenje edinosti!
o vez ljubezni! moli sv. Avguštin, kdor
hrepeni po svetim življenji, zdaj ve, kje
ga mora iskati, in kako ga zamore najti!“
Približa naj se mizi Gespodovi z živo
vero, naj se z Jezusam Kristusam skle¬
ne in navdajal ga bo njegov sv. Duh l u

Ako združenje ljubezen obudi, koli¬
ko ljubezen mora sv. Obhajilo v naših
sercih obuditi do Jezusa Sinu božjiga, s
kterim nas tako tesno sklene, de smo I e

199

eniga telesa in eniga duha z njim ? Ako
se pa naše dela morajo ravnati po duhu,
ki nas oživlja, kakšno bo pač naše ži¬
vljenje po sv. Obhajilu moglo biti ? ali ne
življenje ljubezni, ker nas sv. Duh, kije
duh ljubezni, oživlja? Ali ne bo vse
naše djanje in nehanje le ljubezni ozna-
novalo?

VI. V sv. Obhajilu nas stori Jezus sebi po¬
dobne, de bi se mi bolj popoltiama za nje¬
govo ljubezen vneli.

Enake serčne čutila so studenec pri¬
jaznosti, in enakost teh čutil, ki tako sladko
serce na serce naveže, ni nič druziga,
kakor enaki nameni, enake nagnjenja, ki
jih imamo. Zakaj je vstvaril Bog člove¬
ka po svoji podobi? S tem mu je pot
odperl, de bi mogel spolnovati nar ime-
nitniši zapoved, ktero mu je pozneje dal:
ljubiti ga iz vsiga svojiga serca. In de
ho naša ljubezen še le v nebesih svojo
popolnamost dosegla, pride od tod, ker
bomo, po besedah sv. Janeza (A. Jan. 3.)
se le v tej srečni domovini Jezusu enaki.

Če tedaj, ljuba keršanska duša, želiš
Jezusa ljubiti, in če hrepeniš po njegovi

200

ljubezni, moraš biti njemu podobna. To
pa se zgodi, če zavživaš njegovo telo in
če njegovo kri piješ. Ker po besedah sv.
Tomaža Akvinskiga je ena nar vetih
gnad, ki nam jo sv. Obhajilo da, de nas
naredi podobne božji podobi v Jezusa
Kristusa. „Zavživaj moje telo, je rekel
nekiga dne Zveličar sv. Avguštinu, in ne
boš ti mene, ampak jest bom tebe v se¬
be spremenil.^

„Kadar sv. Obhajilo prejmemo, pra¬
vi sv. Tomaž, pritisne Jezus svoje Telo
kakor pečat na naše v ljubezni za Boga
vnete , skesane, in za ljubezen do bližnji-
ga ginjene serca, ne de bi se sam spre¬
menil, ker to ni mogoče, temuč, de nas
v sebe spremini, ker nam vtisne v serca
podobo svoje dobrotljivosti in svoje po-
polnamasti“.

Sv. Krizostom pravi, ko od sv. reš-
njiga Telesa govori: „Ta kri razsvetli v
nas podobo Jezusovo, vtisne duši lepoto
in imenitnost, jo oživlja in varuje, de ne
omaga. Ta kri je njeno zveličanje ; ona
jo očišuje in lepša, jo vnema in ji daveč
svetlobe, kakor jo ima zlato in ogenj;
kakor je namreč vse, kar se v stopljeno
zlato vtakne, pozlačeno, kadar se ven

201

vzame, ravno tako je duša, ki se v tej
sv. kervi omije, čistejši kakor zlato“. In
nekoliko niže se bere: de v sv. Obhajilu
obleče kristjan plajš Jezusov, Jezusa
samiga.

Ali v sv. Obhajilu nam Zveličar ne
vtisne le svoje prelepe podobe, ampak ker
se z dušo in s telesam z nami sklene, nam
dodeli tudi svojo lepoto, svoje nagnjenja in
nas stori sebi podobne v dobrotljivosti,
v naših nagnjenjih in čednostih.

Kadar pa Jezusovo podobo v svojim
sercu nosimo in nas njegove nagnjenja
navdajajo, se samo razume, de tudi nje¬
govo življenje posnemamo, in po njego¬
vim zgledu ravnamo. In to je zadnja
stopnja, na ktero nas sv. rešnje Telo
povzdigne, in doverši podobo Jezusovo v
našim sercu. „Mladika dobriga drevesa,
piavi angeljski učenik sv. Tomaž, pre¬
maga, kadar se na divjaka vcepi, njego¬
vo natorno moč, in mu da svojo sladkost
namest njegove divje pustobe, ker mu
vzame njegovo grenkobo, in mu da moč,
de dober sad obrodi, ki je njegovimu enak:
r avno tako tudi Jezusovo telo, ki je tako
rekoč v nas vcepljeno, poboljša naše sla¬
bosti, nam dodeli svojo dobrotljivost, in

202

nam da moč, de ozelenimo, cvetemo in
sad pravice obrodimo, kakoršniga obro-
duje on sam.

VII. V sv. Obhajilu Jezus ljudi osrečuje.

Nar veči sreča za človeka je, de
ljubi Boga, in njegoviga edinorojeniga Si¬
na Jezusa Kristusa, in de je tudi od nje¬
ga ljubljen. Če je ta ljubezen bolj po-
polnama, veči je naša sreča. Ker je te¬
daj sv. rešnje Telo v to postavljeno, de
bi Boga ljubili, in de bi bili dopadljivi
pred njegovim obličjem, se vidi, de je
bila njegova želja, ko je to skrivnost po¬
stavil, de bi nas, kolikor je mogoče, na
tem svetu osrečil.

O presladka in prečudna večerja, pra¬
vi sv. Tomaž, s koliko sladkostjo napol-
nuješ serca vernih! „Kako neskončno je
tvoje veličastvo, o Gospod! rediš nas z
nar čistejši in z nar sladkejši hrano u -
(Ps. 80.) — „Koliko sladkost razliva tvoj
duh čez tvoje otroke!“ (Modr. 26.)

Res srečne in neskončno srečnejši,
kakor se izreči zamore, so duše, s kte-
rimi se Jezus Kristus serčno združi! Do¬
deli mi, o Gospod! gnado, de spoznani,

203

kako velika je njih sreča, de bodo vsi,
ki bodo brali, kar mi boš dobrotljivo ra¬
zodel, s tem vneti, in de ne bodo nič
zamudili kar jih k tej sreči pripeljati za-
more!

To zedinjenje se ne da ne dopove¬
dati in ne razumeti. Sveti Duh, ki je
sama neskončna ljubezen, je njegov stu¬
denec. Jezus Kristus, on vsigamogočni,
nar častitljivši, nar bogatejši, nar vikši
in nar modrejši Kralj, on stvarnik nebes
in zemlje, se sklene s pobožno dušo, s
to hčerjo Jeruzalemsko, ki je brez vsiga
madeža in olepšana z vsimi čednostmi,
podoba Boga samiga: O kolika skrivnost!

O koliko nezmerniga bogastva, ko¬
liko neprecenljivih zakladov dobi pobožna
duša od svojiga nebeškiga Ženina! Daji
svoje telo, svojo dušo, svojiga duha; da
ji nekako svojo božjo natoro, kolikor je
mogoče, in svojo sladkost, ker po bese¬
dah sv. Petra „jo vdeleži, svoje božje
natore“. Ko se ji samiga sebe da, jo s
teni stori deležno svoje svetosti, svojih
čednost in svoje popolnamasti, de zamo-
re  imeti prav nebeško življenje.

On jo vdeleži svoje večne dedšine, in ji
da zastavo, de bo enkrat tudi s telesam

204

neumerjoča in častita iz groba vstala. On
ji dodeli, de je njegov nebeški Oče tudi
njen oče, in njegova mati tudi njena mati,
de so vsi njegovi bratje in prijatli, tudi
njeni bratje in prijatli.

On jo pelje na prestol, de je z njim
venčana. On ji da vse, kar je in kar
ima, vse reči so njene. Duhovna neve¬
sta od njene strani se popolnama Jezusu
zroči; ona mu da svoje telo, svojo dušo,
z vsimi njenimi čutili in močmi; daruje
mu radovoljno in hvaležno vse, kar ji je
on dal, kakor sv. Pavel opominja: „vsi
ste Kristusovi", (ji. Kor. 3.)

Vsi ti čeznatorni darovi, ki jih po¬
božna duša v tem svojim stanu ima, so
kal in seme, nar serčnejših del, in nar
lepših čednost: opravlja jih z veseljem in
stanovitno ; ali vender zmirej le kakor nje-
nirnu Ženinu dopade, v čast njegoviga
nebeškiga Očeta: Jezus Kristus živi za
Očeta in je ves njegov; in v spolnovanji
teh prelepih čednost je tista srečna rodo¬
vitnost, in tisti nebeški sad, ki ga to le¬
po in čisto zedinjenje obrodi.

Jezus Kristus vodi in varuje tako
mu vso vdano dušo s toliko skerbjo, ka¬
kor de bi bila ona sama na svetu; n«

205

jo njene dolžnosti; pokaže ji, kaj naj ljubi
in kaj naj sovraži, česa naj se ogiblje,
in kaj naj iše. On ji odvrača nevarne
skušnjave in priložnosti, kjer bi znala
grešiti: on ji odkriva mreže hudobnih du¬
hov, on jo brani in opravičuje, kadar jo
napadajo; on jo v žalosti tolaži, v sla¬
bosti podpira, on jo krepča in jo oživlja,
kadar je v brhkosti in pobitiga serca.
Zadnjič, on vedno skerbi za njene opra¬
vila in si vedno prizadeva jo osrečiti.

Pobožna duša pa skerbi le za čast
svojiga ljubiga Jezusa, misli le, kako bi
vse njegove želje spolnila, in njegove na¬
gibe doveršila. Ona ga časti, ga hvali,
ga moli, ona glasno oznanuje njegovo
veličastvo, de bi vse za njegovo ljubezen
vnela; velikrat še celo neobčutljive stvari
vabi, de naj ga častijo, de bi se njego¬
va slava po vsim stvarjenji razlegala; z
eno besedo: njen Preljubi je ves njen in
ona je vsa njegova. (Vis. pes. 2.)

O zvoljeno ljudstvo! o pobožna du¬
ša! Kaj išeš večiga, kaj imenitnišiga,
kakor je cerkev, hiša Gospodova, kjer
tako svet, tako neskončen Zakrament,
kjer Bog sam, kralj nebes in zemlje pre¬
biva! O moj preljubi Zveličar! pač prav

206

govori tvoj ljubljeni učenec, ko pravi, de
si ravno konec svojiga življenja to nes¬
končno skrivnost postavil, de si nam jo
zročil v nar dražji zastavo in v nar očit-
niši znamenje svoje ljubezni. (\Jan. 13.)

vin. v sv. Obhajilu časti Jezus syojiga
ueheškiga Očeta.

Ker smo vidili, kako ta sv. Zakra¬
ment nas osrečuje, poglejmo še, kako
povikšuje božjo čast: To češenje božje
je sv. rešnjimu Telesu tako lastno, de ga
sv. Ignaci, mučenik, v svojim pismu do
Efežanov imenuje „čast božjo 44 .

In res, kaj se pravi Boga častiti?
Boga častiti se pravi, si njegovo podobo
v serce vtisniti. Boga častiti se pravi,
si k sercu vzeti njegovo vsigamogoč-
nost , njegovo lepoto, njegovo dobrot¬
ljivost, njegovo modrost in pravičnost,
si jih misliti v nar veči popolnamasti, jih
spoznati in za njih spoznanje tudi pri dru-
zih skerbeti. Boga častiti se pravi, v
vsih čutilih svojiga serca, z besedo in z
djanjem razodevati visoko spoštovanje, ki
smo si ga za njegovo veličastvo in za
njegovo neskončno imenitnost v serca vti-


207

! snili. De ga hvalimo, de ga posnemamo
in ljubimo. Ali pa mar ni vse to sad sv.
rešnjiga Telesa? Kadar Jezusa Kristusa
prejmemo, nas on v samiga sebe, in s
tem v podobo Očetovo, (ker on je podo¬
ba svojiga nebeškiga Očeta) spremeni 5
kdor namreč njega vidi, vidi Očeta, in
zatorej tudi kdor je Sinu podoben, je po¬
doben tudi Očetu. (Jan. 14.)

Koliko veselje mora biti za nebeški¬
ga Očeta, ko se samiga sebe spozna v
svojih otrocih, ko samiga sebe v njih do¬
padljivo ogleduje in od vsaciga kristjana
reči zamore: „Ta je moj ljubi sin, nad
kterim imam dopadajenje w . (Mat. 17, 5.)
Jezus, Sin božji, v svoji modrosti, v svo¬
ji pravičnosti in svoji ljubezni preseže
vsakiga tudi nar svetejšiga človeka. On
se z nami v sv. Obhajilu združi, kakor
glava z udi telesa, de v nas in z nami
vedno dela, kadar s svojim djanjem Bo¬
ga častimo, de tako rekoč Jezus Kristus
svojiga Očeta moli, kadar ga mi molimo,
de mu on hvalo prepeva, kadar mu jo mi
prepevamo, de on dela in terpi, kadar mi
za čast božjo delamo in terpimo. Sv. Pa¬
vel pravi, „de je on Gospod, ki dela vse
v vsih“. (1. Kor. 12.)

208

Zavolj tega zedinjenja z nami je te¬
daj Jezus a,postelj v svojih aposteljnih,
mučenik v svojih mučenikih, spoznovavec
v spoznovavcih, devica v devicah. On
oznanuje božjo besedo na sto in sto kra- ,
jih, njega preganjajo, on svojo kri pre¬
liva na sto in sto krajih ; on terpi ojstrost
pokore v spokornikih, on prenaša terpljenje
preganjanih, on je reven v ubozih , slab
v bolnikih 5  on je vse kar smo mi sami,
on je povsod, kjer smo mi, on dela vse,
kar mi delamo.

Reči se nekako da, de Jezus Kri¬
stus , v vsi svoji nebeški slavi, zavolj
svojiga duhovniga in skrivnostniga zdru¬
ženja z našimi dušami v sv. rešnjim Te¬
lesu, dela, terpi in umerje, kadar mi de¬
lamo, terpimo in umerjemo.

Poglej toraj, ljuba keršanska duša!
koliko skerbi ima Jezus v Zakramentu
sv. rešnjiga Telesa! Namen vsih teh ču¬
dežev, ktere tukaj dela je: ti dati, ohra¬
niti in doveršiti življenje v čast Bogu,
njegovimu nebeškimu Očetu, in v blagor
človeškimu rodu.

Ne čudimo se torej, de je tako hrepenel
ta sv. Zakrament postaviti: „Serčno sim že¬
lel , je rekel svojim učencam, (jLuk. 22 , 15.)

209

„to velikonočno jagnje jesti z varni 44 ; ne
navadno velikonočno jagnje, ampak ravno
to jagnje ([ker je zraven ta sv. Zakra¬
ment postavil). Gorečnost za čast nebe-
škiga Očeta in za naše zveličanje ga je
vnemala, in mu navdihovala serčno hre¬
penenje jesti to velikonočno jagnje.

Večna čast naj se ti prepeva, o lju¬
beznivi Zveličar! de si nam dal jed, ki
nam daje večno življenje. Ljubimo torej,
dragi kristjani, ljubimo in molimo Zakra¬
ment presvetiga rešnjiga Telesa! Kaj bi
vidili brez njega na svetu druziga, kakor
zmoto in nevero? Kaj bi bili kristjani dru¬
ziga, kakor posvetniga duha polna čeda,
enaka nevernikam ? Sv. rešnje Telo je
podpora sv. cerkve, je moč sv. vere, je
cvet keršanskiga življenja in božjiga če-
šenja!

K* V sv. Obhajilu tla Jezus našim dušam
posebno pravico do večniga življenja in na-
šimu telesu zastavo častitiga vstajenja.

1. To nam naš ljubi Zveličar ob¬
ljubi z besedami, ko pravi: „Kdor to jed
'živa, bo živel vekomaj; to je kruh ži¬
vljenja, kruh, ki je z nebes prišel; kdor

Vedno ceč.  14-

210

to jed vživa, se obvaruje večne srnerti. 8
— Večno življenje je v posestvu neskonč-
niga bitja, namreč Boga; duša pa, ki
vživa sv. rešuje Telo, ima že svojiga Bo¬
ga v posestvu. Njena sreča se le v tem
od sreče izvoljenih loči, de ga izvoljeni v
nebesih odkritiga gledajo od obličja do
obličja, duša pri sv. obhajilu ga pa pre¬
jema v podobi sv. Zakramenta; izvoljeni
v nebesih svoje sreče ne morejo več zgu¬
biti; duša, ki ga v sv. obhajilu prejema,
je pa v nevarnosti ga vsak hip zgubiti.

2. Sr.  obhajilo je tudi našim tele-
sam gotova zastava častitiga vstajenja na
sodnji dan. „Kdor moje meso je in mojo
kri pije , pravi Jezus, ima večno življenje,
in jest ga bom obudil sodnji dan“. (Jan.
6.) — Naše umerljivo, pa v združenji z
Jezusam v tem sv. Zakramentu posveče¬
no telo, zadobi pravico biti neumerjoče.
„Kako bi se pač telo, ki je vživalo meso
in kri Jezusovo, tako končati moglo, de
bi se več ne obudilo ?“  pravi sv. Irenej;
in sv. Ciril Aleksandrijski piše: „Nemo-
goče je, de bi Beseda božja — Jezus
Kristus — ki je življenje, ne dal zmage
čez smert našimu mesu, ki ga je v svo¬
ji ljubezni združil s svojim lastnim me-

211

sam“. — Naše telo bo sicer prišlo za
nekoliko časa v oblast srnerti, ker se je
z greham omadežvalo, ali zopet bo vsta¬
lo, ker Kristus ga je obiskoval in je v
njem prebival.

De sv. rešnje Telo ne obrodi vselej
tako obilniga in čudopolniga sadu, ka-
koršniga smo ravnokar omenili, se ne sme
temu presvetimu Zakramentu pripisovati,
ampak pomankanju priprave, pri tistih, ki
ga prejemajo.

Vpraša se, v čem ta priprava obsto¬
ji? Kdor hoče vredno sv. obhajilo prejeti,
mora biti pervič živ, to je, biti mora v
stanu gnade božje; drugič ga more biti
lačen, to je, mora hrepeneti po tej ne¬
beški hrani; to pa še ni zadosti: mora
ga vzeti in vživati. In zadnjič, ko se je
tega nebeškiga kruha nasitil in z njim
moči svoje duše okrepčal, si mora priza¬
devati za popolnamost in za božjo čast z
veliko veči skerbjo in gorečnostjo, kakor
popred. Te štiri dolžnosti mora keršanska

M  *

212

duša spolniti, če hoče želje Zveličarjeve
dopolniti: Glej to so gotovi pripomočki se
obilniga sadu vdeležiti pri mizi Gospodovi.

Perva priprava za sv. obhajilo je stan
fjnade božje.

Vsi učeni sv. vere terdijo te dve res¬
nici: pervič, duša, ki hoče vredno sv.
rešuje Telo prejeti, mora imeti v sebi čez-
natorno življenje; drugič, to življenje je
posvečujoča gnada božja , združena s tre¬
mi božjimi čednostmi, z vero, z upanjem
in z ljubeznijo.

1. Nar potrebniši priprava, ki se
nikdar pogrešati ne more pri sv. obhajilu,
je tedaj stan gnade božje; ona je bistve¬
no potrebna: Sv. Tridentinski zbor pravi:
„Tisti sv. rešnje Telo in duhovno obhajilo
s koristjo prejmejo, ki se presodijo in pri¬
pravijo , de se mizi Gospodovi v svatovski
obleki, to je brez smertniga greha, bližajo 44 -

Kaj pa Je od tistih reči, ki so le v malih
grehih ?

Akoravno kristjan, ki je še na male
grehe navezan, pri sv. obhajilu ni brez
vsiga sadu, vender ne zadobi tako obil-

213

nih gnad in čednost, kakoršne ta sv. Za¬
krament v čistih in bolj vnetih sercih na¬
vadno obrodi. Sv. režnje Telo mu pri¬
nese res svoj pervi sad, namreč pomno-
ženje posvečujoče gnade božje, ali po be¬
sedah sv. Tomaža, „mu ne da tiste sve¬
te kreposti, tiste duhovne sladkosti, ki
dušo napolni in vtopi“. — „Vedno se mi
je potrebno zdelo, vernim, ki med sve-
tam živijo, svetovati, in se smertnih gre¬
hov varujejo, ali pa le poredkama vanje
padajo, de naj hodijo vsak teden k spo¬
vedi in k sv. obhajilu, de zadobijo moč
tudi tiste skušnjave premagati, ki jih po-
gostoma nadlegvajo,“ piše sv. Alfonz
Ligvori.

Pri ljudeh, ki med svetam živijo, se
težko kdo najde, de bi ne bil na kaj po-
svetniga navezan, kar ni skoraj nikoli
hrez maliga greha; jim pa zavolj tega
braniti vsak teden k svetimu obhajilu ho¬
diti, po kterim hrepenijo, de se zamorejo
v gnadi božji ohraniti, se mi preojstro
zdi. Zdi se mi, de se brez očitanja ne
more braniti, vsak teden k sv. obhajilu
hoditi takim, ki so smertnih grehov prosti,
in po njem hrepenijo, de bi se jih ogibati
zamogli,“ piše sv. Alfonz Ligvori.

214

Tisti pa, ki sicer v male grehe pa¬
dajo , ali le iz slabosti, in privolijo tako
rekoč le na pol sami radi vanje, ki jili
serčno obžalujejo, velikrat še med tem ko
jih doprinašajo: oni dobijo v sv. rešnjim
Telesu prečudno pomoč se jih varovati.
Zatorej pravi sv. Tridentinski zbor, „de
nas sv. rešnje Telo vsakdanjih (malih)
grehov očišuje“. — Takim pravi sv. Ci¬
ril : „Če  se sv. obhajilu umikaš, ker te
tvoji grehi nevredniga delajo, se varuj,
de ti hudič iz te tvoje pobožnosti mreže
ne splete“, (de te vanjo vjame). Ne umi¬
kajmo se torej sv. obhajilu zato, ker spoz¬
namo , de smo grešniki, to nas mora še
spodbadati, de se mu hitimo bližati, ker
je zdravilo za naše duše in pripomoček
jih očistiti. Koliko grehov storimo v na¬
glici , koliko iz same slabosti, ki nas bolj
nesrečne, kakor kazni vredne storijo! taki
nas ne zaderžujejo sv. obhajila prejemati.
Sv. Pavel nas zagotovi, „de imamo veliki—
ga Duhovna, ki ima usmiljenje z našimi
slabostmi.^ (Hebr. 4.) Te slabosti obu¬
dijo v njegovim sercu bolj usmiljenje, ka¬
kor pa serditost čez nas; bolj če nam
serce težijo, težji je. Zatoraj nas vabi
Zveličar, de bi prišli in se oprostili te

215

teže, rekoč: „Pridite k meni vsi, ki se
trudite in ste obteženi, in jest vas bom
poživil". (Mat. 11, 29.) Včasih on duše,
ki zavolj takih slabost preveč žalujejo,
še celo tolaži, jim še celo očita, de ža¬
lijo njegovo usmiljenje j zatorej pravi Da¬
vid: „Kako dober je Bog Izraelu, njim,
ki so praviga serca, in ki ga v resnici
Sejo.« (Ps. 72.)

2. Življenje duše je v posvečujoči
gnadi božji, sklenjeni z vero, z upanjem,
in z ljubeznijo.

Zakrament sv. rešnjiga Telesa se
imenuje naravnost „skrivnost vere", ker v
naši sv. keršanski veri nimamo za naš um
nič tako skrivnostniga, in tako težko ver-
jetniga. V sv. rešnjim Telesu je vse
skrivnostno: ne človeške, ne božje natore
Zveličarjeve, ne kaj dela, ne kako dela,
nič naši občutki ne vidijo. Še več: ve¬
rovati moramo vse kaj druziga, kakor kar
nam počutki povedo. Kar vidimo, kar
okusimo, kar prejemamo, je le kruh in
yino, in vender verujemo, de je to telo
m kri Jezusa Kristusa, skrita pod podo¬
bo kruha in vina.

Nagib in vzrok, de verujemo, je be¬
seda in resničnost božja. On je resničen

216

in zvest, ne more ne goljufati in ne go¬
ljufan biti, zatorej nam ni dvomiti na tem,
kar je svoji sv. cerkvi razodel; Zveličar
je pa od pričujočnosti svojiga Telesa in
svoje kervi v sv. rešnjim Telesu narav¬
nost in določno govoril. Ta živa in ne¬
premakljiva vera v pričujočnost Zveličar-
jevo je tako bistveno potrebna, de se sme
reči, de je nanjo sad sv. obhajila nave¬
zan. Iz te terdne vere namreč potem lah¬
ko izhajajo djanja: češenja, upanja in lju¬
bezni in skerb za vredno pripravo k sv.
obhajilu.

Kakor se pa sv. rešnje Telo imenu¬
je „skrivnost in zakrament vere 44  ravno
tako ga imenuje sv. Avguštin „zakramant
upanja 44  in sv. Krizostom „podlago naši-
ga zaupanja 44 . — Res tudi ta čednost ni nič
manj potrebna za vredno sprejemo sv. ob¬
hajila, kakor vera. Opirati se moramo
na obljube Zveličarjeve, ktere je toliko¬
krat ponavljal, in pričakovati dobička, ki
se v sv. rešnjim Telesu dobiva.

Nar potrebniši čednost pa za vredno
sprejemo sv. obhajila je ljubezen: Ona
nam je svatovsko oblačilo, ki ga moramo
imeti, 1 kadar stopimo v obednico k tej
.nebeški večerji, če nočemo, de bi nas

217

jeza Tistiga, ki nas je povabil, ne za¬
dela in ne pahnila v kraj nar grozovitni-
šiga terpljenja. In res reči se sme, de
ljubezen, ona daje našim dušam življenje,
po besedah sv. Janeza. (1. Jan. 6.)

In glej, to življenje mora imeti, kdor
hoče to jed vživati $ vnemati ga mora ži¬
va vera, upanje in ljubezen.

Dna/a priprava za sv. obhajilo je
hrepenenje po njem , ali duhovna
lakota.

Druga priprava za vredno sprejemo
sv. rešnjiga Telesa je duhovna lakota, to
je, de ga je naš duh tako rekoč lačen,
in de serčno hrepeni ga prejeti. Sv. Av¬
guštin naravnost pravi, „de notranji člo¬
vek mora biti tega kruha lačen, de ga
sme vživati 44 . — Ta priprava je bila pri
pervih kristjanih tako navadna, de so sv.
vešnje Telo, zapopadek vsili svojih želj,
»zaželenje 44  (desiderataj imenovali. Iz te¬
ga se sme skleniti, de kristjan nikdar ni
h°Ij pripravljen sv. rešnje Telo v svoj
obilni prid prejeti, kakor če more s pre¬
jokam Izaijam (Iz. 6.) reči: „Moj duh
j e  po tebi zdihoval vso noč, zbudil sim

218

se, ko je dan napočil, de sim tebe iskal
iz vsiga svojiga serca in iz vse svoje
duše w .

Po tem hrepenenji se tudi ravna sad,
ki se v sv. obhajilu prejme, po besedah
sv. pisma: „Blagor njim, ki so žejni in
lačni pravice, ker nasiteni bodo“. (Mat. 5.)
— „Lačne je z dobrotami napolnil^. (Luk.
1.) — „Ni mogoče verjeti namreč, pravi
Evzebi, s kolikim veseljem in s koliko
ljubeznijo Jezus Kristus pride v serce,
ki goreče po njem hrepeni, in s kolikim
veseljem on v njem prebivatako  mu do-
pade to hrepenenje.

Ali pa ne smem k sv. obhajilu hodi¬
ti, bo kdo vprašal, če nimam tega hrepe¬
nenja, ker ga le lačni smejo vživati? De
se to prav razloči, je treba pri tem hre¬
penenji na dve reči gledati: pervič, de
je ta lakota duhovna, drugič, de ni bist¬
veno potrebna. Poglavitna njegova last¬
nost je, de resnično želimo se grehov
očistiti in v čednostih rasti; vnanja in ču¬
tna vnema in gorečnost je manj imenitna,
sega do dna serca in se tudi včasih na
telesu razodeva. Ta vnanja počutna go¬
rečnost se ne tirja pri sv. obhajilu, k za-
dobljenju obilniga sadu. De pa to pi'» v

219

na tanko določimo in razložimo, imenuje¬
mo trojne ljudi, od kterih se ta počutna
gorečnost in vnema ne sme in ne more
tirjati, de pa vender zadobijo v sv. obhajilu
obilen sad: pervič so posvetni ljudje, ki
med veseljem in bogastvam živijo; drugič
so taki, ki so ali posvetno ali pa lahko-
mišljeno živeli, in ki so se sicer spreo-
bernili in resnično Bogu služiti hočejo, pa
svojih slabih navad ne morejo še precej po-
polnama zatreti; tretjič so duše, ki so ve¬
dno v nedolžnosti živele, ali pa po res¬
nični pokori že deleč na poti čednosti prišle.

Ni se torej čuditi, ako posvetni, na
posvetno veselje in bogastvo navezani lju¬
dje nimajo nič hrepenenja po sv. obhajilu.
Taki se morajo pred drugim v čednosti
in v žalosti nad greham vaditi, preden v
svojim sercu željo zbudijo, skerbeti za
svoje zveličanje, kakor za svoje nar ime-
nitniši delo.

Tisti pa, ki so v dobrim že uterjeni,
in si skerbno za svoje zveličanje priza¬
devajo , zamorejo, akoravno so še zelo
nepopolnama, vender velik dobiček v sv.
obhajilu dobivati, če tudi nimajo več tako
serčniga poželenja se mizi Gospodovi pri¬
bližati, kakor sperviga.

220

Ravno tako človek po hudi bolezni
je, akoravno mu nobena jed prav ne diši,
jed pa, če je tudi z veseljem in željno
ne vživa, ga vender okrepčuje in uterjuje.

Prav pobožnim dušam pa, ki ne ob¬
čutijo praviga serčniga hrepenenja po sv.
obhajilu, se bo vstreglo, de zvedo, kako
se imajo obnašati: Treba jim je preisko¬
vati , kaj je uzrok te mlačnosti, ali rner-
zlote. Našli bodo, de je to včasih kazen,
včasih pa skušnja. V kazen jim je, kadar
so v kakšen veči greh bolj prostovoljno
padli, kakor sicer po navadi. Ker taki
grebi, ki pri posvetnih ljudeh nimajo to¬
liko v sebi, občutljivo serce njih nebeški-
ga Ženina zelo žalijo, ker on ne more
nar manjši madeža terpeti na svoji neve¬
sti. Ce se pa na tanko uprašaš in nič
taciga na sebi ne najdeš, je ta merzlota
le skušnja5 take duše Bog hoče odvaditi
počutnih sladkost, de bi se le sv. vere
deržale in de bi jih le ona vodila. Nam
je pa to poslano v kazen, se ji moramo pod¬
vreči in naj nam bo pripomoček za greli
zadostovati,- naj nas maloserčnih ne stori,
ampak le poboljša naj nas.

Č’e nas pa Bog s tem skuša, pod-
verzimo se mu radi, zročimo se s terd-

221

niua in tako rekoč slepim zaupanjem pre¬
vidnosti božji, naj nas ona vodi po svo¬
jih namenih. Skušnja nas uči, de kdor
tako ravna, in od svoje strani vse stori,
kar je za pripravo k sv. obhajilu potreb-
niga, de on sladkosti, po kterih je zdi¬
hoval, z obrestjo dobi pri sv. obhajilu,
ali mu je pa drugod v veliko obilniši do¬
biček.

Tretja priprava za sv. obhajilo je , de
se vživa z živo vero , s terdnim upanjem
in p o revo ljubeznijo in z drugimi lepimi
čednostmi.

Kakor ni zadosti, de je naše telo
lačno, ampak nam je, de se nasitimo tu¬
di jesti treba, ravno tako tudi ni še za¬
dosti po sv. obhajilu hrepeneti, ampak
treba ga je tudi vživati, de želje ljubiga
Zveličarja spolnimo.

Sv. obhajilo, če ga v stanu gnade
božje prejmemo, nam res zamore odpreti
obilne zaklade tega nar svetejšiga Za¬
kramenta.

De se to prav razjasni, je treba per-
v ič vediti, de potrebuje naša duša, po
besedah sv. pisma tudi svoje hrane. An-

222

gelj Rafael je Tobiju rekel, de 011  „ima
nevidljivo jed in pijača 44  (Tob. 12 , 19.);
in Jezus sam je rekel svojim aposteljnam:
„Jest imam jed jesti, ktere vi ne veste".
(Jan.  4, 32.) — Tudi sv. Avguštin pra¬
vi, „de ravno ta beseda božja, kije nam
v hrano v sv. rešnjim Telesu, je tudi v
hrano angeljem v nebesih 44 ; zatorej poje
sv. cerkev, de človek v sv. Zakramentu
vživa angeljski kruh; in potem pristavi
ravno ta sv. učenik: „angelji ga vživajo,
ker ga odkritiga gledajo, (jpri nas pa to
vera nadomestuje, to je) mi pa ga vži-
vamo v veri 44 . — Drugič vidimo, de ima
naša duša dve poglavitne moči, s kterimi
dela, um in voljo, in le te dve moči jo
tudi redite, in de jo s tem redite, de z
njimu vse reči premišljuje in ljubi.

Zatorej nas opominjajo duhovni uče¬
niki, naj si prizadevamo, ne le v stanu
gnade božje k mizi Gospodovi pristopati,
ampak vselej tudi obuditi djanje vere,
upanja, ljubezni in družili čednost. Opo¬
minjajo nas, naj Jezusa Kristusa molimo,
naj se pred njim ponižujemo, naj se z
njim pogovarjamo, naj ga prosimo pomo¬
či v svojih potrebah.

Kadar Jezus Kristus pride v serce,

223

ki je zanj spodobno pripravljeno, razlije
v njem žarke svoje svetlobe, kakor pra¬
vi sv. Krizostom, napolni ga s svojimi
sladkostmi, vabi ga, de naj ga ljubi, naj
okuša njegovo sladkost, naj ga objema,
naj ga okuša in objema posebno s tem,
de s sprejetimi gnadami zvesto dela, naj
se z njim sklepa, de se svetu odpove in
svoje življenje poboljša, naj v dobrim bolj
in bolj raste, naj se uterjuje, de bo za
naprej z večini veseljem in z boljšim vspe-
ham po poti popolnamasti hodilo.

Sv. Avguštin pravi na več krajih:
»Sprejemaj ta kruh življenja, ne le z
ustmi telesa, ampak bolj z ustmi serca 44 .
— „Kadar se bližaš sv. altarju, de bi
vžival jed in pijačo zveličanja, pravi Ev-
zebi Emeški, premišljuj sveto Telo svo-
jiga Boga v živi veri, časti ga z začu¬
denjem, okleni se ga v duhu, sprejmi ga
2  rokami serca, in posebno pij v duhu
njegovo kri 44 .

„Misli si, pravi sv. Krizostom, ka¬
dar vidiš sv. rešnje Telo, de je to Telo
in Kri Tistiga, ki na višavah nebeških
kraljuje; kteriga angelji v ponižnosti mo¬
lijo, Tistiga, ki sedi na desnici vsigamo-
gočniga in večniga Boga Očeta. Misli

224

si pa tud zraven, de tudi ti vživaš to
telo in piješ to kri. O čudež! o dobrota!
On, ki sedi na desnici Očetovi, se da
vsim prijeti in se da objeti vsim, ki ga
hočejo prejemati 44 .

O zveličavni spomin, piše sv. Lav-
renci Justinijan, o Bogu neskončno do¬
padljiva daritev! Kruh življenja, jed slad¬
kosti , presladka večerja! čisto velikonočno
jagnje in mana so ti bile le slabe podo¬
be; kdo te zamore vredno prejeti, kdo
te z zadosti čistim sercam častiti, kdo
zamore imeti hrepenenje, de bi obseglo
vso blagost, ktera je v tebi? Kadar tebe
premišljujem, omedlim ; moj jezik umolkne;
kadar hočem od tebe govoriti, in nisim v
stanu te tolikanj povikševati kakor želint.

Dodeli torej, o moj Bog! svetlobo
mojimu duhu in zgovornost mojirnu jeziku,
de bom razglasoval čudeže tega Zakra¬
menta, ker človeški um in tudi vsa ra¬
zumnost angeljev jih ne more razumeti in
jih ne razjasniti. Ti sam, o Bog! ki si
take in tako veliko čudeže delati hotel, ti
sam jih tudi poznaš . 44

Vprašati bi se utegnilo, kako pa,
kadar nima kdo poželenja po sv. obhajilu
in tudi pobožnosti ne, ali se je treba takrat

225

od mize Gospodove odmikati in le pored¬
koma k nji pristopati?

Odgovor na to je že to, kar se je
reklo od duhovne lakote in od hrepenenja
po sv. rešnjim Telesu; le to naj še pri¬
stavimo , de po besedah sv. cerkvenih uče¬
nikov pomanjkanje te občutne pobožnosti
nam ne sme že vzrok biti, ne k sv. obhajilu
hoditi. Poslušajmo, kaj sv. Lavrenci Ju-
stinijan od tega pravi; on piše: „Noben
pravi služabnik božji ne opuša tega sv.
Zakramenta, in nihče ga ne zanemarja,
če tudi te občutne pobožnosti nima. Mo¬
drost božja namreč stori, de zna, de
božja v tistih, ki Bogu služijo, tudi mno¬
goteri sad obrodi. Nam ni mogoče pre¬
soditi vsili njegovih skrivnih namenov. To
naj nas pa od mize Gospodove ne zader-
žuje, če je naše življenje pobožno in s
čednostmi bogato, če nas navdaja vera
sklenjena s ponižnostjo, če se svojih gre¬
hov odkritoserčno spovemo in spodobno
približamo mizi Gospodovi, če tudi po¬
sebne pobožnosti v sercu ne občutimo.
Tak človek vživa sv. rešnje Telo na ne-
občutno in prav duhovno vižo“. — Kakor
ta sv. patrijarh, tako govori tudi sv. Bo¬
naventura, rekoč: „Bolniin, ne pa zdra-

Vedno ceš.

226

vim je zdravnika treba: ravno tako tudi
ti ne išeš se z Jezusam sleniti, de bi ti
njega, temne de bi on tebe posvetil".

Tistim pa, ki ne čutijo take pobož¬
nosti pri svetim obhajilu, kakor so jo sper-
viga občutili, še pristavim, de jih je Zve¬
ličar pred kakor otroke z mlekarn, to je,
s sladkostmi pital, zdaj jim pa, kakor
odrašenim, daje terji jedi. Tudi jim za-
moremo reči, kar je rekel sv. Gregor od
čudežev, ki so bili v pervih časih ker-
šanstva tako navadni, zdaj pašo le redki;
on piše: „Drevescam se večkrat priliva,
dokler so majhne, de hitreje rastejo, ka¬
dar pa globoko korenine poženejo, se jim
neha prilivati".

Ceterla priprava za sv. Obhajilo je fev¬
den sklep , gnade , ki se tam dobivajo ,
prav obračati.

Hi •ane ne vživamo le zato, dejemo,
tudi ne zato, de bi njeno sladkost obču¬
tili , teinuč zato, de si življenje ohranimo,
de svoje moči okrepčamo, in potem svoje
dolžnosti opravljamo. Ravno tako tudi ne
hodimo k sv. obhajilu, de bi le takrat se
nekoliko v čednosti vadili, tudi ne de bi

227

duhovne radosti vživali, ki so s sv. ob-
hajilam sklenjene, ampak ta nebeški kruh
prejemamo, de svojim dušam dajemo no¬
vo moč, de se z veči serčnostjo in go¬
rečnostjo trudimo za božjo čast in za svo¬
je zveličanje.

„Poglejte, pravi sv. Krizostom, kaj
so aposteljni storili po pervim sv. obhaji¬
lu. Molili so, hvalne pesmi so prepevali,
deleč v noč so čuli, de so poslušali pre¬
čudne nauke tiste nebeške modrosti, kte-
re jim je Zveličar razlagal: glejte, tako
tudi vi delajte po sv. obhajilu. 44

Zveličar sam nas tega uči rekoč:
„Kakor je mene poslal živi Oče, in jest
živim zavolj Očeta, tako bo tudi tisti,
kteri mene je, živel zavolj mene 44  (Jan.

6. ), to je, se bo trudil za mojo čast. —

7, Ali bomo mar iskali, vpraša sv. Avgu¬
štin , še v telesni hrani, v jedeh, ki jih
živali vživajo, svojiga veselja, potem
ko smo okusili tako imenitno jed pri mizi
Gospodovi ? 44  — ,,Ker ste po sv. obhaji¬
lu udje telesa Jezusoviga, pristavi sv.
Krizostom, nosite tudi njegov križ, ker
tudi on ga je nosil, prenašajte, kakor on
zapljevanje, zaušnice in drugo pretepanje. 44

Ker ie pa naš Zveličar v sv. Ža-

15  *

228

kramentu daritev, ki se vedno svojima
Očeta v čast in za naše zveličanje daruje,
ga moramo posebno v tem skusiti posne¬
mati. Sv. Bazili pravi: ,.Ker nas Zveli¬
čar opominja, de naj se pri sv. obhajilu
njegoviga terpljenja spominjamo, nam je
tudi pot pokazal, kako naj grelni, svetu in
samimu sebi odmerjemo“. Sv. Bernard še
celo pravi: „Ker je sv. rešnje Telo spo¬
min Jezusove smerti, tisti prav za prav
ni pri sv. obhajilu, kdor ni Jezusu kri-
žanimu podoben“.

Ce si morajo pa že vsi verni priza¬
devati, biti po sv. obhajilu daritev lju¬
bezni po izgledu Zveličarjevim, je to ve¬
liko veči dolžnost za duhovne, za take,
ki so v samostanih in za vse, ki pogo-
stama k sv. obhajilu hodijo.

Ker je bilo pa rečeno, de nam mora
biti sv. obhajilo v dušni prid , s tem še
nočemo reči, de bi mogel biti, kdor je
Je enkrat pri sv. obhajilu bil, precej svet¬
nik. Ta sv. Zakrament nas le počasi od
stopnje do stopnje k popolnomasti povzdi¬
guje. Ce si torej ohranimo želje v svo¬
jim sercu se Bogu popolnama darovati,
če ga vedno manj žalimo, če se moč in sila
strasti vedno manjša, če se vedno skerb-

229

iieji priložnosti greha ogibamo, in če smo
pri spolnovanji svojih dolžnost vedno bolj
natančni, ne bodo nase obhajila brez sa¬
du. Naj še pristavimo, kar piše sv. Lav-
renci Justinijan, de se sad sv. obhajila
vselej ne vidi, posebno ga tisti, ki so
sv. obhajilo prejeli, sami vselej ne vidijo,
in de jim ga Bog zakriva, de bi jih po¬
nižne ohranil. Zgodi se jim, kakor mor¬
narjem, ki so na barki in v morje gle¬
dajo; barka velikrat dalje plava, oni pa
tega ne zapazijo. Dolžnost spovednikova
je jih podučiti čez to.

Kako popolnama pa mora biti ta naša
priprava , de bomo večkrat k mizi Go¬
spodovi pristopiti smeli , in de nam bo
v dušni dobiček ?

Ta priprava se ne sme od vsaciga v
enaki popolnomasti tirjati, ampak primer-
jena mora biti pripravnosti, razsvetljenju
in stanu gnade vsaciga posebej. Posvet¬
nim ljudem, ki med skušnjavami sveta ži¬
vijo , priprostim kmetam, ki so v skriv¬
nostih sv. vere le malo podučeni, pač ni
potreba, de bi bili tako popolnama pri¬
pravljeni za sv. obhajilo, kakor duhovni

230

in tisti, ki v samostanih živijo, in vender
jim je v dušni dobiček; ravno tako se ne
tirja tako popolnama priprava od takili,
ki so še le nastopili pot popolnomasti, ka¬
kor pa od takih, ki so na nji že deleč
prišli. Bog, ki je v svoji modrosti raz¬
ločno svoje talente razdelil in sicer po
zmožnosti tistih, kterim jih zročuje, tudi
le temu primeren dobiček tirja, kar je ko¬
mu dal, in ne pričakuje, od tistiga, kte-
rimu je le tri talente dal, pet novih do¬
bička.

Kakor bi bil kralj popolnama zado¬
voljen s kmetam, kteri bi ga po svoji
moči lepo sprejel, akoravno to sprejetje
ni tako, kakoršniga je pri knezih vajen:
ravno tako se Jezusu zadosti s pripravo,
s kakoršno ga take še slabe in nepopolna-
ma duše prejemajo, de le nič storiti ne
opustijo, kar je v njih moči, če tudi njih
priprava ni enaka pripravi popolnama duše.

Kadar se torej vernim razlaga pri¬
pravljanje k sv. obhajilu, kakoršniga sv.
cerkveni učeniki tirjajo, je treba gledati,
komu in kako se govori. Treba je gle¬
dati , komu se razlaga, de se ne tirja od
ljudi, ki med svetam živijo, toliko, koli¬
kor od duhovnov in od tistih, ki živijo v

231

samostanih. Gledati je tudi, kako se ra¬
zlaga, de se ne spreminjajo opominjanja,
ktere sv. učeniki dajejo, de bi verne spod-
budovali na poti popolnomasti dan na dan
dalje priti, in se tako bolj obilno sadu
tega sv. Zakramenta vdeležiti, de se ne
spreminjajo te opominjanja v ojstre in ne-
prelomljive zapovedi.

Kdor tedaj vernim razkazuje pose¬
bno skerb, ktero so svetniki imeli pripra-
vljaje se za sv. obhajilo, in kako so se
včasih zavolj majhnih reči mizi Gospodo¬
vi bližati bali, bi kazal, de nima razu¬
mnosti in ne previdnosti, ako bi hotel, de
vsi verni tako ravnajo. S tem bi grozno
veliko vernih od sv. obhajila zaderževal,
kterim bi bilo lahko prav zelo koristno.

III.

Verni zaderiek  , ki do sadu sv. obhajila
priti brani , je smertni pr eh.

Nar veči zaderžek, ki nam do sadu
sv. obhajila priti brani, je smertni greh;

232

v tem so vsi le ene misli, de nas nam¬
reč smertni greh sploh vsiga sadu oropa.

Kristjan, ki se prederzne v smertnim
grehu k mizi Gospodovi pristopiti, stori
strašen božji rop in si nakoplje nar gro-
zovitniši kazni. Ko sv. Pavel Korinča-
nam to resnico razlaga, jim piše: „Kdor
koli bo nevredno jedel ta kruh, ali pil ke¬
lih Gospodov, bo kriv telesa in kervi Go¬
spodove. Naj torej človek sam sebe pre¬
sodi 3 in tako naj je od tega kruha, in
pije od keliha. Zakaj kdor nevredno je
in pije, si sodbo je in pije, ker ne raz¬
loči telesa Gospodoviga. Zato je med
vami veliko slabih in bolnih in veliko jih
spi 44 , namreč spanje smerti. ( 1 . Kor. 11 .)

Kdor tedaj v stanu smertniga greha
k sv. obhajilu gre, je kriv telesa in kervi
Jezusove, to je po besedah sv. cerkvenih
učenikov: on se tako zadolži, kakor de
bi Jezusovo kri prelival.

Grešnik, ki nevredno Jezusa prejme,
ponovi Judeževo izdajanje, in kakor de bi
ga hotel kušniti in mu svojo ljubezen ska-
zati, ga grehu izda, ki je njegov nar veči
sovražnik; on Jezusa Kristusa križa, in
mu kakor judje življenje vzame, kolikor
na njem stoji. Sv. Avguštin pravi, „de

233

je tak božji rop tako rekoč grozovitniši
pregreha, kakor vsaka druga, ker je ve¬
liko veči hudobija križati Jezusa Kristusa
zdaj, ko v nebesih kraljuje, kakor pa ko
je na zemlji bil v svoji »merljivosti 44 . —
„Raji bi bil od hudiča obseden, piše sv.
Krizostom, kakor de bi nevredno sv. ob¬
hajilo prejel, tako grozovitim hudobija je,
Kri zaveze z nogami teptati. 44  Obsedeni
namreč ne bo kaznovan, de je bil od hu-
dobniga duha obseden, kdor pa nevredno
sv. obhajilo prejme, bo večno kaznovan.

Ker že s tako černimi barvami iz
pisem sv. cerkvenih učenikov popisujemo
grozovitnost greha, ki si ga z nevrednim
sv. obhajilam vsak nakoplje, in strašne
kazni, s kterimi Bog žuga, opominjamo
s sv. Krizostomam, ne de bi verne od
sv. obhajila zaderževali, temuč, de bi jih
obvarovali, se mu brez priprave bližati,
in veseli ponovimo lepo opominjanje sv.
Avguština, ki ga je govoril svojim ver¬
nim na sveti dan rojstva Jezusoviga:
»Zarotim vas, je rekel, de storite s po-
močjo gnade božje kolikor koli morete,
de se z očišeno vestjo, s čistim sercarn
in telesam bližate mizi Gospodovi, de
boste vredni prejeti njegovo telo in njego-

234

vo kri, ne v svoje pogubljenje, ampak v
zdravje svojih duš. V tem Zakramentu
se nam namreč naše življenje hrani in
Sin božji nam sam pravi, de, ako ne
bomo jedli njegoviga mesa in ne pili nje¬
gove kervi, ne bomo imeli življenja v se¬
bi. Ali kdor hoče življenje, naj svoje
življenje premeni, če ne bo prejel življenje
v svoje pogubljenje. Ne ozdravi svojih
bolečin, ampak si jih še pomnoži, in na-
mest življenja si najde smert.“

l)ruyi zaderzek , ki nam sad so. obhajila
jemlje , so mali ali odpustljivi grehi.

Odpustljivi grehi se dajo v trojne
razdeliti. Pervi so grehi nagnjenja, do
kterih nimamo le nagnjenja, ampak tudi
še ljubezen in tako rekoč namen jih še
doprinašati potem, ko smo jih storili. Dru¬
gi so grehi slabosti, ktere storimo, bolj
iz nagnjenja svoje popačene natore, ali
pa iz slabe navade, in ne popolnama pro¬
stovoljno. In tretji se smejo imenovati
potrebni grehi. Nočem reči, de jih brez.
vse proste volje storimo, le toliko rečem,
de ga ni greha, de bi se ga s pomočjo
božjo ogniti ne mogli, vender je zavolj

235

spačenosti človeške nemogoče, se vsih
obvarovati, le posebna moč gnade, ka-
koršna je bila Marii prečisti Devici dana,
de nikdar tudi nar manjšiga greha storila
ni, nam to dati zamore.

Pervim ti mali grehi dopadejo in da¬
jo jim radi oblast v svojim sercu 5 drugim
sicer ne dopadejo, ker se z njimi boju¬
jejo, pa velikrat zastonj. Tretji pa ima¬
jo strah pred njimi, padejo le poredkama
vanje in si prizadevajo jih precej zbrisati.

Menim, de bi bilo zelo nepravično,
vse take grešnike enako soditi, kazalo bi
malo razumnosti, ako bi na vse enako
obračali, kar sv. cerkveni učeniki od ma¬
lih grehov učijo, v zvezi s sv. obhajilam.

Vidi se namreč to že iz besed sv.
Ambroža, ki veleva, naj gremo vsak dan
k sv. obhajilu, ker vsak dan grešimo; s
tem pač ne svetuje vsakdanjiga sv. obha¬
jila tistim, ki nalaš in brez vsiga pre-
mislika v male grehe privolijo.

Res je sicer, de sv. obhajilo male
grehe zbrisuje; ali de se nam ta gnada
dodeli, nam mora biti žal, de smo jih
storili, in morama hrepeneti se jih opro¬
stiti. Pervo imenovani jih pa nič ne ob¬
žalujejo, in tudi nimajo volje se pobolj-

236

sati. Ker pa tako prostovoljno napravijo
zaderžek gnadi tega Zakramenta, gredo
tako brez vse gorečnosti od mize Gospo¬
dove , kako so brez nje zraven prišli.

Tisti pa, ki iz slabosti še večkrat v
male grehe padejo, zadobijo v sv. rešnjim
Telesu prečudno pomoč se poboljšati: Od
takih govori sv. Tridentinski zbor ko pra¬
vi, „de nas sv. rešuje Telo očišuje od
vsakdanjih grehov 44 . In od njih govori sv.
Ciril rekoč: „Ako se odteguješ sv. obha¬
jilu, ker si zavolj svojih grehov tega ne¬
vreden, se varuj, de ti hudobni duh ne
splete iz tvoje nevarne pobožnosti mreže,
de bi te vanjo vjel. Kdo pač spozna vse
svoje grehe? Napolnuj se torej z lepimi
pobožnimi mislimi, prizadevaj si sveto ži¬
veti, in hodi k sv. obhajilu. Verjemi mi,
ne le smerti te bo to obvarovalo, ampak
tudi vsili bolezen te bo oprostilo. Kadar
je namreč Jezus pri nas, nam odpodi po-
željivost, nas uterdi v pobožnosti, nam
zbriše strasti, in ne gleda na grehe, v
kterih smo, on ozdravi bolne in ranjene,
in kakor dober pastir da svoje življenje
za svoje ovčice, nas tudi iz vsili naših
nadlog povzdigne 44 . — Ali rekel mi bo
kdo: Kako pa vem, ali želim resnično

237

malim greharn slovo dati ali ne? dalje ču¬
tim do nekterih tako veliko nagnjenje, de
se mi skorej nemogoče zdi se jih obva¬
rovati. Ali razločiti je treba nagnjenje od
ljubezni do greha.

Nagnjenje je le neprostovoljna lju¬
bezen, ki nas zoper našo voljo sili in
žene; ljubezen do njega je pa prostovo¬
ljna. Ne nagnjenje, ampak le ljubezen
do greha nas ob sad sv. obhajila pripra¬
vi ; nagnjenje nas stori bolne, ljubezen do
greha pa kazni vredne; sv. rešuje Telo
ozdravi te bolezni, ker niso prostovoljne,
ljubezen do greha pa brani, de ne more¬
mo ozdraveti. Ako se pa bojiš, de mo¬
rebiti nimaš hrepenenja se vsim greharn
odpovedati, imej vsaj željo, de bi ga
imel; reci z Davidam: „Moja duša želi in
hrepeni po tvojih postavah u  (Ps. 118.),
m potem pristopi zaupljivo in s ponižno¬
stjo k mizi Gospodovi.

K koncu naj še opomnimo; pri ose¬
bah , ki so na poti čednosti že deleč pri¬
šle, so ti mali grehi veči del iz slabosti in
spačene natore, in jih naj torej nikar ne
zaderžujejo od mize Gospodove.

„Ne le odmikati se ne smemo od sv.
obhajila, zavolj tega , ker spoznamo, de

238

smo grešniki, piše Kasijan, ampak ravno
to nam je še celo vzrok, de k njemu hi¬
timo in željno tečemo, ker je zdravilo na¬
ših duš in ima posebno moč jih očiševati“.
— Le na dve reči je treba tiste opomniti,
ki so v takim stanu, in jim reči s sv.
Gregorjem: „Ker še celo zvoljeni ne mo¬
rejo biti brez greha, je treba, de že pred
sv. obhajilam zadostujejo po svoji moči za
grehe, s kterimi jih neprenehama omade¬
žuje človeška slabost^. — Treba je verh
tega, de se tudi nar pobožniši duše ve¬
dno nevredne štejejo pristopiti k mizi Go¬
spodovi.

„Uterditi moramo svojo dušo, pravi
Kasijan, z veliko ponižnostjo kakor z moč¬
no stražo, de se nam ta misel dobro v
sercu uterdi, de nismo ne ene stopnje ti¬
ste čistosti dosegli, ki bi nas vredne sto¬
rila svetiga obhajila, akoravno bi bili mo¬
rebiti z božjo gnado vse že storili, kar je
bilo do zdaj rečeniga.“ — Ce pa, ljube
keršanske duše, to storite, potem se pa
le pogostama približujte mizi Gospodovi.
Naj vas ti grehi prenagljenja in same sla¬
bosti, ki vas le bolj nesrečne kakor pa
kazni vredne delajo, naj vas taki grehi
ne odvračujejo od sv. obhajila.

239

Tretji zaderiek , ki nas ob sad sv.
obhajila pripravi , je padec v greh
po sv. obhajilu.

Malo ljudi je, de bi vsaj nekoliko
pripravljeni ne bili, kadar k sv. obhajilu
pristopijo. Očistijo si svojo vest pri spo¬
vedi, in skušajo se opomniti k pazljivosti
na to tako sveto opravilo. Ali vender zelo
navadna je nerodnost, pozabiti sprejetih
gnad, in zanikernost se greha ogibati.

Verni, ki po sv. obhajilu zopet v svo¬
je grehe padejo, se v dvojne razločijo:
Eni so posvetnjaki, ki precej potem v
stare smertne grehe padejo. Drugi pa ži¬
vijo precej pobožno, ali vender ostanejo
še mlačni, si nočejo potrebne sile delati,
de bi bolj popolnama živeli. Poglejmo
nar pred perve :

Na koliko krajih priporoča sv. Kri-
zostom, čigar priserčna pobožnost za to
sv. skrivnost se v vsili njegovih spisih
sveti, na koliko krajih on z vso svojo
zgovornostjo vernim priporoča, naj po sv.
obhajilu čisto živijo, in dokazuje grozo-
vitnost povernitve v stare grehe. On piše
nied drugim: ..Usta, ki so bile napolnje¬
ne s tem nebeškim ognjem, jezik, ki ga

240

je močila ta neskončno častitljiva kri, bi
mogli biti čistejši, kakor solučni žarki.
Ne bojiš se hoditi v glediše, kjer se pre-
šestvanje razkazuje in tam na odru gle¬
dati vlačugo z ravno tistimi očmi, s kte-
rimi si gledal nezapopadljivo daritev na
altarjih in mešati v svojim sercu s tem
nebeškim kruham ta posvetni strup ?"

Tisti, ki hodijo večkrat k sv. obhajilu,
pa v svoji navadni mlačnosti ostanejo in v
čednosti nič ne rastejo, ki so vedno v tiste
strasti zakopani, ki grozno nepopolnama
živijo, in ki nimajo nič skerbi, de bi svo¬
je življenje poboljšali, taki ne ravnajo po
željah Jezusovih. In res, če je naš Zve¬
ličar sv. rešnje Telo postavil, de bi nas
po besedah sv. Tridentinskiga zbora smert-
nih grehov varovalo, ga je po besedah
ravno tega zbora tudi postavil, de bi nas
oprostilo malih grehov. Kdar tedaj na¬
vadno vanje padeš , nimaš skerbi in pa¬
zljivosti samiga na se in opoviraš namene
Jezusove, ki te želi s tem Zakramentam
povzdigniti na stopnjo popolnomasti. Je¬
zus Kristus, ki ti tolikokrat svoje telo in
svojo kri da v hrano za tvojo dušo, pri¬
čakuje, de bi bilo svetejši tvoje življenje,
in kadar tega ni, mu živo nasprotvaš.

241

Ali rekel bo kdo: Ako je nevarno k
sv. obhajilu hoditi brez poboljšanja ži¬
vljenja , je pač bolje, de se k mizi Go¬
spodovi nič ne pristopa? Tako sklepati je
zelo nevarno, in hudobni duh gre temu
sklepanju na roko, de z njim pobožne
duše straši, posvetnim pa da izgovor, de
si z njim svoje brezbožno življenje lepša¬
jo. Kjer se od mize Gospodove odmi¬
kajo, ne opeša le njih pobožnost, ampak
počasi tudi njih vera na resnično priču-
joenost Jezusovo v sv. rešnjim Telesu
ugasne. „Gorje meni, piše sv. Bernard,
če grem nevredno k sv. obhajilu, ali gorje
mi tudi, če se mu odtegujem!“ — De
se torej reče, kar je prav in res v tej
zadevi, se mora skleniti: Treba je več¬
krat k mizi Gospodovi pristopiti, ali le s
potrebno in spodobno pripravo 3 in potem
si je treba prizadevati, gnade, ki se tu¬
kaj dobivajo, prav obračati.

Vedno češ.

16

242

Patiajst® p§M?j@ e

Od pogostniga svetiga obhajila.

„De bi nam pač bilo nar veči britkost ži¬
veti brez te nebeške hrane.“ Sv. Ambrož.

Jezus Kristus neskončno hrepeni, de
bi se nam dal: „Iz serca sim želel jesti z
vami to velikonočno jagnje, 44  pravi sam
(Luk. 2.). Velikost tega svojiga hrepe¬
nenja nam pokaže z velikimi čudeži, kte-
re je delal, de nam je to nebeško hrano
dal. Vabi in silno nas priganja, naj k
njemu pridemo: „Pridite, pravi on, vži-
vajte nebeški kruh, kteriga vam dajem,
in pite (v mojo kri spremenjeno) vino,
kteriga sim vam pripravil. 44  (Preg. 9, 5.)
Kaže nam svoje neskončne bogastva, ki
so skrite v sv. obhajilu, in prečudni sad
tega Zakramenta ljubezni. Jezus Kristus,
v kterim so vse zaloge modrosti in znanja
skrite 44  (Kol. 2, 3.) se nam popolnaina
vsiga daje, de nam je kruh življenja

Pet let odpustkov dobi, kdor gre vsako ne¬
deljo in vsak praznik k sv. obhajilu, in de te dni za sv.
očeta papeža moli. Kdor gre pa vsak mesec enkrat in
o praznikih Gospodovih, Marijnih, Aposteljnov in sv. Ja¬
neza Kerstnika, zadobi vselej deset let odpustkov.

243

(Jan. 6, 51.), de nam daje živeti njegovo
življenje (Jan. 6, 58.), de nas stori de¬
ležne božje natore ( 2 .  Petr. 1, 4.) in de
nas ozdravlja vsih dušnih bolezen, in de
nam da vse, kar le želimo. De z njim
vse imamo in, de nas osreči kakor Salo¬
mona njegova modrost, od ktere on piše:
„Vse dobro mi je z njo došlo; prejel sim od
nje brezštevilne bogastva.“ (Modr. 7 , 2.)

O kako bi bil srečen, ko bi mogel
pripomoči, de bi se ta želja Sercu Je-
zusovimu spolnila, in de bi zanrogel vpla-
meniti kaj duš, ki bi prav goreče hrepe¬
nele ga pogostama v sv. obhajilu, z do¬
bro pripravljenim sercam prejemati!

I.

Nig{y t  y nas k giagestittau sv.
©fofeapM vafelj®*

Pervi nagib: — Postavljen je sv. rešnjiga
Telesa.

1. Kar nam kaže, de so bile želje
Jezusove, ko je ta sv. Zakrament posta¬
vil, de bi ga verni pogostama prejemali,
se vidi, po besedah sv. Avguština, iz

244

tega, de se nam je v podobi hrane dal,
Zbral si je naš božji Zveličar nar nava-
dniši jed, ktera se nar teže pogreša, kte-
ro vživa revež in bogatin, majhen in ve¬
lik 5  to je vsakdanji kruh, kteriga od Boga
prosimo, in ki je perva podpora našiga
življenja, tega si je zvolil, de ga je spre¬
menil v neskončni zakrament svoje ljubezni,
2. Jezus Kristus nas močno vabi,
naj pogostama vživamo to nebeško jed.
Iz tabernakeljna nam pravi z ginljivimi
besedami: „Pridite, pritecite v moje sve-
tiše, usedite se k moji mizi, jejte moj
kruh in pite moje vino, kteriga sim vam
pripravil (Preg. 9, 5.); — ker moje me¬
so je res jed in moja kri je res pijača".
(Jan. 6 .)

3. On hoče celo, de naj vsak dan
prosimo, de bi bili poživljeni s tem skriv¬
nostnim kruham, ker po besedah cerkve¬
nih učenikov vsakdanji kruh, kteriga nam
v molitvi, ki nas jo je sam učil, prositi
veleva, ni le telesni kruh, ki naše telo
ohrani, ampak obseže tudi čeznatorni kruh,
sv. rešnje Telo, ki nam ohrani naše duše
v gnadi božji in jim daje rast v dobrim*
— Sv. Ciprijan pravi: „Mi prosimo Boga,
de naj nam da vsak dan tega nebeškiga

245

kruha, iz strahu, de bi nas, ki smo v
Jezusu Kristusu, in ki vsak dan sv. rešnje
Telo prejemamo v hrano zveličanja, de bi
nas kak veči greh ne ločil od tega sv.
Telesa, nas ne zaderževal in ločil od sv.
obhajila in nas pripravil ob ta nebeški
kruh“. — Ravno tako govori tudi sv. Hi-
lari rekoč: „Daj nam naš vsakdanji kruh.
Kaj želi namreč Bog tako močno, kakor
to, de bi Jezus Kristus vsak dan v nas
prebival, on kije kruh življenja, kruh, ki
je z nebes prišel? Kakor tedaj to vsak
dan prosimo, tako tudi prosimo, de bi se
nam vsak dan dajal“. Besede sv. učenika,
ktere IV. Toleški zbor rabi, so tako jasne,
de se pri njih ničesar ne pogreša. — Tu¬
di sv. Ambrož poterdi to resnico, rekoč:
„Ako je ta kruh vsakdanji kruh, zakaj
ga pa le ob letu enkrat vživaš, kakor je
pri Grekih na jutrovim v navadi? Vživaj
ga vsak dan, de ti bo vsak dan v zve¬
ličanje. O de bi se pač kristjan v sredi
težav s tem življenjem tolažil, de bi sre¬
čne imenoval tudi tiste dni, ko ima nar
več terpeti! de bi mu bila pa nar veči
britkost, biti brez te nebeške hrane, ki
se mu hrani v sv. rešnjim Telesu

4. Zadnjič je naš ljubi Zveličar sv.

246

rešnje Telo postavil, de bi nam bilo v
zastavo njegove ljubezni, in de bi nam
oživljalo spomin na njegovo terpljenje in
na njegovo smert. „To storite v moj spo¬
min 44 , je sam rekel; in sv. Pavel piše (1.
Kor. 11 , 24.): „Kolikorkrat boste ta
kruh jedli in ta kelih pili, boste smert
Gospodovo oznanovali 44 . Ali bi ne kazalo
nehvaležnosti, ako bi se tega ne spomi¬
njali, kolikorkrat nam je mogoče? Kakor
Gospodu nič bolj ne dopade, kakor če-
šenje njegoviga terpljenja pri daritvi sv.
maše, ravno tako tudi mi ne moremo Bo¬
ga vredniši častiti, kakor s sv. obhajilam,
ki v našim sercu spomin njegoviga .ter¬
pljenja ponovi.

O de bi pač spoznali neprecenljivi
dar, kteriga nam Jezus Kristus v sv.
obhajilu daje, kako bi pač hrepeneli g a
prejemati! — Ko je bil Jezus nasitel mno¬
žico, ki ga je v pušavo spremljala, j e
rekel okoli stoječim: „Delajte, ne za jed,
ktera mine, ampak za jed, ktera v večno
življenje ostane, ktero vam bo Sin člo¬
vekov dal 44  (Jan. 11 .). Žalostno bi bilo
pušati svojo dušo brez te nebeške hrane.
»Moje serce se suši, pravi David, ker
pozabil sim svoj kruh jesti. 44  (Ps. 101 , 5.)

247

Kako resnične so pač besede sv. Ci-
prijana, ki pravi: „Duša je brez življenja,
brez moči in brez serčnosti, kadar je sv.
rešuje Telo ne podpira in ne vterjuje.“ —
„Brez mene, pravi Jezus Kristus, (Jan.
15,) nič ne zamorete.“ — Sami iz sebe
še nič dobriga misliti ne moremo, ali „vse
pa zamoremo v njem, kteri nas močne
tlela“, piše sv. Pavel (Filip. 4.). Pojdimo
torej k Jezusu, hodimo pogostoma k njemu!

Drugi nagib: — Nank in ravnanje sv. cerkve.

S perviga se je s sv. rešuj im Telesam
prav v dulm, vkterim je bilo postavljeno,
ravnalo. Pervi kristjani „so bili združeni
v lomljenji kruha“ (Dj. ap. 2.). Poživljali
so se pogostama vsi s tem nebeškim kru-
ham „po hišah“. Vsak dan k mizi Go¬
spodovi pristopati je bilo v pervih stolet¬
jih v navadi 5  spričujejo nam to sv. Ju¬
stin , Tertulijan, sv. Ciprijan, sv. Hiero¬
nim in sv. Krizostom.

Paladi pripoveduje od vernih, ki ne
bi bili pokusili telesne jedi, dokler niso
svoji duši dali duhovne, to je, kakor sam
razlaga: dokler niso prejeli Telesa Jezu-
soviga. On pripoveduje, de je opat Apo-

248

Ion svoje podložne opominjal prav pogo-
stama k sv. obhajilu hoditi, še celo vsak
dan, ako je le mogoče. Od sv. Bazilija
vemo, de so pušavniki posvečene hostije
sabo nosili, de so se zamogli sami sebe
obhajati. Kadar so jim hostije pošle, jim
je Bog včasih čudovitno družili preskerbel.
Od sv. Onufra se bere, de ga je hodil
vsak teden dvakrat angelj obhajat, in rav¬
no to pripoveduje Zozomenez od sv. Mar¬
ka pušavnika.

Učeni Ubertin Kasale, iz reda sv.
Frančiška piše, de so hodili mnihi sv. Be¬
nedikta sperviga vsak dan k sv. obhajilu.
To življenje starih časov poterdi tudi sv.
Tridentinski zbor : „Opominjamo vas, pra¬
vijo očetje tega zbora, opominjamo vas z
očetovsko ljubeznijo, prosimo vas, svari¬
mo vas, zarotimo vas pri ljubezni božji
in njegovim usmiljenji, vas ki verujete v
Jezusa Kristusa, bodite si kar koli ho¬
čete, de se v spominu na njegovo ne¬
skončno veličastvo in na njegovo neizreklji¬
vo ljubezen, ki ga je gnala, de se je
daroval za naše zveličanje, in de nam je
dal svoje meso v hrano v presvetim Za¬
kramentu, de se pripravljate se včasih
vdeležiti tega znamnja edinosti (sv. rešnji-

249

ga Telesa), te vezi ljubezni in tega znamnja
zedinjenja in miru, ki mora med vernimi
kraljevati. Verh tega imejte za skrivnosti
svetiga Telesa inKervi Jezusove tako terd-
no in stanovitno vero, tako globoko spo¬
štovanje, tako resnično pobožnost in če-
šenje, de boste ta živi, čeznatorni kruh
pogostama prejeti zainogli, ker on je re¬
snica, življenje in vedno zdravje vašim
dušam, in de zamorete s to nebeško hra¬
no okrepčani iti iz popotovanja tega revniga
življenja v prebivališe večniga, kjer boste
ravno ta angeljski kruh, kteriga zdaj pod
podobami sv. Zakramenta prejemamo vži¬
gali. Serčno želimo, de bi vsi verni,
kolikorkrat so pri častiti daritvi sv. maše,
ne le duhovno sv. obhajilo prejemali, am¬
pak de bi bili pripravljeni tudi resnično se
vdeležvati sv. rešnjiga Telesa, in preje¬
mati Telo in Kri Jezusovo, de bi se bolj
obilno sadu te sv. daritve vdeleževali.“

Katekizem, ki ga je ravno ta Tri¬
dentinski zbor spisal, te želje in to hre¬
penenje sv. zbora razlaga rekoč:

„Tedaj je dolžnost duhovnih pastir¬
jev, de verne večkrat opominjajo, de
oaj vsak dan svoje duše s tem sv.
Zakramentam okrepčujejo, kakor se jim

250

potrebno zdi vsak dan skerbeti za hrano
telesa, ktere potrebuje; ker duhovna jed
je ravno tako duši potrebna, kakor nator-
na telesu. Posebno koristno bo tudi jih
ob enim opominjati neskončnih božjih do¬
brot, ki jih pri sv. obhajilu sprejmemo,
in kakor je bilo že pred od njih govor¬
jeno. Tukaj se je še mogoče pokrepčati
z mano, ktero so Izraelci za okrepčanje
moči svojiga života vsak dan mogli jesti.
Sploh je to nauk sv. očetov, ki živo in
silno priporočajo pogostno sv. obhajilo.

Papež Inocenci XI. v svojim slove¬
snim razpisu leta 1679. poterdijo in hva¬
lijo pogostno in vsakdanje sv. obhajilo,
in želijo, de bi se k temu vsi verni opo-
minjevali, ravno tako kakor tudi k pri¬
pravi, ki jo tirja. Poglavitni del tega
razpisa, ki je podlaga ravnanja sv. cer¬
kve v zadevah sv. obhajila, kakor ga ime¬
nuje Benedikt XIV. v svojim imenitnim
govoru čez škofijske zbore, tukaj poda¬
mo : „Akoravno je bilo pogostno in vsak¬
danje sv. obhajilo od sv. cerkvenih uče¬
nikov v sv. cerkvi vedno dovoljeno, ker
niso nikdar odločili posebnih dni, kdaj naj
se gre k sv. obhajilu in kdaj ne, v mescu
ali tednu. Sv. Tridentinski zbor tudi m

251

nič druziga odločil 5 ampak brez vsiga
določenja, v oziru na človeško slabost je
naznanil, kar hoče in želi, in sicer s po¬
sebno modrostjo. Človeško oko namreč
ne more preiskati vsili kotov svojiga ser¬
ca, vsih del in opravil, ki ga motijo, tu¬
di ne vsili gnad in darov, ktere Bog svo¬
jini otrokam deli ; zatorej se ne da nič
določiti in skleniti, ne v zadevali vredne
priprave, in ne kar čistost vsaciga pose¬
bej zadeva, torej pa tudi ne, kar zadeva
pogostno in vsakdanje sv. obhajilo. Za¬
torej se mora to spovednikam prepustiti;
ker oni poznajo skrivnosti serca, in
oni naj velevajo po svoji previdnosti lju¬
dem mnozih stanov pristopiti k mizi Go¬
spodovi, kakor previdijo, de je v prid njih
dušam, kakor se kaže sad pogostniga sv.
obhajila, kakor v čednosti bolj in bolj ra¬
stejo in kolikor- čistejši je njih serce . . .
Zatorej je posebna skerb škofov, vernih
ne strašiti in odganjati od pogostniga ali
vsakdanjiga sv. obhajila s posebno in
splošno prepovedjo, ali pa naravnost dne¬
ve odločevati, kdaj naj se prejema, ampak
sami naj dovolijo vsakimu, kar previdijo,
de mu v zveličanje služi in tudi svojim du¬
hovnim pastirjem in spovednikam naj vele-

252

vajo, de naj tako ravnajo, in de naj nikogar
ne odganjajo od te nebeške mize, naj seji
pogostama, naj se ji tudi vsak dan pri¬
bliža ; verh tega jim bo še posebno pri
sercu, de bi vsak okusil sladkost Telesa
Gospodoviga, ali bolj poredkama, ali bolj
pogosto, kakoršna je njegova pobožnost
in njegova priprava. Zraven te skerbi
duhovnih pastirjev in spovednikov je tre¬
ba, de tudi pridigarji k temu pripomorejo;
de kadar verne spodbujajo in vnemajo za
pogostno sv. obhajilo, po kterim naj hre¬
peneti morajo, de jim tudi pokažejo, ko¬
liko pripravljanja je za ta sv. Zakrament
treba in de podučujejo tiste, ki pogosta¬
ma ali vsak dan k sv. obhajilu hoditi že¬
lijo, naj bodo kteriga koli stanu, de naj
jim bo njih revni dušni stan vedno pred
očmi, de jim bo misel na imenitnost tega
Zakramenta, in strah pred sodbo božjo
obudil spodobno spoštovanje do njega,
kolikorkrat se bližajo mizi Gospodovi in
vživajo Jezusovo sv. Telo; de se pa tu¬
di zderžijo, kadar se čutijo slabo pripra¬
vljene, in de se bolje zanj pripravljajo.
Ravno tako je pa tudi posebna skerb ško¬
fov, v čigar škofijah se je ta pobožnost
vkoreninila, de Boga za to hvalijo in to

253

gorečnost s pravo previdnostjo med ver¬
nimi ohraniti vedo ; de skerbijo za poseb¬
no lepo obnašanje pri prejemanji tega
neomadežvaniga Jagnjeta, de se ne naj¬
de senca kake nespodobnosti ali kakiga
pohujšanja med vernimi, ampak de raste¬
jo v čednosti in dopadajenji božjim A^edno
bolj in bolj vsi, ki prejemajo to nebeško jed.

Papež Benedikt XIV. so v pismu do
vsili laških škofov leta 1742. razodeli serčno
željo, de bi v sv. cerkvi oživela goreč¬
nost do pogostniga in vsakdanjiga sv. ob¬
hajila pervih keršanskih časov, in prista¬
vijo, de duhovni pastirji in spovedniki ne
morejo bolj pokazati svoje gorečnosti in
delavnosti, kakor če oživljajo v sercih ver¬
nih veselje in hrepenenje za pogostno sv.
obhajilo. Kar pa še posebno k pogost-
nimu sv. obhajilu vabi, so mnogi odpustki,
kferi so od rimskih papežev takim vernim
dodeljeni.

„Ako te posvetni ljudje vprašajo, pra¬
vi sv. Frančišk Salezi, čemu greš tako
pogostama k sv. obhajilu, jim reci, de
zato, de se učiš Boga ljubiti, de se svo¬
jih slabost očišuješ, de se svoje revšine
oprostiš, in de se v svojih potrebah okrep-
čuješ. Reci jim, de dvojnim ljudem je

254

pogostniga sv. obhajila treba: tistim, ki
so popolnoma, ker oni bi napak ravnali,
ko bi pri svoji dobri pripravi se ne pri¬
bliževali temu studencu popolnomasti; in
tistim, ki niso popolnama, de bi se mo¬
gli popolnamasti učiti; močnim, de ne
oslabijo, in slabim, de moč zadobijo;
bolnim, de ozdravijo, in zdravim, de
ne zbolijo, in de tebi, ki si nepopol-
nama, slab in bolan je pogostniga sv. ob¬
hajila treba, de se skleneš s to popol-
nomastjo, s to močjo in s tem svojim
zdravilam. Reci jim, de tisti, ki nimajo
veliko s svetam opraviti, morajo velikrat
k sv. obhajilu iti zato, ker imajo čas in
priložnost, kdor ima pa veliko posvetnih
opravil tudi, ker tega potrebuje, in ker
kdor veliko dela tudi mnogo dobre hrane
potrebuje in sicer pogostama. Reci jim,
de prejemaš sv. rešuje Telo, de bi se učil
ga dobro prejemati, ker ni mogoče ka-
kiga dela dobro opravljati, če se v njem
večkrat ne vadimo. — Ljuba duša! ki
Roga ljubiš, pojdi kolikor je mogoče po¬
gostama k sv. obhajilu, z dovoljenjem
svojiga duhovniga vodnika in očeta; in
verjemi mi, kakor postane zajic po zimi
belkast, ker ne vidi in ne vživa druziga

255

kakor sneg: tako boš tudi ti, ako boš
molil lepoto, dobroto in čistost v tem
presvetim Zakramentu in jo tukaj vžival,
ves lep, dobrotljiv in čist . 44

Fenelon od vsakdanjiga, ali skoraj
vsakdanjiga svetiga obhajila takole govo¬
ri: „Govori se tukaj od takiga kristjana,
ki ima čisto vest, ki lepo živi, ki je od-
kritoserčen in pokoren, proti svojimu sku-
šanimu, in ne premehkimu duhovnima vod¬
niku. Tak kristjan je sicer slab, pa spozna
svojo slabost in si iše pomoči v tej ne¬
beški hrani, de se vterdi. Je nepopolna-
ma, pa zavolj tega zdihuje in si priza¬
deva se poboljšati v svojih slabostih. Jest
mislim, de dober dušni vodnik, kteriga
priprosto vboga, ga sme in mora skoraj
vsak dan k sv. obhajilu pustiti . . . .“

„Nič ne pomaga, če se nam na to
odgovori, de se jih velikokrat vidi, ki prav
nevredno k sv. obhajilu hodijo... Govori
se namreč tukaj od čistih, ponižnih, vbo-
gljivih, in v duhu sbranih duš, ki svoje
slabosti poznajo in se jih hočejo očistiti s
to nebeško jedjo. Zakaj se spotikajo nad
njimi, ker jih večkrat pri sv. obhajilu vi¬
dijo? Odgovori se: Zato ker so nepo-
polnama. Prav tako; in de bi bili po-

256

polnama, zato hodijo k sv. obhajilu. Ali
ne pravi sv. Ambrož, de je greh rana,
in de imamo v sv. rešnjim Telesu zanjo
zdravilo ? ... Ako bi hotli pričakovati, de
bi brez vsih nepopolnamast vsak dan k
sv. obhajilu hodili, bi mogli brez konca
čakati. “

„Jest spoznam, de moder in pobo¬
žen spovednik zamore svojiga spovedenca
za nekaj časa od sv. obhajila prideržati,
de poskuša njegovo pokoršino in poni¬
žnost, če še ni od nje prepričan, ali pa,
de se obvaruje mrež, ktere mu bi ute¬
gnila zmota, ali kaka skrita vdanost in
ljubezen do samiga sebe nastavljati; ali
take skušnje naj se le v pravi potrebi de¬
lajo, in naj bodo le kratke; treba se je
precej k tej dušni hrani poverniti.“

„Jest vem, pravi sv. Ligvori, de so
misli duhovnih vodnikov različne, kar za¬
deva manj ali bolj pogostno sv. obhajilo;
jest se pridružim tistim, ki pogostno sv.
obhajilo priporočajo, ker zdi se mi, de so
tudi sv. cerkveni učeniki teh misel, kakor
je skazal oče Petav.“

257

II.

PriprovlHanj* fe p®g®*tn>8m®8i §v,

©fefoapi.

Ker smo vidili iz namena, za kteriga
je sv. rešuje Telo postavljeno, in iz navad
in šeg sv. cerkve, de je pogostno in vsak¬
danje sv. obhajilo zelo koristno, in de
moramo po njem zelo hrepeneti: premis¬
limo zdaj prav pazljivo, kako se nam je
zanj pripravljati. To premišljevanje ima
posebno vrednost za dušne vodnike, de
niso preveč mehki iti dobri, ampak de se
deržijo srednje poti, ktero učeni dušni pa¬
stirji priporočajo.

Sveti cerkveni učeniki namreč tirjajo
za pogostno in vsakdanje sv. obhajilo veči
pripravo, kakor samo greha očišeno vest;
sv. Tridentinski zbor to serčno želi, pa
vender nič posebniga v tej zadevi ne do¬
loči in papež Inocenci XI. to zapovedu-
4 jejo, pa tudi nič posebniga ne razlagajo,
kako naj se to zgodi; vidi se iz vsiga,
tl e pogostno sv. obhajilo več priprave
tirja, kakor bolj poredko; to tirja tudi o-
hilnost sadu, ki se tukaj dobiva. To se

da tudi spričati: Sv. Tomaž Akvinski

Vedro če*?. 17

258

piše: „Pri sprejemanji sv. rešnjiga Te¬

lesa se mora na dve reči gledati: ena za¬
deva sv. Zakrament, cigar gnade so ver¬
nim gotovo zelo koristne, in zatorej bi bilo
od te strani dobro, de bi se sv. Obhajilo
prejemalo vsaki dan (kar tudi cerkveni u-
čeniki in zbori, od kterih smo govorili,
priporočajo); od druge strani pa je gle¬
dati na tistiga, ki sv. Obhajilo prejema,
in tirja se velika pobožnost in veliko spo¬
štovanje od tistiga, ki ga prejme; hvale
vredno je, de ga prejme vsak dan, ako
je vsak dan k temu potrebno pripravljen.
Zatorej pravi sv. Avguštin: „Živi tako,

de boš vreden ga vsak dan prejeti. Ker
se pa velikrat primerijo mnogi zaderžki,
de to pobožnost ovirajo, de nismo ali na
duši ali pa na telesu pripravljeni, ni za
vse koristno, de bi se mu vsaki dan bli¬
žali, ampak le takrat, kadar se kdo zanj
pripravljeniga čuti“.

„Za ta Zakrament, pravi ravno ta u-
čenik, se tirjate dve reči: hrepenenje se
z Jezusam Kristusam skleniti, kar nam
ljubezen obudi, in spoštovanje do sv. Za¬
kramenta, ki je sad strahu. Perva nas
vnema za vsakdanje sv. Obhajilo, druga
nas od njega odvrača in zaderžuje. Če kdo

spozna iz skušnje, de po vsakdanjim sv.
obhajilu gorečnost njegove ljubezni raste,
in de se spoštovanje do njega ne zmanj¬
šuje naj gre vsak dan k sv. Obhajilu; če
je pa ravno nasprotno (narobe), potem
naj se nekoliko od njega zderži, de se
nra bo zamogel z večim spoštovanjem in
z veči pobožnostjo približati 44 .

Gotoviga se tedaj nič ne da reči,
kar pogostno sv. obhajilo zadeva, de bi
veljalo za vse verne, pravi Suarez, am¬
pak treba se je ravnati po zaderžanji in
po okolišinah vsaciga posebej.

Sveti Tridentinski zbor tudi želi, de
bi se imela pri pogostim sv. obhajilu ter-
dna in stanovitna vera, veliko, ponižno
spoštovanje in prava, vterjena pobožnost.

Poslušajmo, kaj pravi učeni Salmeron:

„Ako se zamore kdo vsak dan pri¬
praviti, je dobro, de gre vsak dan k sv.
Obhajilu, če vidi, de po takim pogostnim
sv. Obhajilu sovraštvo do greha in ljube¬
zen do čednosti v njem raste; tisti tedaj,
kteri pri pogostnim prejemanji sv. rešnjiga
Telesa zadobi sovraštvo do greha, zani¬
čevanje sveta, hrepenenje po nebeški do¬
movini, in kdor vidi, de se poželjivost v
n jem zmanjšuje in de duh čez meso moč

260

zadobiva, takimu je koristno, ge gre vsak
dan k sv. Obhajilu. — In kdor od tacih,
ki toliko sadu od vsakdanjiga sv. obhajila
dobivajo, slabo misli, se zelo pregreši 44 .

In častiti Ludovik Ponteški, on ki je
bil tako izurjen na potih popolnamasti, daje
tudi v tej reči še bolj na tanke vodila: Nje¬
govo drugo vodilo se takole glasi: „So
nekteri tako posebno pobožni in sveti, in
tako goreče hrepenijo po tem sv. Zakra¬
mentu, de jih je treba trikrat ali štirikrat
na teden k sv. obhajilu pustiti, nektere še
celo vsak dan, tode poredkama naj se to
zgodi in le če so popolnama Bogu vdani,
prosti zakonskih skerbi in brez posvetnih
opravil 44 .

Dalje pravi on: „Ako je zadosti za

nenavadno sv. obhajilo, de ga tisti, ki
vsak teden k njemu pristopi, potrebuje, in
de čeznavadno po njem hrepeni, se mu
sme dovoliti, de se mu sme bolj pogo-
stama in sicer navadno približevati, če
postane ta velika dušna lakota tudi na¬
vadna, in se ne zgubi precej, in če je
življenje res pobožno in lepo; in če se
že ta kruh vsakdanji kruh imenuje, se
sme verjeti, de je tudi še dandanašnji kdo
v cerkvi božji, komur se tako pogostno

261

sv. obhajilo dovoliti smej in kakor so v
pervih keršanskih časih aposteljni to veliko
vernim vsak dan dovolili, se sme misliti,
de se tudi dan današnji dobi malo kerde-
lce, kterimu se s pametjo to dovoliti za -
more, ker roka Gospodova se ni skraj¬
šala, in kri Jezusa Kristusa se ni toliko
ohladila, de bi več ne vnemala nekoliko
sere, kakor je takrat njih veliko vnemala".
— Kakor pravi sv. Bonaventura, se tirja
za vsakdanje sv. obhajilo, de se tako
živi, kakor so živeli pervi kristjani, ki so
bili polni sv. Duha in vsako uro priprav¬
ljeni za Jezusa svojo kri preliti, in zavolj
tega posebno želi sv. Ciprijan, de naj pri¬
stopijo vsak dan k sv. obhajilu.

Sv. Frančišk Salezi pravi, „de ker
mora biti priprava za tako pogostno sv.
obhajilo posebno velika, ga ni treba vsim
svetovati; ker se zamore pa vender ta
priprava pri veliko pobožnih dušah dobiti,
ravno tako ni dobro jih od tega odvrače-
vati ali sploh vsakimu pogostno sv. ob¬
hajilo odsvetovati".

„Za vsakdanje sv. obhajilo se ne
tirja le, de nimamo nobene ljubezni do
malih grehov, ampak očistiti moramo svojo
dušo še celo vsih slabih nagnjenj, in ne

262

drugači k njemu pristopiti, kakor z dovo¬
ljenjem svojiga duhovniga očeta“, pravi
on na drugim kraji.

Vidili smo, kako vnet je bil papež
Inocenci XI. za pogostno in vsakdanje
sv. obhajilo5 kar zadeva pripravo zanj,
dovoli spovednikam, de naj storijo in do¬
ločijo v tem, kakor previdijo, de bi bilo
dobro za zveličanje njih spovedencov, in
v tem naj gledajo na sad, ki ga pogostno
sv. obhajilo v njih obrodi, na rast v če¬
dnostih , na čistost njih vesti, na njih po¬
božnost in njih pripravljanje. V vsili svo¬
jih dopisih priporoča posebno veliko pri¬
pravljanje, kteriga ta sv. zakrament tirja.

„Vsakdanje sv. Obhajilo je želja sv.
cerkve, po besedah Tridentinskiga zbora,
in sad prošnje, ktero izgovarjamo v Go¬
spodovi molitvi, kjer prosimo našiga vsak-
danjiga kruha, pravi Bossuet. Ali zraven
je ravno tako gotovo, de se ta gnada ne
da sploh na vse razširiti, in treba se je
le z veliko, dolgo previdnostjo in z dol¬
gim pripravljanjem k temu približati, in le
kadar se vidi, de to res drugim v spod¬
budo služi, in de se sme skleniti, de se
to zgodi v božjo čast.“

Benedikt XIV., ki razodeva serčno

263

hrepenenje, de bi se obudila v sv. cerkvi
gorečnost za vsakdanje sv. obhajilo, ka-
koršna je bila v pervih keršanskih časih,
ob enim tudi naznani pripravljanje, ki se
k temu tirja: „De bi Bog hitel, piše on,

tle bi vidili verne dandanašnjih časov s
toliko gorečnostjo hiteti k mizi Gospodovi,
de bi ne bili le pri sv. skrivnostih priču¬
joči, ampak de bi se jih tudi s ponižnostjo
in ljubeznijo vdeleževali (namreč kakor
sperviga). Gotovo, nič ni na vsim svetu,
kamor bi škofje, duhovni pastirji in spo¬
vedniki svojo gorečnost bolj koristno ober-
niti zamogli, kakor če verne vnemajo za
tako čistost serca, de so vredni pogostama
k sv. obhajilu pristopati 44 .

On spovednikam priporoča, naj ne
svetujejo in ne dopušajo pogostniga sv. ob¬
hajila takim, ki večkrat smertno grešijo in
si ne prizadevajo, se z resnično pokoro
grehu odpovedati in ga opustiti, pa tudi ta¬
kim ne, ki se sicer smertnih grehov varujejo,
pa male grehe ljubijo in jih nočejo opustiti.

Sv. Ligvori pravi, de je napak po¬
gostno sv. Obhajilo takim dovoliti, ki so
v  malih grehih in imajo ljubezen do njih,
ter se nočejo poboljšati. Bolje je, de se
takim dovoli, kteri bi brez njega v nevar-

264

nost padli zabresti v smertne grehe 44 . „Kar
mene zadeva, pravi on na drugim kraji,
bi pogostno sv. obhajilo težko dovolil ta-
kimu, ki hoče ostati pri kaki reči, ki še
prav za prav ni mali greh, ki bi ga pa
na poti popolnamasti zaderževala, in bi
on s tem kazal premalo ponižnosti in po-
koršine 44 .

„Kadar se duša povzdigne na toliko
stopnjo popolnamasti, de lahko več ur
moli, ali kakor pravi sv. Frančišk Salezi,
de zaduši že veči del svojih slabih nag¬
njenj , sme vsak dan k sv. obhajilu pristo¬
piti, ker tukej se doseže nar veči popol-
namast, kar je človeški slabosti doseči
mogoče , 44  kakor piše sv. Prosper.

On piše nar pred, kako učeni možje
od pogostniga in vsakdanjiga sv. obhajila
govorijo, in potem takole sklene: „K

koncu, ko smo misli teh mož slišali, se
vidi, de dušni vodnik ne more brez oči¬
tanja vesti pogostniga, celo vsakdanjiga
sv. obhajila zametovati (vender naj se
vsak teden en dan opusti, kakor ravnanje
previdnih dušnih vodnikov uči, in tudi v
druzih časih, kjer se spovedencam to od¬
reče, de se njih ponižnost in pokoršina
skuša, ali iz druzih dobrih namenov), pri

265

tistih dušah, ki po njem hrepenijo, de bi
v ljubezni božji bolj rastle, de le nimajo
nič nagnjenja do malih grehov,*de si ve¬
liko za serčno molitev prizadevajo, de
imajo skerb, se do popolnamasti povzdi¬
gniti in de tudi v male grehe več ne pa¬
dajo popolnama radovoljno.

Ako se deržimo v svojim ravnanji
tega kar tirjajo od nas rimski papeži, cer¬
kveni zbori, v bogoslovji in dušnim živ¬
ljenji izurjeni in zvedeni možje v zadevah
pogostniga in vsakdanjiga sv. obhajila,
se lahko ognemo prevelike ojstrosti, in
prevelike mehkosti. Jezusu Kristusu se
bi skazovalo več časti, sv. cerkvi bo¬
žji več tolažbe in spodbude, ker sad sv.
obhajil bi bil bolj zrel in bolj obilen.

„Bog daj, pravi sv. Alfonz Ligvori,
de bi se veliko takih duš na svetu našlo,
de bi se varovale vsaciga tudi nar manj-
šiga greha, in de bi hrepenele, ne le po
pogostnim, ampak po vsakdanjim sv. ob¬
hajilu s pravim zaželenjem se poboljšati
in v ljubezni božji rasti. Ko bi se to
zgodilo, bi bil tudi Jezus Kristus na
zemlji bolj ljubljen. — O kako srečen je in
Bogu prijeten, pravi pobožni Tomaž Kemp-
oan, kdor tako živi, in si vest tako čisto

266

ohrani, de je tudi vsak dan za sv. obha¬
jilo pripravljen, in bi tudi k njemu pristo¬
pal , ako bi mu bilo dovoljeno, in bi se
to storiti dalo, brez (spotike in) zgle¬
dovanja 44 .

III.

Ugovori, k tere (Judje imajo * d?
m  Siodjij© k svetim«) ©fefeiPi.

Dvojne verste kristjani se izgovar¬
jajo, in odtegujejo od mize Gospodove:
dobri, ki so preveč boječe vesti, in mlačni,
ki svoji duši odrekujejo sv. obhajilo, ker
se nočejo vzdigniti iz svoje mlačnosti in
duhovne nemarnosti, in nočejo Bogu pri¬
nesti daru, kteriga on od njih tirja. Go¬
vorili bomo tukaj posebno od pervih:

Pobožne pa preboječe duše se mislijo
nevredne, de bi tako pogostama spreje¬
male v se tako veliciga Boga, ki je sama
čistost in svetost.

Na to mi odgovorimo: 1. de kdor ni
vreden pogostama k sv. obhajilu hoditi,
ne bo tega bolj vreden, če gre pored-
karna, ker odlašanje ga stori le še bolj
miačniga; zavolj tega pravi sv. Ambrož:
„Kdor ni vreden vsak dan sv. obhajila

267

prejemati, ga tudi ob letu ni vreden 44 .
Dalje govori sv. Tomaž Akvinski: „Več
je vredno hoditi s ponižnostjo k mizi Go¬
spodovi , kakor se ji odtegovati, ker lju¬
bezen je bolj popolnama, kakor boječnost 44 .

2 .  Vem, de so bili veliki svetniki,
ki so poredkama k sv. obhajilu hodili, in
se ga zderžali iz ponižnosti ali iz boječ-
nosti; te svetnike moramo občudovati za-
volj njih ponižnosti, ali posnemati jih ne
smemo. Bog nas vodi po mnogih potih,
ena nar navadniših poti pa je pogostno
sv. obhajilo. Bili so veliki svetniki, kteri
so poredkama k sv. obhajilu hodili, ali
tudi prav veliko število imenitnih svetnikov
je, ki so ga prav pogostama prejemali.

Kadar sv. cerkev koga med svetnike
povzdigne, se gleda posebno tudi na po¬
gostno sv. obhajilo in se ima za posebno
dobro znamnje.

Deržati se je določniga vodila sv.
zbirališa, kteriga je papež Inocenci XI.
poterdil in ki uči: „De se gre bolj ali

manj pogostama k sv. obhajilu, je prepu-
šeno razsodbi spovednikov, kteri naj svoje
spovedence vodijo po velikosti sadu, kte-
1- iga od tod dobivajo, in ki ga iz skušnje
poznajo ; 44  „ker pravo znamnje dobriga

268

sv. obhajila, pravi častiti oče Avila, je do¬
biček , kteriga duša ima“. Kar nas za¬
deva, mi smo vedno nevredni svojiga
Gospoda v sv. obhajilu pogostama preje¬
mati, ali naš ljubi Zveličar nas v svoji
dobroti sam s svojo gnado zanj pripravlja,
posebno v zakramentu sv. pokore.

3. Še celo kadar ne čutimo nič ve-
liciga hrepenenja po sv. obhajilu, če nas
še verh tega težavna suhota nadlegva,
se zavolj tega ne smemo odtegovati od
njega: de se le stanovitno zoper svoje
slabosti vojskujemo, de čutimo, kako ga
je naša duša potrebna, in de smo si sve-
sti hrepenenja, če tudi suhiga, po tem sv.
Zakramentu. Ako Jezusa Kristusa po¬
gostama, če tudi s suhoto duha, preje¬
mamo, se vender le učimo živeti njegovo
sv. življenje, bolj in bolj sebi odmreti in
se vsirnu odpovedati, kar bi našimu božjimu
Zveličarju ne bilo prijetno in dopadljivo.

„Kar duše zadene, ktere so na po-
skušnji, pravi Bosije (Bossuet), jih je
treba k sv. obhajilu opominjati; recite jim,
de naj jih njih suhota ne straši; de naj
le na to mislijo, de on, ki na skrivnim
dela, zna tako narediti, de se od zunaj
ne kaže in ne vidi, zatorej je treba vse

269

svoje serce na skrivnim njemu zročiti, naj
on stori z njim, kar njemu dopade, in de
se ne sme nikdar zaupanje vanj zgubiti;
ravno tako se je deržati naloženih molitev
in prejemanja sv. rešnjiga Telesa in ne
gledati na to, ali imamo veselje do njega
ali ne; le terdno vero moramo imeti v
njegovo moč. Taka dušna suhota se ne
da odpraviti, ne z zaželenjem, še manj s
premišljevanjem ali s kakšno silo; le sama
tiha serčna vera, s ktero se zročimo v
božje roke, pomaga; ona se prepusti nje¬
govi sv. volji, ona upa zoper vse upanje,
kakor pravi sv. Pavel. (Tlim. 4.) Njo dam
za vodnico po tanini poti življenja, kakor
je nekdaj vodila Abrahama po vsim nje¬
govim popotvanji. V tej veri torej naj
gre duša k sv. Obhajilu, brez vsiga obo¬
tavljanja, naj vse v tej veri opravlja, in
naj si ne prizadeva ta svoj stan premeniti,
ker prepričana mora biti, de jo bo Bog s
svojo roko na skrivnim toliko bolj podpiral,
kolikor globokeji jo v globočino potopuje.
Ne sme se ji torej ne časa ne mej pri
njenim ravnanji določiti. Kadar bo jela
omagovati, ji bo že poslal žark tolažbe,
de jo bo pokrepčal.

4. Ne bojmo se, de bi nam pogo-

270

stno sv. obhajilo zmanjšalo spoštovanje
in ljubezen do našiga ljubiga Zveličarja
v sv. rešnjim Telesu. Kolikor bolj se
duša s svojim Bogam pogovarja, toliko
bolj ga spoznava in toliko veči spošto¬
vanje in ljubezen ima do njega. Ce več¬
krat gre k sv. obhajilu, toliko bolj spozna
dobrotljivost in ljubezen božjo, in tako jo
vsako sv. obhajilo, kteriga sprejme, pri¬
pravlja, de ga prihodnjič z bolj živo vero,
z veči gorečnostjo in pobožnostjo prejme.
Ta prijaznost ne zmanjša tedaj spošto¬
vanja ; to se zgodi pri ljudeh, kjer se najde
vedno dušna revšina, dobi se torej taka
prijaznost, ki spoštovanje zmanjšuje, ali
ona ni sad premišljevanja in molitve, am¬
pak je sama navada k mizi Gospodovi
hoditi brez spodobne priprave.

5. Pogostno sv. obhajilo od nas go¬
tovo tirja, de si z veseljem prizadevamo,
de bi svoje slabosti in grehe odpravili j
ali treba je razločiti dvojne grehe: ene
storimo s popolnama spoznanjem in z
vsim premislikam; kdor tedaj hrepeni Je¬
zusu dopasti in pogostama k sv. obhajilu
hoditi, se jih varuje kolikor je mogoče;
drugi so nasledek naše slabosti in člo¬
veške napačnosti. Nihče ne more biti ta-

271

čili slabosti prost, če nima kakšne posebne
gnade, in vsi moramo vsak dan reci:
„Gospod! odpusti nam naše dolge!“ Bog
tudi take grehe dopusti, de spoznamo
svojo revšino, in kako potrebni de smo
njegove gnade. Take slabosti nas ne
smejo zaderževati od pogostniga sv. ob¬
hajila, ampak nam morajo biti verk tega
v spodbudo pogostama ga prejemati, ker je
po besedah sv. Tridentinskiga zbora „zdra-
vilo zoper smertni greh, in pripomoček
zoper vsakdanje pregreške“. Fenelon pravi:
„Vidi se, de so bili še celo kristjani per-
vih časov, ki so vsaki dan k sv. obhajilu
hodili, slabostim podverženi“.

6. Dobijo se boječi kristjani, ki se
pritožujejo, de so zmirej enaki, in de
najdejo vedno nove in vedno veči sla¬
bosti na sebi. Na to se odgovori, de
take duše, ako ne obrodi v njih pogostno
sv. obhajilo taciga sadu, kakoršniga bi
imelo obroditi, de take duše pervič ne
pristopijo k njemu s pravo pripravo, ali
pa, de pogostama in radovoljno v male
grehe padajo, kar jih zaderžuje, de ne
prinese sv. obhajilo v njih tako obilniga
sadu; naj se torej poboljšajo. Drugič se
ne sme misliti, de kdor sadu sv. obhajila v

sebi ne občuti, de bi bilo to že znamnje,
de ga res nič dobil ni: utegne se zgoditi,
de ga kdo nič ne zapazi, in vender ga
je v obilnosti prejel 5 in velikrat je še
zanj dobro, de ga ne občuti, ker mu je
to pripomoček, de se vedno ponižniga 0-
hrani. Velikrat se zgodi, de kdo pri za¬
četku svojiga spreobernjenja veliko slad¬
kosti občuti, potem pa nič več ne, ali pa
le prav poredkama, včasih jim je še celo
popolnama vzeta. Sv. Gregor pravi:
„Drevesam se, dokler so majhne, večkrat
priliva de bolj rastejo, kadar so pa že
globoko segle njih korenine, se jim neha
prilivati 44 . In sv. Lavrenci Justinjan piše:
„Kakor nas telesna hrana krepča, de ne
vemo kako, ravno tako krepča sv. obha¬
jilo našo dušo, akoravno ne občutimo 44 .

Zadnjič: de duša vedno nove slabo¬
sti na sebi zapazi, kaže, de je vedno bolj
razsvetljena od božje luči, ki jo uči se
vedno bolje spoznavati.

Odgovori na vprašanja, ki pogostno sv.
obhajilo zadevajo.

Pervo vprašanje: „Ali se sme po¬

božnim dušam serčnost dajati, kadar jim

273

je kaj pri sercu, de menijo, de zavolj te¬
ga ne smejo k sv. obhajilu? Če imajo,
postavim, dvome zoper sv. vero , skuš¬
njave, ki božjim rečem nečast delajo, ali
še celo gnjusobo do sv. obhajila, ker
mislijo, de ga niso vredni: Ali ne bom

jest od takih obhajil pred Bogam odgo¬
vora dajal, ker jih svetujem, in se pri
tem na nikogar ne deržirn in ne opiram,
ampak ravnam prosto, kakor je med pri—
jatii navada ?“

Odgovor: V dvomih svetovaj sv. ob¬
hajilo vsim, ki jih poznaš, de imajo zanj
resnično dobro voljo, ga v svoj dušni
prid prejemati. Jest vzamem brez vse
skerbi odgovor za take svete na svojo
vest. Sv. obhajilo je zoper take skušnja¬
ve nar boljši zdravilo; kdor se jim pa
prepusti, pokaže hudobnimu duhu, s kom
na j ga od Jezusa Kristusa odvračuje.

Drugo vprašanje: Ali se sme v taki
žalosti in dušni suhoti pogostama k sv.
obhajilu hoditi?

Odgovor: Bog varuj se v tem stanu
s v. obhajila bati, ker takrat je čas po njem
hrepeneti in ga prejemati; le On namreč,
hi ima sam življenje, nas zamore iz na¬
se revšine vzdigniti in iz nje rešiti. Reci

Vedno ceš. 18

274

torej z ljubljenim ženinam : „Ti sam si,

jest pa nisim nič; stori tedaj z menoj, kar
sam hočeš, de bi bila; ako mi hočeš pa
še zakrivati, de ti vse to delaš, naj se
zgodi tvoja volja 44 . Dobre misli in vidne
tolažbe bodo od tod kar same izvirale,
tode potrebne niso: vera sama je zadosti.

Tretje vprašanje: Jest se zmirej bo¬

jim zavolj svojih pogostnih obhajil, zavolj
premajhniga dobička, ki ga od njih imam;
bojim se, de bi ne bilo moje veliko hre¬
penenje po njem le slepljenje satanovo.

Odgovor: Sad sv. obhajila ni vedno

očiten; že to je lep dobiček, de še bolj
globoko ne padeš; vender pa ti padci ne
smejo biti smertni grehi, in govori se tu¬
kaj od tistih ljudi, ki lepo po sv. veri
žive. Pojdi tolikokrat k sv. obhajilu, ko-
likorkrat ti Jezus Kristus po svoji lju¬
bezni v sercu zanj hrepenenje obudi; zdaj
te kliče kakor dolžnika, zdaj kakor svo¬
jo nevesto, zdaj si, po besedah Davido¬
vih (Ps. 72.), kakor žival pred njim; z
eno besedo, on kliče lepo, ali pa sili,
kakor je rekel: ^primoraj jih notri iti 44
(Luk. 14.), de te le najde svatovsko oble-
čeniga. Ko bi nas pogostni padci od sv.
obhajila, in ravno tako tudi od molitve za-

275

derževali, bi kazali, de v sami sebe za¬
upamo , ne pa v dobrotljivost božjo. Ne
odtegujmo se tedaj nikoli ne od molitve in
ne od svetiga obhajila zavolj vsake maj¬
hne reči, ampak le, kadar komu njegov
zvedeni spovednik veli.

Iz tega se vidi, de nas vse za po¬
gostno sv. obhajilo spodbuja: Jezusovo

nar serčnejši hrepenenje, ko je ta pre¬
sveti Zakrament postavil, izgled pervih
kristjanov, nauk in ravnanje sv. cerkve:
vse nas vabi pogostoma pristopati k mizi
Gospodovi; ali ravno tako nam vse ozna-
nuje pripravo, ki jo pogostno in dobro
sv. obhajilo od nas tirja.

Vidili smo, kako vsi mnogi izgovori
zginejo, ki pridejo iz prevelike boječnosti
ali pa iz nemarnosti: Pojdimo tedaj, te¬
cimo pogostama zajemat iz studenca vsih
dobrot, in naša nar veči brhkost naj nam
bo ločenim biti od te nebeške mize ! (Sv.
Ambrož.)

is *

276

IV.

f&afidbm §®$ sv. ©fefetjil®

v i©p©M veraiGn» posebni® fe®d!i?
m  v i© fe@!| stoitrevitaii

im fe®fe@ §© t@ gg@dii.

Dobro bi bilo govoriti od sv. daritve
našiga Gospoda Jezusa Kristusa, ktero
duša prejme, kadar pristopi k sv. obha¬
jilu, in kaj se takrat v dnu serca godi;
tudi od pripravljanja zanj, de bi ne bilo
nobeniga zaderžka tej tako predragi skriv¬
nosti, ki jo božja ljubezen v njem opra¬
vlja: ali kdo zamore to storiti! Vse kar
se da reči, mislim, je to, de se v sv.
obhajilu čudne skrivnosti z dušo godijo,
kterih tisti, ki ga prejemajo, ne poznajo.
De je od potrebniga pripravljanja za sv.
obhajilo treba govoriti, in duše, ki so
začele v notranjim življenji se vaditi,
k temu prav napeljevati, dobro vem.
Ali jest menim, de nar boljši, kar za-
moremo storiti, je, de se ponižamo, de
se potopimo, tako rekoč v dno svoje rev-
šine, de to v terdni veri spoznamo, če
tudi ne moremo tega občutiti: de bi radi
od njega neskončno deleč v ponižnosti be-


277

žali, ako bi si to storiti upali, ker je ta¬
ko neskončno častitljiv; ali vediti je treba,
de se duša mora vsa kakor v ponižnost
vtopljena čutiti zavolj svoje nevrednosti,
kakor de bi si ne upala k njemu priti
zavolj svojih grehov, in kakor de bi že¬
lela ostati v svoji revšini, kadar Jezus
Kristus v njo prebivat pride, kadar pride
kakor Gospod v svoje posestvo, ki ima
čez vse oblast in kterimu se mora vse
umakniti, kadar se prikaže.

Le to nam dela pri sv. obhajilu te¬
žave, de naš duh in naši počutki tukaj
niso nasiteni, in de se njih poželenju ne
ustreže: Ali duša, ki je pred le začasno

skerbela in le na posvetno navezana bila,
še ne ve, v čim je ali biva nebeško ži¬
vljenje, kteriga ji prinese Jezus Kristus
v sv. rešnjim Telesu; in ker ta nebeški
kruh ni kakor občutkam podverženo £ni
kakor le telesna jed) si duša misli, de mo¬
ra imeti nebeško slast, ktero želi občutiti in
se vpijaniti v sladkostih, ktere v sebi ima,
in ki so toliko pobožnih duš v sv. obha¬
jilu osrečile.

Res je veliko duš, ki pogostama in
v sladkostih prejemajo sv. obhajilo, ako-
ravno še niso nič storile in nič terpele za

278

Jezusa Kristusa; te so take, ki so svojo
nedolžnost čisto ohranile, ali pa take, kte-
rim ni mogoče drugači Bogu služiti, ka¬
kor kadar jim sladkosti občutiti daje, brez
kterih bi ljubezni božji svojih sere ne od-
perle in med take se štejejo grešniki. Te
grešnike vleče tako rekoč plačilo in enaki
so najemnikam. Ali dobijo se še drugi,
in sicer tisti , ktere je očistil ogenj nar
večih težav in nar hujših skušnjav na poti
proti nebesam: Po takih skušnjah pa

pride Jezus v njih serca in razlije v njih
neizrekljive sladkosti; ali preden se ta
sreča doseže : o koliko strašnih smert,
koliko dolzih smertnih britkost je treba
preterpeti! Kogar je Jezus k življenju
obudil, pač zamore in zna vživati to Je¬
zusovo življenje; ali pa mar misliš, de
se taki povsod dobijo ? O le malo jih je,
zato ker je le malo pripravljenih, prena¬
šati terpljenje tega ognja, ki jih očišuje,
ali z revšino ali z zaničevanjem, ali ka¬
ko drugači.

Vender ne govorimo od takih že po-
polnama duš, ampak obernimo se na bolj
navadne, — na nižji stopnjo — kjer se
veči del kristjanov ustavlja. Taki tožijo
in žalujejo, de za sv. obhajilo nič storiti

279

ne morejo, in de te gnade ne morejo
sprositi, de bi kaj storili. Ako jih vpra¬
šaš, od kod to pride, ti ne vedo pove¬
dati. Grem k spovedi, pravijo, storim
vse, kar je v moji moči, in vender sim
ves reven. Dale bi se take duše, ki ima¬
jo te brhkosti pri sv. obhajilu, v mnoge
verste razdeliti, prav za prav ima vsak
svoje posebne težave in brhkosti. Nekteri
so vsi suhi zavolj svojih vsakdanjih sla¬
bost, kterih se nočejo skerbno ogibati;
nekteri so vsi revni zavolj nevednosti in
jim ni mar kaj brati in si tako dušo z
lepimi čutili napolnovati in ji tako dajati
kaj opraviti.

Naj govorim tedaj od sv. obhajila,
zavolj kteriga se taki kristjani pritožijo,
de so vsi suhi, vsi revni in nezmožni, in
de ne vejo kako ravnati ne s svojim urnam,
ne s svojim spominam, ne s svojim po¬
želenjem , nar manj pa s svojimi počutki,
kteri se vsi razdraženi vzdigujejo, skušnja¬
ve zbujajo in brez števila veliko misel
napravljajo, de jih strašijo in mnogoverstno
motijo, velikrat tudi s tem, de se mislijo
od Boga zaveržene, in de jim je obupati.

, , Ka J je tako skušanim in žalostnim
dušam svetovati?

280

O kako lahko bi se jim pomagalo,
ko bi hotle le nekoliko ubogati in verjeti,
kar se jim v njih težavah svetuje in ko
bi hotle storiti, kar se jim veleva. Go¬
tovo bi dobile prečudne in skrite gnade v
svoji revšini in svoji veliki potrebi, četu¬
di ne precej pervi ali drugi dan! O de
bi hotle na ta svoj stan manj gledati, ga
manj premišljevati, de bi se povzdignile
same čez se, ne s silo, ampak s potr¬
pežljivostjo , de bi poskusile vse take misli,
ki jih motijo memo sebe pušati. ravno
tako tudi vse take čutila in hude skušnja¬
ve in se ne zmeniti zanje! Pa mi bo kdo
rekel: Jest se tega ne morem znebiti;

na to mu odgovorim, de tega tudi ne
tirjam od njega, ampak le poterpežljivo
naj prenaša, kar ga neprijetniga zadene.
Naj vse to v miru pusti in naj nikar nič
tega ne presojuje. Ali odgovoril mi bo
spet: tega ne morem storiti, ker prisilen
sim na to misliti in ne morem se teh mi¬
sel znebiti. Rad verjamem, de se ne mo¬
reš ubraniti, de bi kričanja ne slišal, de
bi hudobije ne vidil, de ne bi čutil sile
teh skušnjav; ali ravno to ti da priložnost
se v poterpežljvosti vaditi, le nikar rado-
voljno tega v sercu ohraniti. Pa mi bos

281

zopet odgovoril: ali zdi se mi, de je mo¬
ja volja vsa zvezana, de ima nad tem
dopadajenje, de želi grešiti, in de ni v
meni drnziga, kakor le gnjusoba. Tudi
jest ti to poterdim, de je tvoja volja ka¬
kor vjeta, ali pa ne veš, de imaš dvojno
voljo ali poželenje, eno, ki te vleče na
vzgor, in eno, ki te vleče doli, ki se
tudi poželjivost imenuje in ki se od per-
ve veliko ne loči, k večimu v tem, de,
kdor jo ima, se ve samiga sebe prema¬
govati; drugim pa je poterpežljivosti po¬
treba: brez vsiga pomislika naj verjamejo,
kar se jim reče. O ko bi pač vedili ta¬
ki kristjani, koliko hudiga si nakopajo s
tem, de ne podveržejo svojiga duha in
svojiga razsojenja razsodbi svojiga du-
liovniga vodnika, gotovo bi raji umerli,
kakor kaj taciga opustili! Treba jim je
torej, de se popolnama sami sebe zapu¬
stijo , in kadar je vihar tako silen, de se
vidi vse razbito in zgubljeno, morajo ta¬
ko rekoč v svojim potopu si svojiga miru
iskati.

Tode poglejmo nekoliko dalje, in vpra¬
šajmo. kaj naš Gospod Jezus Kristus v
taki revni in zapnšeni duši dela? V tem
je skrivnost vsih skrivnost. Jezus Kri-

282

stus pride v dušo v sv. obhajilu, in za
pripravljanje svojiga prebivališa, ali de bi
mu svetiše odperla kamor priti hoče, on
duše ne potrebuje 5 on to vse sam stori.
Jest vem, kadar on v naše serca pride,
on v tem posvečenim svetišu (kjer po¬
navlja svoje nebeške skrivnosti posebno
svojo božjo daritev), zbriše in vniči velik
del naše slabe natore. Jezus se pri sv.
obhajilu z nami zedini, in po besedah sv.
cerkvenih učenikov smo mi z njim eno.

To zedinjenje napolni vso sv. cerkev
z začudenjem, ker ne more ga razumeti
in ne zadosti občudovati. Prosim te to-
raj, povej mi, si mar ti tisti, ki v sv.
obhajilu stori to zedinjenje in to spreme-
njenje ? O gotovo ne! Moč Jezusa Kri¬
stusa v sv. rešnjim Telesu to stori; od
tvoje strani je zadosti, de si v gnadi
božji vse drugo stori neskončna ljubezen
Jezusova. Če je pa taka, kako de se
verni ne podučijo, kako naj bi se obna¬
šali pri tem svetim opravilu? Jest pra¬
vim , de oni nimajo zraven skorej nič
opraviti, k večimu te dve reči: pervič,
de se z Jezusam z vsimi svojimi željami
v dnu svojiga serca združijo, drugič, de
vedo, kaj se v njih godi. De to obču-

283

tijo in se tega zagotove, ni druziga tre¬
ba, kakor de so v duhu zbrani, kolikor
jim je mogoče, in se prosto temu prepu¬
stijo, kar božja moč Jezusova, ki v njih
prebiva v njih dela. Kaj pa postane du¬
ša v sv. obhajilu ? Ona se spremeni v Je¬
zusu K ristusu. Pa mi porečeš: Jest te¬
ga ne občutim, ne vidim in ne spoznam.
Dobro vem, de ne, ker to spremenjenje
se v duši zgodi, in ne moreš ga ne vi-
(liti in ne občutiti, če ti tega božjiga de¬
la Bog sam ne razodene, kar je že svo¬
jim posebno zvoljenim služabnikam včasih
storil. Tode akoravno tega ne vidiš in
ne občutiš, je vender gotova resnica ; imeti
moraš tedaj terdno vero in v tem je pra¬
va sreča duše, de se v tej veri ohrani,
de v taki nevednosti živi, in se v vedni
globoki ponižnosti do teh nezapopadljivih
skrivnost ohrani. Ker je tedaj Jegus v
sercu, se vpraša, kaj pa on dela in kje
je njegov sedež v njem? Na to se odgo¬
vori: on prebiva v svetišu serca, v dnu
duše, ki mu je posvečen kraj, in on Ve¬
liki duhoven opravlja tam daritev samiga
sebe in se daruje svojimu Očetu. O ne¬
razumljivi čudež! Jezus Kristus se poni¬
ža v naše serca, de se tam daruje! Vse

284

utihne v tem tempeljnu, angeljci in svet¬
niki občudujejo in molijo tam Jezusa, ki
se tako globoko poniža, in nebeški Oče
ima nad njim svoje dopadajenje! Ali kak¬
šen dobiček ima pa duša od te daritve ?
Ona sama se tudi daruje, ker sklenjena
je z Jezusam in ne more se od njega
ločiti, tedaj se z njim in v njem daruje v
tem tempeljnu serca in je tako njegove
daritve deležna, kar se bi nikdar tako
popolnama zgoditi ne moglo, kakor v sv.
obhajilu. Glej toraj, kaj je prečudniga
Jezus znajdel, de je duši mogoče se zanj
njegovimu nebeškimu Očetu darovati in
sicer tako, kakor se za Jezusa spodobi!
V tej božji skrivnosti duša od Jezusa ni
ločena , in kakor nebeški Oče sprejme svo-
jiga Sina v neskončno zadostenje, se sme
reči, de tudi dušo, ki je z njim sklenje¬
na, tako sprejme, ker med njo in med
Jezusam ni ločenja. Ako nam je ta res¬
nica pred očmi, kako se zamoremo pri¬
tožiti in si očitati, de pri sv. obhajilu nič
ne storimo ? Res je, de vse, kar kdo
storiti zamore, se ne sme primerjati temu,
kar Jezus Kristus za nas stori. Druziga
nam ne ostane, kakor se z njim združiti,
se mu podvreči, ga tiho, ali pa le z m a-

285

limi besedami moliti, z vsim spoštovanjem
in z vso ponižnostjo. O ko bi pomislili,
koliko dobička dobiva ona od tod, bi nam
bilo pač sv. obhajilo vedno nar prijetniši
opravilo, ker prepričani bi bili, de ta
skrivnost se opravlja in dela tako rekoč
v nas brez našiga prizadevanja, le Jezus
Kristus sam dela vse to v nas! Kdor se
tako ravnati navadi, mu bo ta sv. skriv¬
nost dušo s prečudnimi darmi obogatila.
On občuti nekako božjo moč, ki ga sa-
miga čez se povzdigne, čez vse, kar je
ininljiviga in nepopolnama.

Treba je pa dve ali tri reči pomniti
v tem, kar je bilo ravno rečeniga, de se
nektere zmote, ki bi jih to pri nekterih še
ne dosti uterjenih dušah utegnilo zbuditi,
popravijo: Utegnil bi kdo reči: (3e Je¬

zus sam vse to spremenjenje v nas na¬
pravlja, se pač ni treba v duhu zbirati,
in nič skerbeti za pripravo k sv. obhajilu!
— Ali treba je pomniti, de to božje de¬
lo od nas tirja, de mu od svoje strani
tudi roko podamo, de vedno čujemo in si
prizadevamo čisto in sveto živeti, kakor
tako velika ljubezen Jezusova od nas tir¬
ja; de se zavolj tega tudi sami sebe za¬
tajujemo in si odmiramo, ker sicer ta tako

286

obilna milost ne bo obrodila toliko sveto¬
sti v naših sercih, kakor bi jo imela in
ktero nam Jezus dati želi v sad sv. ob¬
hajila. Tedaj ni zadosti le tako z Jezu-
sam zedinjen biti, kazati more to zedi¬
njenje tudi svoj sad: de se vadimo v po-
terpežljivosti, v pokoršini, v pohlevnosti,
v ponižnosti in v ljubezni. Treba je tu¬
di pomniti, de molčanje pri in po sv. ob¬
hajilu ne sme biti nemarno in suho, am¬
pak mora priti iz velikiga spoštovanja
božjiga veličastva, in akoravno to spo¬
štovanje ni očitno in se počutilo ne razo¬
deva, vender ni brez sadu. V njem se
razodeva molitev in češenje, ker, če na¬
tanko pogledamo njegove čutila, se bomo
prepričali, de je vse serce Bogu vdano
in vanj vtopljeno. Ali kadar revno dušo
težave in skušnjave motijo, misli de le
čas trati in neskončnimu veličastvu božji-
mu nečast dela. Prav je, de duše, ki
so polne lepih čutil, de jih o pripravnim
času razlijejo pred tronarn božjim, ali du¬
še, ki so vse prazne, revne, slepe in
nezmožne, naj se derže brez vsiga po-
mislika tega, kar jim je od višjih sveto-
vaniga, in to jim bo v velik dobiček. Naj
se prepustijo popolnama Jezusu, ki v njih

dela, in ki samiga sebe in s sabo tudi du¬
šo Bogu daruje; naj bodo zadovoljni s
teni, de se zročijo popolnama Njemu, ki
v njih sercu živi in dela in sčasama bo
vsak, kdor se tega derži, zapazil pre-
membo v svojim sercu; ne bo verjel svo¬
jim počutkam in jih ne poslušal, in tako
dosegel vedno obilniši mir in vedno veci
razsvetljenje.

Molitve pred svetim obhajiiam.

Molitev k Jezusa Kristusu.

V elikokrat britkost in žalost ob¬
čutim, o moj Jezus! iz ljubezni do
tebe zavolj vsake zamude in zavolj
vsaciga greha, s kterim sim kdaj
tvojo preljubeznivo dobroto razžalil
in svojo dušo omadežval. O de bi
pač zamogel neprenehama britko
jokati, de bi s temi solzami očistil
svojo dušo vsih madežev, svojo du-

288

šo, ktero si ti, moj namen in ko¬
nec, neskončna popolnamast, zvolil
za svoje prebivališe! O de bi za-
mogel svoje serce, telesa prosto, v
vsih njegovih nar manjših delih z go¬
rečim ogljem očišeno, kjer bi zgi¬
nili iz njega vsi madeži, vse čisto
darovati tebi, o Jezus! v prebivali¬
še, de bi bilo tebe, ne smem reči
vredno, pa vsaj manj nevredno.

Ali kaj mi vse to hrepenenje,
kaj vsa ta žalost pomaga! ako bi
mi bilo dano tudi tavžent let živeti,
bi se vender ne mogel vredno nanj
pripraviti, ker nič nimam v sebi,
kar bi me vredniga storilo se za
sprejemo tako imenitne skrivnosti
prav pripravljati. Zatorej se ver-
žem, moj preljubeznivi Jezus! tebi
k nogam v ponižnosti svojiga ser¬
ca, in te priserčno prosim, pripra¬
vi me dobrotljivo ti sam za to ne¬
beško večerjo, de bom vreden se je
vdeležiti v tvojo čašt in v zveličanje

289

vsiga sveta. Tvoji nar ljubeznivši
svetosti dam in darujem vse, kar
sim in kar imam, in serčno želim
in te prosim, pripravi si ti sam v
mojim sercu vse, kar tvoji božji
dobroti dopade. Dam in darujem ti,
o moj presladki Prijatel! svoje ser¬
ce, dam ti ga vsiga popolnama pro¬
stovoljno in te prosim, omij ga z
vodo svoje svete strani, olepšaj ga
z nar veži svetlobo, s tem, de ga
s predrago kervjo svojiga preslad-
kiga serca porosiš; vzemi ga po¬
polnama v svojo oblast in skleni se
z njim, peljaje ga skozi ogenj in
skozi dišave svoje večne ljubezni.
Amen.

Molitev k Materi božji.

Marija prečista Devica je sv. Jedert
sama te tri majhne molitvice učila in je za¬
gotovila, de si je z močjo, ki jo imajo v
sebi, zadobila dopadajenje svete Trojice.

Vedno ceš.

290

O prečista Devica Marija! s po¬
močjo svoje neomadežvane čistosti,
s ktero si Sinu božjimu pripravila
prijetno prebivališe v svojim devi¬
škim telesu, mi sprosi gnado, de bi
bil vreden očišen biti od vsili ma¬
dežev greha.

O nar ponižniši Devica Marija!
s pomočjo svoje nar globokeji po¬
nižnosti, s ktero si si zaslužila pov¬
zdignjena biti čez vse angeijske
kore in čez vse svetnike, mi stori,
de bodo po tvojih prošnjah, vse
moje nemarnosti zbrisane.

O preljubezniva Devica Marija!
po svoji neizrekljivi ljubezni, ki te
je tako serčno z Bogam sklepala,
mi sprosi s svojo mogočno prošnjo,
de dosežem vsiga potrebniga za-
služenja v vsi obilnosti. Amen.

291

Molitev k vsim Svetnikam.

O vi vsi svetniki in svetnice
božje, posebno vi moji preljubi var¬
ili, pozdravim in častim vas z vso
ljubeznijo svojiga serca! Jest mo¬
lim in hvalim neskončno dobroto in
milost presvete Trojice za vse gna-
de, kar vam jih je kdaj iz bogatih
zakladov svoje dobrotljivosti v vaše
zveličanje dodelila ; prosim vas po¬
nižno vse skupaj in vsaciga pose¬
bej , darujte v čast prečastite in
vekomaj nespremenljive sv. Trojice
vso svojo gorečnost in lepo pripra¬
vo, ktero ste imeli tisti srečni dan,
ko so se vam nebesa odperle in
vas sprejele, ko ste bili postavljeni
pred obličje veličastva božjiga, pre¬
jeti od njega svojč večno plačilo,
darujte vse te svoje čutila, de bi
kil jest bolj goreč in bolj vreden ga
prejeti v sv. rešnjim Telesu.

19 «

292

Molitev k Jezusa Kristusu

ravno pred sv. obhajilam; derži se v tem sveta,
kteriga je bil Jezus dal sv. Mehtilde rekoč: Ka¬
dar se približaš mizi Gospodovi, imej serčne želje
občutiti vso gorečnost hrepenenja in ljubezni, kar
jo je kdaj kako človeško serce občutilo, in po¬
tem bom jest to tvojo ljubezen sprejel, ne lako,
kakoršna je, ampak tako, kakoršno želiš.

O Jezus, moje edino serčno za-
želeiije! glej bliža se ura, tista nar
srečneji ura, kjer bom tebe svoji-
ga Boga v svoje serce sprejel! 0
moj preljubeznivi Jezus! glej z vso
pobožnostjo in ponižnostjo, kar jo
moje serce občutiti zamore, pridem
k tebi 5  naproti ti grem in te pro¬
sim, odpri svoje svete roke, de me
objameš in na svoje serce stisneš,
kakor si jih raztegnil takrat, ko si
jih na križ pribiti dal, de bi vse
grešnike z njimi objel. Jest pa,
moj križani Jezus! ne odprem le
svojih rok, ampak tudi svojo dušo
in svoje serce, de te peljem v nar
skrivniši dno svojiga revniga serca.

293

O de bi bil pač napolnjen z
vsimi čednostmi, s hrepenenjem in
spoštovanjem do tebe! O de bi
imel čistost angel jev, ljubezen vsih
aposteljnov, svetost vsili spozno-
vavcov, čistost in nedolžnost vsih
devic! O de bi te zamogel spre¬
jeti s toliko serčno pobožnostjo, s
kakoršno te je sprejela Marija pre-
cista Devica, ko si se včlovečil in
potem v sv. rešnjim Telesu! O de
bi mi bilo dano tvoje presladko ser¬
ce, de bi te vanj sprejel, kakor se
tebi spodobi!

De svojo dušo spodobno v tvo¬
je prebivališe pripravim, in de na¬
domestim vso svojo pomankljivost
in zanikernost, ti darujem, moj pre¬
sladki Jezus! vse pripravljanje, vso
pobožnost, vse čutila in vso ljube¬
zen, s ktero so te vsi tvoji sve¬
tniki prejemali, posebno pa tvoja
preljubezniva mati Marija. — Daru¬
jem ti, moj dobrotljivi Jezus! tvoje

294

lastno serce, to serce, ki ima tako
neskončno vrednost, vse čednosti
in nebeške milosti, s kterimi ga je
presveta Trojica tako obilno napol¬
nila , de ti zakladi napolnijo brezduo
moje revšine in moje nevrednosti,
de se ti pripravi v mojim sercu prav
spodobno in prijetno prebivališe.

O Jezus, ki si neskončno bolj
prijeten, kakor vse sladkosti, in ki
si sam rekel, de je tvoje veselje
biti pri človeških otrocih, moja du¬
ša po tebi hrepeni, moje serce po
tebi zdihuje. Povabim te v svoje
serce s pobožnostjo, kakoršne nik¬
dar nobena duša imela ni, z lju¬
beznijo , kakoršne nikdar nobena du¬
ša ni občutila. Pridi torej, moj nar
ljubeznivši Ženin, pridi skoraj v
revno hišico mojiga serca! Pridi,
moj nebeški Zdravnik, in ozdravi
mojo bolno dušo !

Prisveti, o premilo Sobice in
ražsvetli strašne tame moje duše!

295

Pridi nebeška Mana, in nasiti ve¬
liko lakoto moje duše!

O moj ljubeznivi Jezus! s pri-
serčnostjo vsili tistih molitev, ki so
iz tvojiga presladkiga serca kdaj
izvirale, te prosim, postoj dobrotlji¬
vo nekaj časa pri meni in ne za-
verzi revni ga stanovanja v mojim
sercu.

Pridi, moj ljubi Jezus! pridi
Ženin moje duše, in prebivaj v mo¬
jim revnim sercu. Amen.

Molitve po svetim obhajilu.

O moj dobrotljivi Jezus, o moj
sladki Jezus , o moj ljubeznivi Je¬
zus, o Jezus moje edino veselje,
moja edina tolažba! O kako si ven-
der mogel priti k meni, in se nisi
zbal stopiti v moje tako nečisto in
s toliko grehi omadežvano serce!
Češen in hvaljen naj bo tvoj pri¬
hod v moje serce, hvaljena sladkost

296

tvoje ljubezni, ki te je gnala, de
si me svojo revno stvar obiskal!
Veržem se k tvojim svetim nogam
z vso ponižnostjo in v vsi pobož¬
nosti svojiga serca in jih sercno
objamem ter te ponižno prosim,
odpusti mi prederznost, de sim te¬
be svojiga Gospoda tako zanikerno
in slabo, tako malo v duhu zbran
in s tako majhno pobožnostjo spre¬
jel. Odpusti mi, o dobrotljivi Je¬
zus, zavolj svoje britke smerti in
zbriši to tako veliko zadolženje, in
nadomesti sam vse moje ; zamude in
zanikernosti. Ponižno te prosim,
sprejmi dobrotljivo to moje sv. ob¬
hajilo v svoje sv. serce, in daruj
ga svojimu nebeškimu Očetu s tisto
ljubeznijo in v toliko zasluženje,
kakor ga je imela tvoja daritev na
križi.

Zdaj pa, o moj ljubi Jezus! ti
darujem svoje revno serce, in te
prosim, de ga omiješ s tisto pre-

297

drago .vodo, ki je izvirala po tvoji
božji ljubezni iz tvojiga presladkiga
serca, iz serca, ki gori v ljubezni
božji 5 naj pokrepča rosa preslad¬
kiga vina tvoje svete kervi moje
revno serce, tiste kervi, ki je te¬
kla s križa kakor iz grojzda stla¬
čena iz tvojiga ljubezniviga in sve-
tiga serca. Amen.

Darovanje Jezusa nebeškimu Očetu.

O sveti nebeški Oče! ozri se
milostljivo na svojo revno stvar,
ki vse svoje zaupanje le v tvojo
neskončno dobrota stavi! Glej pre¬
jel sim tvojiga preljubiga Sina, svo-
jiga Gospoda Jezusa Kristusa, in
še ga imam v svojim sercu, kakor
svoj dragi zaklad, ki se mi je sa-
miga dal in se z menoj združil.
Vzamem ga torej v svoje roke,
kakor je nekdaj vzel Simeon tega
tvojiga ljubljeniga Sina, in ti ga

298

darujem s tistim namenam in s tisto
ljubeznijo, s ktero se ti je sami ga
sebe daroval, ko jevjaslicih ležal,
in ko je visel na križi razpet. Ozri
se torej milostljivo, ljubeznivi Oče,
na to daritev, ktero tebi svojimu
pravimu živimu Bogu prinesem, v
tvojo večno čast in v tvoje neskon¬
čno dopadajenje.

Darujem ti jo tudi zase, in za
kogar imam sicer navado ali dol¬
žnost moliti; darujem ti jo v zahvalo
za vse dobrote, kar si nam jih do¬
delil, in v zadostenje za vse, kar
je bilo pri naših čednostih in dobrih
delih pomankljiviga, zavolj naše ne¬
marnosti pri njih opravljanji. Da¬
rujem ti jo s prošnjo, de nam do¬
deliš gnado in usmiljenje, de, nas
v naših dušnih in telesnih potrebah
vedno podpiraš in nas po srečni
smerti pripelješ v nebeško veselje.
Zadnjič ti darujem tega tvojiga lju-
biga Sina za odpušanje svojih gre-

299

hov, in za prizanesenje brezštevil¬
nih kazen, ktere sim si z njimi za¬
služil. In ker tega tako veliciga
dolga plačati ne morem, se veržem
v ponižnosti k tvojim nogam in spo¬
znam svojo veliko revšino. O do¬
brotljivi Oče! darujem ti ga, de po¬
pravim in zadostim za svoje grehe!
ozri se na njegove britkosti in na
njegove solze, in na vse zadostenje,
s kterim je sam zbrisal na križi
grehe vsiga sveta.

Spomni se, o Gospod! tudi svo¬
jih služabnikov in služabnic, ki so
že šli v veri pred nami iz sveta in
v miru počivajo; za nje (in pose¬
bno za 1.1.) ti darujem sveto Telo
in sveto Kri tvojiga Sina, ki sim ji
zavžil, in te ponižno prosim po ne¬
skončni vrednosti daru, kteriga ti da¬
rujem in po zasluženji vsili svetnikov,
de jim odpustiš vse njih grehe, in jih
po svoji milosti očistiš vsili kazen,
ktere so si z njimi zaslužili. Amen.

300

Darovanje svetnikam.

O presrečna Devica Marija! glej
svoji ga Sina, kteriga si svetu ro¬
dila, ki si ga dojila in tako serčno
objemala5 glej Sina, ki te je na-
polnoval z veseljem in navdajal tvo¬
je serce s sladkostjo: glej njega
sim dans po neizrekljivi dobroti nje¬
gove ljubezni prejel v svoje serce
in v svojo dušo! Prinesem ti ga v
ponižnosti in ljubezni; darujem ti
ga, de ga ljubiš s svojim sercam,
in de ga moliš namest mene; de
ga daruješ presveti Trojici za vse
moje potrebe in za potrebe vsiga
sveta.

In vi svetniki in svetnice božje,
posebno vi moji preljubeznivi var¬
ili! poglejte svojiga Gospoda, svo-
jiga Ženina Jezusa Kristusa, kte¬
riga ste na zemlji tako serčno lju¬
bili; glejte, ravno kar sim ga pre¬
jel; darujem ga vam z ravno tisto

301

vso ljubeznijo, s tistim presladkim
sercam, ki ste ga v svojim življenji
poznali, ki ga zdaj poznate in lju¬
bite in ga bote ljubili vekomaj: pro¬
sim vas, molite in častite ga vi
namest mene in darujte ga presveti
Trojici za moje potrebe in za po¬
trebe vse sv. cerkve; zahvalite ga
za vse dobrote, kar mi jih je do¬
delil, in prosite ga po svojim za-
služenji in s svojimi prošnjami za
vse, kar jest sam sprositi ne morem.
Amen.

Zahvala Jezusu Kristusu za prejete gnade.

Hvali moje serce in moja duša
Gospoda, hvali ga vse moje telo!
hvalite ga moji počutki, vse moje
dušne in telesne moči, vse stvari
hvalite ga z menoj in pojte zahvalo
mojimu presladkimu Jezusu, za nje¬
govo veliko in ljubeznivo usmiljenje,
kteriga mi je skazal pri sveti ve¬
čerji svojiga Telesa in svoje Kervi!

302

O moj Gospod Jezus Kristus!
sklenem se s tvojo neskončno lju¬
beznijo, in darujem ti z ljubeznijo
vsih stvari ta presveti Zakrament,
kteriga si mi zdaj po svoji veliki
dobroti zavžiti dal. Prosim te s hre¬
penenjem in z ljubeznijo, kar jo vse
serca imajo, de sprejmeš s svojim
sv. Duham to sv. obhajilo v svoje
serce, de ti bo v večno, neskončno
in nespremenljivo hvalo, v kar jo
tvoja nerazumljiva Modrost s svojo
božjo vsigamogočnostjo spremeniti
more. Darujem ti tudi ta sv. Za¬
krament v zahvalo za vse gnade
in dobrote, kar si mi jih kdaj v
svetim rešnjim Telesu dodelil, in kar
jih boš dodelil vekomaj dušam, ki
te v tem sv. Zakramentu prejemajo.
Darujem ti ga za odpušanje gre¬
hov, kar sim jih storil, kolikorkrat
si nisim skerbno prizadeval za po¬
trebno pripravo in pobožnost ga
vredno prejemati. Darujem ti ga

303

zadnjič v zaliv alo za liezapopadljivo
ljubezen, de si me dobrotljivo po¬
vabil k tej sv. večerji nebeške slad¬
kosti. mene slabi ga in nar revni-
siga červa na zemlje. In ker ni¬
mam v svoji revšini nič, de bi ti
povernil tvojo dobroto, ti darujem
tvoje presladko serce, tisto predra¬
go serce, ki je polno hvaležnosti,
in ki preseže vse druge serca 5 da¬
rujem ti ta zaklad vsili čednost in
vse nebeške sladkosti, kakor Kralja
večnosti in vsili nebeških prebivav-
cov. Amen.

304

Litanije svetiga rešnjiga Telesa.

Ctfospod, usmili se nas'.

Jezus Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Oče nebeški vsigamogočni Bog,

Sin vsiga sveta rešnji Bog,

Sveti Duh resnični Bog,

Sveta Trojica en sami Bog,

Jezus, živi kruh, ki je z nebes prišel,
Jezus, skriti Bog in Zveličar,

Jezus, hrana izvoljenih,

Jezus, nebeško vino, ki v sercu cvet
čistosti požene,

Jezus, kruh kraljeviga veselja,
Jezus, vedna daritev,

Jezus, čista daritev,

Jezus, Jagnje brez madeža,

Jezus, miza, kjer se nam svetost sa¬
ma deli,

Jezus, hrana angeljev,

Jezus, nebeška mana, ki ima notranjo
moč,

usmili se nas!

Jezus, zapopadek vsih čudežev vsi-
gamogočnosti božje,

Jezus, čeznatorni kruh,

Jezus, Beseda, ki je meso postala,
Jezus, Bog — z nami,

Jezus, sveta in častita daritev,

Jezus , kelih blagoslovljenja ,

Jesus, skrivnost vere,

Jezus, v nar svetejšim in nar častit-
ljivšim Zakramentu pričujoč,

Jezus, nar svetejši daritev,

Jezus, daritev v resnično zadostenje
za žive in za mertve,

Jezus, bramba zoper navarnosti greha, (
Jezus, imenitni in nar veči čudež,
Jezusoviga terpljenja sveti spomin,
Jezus, predragi dar, ki presežeš vse
druge darove,

Jezus, nar ginljivši znamnje ljubezni
božje,

Jezus, studenec božjih dobrot,

Jezus, nar veči in nar častitljivši
skrivnost,

Jezus, zastava našiga vstajenja,

Jezus, v sv. Zakramentu, pred kte-
rim se pekel trese, in ki naše duše
oživlja,

Kruh, ki si postal pravo meso Jezusovo,

Vodno ces. 20

usmili se nas!

306

Jezus, nekervava daritev,

Jezus, jed življenja, ki jo Življenje
samo daje,

Presladka večerja, kjer angeljci stre¬
žejo,

Jezus, v Zakramentu ljubezni,

Jezus, vez ljubezni,

Daritev božja, kjer se Jezus samiga
sebe daruje,

duše.

vzivana

P n

studencu

Sladkost
samim,

Jezus, ki svete duše okrepčuješ,

Sveta Popotnica vsim, ki v Gospodu
umerjejo,

Jezus, gotova zastava naše prihodnje
časti,

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod.

Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod!

Nesreče, tvoje sv. Telo in tvojo sv.'
Kri po nevrednim prejeti,

Poželjivosti mesa,

Poželjivosti oči,

Napuha življenja,

Vsili nevarnih priložnost te z greham
razžaliti,

Z gorečim hrepenenjem, s kterim si
obhajal v sredi svojih aposteljnov
zadnjo večerjo,

fi

o

er.

O

O-

30 7

Z neskončno ponižnostjo, s ktero si
svojim učencam noge umival,

Z nezmerno ljubeznijo, ki te je gnala
ta sv. Zakrament postaviti,

S tvojo predrago Kervjo, ki si nam jo
v daritev zapustil,

S peterimi grenkimi ranami, ktere si
iz ljubezni do nas na svojim svetim
Telesu prejel,

Mi ubogi grešniki,

De nam ohraniš in pomnožiš vero, spo¬
štovanje in pobožnost do tega pre-
svetiga Zakramenta,

De nas po dobri in skesani spovedi
pogostama k svoji sveti mizi povabiš,

De nas ovaruješ krivoverstva, nevere
in dušne slepote,

De nam dodeliš nebeški sad, kteriga
obrodi ta sv. Zakrament v dušah,
ki so dobro zanj pripravljene,

De nas na zadnje v smertni uri pod¬
piraš in okrepčaš z močjo te nebeške
popotnice,

Sin božji,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam , o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod!

30 *

reši nas, o Gospod! te prosimo, usliši nas!

308

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Jezus , sliši nas!

Jezus, usliši nas!

O Bog, ki si nam v prečudnim
Zakramentu spomin svoji ga terpljenja
zapustil; daj nam, te prosimo, sve¬
te skrivnosti tvojiga Telesa in tvoje
kervi tako častiti, de sad tvojiga
odrešenja vedno v sebi občutimo.
Kir živiš in kraljuješ z Bogam Oče-
tam v edinosti svetiga Duha Bog
vekomaj. Amen.

Litanije Jezusa, naše daritve.

fs?ospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas !

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog,

Sin, vsiga sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog,

GB

(t

309

Jezus, Sin živiga Boga,

Jezus, Sin Marije Device,

Jezus, naš B^g,

Jezus, naš Stvarnik,

Jezus , naš odrešenik,

Jezus, kralj angeljev,

Jezus, blagoslov Očakov,

Jezus, modrost prerokov,

Jezus , gorečnost aposteljnov ,

Jezus, serčnost marternikov,

Jezus, svetost spoznovavcov,

Jezus, hrana, ki device rodi,

Jezus, vedna daritev,

Jezus, dar vedne zahvale,

Jezus, daritev za odpušanje grehov,
Jezus, daritev, s ktero vse sprosimo,
Jezus, veliki duhoven nove zaveze,
Jezus, naš srednik,

Jezus , naša daritev,

Jezus, naš kralj,

Jezus, naš Gospod,

Jezus, naš učenik,

Jezus, naš pastir,

Jezus, naš Oče,

Jezus, naš brat,

Jezus , naš prijatel,

Jezus, naš pomočnik,

Jezus, naš zdravnik,

usmili se nas!

310

Jezus, ženin naših duš,

Jezus, naš gost in naša hrana,
Jezus, naš sodnik,

Jezus, naše upanje,

Jezus, naša popotnica,

Jezus, naše pribežališe,

Jezus, naš zaklad,

Jezus, naše življenje,

Jezus, naš cil in konec,

Jezus, naša čast,

Jezus, naša sreča,

Jezus, naš mir,

Jezus, sveti zapopadek naše vere, na-
šiga upanja in naše ljubezni,
Jezus, naš izgled,

Jezus, naša modrost,

Jezus, naša luč,

Jezus, naša moč,

Jezus, naša serčnost,

Jezus, naša dobrota,

Jezus, naša sladkost,

Jezus, naša čistost,

Jezus, naša krepost,

Jezus , naše vse,

Ponižni Jezus,

Skriti Jezus,

Nepoznani Jezus,

Zapušeni Jezus,

usmili se nas

311

Zaničevani Jezus,

Poterpežljivi Jezus,

Skesani Jezus,

Poterti Jezus,

Molčeči Jezus,

Samotni Jezus,

Vjeti Jezus,

Preganjani Jezus,

Revni Jezus,

Pokorni Jezus ,

Pohlevni in iz serca ponižni Jezus,

Jezus, naša edina ljubezen,

Jezus, sveta daritev, od nas in za
nas ponižan,

Jezus, sveta, od slabih kristjanov za¬
ničevana daritev,

Jezus, sveta, v svojih teinpeljnih za¬
nemarjena in zapušena daritev,

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod
Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod!
Zavolj nevredniga prejemanja tvojiga Telesa
in tvoje Kervi; žalujemo, o Gospod!
Zavolj nespodobniga obnašanja kristjanov;

žalujemo, o Gospod !

Zavolj vedniga preklinjanja hudobnih; ža¬
lujemo , o Gospod!

Zavolj gerdiga in nespametniga pogovar¬
janja v cerkvah; žalujemo, o Gospod!

usmili se nas!

312

Mi grešniki.

De nam zaneseš,

De nam odpustiš,

De nam daš spoznanje presvetiga I
Zakramenta ljubezni,

De dobrotljivo sprejmeš zadostenje,
kteriga ti v svoji ponižnosti da¬
rujemo ,

Jagnje božje, ki grehe sveta od jemlješ;

zanesi nam , o Gospod !

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Vsi, ki ste žejni, pridite k studencu,
In napojeni bote popolnama.

Mo I

O ljubeznivi Bog! ki nas ne-
prenehama vabiš k svoji sveti ve¬
čerji, ponižno te prosimo, dodeli nam
gnado, de se ji vselej s tako po¬
polnama pripravo približamo, de za-
dobimo v nji obilnost in popolnamast
vsih čednost, ktere nam tukaj tvoj
izgled kaže. Amen.

313

Darovanje samiga sebe Jezusu Kristusa
v sv. rešnjim Telesu.

O Jezus, daritev ljubezni, da¬
rujem in posvetim ti svoje telo in
svojo dušo, svoje misli, svoje be¬
sede in svoje dela. Nočem delj ži¬
veti, kakor de le tebi dopadem, te¬
be molim in tebe povikšujem. V na-
domestenje svoje slabosti ti darujem
tisto češenje, kteriga ti dajejo vse
posebno izvoljene in v tvojih tem-
peljuih skrite duše. Ti si njih ve¬
selje, njih življenje, in njih ljube¬
zen. O dobrotljivi Jezus! po njih
prošnjah in po zasluženji vsili ča-
stivcov tega sv. Zakramenta te pro¬
sim, dodeli mi gnado, de ves čas
svojiga življenja častim in molim v
sv. rešnjim Telesu tebe svojiga Bo¬
ga, svojiga kralja, svojiga Očeta,
in ljubljeniga ženina svoje duše.
Amen.

314

iboiivst,

s ktcro naj udje bratovšine vsak dan svoje
darovanje Jezusu Kristusu v sv. rešnjim
Telesu ponavljajo.

O moj Jezus, jest te molim v
sv. rešnjim Telesu. Sklenem svojo
molitev s tvojo molitvijo in z vsimi
molitvami, kar jih daruješ svojimu
nebeškiinu Očetu, zame in za vse
grešnike. Sklenem se tudi z vsim
češenjem in zadostovanjem, kar ga
neprenehama sprejemaš od bratovši¬
ne in od vsili vernih. Serčno se ti
zahvalim, de si me vzel v to po¬
božno bratovšino, in te ponižno pro¬
sim, de me ves cas življenja v šte¬
vilu svojih zvestih častivcov ohraniš.

Sveta Marija! pred tabo ponovim
svojo daritev in obljubo Jezusu, ki
se je samiga sebe za me daroval;
sprosi mi pa tudi ponovljenje vere
in ljubezni do presvetiga Zakramenta.

Sveti Jožef! posebni varh in
podpornik naše bratovšine, tudi tvo-

315

ji pomoči se priporočim. Stoj mi na
strani ves čas moji ga življenja, po¬
sebno pa ob smertni uri. Amen.

Pesmi v čast sv. rešuj iga Telesa.

I, Hvali Sion. (Lauda Sion.)

1. Sion, hval’ odrešenika,

Hval’ pastirja in vodnika ,

Poj mu slavo, poj ma čast;

Njega pesem ne doseže,

Ker vse stvarjeno preseže
Kralja večniga oblast.

2 .  Danes pa zapoj češenje
Kruhu, ki nam da življenje,

Njemu slava naj doni;

Ko so pervič pri večerji
Ga vživali dvanajsteri,

Kakor vera nas uči.

3. Vsi veseli mu zapojmo,

Njega slavo oznanujmo,

Serca vse radujte se!

Dan prelepi se praznuje,

Pervič Jezus zveseljuje

S svojim mešam ljubljene.

4. Glej na mizo nov’ga Kralja
Novo Jagnje se napravlja,

Stari časi so ob moč;

316

Jezus pride, staro mine,
Spred resnice senca zgine,
Novi dan prežene noč.

5. Kar je Jezus tu postavil
Naj opravlja, je pristavil,
Vedno se v njegov spomin;
Cerkev toraj to spolnuje,

Po povelji spremenjuje

In žegnuje kruh in vin'.

6. Verovati zapov’duje,

De v meso se spremenuje
Kruh, in vino v njega kri;
Ce ne vidiš, saj podpera
Tvojo pamet živa vera,

Kar se tebi čudno zdi.

7. Kar je kruh in vino bilo
Se je zdaj vse spremenilo
Tu je Bog in človek skrit;
Naj meso al’ kri se vzame
Kristus vender cel ostane,
Se v obojim da zavžit’.

8. Kristusa želiš zavžiti,

On ne da se razlomiti
On le cel zavžit’ se da ;
Prejme eden al’ stoteri,
Kolkor eden, tolk’ vsakteri,
In zavžit se ne konča.

9. Svet in grešen se obhaja,
Tode Jezus un’mu daja

Se v življenje, (emu v smcrt;
Svet si večno je življenje,
Grešnik sodbo, pogubljenje;
Un’ je vzdignjen, ta potert.

10. Mašnik hostjo lom’ na dvoje,
Oh podverzi misli svoje,

De v drobtinci tudi je !

Nič ga tukaj ne razdene,

Le podoba se odklene
Jezus nič ne zmanjša se.

11. Angelj svoj obraz zakriva,
Kader človek njega vživa,

Naj hudobni trepeta!

Izak njega pomenuje
Ko ga Abraham daruje
Glej podobo jagnjeta.

12. Judje jagnjeta so klali
Mano z neba dobivali
Jagnje , Mana si zares!

Jezus ti čez nas se usmili
Varuj nas Pastir naš mili,

Daj doseč’ nam čast nebes.

13. Vse zamoreš, vse t’ je znano,
Pasi nas z nebeško Mano,

S kruham angeljskim vselej;
Daj pri mizi nam sedeti,

In s svetniki slavo peti
Tam pri tebi vekomaj. Amen.

318

II. Praznika svctiga. (Sacris solem nis.)

1. Praznika svetiga ,

Dans veselimo se,

Prav iz unetiga
Serca naj hvala gre ;

Staro pride naj,

Vse novo bode zdaj :

Misli, djanje vsak prenavljaj.

2.  Danes praznujemo
Zadnje noči spomin,

Ker se spomnujemo,

Kako je božji Sin
Svoje prijatle zbral,

Jagnje jim jesti dal,

S tem zapoved Judov dostal.

3. Učenci zavživajo
Velikonočno jed,

Zadnjič dobivajo
Režnje Telo prejet’;

Jesti jim ga daje,

Pa razdeli se ne;

Vsak posebej cel’ga prejme.

4. Kader prejamejo
Slabi njega Telo,

Se ge navzamejo
Moč jim je prava to;

Kelih jim tud’ zroči,

Da jim ga in veli:

Vsi ga pite, je moja Kri.

319

5. Tak je postavljeno

Njega Telo za dar, >

Dušam pripravljeno.

De ga zavživa stvar;

Mašniki to store,

De od njega žive

In ga vrednim vernim dele.

6. Zdaj od nebeškiga
Kruha naš duh živi;

S kruha človeškiga

Se nam prav Bog stori;

Čudi se, o kristjan ,

Jezus je vsim jed dan
Bod’ si reven in zanie’van.

7. Danes te prosimo
Trojni, edini Bog!

V sercih te nosimo ,

Varuj nas vsili nadlog';

Živi nas slabe zdaj.

K tebi nam priti daj
In te vživat’ na vekomaj.

HI. Beseda božja. (Verburn supernum.)

1. Z višav nebeških se spusti —

V Očetu vender še živi —

Beseda božja, in konča
Rešenje grešniga sveta.

3. Sovražnikam hudobnim ga
Učenec nehvaležni zda;

Al’ preden svoje zapusti
Se sarn’ga sebe jim zroči.

320

3. Pod dvema jim podobama
Meso in Kri zavžiti da,

De kakor dve podobe ste
Človeku vsimu moč daje.

4. Ob rojstvu je naš brat postal,

Se v Zakramentu v jed nam dal,

S smertjo zbrisal je dolge,

V nebesih bo osrečil vse.

5. O sveti dar zveličanja.

Ki nam v nebesa ključ poda!
Sovražna moč nam smert proti,

Naj tvoja roka nas derži,

6. Trojno-ediniga Boga
Hvalimo vsi iz dna serca,

Ker on nam je življenja vir,

On dal nam bo tud večni mir.

IV. Moiiiuo te ponižno. (Adoro te suplex.)

Molim te ponižno svojiga Boga
Pod podobo kruha tukaj skritiga;

Tebi se daruje vse moje serce,

Če te premišljuje se več ne zave.

Slast, pogled in čutlej tukaj nas golfa
Le uho kar sliši, to — le to velja.

Verjem, kar je koli nas Bog Sin učil, —

Kdo je pač na svetu bolj resničen bil! —

Ni na križi vidit’ bož’jo b’lo moči,

Tukaj pa še clo človeka vidit’ ni;

Vender jest oboje verjem in spoznam,

Molim z desnim te, o Bog! razbojnikam j

321

Ran s Tomajem tvojih res ne vidim ne,

Vender pa Boga spoznam in molim te.

Daj de moja vera vedno veči bo,

De le v te zaupam s stanovitnostjo;

0 spomin terpljenja mojiga Boga! t
Kruh nebeški, ki nam vsim življenje da.

Daj de moja duša v tebi le živi,

In de se le v tebi vedno veseli.

Ljubeznivi Jezus! s svojo mi kervjo
Mojo dušo umivaj, revno, vmazano.

Saj že ena kaplja ima tolk' moči,

De za naše grehe sama zadosti
Jezus, ki zakrifga vera vidi le,

O nikar odreči serčne mi želje:

De brez zagrinjala gledam te vselej
lil pri tebi vživam srečen sveti raj.

Q sveta večerja« (O sacrum con-

viviuin.)

O sveta večerja, kjer se Kri¬
stus zavživa, in kjer se ponavlja
spomin njegove smerti; tam se du¬
ša napolni z gnadami, in se nam da
zastava večniga življenja.

0) feifeo, sladek* (O q«am suavis.}

O Gospod! kako sladek je tvoj
duh! de bi svojim otrokam pokazal

Vedno žes. 21

322

sladkost svoje ljubezni napolnuješ ti¬
ste, ki po tebi hrepenijo in so te
lačni s kruham, ki je z nebes pri¬
šel , napuhnjene prevzetneže pa pra¬
zne pustiš.

Molitve in dobre dela. s kterinii
se lahko odpustki zadobijo.

„Dobra in sveta je misel za mertve mo¬
liti 11  posebno dobivati zanje odpust¬
kov, de so po zasluženji Jezusovim
in po zasluženji svetnikov rešeni
časnih kazen. ktere so si s svojimi
grehi zaslužili.

Opomba. 1. Rimski papeži tirjajo , de
se te molitvice, za ktere so odpustke dodelili,
pobožno in s skesanim sercam molijo. — 2. Zvez¬
dica [*| konc molitvice pomeni, de se ta odpu¬
stek tudi vernim dušam v prid oberuiti zamere;
in besede: „(ob mescu popolno ma)“  pome¬
nijo, de kdor to molitvico cel mesec moli in sv.
Zakramente prejme, zadobi popolnama odpustek,
če sicer tudi moli, kar se k zadobljenju odpust¬
kov tirja.

Kdor vsak dan le nekolika časa s«
te molitvice daruje, o kako mnogo od¬
pustkov zadobi!

t. Kdor tri božje čednosti: vero,

323

upanje, ljubezen, obudi, zadobi vselej
8 let 135 dni odpustka. [*] — (job mescu
popolnoma). [#]

2. Za molitev: „Naj se zgodi vse¬
lej nar pravičniši, nar častitljivši, nar lju—
beznivši volja božja, in naj ji bo čast in slava
v vsili rečeh 44 . 100 dni enkrat na dan. [*]

3. Za molitev: vet, svet, svet je

Gospod vojsknih trum; vsa zemlja je pol¬
na tvoje slave! Čast bodi Bogu Očetu,
Sinu in sv. Duhu 44 . 100 dni enkrat na
dan; [#] in trikrat na teden po 300 dni. [**]

4. „Nebeški Oče! darujem ti pre¬
drago kri Jezusa Kristusa v zadostenje
za svoje grehe in za potrebe sv. cerkve 44 .
100 dni vselej.

5. Jezus! Marija! 25 dni vselej;
ob smertni uri popolnoma odpustek.

6. „Bodi česen in hvaljen vsaki čas
nar svetejši in božji Zakrament 44 . — Med
povzdigovanjem po 100 dni; [*] — (ob
mescu popolnoma). — Druge krate po
100 dni. — Veliki četertek in potem 8
dni, če se moli trikrat: po 300 dni.

7.  Pred podobo Jezusoviga sladki-
ga serca : „0 moj ljubeznivi Jezus! jest
!• ti darujem svoje serce, de ti skažem
svojo hvaležnost, in de zadostim za svo-

21  *

324

je grehe, in se ti vsiga popolnoma da¬
rujem in s pomočjo tvoje gnade sklenem,
za naprej ne več grešiti!“ 100 dni vsak
dan [*]; (ob mescu popolnoma).

8. „Jezus, Marija, Jožef, darujem
vam svoje serce in svojo dušo. 44  ..Jezus,
Marija, Jožef, stojte mi na strani v mo¬
jih smertnih težavah ! 44

„Jezus, Marija, Jožef, naj z vami
spravljen umerjeni! 44  300 dni vselej5 100
dni za vsak zdihljej posebej.

9. „llsmili se me, o Jezus! 44  100
dni vselej.

10. „Cešeno bodi sveto in neomadežvano
spočetje prečiste Device Marije 44 : 100 dni.

11. „0 brez madeža spočeta De¬
vica Marija, prosi za nas Očeta, čigar
Sina si od svetiga Duha spočetiga svetu
rodila. 44  100 dni vselej.

12 .  „0 Marija, brez madeža spo¬
četa, prosi za nas, ki k tebi pribežimo 44 .
100 dni.

13. „Angelj božji, ki si moj varh,
komur me je božja dobrota zročila, raz¬
svetljuj me, varuj me, vodi me, bodi moj
vladar. Amen. 44  100 dni vselej. [*] —
(ob mescu popolnoma). —

14. Moli za umirajoče tri Očenaše

325

v čast terpljenja in smertnih težav Jezu¬
sa Kristusa in tri Cešena si Marije v
čast Marijnih britkost, ktere je občutila
pri smertnih težavah Jezusovih: 300 dni
vselej. [*] — (ob mescu popolnoma).

15. Očenaš, Češena si Marija, in
izrek: „Sveti Frančišk Ksaveri, prosi za
nas! 44  100 dni [*] — za ude bratovšine
za razširjanje sv. vere.

Za vsako drugo dobro delo, ki se v
namen misijonov stori: 100 dni.

16. Ce se moli v čast Marijnih ža¬
lost sedem Cešena si Marij, in po vsaki
Cešena si Marii zdihljej: „0 Marija, sve¬
ta Mati, sprosi mi gnado, de si vtisnem
v  svoje serce rane svojiga Zveličarja!“
300 dni. [#] — (ob mescu popolnoma).

1 7 .  Kdor se prikloni kdar moli:
»Čast bodi Bogu Očetu i. t. d.: 30 dni.

18. Ce se podoba sv. Križa po¬
božno kušne: Eno leto.

19. Ce se moli molitev sv. Ber¬
narda : „Spomni se, o Devica 44  —: 300
dni vselej.

20. Če se moli pesem : „Veni Crea-
tor 44 , (Pridi sv. Duh): 100 dni vselej;
300 dni o binkoštih in v osmini tega pra¬
znika. [$] — (ob mescu popolnoma).

326

21. Kdor moli roženkranc sv. Bri¬
gite: odvsakigazerna 100dni; [*] —(ob
mescu popolnoma), iu se druge odpustke.

22. Če se moli pred podobo sv. Je-
zusoviga serca, ki je očitno izpostavljena
v češenje : 8 let 135 dni.

23. Če se molijo lavretanske lita¬
nije: 300 dni. [*] vselej; popolnoma ob
petih poglavitnih Marijnih praznikih.

24 .  Če se moli tri: „Čast bodi
Bogu 44  i. t. d. zjutraj, o poldne in zvečer
v zahvalo sv. Trojici za gnade, ktere je
Marii prečisti Devici dodelila: 300 dni;
[**] — (ob mescu popolnoma) ; vselej po
100 dni.

25 .  V zadostenje za nečast, ki v  se
dela Marii Devici in svetnikam moli: je¬
sena bodi kraljica 44  i. t. d. in zvečer: „Pod
tvojo pomoč 44  i. t.d. in zraven tega: „Do¬
voli, o jsveta Devica, de prepevam tvojo
čast. Česen Bog v svojih svetnikih in v
vsili svojih delih. Amen. 44  100 dni; za
en teden 8 let 135 dni; (za dva mesca
popolnoma.)

26. Če se moli zvečer psalm:
globočine 44 , in se pristavi: „Bog jim daj
večni mir in pokoj 44  i. t. d. — Kdor tega
ne zna, naj moli Očenaš, in „Bog ji®

327

daj večni mir in pokoj w  i. t. d.: 100
dni. ['* ]

27. Litanije za srečno smert: 100
dni; [#]

28. Angeljsko češenj e : 100 dni;
(ob mescu popolnoma).

29. Če se pol ali vsaj četert ure
premišljuje, in sicer cel mesec, se dobi
popolnoma odpustek.

30. Če se pred sv. rešnjim Tele-
sam poklekne: 200 dni.

31. Vsak dan Marijniga mesca (maj-
nika) 300 dni; [#] — (ob mescu popolno¬
ma), če se Marijo očitno ali pa tudi do¬
ma na tihim časti.

Posebni odpustki za ude bratovšiue Matere
božje:

1. Za spraševanje vesti preden se
•spat gre: 7  let; [*].

2. Če se gre ob delavniku k sv.
maši: 7  let; [*].

3. Če se kak reven bolnik obiše :
7  let; [#].

4. Če se gre k kakiniu pobožnimu
»birališu, ali k božji službi, k pridigi,
ali k kakimu duhovnimu govoru : 7 let; [*].

5. Če se moli za koga, ki je v

328

smertnih težavah, ali kadar mu zadnjo uro
zvoni: 7  let 5  [*].

6 . Za spravo med sovražniki: 7
let; [*].

7 .  Kolikorkrat se svoj sklep pono¬
vi: 40 dni.

Veliko duhovniga dobička ima kdor
škapulir nosi, ali če ima pri sebi rožen-
kranc, ali podobo križaniga Jezusa, ali
kako blagoslovljeno svetinjo; ali če je ud
kake od cerkve poterjene bratovšine.

Šestdeset dni odpustka imajo udje
bratovšine vedniga češenja sv. resnjiga
Telesa vsak dan za vsako dobro delo.

ŠisfiijstO) joglavje.

Od duhovniga sv. obhajila.

I. Duhovno obhajilo je posebno ko¬
ristna pobožnost vsim, ki jo opravljajo,
in obstoji prav za prav v sercnim hrepe¬
nenji sv. rešnje Telo v resnici prejeti.
Tako serčno hrepenenje zamore pa le tisti
imeti, ki je tako brez greha, de bi res k
sv. obhajilu pristopiti smel, ako bi se le
njemu na voljo dalo; Bog namreč po svo¬
ji neskončni dobroti tudi na naše dobro

329

voljo gleda, in plačuje željo kaj dobriga
storiti ravno tako, kakor de bi bili za¬
želeno dobro delo res storili; zatoraj pa
mora biti to naše hrepenenje res delavno,
to je. od naše strani se ne sme nič po¬
grešati, de bi ga tudi v djanji spolnili.

II. De se duhovno obhajilo dobro
opravlja, .se je treba pri njem skoraj rav¬
no tako vesti, kakor pri pravim sv. ob¬
hajilu namreč: 1) Očisti si svoje serce

z obžaljevanjem svojih grehov. 2) Obu¬
di terdno vero v pričujočnost Jezusovo,
moli ga in premisli, de je njegova želja
v tvojo dušo razliti bogastva svoje lju¬
bezni. 3} Obudi serčno hrepenenje ga
prejeti v svoje serce. 4) Ker se pa to
storiti ne da, de bi ga resnično prejel,
ga prosi naj reče le besedo in ozdravlje¬
na bo tvoja duša. 5) Poln zaupanja,
de ti je dodelil, kar si ga prosil, se mu
serčno zahvali, prosi ga, de naj pri tebi
za vselej ostane, vsaj s svojo gnado in
s svojim sv. Duham.

Ul. Duhovno obhajilo se zamore
vselej, vsako uro čez dan opravljati, po¬
sebno pa kadar se sv. rešuje Telo v cer¬
kvi obiše in med daritvijo sv. maše. To
bi se nikdar opustiti ne smelo, kolikorkrat

330

smo tako srečni pri sv. maši biti. Kakor
namreč Jezus Kristus pride z nebes na
altar v zveličanje vsili ljudi, posebno pa
tistih, ki so pri sv. maši pričujoči, ravno
tako nič tako serčno ne želi, kakor raz¬
liti svoje gnade v serca tistih, ki ga prej¬
mejo , ali vsaj po njem hrepenijo: in ka¬
kor se z nar veči dobičkam takrat sv. ma¬
še vdeležimo, kdar svoje serce in svoj
namen z mašnikam, ki sv. mašo daruje,
sklenemo, ravno tako dobi nar obilniši sad
duhovniga obhajila, kdor med mašnikovim
obhajilam z gorečnostjo hrepeni, se tudi
v resnici z njim obhajati. Koristno je tu¬
di . de kadar koli in kjer koli se duhovno
obhajamo, de si mislimo, de se gotovo
tisti trenutek v kakšnim kraji na svetu sv.
maša bere; de se potem v duhu te sv.
maše vdeležimo in se zraven duhovno
obhajamo.

Sv. Alfonz Ligvori piše: „Duhovno
obhajilo je posebno dober pripomoček se
Jezusu Kristusu po vrednosti zahvaliti,
de se nam v sv. rešnjim Telesu zavživati
daje“. Oče Lefever (Leče vre), tovarš sv.
Ignacija, je rekel, de kdor hoče sv. rešnje
Telo po vrednosti prejemati, naj se vadi
v duhovnim obhajilu.

331

IV 7 . Sad duhovniga obhajila je sa¬
du praviga sv. obhajila enak: Zveličar

pomnoži v nas posvečujočo gnado božjo,
zaduši v nas vir greha, raspodi iz nas
tamoto duha, potolaži strasti našiga ser¬
ca, stori popolnoma djanja keršanskih čed¬
nost, se sklene na duhovno vižo z na¬
mi v ljubezni, in mi se sklenemo z njim
z djanjem vere in ljubezni, ki od tod
izvira. Kakor namreč želja kaj dobriga
storiti pred Bogam toliko velja, kakor
dobro delo samo, ravno tako plača on
pravo hrepenenje po sv. obhajilu po pri¬
meri z ravno takimi gnadami, kakor jih
deli pri sv. obhajilu, kadar se resnično
prejme. Sv. Ligvori piše: „Bog pokaže
pobožni duši dve drage posodi, eno zlato,
eno sreberno in ji pravi: V zlati posodi
hranim pravo, v uni (v sreberni) pa du¬
hovno obhajilo 44 . — Pobožniuiu Janezu od
križa je rekel Gospod, de kolikorkrat se
duhovno obhaja, mu on da ravno tako
gnado, kakor de bi ga resnično prejel. —
če se pa pravi, de je sad duhovni¬
ga obhajila tak, kakor praviga, se steni
ne terdi, de se da tudi v taki meri, tudi
ne, de se nam ravno tako deli. Iz tega
se ne sme sklepati, de bi bilo že zadosti

332

se duhovno obhajati in de nam ni treba
nič mar biti za pravo sv. obhajilo, ker
verh tega, de je sad praviga sv. obhaji¬
la veliko obilniši, in duhovno sv. obhajilo
le v serčnim hrepenenji se tudi resnično
z njim skleniti, obstoji, in se le, ker ni do-
pušeno in priložilo, to združenje brani: bi
vsak, kdor noče k sv. obhajilu hoditi, ko
bi lahko, tudi duhovniga obhajila prejeti
ne mogel.

Keršanske duše! ker imate tedaj
priložnost vsaki dan, in tako velikokrat
na dan duhovno obhajilo prejemati, ne
opušajte te tako lahke in tako koristne
pobožnosti! To vam bo pripomoček, de
bote vedno z Jezusam sklenjene ostale,
vse svoje dela z njim opravljale, in on
bo opravljal vse vaše dela z vami; on bo
delal in živel v vas in za vas, ve bote
živele v njem in po njem. O kako pre¬
čudno je tako življenje, kteriga Jezus da¬
je, o kako lepe in svete so dela, ktere
Jezus opravlja!

Sv. Agata od križa je imela toliko
ljubezen do sv. rešnjiga Telesa, de bi
bila umerla, pravijo, če bi je ne bil njen
spovednik naučil duhovno se obhajati 5 ko
se je pa tega naučila, je imela navado

333

ga do SiOOkrat na dan prejemati. — Sv.
Terezija piše: „0 moje hčere, vselej,
kadar ste pri sv. maši in ne pristopite k
mizi Gospodovi, vam je mogoče se du¬
hovno obhajati. Ta pobožnost vam bo obil¬
no draziga sadu obrodila^. — Bere se
od sv. Angele Merici, de je ona, kadar
ji je bilo prepovedano vsak dan sv. ob¬
hajilo prejeti, to s pogostimu duhovnim
obhajilam pri sv. maši nadomestovala, in
čutila se je vso napolnjeno z gnadami,
ki so bile enake tistim, ktere je dobivala
pri sv. obhajilu v podobah sv. Zakramen¬
ta 5  zatoraj je pa zapustila svojimu redu
posebno drago sporočilo in ojstro opomi-
njevanje, de naj se ta pobožnost v njem
nikdar ne zanemarja.

Eeiamiijst® poglavje.

Od obiskovanje sv. rešnjiga Te¬
lesa.

1. Kadar je Bog v stari zavezi do
svojiga ljudstva govoril, kar se je pogo-
stoma zgodilo , je to milost in čast le oča-
kam in prerokam skazoval. Jezus Kri¬
stus pa, pravi Bog in človek skupaj, bo-

334


če z vsakim kristjanam vselej ia vsako uro
se ljubeznivo pogovarjati. Ta naš lju¬
beznivi Zveličar ni imel zadosti, de je ne¬
kaj let na zemlji živel, on je hotel tudi
noč in dan med nami prebivati, vedno pri¬
pravljen nas poslušati, se z nami pogo¬
varjati in nam odgovor dajati. „Ni ga dru-
ziga ljudstva tako veliciga, de bi imelo
bogove tako blizo, kakor je naš Bog pri
vsih naših molitvah 44 , piše Mojzes. (j4. Mojz.
4 ’ 7 0

II. Nagibov, obiskovati Jezusa Kri¬
stusa v sv. rešuj im Telesu je veliko. Le
nekoliko premislimo tele besede: Brez Je¬
zusa ne zamoremo nič, z njim zamoremo
vse; v njem dobimo vse kar si dobriga
misliti zamoremo, zunej njega ne najde¬
mo druziga kakor nadloge. Le Jezus sam
nas zarnore rešiti vsih naših nadlog, nas
napolniti z veseljem, nam spolniti vse na¬
še želje, in nas popolnoma osrečiti. Vse
to nas uči sv. pismo na sto in sto krajih.

III. Ali kar bi nas posebno imelo
presuniti in naše serca k Jezusu pred
njegov tron na altarji vleči je to, de Je¬
zus Kristus le zato tukaj stanuje, de bi
naše duše napolnil z dobrotami, kterih
ima v toliki obilnosti. — „Bodi v kakor-

335

šilim stanu hočeš, piše sv. Ambrož, pri¬
teči k Jezusu in našel boš pri njem vse,
česar potrebuješ : Vse imamo v Kristusu,
Kristus nam je vse.“_

IV. Spomni se, o kristjan, s koli¬
kim spoštovanjem so hodili Izraelci k skrinji
zaveze, in koliko zaupanja so imeli v
njeno pomoč. Imenovali so jo slavo Izrae¬
lovo, vedno so iskali pri nji pomoči, ob
vojski in kadar so imeli mir. Ona je šla
pred njimi v boj zoper sovražnika, ona
jim je dajala svete v vsili njih stiskah;
ona jim je bila pomoč v vsili njih potre¬
bah. Zakaj bi pa nam vse to ne bil Za¬
krament sv. rešuj iga Telesa? Ta skrinja
zaveze je bila le podoba Jezusova, ki ka¬
kor Bog in človek na naših altarjih sta¬
nuje. Nemarnost v obiskovanji Jezusa
Kristusa v sv. rešnjim Telesu kaže te¬
daj gotovo, de naša vera peša in oma¬
guje! —

V. Velikrat greš v daljne kraje ča¬
stit ostanke svetnikov: greš deleč obisko¬
vat trupla, ktere je Bog po posebni mi¬
losti trohnobe obvaroval; si ves ginjen in
poln radosti, kjer se spoštljivo hrani in
časti kakšen košček praviga Jezusoviga
Križa, ali kakšen tern krone Gospodove,

336

ali kakšno drugo orodje njegoviga ter-
pljenja; Bog me varuj, de bi zoper to
pobožnost kaj rekel, ali povej mi, kako
se da zediniti ta gorečnost za te svete
ostanke z merzloto, ki jo imaš do sv,
rešnjiga Telesa ? — Kje je le kristjan , in
naj ima še tako malo vere, de bi ga ne
veselilo romati v sveto deželo, ako bi mu
bilo mogoče, in viditi te od pričujočnosti
Jezusove posvečene kraje, kuševati sveto
zemljo, kjer so njegove stopnje vtisnjene,
in obiskovati kraje, kjer je tako veliko
čudežev storil! S kolikim veseljem bi sto¬
pil v hlevček, kjer je bil rojen, v obed-
nico , kjer je jedel s svojimi učenci zad¬
njo večerjo ! Ali bi se kdaj naveličal ogle¬
dovati Kalvarijo, kjer je daroval svoje
življenje, de je zbrisal naše grehe? Ali
bi se zamogel zderžati solz, de bi ne
zmočil krajev, ktere je zalivala kri naši-
ga Zveličarja, ktere ni za druziga prelil,
kakor de nam je nebesa zaslužil? In glej,
moj kristjan! vse to in še več se znajde
v naših cerkvah! Po unih krajih je Je¬
zus Kristus tako rekoč le merno šel in m
ga več tam, naše cerkve pa si je zvolil,
de ponavlja tu vse čudeže svojiga življenja, j
in de tukaj ostane do konca sveta.


337

VI. Naj le še pristavim, de v cer¬
kvi se ne najde le zapopadek vsih teh
svetih krajev in Njega sarniga, ki jih je
posvetil, ampak tudi pravi raj na zemlji
in nebeškim šotoram, kjer zvoljeni božji
prebivajo, nar bolj podobno stanovanje.
Sv. Janez Krizostom naravnost pravi,
„de sveta skrivnost tega Zakramenta spre-
I mini zemljo v raj“. Bere se v življenji sv.
Terezije, kakor ga je popisal oče Ribera,
de se je ona po svoji smerti neki prav
pobožni duši prikazala, in ji rekla, de
nam mora biti Jezus Kristus v sv. Za¬
kramentu to, kar je njegova pričujočnost
izvoljenim v nebesih; in kakor oni druzi-
ga ne počnejo, kakor Boga gledajo, mo¬
lijo in ljubijo, tako mora biti tudi naše
posebno prizadevanje mu ravno to češenje
na altarji skazovati.

Res, ljube keršanske duše! zdi se
mi, de besede, ktere je nekdaj sv. Ja¬
nez od nebeškiga Jeruzalema govoril, se
smejo ravno tako od naših cerkva reči:
»Glej stanovanje božje med ljudmi. —
Med njimi bo prebival, oni bodo njegovo
ljudstvo in Bog v sredi med njimi bo njih
®og“. (jSkriv. razod. 21.)

Ker imamo tedaj, ljubi kristjani, v

Vedno češ. 22

sv. rešnjim Telesu raj na zemlji, posne¬
majmo toraj tudi obnašanje svetili ange-
Ijev božjih. Oni ne zapustijo nebes dru-
gači, kakor kadar gredo spolnovat povelja
Vsigamogočniga; oni se vernejo zopet na¬
zaj, kakor hitro jim je mogoče. Ne za¬
pustimo toraj Jezusa Kristusa drugač,
kakor de gremo na svoje opravila, ktere
nam je odločil 5  vernimo se pa zopet k
njemu nazaj, kadar nam bo le mogoče.
V taki pridnosti pri obiskovanji njegovih
tempelnov bomo našli in okusili že tukaj
na zemlji nebeško veselje. „BIagor člo¬
veku, kteri me posluša in čuje pri mojih
vratih vsaki dan, in na me streže pri
podbojih mojih dur“. (jPreg. 8 , 34.)

VII. „Gotova resnica je, pravi sv.
Alfonz Ligvori, de je ni Bogu bolj do¬
padljive in ljudem bolj koristne pobožnosti,
kakor je obiskovanje sv. rešnjiga Telesa.
Ne mudi se toraj, keršanska duša se je
navaditi.... Poskusi in prepričala se boš,
koliko sadu ti bo obrodila. Bodi prepri¬
čana, de čas, kar ga oberneš v češenje
tega nar svetejšiga Zakramenta, je nar
bolje obernjeni čas tvojiga življenja, ko
bi že nič ne gledala na tolažbe, ki ti od
tod zvirajo, in ki so ti v prid za smert-

339

no uro in za večnost. Vedi tudi de si
zna biti v tej četerti ure z molitvijo pred
sv. rešnjim Telesam več zasluženja za-
dobis, kakor z vsimi svojimi drugimi du¬
hovnimi vajami čez dan. 44

„Zatoraj moram očitno spričevanje
dajati resnici, če že ne zavolj druziga,
že iz hvaležnosti: navadi sveto rešnje
Telo obiskovati, akoravno se" je to z ve¬
liko mlačnostjo in nepopolnoma zgodilo, pi¬
še on dalje, njej se imam zahvaliti, de
sim se svetu odpovedal, za kteriga sim,
v svojo nesrečo štiri in dvajset let živel.
Blagor mu, kdor se hitreji kakor jest vsi-
ga Bogu daruje, Bogu, ki se je popolno¬
ma vsiga.za nas daroval! 44

VIII. Bog zamore in hoče povsod
česen in moljen biti, to je nepremakljiva
resnica sv. vere; ali ravno tako resnično
je, de so tempeljni božji posebno v to od¬
ločeni kraji, de nam tu svojo milost deli,
»ker zvolil si jih je in jih posvetil, in tje
obrača svoje oči in svoje serce. 44  (3.
Kralj. 9.j) — „Njegove oči so odperte
in njegove ušesa poslušajo pazljivo prošnje
lega, kina tem sv. kraji moli. 44  (2. Kron.7.)

IX. Ako bi bil kakšen kraj, kjer
bi se dal Jezus počutno in odkritiga gle-

. 2 i  *

340

dati, kako bi nas gnaio, kako bi hrepe¬
neli ga iti gledat! In glejte, Jezus Kri¬
stus bi ne mogel nikjer bolj pričujoč biti.
kakor je na naših altarjih. Ali se zamo-
remo tedaj izgovarjati, če mu v svoji ne¬
marnosti ne gremo skazovat svojiga dolž-
niga češenja ?

X. Veliko časa zgubimo v posvet¬
nim nevarnim veselji; za vse te veselja
imamo vedno čas in si ga znamo najti;
nikdar pa ne, in vedno nam ga pomanj-
kuje se z Jezusam pogovarjati in zve-
seljevati.

XI. Obdani od dušnih in telesnih
nevarnost, obloženi z nadlogami, polni
slabosti, obdani od teme velike nevednosti,
podverženi skušnjavam in m nogo ver st n im
zmotam, hitimo pred njegov sv. altar,
verzimo se na kolena pred tronam Vsi-
gamogočniga, skazujmo mu svoje češenje
in prosimo ga gnade in pomoči!

Pastirci in modri iz jutroviga so bib
pri Betlehemu polni veselja in so hiteli
skazat svoje češenje detetu Jezusu. Apo-
steljni in učenci so z veseljem poslušali
svojiga božjiga Učenika, in so radi m
voljno sprejemali njegove nauke. Magda¬
lena je točila solze pri nogah Zveličarje-

341

vih in je močila z njimi noge Tistiga,
ki ga je ljubila. Bolniki v sv. Evangelii
so prišli k temu ljubeznivimu zdravniku,
de bi bili zadobili zdravje od njega: Po¬
snemajmo tudi mi te izglede!

XII. Obiskovanje sv. rešnjiga Te¬
lesa je tako mnogo, de ima tako rekoč
vsak kristjan svoj posebni namen: Nek-

teri pridejo Jezusa poslušat, nekteri se z
njim pogovarjat, nekteri se obtožit svojih
grehov, ker on je njih dušni vodnik; nek¬
teri si pred njim svojo vest spraševat,
kakor pred svojim sodnikam; nekteri ga
častijo kakor svojiga kralja, nekteri se
učijo pri njem, kakor pri učeniku in pre¬
roku , spet nekteri ga pridejo svojiga stvar¬
nika prosit pomoči in varstva. So tudi
nekteri, ki najdejo posebno veselje v pre¬
mišljevanji njegove božje popolnomasti,
njegoviga svetiga včlovečenja, ali pa
skrivnosti cerkveniga leta in njegovih praz¬
nikov, ki se ravno ob tistim času obhajajo.
Tudi so nekteri, ki imajo pri svojim obi¬
skovanji vsak dan kak poseben namen;
zdaj ga pozdravljajo kakor Boga, zdaj
kakor očeta, kakor brata, kakor pastirja,
kakor Gospoda in poglavarja sv. cerkve
'• t. d. Zadnjič pridejo nekteri, ga mo-

342

lit, za druge prosit,* vsi pa ga obiskujejo
v ljubezni in vsim, ki ga obiskujejo, je
on studenec nebeških gnad.

©omajat® pftofja.

Od terpljenja Jezusoviga v zvezi
s sv. rešnjim Telesam.

Te dve skrivnosti ste v tako očitni
in natorni zvezi, de se ne daste skoraj
ločiti, ker če eno premišljujemo, smo tako
rekoč že pred na drugo spomnjeni; to
pride od tod, ker je sv. rešuje Telo spo¬
min terpljenja Jezusoviga.

Sv. Pavel piše: „Kolikorkrat bote ta
kruh jedli in ta kelih pili, bote smert Go¬
spodovo oznanovali, dokler ne pride“.

V teh dveh skrivnostih se spolni, kar
govori naš Zveličar v sv. Evangelii:
„Ostanite v meni in jest v vas!“ Ker
očitno je, de v sv. Obhajilu on v nas
ostane, sprejet namreč v naše serca, daje
življenje naši duši, kakor daje kruh te¬
lesno življenje tistim, ki ga vživajo; in s
premišljevanjem njegoviga terpljenja osta¬
nemo mi v njem; njegove petere sv. ra-

343

ne, posebno rana njegoviga serca, so
nain petere vrata vanj priti. Kolikorkrat
smo tedaj presunjeni od britkosti njegovi¬
ga terpljenja, stopimo v serce svojiga
ljubezniviga Boga, ki želi, de bi v njem
prebivali ; skriti se gremo v zavetje te
žive skale, de najdemo tam svoje pribe-
žališe, moč zoper svoje sovražnike, sla¬
dek počitek, kraj praviga miru, kjer se
vse nadloge pozabijo; ker gotovo je, de
v Jezusovi sv. prebodeni strani ima pra¬
vi mir in pravo veselje svoj sedež in
nas čaka, de bi tudi naše serca osrečil.
Glej, ljuba duša, tako prebivamo mi v
njem in mu v sebi stanovanje pripravimo.

Sveto rešnje Telo nam daje tedaj,
kolikorkrat ga prejmemo ta dvojni veliki
dobiček; de prebivamo mi v Jezusu, in
de on prebiva v naših sercih, po besedah,
ktere je sam govoril: „Kdor moje meso
je in mojo kri pije, ostane v meni in jest
v njem w . (Jan. 6.)

prav koristna za med sv. mašo ali ob uri
molitve.

O moj sladki Jezus! ti mi ve¬
dno skazuješ svojo ljubezen: od ve-

344

komaj sim ti bil bolj pri sercu in
bolj ljubljen od tebe, kakor brezšte¬
vilni svetovi, ktere bi bil lahko vstva-
ril, pa jih nisi hotel. In ko sim
hodil kakor slep po poti, ki pelje v
večno pogubljenje, se je tvoje ser¬
ce usmililo nesreče svoje nehvalež¬
ne stvari. Tvoje usmiljenje me je
spremljalo po vsili potih mojiga ži¬
vljenja neprenehama, ti si me kli¬
cal in k sehi vabil; ponižal si se
do moje revšine, vzel si nase mo¬
jo natoro z njenimi slabostmi 5 vzel
si nase moje grehe, in dolžnost zanje
zadostiti s težavami svojiga življenja,
z brhkostmi svojiga terpljenja, in z
grenkostjo svoje sramotne smerti,
ki jo še vedno na naših altarjih po¬
navljaš, ki so podoba križa, na kte-
rim si svojo sveto dušo zdihnil; in
vse to si storil, de si si vtolažil
svojo neizmerno ljubezen do mene,
in de si doveršil mojo imenitnost in
mojo srečo.

345

Naj te premišljujem kakor Boga
ali kakor človeka, v času ali v ve¬
čnosti, v nebesih ali na zemlji: nik¬
dar nisi nič opustil in zamudil, kar
bi bila zamogla nar bolj popolnoma
in nar bolj goreča ljubezen od tebe
pričakovati; zapustil si clo vso svo¬
jo čast in vse svoje nebeško ve¬
selje, in dal si svojo čast in svo¬
je življenje, de si mene osrečil.
Svojo mogočnost, svoje bogastvo in
svojo ljubezen le v moj prid obra¬
čaš, ker ponižal si se clo v podo¬
be sv. Zakramenta, de zamoreš v moje
serce priti, de prevzameš vso mojo du¬
šo , in de se z njo popolnoma skle¬
neš.

O edinorojeni Sin božji! ker si
vse zame storil in terpel, ker si me
z vsimi svojimi dobrotami obogatil,
me ljubiš res do konca in čez vso
mero!

Po svoji neskončni modrosti in
mogočnosti se zadnjič še samiga

346

sebe daš, se z mano popolnoma skle¬
neš, prevzameš vso mojo dušo in
tvoje življenje je moje življenje,

O visoka, o nerazumljiva pov-
zdiga moje grešne duše! Daj mi
gnado, o moj Jezus ! de v tvoji lju¬
bezni živim, in de v nji in zanjo
umerjem. Amen.

p§li¥j© e

Od blagoslova ali žegna s sv.
rešnjim Telesam.

V svetim pismu se na več krajih od
blagoslovljenja bere. Tudi v sv. cerkvi so
blagoslovljenja zelo zelo v navadi. Skle¬
njene so z vsimi sv. zakramenti in sv. cer¬
kev mnogo reči blagoslovi. Ravno tako
blagoslovi ona tudi svoje verne s sv. reš¬
njim Telesam.

Vsako blagoslovljenje spremlja tudi
obljuba rasti ali pomnoženja. Ozrimo se
na zgodovino naših pervih staršev, Noeta,
Abrahama in druzih očakov, in prepričali ■
se bomo od tega.

347

Po Kristusovim rojstvu ima ta rast,
to poinnoženje višji in čeznatorni pomen.
Tako piše sv. Pavel: „Hvaljen bodi
Bog..., kteri nas je oblagodaril z vsim
duhovnim blagodaram, z nebeškimi daro¬
vi v Kristusu.“ (Efez. 1.)

V posebni časti imamo že blagoslove
svojih staršev, mašnikov, škofov, pose¬
bno pa sv. Očeta papeža.

Ali blagoslov s sv. rešnjim Telesaru
je še vse kaj večiga, in imenitnišiga; za-
toraj moramo po tem blagoslovu hrepeneti
in priložnosti iskati, kjer nas Jezus bla¬
goslovi : „Pridi nam naproti, o Gospod,
s svojim sladkim bIagodarovanjem“, tako
zdihni s kraljem Davidam (Ps. 20.), in
kadar greš memo kakšine cerkve reci:
»Ozri se, o Gospod! na nas iz svojiga
svetiša in blagoslovi svoje ljudstvo!“
(2. Mojz. 26.)

Poslušajmo kako neki učen in pobo¬
žen mož od tega piše:

„Sveta cerkev rada poterjuje in mno¬
ži različne češenja sv. rešnjiga Telesa“ ker
ima vedno pred očmi in zatira zaničevanje
in  zasramovanje, ktero spačenost, krivo¬
verstvo in nevednost tej skrivnosti ljubezni
božje po svetu napravlja. Sv. Filip Ne-

348

ri je vidil nekiga dne, med tem ko je bi-
Jo sv. rešnje Telo izpostavljeno, v hostii
Jezusa, kako je blagoslovil množico, ki
je pred njim klečala, kakor de bi bilo (o
njegovo navadno opravilo v sv. rešnjim
Telesu. — Kdo zamore najti besede, de bi
vredno popisal velikost gnad, ktere nam naš
ljubi Zveličar s svojim blagoslovam daje.“

V takih muogoverstnih pobožnostih,
kakor jih svetniki v tej zadevi svetujejo,
naj se derži vsak tistih, ki so mu nar
bolj ljube. Vender naj povem, kar se od
tega ob kratkim reči da: Sv. Evangeli

opomni trojin blagoslov, ki nam ga naš
Gospod Jezus Kristus daje, in v tem
trojnim blagoslovi so vsi drugi zapopade-
ni, kolikor jih od sv. rešnjiga Telesa pre¬
jemamo.

Pervič je blagoslovil on male otroke:
in ponižati se moremo v duhu tudi mi
pod njegovo sveto roko, ki jo v sv. re¬
šnjim Telesu steguje, de bi nas blagoslo¬
vil , kakor de bi bili tudi mi otročiči $ obu¬
dimo potem v svojim sercu živo hrepe¬
nenje, de bi pomnožil v nas tisto otročjo
priprostost in pohlevnost, ki mu je bila
tako dopadljiva na zemlji.

Drugič beremo, de je povzdignil svo-

349

je roke in blagoslovil svoje učence, ko se
je od njih ločil in se vernil v svojo ne¬
beško čast. Njih žalost se je precej v
veselje spreminila in njih boječnost v ser-
čno gorečnost za zveličanje duš. — Veli-
krat v življenji se primeri, posebno pri
spolnovanji nekterih dolžnost, de bi si
tudi mi to predrago gnado želeli, de bi
nam vnovič oživela v naših žalostnih in
mlačnih sercih taka gorečnost. —

Zadnji blagoslov je, kteriga bo on
govoril pri zadnji sodbi rekoč: „Pridite
izvoljeni mojiga Očeta 44  i. t. d. — Tega
blagoslova se vdeležimo, če ga prosimo
za gnado stanovitnosti, ker ona je nar
sladkejši Jezusovih darov.

Biajset® pglrfji.

Od pobožnosti do presladkima
serca Jezusoviga.

Naš ljubi Zveličar je prišel na zem¬
ljo odrešit človeški rod in obogatil je svo¬
jo sv. cerkev s pripomočki, kteri verne
na poti proti nebesam podpirajo. Verh
navadnih in splošnjih pripomočkov nam pa

350

v svoji dobroti še včasi posebne pošilja,
po mnogoterih potrebah, ki se pokažejo.
In tako je naš ljubeznivi Zveličar za na¬
še čase en res nenavadni pripomoček pri¬
hranil, de „kjer je bil greh obilen , je bila
še obilniši milost“. To je pa storil s tem,
de je razodel svetu neskončne zaklade
svojiga svetiga serca, in de jih ponuja
vsacimu, kdor se jih vdeležiti hoče.

De se v naših sercih vname ljube¬
zen in češenje tega presladkiga serca Je-
zusoviga bo nar bolj pripomoglo, de pre¬
mislimo koliko vrednost ima.

O Gospod, pošlji nam luč svo¬
jiga sv. Duha in daj nam gnado,
de najdemo ta neprecenljivi zaklad!

I.

Bog si je zvolil eno svojih svetih
služabnic z imenam Marjeto Marijo Ala-
kok (Alacoque) iz redu obiskovanja sv.
rešnjiga Telesa, rojeno na Francoskim,
de je po nji ta zaklad svoji sv. cerkvi
razodel.

351

Gospod, ki jo je bil za to imenitno
delo odločil, jo je obdaroval že od let nje¬
ne perve mladosti s posebnimi sladkostmi
svojiga usmiljenja.

Ko je bila ta lepa duša tako pri¬
pravljena, je sklenil Bog na nji doveršiti
gorečnost svoje ljubezni. Ona sama nam
v svojih pismih zgodovino in začetek te
pobožnosti naznani. Njeni spisi so se v
Rimu prav natanko preiskovali in preso¬
dili, in zaslužijo naše spoštovanje, 1  in vse
naše zaupanje5 ona med drugim tako piše:

„Nekiga dne, sim klečala pred sv.
rešnjim Telesam in sim bila čez navado
v duhu zbrana, ker to, kar mi je bilo
moliti dano, me je vso prevzelo, čutila
sim se od pričujočnosti božje vso presu¬
njena , in sicer tako, de sim sama nase
pozabila in na kraj, kjer sim bila: prepu¬
stila sim se temu božjimu Duhu vso in
znočila sim njegovi mogočni ljubezni vse
svoje serce. Moj nebeški Gospod in Uče¬
nik mi je tedaj odkril čudeže svoje lju¬
bezni, in skrivnosti svojiga svetiga serca,
ktere so mi bile do takrat skrite. Odperl
Mi je pervič svoje sveto serce in sicer
tako resnično in občutljivo, de nisim ni¬
kakor dvomila, nad resničnostjo te gna-

352

de.... in Jezus mi je rekel: „Moje sve¬
to serce gori od ljubezni do ljudi in ne
more plamena te svoje goreče ljubezni več
zakrivati; zatoraj si tebe izvoli v pripo¬
moček, de ga razlije čez nje in se jim
razodene, ter jih obogati s zakladi, ki
so v njem shranjeni. Razodenem ti vred¬
nost teh zakladov: oni jim dajo gnade,
ki jih za svoje posvečenje in zveličanje
potrebujejo, de se rešijo iz brezdna po¬
gubljenja. Zvolil sim tebe, akoravno nisi
tega vredna in si vsa nevedna, de spol¬
niš to imenitno delo, de se toliko bolj po¬
kaže , de vse to le jest delam“.

„Serce Jezusovo, piše ona no drugim
kraji, se mi je prikazalo kakor na ognje¬
nim sedeži, in krog in krog njega so se
vidili ognjeni žarki, ki so se bolj svetili
kakor solnce in so bili čisti, kakor dragi
kamni. Rana, ki mu je bila na križi da¬
na, se je dobro razločila. Krog in krog
njega se je vidila ternjeva krona in na
verhu je bil križ vanj vsajen. In moj božji
Učenik me je podučil, „de te znamnja
njegoviga terpljenja kažejo , de le neizmer¬
na ljubezen njegoviga serca proti ljudem
ga je gnala, toliko zanje terpeti; de od
perviga trenutka njegoviga včlovečenja je

353

imel vedno pred očmi vse to terpljenje,
in de od tega trenutka je bil tako rekoč
križ v njegovo serce vsajen; de mu je
1  potem od tod izvirala vsa žalost in vse
zaničevanje , kar ga je imel preterpeti ves
čas svojiga življenja na zemlji, pa tudi
vse drugo zaničevanje, kar ga njegova
ljubezen do ljudi preterpeti mora do kon¬
ca sveta, ko med njimi v sv. rešnjim Te¬
lesu prebiva. Naznanil mi je dalje, de
ga je veliko hrepenenje, ki ga ima po
naši ljubezni, gnalo, nam svoje serce raz¬
odeti in nam dati v tem zadnjim času
zadnje znamnje svoje ljubezni, ki nam
ima biti posebno pripraven pripomoček, ki
nas vabi, de bi ga resnično ljubili. De
so nam s tem odperti vsi zakladi njego¬
ve ljubezni, njegove gnade in milosti, na-
šiga posvečevanja in zveličanja, kar se
jih v tem sercu znajde, de se vsak, kdor
mu skazuje vso ljubezen in čast, kolikor
je v njegovi moči in jo tudi pri druzih po
moči vnemati hrepeni, v obilnosti obogati
s zakladi, ki iz tega božjiga serca izvi¬
rajo , in ki se nikdar sprazniti ne dajo.
Tudi mi je naznanil, de mu posebno do-
pade viditi, de se njegove serčne čutila
'n ljubezen njegoviga serca v taki podobi

Vedno češ. 23

354

časte, kakoršno mi je bil pokazal, in od
ktere želi, de bi se očitno izpostavljala
in častila. Zadnjič je še pristavil, de ho¬
če giniti neobčutljive serca vernih. Oblju¬
bil mi je ob enim, de hoče razliti čez ser¬
ca vsih, ki ga častijo, zaklade svojih
gnad, ki napolnujejo njegovo serce z vso
obilnostjo, in de kjer se bo ta podoba v
posebno češenje izpostavila, tam se bo
razlival njegov mnogoverstni blagoslov v
vsi obilnosti 44 .

II.

Kar praznik serca Jezusoviga za¬
deva, kteriga je po svoji ponižni služa¬
bnici vpeljati hotel, poslušajmo kaj sama
od tega piše: „Bila sim nekiga dne med

osmino praznika sv. rešnjiga Telesa v mo¬
litvi pred tem sv. Zakramentam, in dal mi
je bil takrat Bog posebno velike gnade
svoje ljubezni. Ker sim občutila serčno
hrepenenje mu v zahvalo od svoje strani kaj
storiti in mu ljubezen z ljubeznijo povra-
čevati, mi je on rekel: „Ti nisi v stanu
mi veči ljubezni skazati, kakor če storiš,

kar sim ti že tolikrat naročal 4 *. Potem mi
je odkril svoje sveto serce in mi je rekel:
„Poglej to moje serce, ki je tako močno
vse ljudi ljubilo, ki ni nič opustilo in ki
se je skoraj spraznilo in končalo, de bi
jim bilo pokazalo svojo ljubezen; in v za¬
livalo za vse to ne dobivam od večiga
dela ljudi druziga, kakor nehvaležnost,
zavolj njih nespoštljivosti, njih bogakletstva,
njih mlačnosti in zaničevanja, ki ga ka¬
žejo proti meni v tem sv. Zakramentu
ljubezni. Kar me pa še bolj žali je to,
de clo serca, ki so se meni darovale nič
drugači ne ravnajo. Zatoraj ti naročim,
de naj se pervi petik po sv. rešnjiga Te¬
lesa osmini posveti v posebno čast mojiga
serca, de se ta dan sv. obhajilo prejema,
de se mu z očitno prošnjo za dolžno mu
odrečeno čast zadostuje, de se popravi ne-
čast, ki se mu dela, kdar je sv. rešnje
Telo na altarjih izpostavljeno. Obljubim
ti pa tudi, de se bo moje serce razširilo,
in de bo v obilnosti razlivalo ogenj svoje
ljubezni čez vse, ki ga bodo častili in
njegovo čast razširjali 44 .

Ona je tudi spisala posebne molitve
v  čast serca Jezusoviga, kakor jih je sa¬
ma navadno molila, in kteri ji je bil Go-

23 *

356

spod sam vdihnil, in ji zato obljubil, de
bo v pokori do konca stanoviten ostal, in
de bo prejel pred smertjo sv. zakramente
za umirajoče, kdorkoli bo te molitve opra¬
vljal. „Te molitve v tem obstoje, de se
v čast presladkiga serca Jezusoviga de¬
vetkrat k sv. obhajilu gre, in sicer devet
mescov zaporedoma, vselej pervi petek
mesca 44 . — Na drugim kraji spet ona pi¬
še: „Glej kaj prečastito Jezusovo serce
od svojih prijatlov tirja: čistost v vsih na¬
menih, ponižnost v djanji, edinost v pro¬
šnjah ... 44  Zraven pa še pristavi: „Dru-
ziga ne stori, kakor v vsim svojim djanji
se skleni s presvetim Jezusovim sercam..*
Skleni svoje molitve z molitvami Jezuso¬
vimi , ki jih opravlja v sv. rešnjim Te¬
lesu 44 .

Zavolj nasprotvanja, ki ga je imela
je rekla: „Satan ga napravlja, razdražen,
ker vidi, de bo zavolj tega močniga pri¬
pomočka veliko duš zgubil, ktere je že v
svoji oblasti imeti mislil, ktere mu je pa
ta pripomoček že iz rok stergal, in mu
jih bo stergoval tudi še za naprej. Po¬
glavitni namen te pobožnosti je namreč
duše k ljubezni božji spreobračati. Ona
pravi dalje, de hoče Jezus Kristus to ta-

357

ko imenitno pobožnost povsod oživiti in
si z njo pridobiti neskončno veliko zvestih
služabnikov, pravih prijatlov in popolnoma
hvaležnih otrok. In na to ona pristavi:
„Zatoraj me žene moja gorečnost, de bi
ga ljubila, in de bi razširjala njegovo
ljubezen pri družili, de mi bo, kdar bo
treba zavolj tega vse težave, nadloge in
brhkosti prenašati, de mi bo vse to slad¬
kost. Jest - bi prevzela tako rekoč ter-
pljenje pekla, de bi razširjala njegovo
kraljestvo, ker kaže toliko hrepenenja raz¬
liti zaklade svoje zveličavne gnade čez
toliko duš, ki še hodijo po poti pogubljenja.
Na drugim kraji zopet piše: „Kar mi
pa še nekako britkost dela, je, de sim
slišala te besede, ko se mi je serce Je¬
zusovo prikazalo: „Silno me žeja, de bi
bil češen in ljubljen od ljudi v sv. rešnjim
Telesu; ali skoraj nobeniga ga ne naj¬
dem, de bi si po moji volji za to češenje
prizadeval in me napojil, s tem de bi mi
ffl ojo ljubezen povračeval. Ko bi mi po-
vračevali mojo ljubezen, bi ne bilo vse
kar sim zanje storil skoraj nič proti moji
ljubezni; ali proti meni so le vsi mlačni
in mojo serčno ljubezen le zametujejo.
O bodi mi saj ti v tolažbo in stori koli-

358

kor je v tvoji moči, de popraviš njih ne¬
hvaležnost 44 .

„Kdar se ta pobožnost kaj razširja,
mi on to s kakim nenavadnim terpljenjem
poverne; ali je pa tudi ni nobene reči,
de bi je z veseljem zavolj tega ne pre¬
našala. Tudi nar veči grenkosti so v tem
svetim sercu le sladkost, kjer se vse v
ljubezen spremine.... Križ je sladek ve¬
dno in povsod, in naj si bo iz kakoršni-
ga lesa si bodi narejen, moramo ga no¬
siti , ker naložilo nam ga je presveto ser¬
ce Jezusovo. Kar miševednoterpljenje na¬
pravlja je to, de ne morem nad seboj maševati
se zavolj zaničevanja, kterigamoj ljubi Zve¬
ličar v sv. rešnjim Telesu terpeti mora . 44

V enim' pismu, na nekoga, ki jo je
nagovarjal, de bi neki nevarno bolni od
Boga zdravja prosila, ona pravi: „Ne

vem kako bi si upala od Boga teh let
življenja, za kar me nagovarjaš, prositi,
če ne s pristavkam, de jih bo molče in
v spokornosti darovala svetimu sercu Je-
zusovimu, de ga ne bo več žalila, in de
bi, ako bi bilo mogoče, noč in dan pre¬
molila pred Zakramentam sv. rešnjiga Te¬
lesa, kjer je to sladko serce, vsa moja
tolažba na zemlji 44 .

359

III.

Plačilo, ki je takim za čast Jezuso-
viga sv. serca vnetim dušam prihranjeno,
ta sv. devica takole popisuje : „Naš Go¬
spod mi je odkril zaklade ljubezni in gnad,
ki so pripravljeni tistim , ki se darujejo in
posvetijo skazovati in razširjati češenje,
slavo in ljubezen njegoviga sv. serca ko¬
likor je v njih moči; ali ti zakladi so ta¬
ko veliki, de jih nisim v stanu popisati.
To ljubeznivo serce ima neizrekljivo hre¬
penenje, de bi ga njegove stvari spozna¬
le in ljubile, ker v njih si želi postaviti
svoje kraljestvo, de bi zamogel vse njih
želje spolniti, ker on je studenec vsili do¬
brot. Zatoraj pa tudi želi, de se mu z
vsim zaupanjem zročimo, in mislim, de
nam ga ni daniga boljšiga pripomočka ta
namen doseči, kakor daritev sv. maše“.

Poslušajmo kaj ona govori k neki
osebi, ki je posebno veliko z njo živela:
»O koliko smo mi temu svetimu sercu
dolžni za vse, kar nam dobrotljivo dodeli,
de bi zamogli to svojo dolžnost spolnovati.
Nezapopadljive zaklade namreč hrani on

360

vsim, ki si za to prizadevajo po vsi mo¬
či, ki jim je dana. Ti si ne moreš mi¬
sliti , kako se ta pobožnost razširja in ko¬
liko gnad in blagoslova ona deli!.. Du¬
hovni pastirji so jo po svojih duhovnijah
(farah) vpeljali, pobožne duše jo očitno
oznanujejo in kažejo, de ni nič bolj ko-
ristniga, nič bolj svetiga ... In vse to me¬
ne grozno veseli, ker vidim kako se raz¬
širja češenje svetiga .Jezusoviga serca,
kako se očitno ohrani in iz lastne moči
rast dobiva. Ne pusti me, de bi molčala;
ne mogla bi čerke narediti, kdar se od te¬
ga govori, tako me vso prevzame!“

Gospej materi svojiga samostana je
rekla, po naročilu Jezusovim, „de mu je
njena gorečnost pri napravljanji svetiša,
kjer bi se njegovimu sv. sercu čast ska-
zovala, tako prijetna, de ji je obljubil
posebno gnado, de bo umerla v njegovi
sv. ljubezni 44 . Naznanila je tudi, de mu je
neka družba posebno zato dopadljiva, ker
z gorečnostjo njegovo sv. serce časti; de
so si nekteri verni zavolj te gorečnosti
pri češenji in razširjanji češenja Jezuso¬
viga sv. serca zaslužili, de so njih ime¬
na v to njegovo serce zapisane, in de jih
nihče več zbrisal ne bo.

361

Poslušajmo še besede, ki jih je ta
častita Marjeta Marija svojimu spovedniku
govorila: „0  zakaj ne morem vsiga do¬
povedati, kar od tega ljubezniviga češenja
sv. Jezusoviga serca vem , in odkriti vsi-
mu svetu zaklade milosti, ktere ima Je¬
zus v svojim sv. sercu shranjene, in kte¬
re bi rad v obilnosti razlil na vse, ki ga
častijo!... Zakladi, blagoslovi in gnade,
ki so v teni sercu zaklenjeni, so neskon¬
čni; jest ne vem, de bi bila v duhovnim
življenji kaka pobožnost bolj pripravna v
kratkim času povzdigniti dušo na nar višji
stopnjo popolnomasti in ji dati okusiti pra¬
ve sladkosti, ktere služabniki Jezusovi
vživajo; gotovo, sme se reči, de ko bi
ljudje vedili, kako je ta pobožnost Jezu¬
su prijetna, bi ga ne bilo kristjana, ka¬
kor malo ljubezni tudi ima do svojiga lju—
biga Zveličarja, de bi se je precej ne
poprijel. Skerbite toraj zanjo; posebno
uaj se je oklenejo vsi, ki so se Bogu
popolnoma darovali v samostanih, ker njim
bo od tod toliko pomoči izviralo, de jim
skoraj druziga pripomočka treba ne bo,
si svojo pervo gorečnost oživiti, se po¬
noviti v natankim spolnovanji obljub, kjer
so se jele opušati, in povzdigniti na vi-

362

soko popolnomast vse, ki so se nerodno¬
stim vdali- Moj božji Zveličar mi je

naznanil, de kdor dela za zveličanje dru¬
žili , se bo tukaj naučil umetnosti tudi nar
bolj oterpnjene serca omečiti, in bo s pre¬
čudnim speham svoje dela opravljal, če
ima le sam serčno pobožnost do tega sv.
serca. Kdor med svetarn živi bo s po¬
močjo te lepe pobožnosti zadobil vse, kar
v svojim stanu potrebuje: mir z domačimi,
polajšanje v težavah, žegen iz nebes pri
vsili svojih opravilih, tolažbo v britkosti,
in ravno v tem sv. sercu bo našel kraj
zavetja v življenji, posebno pavsmertni uri.“
„0  kako sladka je smert tistimu, ki
je stanovitno častil sveto serce tistiga, ki
ima biti naš sodnik! Tudi ga ni nasve¬
tu, de bi ne občutil mnoge pomoči iz ne¬
bes, če s hvaležno ljubeznijo Jezusa ča¬
sti , kar se posebno s češenjem njegovi-
ga svetiga serca zgodi \ u

Ali s tem ni bil končan nauk, kte-
riga je božji Učenik Jezus svoji zvesti
služabnici dal; poslal ji je svojiga zve-
stiga služabnika O. Kolombiere, ki j®
pregledal in presodil, kakošniga duha j e
ona, in ki ji je potem pomagal vstanoviti
in razširjati to sv. pobožnost.

363

IV.

NsefemŽ ©am©© i©š©rt$a iv. §©p©a
(togo^cga |t 0|M)fe©i©n) dl© njega
? sv. peinjimi T©!©§m<>

Naš božji Zveličar je razodel svoje
posebno hrepenenje, de bi častivci njego-
viga sv. serca si posebno prizadevali, mu
zadostovati za nehvaležnost, ki jo mora
v sv. rešnjim Telesu prenašati. „Glej-
te to serce, ki je tako močno ljudi ljubi¬
lo!.. In v zahvalo za vse to od večine
ljudi ne dobivam druziga, kakor nehva¬
ležnost, zaničevanje in bogokletstvo, njih
mlačnost in sovraštvo, ki ga imajo do
mene v tem zakramentu ljubezni!“ Pri
več družili priložnostih, kjer se je prito¬
žil čez strašne zaničevanja, ktere mora
t  terpeti, ali pa kjer pobožniši duše nago¬
varja, de naj zanje zadostujejo, naznani,
naj bi se posebno na ta namen zadostovanja
gledalo. On tirja, de se v čast tega nje-
goviga serca praznik postavi, s sv. ob-
hajilam praznuje in se tako z očitnim če-
senjem in zadostovanjem popravlja nečast,
ki se mu godi, kdar je na altarji izpo¬
stavljen. — Na drugim kraji spet sam
pvavi: „Silno me žeja od ljudi v sv. reš-

364

njim Telesu česen in ljubljen biti!“ —
Vidili smo, de je pobožna Marjeta Ma¬
rija priporočala to pobožnost, kakor jo je
sama opravljala, in ki jo je bil Jezus
sam naučil, namreč devet sv. obhajil v
čast njegoviga sv. serca prejeti. — Ona
ni hotla prositi za podaljšanje življenja,
kakor le s tem, de bi se popolnoma da¬
rovalo v čast Jezusoviga sv. serca v mol¬
čanji in pokori pred sv. rešnjim Telesain,
ko bi bilo mogoče, noč in dan v molitvi,
kjer je to sv. serce vsa njena tolažba na
zemlji.

Ali nam vse to ni še zadosti, de bi
spoznali, Jezusov posebni namen, kakor
ga je večkrat svoji zvesti služabnici na¬
znanil ko je pred sv. rešnjim Telesain
molila? Posebni namen pri češenji sveti-
ga serca Jezusoviga je tedaj: zadostovati
za nehvaležnost, ktero mora terpeti v sv.
rešnjim Telesu. To ima pa tudi svoj
posebni vzrok: Sveto rešnje Telo je nam¬

reč zadnje in poglavitno znamnje ljubezni
Jezusove do nas, toraj ga mora pa tudi
nehvaležnost, ki se mu tukaj zgodi, bolj
žaliti, kakor vsaka druga, in ravno zato
tudi nar bolj hrepeni, de bi se ta mu od-
rečena čast zopet nadomestila.

365

V svojo sramoto moramo spoznati,
de svet je neprenehama priča dveh veli¬
kih čudežev, ki sta tako strašna, de ju
ni izreči: pervič od božje strani, ki pre¬
biva v sv. rešnjim Telesu in nam nepre¬
nehama deli darove svoje ljubezni, dru¬
gič, od strani človeka, ki v nečast te sv.
skrivnosti svojo hudobijo vedno bolj in
bolj množi in zvišuje, kakor piše kralje¬
vi prerok: „Kralji zemlje se vzdigujejo
in pervaki se zbirajo zoper Gospoda in
zoper njegoviga Maziljeniga 44 . — Ali ne
le ob času njegoviga življenja na zemlji
so se vzdigovali zoper njega, to sovra¬
štvo se tudi še dandanašnji vedno ponavlja.
Divjanje ljudi in peklenska jeza hudobni-
ga duha proti njemu se s tekam stoletij
ne zmanjša, ampak se še vedno množi.
Pobožne duše! postojte nekoliko in pre¬
mišljujte vse to, potem mu mende vender
ne bote mogle odreči češenja, ki se nje-
govimu sv. sercu spodobi, in ki ga tirja
v  slabo zadostenje svoje razžaljene lju¬
bezni.

Celih deset stoletij ga ni bilo krivo¬
verca, de bi si bil upal učiti, de Kristus
ni resnično v sv. rešnjim Telesu pričujoč;
tako imenitne in očitne so spričevanja te

366

resnice v svetim pismu in v ustnim izro¬
čilu , na ktere se naša vera opira. Našim
čašam je ostala ta prederžnost, dvomiti
nad tem, de bi Jezusova ljubezen kaj ta-
ciga storiti mogla. S hudobijo, kakorši-
ne svet nikdar vidil ni in z nar gerjim
nasprotvanjem taje Jezusovi sovražniki nje¬
govo resnično pričujočnost v sv. rešnjim
Telesu, in njih zaničevanje se neprene - 1
hama množi. Albigenzi so kakor ždiv-
jani planili v cerkve, so ropali cibofje in
so z nogami teptali svete hostije, ki so
bile v njih. Hugenoti po Francoskim po
Holandii in Belgii so altarje poderali, sve¬
te posode razbijali, cerkve skrunili in raz¬
tresali sv. hostije po nasipih obsedenih mest;
puntarske derhali, ki so ob začetku tega
stoletja vso Evropo zdivjale, koliko zani¬
čevanja in žaljenja niso pač one napravlja¬
le Jezusu Kristusu v sv. rešnjim Telesu?
Kaj bi se dalo reči od teh grozovitnih hu¬
dobnežev, ki se dan današnji od vsib
strani kažejo in so hujši, kakor vsi drugi
pred njimi! Zadosti nam je če vemo, de
kar si zaničljiviga, hudobniga, strašniga
in peklenskiga misliti moremo, vse so
hudobneži počeli in počenjajo v nečast te¬
mu presvetimu Zakramentu. Spričevanje

367

tega imamo v tožbah, ki so se zavolj te¬
ga napravljale, tudi so se mnogi sami
tega obtožili in se krive spoznali taciga
gerdiga ravnanja: pa kaj bi tako deleč
hodili, saj vidimo še clo pri kristjanih,
kako so nehvaležni, kako mlačni, kako
flialo spoštvanja imajo do tega sv. Za¬
kramenta, in kako se velikrat grozovitno
l pregreše zoper svojiga ljubezniviga Boga,
kakor se vidi iz V. poglavja.

Kdor si prizadeva, s češenjem Je-
zusoviga sv. serca mu zadostovati za ne-
čast, ki se mu v sv. rešnjim Telesu go¬
di, spolnuje s tem eno nar svetejših in
nar imenitniših dolžnost: On časti Jezu¬

sa z vsimi čednostmi v nar veči popolno-
fflasti na enkrat; skazuje mu živo vero,
ljubezen do bližnjiga, gorečnost za čast
božjo , sovraštvo greha, posebno pa go¬
rečo ljubezen. To pa še ni vse: on spol¬
ni s tem svojo dolžnost, ki jo pamet od
njega tirja, ki jo sv. vera zapoveduje,
ki jo ljubezen naklada. Kdo more biti
tako terdiga serca, in gledati Jezusa v
sv. krivnosti zaničevaniga, kjer se do nas
nar bolj dobrotljiviga skazuje v svoji lju¬
bezni , de bi mu ta pogled ne vnel hre¬
penenja zadostovati za to mu odrečeno

368

čast? to še toliko bolj če pomisli, de Je¬
zus tega usmiljenja, ki se mu skazuje ne
more pozabiti; zvestoba ima namreč zla¬
sti tam posebno vrednost, kjer je vse ne¬
zvesto.

Zadnjič: češenja sv. Jezusovigaser¬
ca se je lahko naučiti in ravno tako ga
lahko opravljati. In res, če se postavi
pred oči vernim, naj bodo še tako pri-
prosti in nevedni podoba ljubiga Jezusa z
njegovim sv. sercam, ki je vse s žarki
obdano, na verhu s znamnjem križa, s
ternjevo krono oklenjeno in z odperto ra¬
no : ali nam ni precej očitno, de nas to
vse vabi, de bi premišljevali neskončno
ljubezen Jezusovo? Ali se nam ne bo na
pervi pogled vnela vsa ljubezen za Jezu¬
sovo sv. serce? Ali bomo mar vprašali
kaj naj ljubimo, ko imamo pred seboj nje¬
govo sv. serce? Ali ne le občutni, vnanji
pogled imamo tukaj, ampak tudi spomin
na njegovo ljubezen, ki je toliko storila
za nas, in ki jo Jezus v teh sv. skrivno¬
stih razodeva. Res veliko jih je, ki sa¬
mi ne vedo in drugim ne morejo pokazati
svojiga usmiljenja in svoje hvaležnosti do
Jezusa — ona je vsa skrita —, ali to m®
ne de: Oni ravnajo in skerbijo za J e '

369

zusovo čast, kakor imajo svet namen rav¬
nati, in nabirajo zase obilne zaklade, ki
so za tako prizadevanje obljubljeni.

Vsak, kdor ima skerbeti za zveli¬
čanje druzih , naj si prizadeva, de bo se¬
bi izročenim dušam to pobožnost bolj in
bolj priporočal. Treba je, de se v ti¬
him premišljevanji napajajo pri tem stu¬
denci božjih gnad; še več: naj se vpija-
nijo, če je mogoče v božji ljubezni in
potem naj gredo in oznanujejo ljudstvam
povsod v duhu, kteriga jim je ta zaklad
v sercu občutiti dal; naj razgernejo pred
našimi očmi vse imena, kar jih ima sv.
Jezusovo serce iz ljubezni do nas, nje¬
gove darve, čednosti in popolnomasti, ki
so njegovo bogastvo, njegove brezštevil¬
ne dobrote, ki jih v vsi obilnosti čez nas
razliva, njegove čudne dela, ktere je že
tukaj storil, posebno pa gorečnost njego¬
ve neskončne ljubezni do nas. Naj dajo
ljudstvu okusiti te resnice in vidili bodo,
kako se bode v ljubezni vneli, in potem
jih bo sam pogled na podobo serca Je-
zusoviga že omečil in vnel za nar veči,
nar priserčnejši pobožnost.

Ljube keršanske duše! našle šte te¬
daj predragi neusahljivi studenec, zaje-

Vedno ees. 24

370

znajte iz njega obilno gnad; častite s po¬
sebno pobožnostjo sv. serce Jezusovo v
sv. rešnjim Telesu. — Razširjajte pri dru-
zih, kolikorkoli morete, to pobožnost, be-
rite same večkrat to poglavje, de se bote
vnemale zanjo, in de bote deležne usmi¬
ljenja in ljubezni, kteriga Jezus do vas
ima. Blagor dušam , blagor družinam in
soseskam, ki so se sercu Jezusovimu da¬
rovale! Blagor posebno vsim, ki si pri¬
zadevajo to pobožnost razširjati! Le kdo
zamore Jezusa ljubiti, de bi tudi po tem
ne hrepenel! Kdor nima gorečnosti, tudi
ljubezni nima, piše sv. Avguštin.

V.

©dpuigtfei» fei udam fepatovšira
'Saauiaafiga sv@tiig& ©©n©® i@d©!||® e
ni, in fei m  d®J@ tudi leiftlra Ifr
šara v prid okamniti.

De se ti odpustki zadobijo, se je
treba dati v bratovšino zapisati, ki se po
več krajih najde. v  Potem se moli vsaki
dan en Očenaš, Češena si Marija in Ve¬
ra (kar se pri jutranji ali večerni molit¬
vi zgodi) v čast Jezusoviga serca in v

371

zadostovanje za nečast, ki se mu v sv.
rešnjim Telesu godi, in zraven se prista¬
vi: „0 sladko Jezusovo serce, daj, de
vedno bolj in bolj bom ljubil te!“

1. Popolnoma odpustki: 1. Dan

vstopa v bratovšino, če se gre k sv. ob¬
hajilu in se v namen sv. očeta papeža moli.

2. V praznik sladkiga serca Jezu-
soviga {drugi petik po sv. rešnjim Tele¬
su) in potem celi teden.

3. Pervi petik ali sploh pervi teden
vsaciga mesca.

4. En drugi dan vsaciga mesca, ki
si ga vsak sam zvoliti zamore.

5. Ob smertni uri, če se s skesa¬
nim sercam, če ni mogoče v z ustmi,
vsaj v sercu sv. ime Jezusovo izgovori.

6. Sledeče dni: Velikičetertek, ve¬
likonočni praznik, o vnebohodu Jezusovim,
o božiči, v praznik čistiga spočetja, roj¬
stva, oznanovanja, očiševanja in vnebo¬
vzetja Marije Device, v praznik vsih svet¬
nikov in vernih duš, svetiga Jožefa, sv.
Petra in Pavla, sv. Janeza evangelista in
sv. Gregorja (¥£.  sušca).

7 .  Šest tednov ali petkov pred praz-
nikam sv. serca Jezusoviga.

II. Nepopolnoma odpustki: 8) Od-

24  *

372

pustek 8 let 135 dni: štiri nedelje pred
praznikam sladkiga serca Jezusoviga.

9. 33 let 110 dni: tri dni po bo¬
žiči , na noviga leta dan, v praznik raz-
glašenja Gospodoviga, tri zadnje tedne
pred pustam, veliki petik in veliko sabo-
to, sedem dni po veliki noči, v praznik
sv. Marka, perve tri dni križeviga tedna,
o binkoštih in tri dni potem.

10. Odpustek 27 let 280 dni: cvet¬
no nedeljo; — 16 let 235 dni pepelnično
sredo, četerto nedeljo v postu, tretjo ne¬
deljo v adventu, tisti dan pred božičem,
če se gre k polnočni sv. maši in k zor-
nici; — 11 let 35 dni: pervo, drugo in
četerto nedeljo v adventu, vsak dan v po¬
stu , kar se jih še ni imenovalo, tisti dan
pred binkoštmi, vsako kvaterno sredo, pe¬
tik in saboto; — 7  let 280 dni v praznik
obiskovanja in darovanja Marije Device,
ob praznikih sv. aposteljnov, kar se jih
še ni imenovalo.

11. Odpustek 7 let 280 dni tistih
devet dni pred praznikam sv. serca J e "
zusoviga.

12. Odpustek 60 dni za vsako dobro

delo.

Opomba. De se pod številkami 6., 9'

373

in 10. omenjeni odpustki zadobijo, se mora bra¬
tovska cerkev obiskati in tam na namen sv. Oče¬
ta moliti; če pa to ni mogoče, se mora kakšno
od spovednika v ta namen odločeno dobro delo
storiti. — Ravno tako se tirja, de se pod števil¬
kami 7. in 11. imenovani odpustki zadobijo, de se
obiše cerkev, ali kapelica, kjer se praznik sv.
rešnjiga Telesa obhaja; če pa ni mogoče, naj se
stori kakšno od spovednika naloženo dobro delo.

Darovanje samiga sebe svetima
sercu Jezusovimu.

Ta molitev in una, ki za njo pride, ste zlo¬
žene od pobožne Marjete Marije Alakok, in ste
posebno pripravne za uro molitve.

„0 častito serce mojiga ljubiga
Jezusa! bogato vsih čednost, neu¬
sahljivi studenec vsih gnad! kaj ti
je zamoglo na meni tako dopasti,
de me tako neskončno ljubiš, ako-
ravno ti moje z grehi omadežvano
serce le z neobčutljivostjo in z mla¬
čnostjo vse to povračuje. Znamnja
tvoje velike ljubezni do mene, kte-
re si mi še clo skazoval, ko te nič
ljubil nisim, mi dajo upanje, de mi

374

boš pokazal, kako naj te ljubim.
Dodeli mi toraj, moj ljubeznivi Zve¬
ličar! gnado, de bom hrepenel se
popolnoma darovati v čast in slavo
tvojiga svetiga serca; sprejmi do¬
brotljivo v dar vse, kar sim in kar
imam. Darujem ti samiga sebe in
vse svoje življenje, svoje dela in
opravila in vse svoje terpljenje; ne
želim si druziga, kakor biti dar v
tvojo čast in ljubezen.

Uči me, o moj ljubeznivi Zve¬
ličar! de sam sebe popolnoma po¬
zabim. Naznani mi, kaj naj storim,
de dosežem tvojo čisto ljubezen; ti
sam mi dodeli to prav gorečo in ne-
samopridno ljubezen. Daj mi pose¬
bno veliko ponižnost, ker brez nje
ti ne morem dopasti, in naj se spol-
nuje nad menoj tvoja sveta volja
zdaj in na vse večne čase. Amen.

375

Češ enj e

O nar svetejši in nar ljubeznivši
Jezus! ki si vedno ves ljubezniv
do nas in poln usmiljenja zavolj na¬
še revšine, ki vedno hrepeniš nas
obogatiti s svojimi zakladi in se nam
samiga sebe popolnoma darovati. O
Jezus, moj Bog in Zveličar, ki si
se nam po svoji brezkončni goreči
in nar dobrotljivši ljubezni v sv.
rešnjim Telesu dal v daritev, kjer
se vsaki dan sto in stokrat za nas
daruješ: kakšne bi mogle biti za¬
volj te ljubezni naše serčne ču¬
tila! In vender za vse to ne dobi¬
vaš od večine ljudi druziga, kakor
neobčutljivost, nehvaležnost, zanič-
vanje, v kterim nate popolnoma po¬
zabijo. O moj ljubeznivi Bog in
Zveličar! kaj mora tvoje serce ob¬
čutiti, ko vse te grehe in nehva¬
ležnosti vidiš ? Kolika mora biti brit-

376

kost, v ktero taka brezbožnost in
hudobija tvoje sv. serce topi!

Glej me v serčni žalosti zavolj
vsih teh pregreh s ponižnostjo kle¬
čati pred teboj in ti vpričo nebes in
zemlje zadostovati za vso nečast in
hudobijo, kolikor si jo v sv. rešnjim
Telesu preterpel, od kar si ta sveti
Zakrament postavil. S ponižnim in
skesanim sercam te sto in stokrat
prosim odpušanja za vse to zaniče¬
vanje. O de bi mogel pomočiti s
svojimi solzami in omiti s svojo kervjo
vse tiste kraje, kjer je tvoje sv.
serce, o Jezus, tako grozovitim ža¬
ljeno bilo, ali kjer se je tvoja lju¬
bezen le s grozovitnim zaničevanjem
povračevala! O de bi bil le en hip
gospodar vsih človeških sere, de bi
ti jih vse v dar prinesel, in ti tako
vsaj nekoliko zadostil za vso mer-
zloto ljudi, ki nate pozabijo, ki te no¬
čejo poznati, ali pa ki te spoznajo,
pa tako malo ljubijo!

377

i Ali moj ljubeznivi Zveličar! kar
me nar bolj osramoti in me žene, de
naj vedno zdihujem je to, de sim tu¬
di jest zmed števila teh nehvaležni-
kov. O moj Bog 1 , ki vidiš na dno
mojiga serca! ti poznaš žalost, ki jo
zavolj svoje nehvaležnosti občutim,
in moje kesanja, de sim te kdaj ta¬
ko malo ljubil. Sprejmi, o nebeški
Oče, to mojo molitev v zadostenje
za vso nečast, sklenjeno z molitvijo
sv. Jezusoviga serca na Kalvarji,
in z molitvijo Marije Device, ki jo
je molila pod križem svojiga ljubiga
Sina! In kakor dans terdno skle¬
nem njegovo sv. serce s posebno
pobožnostjo častiti, želim tudi v njem
vse dni svojiga življenja prebivati.
Daj mi gnado, za ktero te prosim,
de bo moj zadnji zdihljej ob smertni
u ri v tem svetim sercu storjen. Amen.

Češenje Marije prečiste Device,

Češenje Marije prečiste Device nas
uiora vnemati v ljubezni do Jezusa, po¬
sebno pa v ljubezni do njega v Zakra¬
mentu sv. rešnjiga Telesa.

Prečastiti Turnajski škof gospod La-
bis v svojim priporočevanji češenja sv.
rešnjiga Telesa tudi češenje Marije pre¬
čiste Device priporoča, in od tod seje
tudi to vzelo ; med drugim takole od te¬
ga piše: „Nekaj let se več pobožnost ve¬
selo razvija in razširja. Ta gorečnost je
gotovo hvale vredna 5 ali de se tukaj po
namenih sv. cerkve ravna se mora ob
enim s še veči gorečnostjo za češenje sv.
rešnjiga Telesa skerbeti in za njegovo
razširjanje. Ali gorje! reči se mora, de
je bilo zanemarjeno in skoraj popolnoma
pozabljeno.

Skerbimo dandanašnji mi, de se to
popravi. Povzdignimo češenje sv. rešnji¬
ga Telesa do take popolnomasti, kakor-
šna se mu je vedno spodobila in bi se
mu nikdar ne bila smela odreči; vse dru¬
ge pobožnosti morajo tej na roko iti i n

379

j jo podpirati, ona je glava vsili; druge so
stopnice, po kterih gredo duše do Jezu¬
sa v sv. rešnjim Telesu. To češenje pa
mora biti verli vsake druge svete in do-
! bre pobožnosti." —

V češenji Marije prečiste Device bi
se utegnile dve zmoti primeriti Ugoditi);
pervič vera, de se preveč povzdiguje; dru¬
gič misel, de je zadosti se te pobožnosti
deržati in se za vse drugo še zmeniti ne,
kakor de bi bilo s tem že vse storjeno.

Kar pervo zadene: se nam ni bati,
de bi kdaj kaj preveč storili v počešenji
Marijnim; nikdar je ne bomo zadosti lju¬
bili m častili. Neskončno deleč bomo še
vedno ostali od tiste ljubezni, s ktero jo
Jezus sam ljubi, in od tiste časti, ktero
J* on v nebesih in na zemlji skazuje. Zra¬
ven pa vsak dobro podučen kristjan ve,
de bi bilo pregrešno , ako bi Marijo De¬
vico Bogu enako imenovali, ali ji češenje
ukazovali, kakoršno se le Bogu dajati
Sln e. Zatoraj piše sv. Pavel: „Kralju
P a  večnosti, neumerljivimu, nevidnimu,
Sa minm Bogu bodi čast in slava vse ve-
komaj! Amen", (ji. Tim. 1, 17.)

Ce pa Marijo ljubimo in častimo, ko¬
likor je v naši moči in kakor sv. cerkev

380

zapoveduje, se nam je vender varovati,
de bi v s tem že vse storjeno mislili.

Češenje Marije Device moramo imeti
in rabiti le v pripomoček, se laglej po¬
vzdigniti do ljubezni Jezusove, ki je ko¬
nec in plačilo vsih pobožnost. Storimo
vse, karkoli je v naši moči za vstano-
vljenje in razširjanje češenja Kraljice ne¬
bes in zemlje, ali veliko veči mora biti
naša gorečnost za vpeljavo in razširjanje
Jezusove časti, posebno v Zakramentu sv,
rešnjiga Telesa.

Kjer odpremo sv. pismo, se nam o-
čitno ta imenitna resnica spričuje: „0d
njegove polnosti smo vsi prejeli, 44  piše sv.
Janez (1, 16.).

I. Naš Gospod Jezus Kristus je
prišel na svet ljudi odrešit, in je začetnik
in studenec vsih gnad in vsih dobrot bo¬
žjih. „Ker od njegove polnosti smo vsi
prejeli 44 . Iz te polnosti je tudi Marija pre¬
jela tisto drugo polnost gnade, od ktere
je angelj Gabriel govoril, ko ji je češenje
prinesel in ji rekel imenitne besede: „Ce-
šena si, gnade si polna 44 ! Ravno tako j e
ona prejela zavolj Jezusa in po njegovim
zasluženji posebno milost, de je bila brež
madeža spočeta. Tudi Marijna velika po -

381

, božnost je le za Jezusa gorela; vsaki
zdihljej njeniga življenja je bil le zanj in
zdaj v nebeškim veselji, kjer jo Jezus za
vse gnade, ktere ji je bil dodelil, plaču¬
je, je še veliko bolj on sam zapopadek
vse njene ljubezni; on je v zvezi z Bo-
gam Očetam in sv. Duham njena nar ve-
či sreča in njeno večno veselje. Vse svo¬
je milosti in posebne gnade, vse zaslu-
ženje in vso čast ima le od njega: Je-
zus ji je vse v vsim (Kol. 3.j). Ali rav¬
no tako je pa tudi Marija Jezusu čez vse,
po besedah modriga (Vis. pes. 2.): „Moj
ljubi je moj in jest sim njegova 44 .

II. Ljube keršanske duše, če se
Marii prečisti Devici darujete, vas bo ta
ljubezniva Mati z nar večini veseljem med
svoje zvoljene otroke sprejela; Ona vas
bo sprejela, tode zročila vas bo precej
Jezusu. Nič ni njenimu sladkimu, ma-
ternimu sercu bolj všeč, kakor, darovati
svoje otroke svojimu božjimu Sinu, in nič
P r esladkimu Jezusovimu sercu bolj ne do-
pade, kakor jih iz rok svoje ljube Mate¬
re sprejemati. Vidiš toraj: Jezus je ve¬
dno začetek in konec vsiga; Marija zase
nič ne prihrani. Ona daje vse njemu na¬
zaj, od kogar je vse prejela. Vse pride

382

od Njega, „v kterirn so vse zaloge mo¬
drosti in znanja skrite 44 , in vse se tje na¬
zaj verne. (Kol. 2, 2.J

V  tem pomenu se morajo tudi vsi
prazniki jemati, kar jih je sv. katoliška
cerkev v Marijno čast postavila, in vse
pobožnosti, ktere ravno iz tega namena
poterjuje: vse je v zvezi z Jezusam. On
naš Gospod je v Marii in z Marijo česen
in hvaljen.

III. Če  naš ljubi Zveličar sercu«
želi, de bi mi prečisto Devico Marijo lju¬
bili, in de bi ta ljubezen od dneva do
dneva v nas bolj rastla; če On nobene
njenih prošinj ne odreče, in če po bese¬
dah sv. Bernarda On želi, de naj vse h
njenih rok dobimo: se to zato zgodi, ker
ona vse njemu pripiše in daruje, in sicer
tako popolnoma, de ga s tem bolj časti,
kakor vsi drugi svetniki skupej.

IV. Po izgledu svoje mile matere
tedaj tudi mi vse Jezusu pripisujmo. Naj
bo sad vsih naših pobožnost rast v lju¬
bezni do Jezusa, de se mu tako zročinio
in posvetimo, kakor nam je Marija s svo¬
jim ljubeznivim izgledam na zemlji kazala.
Ljubimo Jezusa tako, kakor ga je ona
ljubila in kakor ga ljubi zdaj v sreča 1

383

- večnosti. Ljubimo ga v jaslicih, v nje-
govim tihim, delavnim življenji, v njego¬
vih naukih in sv. zakramentih, v njego-
si vim terpljenji in v njegovi hritki smerti,
a ljubimo ga v njegovi sv. cerkvi, ki si jo
e je s svojo predrago kervjo pridobil. De-
a leč od svoje prave domovine, v tej dolini
i solz, ga ljubimo v prečastitim sv. Zakra-
i mentu, kjer nam je zvest tovarš na našim
popotvanji. O de bi bila to naša nar ljub¬
ši in naša poglavitna pobožnost! Bodimo
prepričani, de Marijin otrok ne more tej
svoji Materi nič prijetnišiga storiti, kakor
de se češenja sv. rešnjiga Telesa prav
posebno poprime in se ga zvesto derži.

V. Zdaj pa, ko Marija čista De¬
vica od blizo ogleduje čudeže, ktere je
delal Jezus v sv. rešnjim Telesu in jih
se vedno dela v sercih svojih zvestih slu¬
žabnikov; zdaj ko se vidi obdano od
brezštevilnih trum izvoljenih, ki so se po¬
svetile s tem kruham življenja, ki je z
nebes prišel, in daje življenje sveta, s
svojiga visociga trona se ozira zdaj ona
v svoji neizrekljivi dobrotnosti na nas in
n as vabi, z vsim, kar bi naše serca ga¬
niti zamoglo, de bi se bolj in bolj vneli
Za  čast Jezusa njeniga božjiga Sina v

384

Zakramentu sv. rešnjiga Telesa j Ona nas
k temu vabi posebno dandanašnji, ko so
časi tako nevarni, kjer je naš Gospod
Jezus Kristus tako malo spoznan in tako
grozovitno žaljen. Ona želi, de bi mi po
svoji moči popravljali mu storjeno nečast:
In kdo bo pač zamogel odreči to željo
svoji ljubi 3Iateri ?

VI. O ko bi Devica Marija še na
svetu živela, kako bi se pač zaderžala
proti Jezusu v sv. rešnjiin Telesu! Koli¬
ko bi bilo njeno prizadevanje in njena go¬
rečnost za njegovo češenje med vernimi!
Kako goreče bi bile besede, ktere bi prišle
iz njeniga materniga serca, s kteriini bi
jih prosila, de naj razširjajo povsod če¬
šenje sv. rešnjiga Telesa! Kako bi nas
ona spodbudovala, de naj bomo s pobož¬
nostjo pri daritvi sv. maše, de naj pri'
stopimo pogostoma z ljubeznijo k mi* 1
Gospodovi, de naj ga pogostoma obisku¬
jemo in molimo v sv. rešnjim Telesi
Kako bi ona tolažila in oserčevala duše,
ki si močnodušno prizadevajo za Jezuso¬
vo čast v revnih cerkvah! Kar bi Ona
storila, ako bi še na zemlji živela v sre¬
di med nami, vse to dela ona zdaj v ne¬
besih še z veliko veči gorečnostjo. Oko

s  bi mi mogli priti v njeno neomadežvano
1  serce, ko bi mi iz tega svetiša zamogli
1 dobiti le iskrico tistiga ognja, ki vnema
1  njeno sv. dušo za Jezusa, ki je skrit v
1  podobah sv. Zakramenta; ko bi nam ona
:  v sv. hostii pokazala svojiga božjiga Si-
1  na, kar je že večkrat svojim zvestim slu-
žabnikam storila, bi ji mi gotovo nič ne
odrekli! Sv. vera bi v nas nadomestila
tiste posebne gnade, in močnodušno bi
spolnovali želje svoje Matere. Zapisali bi
svoje ime in svoje serce v družbo vedni-
ga češenja sv. rešnjiga Telesa in lepšanja
revnih cerkva, ki ima to v namen, in kar
je poglavitni sad češenja Marije prečiste
Device, namreč: povikšanje časti Jezu¬
sove v Zakramentu svetiga rešnjiga Te¬
lesa.

Od zadostovanja.

,,Zasramovanje njih, ki tebe zasra¬
mujejo, na me pada u . ps.68, 10.

I. „Bog je svet tako ljubil, de je dal
svojiga edinorojeniga Sina, dal ga je v
sniert za nas vse“. In ta Sin božji nas

Vedno češ. 25

386

je tako ljubil, „de se je dal za nas, de
bi bil on naša modrost, naša pravičnost, j
naše zadostenje in odrešenje 44 . Y 7 se nje-1
govo življenje je bilo dar ljubezni, dar ki!
ga je končal na lesu križa s svojo gren¬
ko in sramotno smertjo. S to svojo
smertjo nam je zopet zadobil mir, je po-
derl zid, ki nas je od Boga ločil in je
zbrisal s svojo kervjo naše dolžno pismu,
ki nas je k smerti obsodilo.

Ali de nam je te predrage in nepre¬
cenljive darove dodelil mu še ni bilo za¬
dosti: sprazniti je hotel v naš prid vse
zaklade svoje svete ljubezni: Znajdel je
pripomoček, ne le de je pri nas ostal vse
dni do konca sveta, ternuč de se nam ne-
prenehama samiga sebe popolnoma daje v
dar in dušno hrano; on nas je ljubil do
konca, ko je postavil zakrament sv.rešnji-
ga Telesa.

Ali premislimo v svojo tolažbo, de
je ta ljubezen le pripravljanje še na veli¬
ko veči ljubezen, na večno obljubo, kte-
ro nam je dal: se nam dati popolnoma
vsiga, in „nam biti naše veliko plačilo 44 -

II. Ta Jezus, ki nas je tako m°'
čno ljubil, je bil pa vedno „v znamuje,
kterimu se je zoper govorilo 44 . Njegovi zo-

387

perniki in sovražniki so bili vedno na no¬
gah in so napadali zdaj njegovo sv. člo¬
veško, zdaj njegovo božjo natoro. Po¬
sebno so napadali krivoverci in vsi hu¬
dobni zadnjih stoletij Zakrament sv. rešnjiga
Telesa s sovraštvain. Doprinašali so bo¬
gokletstva , ki človeka stresnejo, kadar od
njih sliši: ropali in podirali so hiše božje,
razbijali in požigali altarje, grozovitno
ravnali s sv. hostjami, kakor le judje in
neverniki ravnati zamorejo. Prekucije le¬
ta 1793. so ponovile vse, kar so mu stra-
šniga in grozovitniga storili krivoverci 16.
stoletja. In kaj hočemo od naših časov
reči? Ozrimo se, kako se sv. vera po
naših krajih napada, ali kako se drugod z
njo ravna, povsod se vidijo znamnja ob-
širniga punta zoper sv. Jezusovo cerkev
in zoper njene služabnike in vladarje.

(3e Bog pregrešne ljudstva tepe, če
pripusti, de vihar čolnič sv. cerkve topi
in ga končati žuga, on vender nikdar ne
ho dopustil, de bi se potopil. Kadar bo
njemu dopadlo bodo prisvetili za preganja¬
no sv. cerkev lepši dnevi. To je naše
upanje, ki nam nikdar odvzeto ne bo!

III. Ali pa v teh okolišinah mi ni-
niamo nobenih dolžnost ? ali bomo uri tem

25  *

388

strašnim boji zoper Jezusa in njegovo sv.
cerkev mi le od deleč gledali in roke na-
skriž deržali? O gotovo ne! taka nemar¬
nost bi bila za nas velika pregreha. Že
večkrat se je slišal s stola sv. Petra glas
namestnika Jezusoviga na vse katoliške
narode. Njegovo otožno serce je govo¬
rilo besede polne žalosti in opominovalo
je svoje otroke k molitvi.

V ravno tem duhu, in z enakimi želja¬
mi so tudi vikši pastirji, škofje, povsod
budili svoje verne k pobožnosti in so oži¬
vljali gorečnost v njih sercih v teh slabit
dnevih: Ali bomo mar mi svoje ušesa

zatiskali besedi teh svojih poglavarjev in
očetov? Prizadevali si bomo potolažiti ser¬
ce Jezusovo, mu zadostovati za nečast,
ki se mu dela, in potolažiti pravično jezo
nebeškiga Očeta, ki nas končati žuga.
Pripomočki zadostovanja so: Sveta maša,
sv. obhajilo, obiskovanje sv. rešnjigaTe¬
lesa, in njegovo češenje sploh, križev
pot, molitev, usmiljenje do druzih in ra¬
dodarnost, post, zadobovanje odpustkov,
zatajevanje samiga sebe v vsili okoljšinah
življenja, posebno pa gorečnost za ražšir-
janje bratovšine vedniga češenja sv. rešnji'

389

ga Telesa in lepšanja revnih cerkva, ki
se srne posebno imenovati bratovšina za-
dostovanja. *•)

Toraj ljubi bratje in sestre te družbe,
ki ste poklicani združeno se ustavljati
razširjanju krivoverstva in greha: delajte
silo nebesam s svojimi prošnjami in spro-
site za svojo domovino, za vso sv. cer¬
kev obilnost milosti božje. Prizadevajte
si vedno bolj in bolj, de bo v nji cvetela
prava pobožnost, prav zvesta pokoršina
do sv. cerkve, in srečna ljubezen do Je¬
zusa Kristusa v Zakramentu sv. rešnjiga
Telesa. Ce hudobni vse storijo za raz¬
širjanje greha, naj tudi vam ne bo noben
dar predrag za razširjanje čednosti, da¬
jajte si eden druzimu serčnost, podajte si
roke in recite s sercam in z ustrni: »Go¬
rečnost za tvojo hišo me žene, in zasra¬
movanje njih, ki tebe zasramujejo, name
pada“. Njih sovraštvo bo vnelo mojo lju¬
bezen , in njih sovražni napadi bodo mno-
z 'li mojo gorečnost!

Bratovšina vedniga češenja obhaja vsako leto v ta
Bamen skoz devet dni posebne molitve v zadostenje.

390

Od pogostne spovedi, ki se iz
pobožnosti opravlja.

Duhovni dobiček take spovedi.

Opomba: Spoved iz pobožnosti se tista

imenuje, kjer je človek pri nji v gnadi božji, se
le odpustljivih grehov od zadnje spovedi ali pa
smertnih, že spovedanih grehov iz poprešnjiga
življenja obtoži. Imenuje se tako zato, ker se
takih grehov nismo spovedovati dolžni, ampak se
le iz pobožne gorečnosti to stori.

Eden nar pripravniših pripomočkov
zadobiti ves sad sv. resnjiga Telesa, se
vdeležiti neskončniga zasluženja Jezuso-
viga in priti prav globoko v njegovo sv.
serce, je pogostna dobra spoved. Pre¬
mislimo njen duhovni dobiček in bolj in
bolj bomo po nji hrepeneli.

I. Nikdar ne gremo dobro priprav¬
ljeni k spovedi, de bi dveh novih g»ad
ne dobili, ktere nam zakrament sv. po¬
kore deli.

Tode govorimo narpred nekoliko od
gnade sploh:

1. Gnada je po besedah sv. apo-

391

steljna Petra nekakošen del božje natore,
kakor on piše : „Gospod nam je nar veči
in nar dražji obljube dal, de bote po njih
deležni božje natore". (2. Petr. 1, 4.j)
Z gnado se tedaj vdeležimo svetosti, do¬
brote , čistosti in velikosti božje.

2 .  Z gnado človek „samiga sebe
sleče in Kristusa obleče", po besedah sv.
Pavla (2. Kor. 3, 9.): „Živitn pa, tode
ne jest; živi pa v meni Kristus". (Gal.
2 ,  20 .)

3. Iz gnade izvirajo vse dobrote in
vsi darovi sv. Duha, de se v nas čezna-
torno življenje začne.

4. Gnada daje naši duši čeznator-
no lepoto, ki jo Bogu dopadljivo stori,
najde nad njo svojo sladkost, in reči
sme ona s prerokam Izaijem : „Djal mi
je na glavo krono, obogatil me je z vsi-
mi svojimi dragimi kamni in z vsiin 1 iš—
pam kakor nevesto “. (Iz. 61.)

5. Gnada daje duši moč; ona jo
stori „strašno njenim sovražnikam kakor
zverstena vojskina truma". (Vis. pes. 6.)
— Ona stori, de je človek „delež božji
hi sodelež Kristusov" (Rim. 8, 17.), in
de zamore vse dobro storiti, po besedah
sv. Pavla (Filip. 4.): „Vse premorem v

392

njem, ki me močniga dela u . Ona mu ugla-
di pot proti nebesam, in stori jarm Go¬
spodov sladak in loliek; ona mu razsvetli
pamet, ogreje in poterdi voljo: „Z njo
so mi vse dobrote doš!e“. (Modr. 8.) —
Zatoraj jo moramo „više ceniti kakor
kraljestva in kraljeve sedeže, in bogastva
moramo šteti ko nič v permeri z njo“.
(Modr. 7.)

Ozrimo se zdaj nazaj na stopnje
gnade:

Perva nova stopnja gnade, ktero s
sv. odvezo zadobimo , kadar je že naša
duša v gnadi božji, je pomnoženje po¬
svečujoče gnade božje, povikšanje ljube¬
zni in vsih druzih čeznatornih čednost;
naša duša se tedaj bolj in bolj serčno z
Jezusam svojim nebeškim Zeninam skle¬
ne, in Jezus ji dodeli v veči obilnosti de¬
lež zasluženja svojiga življenja in svoje
smerti. Ali kdo nam je v stanu imeno¬
vati duhovno bogastvo, ki ga obseže to
bolj serčno združenje z Jezusam in to
dobrotljivo vdeleženje na njegovim zaslu-
ženji? Kdo bo popisal prečudne dela sv.
Duha v taki duši? Njegove sladkosti,
ktere nas vsiga učijo, obrodijo včasih v
nji toliko čistost duha in tak nebeški mir,

393

„de ves um preseže^ (Filip. 4, 7.); obil¬
nost ljubezni, ki se v njenim sercu razlije,
daje vsim njenim delam novo življenje,
kar jim da veči zasluženje; in dalje z
vsakim takim bolj zaslužnim delam si du¬
ša zasluži viši stopnjo v nebeškim kra-
Ijestvu.

Druga stopnja novozadobljene gna-
de daje duši novo ceznatorno moč, se v
ljubezni božji ohraniti, skušnjave, kterim
je naša slabost podveržena, premagovati,
de več v greh nazaj ne pade, ali de vsaj
število svojih malih, odpustljivih grehov
. zmanjša. Ona zadobi tudi veliko veči ur¬
nost se v čednosti vaditi in se zatajevati,
si serčno prizadevati za gorečnost v do¬
brim in da usmiljeno serce, ter nas uči
nedolžno živeti.

11 . Spoved iz pobožnosti nas ova-
ruje bolj in bolj grehov, ki so nam bili
*e odpušeni, do kterih pa še nagnenje
imamo v svoji spačeni natori. — Ona nam
zbriše odpustljive grehe, kar smo jih po
zadnji spovedi storili, in ki smo se jih
skesano spovedali ali vsaj to storiti želeli.
Inče prav prevdarimo, kdo zamore hu¬
dobijo maliga greha samiga na sebi in v
njegovih nasledkih prav prevdariti ? — Mali

394

greh žali našiga Gospod Boga 5 nasprotuje
vsim popolnostim božjim ; lepoto naše duše
zakriva; človeka v veči padce vleče; zma¬
njšuje gnado in ljubezen božjo; nas za-
deržuje v naši gorečnosti, ki nam jo Bog
v svoji očetovski ljubezni deli; kliče čez
nas velike kazni, ali že v tem življenji,
vedno pa v prihodnjim. Večna kazen za
greh namreč se nam po skesani spovedi
odpusti; odpušanje časnih kazen, ktere smo
si z grehi zaslužili je pa matiji ali veči,
kakor je grešnik za to pripraven.

ili. Pri spovedi se pa ne prejme
le zakrament sv. pokore, ampak dajejo
se tudi lepi nauki, ktere spovednik pri¬
merno obrača po potrebah duš, de jih
vnema na poti popolnomasti z gorečnostjo,
de jim daje pripomočke v roke, kako naj
zatirajo v sebi tudi slabe nagnjenja , ki bi
jih znale ob gnado božjo pripraviti. Od
druge strani pa, če spovednik najde srečne
duše, ki so že v dobrim vterjene, jih za-
more napeljevati, kako naj se v nar lep¬
ših čednostih vadijo in sicer v tacih, i |a
ktere se drugi le s straham, ali vsaj brez
gorečnosti do njih ozirajo, ker se ji®
pretežke zdijo.

IV. Nobeno poniževanje samiga se-

395

be ni naši natori tako težavno kakor rav¬
no spoved; zato je pa tudi nar boij za¬
služno, posebno če spovedenec tudi take
okolišine greha opomni, ki ga še bolj po¬
nižajo kakor greh sam; postavim de je
to ali uno iz nevošljivosti ali nečimernosti
storil, ali ker je hotel se bolj pobožniga
kazati kakor je v resnici, ali iz kakiga
druziga slabiga nagnjenja, kar si nekteri
ljudje tako težko očitajo in tako težko
spoznajo.

V. Skušnja uči, de kdor visoko vred¬
nost zakramenta sv. pokore in gnade, ki
se vnjem dobivajo, prav spozna, je vsaj
tisti dan, ko je bil pri spovedi, veliko
bolj zbran in nase pazljiv, kakor druge
dni, in se bolj greha varuje.

VI. Spoved je čudapolno priprav¬
ljanje za sv. obhajilo: S sveto odvezo si
Jezus Kristus sam v sercih stanovanje
pripravlja, on dušo vedno bolj in bolj očisti
in jo svojimu sercu bolj prijetno naredi,
ker jo deležno stori zasluženja svoje sv.
kervi; on zlepša njene serčne čutila in
njene pobožnosti; njemu dopade lepšati
,e mpel božji, kar bi imel vsak zmed nas
biti (1. Kor. 3, 17.), in vterditi svoje
kraljestvo v naših sercih. (Luk. 17, Sil).

396

Pri pogledu vsih teh čudežev se začudijo
angelji in hvalijo v svojim veselji Gospo¬
da, ki napolnuje pobožne serca z nes¬
končnimi zakladi svoje sv. ljubezni.

O blagor spovednikam, ki so slu¬
žabniki, opravljavci in sredniki, po kte-
rih nam take nebeške gnade dotekajo!
Po pravici jih imenujejo cerkveni učeniki
nove Kristuse in prave Zveličarje sveta,
ker drugim odrešenje dele. Blagor pa
tudi sto in stokrat blagor dušam vernih,
ki si prizadevajo ne le pogostoma k spo¬
vedi hoditi, ampak se vselej tudi prav
ojstro zanjo pripravljati, de prejmejo sv.
odvezo kakor sv. vera tirja: z vsim zau¬
panjem s hvaležnim in skesanim sercam,
ne le v zadobljenje praviga serčniga mi¬
ru, ampak de vživajo posebno duhovne
dobičke, od kterih smo ravno govorilo,
de bi bili Jezusu Kristusu vedno bolj do¬
padljivi , in de bi v čednosti se vedno bolj
vterdili in rastli. *) **)

Kaj je pa reči od tistih, ki se sami

*) Sv. Katarina Sienska, in Šveska, sv. Karo 1
Boromej in sv. Ignaci so šli vsak dan k spovedi, ne iz
sitne negotovosti serca in vesti. ampak ker so hrepeneli
čistost svoje duše ohraniti in povzdigniti. Sv. Frančišk
Borgia je čistost vesti tako visoko cenil , de se je dva¬

krat na dan spovedal, preden je sv. mašo bral in preden

397

sebe golfajo, in kterim je pogostna spo-
i ved le nečimerno prazno zadostovanje, ki
sami sebi dopadejo in tudi drugim dopa-
sti žele, ki presojujejo čas, ki se jim od¬
loči in godernjajo , če začne spovednik s
čašam skop postajati (to je, de jim ne
dovoli tolikrat k spovedi priti, kakor bi
radi imeli), ali če se dotakne ran njih
j revne duše ? Kdor le iz navade in tje v
on dan, brezmišljeno in merzlo pogostoma
k spovedi bodi, naj bo prepričan, de ga
to ne bo poboljšalo, ampak tičal bode
vedno v svojih starih grehih. O naj bi
toki ljudje dobro premislili žalostni stan
svoje duše, in naj bi začeli iskati Go¬
spoda s ponižnim in priprostim sercam!
(Modr. 1.)

Sppti«TanJ©

Pred tako iz pobožnosti storjeno spovedjo.

„Ni si treba veliko glave beliti, pi¬
še sv. Frančišk Salezi, če se ne moremo

l e  šel spat. Malo pobožnih redov je, de bi ne zapovedovali
' s ak teden k spovedi iti. Družba ali red Jezusov (je-
ZQ itov) opominja svoje ude, de naj gredo večkrat v
tednu k spovedi.

398

grehov spomniti, de bi se jih spovedali;'
ker neverjetno je, de bi duša, ki si po-
gostoma vest sprašuje, ne zapazila in se
ne spomnila svojih večih grehov... Ne
bodi preveč boječ, kar zadeva spoved
malih nepopolnost in toliko odpustljivih
pregreškov. Od njih lahko z Jezusaui
govoriš in ga odpušanja prosiš, kolikor-
krat se nanje spomniš; ponižaj se v duhu
pred njim, zdihni k njemu in vse je strn¬
jeno. Treba je , de se take majhne reči
nekoliko močnodušno prenašajo, ker se
jih oprostiti ne moremo; to so navadne
slabosti naše popačene natore, kakor po¬
stavim terme, poželjenja, hrepenenja, ki
zdaj k žalosti, zdaj k jezičnosti vlečejo, in
druge take slabosti, kterirn smo in osta¬
nemo podverženi dokler smo v tem minlji¬
vim , nestanovitnim življenji.... Vse to
niso toliko grehi, ampak bolj brhkosti in
težave.“

Predolgo spraševanje vesti duha zme¬
ša in serce omrazi. Veliko jih preveč časa
s spraševanjem vesti zgubi; spustijo se
v preiskovanje vsake inajhine reči, zraven
pa pozabijo svojo voljo prav vrediti in
pripravljati za sv. odvezo. Poslušajmo ,
kaj tudi od tega pravi sv. Frančišk S a '

399

lezi: „Ne mešaj pri spovedi neprostovolj¬
nih čutil in skušnjav med prostovoljno
storjene grehe; ker če se spoveš: obto¬
žim se, de sim imel zoper nekoga dva
dni veliko skušnjav k jezi, pa nisiui vanje
privolil, glej, si se s tem ene čednosti
(zatajevanja svoje nagle natore) ne pa
greha obtožil 44 .

„Spusti pri svoji spovedi vse tako
nepotrebno obtoženje, kakoršno je pri večih
navadno: nisim Boga po dolžnosti ljubil,
nisirn s potrebno pobožnostjo molil i. t. d.
S takim obtoženjem nič taciga posebniga
ne poveš, iz česar bi spovednik stan tvo¬
je duše spoznati zamogel. Tudi nar sve¬
tejši ljudje bi se mogli tega spovedovati,
se clo vsi izvoljeni v raji, če bi bila zanje
tudi spoved postavljena 44 . Treba se je
spraševati z mirnim sercam, brez posebne
skerbi, brez boječnosti in dvomljivosti, ker
spoved je postavljena, de nam našo vest
umiri, ne pa de bi jo motila in mešala.

Dobijo se take revne duše, de ves
za spoved odločeni čas v to obernejo, de
se sprašujejo, išejo in preiskujejo s stra-
ham svoje grehe, zraven se pa za ke¬
sanje, za terdni sklep poboljšanja ne zme¬
nijo in nič ne mislijo na veliko dobroto sv.

400

odveze 5  one so kar vse vtopljene v male
posebnosti svoje revšine.

Obračaj tedaj brez boječnosti in zme¬
šnjav za spraševanje vesti odločeni čas
dobro in premisli:

1. Tiste svoje grehe, ktere si ra-
dovoljno in s premislikam storil.

2 .  Tiste grehe, ktere si storil v ta¬
kih rečeh in zoper take dolžnosti, ki so
se ti posebno priporočale, ali kjer ti je
gnada navadno nar bolj očitala nezvestobo.

3. Tiste, ki so bili komu v pohuj¬
šanje , ali bližnjimi! v škodo.

4. Tiste, ki si jih v poprejšnim ži¬
vljenji večkrat storil in se je bati, de bi
se vanje nazaj ne povernil.

o. Zadnjič tiste, ki sami na sebi ;
niso veliki, ki pa kažejo kakšino veliko
in nevarno strast, ker so njeni ostanki ah
nasledki.

Vse druge grehe moramo prepustiti
božjimu usmiljenju, in se jih sploh lire«
okolišin obtožiti.

Kesanje pri tacih iz pobožnosti storjenih
spovedih.

Po spraševanji vesti si moramo pri'
zadevati grehe serčno obžaljevati in terd-

401

no skleniti se poboljšati; to je pri spovedi
nar imenitniši, in od tod izvira obilen sad
tega zakramenta in vsih naših spoved.

1. Ti praviš, de bi rad obžaljeval
svoje grehe, de ti pa ta gnada dana ni.

— Sv. Frančišk Salezi odgovori na to
takole: „To ima pri Bogu veliko vred¬
nost , de želimo kaj storiti, in ti že s tem
greh obžaluješ, ko ga obžaljevati želiš.
Ti tega vselej ne občutiš, ali ogenj, ki
je pod pepelam skrit se ne vidi in ne ču¬
ti, in vender je resničen^.

„Kesanje zavolj greha, pravi oče
Kvadrupani, je prav za prav resnična volja
storjene grehe obžaljevati in sovražiti s
terdnim sklepam jih ne več dopernašati“.

— Toraj solze, zdihovanje, občutna ža¬
lost niso neogibljivo potrebne znamnja
prave žalosti nad greham. Zatoraj naj te
to nikdar ne straši, de nimaš občutniga
kesanja, in nikar se ne trudi silama ga
v  svojim sercu obuditi. S tem se le duh
meša, peha in mori; prizadevaj si veliko
v eč svoje serce popolnoma umiriti; reci
Bogu ?  poln ljubezni, de želiš, de bi ga
nikdar razžalil ne bil, in de ga s pomočjo
njegove gnade za naprej nikdar več ža¬
liti nočeš. Glej to je žalost nad greham,

Vedno češ. 26

402

in za tako si moraš s pobožnim premi¬
šljevanjem prizadevati, posebno pa prosi
Boga za pomoč, ker le on ti jo v sercu
obuditi zamore.

2 .  Ti se pritožiš, de si vedno enak,
in de nimaš nič dobička od svojih pogost¬
nih spoved. Gotovo praviš ravno to od
svojih obhajil. — Jest bi pa vender le
rad vedil, kako to veš, de si zmiraj
enak, in de nimaš od svojih pogostnih spo¬
ved in obhajil nobeniga dobička? Ali je
to tvoja reč „de sodiš sam sebe, ali spo¬
vednikova, ki ti veleva , de ne odnehovati
ampak dalje iti, akoravno te to moti?
Vediti moraš, de ta dva božja zakramenta
velikrat tako na skrivnim sad obrodita, de
se komaj zapazi, ker gnada dela nava¬
dno , de se ne ve ne kako ne kdaj, po¬
časi kakor natora. — Verh tega je že to
dobiček, de v veči in poprejšne grehe
nazaj ne padamo. Ali ni že to velika
gnada, de smo brez smertnih grehov?
Zdravila, ki bolezen odganjajo niso nic
slabji kakor tiste, ki zdravje vterjujejo. Da¬
lje, se moč kesanje in terdniga sklepa tudi
pri tistim pokaže, ki je bil stokrat v ne¬
varnosti grešiti pa se je vender šteri ah
petkrat premagal; ko bi se bil zanemaril

403

in si vso prostost dal, ko bi bil manj k
spovedi hodil, bi bil grešil kolikorkrat bi
bil priložnost imel.

Kako naj se taka žalost čez greh obudi

„Vprašaš, kako bi zamogel v malo
času žalost nad svojimi grehi obuditi? Po¬
vem ti, de skoraj nič časa ni treba, de
se to dobro stori: druziga namreč ni tre¬
ba, kakor se v duhu ponižnosti k nogam
Gospodovim vreči in obžaljevati, de smo
ga razžalili^, piše sv. Frančišk Salezi.

Kdor ima živo vero; kdor spozna,
kdo je Bog in kaj on zasluži; kdor po¬
misli nehvaležnost ga razžaliti, akoravno
nam toliko gnad in dobrot daje; kdor prev-
dari škodo, ktero z greham svoji duši
naredimo in kazen, ktero si zaslužimo;
kdor ima le nekoliko hrepenenja Jezusu
Kristus« bolj dopasti: se mu žalost za-
volj grehov , tudi še clo zavolj malih gre-
kov, skoraj sama od sebe v sercu zbudi.

Odpušanje malih grehov.

Sv. odveza nam dodeli odpušanje vsih
tistih malih grehov, ktere obžalujemo, če
ki tudi vsaciga posamezno ne obžalovali.

404

— Kdor bi se pa le odpustljivih grehov
spovedal, in bi nobeniga teh grehov ne
obžaloval, bi sv. odveze ne dobil in za¬
krament sv. pokore bi se mu z njo ne
dodelil, ker ni nič podlage za odvezo
(smermiga greha in kesanja zavolj njega).
De se ta nesreča odverne, in de se boječe
duše potolažijo, svetujejo zvedeni učeniki
dušniga življenja, de naj se konec spovedi
še pristavi kak velik greh iz poprejšnjiga
življenja, od kteriga smo prepričani, de
ga obžalujemo, in de imamo terdni sklep
se ga vedno ogibati. Grehi poprejšnjiga
življenja so vedno, če tudi ne potrebna
vender zadostna podlaga, de se sme sv.
odveza dati.

Ver h tega je treba, de se le po¬
prejšnjih grehov obtožimo in zbudila se
nam bo žalost tudi nad zdanjimi; ker ved¬
no nam mora biti pred očmi, de se nam
grehi, kterih dostojno in po njih natori in
vrednosti ne obžalujemo, tudi v zakra¬
mentu sv. pokore ne odpustijo.

2 .  Ako smo pa male grehe prav'
nalaš in s premislikam storili, se sme re¬
či, de se nam ne odpustijo, če ne obču¬
timo pri njih spominu posebne in na nje
obernjene žalosti. Za odpušanje malih

405

grehov pa, ktere iz slabosti storimo, je
zadosti, de se naša žalost čez nje na vse
sploh in na vsaciga posebej raztegne, po
njih natori in velikosti, in de se v sercu
reče: „0  de bi jih pač nikdar storil ne
bil; kdaj bo prišel čas, de nikdar več
svojiga Gospoda žalil ne bom I“ (Grehi
slabosti se pa imenujejo postavim nagla
nevolja, lastno dopadajenje, sum in ne¬
premišljena sodba čez obnašanje in rav¬
nanje bližnjiga, besede, ki se brez po-
mislika zgovorijo, in ki bližnjiga žalijo,
razmišljenost, ki se precej ne zatira i. t. d.)
Bog, ki našo slabost pozna, nam te gre¬
he veliko raji odpuša kakor druge.

Kako naj se mali grehi v sercu zatirajo.

Grehi, kteri od tod izvirajo, de ni¬
smo vedno zadosti čujoči, ali iz naše sla¬
be , pregrešne natore, nam, vsaj nekoli¬
ko, vedno do zadnjiga zdihljeja ostanejo.
»Zadosti je, piše sv. Frančišk Salezi,
de smo nekterih grehov le četert ure pred
smertjo prosti“. —- In na drugim kraji on
P>še: „Ni le naša dolžnost slabosti bližnji¬
ca prenašati, ampak prenašati moramo
tudi svoje in poterpeti s svojimi nepopol-

406

nostmi. Treba je tedaj de prenašamo sa¬
mi sebe, dokler nas Bog v nebesa ne
vzame 5  dokler pa sami sebe prenašamo
nič močniga ne prenašamo... 44  „Skerbi-
mo za svoje poboljšanje pa z mirnim in
pokojnim sercarn, na zemlji ne moremo
biti angelji ... 44

„Prosim te, pravi tudi sv. Frančišk
Salezi, ne oziraj se sem ter tje, ampak
glej vedno le na Boga in nase. Boga ne
boš nikdar vidil brez dobrote, in sebe ne
brez revšine; in tvoja revšina mu daja
priložnost, de na nji svojo dobroto in svo¬
je usmiljenje razodeva 44 .

„Ne opešaj, pravi Fenelon, de bi vsak
dan vnovič ne začenjal. Nič serca božji-
ga bolj ne gine, kakor taka ponižna in
poterpežljiva serčnost_ 44

„Moč se v slabosti spopolnuje 44 , pi¬
še sv. Pavel. (II. Kor. 12, 9.) To šepa
ne kaže toliko v občutnih sladkostih in
duhovnih tolažbah, ampak v pravi serčni
ponižnosti, in v pogostim oziru proti Bogih
kterimu se približujemo 44 .

„0  kako prijetna je pred božjim o-
bličjem duša, ki stanovitno pa z mirnim
in poterpežljivim sercarn opravlja delo svo-
jiga zveličanja! ki se vidi od zunaj vsa

407

nerodovitna, polna slabosti in revšine, ki
je pa s terdno voljo in resničnim hrepe¬
nenjem sklenjena , Boga nikdar več raz¬
žaliti z njim. Taka duša se vsim svojim
slabostim odpove, če pa Bogu ne dopa-
de, de bi ji jih odvzel, je pa vender tudi
pripravljena se neprenehoma z njimi boje¬
vati, in taka duša je Bogu prijetniši, ka¬
kor pa če bi v miru vživala sladkosti
čednosti in duhovnih dobrot.

„Bog je pustil, piše sv. Frančišk
Salezi, v več svojih učencih tudi še po
njih spreobernjenji mnogo znaminj njih sla¬
bih nagnjenj in sicer v njih nar veči do¬
biček; to nam spričuje sv. apostelj Peter“.

Vojskuj se tedaj z močjo in serčno-
stjo j pa ne želi preveč dobrih nasledkov
zmage. „Ne hrepeni ne po slabih, pa tu¬
di ne po preveč dobrih rečeh. Ne ljubi,
prosim te, nobene stvari preveč, še clo
čednosti ne, ker se tudi v nji včasih pra¬
va mera pozabi“, piše sv. Frančišk Salezi.

Delati moramo, pa brez skerbi, kako
s e bo naše delo izšlo, ker če se stano¬
vitno bojujemo in nas naše slabosti ne
ostrašijo, nam je to toliko vredno, kakor
de bi zmagali, ali pa še več.

„Zroči se usmiljenju Tistiga. ki svo-

408

jo roko derži nad tistimi, ki so pa ne iz
hudobije padli, de jih nihče ne pohodi,
in jih tako rahlo in tako naglo vzdigne,
de ne vedo, de so bili padli, ker jih je
roka božja v njih padcu prestregla, ne
de so bili vzdignjeni, ker jih je tako na¬
glo umaknila, de na to še mislili niso.

4

Kako se je treba svojih grehov obto¬
ževati ?

Pri obtoževanji svojih grehov naj
spovedenec le to pove, kar njega zadeva,
in naj ne meša grehov družili med svoje;
naj se obtoži s kratkimi, razumljivimi in
jasnimi besedami, in naj govori le resni¬
co. De se nam zakrament sv. pokore po
vrednim dodeli, smo le vsih smertnih gre-
.. hov se spovedati dolžni, mali grehi > f
se jih tudi ne spovemo, ne storijo, de
bi po nevrednim sv. zakrament prejeli,
akoravno je dobro, in zlo koristno se jih
spovedovati. To je nauk sv. katoliške
cerkve.

Nerodnosti ali napake, ki se pri po¬
gostnih spovedih nar bolj pogostoma sto¬
rijo so: 1. De hoče spovedenec vse po¬

vedati; 2 .  de ne pove tega, kar bi imel j

409

3. de si ne prizadeva za spodobno in le¬
po govorjenje, in de je ves zmešan.

1. Namest se vsih malih grehov spo¬
vedati, si zvoli le tri ali šteri, od kterih
misliš, de Boga bolj žalijo, in de ti je
bolj potrebno jih opustiti.

Ne misli, de bi bile nar daljši spo¬
redi tudi nar boljši, ampak nar boljši so
tiste, kjer se to pove, kar zraven gre, ki
so nar bolj skesane, in ki nar več pobolj-
šanja obrode.

2 .  Druga napaka je, de se ne po¬
ve vse, kar bi se moglo povedati. De
boš prav ravnal, se ti priporoči, se nar
pred tistih grehov spovedovati, ki ti vest
nar bolj težijo.

Odkritoserčnost tudi tirja, de na spo¬
vednikove vprašanja priprosto, brez vsih
zvijač odgovarja. On ima lahko imenitne
vzroke, de želi kaj zvediti, kar bi mu
znalo pripomoči dušo prav voditi, kar pa
prav za prav pri spovedi ni potrebno; če
bolj namreč spovednik naše dolžnosti, na¬
šo natoro, naše navade in opravila pozna,
oe bolj ve s kom živimo, kam smo na¬
gnjeni, kaj nas posebno mika i. t. d. bolj
nam bo zamogel na roko iti.

3. Pomanjkanje lepih in jasnih be-

410

sed pri spovedi pride včasih iz pomanj¬
kanja odkritoserčnosti, včasih pa iz bo-
ječnosti in malodušnosti. — Tildi zna priti
iz premajhniga zaupanja v razumnost spo¬
vednikovo. Zadnjic bi tako nedoločno in
tamno obtoženje vtegnilo tudi iz napuha
priti. Se hoče sicer ponižati, pa vender
povsod, še cIo v obtoženji svojih grehov,
iše kaj, kar bi bilo njemu v prid, de bi
sebe izgovoril in povzdignil. Naj se v
tem vsak presodi in poboljša.

Kaj je po obtoženji svojih grehov storiti?

Je spoved končana, potem ne iši še
noviga obtoževanja, ampak poslušaj zve¬
sto in pazljivo, kar ti spovednik pripove¬
duje , sprejmi naloženo pokoro, de se ti
odpro zopet rane Jezusove, de združiš
svojo žalost nad greham z njegovo brh¬
kostjo; med tem, ko sveto odvezo dobiš?
prejmeš delež zasluženja njegove sv. kervi.

„Po spovedi ni več čas premišljevati,
ali si se vsih grehov spovedal ali n e 5
povej pred vse, česar se spomniš brez
ovinkov, in potem ne misli več na to“,
pravi sv. Frančišk Salezi.

Ohrani toraj svoje serce vse mirfl®
in ne pusti, de bi te motila skerb ali si

411

si vest dobro sprašal ali ne, ali si greh
prav obžaloval, ali kaj druziga taciga.
Take skerbi in tak strah pride od hudob-
niga sovražnika, ki si prizadeva ta za¬
krament tolažbe in ljubezni z grenkostmi
pristuditi.

Od zadostovanja ali pokore.

Dopolni natanko, rad, z veseljem, v
duhu pokore, in s skesanim sercam, kar
ti spovednik naloži. Ako ti je pokora na
voljo dana, jo storiti, kadar si bodi, je
tisti čas precej po spovedi k temu nar
bolj pripraven. Če pa ni tega, ni sicer
greh jo nekaj časa odložiti, ali varovati
se je treha, de se ne pozabi.

Kaj je po dokončani spovedi storiti?

Po spovedi nikdar ne pozabi se pri
nogah Jezusovih nekaj časa pomuditi in v
duhu zbrati; vedi, de ti je velika in
težka butara odvzeta, in občutil boš v
piičujočnosti božji, kako sladka je čista
niirna vest, ki si je svesta, de soji  gre¬
bi odpušeni. — Zahvali se Bogu, de je
postavil v svoji sv. cerkvi ta sv. zakra¬
ment, ki nam je mogočno in zanesljivo

412

zdravilo za vse naše slabosti. — Prosi
ga, de bi nikdar njegove dobrotljive lju¬
bezni, ki te tako lepo sprejema, kolikor-
krat se k njemu odkritoserčno verneš, na¬
pačno ne obračal v svoje pogubljenje.

Skleni terdno, de hočeš vse storjene
obljube zvesto deržati; posebno imej vse
svoje prizadevanje na to obernjeno, kar
ti je nar bolj potrebno 5  priporoči svoje
sklepe tudi tistim svetnikam, do kterih imaš
posebno pobožnost, zlasti Marii prečisti
Devici.

Opravi potem svojo pokoro, če je
tebi na voljo dano, kdaj jo opravljati, pa
ne ponavljaj je večkrat z namenam jo bolj¬
ši opraviti, ker tega Kristus od tebe ne
tirja in tudi njegov namestnik ne. Kadar
greš iz cerkve si misli, de slišiš besede
Jezusove: „Glej, ozdravljen si, nikar več
ne greši!« (Jan. 5, 14.)

Kaj je pa storiti, če se kdo pred sv.
obhajilam vsiga zmešaniga čuti, ker se
spomni, de je kakšen greh pozabil, ali če
se je po spovedi že kaj pregrešil, ali za-
volj karkoli si bodi, de se tako malo pri-
pravljeniga čuti ?

Obudi serčno žalost čez vse to, 1,1
potem pojdi v pokoršini do spovednika.

413

ali prav za prav do Jezusa, k sv. obha¬
jilu in ne glej nič na vse te zmotnjave;
stopi z zaupanjem pred Gospoda in prej¬
mi ga s prepričanjem, de tvoje kesanje
in tvoja pokoršina nadomestite dobro spo¬
ved.

Sklep.

Ljube keršanske duše! nepripravljaj-
te se za spoved ne le s premišljevanjem svo¬
je dušne revšine, ampak premislite tudi
zaklade gnad, ki se v tem sv. Zakramen¬
ta usmiljenja dobivajo. Kadar imaš sv.
odvezo dobiti se izroči Jezusu; vtopi se
prav globoko v njegovo presladko serce;
tam mu ponovi vse svoje sklepe, in misli
s ' ga kako te s svojimi dobrotami obdarja.
Poslušaj svojiga spovednika, ki te na
kakšino teh gnad opomni. Po zadobljeni
sv. odvezi se zberi v duhu, kolikor ti je
Mogoče, in premišljuj lepoto svoje preno-
vljene duše : Potem se svojimu ljubimu Je-
z asu prav serčno zahvali za milost, kte-
10  ti je skazal.

Tukaj se govori od boječih ljudi, ki kar brez
v *r°ka precej mislijo, de niso prav pripravljeni. — Sploh
| jj a J se pa vsak spovedenec brez razločka derži tega,
ar  mu moder spovednik veleva.

414

To poglavje priporočimo posebno du¬
hovnim, tistim ki po samostanih žive in
vsim, ki imajo lepo navado pogostoma k
spovedi hoditi in se vedno v gnadi božji
ohranijo. Prosimo jih, naj ga prav pazlji¬
vo berejo in premišljujejo, de ga bodo
tudi v djanji spolnovali, in de ne bodo
nikdar iz navade k spovedi hodili, ampak
vselej s serčnim hrepenenjem v dobrim
bolj in bolj rasti.

Tudi priporočimo vsim, ki kaj čez
duhovno življenje pišejo, vsim pridigarjem
in spovednikam, naj pogostoma na ta ta¬
ko imenitni nauk pridejo, in posebno de
naj razlagajo velike gnade, ki se pri sv.
odvezi zadobijo, de jih bodo verni prav
ceniti in iskati začeli. O de bi pobožne
duše prav velikrat brale posebno to, ka¬
ko se naj mali grehi v sercu zatirajo, kar
se dobiva na strani 403.

Opomba : Bratovšina vedniga češenja

sv. rešnjiga Telesa in lepšanja revnih cerkva ni¬
ma le namen sama moliti, ampak tudi božjo čast
pri druzih razširjati; mi opomnimo tedaj vse bra¬
te in sestre, naj naslednjiga poglavja ne pregle¬
dajo, in priporočimo jim, naj ga včasih preberejo.

Kako naj se delavna ljubezen in
premišljevanje v življenji zdru¬
žuje. (De vita mixta.)

Vsiui, ki se posebni gorečnosti v do¬
brim darujejo, je pri njih težavnim delu
serčnosti potreba. Treba jim je!pokazati,
kako imeniten je njih poklic, kako visoka
popolnomast, ki jo doseči zamorejo, in
koliko zasluženja jih čaka v tem svetim
opravilu, če nič ne zanemarijo, kar bi
njih dušno življenje povzdigniti moglo. Bog
varuj, de bi mi hotli zaslužnost v pre¬
mišljevanje vtopljeniga življenja (vita con-
templativa) zmanjševati, ko naznanujemo
njegovo združenje z delavno ljubeznijo
(vita activaj 5 ker duše, ktere Bog k ta¬
kima notranjimu življenju pokliče, so po¬
polnoma čiste daritve njegove ljubezni;
one se pokorijo in zadostujejo za grehe
sveta, in sprosijo čezenj nebeški blago¬
slov. Nekteri imajo vse lastnosti, de bi
z  velikim uspeham to dvojno življenje
združili (premišljevanje in ljubezen do
Mižnjiga), ali Jezus Kristus jih tako re-

416

koč s silo nase potegne, de se mu usta¬
vljati ne morejo, in jih v samoti pred sve-
tam skrije in zavaruje.

V dem obstoji združenje tega dvoj-
niga življenja ?

Pobožno življenje je trojno: pervo
obstoji v Boga vtopljenim premišljevanji
(vita contemplativa), drugo v delavni lju¬
bezni do bližnjiga (Vita activa), in tretje
ta dva namena združi (vita mixta). Po
samostanih, kjer se posebno veliko moli
in premišljuje, najdemo pervo. Pobožne
vaje tam skoraj ves čas vzamejo, in kar
je vnanjih opravil, so vse s premišljeva¬
njem v tesni zvezi, ker to globoko pre¬
mišljevanje je poglavitni namen takih sa¬
mostanov.

V ljubezni delavno življenje opravlja
posebno telesne dela usmiljenja: skerb za
bolnike, revne i. t. d. To življenje po¬
božnosti ne opuša in ne zanemarja, ven-
der so vnanje dobre dela njegovo pogla¬
vitno opravilo, njegov pervi namen.

Iz teh združeno življenje je tedaj h-
sto , ki premišljevanje in dela ljubezni ze¬
dini, po besedah sv. Tomaža Akvinskig a:

417

^Premišljevanje in delavna ljubezen se na¬
vadno združite in roke podaste, in iz te¬
ga pride tako imenovano združeno živ¬
ljenje, ki iz obojiga vzame, kar ima kte-
ro kaj boljiga". — Govori se tukaj od
takih del ljubezni, ki se za zveličanje bli¬
žnjega opravljajo. Kdor se taciga življe¬
nja loti, dobiva v molitvi in v premišlje¬
vanji razsvetljenje in moč, ktere potrebu¬
je, de zamore za svoje zveličanje in za
zveličanje bližnjiga delati. On si priza¬
deva v delili ljubezni dajati drugim raz¬
svetljenje , kteriga je sam prejel in gnade,
ktere je dosegel, in s tem, de za svoje
zveličanje skerbi, iše tudi druge zveličati.
Veliko pobožnih redov je, ki tako žive,
postavim Dominikam, Frančiškani, Je¬
zuiti in drugi. To združeno življenje ob¬
seže tedaj premišljevanje in dela usmiljenja.

§• I.

Vrednost in sprednost združeniga
življenja.

1. Učeni in pobožni Suarez popisuje
s ptednost samostanov, kjer se premišlje¬
vanje z deli usmiljenja sklepa. Kar on
piše od samostanov za moške, ki si pri-

Vedno češ. 27

418

zadevajo za zveličanje duš in ki s tem tudi
za svojo veči popolnomast skerbijo, se
sme tudi od samostanov za ženske reči,
ki svoje življenje bližnjimu v prid posve¬
tijo, pa tudi sploh od ljudi, ki sicer med
svetam živijo, ki so pa goreči v dobrili
delih, de podučujejo postavim druge v
keršanskim nauku, ali de kaj druziga ta-
ciga delajo. S perviga se derži besed sv.
Tomaža Akvinskiga in potem druzih uče¬
nih mož tiste dobe; on piše med drugim:

„Opravki v ljubezni delavniga življe¬
nja so dvojni, eni izvirajo iz polnosti pre¬
mišljevanja in to je poduk in označevanje
besede božje, kar je veliko več vredno,
kakor samo premišljevanje. Kakor je nam¬
reč veliko več vredno druge razsvetljevati,
kakor le samimu sebi svetiti, ravno tako
je več vredno tudi drugim premišljevane
resnice oznanovati, kakor pa jih le sam
premišljevati 44 . Zavolj tega so redi, ki ima¬
jo dolžnost učiti in pridigovati nar ime-
nitniši in njih življenje je življenju škofov
nar bolj podobno. Sv. Bernard piše svo¬
jim samostanskim tovaršem, ki so seJ e
s premišljevanjem pečali, takole: „ObcU'
dujte, veliko bolj kakor sebe, čednost
in slavo takih, ki s pobožnostjo, kadar


419

jim je mogoče, sv. resnice premišljujejo,
ki pa premišljevanje z veseljem pustijo,
kadar jih sila ali dolžnost drugam kliče,
de tam za druge dela ljubezni opravljajo 44 .

„Pravo in čisto premišljevanje ima to
lastnost, piše ravno ta svetnik, de na¬
polni dušo, ki jo z ljubeznijo božjo vna¬
me, včasih s tako gorečnostjo in s takim
hrepenenjem Bogu duše pridobivati, ktere
on ljubi, de prav rada popusti mirno pre¬
mišljevanje in hiti besedo božjo oznano-
vati, in ko je to dosegla se s toliko veči
gorečnostjo k premišljevanju verne, ker
ga je bila le zavolj večiga dobička po¬
pustila 44 . — Sv. Bazilij pravi, „de je pre-
uiišljevavno življenje, združeno z deli
ljubezni, veliko bolj popolnoma, kakor pa
same dela ljubezni brez premišljevanja;
har se teh del s premišljevanjem sklepa,
so bolj imenitne, bolj rodovitne, kakor se
‘o vidi pri delih za zveličanje bližnjiga 44 .
— Ko govori od Marije in Marte, pravi
oied drugim: „Če zamoreš posnemati eno
a Ii drugo, boš od vsake imel obilno sa¬
du za večno zveličanje 44 . On meni, de je
življenje bolj popolnoma, kjer se premi¬
šljevanje s kakim opravilam, ali s kakim
delam ljubezni združi. On to poterdi s

420

zgledam Jezusovim in aposteljnov, ki so
svojiga Zveličarja posnemali. Ko je bil
Jezus dorastel, je začel kraljestvo božje
oznanovati in nam je dal, po besedah sv.
cerkvenih učenikov, izgled nar bolj po¬
polnoma življenja, življenja kjer so dela
ljubezni s premišljevanjem združene. In
sv. Tomaž Akvinski pravi: „Naš Gospod
Jezus Kristus je zvolil življenje, kjer so
s premišljevanjem dobre dela združene,
ker tako življenje je nar bolj popolnoma“.
— Sv. Gregor Nacijanški hvali sv. Ba-
zilija, de je s premišljevanjem združil v
svojim življenji tudi dela ljubezni, dve
poti, ki na pervi pogled narazen peljate
in se ne snidete, vender pa enaki namen
imate.

Sv. Avguštin tudi bolj ceni tako zdru¬
ženo življenje, kakor samo premišljeva-
vno, ko pravi: „Ako se tako življenje že
samo na sebi ne ljubi, se mora ljubiti za-
volj otrok, ki jih za nebesa rodi“. Ime¬
nitno je, kar sv. Izidor pravi: „Nekterini
je le premišljevavno življenje koristno,
nekteri pa najdejo svojo tolažbo v dobrih
delih; med tema dvema potarna pelje tretja
pot, ki je iz obeh združena, in ta je nar
bolj koristna. Naš Zveličar nam prip°'

421

roča življenje v dobrih delili, ko je čez dan
čudeže delal, kaže nam pa tudi prerniš-
ljevavno življenje, ko je noči v molitvi
prečul. Zatoraj posnemajo služabniki božji
Jezusov izgled, ne opušajo delavniga ži¬
vljenja , pa se tudi v premišljevavnim va¬
dijo. Kdor drugači dela, ne spolnuje
svojih dolžnost, ker kakor moramo Boga
ljubiti s tem, de smo z njim zedinjeni v
premišljevanji, ravno tako moramo ljubiti
bližnjiga z deli usmiljenja". Ravno tako
pravi sv. Janez Krizostom: „Deržimo se
tega življenja, ki nar več duš k Bogu
pripelje, ki nas stori posnemavce Jezu¬
sove, ki nas, kolikor je mogoče, Bogu
podobne stori; in potem sklene: Kdor v

spodbudo bližnjiga priložnost krono mar-
ternikov zadobiti odloži, ali pa do opusti,
je Bogu bolj prijeten, (kakor če bi tega
j ne storil)".

Poslušajmo kaj pravi pobožni oče de
Ponte, ta imenitni učenik duhovniga ži¬
vljenja v tej zadevi:

„Ni brez namena in brez skrivnosti,
de je naš Gospod, ko je od dela, ki si
je bila Marija zvolila govoril, rekel,
de je to njen del; viditi je, kakor de bi
hotel naznaniti, de ste te dve sestri dvoj-

422

no življenje med sabo razdelile, in de je
to dvojno življenje enako dvema delama,
ki še le združena kaj celiga storita, ki je
tretje življenje, kjer se najdejo vaje oboj-
niga združene, posebno kar je imenitniših,
ki zadevajo zveličanje duš. Ker je to
življenje po besedah sv. Tomaža Akvin-
skiga nar bolj popolnoma, si ga je Je¬
zus Kristus izvolil in se po njem ravnal,
kar časa je učil; tudi njegov oznanovavec
sv. Janez si ga je bil pred njim zvolil.

„Izgled Sina božjiga so posnemali
aposteljni, cerkveni učeniki in neskončno
veliko imenitnih svetnikov, ki so v gore¬
čim premišljevanji kakor angelji po skriv¬
nostni lestvici ali gredi prišli notri do ne¬
bes, kjer Bog prebiva, in potem so se
po ravno tej lestvici vernili na zemljo,
kjer je bil Jakob zaspal, de so ljudi iz
njih smertniga spanja budili, in jih vne¬
mali , de bi začeli služiti svojimu stvarni¬
ku**, piše sv. Avguštin.

De Ponte pravi dalje: „V premišlje-
vavnim življenji ne doseže popolnoma lju¬
bezni božje, kdor ne gori neprenehoma v
veliki ljubezni do bližnjiga, in kdor si go¬
reče ne prizadeva za zveličanje duš, kar
je po mislih sv. cerkvenih učenikov Bog 11

423

nar bolj dopadljivo; ker s tem se vdele«
žimo Jezusovih del in darujemo, kakor
on, svoje življenje za zveličanje svojih
bratov. Zavolj tega je zapustilo veliko
svetnikov na povelje božje premišljevanje
in molitev in začeli so živeti, kakor apo-
steljni in iskati duš, pripravnih Boga lju¬
biti in hvaliti".

Oče Gaudier, v potih popolnosti po¬
sebno zveden mož, tudi pravi, de je ži¬
vljenje, kjer se delavnost s premišljeva¬
njem sklepa, bolj popolnoma kako samo
premišijevavno; on to spriča iz življenja
božjiga, ki je izgled popolnosti, kar tudi
drugi učeniki pravijo 5 Bog namreč v stvar¬
jenji, zunaj sebe dela po redu natore,
gnade in časti; iz zgleda Jezusoviga in
aposteljnov, ki so tudi tako ravnali, iz člo¬
veške slabosti, ki po besedah sv. Gre¬
gorja tirja, de se naj premišljevanje vča¬
sih z dobrimi deli nadomestuje ; iz natore
večiga dela ljudi, in zadnjič iz zgleda
svetnikov, ki so samoto zapustili, de so
z <t božjo čast in za dušno zveličanje dru-
z *h delati zamogli.

Ta svoj nauk on poterdi z izgledam
sv. Avguština, ki pravi: „Ostrašen od

'eliciga števila mojih grehov, sim se mi-

424

slil skriti v pušavo, ali ti si mi to storiti
branil, o Gospod, in si mi rekel: Jezus
Kristus je za vse umeri, de vsak, kdor
živi, ne živi več sam sebi, ampak njemu,
ki je zanj umeri in zanj od smerti vstal 41 .
(1. Kor. o, 15.)

Sv. Anton in sv. Benedikt sta pridno
delala za blagor bližnjiga, in vender sta
bila ob času, ko sta živela, v dušnim
življenji in v premišljevanji nar bolj po¬
polnoma. Iz redov, kjer se ne le pre¬
mišljuje in moli, ampak tudi za blagor
bližnjiga dela, najdemo veliko za premi¬
šljevanje in notranjo molitev vnetih mož,
veliko učenikov duhovniga življenja, in
zvedenih dušnih vodnikov, ki nas uče,
kako naj se popolnoma z Bogam zedinimo
v premišljevavni molitvi. Tudi angelje
božje, ki Boga od obličja do obličja gle¬
dajo veseli, in se srečne štejejo „če so
v strežbo poslani zavolj tistih, kteri bodo
delež zveličanja prejeli 44 . (Ilebr. 1.)
clo serafini, ki scer vedno Bogu čast pre¬
pevajo, očišujejo usta ljudi za božjo čast,
kakor piše prerok Izaija. Ali vse to m
nič proti temu, če premislimo, de se j e
Sin božji sam do nas ponižal, in de j e
delal za zveličanje duš. Cele noči je pre-

425

molil in čez dan je učil in duše na pravo
pot spreobračal.

II. Če se s premišljevanjem dobre
dela sklepajo to premišljevanju nič ne ško¬
duje, še clo povzdigne se, zatoraj je ta¬
ko združeno življenje bolj popolnoma. Ako
bi se vrednost premišljevanja zmanjšala,
bi se to zgodilo med delam, ker takrat je
duša razmišljena, se od Boga odmika in
je v ljubezni do njega motena. Ali na-
tora takih del tega ne pripusti, ker vse
je zraven tako, de nas Boga spoznovati
in nanj misliti napeljuje, in povzdiguje du¬
šo proti svojimu stvarniku. Zatoraj piše
pobožni Rodriguez: „Gorečnosti za zveli¬
čanje druzih se vidi, kakor de nas bi od Boga
vlekla, pa nas le z njim še bolj serčno
sklene. Skerb, ki jo imamo za pobolj—
sanje bližnjiga, nam je pripomoček, de se
sami v čednosti in v popolnomasti povzdi¬
gnemo. Zraven pride še dobri namen,
ki nas navdaja, de si prizadevamo za čast
111  ljubezen božjo. Res je, de prav za
P*'av za bližnjiga delamo, ali vender se
t0  zgodi tudi Bogu na čast, ker ljubimo
Mižnjiga zavolj Boga. Se clo kadar na¬
se serce pri teh delih naravnost na Boga
ne  misli, se ne sme reči, de bi s tem

426

naša popolnomost ali vrednost našiga pre¬
mišljevanja kaj zgubila 4 *.

Ker 1. po našim notranjim čutilu ve¬
mo , de človek ne more biti s svojimijmi-
slimi vedno pri Bogu, tedaj mora s pre¬
mišljevanjem sklepati druge dela. in se
tako v premišljevanji motiti, kar se nar
bolje s tem zgodi, de se kaj dobriga stori.

Pri dobrih delih se nič tiste po-
poinomasti ne zgubi, ki bi si jo človek s
premišljevanjem zadobil, ker kdor si slad¬
kost, ktero v premišljevanji in življenji z
Bogam vživa, sam odreče, ima pri Bogu
tako veliko zasluženja, de sv. Tomaž
Akvinski tako ravnanje više ceni, kakor
premišljevanje samo; on piše namreč:
„Ljubezen, ki tolažbe, ktere se v pre¬
mišljevanji vživajo, daruje, de božjo čast
pri druzih povzdiguje z besedo in z dja-
njem, je veliko močnejši in lepši, kakor
vsaka druga 44 . Tako najdemo tudi v po¬
svetni ljubezni in prijaznosti, de si pravi
prijatel bolj prizadeva za blagor svojiga
prijatla, kakor pa ga le vedno blizo sebe
imeti; zavolj tega se tudi povzdiguje lju'
' bežen sv. Pavla, „ki je hotel sam pre¬
klet biti, ločen od Kristusa, za svoje bra¬
te , in še živeti v njih prid 44 . (Rim. 9.)

427

„Gospod, je rekel veliki svetnik sv.
Martin, če sim tvojimu ljudstvu še potreben,
se ne branim zanj delati 64 . — Ce si člo¬
vek sam iz ljubezni odreče premišljevanje,
si odreče zasluženje, kteriga bi s tem
zadobil, in si odreče viši stopnjo v ne¬
besih ; ali ne smemo si pa misliti, de bi
mu tudi Bog vse to odvzel: on mu bo
vse, kar si je odrekel, povernil, zavolj
dobrih del, s kterimi ga ljubezen do bli—
žnjiga časti. — Sv. Ligvori pravi, de je
sv. Pavel vse svoje zaupanje večniga
zveličanja zidal na zveličanje druzih, za
kteriga si je prizadeval, kakor sam do
Tesaloničanov piše: „Zakaj kdo je naše
upanje, ali veselje, ali častita krona? Ali
niste vi pred Gospodam našim Jezusam
Kristusam pri njegovim prihodu? 44  — (ji.
Tesal, g.)

3. V T  dobrih delih se nič popolno-
masti ne zgubi, ki bi si jo v premišlje¬
vanji zadobili, ker dobre dela in gore¬
čnost delavniga življenja, če se prav obra¬
na, imajo veliko večvrednosti, kakor sa¬
mo premišljevanje. To je nar bolj za¬
služno in nar bolj k popolnomasti pripo¬
more, kar je bolj Bogu dopadljivo in bolj
s veto. Po besedah sv. Dionizija „je pa

428

Bogu nar bolj dopadljivo in nar bolj sve¬
to, de postanemo sodelavci božji, in de
kolikor je mogoče na sebi svetost raz¬
odevamo 44 , kar se s tem zgodi, de delamo,
kakor on za zveličanje družili.

Nasprotni vgovorl.

1. „Ce se čisto premišljevavno ži¬
vljenje povzdiguje, bo rekel kdo, se po¬
vzdiguje s tem moč molitve, kar tudi Ri¬
hard Viktorski uči 44 . — Odgovor: Res,
molitev veliko premore; ona je potrebna,
ali sama vsiga ne stori. Treba je z njo
dobre dela sklepati, ker Bog je odločil,
de hoče za zveličanje ljudi skerbeti, tode
ne sam, ampak, de ga podpira vnanja in
delavna pomoč človekova; zatoraj morajo
biti ljudje, ki ne molijo samo, ampak tudi
delajo; taki so božji sodelavci za zveli¬
čanje ljudi; in naj bi bilo drugo vse enako,
je vender tako ravnanje že zato bolj po¬
polnoma, ker človeka Bogu bolj podobniga
stori, in ker se s tem, de bližnjiga pod¬
piramo z dobrimi deli, ne brani, de bi
ga tudi z molitvijo ne, temuč še clo k
temu veliko pripomore. Rihard Viktorski
tudi sam naravnost pravi, „de je poinoc,
ki se bližnjimu s samo molitvijo daje, no-

429

popolnoma, in de jo vnanje dobre dela
kmalo spremenijo in spodrinejo 44 .

II. „De se samotno življenje težko
zapusti in se med svet v delavnost poda
bo kdo drugi rekel, pride od tod, ker je
v samoti manj priložnosti Boga razžaliti . 44
— Duša, ki je premišljevanja vajena, bo
na to takole odgovorila: „>Spoznam, de
je ta vzrok bežati pred posvetnimi opravili
veliko tehtnejši ; slajši je tudi veselje pri
Bogu vživati, njegove tolažbe in sladkosti,
kakor pravi sv. Terezija; ali ona pa tudi
piše: O moje hčere, očitno je, de morate
pokazati svoje ljubezen do Boga, kdar
vas gorečnost sili samoto zapustiti; tam v
sredi nevarnosti mu bote še bolj svojo
zvestobo pokazati zamogle, kakor v za¬
vetju samote. Verjemite mi, de bote bolj
v čednosti rastle, če se vam tudi več zmot
primeri in če tudi včasih kaj maliga grešite.
Vedno vas pa mora, zapomnite si dobro,
le pokoršina, ali pa ljubezen iz samote
bližnjimu na pomoč klicati; če tega ni,
ostanem pri tem, de je bolje v samoti živeti.

več: po samoti moramo vedno hrepeneti,
Judi kadar se zunaj nje za bližnjiga trudimo;
in gotovo, duše , ki resnično Boga ljubijo,
neprenehama po nji hrepenijo 44 .

430

„Le poglejte koliko dobička nam de¬
lavnost daje : ličimo se samiga sebe spo-
znovati, in vidimo kako deleč smo že v
čednosti prišli. Bodi si kdo v svojih očeh
še tako svet, dokler v samoti živi, ne ve
in ne more poskusiti ali ima kaj poter-
pežljivosti in ponižnosti ali nič. To je
ravno tako kakor pri vojšaku : za njegovo
serčnost se ne ve, dokler se ne pokaže
na boriši. Sv. Peter se je prav serčniga
mislil, ali pomislimo, kako se je vedel ob
času poskušnje! Ali ko je bil zopet vstal
ni več nase zaupal in je vse svoje zau¬
panje le v Boga stavil in je terpel martre
in smert s serčnostjo, ki jo svet občuduje.

O moj Bog! kako potrebno je, de
svojo veliko revšino spoznamo! — Kar
je bilo ravnokar rečeno od življenja, kjer
je premišljevanje z dobrimi deli sklenjeno,
nam poterdi sledeči stavek:

§• H

Lepota gorečnosti v Bogu zbraniga de-
lavniga življenja.

1. Sv. Gregor pravi, de ga ni Bog* 1
bolj dopadljiviga daru, kakor gorečnost
za zveličanje druzih, ker po besedah sv.
Tomaža „svet ne pozna nič večiga. kakor

431

je zveličanje človeške duše; ona je namreč
nar imenitniki stvar na zemlji in njena
čast in lepota, je nar imenitniki delo božjih
rok, njegova živa podoba, ktero je rešil
večniga pogubljenja, in jo postavil na nar
višji stopnjo popolnomasti“. Sv. Krizostom
je že pred sv. Tomažem rekel: „Nič ni
pod nebam, kar bi se z lepoto človeške
duše primerjati zamoglo ; ves svet z vsimi
svojimi zakladi ni toliko vreden kakor ona :
ako bi toraj vse svoje premoženje med
uboge razdelil, bi nič ne storil v primeri
s tem, kdor bi le eno samo dušo spreo-
bernil 44 .

Sveti Katarini Sienski je pokazal
Jezus Kristus lepoto duše, ki je v gnadi
božji in ji je rekel: „Kje je kdo, de bi
rad ne delal in se v vsako nevarnost ne
podal, de bi to tako lepo in tako obču¬
dovanja vredno stvar rešil? Če sim jest,
pravi Bog, tako živo ljubezen imel za
zveličanje duš, de se nisim ustrašil včlo-
večiti se, in svoje življenje dati za njih
odrešenje, ali ni tvoja veliko veči dolžnost
si na vso moč prizadevati in se nobene
težave ne ustrašiti, de to tako popolnoma
stvar pogubljenja rešiš ? <£  — Potem je
Prosila sv. devica Gospoda, naj ji dodeli

432

gnado, de bi take duše vidila, de bi njih
prijetnost in lepota jo z veči ljubeznijo in
serčnostjo za njih rešenje napolnila, in
Gospod je to njeno prošnjo uslišal. Vsa
prevzeta od njih velike lepote je rekla
svojimu spovedniku: „0 moj oee! ko bi

vi vedili, kako lepa je duša, in kako
velika je popolnomast te nar imenitniši stvari,
bi ne odrekli stokrat življenje dati, ako
bi bilo mogoče, de bi jo Bogu pridobili?"
— Tudi sv. Ignaciju je bila dodeljena ta
gnada; Bog mu je pokazal lepoto s ker-
vijo Sina božjiga odrešene duše, in njeno
vrednost pred njegovim obličjem: To ga
je s tako gorečnostjo za zveličanje tlus
vnelo, de je vse dni svojiga življenja
temu opravilu daroval v sredi težav in
nezapopadljiviga terpljenja, in de jevsta-
novil red, ki ima posebno ta namen, de
si prizadeva za rešenje duš po izgledu in
v duhu Jezusovim, čigar ime tudi ima. "
Sv. Magdalena Paciška je tako silno hre¬
penela po zveličanji duš, de je v gorečnosti
svojiga zaželenja rekla: „0 Bog! ko bi
mi bilo mogoče iti k Indijanam ali Turkam
in oznanovati otrokam in priprostim ljudem
tvojo sv. postavo in spreobračati duše,
vse težave in britkosti na duši in na teles«

bi se mi zdele sladke 44 . Ker pa po svojim
spolu in stanu teh svojih želj ni spolniti
mogla, je tepla z ojstro pokoro svoj život
in neprenehama v ta namen molila.

ti.  „Bratje moji! ako kdo zmed vas
najde od resnice, in ga kdo verne; naj
ve, de kdor grešnika verne od njegove
krive poti, bo rešil njegovo dušo od smerti,
in pokril veliko število grehov 44 , tako piše
sv. apostelj Jakob. (5, 19.) — „Mi-
lošnja, je rekel Rafael Tobiju, reši vsiga
greha in smerti, in ne pusti duši priti v
tamo, ona dela veliko zaupanje pred nar
višim Rogam vsim, kteri jo dajejo 44 . —
Ce je že telesna milošnja Bogu tako pri¬
jetna, če ona toliko velicih dobrot zadobi
vsim, ki jo dajejo, kakšno zasluženje
Nora šele duhovna milošnja imeti, ki je
toliko imenitniši, kakor dušna, vrednost
telesno neskončno preseže. „Če ima že
toliko zasluženja, kdor telo smerti reši,
ki bo že tako enkrat umreti moglo, piše
Sv - Gregor, koliko bogastva in koliko plačila
Pač je pripravljeniga ljubezni tistiga, kdor
dušo večne smerti reši, in ji da živeti
vekomaj v naročji neskončne sreče 44 . Če
s e lepo ravnanje sv. Pavlina tako močno
občuduje in hvali, ker se je samiga sebe

Vedno češ. 28

v sužnost dal, de je rešil iz nje sina
revne vdove: ali ni ravnanje tistiga veliko
več občudovanja in plačila vredno, kdor
reši dušo sužnosti greha , oblasti hudičeve,
iz ječe, kamor bi bila gotovo veržena,
če tudi zdaj še ni v nji, in ji da vživati
luč gnade in prostost božjih otrok in enkrat
večno veselje? Če Bog milost obljubi vsim,
ki so milostljivi proti svojim bratam, koliko
milost bo on skazal tistim, ki jo v tako
imenitni in visoki zadevi drugim skazujejo?
s koliko gnadami ne bodo že v tem ži¬
vljenji in s koliko častjo v prihodnjim ob¬
darovani ! Z ato raj imenuje sv. Pavel Fi-
lipljane svoje veselje in svojo krono, ker
jih je pripeljal s poti zmote in pogubljenja
na pot resnice in zveličanja.

3. Ali kar nas ima nar bolj spod-
budovati, kar je nar imenitniši in nar bolj
v zvezi z našim namenam in končam j«
to, de je gorečnost za zveličanje duš nar
lepši sad naše ljubezni do Jezusa: Koj e
hotel naš Gospod Jezus Kristus sv. Petra
v tej resnici podučiti in z njim tudi vse
verne sploh, mu je nekiga dne rekel:
„Simon Jonov me ljubiš bolj kakor tile?"
— Mu odgovori: „Gospod, ti veš de te
ljubim l u  Če je to res, pravi Gospod dalje;

435

„pasi moje jagnjeta 44  (Jan. 21, 15.);
glej to bo v spričevanje tvoje ljubezni do
mene, de za njih blagor skerbiš 44 . — In res,
kdor Jezusa ljubi, mora tudi goreti za zve¬
ličanje duš, in mu mora biti njih rešenje
močno pri sercu, ker ve, de ima ta naš
ljubi Zveličar toliko ljubezen do njih, de
jih je z brezštevilnimi težavami iskal in
vso svojo drago kri zanje prelil; in če
bodo rešene, ga bodo hvalile, častile,
ljubile in mu služile vekomaj. — Sv. Bo¬
naventura pravi od sv. Frančiška, de se
hi ne bil imenoval praviga prijatla Jezu-
soviga, in de bi si ne bil svest prave
ljubezni do njega, ako bi ne bil občutil
tudi ljubezni za duše družili, ktere je on
s svojim terpljenjem odrešil, in ko bi si
2  gorečnostjo za njih zveličanje ne bil
prizadeval. Zatoraj pravi on, de je ni
nobene pobožnosti, nobeniga dobriga dela,
de bi bilo čez gorečnost za zveličanje duš;
v  spričevanje tega je prišel Sin božji
zavolj njih odrešenja iz nebes na zemljo,
je človek postal, je mnogo let zanje delal
ln  z veseljem zanje svoje življenje dal na
lesu križa.

Tako je tudi naš Zveličar duše, ki
s ° v ljubezni zanj gorele, vnemal z go-

28 *

436

rečnostjo za zveličanje bližnjiga; zbudil
jih je iz njih vnete molitve in njih pre¬
mišljevanja, de jih je poslal na svete
opravila gorečnosti. Sv. Avguštin pravi,
de ljubezen človeka na premišljevanje veže,
dokler je potreba bližnjiga ne kliče na
pomoč; kadar je pa bližnji v potrebi, je
treba molitev popustiti in hiteti na pomoč
svojimu bratu in v njem Kristusu samimu,
In res, če vidiš svojiga brata lačniga,
žejniga, ali v kaki drugi potrebi; če ga
vidiš v smertni nevarnosti, ali se boš ti
veselil, ga boš gledal, ga boš občudoval,
ga boš hvalil, mu boš ponujal svojo pomoč,
ali boš imel vse druge čutila v svojim
sercu? Ali si ne boš raji prizadeval mu
v potrebi pomagati in ga nesreče rešiti?
Gotovo, to bi bilo tvoje prizadevanje'
Prav tako! Glej tvoj Gospod Jezus je
lačen, je žejin, je bolan, terpi na duši
in na telesu našiga bližnjiga: s tem P a
mu ne skazuješ ljubezni, de si pustiš čas,
ga gledati in premišljevati, ga v svojih
mislih objemati zraven pa ga pustiti \
tako revnim stanu; za take reči zdaj j 11
časa: vso večnost bomo imelj za premi¬
šljevanje, ves čas bomo v to oberniti z a '

437

mogli, z ato raj je treba vsaj nekoliko časa
tega življenja za dobre dela oberniti.

4. Sv. Frančišk, ki je goreče hre¬
penel Bogu dopasti, ki ga je tako serčno
ljubil, se je čutil nekiga dne zlo nemirni-
ga in ni vedil, kako bi za svojo veči po-
polnomost kaj storil; ali z molitvijo, ali
de bi se v samoto podal, ali z oznano-
vanjem božje besede in s spodbudovanjem
bližnjiga. Ko v tej tako imenitni zadevi
ni vedil kam bi se obernil, in tudi sam
po svoji glavi ravnati ni hotel, je vprašal
nektere svojih bratov, ktere je za bolj
previdne imel za svet, in ko je nagibe na
<o in na uno stran omenil, je rekel od
molitve takole : Vi me poznate, de nisim
učen; jest nisim prebiral velicili bukev in
kakor čutim, imam več nagnjenja do mo¬
litve kakor do del ljubezni, in de sim več
gnad dobil se z Bogam, kakor pa z ljudmi
pogovarjati. Verh tega je molitev studenec
^služenja, dobiva se v nji čudapolni do¬
biček , nabirajo se v nji lepi zakladi in
nebeške bogastva; v nji se z Bogam po¬
govarjamo in zedinimo; ona nam je mo¬
gočen pripomoček svoje nagnjenja očistiti,
i ln  živeti že na zemlji kakor angelji: ozna-
uovanje božje besede pa in življenje med

438

svetam nas zlo moti, in bodi si še tako
skerben, se vender včasih ni moč varovati,
de bi se kaj maliga ne omadežvali, .in de
bi v molitvah nič ne omerzeli. Vse to
me nagiblje k molitvi in mi pravi, de bi
mi bilo bolje v samoto se podati, kakor
pa med svetam živeti. Ali vse nekaj dru-
ziga jej kar te misli pretehta in kar ima
vrednost zame: izgled Jezusov, ki je
nebesa in naročje Očetovo zapustil, deje
z besedo in z vsimi drugimi pripomočki
skerbel za odrešenje in zveličanje Ijudi.
Iz tega sklenem , de je bolje se mi po tem
božjim izgledu ravnati, mir in sladkost
premišljevanja zapustiti, in si prizadevati
za spreobernjenje in zveličanje duš“. —
Akoravno je pa ta nagib res močan, j e
on vender svoje brate prosil ne le sveta,
ampak tudi pomoči njih molitve, de bi g a
Bog v tej tako imenitni reči razsvetlil;
poslal je še clo eniga zmed njih k sv.
Klari, de naj bi v ta namen molila i' 1
mu potem svojo misel razodela. Ko se
je ta z odgovoram vernil, je padel ta
svetnik na kolena, se je do tal pripognil)
svoje roke naskriž d j al ter rekel: „K a J

mi tedaj moj Gospod Jezus Kristus
pove ?“ — „Zapovej ti, mu uni odgovori)

489

zapustiti sladkost samote, si prizadevati
za zveličanje duš in jih po moči poduče-
vati.“ Na te besede se svetnik vzdigne,
vnet od tolike gorečnosti, de ni verjeti,
in začne s tako močjo po deželi sem ter
tje letati, de ga nobeden njegovih bratov
ni mogel dohajati. Od tega časa si je z
gorečnostjo prizadeval za zveličanje bli—
žnjiga in njegova gorečnost je bila tako
velika, de se je podal še clo čez morje
nevernike spreobračat.

Sv. Terezija je imela ravno take težave
in pripoveduje nam kako jih je bila opro-
stena: „Ko sim nekiga dne premišljevala
s koliko čistostjo in nedolžnostjo lahko
živi, kdor se posvetnim opravilam in ži¬
vljenju med svetarn odtegne, koliko ne¬
varnost grešiti pa bi me čakalo, če bi se
ne odtegnila, sim slišala Gospoda mi reči
te besede: Moja hči, ti ne moreš drugači
narediti ; le na to glej, de boš imela čiste
namene, de imaš svoje oči vedno name
ohernjene, de bodo vse tvoje dela, kolikor
je mogoče, mojim podobne. En drugi krat
sim sama pri sebi premišljevala, ali bi ne
bilo bolje, de bi ne skerbela toliko za
druge, in de bi se popolnoma molitvi da¬
rovala, in rečeno mi je bilo: „V življenji

440

ni nar veči dobiček mene vživati, ampak
mojo voljo spolnovati. w  —

Sv. Filip Neri je imel posebno na¬
gnjenje do samote in do premišljevanja,
in ker se je bal, de bi ne bila v teni
kaka nepopolnomast, je prosil Gospoda,
de naj mi da spoznati, kako de naj živi,
de mu bo dopadljivo, in de bo njemu
služil; prikazal se mu je potem sv. Janez
Kerstnik in po tej prikazni je on občutil
v svojim sercu tako veliko nagnjenje si
prizadevati ne le za svoje, ampak tudi za
družili zveličanje.

Tako je vnemala ljubezen do Jezusa
v sercih svetnikov gorečnost za zveličanje
duš in jih je učila deliti svoje prizadevanja
in ga obračati nekoliko v premišljevanje
božjih reči in v združenje z Bogam, ne¬
koliko pa v blagor druzih, de so jih Bogu
pridobivali. Ta ljubezen je klicala pu-
šavnike iz njih samote, kadar je bila sv.
cerkev v nevarnosti, ona je klicala sv.
Antona iz pušave, ki mu je bila tako
draga, in ga je peljala v Aleksandrijo,
de je podučil prebivavce tega mesta, in jih
zagotovil, de so arijani nasprotniki Jezusa
Sina božjiga, de je Atanazi, njih vikst
škof, Jezusov zvest služabnik, in de naj

441

iz njegovih ust poslušajo besede resnice.
Ta ljubezen je klicala velikiga sv. Afrata
| ob času cesarja Valenta v Antiohijo iz
samostana, kjer je v veliki svetosti živel.
Ko ga ta hudobni cesar zagleda, ga vpraša,
kako zamore on, ki je v samostan šel,
očitno po ulicah mesta od hiše do hiše
hoditi, in se zdaj s tem zdaj s tem po¬
govarjati? Sveti mož mu na to v priliki
odgovori rekoč: „Ko bi bil jest mlada
hčerka, z vso skerbjo zrejena v hiši svojiga
očeta, skrit v svoji sobi in bi vidil nekoga,
ki bi vašo hišo zažigal, ali mislite, svitli
cesar, de bi smel zapert ostati in roke
naskriž deržati, ter gledati kako se ogenj
razširja, ki ima tudi mene kmalo končati?
Ali bi namreč ne pozabil na svojo slabost,
«a svojo mladost in na svoj spol, in bi
ne vpil, de gori, in ne hitel vode nositi,
de bi gasil? Ako mislite, svitli cesar, de
bi se tako obnašati mogel, ne jezite se,
We zdaj v Antiohii v sredi med ljudstvam
'iditi; ker to mesto tako očitno z Arijani
derži in jih podpira, vse pa, ki se za
Sina božjiga potegujejo, de bi se mu
obderžala spodobna in pravična čast, ktero
•nuti krivoverci vzeti hočejo, s toliko silo pre¬
ganja : je s tem zažgana sv. cerkev, hiša mo-

442

jiga Očeta, in prišel sim iz svoje izbice, zapu¬
stil sim svoje mirno zavetje, de bi gasiti poma¬
gal, in de bi ogenj ugasil, ako mi bo mogoče.

„0  sveta ljubezen, pravi sv. Terezija,
kako prečudno vnemaš ti vsaciga, kdor
ima pravo ljubezen do Jezusa, in ki ve,
kaj njegovo serce želi! O ne, ni mu mo¬
goče počivati, kadar vidi, de bi komu
pomagati mogel, in bi povikšal njegovo
ljubezen do Boga, de bi vlil v njegovo
serce ali olja tolažbe, ali pa ga rešil i*
kake nevarnosti 1 * * 4 *.

§• »II.

Pripomočki, de skerb za zveličanje
bližnjiga sad obrodi.

1. De boš za druzih zveličanje z

vspeham delal, je treba, de z gorečnostjo

skerbiš za svoje zveličanje. — Lepo ži¬

vljenje, lep izgled ima veči moč za človeka,
kakor vse opominjvanja sveta; ona kažeta
namreč, de vse, kar učimo se res storiti
da, in to nas nar bolj gine. Človeška
natora je, po besedah sv. Avguština, tako
slaba, de le težko kaj dobriga stori, kar
ne vidi, de drugi delajo. Lepi izgledi so
tedaj pervi pripomoček, s kterim drugim

443

koristno služiti zamoremo v njih dušno
zveličanje. Notranji darovi gnade dajejo
moč in delavnost vnanjim in natornim pri-
pomočkam. Posvečenje duš je le božje
delo, in mi le s čeznatornimi pripomočki
to doseči zamoremo; „mi sadimo , mi pri¬
livamo, ali Bog je, ki rast daje" (ji.
Kor. 3.); — „le on ima besede večniga
življenja". (jJan. 6 .)

2 .  Koristni smo drugim tudi z gorečo
molitvijo. — Moč molitve se vidi na vsaki
strani sv. pisma, in v življenji vsaciga
svetnika. Molitev ima zato toliko moč,
ker se opira na obljube božje, in na ne¬
skončno zasluženje Jezusa Kristusa. Po
njem, z njim in v njem moramo moliti.
Jezus Kristus sam moli za svojo sv. cerkev
in za vse svoje otroke: „on vedno pri
Očetu živi, de za nas prosi 5 " kakor piše
sv. Pavel. (Hebr. 7 , 25 .)

3. Resnično prizadevanje za zveli¬
čanje duš v oziru na slavo Tistiga, ki
jih je vstvaril in odrešil, je tretji prav
močen pripomoček, de skerb za zveličanje
hližnjiga sad obrodi. „Gorečnost za tvojo
hišo me je; in zasramovanje njih, ki tebe
zasramujejo name pada", piše kraljevi
prerok David. (Ps. 68, 10.)

444

Ta gorečnost za zveličanje duš, ali
prav za prav, ta gorečnost za čast in
slavo božjo, je serčno hrepenenje, de bi
ves svet Boga ljubil, častil in mu služil,
de kdor je od tega nebeškiga ognja vnet
z njim vse druge vneti želi; on si na vso
moč prizadeva, de bi to dosegel; kadar
vidi, de se Bog žali in tega odverniti ue
more, potem on zdihuje in gorečnost ga
znotraj je: „Groza me obhaja zavolj gre¬
šnikov, ki zapušajo tvojo postavo; moje
oči točijo potoke solza, ker se ne derže
tvoje postave 44 . (Ps. 52 , 1360

Dalje , kakor je bilo že rečeno, Bogu
nobena reč tako ne dopade, kakor go¬
rečnost za njegovo čast in za zveličanje
duš; ker nič ni Bogu bolj všeč, kakor
ljubezen, ki je nar veči vsili čednost, in
„ki je vez popolnosti 44 . (Kol. 3, 14.)

Naj še pristavimo, de „ljubezen, kjer
je, velike reči dela, če pa ne dela velikih,
je tudi gotovo, de sama ni velika 44 , kakor
piše sv. Gregor.

4. Kdor si za zveličanje bližnjiga
prizadeva, ne sme na nič druziga gledati,
kakor na to,*,kar dušo zadeva, in se ne
sme pri vnanjim dobičku ustavljati, ker
naša ljubezen do bližnjiga, če je prava,

445

se mora popolnoma na Boga opirati in
ne sme imeti druziga namena in konca,
kakor le samiga Boga. „Hlapec in Gospod,
sužnji in prosti, so vsi eno pred Bogam“,
piše sv. Pavel. (Gal. 3, 28.)

5. Še drugi pripomoček z vspeham
za zveličanje bližnjiga skerbeti je, de ne
zaupamo sami v sebe, ampak de posta¬
vimo vse svoje zaupanje v Boga. „Kar
je slabo pred svetam, je izvolil Bog, de
bi osramotil, kar je mogočniga, de se
noben človek ne hvali pred njegovim
obličjem 4 *, piše sv. Pavel. (1. Kor. 1,
2?.) Bog tako ravna, de vzame človeku
vso priložnost nase zaupanje staviti, in de
ga uči vse zaupanje v Boga imeti in le
Bogu v vsili rečeh slavo dajati, de tako
pokaže bogastvo svojiga veličastva. Če
je tedaj tako, se ne smemo ustrašiti svoje
slabosti in tako malo talentov, ki so nam
dani za tako visoki namen; še v posebno
spodbudo k serčnosti nam mora biti vse
to. Ge je pa tudi res, de ne smemo sami
v  se zaupati, in ne na svojo moč zidati,
moramo pa vender vedno storiti, kar jev
naši moči za zveličanje bližnjiga, ker
Gospod hoče, de z njim delamo, on hoče
de smo njegovi pomagavci; ali „kadar smo

446

vse storili, kar nam je zapovedano, recimo:
^Nevredni hlapci smo ; storili smo, kar smo
bili storiti dolžni 44 , kakor piše sv. Lukež.
C17, 10.) „Treba je toraj od ene strani,
pravi sv. Ignaci, se vsih pripomočkov po-
služiti, kakor de bi le oni naše opravila
zveršili, od druge strani pa nič nanje ne
zaupati, kakor de bi mi nič storili ne bili
in le od Boga samiga vse pričakovati 44 .

6. Kdor si za zveličanja bližnjiga
prizadeva in vidi, de ni nič sadu, naj
nikar ne obupa! Naj pomisli, de je Jezus
tudi svojim sovražnikam pridigoval, ki so
ga umoriti iskali, de mu je bila clo Sa-
marjanfca mar; naj nikar ne mislijo in ne
gledajo na sad svojiga prizadevanja, ki
se tudi vselej ne pokaže, in de seme, ki
se v serca vseje velikrat šele pozno kal
požene; de Gospod tudi ne tirja ozdrav¬
ljenja duš, ampak le skerb zanje, in de
bo plačilo velikrat še veči, kjer je bilo
manj dušne tolažbe in več lastniga zata¬
jevanja. Naj taki ne mislijo, de je njih
prizadevanje zastonj, če so tudi le en
sami smertni greh storiti ubranili, že to
ima silno veliko vrednost.

447

§• IV.

Kako naj se za zveličanje bližnjiga skerbi.

Kdor ima kaj z bližnjim opraviti, mora
razumno in priljudno z njim ravnati, in
se spomniti, de je poklican povsod raz¬
livati prijetne dišave Jezusove.

Pri čednostih, ki so z njegovim sv.
poklicani posebno sklenjene, mora posebno
gledati, de se jim pred vsim drugim vse
odvzame, kar bi bližnjiga žalilo in ga od
njega odganjalo: prizadevati si mora
namreč dobre dela „s toliko previdnostjo
opravljati, de ne bodo le Bogu, ampak
tudi ljudem prijetne", kakor veleva in tirja
sv. apostelj Pavel. (2.  Kor. 8.)

Posvetni ljudje veliko zahtevajo , in
so velikrat krivični do ljudi pobožnosti vda¬
nih. Vsaka nar manji reč jih žali, rani in
odžene. Treba je tedaj z njih slabostmi
Usmiljenje imeti in se do njih slabiga raz¬
oma ponižati. Ne sme se jim naravnost
r ®ci, de nimajo prav, treba je počakati,
de se njih terma vnese; slabo se mora z
dobrim premagovati, prijaznost in dobrot-
nost naj bo vedno veči, vender ne toliko,
do bi Boga iz oči zgubil ali vest oma-
dežval.

448

Z dobrovoljnimi ljudmi je velikrat še
težji ravnati: Oni tirjajo, naj se jim za vsako
reč zahvalimo, in naj cenimo njih postre-
žnost, njih pobožnost, njih gorečnost in
njih ljubezen. Takim je treba serčnost
dajati, jih podpirati in vnemati s tem, de
nanje ne pozabimo, de jih vedno spoštu¬
jemo , de smo jim postrežljivi, in de jih
poterpežljivo poslušamo. Če jim tudi kako
uro, ki nam je draga, in ktero bi lahko
bolje obernili darujemo, ne mislimo, de
je ta čas zgubljen, sad se bo pri tacih
pozneje pokazal v serčnosti, ki jo odtod
dobijo.

Tako sladko, ljubeznivo, priljudno in
ponižno ravnanje tirja? res veliko zataje¬
vanja in poterpežljivosti: stori pa čednost
vsim prijetno; kaže pravo natoro naše sv.
vere in razodeva, kdo se prav Bogu po¬
sveti v dobrih delih.

Trije imenitni nagibi morajo pobožne
duše učiti, de naj bodo njih dobre dela
vse polne prijetnosti: izgled in nauk Je¬
zusov, kteriga imajo posnemati, izgled m
nauk svetnikov, in namen njih poklica.

1. Jezusa Kristusa, našiga praviga
Odrešenika naznanuje prerok Izaija ne¬
skončne sladkosti polniga, „Natertiga tersta

ne bo zlomil, in ilečiga prediva (v sveči)
ne bo ugasnil; on ne bo čmeren in ne
silin w . (Iz. 48.) — Njegov oznanovavec
sv, Janez Kerstnikga imenuje Jagnje božje,
ki odjemlje grehe sveta; sv. Pavel, ta
veliki apostelj, ga pa imenuje „dobroto in
ljubezen 44 . — In Jezus Kristus sam pravi:
„Učite se od mene, ker jest sim krotak
in iz serca ponižen (Mat. 11, 29.), —
Magor njim, ki so krotki in usmiljeni 44 .
(Mat. 5.) In kakor je on učil, tako je
Uidi živel: „kteri je okoli hodil, delil do¬
brote 44 . Ozdravljal je bolnike, s priserčnostjo
je sprejemal otročiče , ter jih blagoslovil,
skazoval je svojo dobroto tudi proti nar
večim grešnikam, jokal je z jokajočimi;
nikdar se ni slišala iz njegovih ust ojstra
ali žal, in tudi ne merzla beseda; njegova
prijaznost je gnala množice, de so derle
z a njim. Zatoraj sv. Pavel Korinčane,
ko nekaj imenitniga od njih dobiti želi,
Prosi „pri krotkosti in dobrotljivosti Kri¬
stusovi-, in si je svest, de mu prošnje
lle  bodo odrekli 44 . (2. Kor. 10.)

2. „Vsim sim vse postal, piše sv.
Pavel v svoji goreči ljubezni, de bi vse
Zveličal. — Prost sim, pa suženj sim s
s ožnji postal. — Kdo slabi, de bi jest

^edno eeš.

450

ne oslabel, kdo se pohujša, de bi mene
ne peklo?“ On ne more popisati ljubezni,
kako je sladka v svojih delih: „Ljubezen
je poterpežljiva, je dobrotljiva; ljubezen
ni nevošljiva, ne ravna napčno, se ne
napihuje; ni časti lakomna, ne iše svojiga,
se ne da razdražiti, ne misli hudiga; se
ne veseli krivice, veseli se pa resnice;
vse preterpi, vse veruje, vse upa, vse
prenese 4 * (2. Kor. 2.). O de bi pobožne
duše vsako teh besed dobro premislile, in
v djanji spolnovale! — Sv. Frančišk Ksa-
veri, sv. Frančišk Salezi, sv. Terezija in
brezštevilni drugi svetniki, ki so toliko za
božjo čast, in za zveličanje bližnjiga storili,
so imeli tudi popolnoma oblast čez svoje
serce. Kdo jim je tako oblast čezenj
dajal? Sladkost, priljudno, postrežljivo,
prijetno in ne vem s kakšno sveto lj u '
beznivostjo napolnjeno vedenje. Karm eliti,
ob času, ko je sv. Terezija, ki je njih
življenje vse prenovila in zboljšala, se
živela, so rekli od nje: „Naša mati govori)
se pogovarja in dela, kakor kdo drugi)
ali vender iz vsiga se vidi, de je svetnica •
Ve se od nje de je bila posebno prijazna.
— Apostoljsko pa vse ljubeznivo ravnanj?
sv. Frančiška Ksaverja je tudi njemu p rl '

451

kupilo Evropejce in Indijane. „Ako je Bog
moje pervo prizadevanje blagoslovil, piše
sv. Vincenc, je treba vediti, de se je zato
zgodilo, ker sim se proti vsim ljubeznivo
obnašal 44 .

3. Poklic, ki ga imajo taki za dela
ljubezni vneti ljudje jih mora opominjati
k ljubeznivosti:

Poklicani so ljubezen našiga Gospoda
Jezusa Kristusa oznanovati in razširjati,
in ljubeznivost jim mora biti v sercu neu¬
sahljivi studenec dobrotljivosti in priljudnosti.
Iz te obilnosti serca mora jezik govoriti,
in ves svet mora od tod ljubeznivost do¬
bivati. Življenje teh ljudi mora biti enako
Jezusovimi!. ki je njih izgled, polno slad¬
kosti , pohlevnosti in usmiljene prizaneslji¬
vosti. Priljudno naj se bližajo vsim, kogar
žele za Boga in za dobre dela vneti.

Vse njih prizadevanje naj bo tedaj,
Je ljubeznivo in prijazno ravnajo. Naj
jim ne pobija serca, če vidijo, de so
vedno še slabi, zavolj težav, zavolj po¬
manjkanja previdnosti in zavolj naglosti.
Naj to ponižno spoznajo, in naj si bolj in
bolj prizadevajo vse v sebi zatreti, kar
ki bližnjiga od njih odvračevalo. Popol-
n omasti na tem svetu doseči ni mogoče.

29  *

452

Naj bodo vedno s serčnostjo pripravljeni
se nasprotni.kam ustavljati. Y’edno bodo
pametni in nespametni njih ravnanje pre-
tehtovali in presojevali, in sicer ne le
hudobni in s slabim nainenam, ampak tudi
taki, ki so za dobro vneti. Njih nameni,
njih besede, njih dela se bodo slabo jemale
in slabo razlagale. Od njih slabosti se
bo veliko govorilood  njih čednost in
dobrih del pa bo vse molčalo. Zatoraj
jim je veliko serčnosti, samostavnosti ker-
šanske poterpežljivosti in svete neobčutlji¬
vosti, naj jih svet hvali ali graja, potreba,
de se mirno in močnodušno deržijo poti,
ktero so nastopili. Ceje to, kar se čeznje
govori resnično, naj se poboljšajo, če se
jim nasprotva in so si svesti, de tega
niso sami krivi, naj bodo veseli, de so v
tem svojimu Jezusu podobni, in naj bodo
prepričani, de je to nar bolj gotova pot
popolnomost doseči in za božjo čast skerbeti.
Kaj veliciga se nikdar brez velicih težav
ne doseže.

Kadar se z Bogain pogovarjajo, p°"
sebno pri sv. obhajilu, naj ga nepreneliania
te gnade prosijo, de bi v vsih rečeh p°
njegovi sv. volji ravnali (Mat. 10.), “ e
bi s krotkostjo jagnjeta in s priprostostjo

453

goloba sklepali razumnost kače, de bi
nikdar iz oči ne pustili svojiga nar ime-
nitnišiga namena, božje časti in zveličanja
duš. Sveto pogovarjanje z Jezusam jih
bo učilo bolj, kakor vse bukve, take dušne
razumnosti, ki kar sama od sebi čuti in
ve, kaj in kako je treba ravnati, de se
nikamor ne zaide.

Lepo smo tedaj premišljevali spred-
nosti življenja, kjer se premišljevanje z
deli ljubezni sklepa, in vidili smo imenitnost
gorečnosti za zveličanje druzih, ki se v
nji najde; ali vidili smo tudi, de bi bila
ta gorečnost prazna, če bije ne spremljale
lastnosti, ki storijo, de je tudi rodovitna
za zveličanje duš. Posebno se ne sme
priljudnost in ljubeznivost pri nikomur po¬
grešati, kdor za zveličanje bližnjiga sker-
beti hoče.

Naj končama to poglavje z besedami
sv. Terezije: Ona, ki je življenje Kar-
melitov prenovila, ki je premišljevavno in
v Bogu združeno življenje tako povzdi¬
gnila, ona naj nam pove, kakšne so njene
jnisli, od težav, opravil, in sadu takiga
življenja, in od daritev, ki jih od nas
tirja; ona pravi:

„0 moj Jezus! kako velika je tvoja

454

ljubezen do človeških otrok; nar veči lju¬
bezen ti namreč skaže, kdor tebe samiga iz
ljubezni do njih in zavolj njih dobička za¬
pusti! Res, serce vživa takrat nekoliko
manj sladkosti, ali duša občuti vender v
tem pravo srečo, ker tebi vstreže. Ona
spozna, de vse sladkosti, ktere v kratkim
času tega žalostniga popotvanja vživa, če
se ji tudi zdi, de od tebe pridejo, so ne¬
zanesljive, če jih ljubezen do bližnjiga ne
spremlja. Kdor njega ne ljubi, tudi tebe,
o Gospod! ne ljubi, ker s tem, de si toliko
kervi zanj prelil, si nam pokazal velikost
svoje ljubezni do Adamovih otrok* 4 . — Na
drugim kraji popisuje ona velikost svoje
gorečnosti, ki jo je do solz ginila: „Pre-
teklo je bilo nekoliko čez šteri leta, od kar
je bil samostan pri sv. Jožefu sozidan, kar
pride nekdo iz reda sv. Frančiška, pridši
iz Indije, me obiskat.... Bil je O. Alfonz
Maldonado, res mož apostoljskiga duha.
Hrepenel je, kakor jest, razširjati božje
kraljestvo j ali kaj, on je tudi to doseči
mogel, in jest sim mu bila zavolj te sreče
zlo nevošljiva 44 .

„Pravil mi je koliko milijonov duš se
pogubi, ker nimajo podučenja v teh daljnih
krajih; po tem posebnim pogovoru nam J e

455

vsim skupej prav priserčno govoril in nas
je za pokoro vnemal; potem se je od nas
poslovil. Jest sim bila tako pobita zavolj
pogubljenja toliko duš, de se v svoji brit—
kosti nisim mogla premagovati 5 šla sim v
neki samotni kraj, in tam sim pustila solzam,
de so prosto tekle; tam sim povzdignila
svoj glas proti Gospodu iz dna svojiga
serca, in sim ga prosila, naj mi pokaže
pot, de bi kaj duš k njemu nazaj pripeljala,
ker jih hudič toliko iz njegovih rok izterga;
in ker toliko nesrečnim nisim z družim po¬
lagati mogla, kakor s svojimi molitvami,
sim ga serčno prosila, de naj jim moč
daje. Imela sim v svojim sercu neko sveto
»evošljivost do tistih, ki hrepenijo, de bi
bil Jezus ljubljen, in imajo tudi priložnost
se temu tako lepimu poklicu darovati, če bi
jim bilo v zadobljenje zmage tudi sto in
stokrat umreti treba. Reči smem, de je
bila ta žeja po zveličanji duš mi od Boga
dodeljena sladkost. Zatoraj, kolikorkrat
rivljenje svetnikov berem, ali apostoljsko
Prizadevanje tistih prebiram, ki so Bogu
novih častivcov iskali in nebesam prebivav-
COV pošiljali, se mi več pobožnosti v sercu
obudi, me bolj jokati sili in mi več hrepe¬
nenja v sercu vžge kakor popisovanja vsiga

456

terpljenja, kar so ga marterniki prestali
mogli. Po moji misli naš Gospod bolj ceni
dušo, ki smo jo mi pridobili s svojim pri¬
zadevanjem in s svojimi molitvami, ktere je
on milostljivo podpiral, kakor vsako drugo
dobro delo, kar jih storiti zamoremo“.

O kako srečna je tedaj duša, ki jo
Bog k takimu v Bogu zbranimu delavnimu
življenju pokliče, in ki z veseljem ta glas
posluša in po njem ravna!

458

Jutranja molitev.

Y imenu Boga -J- Očeta in -j- Sina, in
sv. -J- Duha. Amen.

Češeno in hvaljeno naj vedno bo, pre¬
sveto rešnje Telo !

O moj večni Gospod in Zveličar! Ki
si v sv. rešnjim Telesu kakor Bog in človek
resnično pričujoč, ozri se name, ki v po¬
nižnosti svojiga serca pred tvojim božjim
veličastva™ klečim in te v začetku dneva,
kteriga mi je tvoja dobrota zopet dodelila
priserčno prosim, de me blagosloviš. Hva¬
lim te in te poveličujem zavolj tvoje ne¬
skončne lepote, in se ti zahvalim, de si
me preteklo noč z očetovsko ljubeznijo
varoval in ohranil. Moje serčno veselje
je biti pri tebi in ti pred sedežem tvoje
milosti svoje češenje precej v začetku
dneva darovati. Sklenem ga z vsim
drugim češenjem, kar ti ga bo po vsim
keršanskim svetu dans in vselej darovaniga?
sklenem ga z vsimi sv. mašami, ktere se
bodo dans od solnčniga izhoda do zahoda
darovale 5 sklenem ga tudi z vsim če¬
šenjem, kteriga ti bodo dans in vekomaj
kori angeljev in svetnikov Iprepevali in 1

459

njimi tudi jest prepevam: Svet, svet, svet
si Gospod Jezus Kristus, nebo in zemlja
sta polna tvojiga veličastva!

Za svoje in vsiga sveta grehe ti da¬
rujem , o pravični Bog! presveto rešnje
Telo in Kri Jezusa Kristusa našiga Zve¬
ličarja. Naj njegovo zasluženje zakrije
naše dolgove in nam da moč se za naprej
vsaciga tudi nar manjšiga greha varovati.
Dodeli mi gnado, de te prav spoznam,
potem te bom tudi bolj in boli ljubil.

O moj Bog! v tebe verujem; poterdi
me v svoji sv. veri; v tebe upam, stori
vedno močnejši moje upanje; tebe ljubim,
vnemaj vedno bolj in bolj v mojim sercu
ogenj svoje ljubezni. Žal mi je, de sim
kdaj tvoje ljubeznivo serce z greham žalil
01 terdno sklenem ti zvestejši služiti; daj
mi gnado, de vedno nad svojimi grehi
jokam in z resnično pokoro zanje zado¬
stujem. Terdno sklenem, dans in ves
oassvojiga življenja vse svoje misli, besede
m djanja le v tvojo čast in slavo obračati;
'’ s e naj se zgodi zavolj tebe samiga; naj
f 1  bo ta moj dar prijeten in meni za čas
m za večnost koristen. Ta svoj namen
sklenem z nameni sv. cerkve in z Jezu¬
sovim v sv. rešnjim Telesu. Svet in

460

njegovo poželjenje naj nimata deleža na
meni. V tvojim svetim imenu, o Jezus!
hočem vsako delo začeti, opravljati in
končati, potem bo gotovo tebi v čast. 0
ne zapusti me nikdar, varuj me greha in
podpiraj mojo slabost s svojo dobrotljivo
roko.

O Marija, Mati ljubezni in usmiljenja,
in moja dobrotljiva pomočnica ! prosi zame
revniga grešnika, de se poboljšam; pod¬
piraj me s svojo mogočno prošnjo, uči
me ti Jezusa prav častiti in ljubiti. Sveti
Jožef, sv. angelj varli, in vsi moji nebeški
prijatli prosite zame in za vso sv. cerkev,
de bi po vašim izgledu dans Boga častili.
Nesite vse naše molitve in dobre dela pred
sedež božje milosti in sprosite nam obilnost
nebeškiga blagoslova pri vsili naših opra¬
vilih.

Ti pa ljubeznivi Jezus, v sv. režnji®
Telesu pričujoč! blagoslovi mene in vse
verne iz tega svojiga sedeža ljubezni i' 1
usmiljenja, de bodo vse naše dela j' 1
opravila s teboj začete, opravljane ni
končane; ki živiš in kraljuješ z Boga®
Očetam in sv. Duham Bog vekomaj-
Amen.

461

Večerna molitev.

V  imenu Boga j Očeta in -j- Sina,
in sv. -j- Duha. Amen.

Presveta nerazumljiva sv. Trojica! v
tvojim sv. imenu sim današnji dan začel,,
v njem ga tudi želim končati. Glej v po¬
nižnosti svojiga serca se ti zahvalim za
vse dobrote, kar si jih meni in vsim stvarem
dans dodelil, in za odvernenje vsih nadlog,
ktere bi nas bile brez tvojiga varstva za¬
dele. Združim pa svojo zahvalo z vsimi
angel ji in svetniki in z vso sv. cerkvijo,
•le bo dopadljiva pred tvojim sv. obličjem.
0 kako ti zamorem tolike dobrote po¬
grniti ? Glej darujem jih v tvojo čast in
'se moje dušne in telesne moči, ktere si
®i ti dal in mi jih vedno ohraniš, naj
bodo Tebi posvečene, de jih nikdar v
tvoje razžaljenje obračal ne bom.

Ali gorje meni! če se nazaj ozrem
••a pretekli dan; zopet mi očita moja vest,
de sim te, moj ljubeznivi Stvarnik večkrat
2  greharn žalil in se tvojih dobrot ne-
'Tedniga storil! O usmiljeni Oče! nikar
111  e ne zaverzi; prizanesi mi, svojimu ne-
b' T aležnimu otroku, ki svoje zadolženje
'Spozna in te s skesanim sercam odpušanja

462

prosi. O naj mi tvoje usmiljenje dodeli
odpušanje preden pride dan, ko bom
pred tvojo ojstro sodbo stopiti mogel, in
ko ne bo nič več odpušanja. ampak le
ojstro kaznovanje vsaciga tudi nar manj-
šiga greha. Pošlji mi, o dobrotljivi
Jezus svojiga sv. Duha, de razsvetli s
žarkarn svoje milosti tamne in skrite kota
mojiga serca, de vse svoje grehe in slabe
nagnjenja prav spoznam in v življenji zanje
zadostim, de bom v večnosti brez zaderžka
tvoje obličje gledal in vžival.

(Sprašaj si potem prav natanko svojo
vest čez božje in cerkvene zapovedi, čez
lastne in ptuje grehe, čez zamudo dobrih
del in posebno tudi čez dolžnosti svojiga
stanu: sodi se tukaj, de tam sojen ne boš,
in potem reci s skesanim seream :)

O moj ljubeznivi Jezus! več nisini
vreden se tvojiga otroka imenovati, ker ti
toliko dobrot ie z nehvaležnostjo in z raz-
žaljenjem povračujem. Ali vender se ne
morem ločiti od tebe in ne grem spred
tvojiga obličja, dokler se me ne usmiliš in
mi mojih grehov ne odpustiš. Saj si tudi
devet in devedeset ovčic zapustil in si šel
zgubljene iskati j glej tudi mene je greh
premagal, o podpiraj me s svojo mogočno
roko, de za naprej z veči gorečnostjo tebi

služim in dopadem. Terdno sklenem te
nikdar več ne razžaliti in svest sim si, de
me bo tudi tvoja roka milostljivo podpirala.
0 blagoslovi moj dobri sklep in stori, de
ga vedno zvesto spolnujem. Amen.

O Marija , moja usmiljena in dobrot¬
ljiva Mati! ker je moja prošnja vsa slaba
in revna, bodi ti moja besednica pri Je¬
zusu, tvojimu ljubimu Sinu. Prosi ga zame,
de preden spat grem, naj se me usmili in
me zopet za svojiga otroka vzame in mi
vse grehe odpusti. — Ti pa moj zvesti
varli in tovarš, angelj božji, ki me povsod
spremljaš, prosi zame, v  de bi za naprej
zvestejši Bogu služil. Cuj pri meni, de
ga to noč in ves čas življenja nikdar več
ne razžalim in se enkrat s tabo pri njem
vekomaj veselim. — Sveti Jožef, sv. Bar¬
bara, sv. Terezija in vsi svetniki, ki ste
posebno Jezusa v sv. rešnjim Telesu častili
•n ljubili: prosite zame, de bi ga tukaj
vredno vžival in se z vami pri njem veselil
vekomaj. Amen.

Jezus, Marija, Jožef! vam zročirn
s voje telo in svojo dušo; vaš sim živ in
toertev, zdaj in vselej!

Češeno in hvaljeno naj vedno bo, pre¬
sveto rešnje Telo! Amen.

464

Pripravljanje.

Jrrečastiti in pravi veliki duhoven Jezus
Kristus, ti si svojinm nebeškimu Očetu
daroval čisti, neomadežvani dar za nas
grešnike; ti si nam svoje meso v jed in
svojo kri v pijačo zapustil, ki se dan na
dan v tvoji sv. cerkvi ponavlja. Uči me,
svojiga nevredniga služabnika, de bi za-
mogel pri tej neskončni skrivnosti s tako
pobožnostjo pričujoč biti, de bi bil njeniga
preobilniga sadu deležen. Dodeli mi duha
prave pobožnosti, de ti z mašnikam tudi
jest tvojiga preljubezniviga Sina in z njim
tudi samiga sebe s čistim sercam darujem,
de me moč te daritve vsiga prerodi in
očisti, de me kaplja Jezusove rešnje kervi
doleti in zveliča. — O Marija, Mati Je¬
zusova, prosi ti zame, potem sim si svest,
de bo obilni sad te nar svetejši daritve
tudi meni v zveličanje. Sprosi mi gnado,
de bom vsih posvetnih misel prost s po-
polnoma zbranim duham te svete skrivnosti
premišljeval in tako tvoje in tvojiga ljubig a
Jezusa milosti in ljubezni deležen. Amen*

465

Jezus, moj ljubeznivi Zveličar! Po-
i vabiš me v svoji neskončni dobroti v svoje
svetiše, de bi te pravi kruh življenja in
hrano svoje duše častil. O de bi moje
serce čistost vsih angeljev in svetnikov
imelo, kako bi bil potem vesel in srečen!
Ali spomin na moje grehe, ki jih ves
skesan spoznam in obžalujem me teži in
le zaupanje v tvoje neskončno usmiljenje
mi daje moč in serčnost se v ponižnosti
tvojimu nar svetejšimu obličju približati.
0 ne zaverzi me, in na prošnjo Marije,
tvoje in moje ljubeznive Matere in na prošnje,
ysih svetnikov me vzemi med svoje slu¬
žabnike in napolni me s prav gorečo lju¬
beznijo do tebe. Naj bo moje serce tvoje
prebivališe, potem bo tudi moje življenje
z vsimi čednostmi olepšano in vreden bom
te nar svetejši skrivnosti sv. rešnjiga Te¬
lesa častiti in zavživati. Poln zaupanja
1 se  ti tedaj približam in ti obljubim vedno
1 Zv estobo in ljubezen. Ozri se name in
1 °čišen bom vsih grehov in daj, de me
sladkost tvoje ljubezni tako prevzame, de
bo vse posvetno veselje, ki me je do
zdaj od tvoje ljubezni odvračevalo, pusto

Vedno češ. 3®

466

in ostudno, de bom le tebe ljubil in se
le v tebi veselil. Usliši, usliši me, o moj
Jezus! in usmili se me!

Glloria.

Napolni me, o Bog s svojim sv. Duham,
de bom z angeljskimi kori tvojo čast pre¬
peval in deležen veselja in miru, kteriga
nam le ti dajati zamoreš. Večna slava
naj ti bo v tvojim nebeškim veličastvu,
pa tudi tukaj na sedežu ljubezni v sv.
rešnjim Telesu od vsih stvari. Naj se
razširja tvoja čast po vsim stvarjenju in
naj zbriše pravo češenje tvojiga presladkiga
imena vso nečast, kar si jo kdaj od svojih
sovražnikov prestati mogel in jo še vedno
terpiš. O naj se jim nikdar ne pridružim,
ampak naj vedno le za tvojo čast živim
in gorim. Podpiraj me s svojo mogočno
roko , de ne omagam, in ta nebeški Kruh
naj me redi, de bom močan zoper vse
tvoje sovražnike, in de bom tukaj in f
večnosti za Te in s Teboj živel vekomaj-
Amen.

O Bog, ki si nam v prečudnim Za-
kramentu spomin svojiga terpljenja zapustil-

467

daj nam, te prosimo, sv. skrivnosti tvojiga
Telesa in tvoje Kervi tako častiti, de sad
tvojiga odrešenja vedno v sebi občutimo.
Spomni se v svoji ljubezni vsih naših
potreb in potreb vse tvoje sv. cerkve. Naj
obilnost tvoje milosti posebno tudi tistim
pomaga, za ktere smo moliti dolžni, de
bomo vsi tvoji zvesti otroci in enkrat pri
tebi srečni vekomaj. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

Berilo in Evangeli.

O moj dobrotljivi Zveličar! Priserčno
j se ti zahvalim, de sim v sv. veri rojen
I in izmed toliko družili izvoljen se tvojiga
otroka imenovati. Zahvalim se ti pa še
posebno, de me s svojim svetim Telesam
in s svojo predrago Kervijo za večno
življenje pokrepčuješ. O daj mi pomoč,
de vedno bolj v sv. veri rastem, te vedno
bolj in bolj ljubim in se tako vredniga
storim obljub, ki me pri tebi čakajo, deležen
biti. V tvoji sv. veri želim živeti in umreti
*n tvoj biti vekomaj. Amen.

Vera.

O moj ljubeznivi Jezus! Tvoja sv.
vera je tisti zaklad, za kteriga si nar bolj

30  *

468

prizadevati moram. O naj tedaj vse rad
zapustim in tudi svoje življenje dam, de
le ta biser najdem in ohranim. Posebno
te prosim, ohrani in oživi bolj in bolj v
mojim sercu vero v tvojo resnično priču-
jočnost v sv. rešnjim Telesu, de bo ta
vera vedni studenec prave goreče ljubezni
do te neskončne skrivnosti, ki je moje
edino zaželjenje za čas in za večnost.
Amen.

Darovanje.

Ko so se približali zadnji trenutki,
ki si jih še med svojimi dragimi učenci
preživel, si jim hotel v svoji neskončni
ljubezni še samiga sebe v veden spomin
zapustiti, in to si storil pri zadnji večerji,
ko si kruh in vino v svoje sv. Telo in
svojo sv. Kri spremenil. Glej ljubeznivi
Zveličar, ravno zdaj se obhaja na altarjt
ta sv. spomin, ko tvoj služabnik in na¬
mestnik to sv. daritev ponavlja. Sprejmi
toraj dobrotljivo te darove in z njimi tudi
naše serca, ktere ti skesane in ljubezni
goreče s to sv. daritvijo sklenjene darujemo,
de ti bodo tudi dopadljive in le za tvojo
čast vnete. Pripravi si jih Ti po svojim
dopadajenji, prenovi jih s svojim sv. Duham
in sprejmi jih na prošnje Marije, nase


469

ljube Matere in vsih nebeških prebivavcov,
kakor dobro dušeči dar, in naj ti bodo
posvečene za vse večne čase. Amen.

S a uk tu s.

Združeni v ljubezni z vso tvojo sv.
cerkvijo in s trumami angeljev in svetni¬
kov spoznamo tvojiga veličastva neskon¬
čno visokost in ji prepevamo večno čast
in slavo. O Jezus, ki si si na naših
altarjih svoje prebivališe zvolil, sprejmi
naše češenje tukaj na tem sedeži ljubezni
in usmiljenja s tolikim dopadajenjem, kakor
ga v nebesih sprejemaš in naj se rosa
tvojiga blagoslova od tod obilno razliva
čez vse tvoje otroke, de ti bomo vedno
zvestejši služili in vedno bolj dopadli.
Svet, svet, svet naš Gospod in Bog v
presvetim Zakramentu! Naj se razlega
tvoja čast in slava po vsim stvarjenji ve¬
komaj ! Amen.

Pred povzdigovanjem.

Sliši in usliši, o nebeški Oče! glas
naše prošnje, ktero ti v ponižnosti svojiga
duha darujemo. Ozri se, o Jezus, mi¬
lostljivo na svoje otroke in ne zapusti svoje
ljubljene neveste sv. cerkve, ktero si si

470

s svojo kervijo pridobil. Varuj jo in daj
ji rast med neverniki in krivoverci, spre-
oberni vse grešnike in daj prav živo go¬
rečnost svojim služabnikam. Stori deležne
te sv. daritve vse, kteri so tukaj pričujoči,
pa tudi vse, ki so z nami v duhu združeni
in posebno za kogar smo moliti dolžni ali
se v naše prošnje priporoča. Naj bo obilnost
tvojiga zasluženja vsim studenec tolažbe
in pomoči, ktere potrebujejo, in daj nam
gnado s to tvojo pomočjo zvesto delati za
nebesa, de bo tvoje ljubeznivo serce vedno
češeno in ljubljeno. O Marija, kraljica
nebes in zemlje! Daruj ti vse te naše
prošnje in še druge, ki bi jih bili pozabili,
tvojimu ljubimu Sinu, potem jih bo gotovo
uslišal. Glej približuje se, prišel bo na
naš altar in tje ti jih s svojimi serci po¬
ložimo; o Marija s tvojih rok jih bo do¬
brotljivo sprejel; ljubljena Mati prosi za
nas!

Povzdigovanje.

O mana nebeška, Jezus v sv. rešnjim
Telesu! v Tebe verujem, v Tebe upam,
Tebe samiga ljubim! Tvoj sim živ in mertev,
zdaj in vekomaj! — Spoznam svojo ne¬
vrednost, ker sim ves z greham omadežvan

471

in v grenkosti svoje duše ga obžalujem.
0 Jezus, ne zaverzi me!

O rosa življenja, presveta rešnja Kri
Jezusova! operi me, zveseli me, zveličaj
me! O naj te nikdar več ne žalim, naj te
vedno častim in hvalim, ker po tebi mi
je življenje in zveličanje došlo. Naj te
časti nebo in zemlja vekomaj! Amen.

Po povzdigovanji.

Kolika bi bila moja nehvaležnost, o
Bog! ako bi še kdaj grešil, ko sim vidil
in spoznal, koliko si zame storil. O naj
tega nikdar več ne pozabim, in naj me
ta spomin vedno spremlja in greha varuje.
Naj bo britkost tvojiga terpljenja in tvoje
smerti vedna bramba in sladkost moje
duše, naj bodo tvoje sv. rane moje vedno
zavetje, in tvoje sv. Telo in sv. Kri moja
'Moč in edina radost. Kako bi le mogel
še kdaj žaliti tako ljubezniviga Gospoda,
kako povračevati toliko ljubezen z nehva¬
ležnostjo! O moj Jezus! ti sam tega ne
koš pripustil in boš moj terdni sklep s
s vojo vsigamogočno pomočjo podpiral.

Ali ljubezen me veže, tudi na ljube
nanjke ne pozabiti. O usmili se jih do¬
brotljivi Bog, in komur še brani greh ali

472

zanj zaslužena kazen, naj mu bo obilnost
tvojiga zasluženja studenec rešenja in ve¬
selja. Daj vernim dušam v vicah, posebno
tistim, za ktere moliti me dolžnost veže,
rešenje iz terpljenja. Naj jim bo posebno
ta daritev sv. maše v tolažbo in zveličanje,
de bodo vredne te od obličja do obličja
gledati in za nas revne grešnike prositi,
de nas nevarno popotovanje življenja ne
pogubi, ampak srečno v njih družbo v
večno zveličanje pripelje, kjer te bomo
častili in ljubili vekomaj. Amen.

Oče naš.

O kako srečen sim, de te svojiga
očeta imenovati smem; kako srečen, de
vem, de v nebesih, kjer kraljuješ, tudi meni
prebivališe sreče in veselja hraniš. O naj
bo tvoja oblast vedno mogočna čez moje
serce in čez serca vsih vernih, de ti zvesto
služimo in vselej dopademo. Ne glej na
število naših grehov, ampak na obilnost
zasluženja Jezusoviga, ki je Jagnje božje,
zaklano za odpušanje grehov celiga sveta.
O naj njegova predraga kri tudi moje
grehe zbriše!

Zavživanje.

O preljubeznivi Jezus! ki si umeri

473

za nas, de mi po tebi življenje imamo in
ga nam tudi še vedno s svojim sv. Telesam
ohraniš in pokrepčuješ. Terdno verujem,
de si tukaj resnično pričujoč in te v po¬
nižnosti duha častim in molim. Spoznam
svojo nevrednost se tvoji sv. mizi približati,
vender upam, de me ne boš brez vse
gnade spustil, ampak se v duhu z menoj
sklenil in me pokrepčal za boj z greham
in s skušnjavami. O moj Jezus! serčno
obžaljujem vse svoje grehe in ti obljubim
jim za vselej slovo dati in zanje po moči
zadostovati. O le pridi v moje serce, ki
te ljubi in vedno bolj ljubiti želi in ne
loči se od njega vekomaj ne. — Marija,
moja ljubljena Mati in zvesta pomočnica!
prosi ti zame, in daj mi Jezusa v moje
naročje, kakor si ga dala Simeonu, in
tudi jest potem rad umerjeni, ker sinert
nie bo le v domovino moje prave sreče
preselila. O Marija, o Jezus! le za vaji
naj živim in umerjeni, de bom živel z
v ania vekomaj! Amen.

Konec sv. maše.

Sprejmi, o nebeški Oče to sv. mašo,
Pri kteri sim ravno bil, z dopadajenjem,
ker glej tvojiga ljubiga Sina, in z njim

474

samiga sebe, sim ti z mašnikam daroval
Odpusti mi pomanjkanje pobožnosti, s kterim
bi se bil utegnil zraven pregrešiti in dodeli
mi gnado, de bi vedno veči češenje imel
do te sv. skrivnosti, in tako tudi vedno
več sadu zraven zadobil. Ti pa moj Zve¬
ličar ! daruj se svojimu Očetu vedno za
nas, in preden se ločimo spred tvojiga
obličja nas še blagoslovi, de bodo vse
naše dela imele speh in vrednost za večno
življenje. Tvoji smo in želimo biti vekomaj.

O Marija, tudi ti nas blagoslovi in
ne nehaj za nas prositi, de se ne pogu¬
bimo , ampak se s teboj veselimo na vse
večne čase. Amen.

(Droga dalši sv. maša se dobi na 162. strani.
Obširen nauk od daritve sv. maše je v 13 . poglavji,
na 140. strani.)

Molitve za spoved in za sv.
Obhajilo.

Pred)

Usmili se me, o Bog, usmili se me!
Ves trepetam pri spominu svojigapreteklig a
življenja, ker vse je tamno in gnjusobno
zavolj velike nezvestobe, s ktero sim tvojo
ljubezen povračeval. Glej zopet sim delec,
deleč od tebe, moja Luč in moje vse, zašel

475

' in zdihujem pod težo svojih grehov. O kam
! se hočem oberniti, kje pomoči iskati?
! j Marija, usmiljena Mati! k tebi pritečem,
tebi se zročim, de me pelješ zopet k Je-
1  zusu, tvojimu ljubimu Sinu, ter ga zame
prosiš, de me zopet za svojiga — ne otroka
— ampak le nar manjšiga služabnika spozna
in sprejme. Rešiti hočem in moram svojo
ubogo dušo in k temu mi boš ti dobrotiivo
pomagala.

Tedaj, o preljubeznivi Jezus! se k
tebi približam in te ponižno prosim, ne
zaverzi, ne pogubi me! Prizanesi še ne-
rodovitnimu drevesu in zopet bo jelo sad
roditi, ker sklenil sim vse svoje življenje
le v to obračati, kako bi vse staro zbrisal
in popravil, in le zate delati in si tvoje
dopadajenje pridobivati začel.

De bom pa svoj dušni stan ves pre-
uarediti in zboljšati mogel, ga moram na¬
tanko poznati. Ali moj ljubeznivi Jezus!
le ti mi to dati zamoreš. Ti poznaš vse
skrivne kote mojiga serca, ti veš pota,
PO kterih zgubljena ovčica hodi in kje se
fl ajde. Pošlji mi tedaj svojiga sv. Duha,
de razsvetli moje serce, de mi pomaga
Se  ojstro presoditi in vse tudi nar manjši
grehe najti, posebno pa studenec in nar

476

terdniši korenino spoznati, od koder vsa
moja revšina raste in izvira. Marija prosi
tudi ti zame, de si dobro in natanko
svojo vest sprašam!

(Preiskuj potem svoje življenje od zadnje
dobro storjene spovedi, ali od svoje perve
mladosti in presojuj se ojstro, de od Boga
sojen ne boš. Posebno glej, de boš svoje
poglavitno slabo nagnenje spoznal in temu se
popolnoma odpovedati naj bo tvoja perva
skerb; potem moli:)

O moj usmiljeni Jezus! kako strašen
je prepad, ki me loči od tvoje ljubezni.
Spoznal sim ga s tvojo pomočjo in ona
mi bo tudi pomagala se ga ogniti, de se
večno ne pogubim. — O kako sim mogel
le enkrat grešiti in tvoje ljubeznivo serce
žaliti! glej, z vsim sovraštvam, kar ga
moje serce le občutiti zamore, studim zdaj
greh in vse kar je njegoviga, in to le zato,
ker sim z njim tebe, o moj ljubi Zveličar,
razžalil. Terdno sim že obljubil in zdaj
pred tvojim sv. obličjem vnovič obljubim,
te nikdar več ne razžaliti. O podpiraj ti
mojo slabost, in raji mi vse, tudi življenje
vzemi, kakor to gnado, de bi te še kdaj
zgubil. Le tvoj hočem biti in ostati. D a J
mi tudi pomoč, de se vsih grehov pr a '

477

j čisto spovem, de bo ta spoved začetek
i noviga življenja v tvoji gnadi in moje
) prave sreče, de bom to uro vekomaj srečno
imenoval in ti vekomaj zanjo hvalo in čast
prepeval. Moj Jezus! ti si me odrešil ti
me boš tudi zveliča!! Amen.

P® 8p®f®di.

Cešeno in hvaljeno bodi tvoje sv.
ime, o Jezus! ker v njem sim zadobil
odpušanje grehov, v njem upanje zveli¬
čanja. O kdo mi da besede, de izrečem
čutila svojiga serca tebi v zahvalo za
toliko dobroto. Otrok jeze, sim postal po
sv. odvezi otrok tvoje ljubezni in zopet te
smem ne le Gospoda, ampak Očeta te
smem zopet imenovati. O gospodari čez
vse moje dušne in telesne moči, de bodo
°d zdaj le tebi služile , bodi mi pa tudi
Omiljeni Oče, de bom od zdaj vedno
'voj otrok, ne iz strahu, ampak iz lju¬
bezni se greha varoval in tako tvoje lju—
j bežni vreden. Spoznam sicer svojo slabost
ln  trepetam pred skušnjavami, ali tudi
tooč tvoje gnade vem in z njo upam zmagati
vsako tudi nar hujši nevarnost. Ako si
11  z menoj, kdo bo zoper mene, ako me
l ' podpiraš, kdo bi potem ne zaupal 'zmagati

478

vsih sovražnih moči! O naj bo današnji
dan, dan zmage, dan sreče za mojo
revno dušo!

Marija usmiljena in dobrotljiva Kraljica
mojiga serca! Tudi tebe sim z greham
žalil, tudi tvoj sovražnik in nezvest otrok
sim do zdaj bil. Ali glej, tvoj ljubi Jezus
me je zopet za svojiga otroka spoznal in
tako se tudi tebi bližati smem. O ljubljena
Mati! zahvali se ti namest mene Bogu n
toliko dobroto in prosi ga, de bi me nikdar
nobena reč več od njegove ljubezni ne
ločila. Podpiraj ti moj terdni sklep s svojo
mogočno prošnjo, de nikdar ne omagam;
ponovim ga tudi tvojimu maternimu sercu
in ljubezen do tebe nikdar več v mojim
sercu ugasniti ne sme. Kar sim do zdaj
ljubil, naj mi bo kakor mertvo in pozabljeno
in tvoja ljubezen mi bo vse nadomestila. 0
Marija! čutim in vem, de ne boš dopustila,
de bi se še kdaj od tebe ločil in pogubil-
Prosi zame in bodi mi vedno ljubljena,
ljubezniva in usmiljena Mati. Amen.

O Jezus, moj nebeški Ženin, moja
večna ljubezen! Prišel je srečni dan, k
me zopet s teboj sklene. Glej me pi' el ^

479

tvojimi nogami klečati v ponižnosti in ske-
saniga zavolj mojih grehov, pa vender
polniga zaupanja, ljubezni in veselja, ker
me nisi zavergel, ampak me vabiš, de
mi polajšaš moje težave, me z veseljem
napolniš in s svojim mešam in svojo kervijo
napaseš.

O večna hvala naj ti bo za toliko
ljubezen! Molim te v duhu in v resnici
tukaj pričujočiga v presvetim Zakramentu.
Verujem vse, kar sv. cerkev uči, ker ti
sam si varh njene resnice in pripravljen
sim zanjo tudi svojo kri preliti. Poterdi
me bolj in bolj v svoji sv. veri, in daj,
de bo vedno živa v dobrih delih in goreča
v ljubezni. Res bil sim dolgo tvoj ne¬
vredni otrok ali dans je dan, bo vse po¬
prejšnje pozabljeno, in novo upanje nav¬
daja mojo dušo, de sim zopet ves tvoj,
m de si mi z odpušanjem grehov tudi za¬
stavo večniga življenja dodelil in vsiga
bogastva, ki ga obsega. Naj te hvalijo
z  menoj vse nebesa za toliko Ljubezen in
naj ta hvaležnost tudi moje serce vplameni,
de te bo ljubilo. O moj preljubeznivi Jezus!
glej prišla je ura, de se z menoj skleneš;
olepšaj si sam moje serce po svojim do-
padajenji. Zateri v njem vse napačne

480

nagnjenja , ktere so ga do zdaj motile in
od tebe odvračale, daj mu greh tako
sovražiti kakor ga ti sovražiš in obdaruj
ga z vsimi čednostmi, ktere tebi dopadejo:
Daj mu prav globoko ponižnost, živo vero
in terdno zaupanje, posebno pa prav go¬
rečo ljubezen, sklenjeno z vednim sovra-
štvam greha. Za vse te gnade ti bom v
hvaležnosti svojiga serca vedno čast pre¬
peval; združeval se bom v duhu z ne¬
beškimi trumami in neprenehama klečal z
njimi pred tvojim obličjem. O pridi, pridi,
moja večna ljubezen! Moje serce po tebi
hrepeni in le v tebi svojo pravo srečo
najti zamore. O pozabi, moj Jezus! vso
nezvestobo in daj, de te vredno prejmem
in vedno v sebi ohranim. Jezus, moje
zaželjenje ostani moj delež vekomaj! Ma¬
rija, prosi zame in podaj mi ti svojiga
ljubiga Jezusa , de me zveseli in zveliča. (

(Precej po sv. obhajilu nikar ne moli iz !
bukev, ampak pusti naj se serce samo z Je*
zusam pogovarje in zveseljuje; ljubezen že
sama ve, kaj ji je govoriti. —-)

(Druge molitve pred sv. obhajilam se dobijo oa
387. strani, obširen poduk od sv. obhajila pa v D)
15. in 16. poglavji.)

481

sv. Obhajilu,

Povikšuj moja duša Gospoda, ker
velike reči ti je skazal, neskončne dobrote
ti je dodelil! O kdo je v stanu razumeti
toliko ljubezen, kdo se po vrednosti zanjo
zahvaliti. Jezus, moja ljubezen, moj Bog
in moje vse, je moj in jest sim njegov!
0 združite se z menoj vse verne serca,
ki ljubite Jezusa; združite se z menoj vsi
nebeški prebivavci, ki mu večno čast pi*e-
pevate 5 združi se z mano posebno ti, moja
nar ljubeznivši Mati, prečista Devica Ma¬
rija, in poj čast in hvalo ljubimu Jezusu,
ki se je ponižal in je svojiga nevredniga
služabnika obiskal. O kako sladko je biti
P l 'i tebi, moj Jezus! kako ljubezniv, kako
priserčen si vsim, ki te ljubijo!

Kako ti zamorem toliko ljubezen po—
'erniti ? O slišim tvoj glas, ki mi pravi:
)>Sin daj mi svoje serce“, — glej tu ga
•niaš, popolnoma vsiga ti darujem vmajhino
zahvalo za vse, kar si mi dal. Ohrani
ga vedno v svoji oblasti in vedno bo bolj
čisto in tebi dopadljivo. To naj bo tudi
Noja perva in nar veči prošnja, ktero od
tvoje ljubezni pričakujem. Obljubim ti od
Sy oje strani vso zvestobo, kolikor moja

Vedno češ. 31

482

slabost premore in vse moje dušne in te¬
lesne moči bodo od zdaj le tebi služile.
Odmreti hočem sam sebi, de bom le zate
živel. Vse moje misli, želje, besede in
djanja naj bodo vedno v tebi zbrane, in
kar je posvetniga naj mi bo gnjusoba.
Tvojo voljo mi daj vedno spolnovati in le
zate živeti, de bom tako vedno s teboj
sklenjen tebi vedno dopadel. Pomnoži v
mojim sercu vse čednosti, posebno poniž¬
nost, vero, upanje, ljubezen, treznost in
stud nad greham. Daj mi moč, de pred
vsirn drugim na svoje poglavitno nagnjenje
gledam in ga vedno zatiram. Poslužiti se
hočem vsih mi znanih pripomočkov, de ga
popolnoma v svojim sercu zadušim. Ker
si pri meni in z menoj sklenjen, sim si
svest, de bo ta moj sklep tudi rodoviten
in de bo ta dan res v bukve življenja za¬
pisan. Hvaljen bodi, o Jezus! v sv. rešnjim
Telesu za vse te mi dodeljene dobrote in
dobre sklepe; tvoj sv. blagoslov naj m 1
jih ohrani in vedno množi. Naj ti ostanem
jest vekomaj zvest, potem boš tudi ti meni
vedno zvest ostal.

Prosim te, ljubi Jezus! pa tudi za
vse, ki me dolžnost veže zanje spomniti.
Daj vsim delež na tem mojim sv. obhajilu

483

in sploh na vsih duhovnih dobrotah sv.
cerkve. Daj meni in njim se vdeležiti
vsih odpustkov, ktere nam je dobiti mo¬
goče in vsih naj bodo tudi verne duše v
vicah deležne. Bodi, o Jezus, vsim v pomoč
in razveseljenje, in enkrat v nebesih naš
delež za vse večne čase. Amen.

O Marija, zahvalim se tudi tebi za
toliko ljubezen, in te prosim, združi se
tudi ti z mojo molitvijo in hvali Jezusa z
menoj za vse, kar je v meni storil. Ode
bi po tvoji prošnji bil sad tega sv. ob¬
hajila prav obilen zame in za vso sv. cerkev!
Preden se pa ločim od tebe in od tvojiga
ljubiga Jezusa, vaji še prosim, mene in
moje dobre sklepe blagosloviti, de bodo
, mi dodeljene gnade seme, ki stoteri sad
obrodi. Jezus, Marija, Jožef! vam se
zročim, vaš hočem ostati vekomaj! Amen.

fMoli potem 5 očenašev in 5 češena si
Marij in apost. vero na namen sv. cerkve za
zadobljenje odpustkov, kolikor se jih vdele¬
žiti zamoreš. — Ako imaš priložnost, moli
oez dan kaj več, obiskaj sv. rešnje Telo in
stori scer kaj posebniga Jezusu v čast in
zahvalo.)

(Druge dalši molitve po sv. Obhajilu se dobijo na
395. strani.)

31  *

484

Tri božje čednosti.

Djanje vere.

Moj Bog! verujem v tebe praviga ži-
viga Boga, ediniga v natori in trojniga v
peršonah: Očeta, Sina in svetiga Duha.
Verujem, de je Sin božji, druga peršona
v sveti Trojici, za nas človek postal,
terpel in umeri, de je tretji dan od smerti
vstal, in de po svojim v nebo hojenji sedi
na desnici Boga Očeta, in bo prišel sodit
žive in mertve. Verujem, de je Jezus
Kristus svete zakramente postavil; de no¬
beden brez vere in kersta, in potem kadar
je v greh padel brez pokore zveličan ne
bo. Verujem, de je gnada božja vsim
potrebna5 verujem, de ti, moj Bog! vse
dobro z dobrim in vse hudo s hudim pla-
čuješ, in de nam naše zasluženje samo
skozi tvoje pomaga. Verujem neumerjočnost
človeške duše; verujem zadnjič tudi vse,
kar nam sveta katoliška cerkev zapove
verovati, in de zunaj nje nobeden zveli¬
čan ne bo. Vse to pa zato verujem,
ker si ti to razodel, ki si večna modrost
in resnica, kteri ne moreš ne goljfati ne
goljfan biti. V tej in za to katoliško vero
želim živeti in umreti. O Bog! poterdi
me s svojo sveto gnado v tej sveti veri.

»Janje upanja.

Moj Bog! terdno upam po zasl oženji
terpljenji in smerti svojiga Gospoda in Zve¬
ličarja Jezusa Kristusa, zadobiti odpušanja
vsili svojih grehov; upam s tvojo gnado
in pomočjo tvojo voljo dopolniti, greha se
varovati, in tako večno veselje in zveličanje
doseči. In vse to upam zato, ker si ti,
moj Bog! to obljubil, kteri si vsigamogočen,
neskončno dober, in zvest v svojih obljubah.
Moj Bog in Gospod! stori še veči moje
upanje.

Djanje ljubezni.

Ljubim te, moj Bog! iz celiga svo¬
jiga serca čez vse, zato ker si sam na
sebi nar veči, vse ljubezni in časti vredna
dobrota in lepota. Zavolj te ljubezni do
tebe so mi močno žal vsi grehi mojiga
celiga življenja, ker sim z njimi tebe, svo¬
jiga Boga, razžalil 5  in sklenem od zdaj na
dalej tebe svojiga Boga nikoli več ne raz¬
žaliti, tebi samimu želim služiti, tebi v
vsih rečeh dopasti, svojiga bližnjiga hočem
zavolj tebe kakor samiga sebe ljubiti in
tako želim v tej ljubezni živeti in umreti.
0 Bog! vžgi v meni ogenj svoje ljubezni,
de bom v svojim sercu gorečo ljubezen do
tvoje dobrote vedno ohranil. Amen.

486

Razlaga, začetek in vrednost svetiga križe-
viga pota.

Sveti križev pot je spomin tistiga težavniga
pota, po kterim je naš Zveličar hodil, ko je od
Pilatoviga dvora, kjer je bil krivično k sraerti
obsojen, težek križ na goro Kalvarijo nesel. Ker
je naš Gospod na tem potu s težkim križem ob¬
ložen neznano veliko terpljenja, bolečin in žalosti
preterpel, se ravno zato ta pot imenuje: „P°^

svetiga križa“, ali „kri že v pot“, „pot Kal-
varije K , „pot bolečin in ža!osti“.

Ker je naš Odrešenik na tem potu dvanajst¬
krat zaderžan, po smerti pa dvakrat prenesen bil,
s križa namreč v naročje svoje prežalostne ma¬
tere , potem pa v grob, zato se tudi deli sveti
križev pot v štirnajst postaj ali štacjonov.

*) Po Leonardu iz Portu Mavricio.

487

Bere se , de je Marija devica, potem ko je
bil Jezus v nebesa odšel, ves čas svojiga ži¬
vljenja tiste kraje obiskovala , na kterih je njen
Sin terpel in čudeže delal. Te misli je tudi bil
Leon papež X. Pobožna sestra Marija Agreda
tudi perpoveduje, de Marija, naša preljuba mati,
nikoli ni prenehala obiskovati tistih svetih krajev,
in de je ondi z žalostnim sercarn premišljevala,
kako grozovitne martre je mogel terpeti njen Sin.
Po tem takim se sme reči in terditi, de je Marija
devica nar perva sveti križev pot obiskovala, in
to pobožno opravilo začela.

Obiskovanje svetiga križeviga pota je pre¬
mišljevanje britkiga terpljenja našiga Gospoda Je¬
zusa Kristusa per sleherni postaji. Kako perjetno
je to premišljevanje v Božjih očeh, se ne more
prav dopovedati in ne popisati. Sveti Bonaventura
pravi: „Nobena pobožnost ne obudi toliko svetih
želja, kakor premišljevanje terpljenja, križa in
i smerti našiga Gospoda Jezusa Kristusa. O pre¬
čudno terpljenje! čigar premišljevanje dušo tako
visoko povzdigne, de ne le samo angeljem enaka,
temuč vsa božja postane“. Sv. Frančišk Salezi
pravi, de se po premišljevanji Kristusoviga terp¬
ljenja nar popred ljubezen Božja v naših sercih
vžge; zato ga imenuje nar bližnjo pot k vsim
čednostim in k nedolžnimu življenju. Sv. Albert,
imenovan veliki, uči, de je premišljevanje Kri¬
stusoviga terpljenja bolj zaslužljivo, kakor če bi
se kdo celo leto ob suhim kruhu postil, ali go-
lonog v sveie dežele na božjo pot hodil.

488

Molitev pred svetim križevim potam

Molim®«

Začni, prosimo Gospod, s svojim
duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo
sveto pomočjo, de se vse naše molitve in
dela vselej v tebi začno, in v tebe začete
tudi v tebi dokončajo. Po Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

Darovanje svetiga križe viga pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim te
čez vse, ker si večna dobrota in brezkončna
milost. Žal mi je iz celiga serca, de sim
te kdaj, o nar veči dobrota! razžalil. Da¬
rujem ti ta sveti križev pot k tvoji časti,
v spomin tistiga težavniga pota, po ktereui
si zavoljo mene uboziga grešnika hodil.
Jest se želim vdeležiti vsili odpustkov, ki
so za sveti križev pot podeljeni, torej
tudi želim vse tako opraviti, kar in kakor
je k zadobljenju odpustkov storiti potreba.
Prosim te, o Jezus! dodeli mi gnado in
moč, de s tem svetim križevim potam v
tem življenji tvojo milost, v prihodnjim pa
večno veselje zaslužiti zamorem. Amen.

Ako še nisi odpustkov Bogu za tiste daroval,

489

«a ktere mu jih darovati želiš, de bi jim bili v
prid, mu jih zdej daruj.

Per nekterih štacjonih se zadobe popoluama
odpustki; ker pa nobeden ne more sam zase več,
kakor le en sam popolnama odpustek zadobiti, naj
druge za duše v vicah Bogu daruje, kakor po¬
stavim: za dušo svojiga očeta, matere, brata,
sestre, perjatla, ali kteriga druziga i. t. d.

D.

Jezus je k smerti obsojen.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svojiga
nedolžniga Jezusa, s ktero je on poslušal
in sprejel krivično sodbo brez vsiga izgo¬
varjanja. Tvoji grehi so tiste lažnjive in
krivične priče, ki so sodbo podpisale. Hu¬
doba tvojiga jezika, s kterim si se večkrat
pregrešil zoper Boga in svojiga bližnjiga,
je sodnika oslepila, de je nedolžniga Je¬
zusa k smerti obsodil. Oberni se tedaj k
njemu, jokaj in zdihni bolj s sercam kakor
z ustmi:

O moj ljubeznivi Jezus! kako neiz¬
merna je. tvoja ljubezen proti meni ubogimu
grešniku. Boš le tedej za nevredno stvar

490

ječo, ketne in tepenje terpel in se dal
obsoditi k taki grozovitni smerti? Oh! to
je zadosti, de rani moje serce, in de
objokujem vse pregrehe, ktere sim storil
s svojim jezikam. Obžalujem jih tedej in
kličem k tebi: O moj Jezus! usmiljenje,
prosim te, usmiljenje in milost, o Jezus!

Oče nas. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas,

DE.

Jezus vzame križ na svoje rame.

Molimo te, o Kriste ! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakšnim veseljem in ra¬
do voljnim sercam dobrotljivi Jezus sveti
križ objame, in kako poterpežljivo tepenje
in suvanje malopridniga ljudstva prenaša'
Ti pa poln nevolje in nepoterpežljivosti
bežiš pred križem, kar je mogoče! Kaj
ne veš, de se ne more brez križa nebeško
veselje zadobiti? Oh objokuj svojo slepoto,
oberni se k svojimu Gospodu, zdihni in
reci k njemu:

Ne tebi, o Jezus! ampak meni gr®
križ. O težki križ! ki so ti ga moji greh
naložili. O ljubezniva Jezus! dodeli mi

491

svojo gnado in moč, de vse križe rad
sprejmem, ktere sim s svojimi grehi za¬
služil. Stori, de bom svoj križ voljno
objel, in se tako od sveta ločil! daj mi
tako ljubezen do križa, de si bom vselej
s tvojo služabnico sv. Terezjo vošil in
želel: Terpeti ali umreti, umreti ali terpeti.

Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

[[L

Jezus pade pervič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus,
zavoljo tolikanj prelite kervi ves oslabljen,
pervič na zemljo pade. Oh! kako je s
pestmi bit, z nogami teptan in suvan.
Vender se ne sliši ne žalovanja, ne nevolje
iz njegovih ust. Ti pa tožiš, če le majhen
križ občutiš, ali kako zoperno besedo slišiš.
Oh! sovraži svojo nepoterpežljivost, svoj
napuh in svojo nečimernost$ zdihni k Jezusu:

O ljubeznivi Jezus! poglej, jest nar
veči grešnik klečim pred tvojimi nogami.
Oh, kolikrat, in v kako velike grehe sira

492

padel! kolikrat sim se pogreznil v globo¬
čino hudobije! O Jezus! podaj mi svoje
roke! Pomoči, o Jezus! pomoči per tebi
išem, de ves čas svojiga življenja nikdar
nikoli v smertni greh ne padem, in de
tako v svoji zadnji uri zveličanja upati
zamorem.

Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

EV. Št®@J@R)«>

Jezus sreča svojo žalostno mater.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečino
je občutilo serce Jezusovo! Oh, s kakošno
grenkosfjo in žalostjo je bilo napolnjeno
Marijno serce, ko sta se srečala! Po¬
slušaj, o nehvaležna duša! „Kaj ti je
storil moj Sin ?“ kliče k tebi Marija. —
„Kaj hudiga ti je storila moja mati?“ te
vpraša Jezus. Oh zapusti že vsaj svoje
grehe, zavoljo kterih midva tako žalost in
bolečino terpiva. O grešnik ! kaj praviš k
tenui? Reci tedej in zdihni iz svojiga serca:

O Božji Sin Marije! o presveta mati
mojiga ljubezniviga Jezusa! ves potert in

493

ponižan klečim per vajnih nogah. Jest
sim tisti izdajavec, s svojimi grehi sim
brusil meč, kteri je vajne serca ranil. Oh
meni je iz serca žal ; prosim vaji, od¬
pustita mi. Milost, o Jezus! milost, o
Marija! Po svoji veliki milosti mi dodelita
gnado, de nikdar več ne bom grešil,
temuč de bom vajno grenko terpljenje in
žalost noč in dan premišljeval in objokoval.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

V. ita^|®ro.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ
nesti.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, de si ti tisti Simon, ki
' si ves vdan nečimernosti sveta in sladnostim
svojih počutkov, ki svoje križe, ne iz
serca, temuč le, ker se jih ubraniti ne
moreš , z veliko nevoljo nosiš. Oh zbudi
enkrat svoje serce, in usmili se svojiga
tako obloženiga Zveličarja. Sprejmi ra-
dovoljno vse križe in nadloge, ktere ti bo
poslal tvoj ljubeznivi Oče. Terdno skleni,
ne le vse zopernosti s poterpežljivostjo

494

«**?

prenašati, temuč tudi svojimu Bogu za-nje
hvaležniga se skazovati; prosi ga tako le:

O ljubeznivi Jezus! zahvalim te za
toliko perložnost, ki mi jih daš, de bi
za-te terpeti, in za-se kaj zaslužiti za-
mogel. Oh, moj' Bog! daj mi gnado,
vse kar se mi bo v tem življenji težkiga
pergodilo, s poterpežljivim sercarn prenesti
in s tem večniga veselja se vdeležiti.
Stori, o Jezus! de bom tukej s teboj jokal
in terpel, potlej pa s teboj v nebesih go¬
spodoval.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

VB, Ita^onu .

Veronika poda Jezusu potni pert.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli v tem pertu sveto
obličje svojiga Zveličarja! Ljubi Jezusa,
in s to ljubeznijo vtisni njegov obraz v
svoje serce. O kako srečen boš, ako
boš z Jezusovim obrazam v svojim sercu
živel, in z njim v večnost pojdeš! D e
tedej to gnado zadobiš, prosi svojiga Boga?
in reci:

495

O moj žalostni Jezus! prosim te,
vtisni v moje serce sveto podobo svojiga
obličja, de bom brez nehanja na te mislil,
noč in dan tvoje grenko terpljenje pred
očmi imel, in svoje grehe objokoval. O
Jezus! s kruham tvojiga terpljenja hočem
svojo dušo nasitovati, in moje oči bodo
vedno solze točile nad mojimi pregrehami.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

VB8.

Jezus pade drugič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in
Gospod, zopet na zemlji leži, ves oslabljen
od velike bolečine, in zaničevan od so¬
vražnikov. Premisli, de tvoja prevzetnost
je Jezusa poterla, in ga na zemljo vergla,
ker je prenesti ne more. Oh, zapusti
svojo ošabnost, ne bodi več tako napu-
hnjen! Spokori se, in skleni ponižniši biti.
Reci s skesanim sercam:

O prečastitljivi Jezus! ako ravno vi¬
dim, de na zemlji pod težkim križem ležiš;
vender te molim in častim, kakor svojiga

496

mogocniga, večniga Boga. Prosim te,
poteri moj napuh, vzemi iz mojiga serca
vso ošabnost, de bom svojo nečimernost
spoznal, vse zasramovanje s tako tebi
dopadljivo ponižnostjo sprejemal, de bom
s tem gnado zadobil, tudi s teboj v ne¬
beškim kraljestvu povikšan biti.

Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

« Štfrojfotu

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, in preudari v svojim sercu,
kako ti je treba jokati in žalovati, pervič
zavoljo Jezusa, ki zavoljo tebe toliko terpi,
drugič sam nad seboj, ker si še vedno
nehvaležen, in ga žaliti ne nehaš. Kako
moreš v premišljevanji njegoviga grozo-
vitniga terpljenja terdovraten biti? Poglej?
kako milostljiviga in ljubezniviga se Jezus
proti revnim ženam kaže! obudi k njemu
svoje zaupanje, in zdihni iz serca:

O moj ljubeznivi Jezus! Oh! kako
je to, de se moje serce ne raztopi od
solz velike žalosti? Solza, o Jezus! prosim

solza prave pokore, in serčniga usmiljenja
mi daj, de se z objokanimi očmi in s
skesanim sercam tiste gnade vdeležim,
ktero si revnim ženam skazal. Oh, Jezus!
ne oberni od mene svojih milostljivih oči,
poglej me uboziga grešnika, de bom tudi
jest poln tolažbe na zadnjo uro tebe viditi
mogel.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Jezus pade tretjič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh! s kako veliko bolečino je Jezus
že tretjič pod križem padel! Premisli, kako
Jezusa, ki je krotka in nedolžna ovčica,
judje in neverniki, steklim volkovam enaki,
tepejo ?  sujejo, semtertje vlačijo po terdim
kamnji! O nesrečni greh, ki samimu Sinu
Hožjiimi tako grozovitim terpljenje pri¬
pravljaš ! O grešnik! ni morebiti tvoj Bog,
res v bolečinah, vreden tvojih solz ? Oh!
reci tedej ves objokan:

O vsigamogočni Bog! ki nebo in
zemljo z enim perstam deržiš, kdo te je

Vedno češ. 32

498

tako neusmiljeno vergel? Oh! nobeden drugi,
kakor moja pregreha, v ktero sim tolikrat
zopet padel. Moja hudobija ni jenjala od
grehov, in zato se je množilo tvoje ter-
pljenje. Tode poglej, o Jezus! per tvojih
nogah zdej klečim s skesanim sercarn, in
terdno sklenem, svoji hudobii konc storiti.
Z objokanimi očmi ti tavžent in tavžentkrat
obljubim, nikdar več ne grešiti. O moj
Bog! nikdar več, nikdar več.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

Molimo te , o Kriste ! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil

Premisli, o duša! kako je Jezus na
svojim životu ves ranjen in stepen, in
tudi z grenkim žolčem napajan! Poglej,
kako on tvojo nesramežljivost, nespodo¬
bnost in nečimernost v obleki s svojo na-
gostjo osramotuje, z žolčem pa tvojo po¬
žrešnost. Ali moreš svojiga Jezusa brež
usmiljenja pogledati ? Oh! verzi se k no¬
gam svojiga slečeniga Jezusa in mu reci:

O žalostni Jezus! kako velik razloček

499

je med tabo in mano! ti si ves ranjen,
poln grenkosti, in ves s kervjo oblit, jest
pa ves nečimern, poln sladnosti in veselja,
ali saj tak želim biti. Oh, jest nisim na
pravim potu! O Jezus! pelji me ti na
pravo pot. Stori, de mi bodo vse sladnosti
tega sveta grenke in zoperne, de bom
namesti njih želel tvoje terpljenje občutiti,
de bom tako vreden s teboj večno veselje
vživati.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Jezusa na križ pribijajo.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, ktero
je dobrotljivi Jezus občutil, ko so judje
njegovo meso, kite in žile z žeblji pre-
vertali. Oh! kako je to, de se tvoje serce
žalosti ne razpoči, ker vidiš, de tvoji grehi
tako neusmiljeno tvojiga Zveličarja martrajo?
Vsaj zdaj toči solze, obžaluj svoje grehe
'n reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! vlij v moje serce strah in ljubezen

32  *

500

do tebe. In ker so moji grehi tisti žeblji,
kteri so te na križ pribili, stori s svojo
gnado, de bodo vse moje hude želje in
moji občutki na tvoj križ nabiti in tamkej
umorjeni, de bom, v življenji in v smerti
s teboj križan, tudi s teboj v nebesih večno
kraljevati zamogel.

Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Jezus umeije na križi.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tu svoje oči, in premišljuj svo-
jiga z žeblji na križ pribitiga Jezusa.
Poglej vse bledo obličje Božje. Poslušaj,
kako prosi odpušenja tistim , ki ga križajo
in žalijo. Razbojniku obljubi nebeško kra¬
ljestvo, svojo mater izroči Janezu, priporoči
svojo dušo nebeškimu Očetu, poslednjič
tudi umerje z nagnjeno glavo. Tako J e
tedej moj Jezus umeri? Res, umeri na
križi! in zavoljo mene. O moja duša! kaj
boš zdej počela? Oh! ne hodi preč, kakor
le s ponižnim in s skesanim sercam. Ob¬
jemi križ in zdihni k Jezusu:

501

O moj ljubeznivi Zveličar! jest vem,
in spoznam, de so moji grehi tisti rabeljni,
kteri so te tako neusmiljeno umorili. No¬
bene gnade nisim vreden, ker sim te križal.
Pa kako veliko veselje in upanje občuti
moja duša, kader te slišim tudi za tiste
prositi, kteri so tebe križali. Kaj hočem
tedaj za te storiti, ker si ti toliko zame
storil? Poglej, o Jezus! perpravljen sim
in voljan, vsim odpustiti, kteri so me kdej
razžalili. Res, moj Bog! zavoljo tvoje
ljubezni odpustim vsim, iz serca jih ob¬
jamem, in jim želim vse dobrote skazati;
in tako tudi upam ob svoji smertni uri
vesele besede zaslišati: „Se dans boš z
menoj v raji“.

Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

JgGOO.

Jezus je s križa vzet in djan v naročje
Marije.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako ojster je bil meč, ki
je serce žalostne matere prebodel, kadar
je ona svojiga mertviga Sina v svoje na-

502

ročje vzela. Vidila je njega vsiga ranje-
niga in kervaviga. O kakšno žalost in
bolečino je tistikrat v svojim sercu občutila!
Kteri' meč pa je bil tako ojster, ki je pre¬
bodel njeno serce? Oh! greh je bil, kije
Jezusu življenje vzel, in Marijno serce
tako močno ranil. Objokuj tedej ta gro-
zovitni greh. Skleni svoje solze s solzami
svoje žalostne matere, in zdihni k nji tako:

O kraljica vsih marternikov! kdaj
bom vreden, de bi prav zapopadel tvojo
žalost in martro ? Kdaj bom zadobil gnado,
tvojo žalost v svojim sercu nositi, in s
teboj terpeti? O velika gospa! sprosi mi
to gnado, de noč in dan žalujem nad
svojimi grehi, ki so ti tako žalost storili j
de bom, ves skesan in spokorjen, v zau¬
panji in ljubezni za-te umeri, in po sinerti
s teboj večno živel.

Oče nas. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

XIV.

Jezusa v grob polože.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje
in jokanje Magdalene, Janeza in druzih

503

pobožnih duš, ko jim je bil Jezus odvzet
in v grob položen. Zlasti pa naj ti gre
k sercu težava in grenka žalost Marije,
njegove matere, ko je zgubila iz naročja
svojiga ljubezniviga Sina. V premišljevanji
lete njene žalosti in njeniga terpljenja se
res sramuj, de si pri obiskovanji tega
križeviga pota tako malo usmiljenja občutil.
Oh! zbudi svoje serce vsaj zdej pri zadnjim
štacjonu. Kušni s častjo kamen sv. groba;
položi v duhu vanj svoje serce, in reci k
svojimu mertvimu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! ki si tako ker-
vavo pot iz ljubezni do mene storil, v tem
grobu ležečiga te častim in molim. Oh!
jest želim in vošim tebe v svojim sercu
zapertiga imeti, de bi s teboj sklenjen,
po tem svetim križevim potu k novimu
življenju vstal, in se v tvoji gnadi s tega
sveta ločiti zamogel. Po zasluženji tvojiga
terpljenja, ktero sim premišljeval, mi do¬
deli, de bo na zadnjo uro tvoje sveto
rešuje telo moja popotnica; de bojo moje
zadnje besede: Jezus, Marija, sv. Jožef!
in de svoje zadnje zdihovanje s tistim
zdihovanjem sklenem, s kterim si ti na
svetim križi svojo sveto dušo izdihnil. Daj
mi z živo vero, s terdnim zaupanjem in z

504

gorečo ljubeznijo s teboj in zavoljo tebe
umreti, in potlej s teboj na večne čase
živeti. Amen.

Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Molite v.

Nebeški Oče, večni Bog ! po tisti
ljubezni, s ktero si svojiga Sina Jezusa
Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in
s ktero je on s svojim britkim terpljenjem
in s grenko smertjo mene odrešil, ti da¬
rujem ta sv. križev pot, ki sim ga s tvojo
gnado obiskal. Vzemi to pobožno opravilo
k povikšanju svoje časti, v zahvalo za
vse meni, in drugim podeljene gnade, za
odpušenje grehov celiga sveta, za pomoč
revnim dušam v vicah, zlasti pa, za ktere
sim v začetku prosil. O milostljivi nebeški
Oče! poglej na obličje Kristusa svojiga
Sina, usliši glas njegove svete kervi, in
bodi milostljiv meni ubogimu grešniku!
Amen.

Nekteri na zadnje tudi molijo 6 Oče našev
in 6 Češena Marij. Ako ravno je ta navada do¬
bra in pobožna, vender ni ravno potrebna, ternuč
samo premišljevanje terpljenja našig-a Zveličarja

505

je k zadobljenju odpustkov potrebno, in le to je
cilj in konc sv. križeviga pota.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar,
Jezus Kristus, in njegova žalostna mati
Marija!

Pesem pri st. križevim pota.

Oh, pridite stvari!

Kaj , glejte se godi!

On, kter’ nas vse živi,

Strašno za nas terpi!

I. Štacjon,

Razgajžlan, zapijevan,

In kronan, zasramVan ;

Pred sodbo je peljan,

Nedolžno v smert izdan.

II. Štacjon.

Glej, križ mu nalože
Na ranjene rame,

Oh Jagnje božje gre ,

In nese vsili dolge.

III. Štacjon.

Opešal je v močeh,

Podre ga križ, naš greh,

Vtopljen v sveta dolgeh
Leži potert na tleh.

IV. Štacjon.

Oh, žalosten spomin!

Ker sreča mater sin;

506

Nji gre meč bolečin
Do serca globočin.

V. Štacjcn.

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon prosim te ,

Ne brani križa se.

VI. Štacjcn.

S pertam Veronika
Obriše Jezusa;

Spomin za to ji da
Terpljenja britkiga.

VII. Štacjcn.

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet;

O, jenjaj, grešni svet!
Ponavljat’ greh preklet!

VIII. Štacjon.

Usmiljene žene!

Ne jokajte za-me;

Točite za~se le
Spokornih sere solze.

IX. Štacjon.

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži:

Naj vender se zbudi,
Kdor še v pregrehah spi

X. Štacjon.

Ko pride na goro,

Ga slečejo gerdo,

OH

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.

XI. Štaejon.

Na križ ga polože,
Razpno roke, noge,

Zebli mu zdej nove
Še rane narede.

XII. Štaejon.

Na križi tam visi,

Oh, sveta teče kri!

Za grehe vsih ljudi
Zveličar smert stori.

XIII. Štaejon.

Marija, k teb’ hitim,
Tvojega sinu častim.

Z vama, dokler živim,
Rad jokam in terpim.

XIV. Štaejon.

Za naš greh mertviga
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojiga serca.

Jezus! hvala zdej
bod’ ino vselej;

Po naši smert’ nam daj,
Te ljubit, vekomaj.

508

v s i h svetnikov.

fgpospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas !

Oče nebeški, vsigamogočni Bog,

Sin, vsiga sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sv. Marija,

Sv. Mati Božja,

Sv. devic Devica, i

Sv. Mihael, ’ > za B »S a  P rosl '
Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Vsi sveti angelji in arhangelji, za nas
Boga prosite!

Vse svete verste zveličanih duhov, za
nas Boga prosite!

Sv. Janez Kerstnik, 1 p>  •!

Sv Jožef 7  za nas Boga prosi.

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Bo¬
ga prosite!

usmili se

509

za nas Bogaprosi


Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

Sv. Stefan,

Sv. Lavrenc,

Sv. Vincenc, ,

Sv. Fabijan in Sebastjan, j  zanasBo ga
Sv. Janez in Pavel, > n ,. n «ifa'

Sv. Korana in Damijan, ) P

za nas Boga prosi


510

Sv. Gervazi in Protazi, za nas Boga prosita!
Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite!
Sv. Silvester, \

Sv. Gregor, I

Sv. Ambrož, f

Sv. Avguštin, > za nas Boga prosi!

Sv. Hiei-onim, 1

Sv. Martin, j

Sv. Nikolavž, )

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!
Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišk,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas Boga
prosite!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Bernard,

Sv. Katarina,
Sv. Anastazija,

Sv. Agata,
Sv. Lucija,
Sv. Neža,
Sv. Cecilija,

511

Vse svete device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas
Boga prosite!

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Go¬
spod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod!
Vsigai hudiga,

Vsiga greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smerti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudiga vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smerti.

Skoz skrivnost svojiga svetiga včlove
čenja,

Skoz svoj prihod,

Skoz svoje rojstvo,

Skoz svoj kerst in sveti post,

Skoz svoj križ in terpljenje,

Skoz svojo smert in svoj pokop,

Skoz svoje sveto vstajenje,

Skoz svoj čudni vnebohod, ,

Skoz prihod troštarja, svetiga Duha,'

reši nas, o Gospod!

512

V dan sodbe, reši nas, o Gospod!

Mi grešniki,

De nam zaneseš,

De nam odpustiš,

De nas k pravi pokori pripelješ,

De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,
De pastirja apostoljskiga in vse cerk¬
vene stanove v svoji sveti veri ohraniš,
De sovražnike svete cerkve ponižaš,
De keršanskim kraljem in oblastnikam
mir in pravo enovoljnost daruješ,
De vsimu keršanskimu ljudstvu mir in
edinost daš,

De nas vse v svoji sveti službi po-
terdiš in obderžiš,

De naše misli k nebeškim željam pov¬
zdigneš ,

De vsim našim dobrotnikam večne dari
dodeliš,

De duše naše in naših bratov, bližnjih
in dobrotnikov večniga pogubljenja
rešiš,

De sad zemlje daš in ohraniš,

De vsim vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

De nas uslišiš,

Sin božji! )

prosimo te, usliši nas

518

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam , o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste , usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš i. t. d. (tiho.)

t.  In nas ne vpelji v skušnjavo,

Temuč reši nas hudiga. Amen.

t-  Kruh z nebes si jim dodelil.

Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo!

O Bog! kteri si nam v prečudnim
Zakramentu spomin svojiga terpljenja za¬
pustil , daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojiga Telesa in tvoje Kervi tako ča¬
stiti , de sad tvojiga odrešenja vedno v
s ebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogam Očetam v edinosti svetiga Duha
Bog vekomaj. Amen.

Vedno češ.

33

514

Za vse potrebe.

Vsigamogočni, večni Bog! nebeški
Oče, poglej z očmi svoje neskončne mi¬
losti naše reve in nadloge. Usmili se vsili
vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edi-
norojeni Sin , naš Gospod in Zveličar Je¬
zus Kristus voljno grešnikam v roke dal,
in je tudi svojo drago kri na lesu svetiga
križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu
odverni, milostljivi Oče! zaslužene šibe,
sedanje in prihodnje nevarnosti, punte,
vojsko, kugo, lakoto, draginjo, bolezni
in žalostne revne čase.

Vsigamogočni, večni Bog! usmili se
svojiga služabnika, našiga papeža I., in
vodi ga po poti večniga življenja, de bo
s tvojo pomočjo , kar je tebi prijetno, želel,
in z vso močjo storil,

O Bog, pastir in vižar vsih vernih!
glej milostljivo na svojiga služabnika na¬
šiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije
postavil; dodeli mu, te prosimo, de tistim,
čez ktere je postavljen, z besedo in
djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo,
ki mu je zročena, večno življenje doseže.

Bog, varh vsih kraljestev, dodeli
svojimu služabniku, našimu cesarju Im
tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga?

515

spoznati in častiti, de bo, ker je iz tvoje
volje cesar postal, tudi v tvojim varstvu
vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsim dobrim
duhovske in deželske oblastnike in gosposke,
de nas bodo na vse to napeljevale, kar
zamore k tvoji Božji časti, k našimu zve¬
ličanju, in k miru in sreči vsiga keršanstva
pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, de nam
je prositi, za svoje prijatle in neprijatle,
za zdrave in bolne, za vse žalostne in
revne kristjane, za žive in mertve.

Vsigamogočni, večni Bog! ki gospo¬
duješ čez žive in mertve, in se usmiliš
vsih, ktere iz vere in dobrih del za svoje
spoznaš, pohlevno te prosimo, de vsi,
za ktere smo se namenili moliti, kteri so
še pri življenji, ali pa so se že iz sveta
ločili, na prošnjo vsih tvojih svetnikov od
tvoje dobrote odpušenje vsih svojih grehov
dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsiga razdertja in lo¬
čitve. Preoberni naše serca k pravi po¬
kori in k poboljšanju našiga življenja.
Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj
nam goreče želje po vsi pravičnost, de ti

33 *

516

bomo kakor tvoji pokorni otroci v življenji
in smerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Go¬
spod! vse naše djanje in nehanje, naše
delo in opravilo, naše življenje in naša
smert. Daj nam svojo milost tukaj vživati,
in tamkej z vsimi izvoljenimi doseči, de
te bomo v večnim veselji in zveličanji
hvalili in molili. To nam dodeli, o Gospod,
nebeški Oče! po Jezusu Kristusu, tvojim
ljubim Sinu, Gospodu našim in Odrešeniku,
kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen.

y. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

U. Amen.

Oče naš . . . Gešena si Marija . • •
(petkrat).

ffiospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

517

Oče nebeški, vsigamogočni Bog
Sin, vsiga sveta rešuj i Bog,
Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sv. Marija, i

Sv. Mati Božja,

Sv. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubezniva,

Mati prečudna,

Mati našiga Stvarnika,

Mati našiga Odrešenika,

Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,

Začetek našiga veselja,

Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,

za nas

Boga

prosi!

usmili se

518

Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,

Vrata nebeške,

Zgodnja Danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališe grešnikov,
Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angeljov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovavcov,
Kraljica devic,

Kraljica vsih svetnikov,
Kraljica brez madeža izvirni- j
ga greha spočeta, /

Jagnje božje, ki grehe sveta
zanesi nam, o Gospod!
Jagnje božje, ki grehe sveta
usliši nas, o Gospod!
Jagnje božje, ki grehe sveta
usmili se nas , o Gospod!

za nas

Boga prosi!

odjemlješ,

odjemIješ 5

odjemlješj

519

Kriste , sliši nas!

Kriste, usliši nas!

y

Oče naš . . . Oešena si Marija , . .

t.  Kruh z nebes si jim dodelil.

Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo!

O Bog, kteri si nam v prečudnim
Zakramentu spomin svojiga terpljenja za¬
pustil , daj nam, te prosimo, svete skrivnosti
tvojiga Telesa in tvoje Kervi tako častiti,
de sad tvojiga odrešenja vedno v sebi
občutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam
Očetam v edinosti svetiga Duha, Bog
vekomaj. Amen.

Molimo!

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica! ne zaverzi naših prošenj
v naših potrebah, temuč reši nas vselej
vsili nevarnost. O častitljiva in žegnana
Devica! naša Gospa, naša srednica, naša
besednica, naša pomočnica. S svojim Sinam
oas spravi, svojimu Sinu nas priporoči,
‘Svojimu Sinu nas izroči.

Prosi za nas, sveta božja porodnica!

R. De bomo vredni obljub Kristusovih.

520

Molimo!

Dodeli nam, svojim služabnikam , pro¬
simo , Gospod Bog! de vedno zdravje na
duši in na telesu vživamo, in de bomo
po častitih prošnjah presvete Marije vselej
Device od sedanje žalosti rešeni invečniga
veselja deležni.

V adventu.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš
vrata nebeške in zgodnja Danica! pomagaj
ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki
si svojiga stvarnika prečudno rodila, de¬
vica pred in potlej ostala, ki si iz Ga-
brielovih ust prejela češenje, usmili se
grešnikov.

Angelj Gospodov je Marii oznanil.
JU In spočela je od svetiga Duha.

Molimo!

Svojo milost, prosimo, o Gospod!
v naše serca vlij, de, ki smo po an-
geljevim oznanjenji včlovečenje Kristusa,
tvojiga Sina, spoznali, po njegovim terpljenji
in križi častitljivo vstajenje dosežemo.

Od božiča do svečnice.

Usmiljena Mati Zveličarjeva, i. t. d-

(kakor zsroraj.)

t.  Po porodu si Devica čista ostala.

R. Prosi za nas, božja porodnica!

Molimo!

O Bog! ki si po rodovitnim devištvu
svete Marije človeškimi! rodu dar večniga
zveličanja dodelil5 daj nam, te prosimo,
de njene prošnje za nas občutimo, po kteri
nam je sreča došla prejeti začetnika ži¬
vljenja , Jezusa Kristusa, Sina tvojiga.

Od svečnice do veliciga četertka.

Bodi češena, nebes kraljica , češena
angeljev gospa; češena korenina, češene
vrata, skozi ktere je svetu luč prisijala.
Veseli se Devica častitljiva, ki si čez
vse lepa; bodi pozdravljena, preljubezniva
in prosi za nas pri Kristusu.

Naj te hvalim, o Devica presveta.

R. Daj mi moč zoper tvoje sovražnike.

Molimo!

Dodeli, milostljivi Bog! pomoč naši
slabosti, de, ki svete božje porodnice spomin
obhajamo, s pomočjo njene prošnje iz naših
grehov vstanemo.

Od velike sabote do sv. Trojice.

Veseli se, kraljica nebeška, aleluja!

522

Kteriga si zaslužila nositi, aleluja! je vstal
od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi
za nas Boga, aleluja!
f.  Veseli in raduj se, Devica Marija,
aleluja!

9?. Ker res je vstal Gospod, aleluja!

Molimo!

O Bog, ki si po vstajenji svojiga
Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa,
svet razveselil; dodeli, prosimo, de po
njegovi Materi Marii Devici dosežemo ve¬
selje večniga življenja.

Od sv. Trojice do adventa.

Cešena bodi, Kraljica! Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi če-
šena! K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci j
k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej
dolini solz. Oh, oberni tedaj, naša pomoč¬
nica ! svoje milostljive oči v nas, in pokaži
nam po tem revnim življenji Jezusa, že-
gnani sad tvojiga telesa, o milostljiva, 0
dobrotljiva, o sladka Devica Marija!

^ Prosi za nas, sveta božja porodnica!
9?* De bomo vredni obljub Kristusovih.

523

Mo limo!

Vsigamogočni večni Bog! ki si dušo
in telo častite Device, Matere Marije, de
bi vredno prebivališe tvojiga Sina biti za¬
služila, s pripomočjo svetiga Duha pripra¬
vil $ daj, de bomo, ki se njeniga spomina
veselimo, po njenih milostljivih prošnjah
prihodnih zlegov in večne smerti rešeni.

K svetima Jožefu.

Glej, zvesti in modri hlapec, kteriga
je postavil Gospod čez svojo družino.

Hf.  Prosi za nas, sveti Jožef!

De bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!

Naj nam, prosimo, o Gospod! zaslu-
ženje ženina tvoje presvete Matere Marije
pomaga, de kar naša slabost ne premore,
nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno.

Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži
po svoji milosti naših grehov vezi, in
ohrani po prošnjah svoje izvoljene Matere,
ljube Device Marije in vsih svojih sve¬
tnikov nas, svoje služabnike, naše do-

524

brotnike in naše pohištvo v vsi svetosti;
tudi očisti vso našo rodovino hudobe in
grehov, in napolni jih z lepimi čednostmi;
dodeli nam mir in zdravje, odverni od
nas vidne in nevidne sovražnike, in
odženi vse hude želje; daj nam zdravo
vreme in dobro letino, skaži milost našim
prijatlam in neprijatlam, in obvaruj to faro
z vsimi, ki v nji prebivajo, kuge, lakote,
vojske, ognja, potresa, povodnji, in do¬
deli milostljivo vsim vernim kristjanam,
živim in mertvim, večno življenje, mir in
pokoj. Obvaruj našiga papeža I., našiga
škofa I., našiga cesarja I., in vso našo
duhovsko in deželsko gosposko vsili nadlog
in vsiga zlega. In tvoj žegen pridi iz
nebes doli na nas in bodi vselej nad nami.
Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu
tvojim, kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj.
Amen.

y.  Božja pomoč ostani vselej pri nas.

Amen.

Oče naš . . . Češena si Marija . • •
(petkrat.}


525

«v. p etnij E ir  T©l©it(D»

Bodi si doma ali v cerkvi, preden pričneš
uro moliti, poklekni, zberi se v duhu in zapri
svoje serce in svoje počutke vsimu posvetnimu,
kar bi le utegnilo med molitvijo motiti; premisli
imenitno delo, ki ga imaš opravljati, ko se s  svojim
Bogam v molitvi pogovarjaš in tako v Bogu zbran
začni:

©poznano, hvaljeno, češeno, ljubljeno naj
vedno bo od mene in od vsili stvari v
nebesih in na zemlji presveto rešuje Telo,
Jezus, moja Ljubezen v presvetim Zakra¬
mentu! —-

Pridi sveti Duh! razsvitli in vplameni
moje serce z ognjem svoje ljubezni, de
bom zamogel to uro molitve tako opraviti,
kakor se tolikimu Gospodu, kakoršnimu se
približam, spodobi, de bom njegove lju¬
bezni vedno bolj vreden, de bo moj Jezus
moje vse, in de tudi jest popolnoma njegov
postanem. Ne dopusti, o moja večna To¬
lažba! de bi tudi le trenutek te ure komu
drugimu, kakor le njemu daroval. — Marija,
moja Mati in Pomočnica! uči meti tvojiga

526

in mojiga ljubiga Jezusa tako častiti, ljubiti
in moliti, kakor si ga ti molila in ga še
vedno moliš. Prosi zame, de bi bila ta
ura v bukve življenja zapisana, in de bi
meni in vsi sv. cerkvi bila v pomoč za
čas in za večnost. — Sv. Alojzi, sv.
Terezija in vsi svetniki in svetnice božje,
ki ste s toliko zbranostjo duha cele noči
pred svetim rešnjim Telesam prečuli, po¬
sebno pa ve nebeške trume čistih duhov,
Kerubini in Serafini, ki ste zbrani okoli
Jagnjeta in mu neprenehama hvalo in čast
prepevate: sprosite mi le nekoliko tiste
vneme, ki vas navdaja, de bom vreden
častivcam Jezusovim prištet biti.

I. Tedaj se obernem k tebi, o moj
nebeški Zveličar, moj Jezus, ljubljeni
Ženin moje duše in te v ponižnosti svojiga
serca za svojiga Gospoda in Boga spoznan)
in z vsim zaupanjem prave otročje ljubezni
kakor svojiga nar dobrotljivšiga Očeta
pozdravim. Saj me sam kličeš in vabiš*
de naj k tebi pridem, de mi boš polajšal
butaro, ki me teži in mi dal mir in veselje,
ki mi ga svet dati ne more. Zatoraj se
ti z nar priserčnišim veseljem približam,
k tvojim svetim nogam na kolena padem

527

in te prosim, de me blagosloviš, potem
sim si svest, de bo ta ura res v tvojo
čast in moje zveličanje. O moj Jezus!
kako si vender dober in ljubezniv, koliko
sladkost mi tvoja pričujočnost v serce
vliva! Kako te morem kdaj pozabiti in
drugod, kakor le pri tebi sreče in veselja
iskati, le ti imaš besede večniga življenja,
le v tebi moje serce svoj počitek najti
zamore. Bodi mi toraj serčno pozdravljen
in ne zaverzi maliga darilca, kteriga ti
tvoj nevredni služabnik daruje.

II. Ali kam me gorečnost moje lju¬
bezni povzdiguje, de pozabim kaj sim jest
in kaj si ti! O Jezus! ne glej na mojo
revšino. Prah sim in pepel, v grehu spočet
in vedno poln slabosti. Moj duh sicer po
tebi hrepeni in zdihuje, le v tebi svojiga
veselja in miru iše: ali moja spačena na-
tora, moje meso, ga teži in na posvetno
navezuje, de se ne more vzdigniti in le
pri tebi in v tebi prebivati. O usmiljeni
Odrešenik sveta! saj ti je znana revšina
Adamovih otrok, saj si imel na zemlji z
revnimi grešniki vselej usmiljenje, saj si
prišel zgubljenih ovčic Izraelove hiše iskat;
saj si se Petra, si se Magdalene usmilil:

528

usmili se tedaj tudi mene in ne goni me
spred svojiga obličja. Spoznam in častim
tvoje neskončno veličastvo in želim ga
vsim oznanovati in ga po vsirn svetu
razširjati, spoznam pa tudi s ponižnim
sercarn svojo nezmožnost in revšino. Saj
ne gledaš na dar, ampak na serce in za-
toraj upam, de me ne boš zavergel, ampak
dobrotljivo moje češenje sprejel in moje
prošnje uslišal. Bodi ti kralj mojiga serca,
in daj, de bom če tudi nar manjši na¬
jemnik in nar zadnji služabnik tvojiga
večniga kraljestva. Naj tvoje bogastvo
mojo revšino obogati in zveseljuje.

III. Akoravnosim ves reven in slab,
o moj presladki Jezus! me to vender nič
ne moti: Saj čutim tukaj tvojo pričujočnost
in ne le sv. vera tudi moje serce, moja
zate vneta ljubezen mi jo spričuje. Toliko
si zame in za človeški rod storil ;  tako
ljubeznivo se našim pervim staršem, oča-
kam in sploh svojim otrokam razodeval in
jim svojo sv. voljo naznanoval; toliko tolažb
si jim v njih terpljenji pošiljal in jest bi
se hotel bati? O ne, moj Jezus! S živo
vero objamem vse to tvoje razodenje, t°
res veselo oznanilo resnice in življenja-

529

Tvoja sv. vera mi daje svitlobo in moč
pot sreče najti in se je deržati, ona ini
vnema serce, de je vedno pripravljeno za
tvojo sv. resnico tudi nar veči težave pre¬
našati in svojo kri dati za njeno spriče-
vanje. O Jezus! ki si pot,  resnica in
i  življenje, ne daj, de bi ta živa vera kdaj
v mojim sercu pešala ali še celo umirala.
Prilivaj ji ti s svojo sv. gnado vedno olja
nove gorečnosti, de bo vedno bolj raz-
svitljena in serčna le za tvojo čast gorela.
Posebno te prosim , naj živa vera v tvojo
resnično pričujočnost v presvetim rešnjim
Telesu v mojim sercu bolj in bolj raste,
naj vnema za tvoje češenje v tej sv. skriv¬
nosti mene in vse verne, posebno pa ude
te tebi vdane bratovšine. O blagoslovi
našo vero sam in daj ji rast in vspeh po
vsim svetu.

IV. S ponižnim in vernim sercam, v
duhu združen z vsimi nebeškimi prebivavci
ln  z vsimi tvojimi častivci na zemlji klečim
Pred tvojim sv. obličjem, o moj nebeški
Gospod in Zveličar! Vidim te v duhu
'siga v svitlobi in obdaniga od nebeških
trum, in tvoje veličastvo vnema in razširja
®oje serce. O kako si lep, o kako lju-

Vedno ces. 34

530

bezniv in sladak, |moj ljubi Jezus, zvo-
ljeni Ženin moje duše! O kdaj boš po¬
polnoma moj, de se te nikdar več nebom
zgubiti bal? Kdaj bo prišla tista presrečna
ura, ki me bo za vselej s teboj združila?
Kdaj bom ves, kdaj bom večno tvoj in
ti moj? O kako se mi gnjusi zemlja,
kadar k tebi pogledam; kako se mi moje
upanje, kako moje hrepenenje po tebi v
sercu vnema in mi ga razgnati hoče! 0
pridi, lepi dan in nikar me ne loči od
moje ljubezni. — Tode, kaj hočem segati
v tvoje svete, nerazumljive namene, ktere
z menoj imaš. Saj sim prepričan, de so
polni ljubezni, in naj pride tisti srečni tre¬
nutek, kadar hoče, z veselim in terdnim
upanjem ga pričakujem, z nar priserčniši
ljubeznijo ga bom, kadar koli pride, po¬
zdravil. Tode ne smem pozabiti, o moj
Jezus! de kdor stoji, naj gleda, dene pade:
Še sim v nevarnosti te zgubiti in moj duh
trepeta, kadar se spomnim nevarnost, ki
me povsod obdajajo, grehov, ki me teže
in v dobrim prideržujejo. Le tvoja roka,
moj dobrotljivi Gospod! zamore vse moje
dušne sovražnike zmagati in me tako večne
sreče zagotoviti, le kogar ti podperaš, sm e
reči, de stoji. Tedaj se zaupljivo na * e

531

oprem in te prosim: ne zapusti me, o Jezus,
ne zapusti me! Saj si usmiljen, saj si do¬
brotljiv, saj si ves ljubezniv. O ne boš
me zapustil, moj ljubljeni Ženin, moja
edina Ljubezen! saj sim ves tvoj in le v
tebe zaupam, le od tebe vsiga pričakujem,
kar si mi obljubil. Dal mi boš samiga
sebe in druziga nič ne potrebujem, ker s
teboj bom vse prejel. O daj ljubi Jezus,
de to veselo in terdno zaupanje v mojim
sercu vedno ostane in raste, de boš ti
zdaj in vekomaj ves njegov zapopadek!
Naj svet iše in pričakuje kar hoče, jest
bom le v tebe zaupal. O Jezus, sliši in
usliši me!

V. O nebeški Oče! obernem se nate
svojiga Stvarnika, in te prosim, me to uro
in ves čas mojiga življenja s svojo mo¬
gočno gnado podpirati. Glej tukaj klečim
v molitvi pred tvojim božjim Sinam, nad
kterim imaš ti vse svoje dopadajenje. O
kolika mora biti njegova lepota, de tvoje
oko, de tvoja svetost nič na njem ne najde,
kar bi to dopadajenje zmanjševati zamoglo!
O vem, ti v njem samiga sebe ljubiš, ker
d in on sta eno. Dobrotljivi Oče! usmili
se me, in daj mi gnado, de tudi jest

34 - *

532

lepota tvojiga preljubezniviga Sina vedno
bolj spoznam, potem me bo to spoznanje
gnalo, ga tudi ljubiti in ljubil bom v njem
tudi tebe svojiga Stvarnika. — O moj nar
ljubeznivši Jezus ! ne zavolj toliko dobrot,
ktere si mi dodelil in mi jih še obetaš,
tudi ne zavolj ljubezni, s ktero si me ti
sam pred ljubil, kakor sim te jest ljubiti
znal, ne zavolj strahu pred tvojo ojstro
jezo, s ktero svoje nezveste otroke kaz¬
nuješ, in ne zavolj kake druge reči te
ljubim in vedno bolj ljubiti želim: ampak
le zavolj tvoje neskončne lepote, zavolj
tvoje nerazumljive popolnomasti, zavolj
tvojiga častitiga veličastva. Res tudi za¬
volj tvoje ljubeznivosti do mene in do vsili
stvari te moram ljubiti, in geraa nehva¬
ležnost bi bila, ako bi ti to ljubezen od¬
rekel , ali ta ljubezen ni tako čista, je
samopridna in te ne časti po tvoji vrednosti.
Zatoraj te prosim, o moj častitljivi in vse
časti in hvale vredni Gospod, Jezus Kri¬
stus ! Naj me tvoja lepota vsiga prevzame
in vsiga prerodi, de te bom vedno in le
zavolj tebe samiga ljubil. Daj mi to lju¬
bezen in ne pusti, de bi potem še kdaj
ugasnila v mojim sercu. — Ali gorje meni.
ako svoje serce pogledam, se ustrašim.

533

ker vidim, de ni še za tako ljubezen pri¬
pravno. Še je na svet navezano, in kdor
svet ljubi, v njem božja ljubezen biti ne
more. O dobrotljivi Zveličar sveta! ali
nisi tudi za mojo dušo svoje kervi prelil,
ali nisi tudi mene greha in pekla odkupil,
ker še vedno pod težo njegove sužnosti
zdihujem? O naj vender že odpadejo vse
železa, ki me vežejo še nasvet in na greh,
de bom prostost božjih otrok vživati začel,
po kteri moje serce koperni. Ozri se
name, o Jezus, in očišen bom, ker ti si
Jagnje božje, zaklano za grehe sveta.
Ker si mi toliko dobrot skazal, mi gotovo
tudi te odrekel ne boš, ker tebi je še bolj
dopadljiva kakor meni; ti namreč moje
zveličanje in mene bolj ljubiš, kakor se
sam ljubiti znam, in kdo je v stanu razu¬
meti tvoje sovraštvo do greha, in kdo ga
občutiti. Toraj, ljubljeni Ženin moje duše!
spolni sebi in meni to željo in očisti s
svojo gnado mojo revno, v grehih zakopano
dušo, de bo tvoje ljubezni deležna. Saj
vidiš mojo vero, moje zaupanje v tvojo
ljubezen, saj ti je znano, de greh re¬
snično sovražim in čertim, in de ga hočem
po vsi svoji moči na sebi pokoriti. Le ti
mi svoje pomoči in svoje ljubezni ne odreči,

534

in kmalo bom obilen sad pokore obrodil,
vesel in zvesto hodil pot čednosti in tako
v svojim sercu pripravljal prijetno prebi-
vališe tvoji sv. ljubezni, de v meni ostaneš
in jest v tebi, in de me vekomaj nobena
reč več ne loči od tvoje ljubezni. O srečna
duša, ko boš Jezusa tako popolnoma lju¬
bila, in tako serčno z njim sklenjena ži¬
vela ! Nobena moč te potem ne bo od
njega ločila, in smert te bo le še bolj po¬
polnoma z njim združila za vse večne
čase. O Jezus! o moja edina, moja
večna Ljubezen! Tvoj sim in tvoj hočem
biti vekomaj!

VI. Ker želim tedaj, moj nebeški
Gospod! tvoj biti in tvoj ostati, se ti tudi
popolnoma zrečim, de me ti sam , kakor
je tvoja sv. volja, vodiš in varuješ. Kar
storiš z mano bom z veseljem za tvoj
dar sprejel: Ako mi pošlješ veselje, g a
bom s hvaležnim sercam vživaf in tebe,
delivca vsiga dobriga častil in hvalil, ako
mi pošlješ terpljenje, ga bom tudi s po¬
nižnostjo od tvoje očetovske roke vzel,
ker vem, de kogar ljubiš, ga tepeš. Le to
te prosim, nikar me samiga ne pusti, ker
bati se je, de bi ti ne bil zvest. Sreča

535

kmalo človeško serce spridi in zapelje,
toraj te prosim, raji mi je ne daj, če bi
mi imela tvoje dopadajenje vzeti in me
posvetniga storiti. Ravno tako te prosim,
me v težavah nikar ne pozabi, de ne bom
maloserčen in nepoterpežljiv, kar bi tvoje
ljubeznivo serce žalilo. Tedaj je zame,
o moj Jezus! nar bolje, de vse tebi pre¬
pustim; tvoja ljubezen mi je porok, de
boš vse tako obernil, kakor mi bo nar
bolje. Zase toraj nič prositi nočem, vender
pa vse prosim, ker se vsiga tebi zročim.
Ali še druge dolžnosti me vežejo: ljubezen
do bližnjiga. Glej tukaj pred sedežem
tvoje dobrote in milosti, ti darujem s svojimi
željami in potrebami tudi želje in potrebe
vsih tistih, za ktere sim moliti dolžan.
Saj ti sam vse njih želje in potrebe
nar bolj poznaš in jih nar bolj spolniti
zamoreš. Spomni se posebno mojih staršev,
bratov in sester, vse rodovine, prijatlov
in dobrotnikov, in vsih, ki se mojim
prošnjam priporočajo ali jih potrebujejo.
Spomni se tudi vsih tvojih in mojih so¬
vražnikov, o Jezus! in odpusti jim njih
napačno ravnanje, s kterim svojo dušo
pogubujejo. Saj si še na križi v nar
večih brhkostih zanje prosil, tedaj jih tudi

536

zdaj v njih slepoti ne boš zavergel. Usmili
se vsih nevernikov in krivovercov in naj
jim prisveti skoraj luč sv. vere, de bo
en hlev in en Pastir. Ne pozabi pa tudi
zgubljenih ovčic svoje cede , revnih greš¬
nikov, in nikar, de bi bila tvoja kri na
njih zgubljena. Zdrami jih iz njih ne-
varniga grešniga spanja in vnemi njih
serca za resnico, ktero so zapustili, de
se zopet vernejo k studencu žive vode in
mir svojih duš zadobijo. Glej, moj Jezus,
to so moje želje in prošnje, in moja lju¬
bezen do tebe mi pravi, de je tudi to
hrepenenje tvojiga ljubezniviga serca, za-
toraj upam, de. bo moja prošnja prijetna
pred tvojim obličjam, de jo boš rad slišal
in dobrotljivo uslišal. De pa tebe in sebe
vender tudi k koncu ne pozabim, prosim
zate, de si vse serca pridobiš in jih v
goreči ljubezni vnameš, de te bodo z ne¬
beškimi trumami častile in hvalile vekomaj;
zase pa te prosim, de me v svoji ljubezni
ohraniš, s svojo gnado podperaš in enkrat
k sebi v nebeško veselje pokličeš, kjer
te bom hvalil in ljubil vekomaj.

VII. Ali preljubeznivi Jezus ! s kom
ti bom vso tvojo ljubezen, vse tvoje meni.

537

in vsim stvarem dodeljene dobrote povernil ?
Vse bogastvo nebes in zemlje je tvoje,
kaj ti zamorem toraj dati, de vsaj nekoliko
svojo hvaležnost do tebe pokažem? O moj
ljubeznivi Zveličar, kralj nebes in zemlje!
dam ti, kar sim od tebe prejel: vse svoje
dušne in telesne moči ti darujem in jih
v tvojo čast in slavo obračati hočem; naj
gori moje serce za tvojo čast, naj si pa
tudi pri druzih tvoje češenje, posebno če-
šenje presvetiga rešnjiga Telesa razširjati
in oživljati prizadevam. Tako bom spolnil
tvojo željo, ki tirjaš, de naj ti dam svoje
serce. Vzemi ga in stori z njim, kar je
tebi dopadljivo 5 v tvojih rokah vem, je nar
bolj shranjeno, in bo nar bolj v čednosti
obogatelo. Ohrani ga za zmeraj, nočem
ga več nazaj, ker sam sebi le malo zaupam,
tebi pa svojo dušo in telo. O ne odreci
mi te prošnje, ampak imej skerb za moje
zveličanje; to je nar veči dar, kteriga si
mi obljubil in v zahvalo za vse ga v tvoje
roke zročim, de ti zanj skerbiš. Raji naj
precej umerjeni, kakor de bi tega ne
dosegel, ker čemu mi je tudi le trenutek
življenja, če bi ga ne zate, ali če bi ga
celo v tvoje razžaljenje obračal ? — O Go¬
spod mojiga serca! vem, de ti je ta moja

538

prošnja dopadljiva, in de boš malo darilce
mojiga serca dobrotljivo sprejel, ga ohranil
in ga popolnoma prestvaril, de ne bo nič
želelo, nič iskalo, nič ljubilo, kakor tebe
samiga. O Jezus, moja ljubezen, moje
edino zaželjenje! kako srečen, kako nes¬
končno srečen bom potem! O moje serce
mi pravi, de me boš uslišal, osrečil in
zveličal, za kar ti bom zdaj in vekomaj
čast in hvalo prepeval.

VIII. O moja večna Dobrota! le
kdo me bo ločil od tvoje ljubezni, moj
ljubljeni Jezus? Res ves slab in reven
sim , ali vse moje zaupanje le nate stavim;
ves bolan in omahljiv sim, ali ti si moje
zdravilo, ti moja moč in podpora. O moj
Jezus, mojiga serca edini, čez vse ljub¬
ljeni Gospod! nikar mi še ene prošnje ne
odreci: Glej pripraviti hočem tebi svojimu
nar ljubeznivšimu prijatlu v svojim sercu
shrambica, de boš v nji prebival, in čez
vse moje dušne in telesne moči kraljeval.
Vse revno je sicer moje serce, ali zat°
se pa nate obernem, de mi ti sam poveš,
kako naj ti ga ozalšam, de ti bo dopadljivo
in prijetno stanovanje. O pa saj sam čutim,
kako naj ga olepšam: nar pred hočem vse,

539

kar tvoji ljubezni nasprotuje iz njega
spraviti, tedaj vsacimu, tudi nar manjšimu
grehu slovo dati. O moj usmiljeni Odre¬
šenik! vlij toraj v moje serce vso grenkost
tvojiga terpljenja, de bom z njo svoje
grehe obžaloval in jih s solzami, ktere si
ti zanje točil, s kervavim potam, kteriga
si ti zanje potil, omival 5 daj mi tako
čistost serca, kakoršuo je imela tvoja pre-
' čista Mati Marija, na ktero se tudi obernem
in jo prosim, de bi mi pomagala greh v
mojim sercu popolnoma zatreti. — (Obžaluj
potem z vso britkostjo svojiga serca vse
svoje tudi nar manjši, in tudi že spovedane
grehe; ali če ti to ni dano, de bi pravo gre-
vengo nad njimi imel, vsaj prosi Jezusa, de
bi ti dal pravo hrepenenje po nji, in potem
moli:) — O gotovo, moj ljubi Jezus!
spoznam in dobro vem, de tvoje ljubezni
nisim vreden, tedaj tudi ne zaslužim, de
hi v moje serce prišel in v njem prebival,
ker je še tako z greham omadežvano;
ali to mi mojiga upanja ne moti in ga ne
bo motilo. Saj vem, de si moj usmiljeni
Gospod, de nisi prišel pravičnih, ampak
grešnikov iskat in jih zveličat. O kaj bi
bilo z menoj, ako bi bil v grehu umeri ?
Nikdar bi te ljubiti ne bil mogel, nikdar
v eč bi se tvojiga prijatla, nikdar tvojiga

540

otroka imenovati ne smel 5 zdaj pa, ker sim
se tebi zročil, upam in vem, de sim tvoj,
in de te bom vekomaj ljubil in vžival. 0
pridi tedaj, moj ljubi Jezus! in prebivaj v
mojim sercu, in ne dopusti, de bi kaj
druziga zunaj tebe v njem prebivalo. Le
ti in le ti sam v njem kraljuj in zapoveduj
svojimu služabniku, svojimuprijatlu, svojimu
otroku, kaj naj storim, kaj naj ljubim, kaj
naj sovražim. Uči me ti, podpiraj me ti,
zveseluj in osrečuj me le ti sam! —
(Misli si potem, kakor de bi žark ljubezni
in gnade božje v tvoje serce prisvetil, ga
razveselil in vsiga prevzel; raduj in veseli
se v tem zedinjenji z Jezusam in potem moli:)
— O sreča, o veselje pri tebi in v tebi
živeti in umreti, o Jezus! Sladkost tvoje
ljubezni, kdo jo bi popisal, kdo izrekel?
Le kdor si skuša ve, kaj se pravi tebe
ljubiti, s teboj žalost in veselje deliti:
Ker sim tedaj s teboj sklenjen, o moja
večna Ljubezen! uči me, de bom veselje
in terpljenje le v tebi in s teboj vžival,
potem vem, de bom tudi nar veči britkosti
z veseljem sprejemal; saj zate terpim in
tvoja ljubezen vso žalost v sladkost spre¬
mim. Ako je tvoja sv. volja, de terpim,
glej tukaj sim in rad se podveržem vsimi)

541

ker vem, de me boš ti podpira!; če mi
pošlješ tudi smert, rad ti darujem tudi
svoje življenje, saj je tvoje in nič nimam,
de bi tebi dati ne hotel; ako mi pa daš
veselje in sladkost, te bom še s toliko
veči hvaležnostjo častil in ljubil. Glej,
mojiga serca edina Ljubezen! že ta sveta
volja, že ta vdanost v tvojo ljubeznivo
previdnost, ki me povsod spremlja je dar
tvoje dobrote, za ktero te nikdar zadosti
zahvaliti ne morem. Daj mi tudi gnado ,
de ti moje serce vedno tako vdano ostane,
po tem smem upati, de sim tvoj in de
bom vekomaj tvoj ostal. O le nikar, de
bi kdaj pešal, de bi ti bil še kdaj ne¬
hvaležen za toliko ljubezen! — Marija,
moja usmiljena pomočnica, prosi ti zame
in nikdar več se ne bom zgubil na tamne
pota pregrehe, ampak imenoval se bom
vekomaj tvojiga zvestiga, od tebe in Je¬
zusa ljubljeniga otroka. O Jezus, o Marija,
vama, le vama želim služiti in dopasti ve¬
komaj !

IX. O ure, dnevi, o leta, ktere sim
bvez ljubezni božje preživel! pridite, vernite
s e, de vas bom bolje obernil, svetejši
preživel za Jezusa in za svoje zveličanje.

542

Ali gorje meni, vse je zastonj! Ni vas,
ne bo vas nikdar več nazaj! Zatoraj mi
nič druziga ne ostane, kakor britke solze
točiti o vaši zgubi. Obupati mi bi bilo,
ko bi me zaupanje v božjo milost ne pod¬
piralo. Vem, zgubljen je ves čas, kar
ga nisim z Jezusam preživel, vem pa tudi,
de mi ga njegova ljubezen ne bo v po¬
gubljenje prištela, ker zbrisala je njegova
sveta rešnja Kri vse to zadolženje iz
bukev njegove ojstre sodbe, in le usmi¬
ljenje, le ljubezen me pri njem čaka.
Tedaj moja duša le po njem zdihuje in
željno pričakuje dneva, kadar me bo po¬
klical k sebi v neskončno veselje, ki
nikdar več nehalo ne bo. O zakaj le še
živim in se ne vzdignem k njemu, ki je
začetnik in studenec vse moje sreče! 0
Jezus! daj, de sebi popolnoma odmerjem,
de bom le zate živel. Ti si terta, jest
mladika; naj me tvoj duh navdaja, potem
bom gotovo obilno dobriga sadu obrodil.
— O zakaj te nisim od začetka svojiga
življenja ljubil! Daj, o Jezus, kar od
mene želiš in potem tirjaj, kar hočeš z
veselim sercam ti bom vse dal. — O vem,
de nisim vreden te ljubiti, ali tvoja milost
mi tudi to gnado da, de te ljubim in tudi

543

zaupanje, de te bom vekomaj ljubil! —
Tvoj sovražnik sim bil, tvoja milost je
zmagala ; tedaj sim tvoj tudi zato, ker si
me z zmago svoji oblasti podvergel: go¬
spoduj toraj čez me in ne daj, de bi kdaj
še tvoj sovražnik bil; gospoduj čez me z
močjo in sladkostjo svoje ljubezni. O daj mi
le še čas in priložnost, te ljubiti — cela
večnost mi bo prekratka te hvaliti za toliko
dobrot, kolikor si mi jih skazal! — Tepi
me in stori z menoj po svoji volji, le svoje
ljubezni mi nikdar več ne odreci! Ker si
ti toliko zame terpel, daj, de tudi jest kaj
zate prenašam! Dans 1 naj začnem prav
popolnoma tebi služiti in te ljubiti! O de
bi vse, kar sim in imam, zgubil in de
bi tebe zadobil, o kako srečen bi bil! —
O kdo me bo ločil od tvoje ljubezni, moj
Jezus in moje vse! — Spoznam tvojo
ljubeznivost, spoznam svojo revšino, spo¬
znam tvoje usmiljenje; zatoraj se ti po¬
nižno k nogam veržem, te častim in molim
in te prosim, de mi le svoje ljubezni ne
odrečeš ! Jezus! tebi živim; Jezus, tebi
umerjem; Jezus, tvoj sim živ in mertev,
z daj in vekomaj!

544

X. Sladkost moje duše, moja edina
tolažba, Jezus, moja Ljubezen! Glej pri¬
bližuje se čas, de se bom spet od tebe
med svet podal. O kako serčno se ti
zahvalim za vso radost, ktero sim tukaj
pred tvojimi nogami občutil. Mojo dušo
si pokrepčal, mojo vero poterdil, moje
upanje oživel, mojo ljubezen vplamenil.
O naj vse čednosti v mojim sercu obilen
sad obrodijo in naj rastejo dan na dan!
Vem, veliko sovražnikov ima moja duša,
tode, če si ti z menoj, kdo bo zoper
mene ? Tebi se zročim, tvoj sim; varuj
me, kakor svojo lastnino in tvoj sv. angelj
naj me povsod spremlja in nevarnosti reši.
— Ali še eno zavetje, še ena bramba
zoper sovražnika se mi pokaže : Tvoje sv.
petere rane, o Jezus! naj bodo meni in
vsim, za kogar sim spomniti dolžan, kraj
miru in veselja. V rano tvojo desne roke
ti zročim vso svojo rodovino, vse svoje
prijatle in dobrotnike. V rano tvoje leve
roke ti zročim vse tvoje in moje sovraž¬
nike, de se jih usmiliš, in jih zase pri¬
dobiš. V rano tvoje desne noge ti zročim
vse verne mertve, posebno na ktere me
dolžnost veže, de zanje molim; reši jih,
o Gospod! iz terpljenja in vzemi jih v

545

svoje nebeško veselje. V rano tvoje leve
noge pa ti zročim vso tvojo sv. cerkev,
vse duhovske in deželske oblastnike, ude
vsih sv. družb posebno bratovšine sv.
rešnjiga Telesa in sploh vse tvoje zveste
služabnike. V rano tvojiga presladkiga
serca pa se zročim samiga sebe z dušo
in z telesam. O naj bo to nar svetejši
, in nar ljubeznivši serce moja tolažba v
življenji in v smerti! Naj me skušnjave
obdajajo, naj mi vse sovražne moči po¬
gubo protijo: v tem zavetji bom mirno
počival in večno sladkost vžival. O pre¬
draga kri serca Jezusoviga! bodi moja to¬
lažba, bodi moj edini večni zaklad, bodi
zapopadek moje večne sreče. O presladko
serce mojiga Zveličarja! naj vse moje
misli in vse moje želje, vse moje besede
in djanja le tvojo čast razširjajo in le v
tebi svojiga veselja išejo! Jezus, moja
Ljubezen! kri in ljubezeu tvojiga nar slaj-
šiga serca naj bo moja tolažba, naj bo
moja večna sreča in zapopadek in zastava
mojiga zveličanja! Amen.

Moj presladki Jezus! prišel je čas,
de te zopet zapustim, in se podam k svojim
opravilam. Naj se le moje telo od tod loči,

Vedno češ. 35

546

moje serce pa naj vedno pri tebi ostane.
Le to te še prosim, ne spusti me spred
sebe preden me blagosloviš. Naj me tvoja
milost povsod spremlja in naj daje vspeh
vsimu mojimu djanju. Jezus, moj Jezus!
ostani pri meni in v meni, in vnemaj me
za vse dobro, za tvojo čast, za moje in
druzih zveličanje. Tvoj sim in tvoj hočim
biti vekomaj! O Marija, moja dobrotljiva
mati! tudi pri tebi naj se še poslavim,
preden od tod grem. Vem, de je bila moja
pobožnost mnogo pomankljiva, ali ne glej
na mojo slabost, ampak na vdanost mojiga
serca. Prosi zame, de mi tvoj ljubi Sin
vse odpusti in me s svojo gnado nikdar
ne zapusti. Naj bo tudi tvoje materno
serce moje zavetje in moje upanje. Varuj
me, brani me in prosi zame, de se ne
pogubim, ampak de te ljubim vekomaj!
Amen.

(Komur bi bile te molitve prekratke, naj
moli še litanije na 304. in 308. strani, ki se tudi
vsacimu priporočajo, ali pa molitve na 99., 105.,
177., 313., 373. in 375. strani.)

Češeno, hvaljeno naj vedno bo

Presveto rešnje Telo.

547

MOMTIf

pri obiskovanji presvetiga rešnjiga
Telesa.

Hvaljen in moljen, česen in ljubljen
bodi, o preljubeznivi Jezus! vedno, pov¬
sod in od vsih stvari v nebesih in na
zemlji!

HHIolim te, o moj dobrotljivi Zveličar
tukaj na altarji resnično pričujočiga. O kako
ljubeznivo sprejmeš tukaj vsaciga, kdor
te pride obiskat! Kako ga napolniš z
vsimi zakladi svoje sv. gnade. Glej tudi
jest pritečem k sedežu tvoje milosti in te
prosim, nikar mi ne odreci te časti, se
s teboj v ljubezni pogovarjati in z obil¬
nostjo tvoje gnade napolnjenimu biti. Za¬
hvalim te za vse dobrote, posebno pa,
de si se nam samiga sebe dal, in de nas
vabiš te obiskovati in te v tej sv. skrivnosti
prejemati; posebno te pa tukaj pričujočiga
molim, de se ti za vse meni in vsim
stvarem dodeljene dobrote zahvalim; de ti
za vso nečast, kar jo v tej sv. skrivnosti
od svojih sovražnikov terpiš. zadostujem,

35  *

548

in de nadomestujem ti na toliko krajih odre-
čeno in zanemarjeno češenje tvojiga sv.
rešnjiga Telesa. Res slab in z grehi ob¬
ložen sim, ali tvoja usmiljena roka me bo
podperala, de bom to češenje tako opravil,
de bo tebi v čast in meni in vsim vernim
v zveličanje. Marija, moja ljubezniva
mati! združi se ti z menoj v molitvi, de
bo moje češenje dopadljivo pred obličjem
tvojiga božjiga Sina Jezusa Kristusa, in
de se mene in vsih revnih grešnikov usmili.
O Marija, ne zapusti me!

O večna ljubezen mojiga Jezusa!
kako si nerazumljiva! Svojo večno čast
na desnici Očetovi zapustiš in prideš pre¬
bivat na naše revne in velikrat še celo
zanemarjene altarje. O kolikrat bi bil od
vsih zapušen in sam, ako bi nas sv. vera
ne učila, de te trume angeljev na altarji
obdajajo in častijo, kadar te mlačnost tvojih
nehvaležnih otrok samiga pusti, in si raji
med svetam, kakor pri tebi veselja in to¬
lažbe iše. O naj ne bom jest v številu
takih nezvestih služabnikov, ampak daj mi
gnado, de se jest od tebe, spred sedeža
tvoje ljubezni nikdar ne ločim, in de vsaj
moje serce vedno nate misli in s teboj
sklenjeno ostane, kadar me dolžnosti mojiga

549

stanu, ali kaj druziga od tebe kliče. Zbriši
mojo dosedanjo mlačnost in zanikernost in
oživi mojo vero, de bo močna v dobrih
delih, moje zaupanje in mojo ljubezen do
tebe vedno bolj in bolj vnemala. O naj
spoznam sebe, naj spoznam tebe in upati
smem, de me bo to spoznanje vsiga pre-
stvarilo in me učilo tebe častiti in ljubiti,
sebe pa zaničevati zavolj tolike nehvale¬
žnosti, ki moje serce teži. O ljubeznivi
Jezus! naj v mojim sercu vse umerje,
kar me še od tvoje popolnoma ljubezni
zaderžuje, in naj v njem vse čednosti,
ktere ti ljubiš, cveto in obilen sad obrodijo.
Uči me tvoje solnčne pota, pota resnice
in pravice hoditi in tako svojimu sercu
praviga miru iskati in prave sreče najti.
Posebno te prosim, zatiraj v mojim sercu
tisto nagnjenje, ki me nar bolj na posvetno
vleče, in daj mi tisto čednost, ktero nar
bolj na meni pogrešaš, de bo tako moje
serce ozalšano in vredno te ne le v sv.
skrivnosti častiti in ljubiti, ampak tudi k
tvoji sv. mizi pristopati, za ktero gnado
te posebno prosim. O kako sladek si,
moj Jezus! vsim ki te išejo, o kaj šele
njim, ki te najdejo in v svojih sercih
hranijo!

550

Prosim te, moj dobrotljivi Odrešenik,
ne le zase, ampak za vso tvojo sv. cerkev,
posebno za svojo rodovino, za svoje pri-
jatle in dobrotnike, za vse ude bratovšine,
za vse verne žive in mertve. Prosim te
tudi za vse revne grešnike, de jim pošlješ
luč iz svojiga svetiša, de svoje krive poti
spoznajo in zapustijo. Usmili se pa tudi
vsih krivovercov in nevernikov in pripelji
jih skoraj v naročje svoje ljubljene neveste
sv. katoliške cerkve, de te bomo vsi kakor
zvesti otroci svojiga dobrotljiviga Očeta
častili in ljubili. Usmili se nas vsih in
blagoslovi naše dela in opravila; daj de
vse s teboj začnemo, opravljamo in kon¬
čamo, de bo tvoje kraljestvo v nas in mi
v tebi edinimu studencu vse sladkosti
svojiga veselja iskali. Ne zapusti nas,
o Jezus! Bodi naš usmiljeni in dobrotljivi
Varh v življenji in smerti in naše preveliko
plačilo v večnosti, kjer te bomo častili in
ljubili z Bogam Očetam in sv. Duham
vekomaj! Amen.

Spomni se, o dobrotljiva Devica
Marija, de se še nikdar slišalo ni, debi
bila ti koga zapustila, kdor je pod tvojo
brambo pribežal, tvoje pomoči iskal in se
tvoji prošnji priporočal. Poln tega zau-

551

panja k tebi, o devic Devica, moja Mati
hitim, k tebi pribežim, pred teboj reven
grešnik zdihujem. O mati Jezusova,
večne Besede, ne zaverzi moje prošnje,
ampak milostljivo me sliši in usliši. (Sv.
Bernard.) — Glej, ljubezniva kraljica
nebes in zemlje! Tukaj pred tvojim ljubim
Sinam tudi tebe počastim zavolj velike
časti in ljubezni, ki ti jo Jezus sam ska-
zuje. O serčna zahvala mu bodi, de je
tebe dal revnimu človeku za dobrotljivo
Mater! Bodi tedaj tudi za naprej moja
Mati in usmiljena Pomočnica. Tebi se
zročim, varuj me kakor svojo lastnino in
posestvo. Posebno mi sprosi gnado prave
ponižnosti in deviške čistosti, de bom tako
tebi podoben in tvoje ljubezni vedno bolj
vreden. O Marija, usmili se me in prosi
zame! Amen.

(Posebno pripravne za obiskovanje sv. rešnjiga
Telesa so molitve, ki so odločene za uro molitve.
— Priporoča se, de naj se pred sv. rešnjim Te-
lesam več v duhu moli in premišljuje, kakor pa
iz bukev. Poduk v tem se dobi na 95. strani in
pa v 17 .  poglavji.)

552

Zročenje samiga sebe presladkima
sercu Jezusovimu in Marijnimu.

O usmiljeni, o dobrotljivi Gospod
Jezus Kristus! ker si toliko za nas storil
in terpel, ker si zadnjo kapljo svoje kervi
za naše zveličanje prelil, nam tudi zadnje
tolažbe odrekel nisi in si nam sladkost
svoje ljubezni spoznati dal, ki v tvojim
nar slajšim sercu živi in gori. O daj,
de bom tudi jest v tem ljubeznivim sercu
vsojiga miru in veselja iskal, ker dobro
vem, de ga bom tudi gotovo našel. Naj
mi bo tvojiga serca presveta rana tisto
zavetje, ki me bo vsih viharjev skušnjav
in greha ovarovalo. O daj mi v tvojim
svetim sercu prostor in pravi počitek najti,
ker brez tega miru, kakoršniga ti daš, ne
morem srečen biti. Tedaj, moj ljubi Jezus,
se tebi vsiga zročim! Naj bo sladkost
tvojiga sv. serca moja tolažba v življenji
in v smerti, naj bo krona mojiga večniga
zveličanje. Zapiši me prav globoko v to
svoje serce in daj, de tudi jest tvoje nar
svetejši ime v dno svojiga serca zapišem,
kjer ga nič več zbrisati ne bo moglo. O
kako srečen, kako neskončno srečen bom
potem! Vem, ljubi Jezus! de tega nisim

553

vreden, ali ker vem, de je ta moja želja
tudi želja tvojiga serca, upam, de mi jo
boš gotovo spolnil. Zakleni me v svoje
serce in le ti čeženj gospoduj. Tvoj sim
in tvoj želim in moram biti vekomaj!

Ti pa ljubeznivo serce moje nar slajši,
nar dobrotljivši Matere, Marije prečiste
Device! ti si za Bogam moje pervo, moje
edino zaupanje. Kje hočem tolažbe, kje
veselja iskati, kakor le pri tebi in v tebi.
Ker me ti tako močno ljubiš, akoravno
sim nevreden, bi te mar jest ljubiti ne
hotel ? O moja Mati! prav z vdanim ser-
cam ti v pričujočnosti božji obljubim, de
sim tvoj in de hočem tvoj biti in ostati.
Kar še ni tako, kakor ti želiš, bom z
veseljem popravil, le svoje pomoči, le
svoje ljubezni mi nikar ne odreci. Slab
sim, ali vem pa, de si ti toliko mogočniši,
in de mi bo tvoja ljubezen vse sprosila.
Toraj se vsiga tebi darujem, vse moje
misli, besede in djanja naj bodo v tvojo
in Jezusovo čast posvečene. V njegovim
in tvojim sercu hočem vse tolažbe, vse
pomoči iskati, v njih prebivati, v njih se
veseliti vekomaj! O Jezus, o Marija! bo¬
dita moje edino zaželjenje, moje večno ve¬
selje ! Amen.

554

Češenje prečiste Device in Matere
božje Marije.

O prečista neomadežvaoa Devica Ma¬
rija ! Mati ljubiga Jezusa, našiga Zveli¬
čarja, in Kraljica nebes in zemlje! ti si
naša mogočna in dobrotljiva Gospa in lju¬
bezniva Mati v vsih naših potrebah. Gez
vse si povzdignjena in lepa kot solnce
med zvezdami, si med vsimi trumami ne¬
beških prebivavcov. Tvoj ljubeznivi Jezus
ti je dal toliko slavo, in te mogočno storil
nad vsimi našimi sovražniki. Ti si sterla
glavo peklenski kači in omamila moč smerti,
ker rodila si našiga Zveličarja Jezusa
Kristusa. Ti si naše upanje, ti naše ve¬
selje; po tebi zadobimo vse, karkoli pro¬
simo v tvojim svetim imenu od Jezusa
tvojiga usmiljeniga Sina. O Marija, naša
ljuba Mati! usmili se nas revnih grešnikov
in pomagaj nam iz naših grehov, ki nas
tvojimu in našimu Odrešeniku tako nezveste
služabnike delajo! K tebi pribežimo v ne¬
varnostih našiga življenja in z vnetim sercam
in objokanimi očmi te prosimo, nikar nas
ne zapusti! Prosi za nas pri Jezusu, de
se nas usmili in nas obvaruje greha in
pogubljenja. O Marija! naša Pomočnica,

tvoji otroci smo in hočemo vedno ostati!
Amen.

0 Harij ni h praznikih.

O ljubljena Mati, prečista Devica
Marija! Ti si kraljica nebes in zemlje,
naša Gospa in mogočna Pomočnica. Ti
si naše upanje in naša edina ljubezen. Z
vdanim sercam te počastimo na ta tvoj
presveti praznik in hvalimo Boga, de nam
je tebe, o sladka Kraljica! za Mater dal
in te s toliko gnadami obdaril, ki jih ti
med svoje zveste služabnike obilno deliš.
Vedno si ti naša Srednica in Besednica
pred Bogam in prosiš za nas, de ne
omagamo v skušnjavah. O daj nam sprositi
pri Bogu milost, de bomo zvesto tvoje
čednosti posnemali in vedno bolj in bolj
tebi in Jezusu podobni. Sprosi nam po¬
sebno čisto in le za Boga vneto serce,
de bomo vreden tempel svetiga Duha in
tvoji ljubljeni otroci. Dobrota tvoja je
neskončna in vse bomo zadobili, kar nam
boš ti pri Bogu prosila. Sprosi nam toraj
pravo gorečnost za vse, kar je Bogu v
čast in našim dušam v zveličanje, de
bomu tukaj Bogu zvesto služili in se enkrat
(  s tabo pri njem vekomaj veselili. Amen.

556

K Mariji v skušnjavah zoper čistost.

O Gospa moja! O Mati moja! Tebi
se vsiga darujem, in de se ti vdaniga
skažem ti danes posvetim svoje oči, svoje
ušesa, svoje usta, svoje serce, sebe vsiga
popolnoma. Ker sim tedaj tvoj, o dobra
Mati! varuj me, brani me kakor svojo
vlast in posestvo. Amen.

V čast Marije sedem žalosti.

O Kraljica marternikov! koliko si ti
preterpela zavolj našiga odrešenja! Le
tvoja neskončna ljubezen in vdanost v
božjo voljo te je še podpirala, de nisi
omagala. Pervi meč, ki ti je serce pre¬
bodel so bile besede preroka Simeona.
O Marija! naj meni ne bo Jezus v padec,
ampak zavolj svojih britkosti se me usmili
in prosi zame! — Drugi meč žalosti je
bil beg v Egipt. O de bi mogel jest de¬
ležen biti te sreče, de bi ti s svojim Je-
zusam vedno pri meni ostala, in de bi te
ne žalil nikdar s kakim greham! — Tretji
meč ti je ranil serce, ko si bila Jezusa
v Jeruzalemu zgubila. O sprosi mi milost,
de ga jest nikdar iz svojiga serca ne
zgubim, ampak de ga vedno bolj in bolj

557

ljubim! — O kolika brhkost ti je pa takrat
serce topila, ko si Jezusa s križem ob-
loženiga srečala! O bolečina neskončna!
kdo te more razumeti! le kdor tako Jezusa
ljubi, kakor si ga ti ljubila, zna občutiti
z njim težo križa. To je četerti meč, ki
ti je presunil Materno serce! — Ali se
veči bolečine je moglo prenašati: Na križ
raspet visi tvoj ljubi Jezus in ti slišiš
njegove zadnje besede, šteješ njegove
zdihljeje in njegova rešnja kri teče na
grešno zemljo in na te: O daj tudi meni
stanovitnost sprositi, de bom v brhkostih
nepremakljivo stal, kakor si ti pod križem!
— Jezusovo serce, ki te je tako serčno
ljubilo, o Mati vse britkosti! prebode zdaj
neusmiljeni vojšak in ne premisli, de je
tudi tebi globoko v serce zasadil meč
neizrekljivih bolečin. V Jezusu si vse
ljubila ali tudi vse si z njim zgubila. Naj
tudi moje serce presune strah pred greham,
ki je Jezusu in tebi toliko britkosti pri¬
pravil. — Sedmi meč pa ti serce razterga,
ko ti Jezusa — oh ne živiga, ampak
vsiga kervaviga in ranjeniga v naročje
položijo! Ne oživi ga tvoj jok, ne ogreje
ga več tvoja vroča ljubezen! Vzemi tudi
mene, o Mati britkosti! v svoje naročje

558

in ogrej moje merzlo serce. Daj mi s
tabo, o Marija! žalovati, de se bom tudi
s tabo v nebesih vekomaj veselil. Amen.

K časti sv. Barbare, sv. Alojzija,
sv. Terezija in drugih častivcov sv.
rešnjiga Telesa.

O kako sim v stanu svoje serce vto-
lažiti, ako pomislim, o Jezus! kaj so
drugi iz ljubezni do tebe storili in kaj jest
storim! o moj nar ljubeznivši Gospod in
Odrešenik! Dodeli mi gnado, de vsaj
nekoliko za tvojo čast storim, in za tvojo
neskončno ljubezen v sv. rešnjim Telesu
gorim, de bom vreden te v svoj dušni
prid prejemati, in se tudi ob smertni uri
tvojiga obiskanja veseliti. O nikar me
ne pusti brez tvoje tolažbe umreti, ampak
pokrepčaj me z vso sladkostjo svoje lju¬
bezni , s svojim sv. rešnjim Telesam, de
mi bo v zastavo častitljiviga vstajenja in
večniga življenja. Sprosite mi vi, nebeški
prijatli le nekoliko tiste goreče ljubezni,
ktero ste vi do sv. rešnjiga Telesa imeli,
potem smem upati, de bom tudi jest tako
srečen, ob zadnji uri vživati sladkosti Te-

559

lesa in Kervi svojiga Zveličarja, ki mi
bo v častito vstajenje in večno življenje.
O moji ljubeznivi prijatli! ne pozabite
svojiga revniga tovarša, ki se še vojskuje
in podpirajte ga s svojo mogočno prošnjo.
Vaša ljubezen do Jezusa naj vas vnema,
de tudi mene podperate, potem bom z
vami in z vsimi izvoljenmi častil in hvalil
ljubezen božjo vekomaj! Amen.

Za vboge duše v vicah.

O Bog usmiljenja in ljubezni! Ne
plačuj nam po zasluženji naših hudobij,
ampak zavolj terpljenja in smerti svojiga
preljubiga Sina Jezusa Kristusa nam pri¬
zanašaj. Usmili se vbogih duš naših bratov
in sester , ktere tvoja neskončna pravica
v ognji vic pokori in čisti od grehov,
kterih niso na tem svetu s pravo pokoro
zbrisali. Ne odrekuj jim več njih serčnih
prošenj $ naj se njih zdihljeji in njih hre¬
penenje spremeni v veselje, de ti v družbi
angeljev in svetnikov v goreči ljubezni
prepevajo večno čast. Darujem ti za njih
odrešenje predrago Kri Jezusa Kristusa
in njegovo neskončno zasluženje. Daritev
svete maše naj jim zbriše vse dolge in

560

jim odpre vrata svetih nebes. Posebno
se usmili tistih, za ktere smo moliti dolžni,
in kterim še kakšina slabost brani se
skleniti s svojo edino ljubeznijo, s tabo,
o Bog in Stvarnik vsih reči! Usmili se
naših rajncih staršev, bratov, sester, pri-
jatlov in dobrotnikov in tudi vsih, ki po
našim zadolženji kaj terpeti imajo. Usmili
se posebno tudi tistih, ki so od vsih po¬
zabljeni, de ti bodo v nebeškim veselji
čast in hvalo prepevali in pri tebi za nas
prosili, de se združimo vsi v tvoji ljubezni
in te ljubimo vekomaj. Amen.

£ časti Matere Božje za srečno
zadnjo nro.

Le še eno prošnjo položim na altar
tvojiga neskončniga usmiljenja, o Jezus!
Prošnja je velika, ali tvoja dobrota je še
veči: Srnert mi bo vzela vse priložnost za
svoje grehe zadostovati, toraj kakoršna
moja srnert taka bo moja večnost. O moj
Zveličar! dovoli, de se pod plajš tvoje
ljubljene matere Marije zatečem, in te
prosim, de bi bila po njeni prošnji, po
njenim zasluženji moja zadnja ura srečna,
de bi s sv. Zakramenti previden, vsih od-

561

pustkov deležen, svet in njegove navarnosti
zapustil, in se s teboj brez konca veselil.
O moja Kraljica in dobrotljiva Mati! tvoj
služabnik šini, glej de se ne pogubim!
varuj me v življem', varuj me posebno ob
smertni uri. Pridi s svojim čistim ženinaui
'sv. Jožefam in varuj me, svojiga služab¬
nika, de ne bo moje zaupanje v tvojo
moč osramoteno. Marija, moja Mati!
progi zame! Jezus, Marija, Jožef! Vam
se darujem, vas ljubim, in vas želim in
moram ljubiti vekomaj. Amen.

„Češeno, hvaljeno naj vedno bo

Presveto rešnje Telo!“ Amen.

Vedno češ.

36

I A\ Z A L 0).

Stran,

Predgovor . .......  3

Pervo poglavje:  Prava, resnična pričujočnost Jezusa

Kristusa v Zakramentu svetiga rešnjiga Telesa 5

I. Podobe svetiga rešnjiga Telesa v stari zavezi 6

II. Prerokovanja od resnične pričujoenosti Je¬

zusove v svetim rešnjim Telesu ... 9

III. Obljuba Jezusa Kristusa.10

IV. Spolnitev obljube Jezusove .11

V. Nauk aposteljnov od te resnice ....  13

VI. Nauk cerkvenih učenikov od te skrivnosti 16

VII. Nauk cerkvenih zborov, in šege in navade

svete cerkve v oziru te resnice ... 19

VIII. Spričevanje te resnice s čudeži ....  19

IX. Spričevanje pervih krivovercov ....  20

X. Življenje vernih, kteri ta sv. Zakrament

vredno prejemajo.21

XI. Spričevanje, ki ga dajejo nasprotniki te
resnice s svojim obrekovanjem sv. rešnji-
mu Telesu.  21

Drugo poglavje:  Od imenitnosti češenja svetiga

rešnjiga Telesa.25

Tretjo poglavje:  Dolžnost češenja svetiga rešnjiga

Telesa.21

Svetniki, kteri so Zakrament svetiga rešnjiga Te¬
lesa posebno častili.2®

v Stran,

Ceterto poglavje:  Od spoštovanja svetiga rešnjiga

Telesa in hiš božjih.39

Peto poglavje:  Od nečasti, ktera se godi svetimn

rešnjimu Telesu in svetim krajem ....  42

Šesto poglavje:  Od praznik svetiga rešnjiga Telesa 47

Sedmo poglavje:  Od obhodov ali procesij v praznik

svetiga rešnjiga Telesa.. 49

I. Namen obhodov ali procesij.50

II. Nauk, kako naj se pri obhodih ali procesijah

zaderžimo. Slovesnosti bratovšinc Bru¬
seljske pri obhodih.52

Osmo poglavje:  Kratek pregled začetka družbe sve¬

tiga rešnjiga Telesa, molitev 40 ur, vedniga
češenja, in bratovšine vedniga češenja svetiga
rešnjiga Telesa.58

Deveto poglavje:  Od bratovšine svetiga rešnjiga

Telesa.  67

I. Nagib njcniga začetka, in njen namen . . 67

II. Dolžnosti udov bratovšine svetiga rešnjiga

Telesa.68

Deseto poglavje:  Sveta zadnja popotnica, ali Ob¬
hajilo bolnikov.70

Kako naj Jezusa k bolnikam spremljamo...  70

Enajsto poglavje:  Obletna bratovšina vedniga če¬
šenja svetiga rešnjiga Telesa.73

Kako se to obletno češenje opravlja ....  74

Dvanajsto poglavje:  Družba vedniga češenja sve¬

tiga rešnjiga Telesa in lepšanja revnih cerkvd
in njen začetek v Belgii.76

I. Začetek družbe in njeno razširjanje ... 76

II. Postave in druge zadeve bratovšine, ob

kratkem povzete iz bukvic, ki se pri vpi-
sanji v bratovšino dobivajo.80

III. Udam bratovšine dodeljeni odpustki ... 87

Molitev v dan vstopa v bratovšino ....  89

IV. Ura molitve vsak mesec ....... 90

36*

Stran.

Od premišljevanja.95

Duhovno sporočilo ali testament.100

Očitno zadostovanje Gospodu našimu Jezusu Kri¬
stusu v svetim rešnjim Telesu' ....  106
Cešenje Jezusa Kristusa v svetim rešnjim Telesu
je cvetje lepšanja revnih cerkva ....  108
Razlaganje bratovšine vedtiiga češenja sv. rešnji-
ga Telesa in lepšanja revnih cerkva . . .110

I. 1. Udje bratovšine obljubijo Jezusa v Za¬

kramentu sv. rešnjiga Telesa neprcnehama
ljubiti in častiti ........  113

2, Udje bratovšine obljubijo in si priza¬

devajo tudi druge v ljubezni do Jezusa
v sv. rešnjim Telesu vnemati . . .115

3. Udje bratovšine išejo druge lepo nago¬
varjati za to sveto napravo ....  116

II. Gnani od ljubezni do Jezusa si prizadevajo

udje bratovšine z vso gorečnostjo, kar
je v njih moči zadostovati za vse, kar
presladko Jezusovo serce v sv. rešnjim
Telesu žali.118

III. Udje bratovšine obljubijo Jezusa Kristusa v

sv. rešnjim Telesu po vsi svoji moči ča¬
stiti , in sicer posebno s tem de podpirajo
revne cerkve po deželi s potrebno pripravo
za službo božjo in za opravljanje sv.

skrivnost.120

Razlaganje shodov, ktere bratovšina pervi če-

tertik vsaciga mesca praznuje.129

Duhovni sad, ki se pri teh shodih dobiva . . 130

Zročenje svetiinu rešnjiinu Telesu.135

Molitev za izročenjc Jezusu Kristusu v sv. rešnjim

Telesu.139

Trinajsto poglavje:  Od daritve svete maše . . .140

I. Daritev sv. maše je v resnici ravno tista,

kakor daritev na križi.141

II. Sveta maša je nar imenitniši skrivnost, in

Bogu nar prijetniši daritev.143

III. Daritev sv. maše je v posebno čast Jezusa

Kristusa, in v prid sv. cerkve . . .145

Stran,

IV. Daritev sv. maše je daritev češenja . . .146

V. Daritev sv. maše je daritev zadostovanja . 147

VI. Daritev sv. maše je daritev zahvale . . .148

VII. Daritev sv. maše je daritev prošnje . . 150

Pomen poglavitnih delov sv. maše.152

Sveto mašo naj vsi verni z mašnikam darujejo 155

Kako moramo sv. mašo slišati.157

Molitve pri sveti maši.162

Pripomoček odvračati sedanje zlege in se pri¬
hodnjih varovati.179

/jutranje posvečenje svete maše.180

Posvečenje sv. inaše med darovanjem, ali po
povzdigovanji ali pa pred mašnikovim obhajilam 182

Stirnajslo poglavje:  Od svctiga Obhajila . . 184

I. Gnade, ki se pri sv. Obhajilu zadobivajo . 184

I. Pri sv. Obhajilu nam daje Jezus Kristus

življenje.184

II. Pri sv. Obhajilu nam Jezus Kristus
življenje, ki nam ga daje, tudi ohrani 186

lil Pri sv. Obhajilu ponavlja Jezus naše
dušne moči, kadar na poti čednosti ope¬
šamo .190

IV. V sv. Obhajilu stori Jezus, de v duhov¬

nim življenji bolj in bolj rastemo , in sc
popolnomasti bolj in bolj bližamo . .194

V. V sv. Obhajilu sc Jezus z nami sklene,

de bi se mi za njegovo ljubezen vneli 196

VI. V sv. Obhajilu nas stori Jezus sebi po¬

dobne, de bi se mi bolj popolnama za

njegovo ljubezen vneli.199

Vil. V sv. Obhajilu Jezus ljudi osrečuje . . 202

VIII. V sv. Obhajilu časti Jezus svojiga ne-

beškiga Očeta.206

IX. V sv. Obhajilu da Jezus našim dušam
posebno pravico do večniga življenja in
našimu telesu zastavo častitiga vstajenja 209

II. Pripravljanje k sv. Obhajilu.211

lil. Kaj od sv. Obhajila zaderžuje.231

Petnajsto poglavje:  Od pogostniga svctiga obhajila 242

Stran,

I, Nagibi, ki nas k pogostnimi! sv. obhajilu vabijo 243

II. Pripravljanje k pogostnimu sv. obhajilu . . . 257

III. Izgovori, ktere ljudje imajo, de ne hodijo k

svetimu obhajilu .266

Odgovori na vprašanja, ki pogostno sv. obhajilo
zadevajo.  272

IV. Kakšen sad obrodi sv. obhajilo v sercu vernih ,

posebno kadar so v dobrim že bolj stanovitni,

in kako se to zgodi.  276

Molitve pred svetim obhajilam ........  287

Molitve po svetim obhajilu.295

Litanije svetiga rešnjiga Telesa .......  304

Litanije Jezusa, naše daritve.  308

Pesmi v čast sv. rešnjiga Telesa.315

Molitve in dobre dela, s kterimi se lahko odpustki

zadobijo ..322

Posebni odpustki za ude bratovšine Matere božje 327

Šestnajsto poglavje:  Od duhovniga sv. Obhajila . 328

Sedemnajsto poglavje:  Od obiskovanja sv. rešnjiga

Telesa.333

Osemnajsto poglavje :  Od terpljenja Jezusoviga v

zvezi s sv. rešnjim Telesam.342

Molitev, prav koristna za med sv. mašo ali ob
uri molitve.343

Devetnajsto poglavje :  Od blagoslova ali žegna s

sv. rešnjim Telesam .346

Dvajseto poglavje :  Od pobožnosti do presladkiga

serca Jezusoviga.349

1. Začetek pobožnosti do presladkiga serca Jezu¬
soviga .350

II. Kako naj se časti presladko serce Jezusovo 354

III. Sad češenja svetiga Jezusoviga serca . . 359

IV. Posebni namen češenja sv. serca Jezusovi¬
ga je ljubezen do njega v sv. rešnjim Telesu 363

V. Odpustki, ki so udam bratovšine Jezusoviga

sv. serca dodeljeni, in ki se dajo tudi vernim
dušam v prid oberniti.370

Darovanje 'samiga sebe svetimu sercu Jezusovimu 373

Btrtn,

Cešenje presvetiga serca Jezusoviga ....  375

Eno in dvajseto poglavje:  Češenje Marije prečiste

Device.378

Dve in dvajseto poglavje:  0<1 zadostovanja . . 386

Tri in dvajseto poglavje:  Od pogostno spovedi, ki

se iz pobožnosti opravlja.390

Spraševanje vesti pred tako iz pobožnosti storjeno

spovedjo.397

Kesanje tacih spoved . . '.400

Kako naj se taka žalost čez greh obudi ....  403

Odpušanje malih grehov.403

Kako naj se mali grehi v sercu zatirajo ....  405
Kako se je treba svojih grehov obtoževati . . . 408

Kaj je po obtoženji svojih grehov storiti ....  410

Od zadostovanja ali pokore.411

Kaj je po dokončani spovedi storiti.411

Steri in dvajseto poglavje :  Kako naj se delavna

ljubezen in premišljevanje v življenji združuje 415
V čem obstoji združenje tega dvojniga življenja 416
1. Vrednost in sprednost združeniga življenja . . 417

Nasprotni vgovori.438

3. Lepota gorečnosti v Bogu zbraniga delavniga

življenja.430

3. Pripomočki, de skerb za zveličanje bližnjiga sad

obrodi.443

4. Kako naj se za zveličanje bližnjiga skerbi . . 447

Ptritetarek

z navadnimi molitvami in pobožnostmi.

Jutranja molitev.458

Večerna molitev.461

Sveta maša.464

Začetek sv. maše.465

Molitve za spoved in za sv. Obhajilo. Pred spovedjo 474

Po spovedi .477

Pred sv. Obhajilam.478

§tr«a.

Po sv. Obhajilu.  481

Tri božje čednosti.484

Sveti križev pot. Razlaga , začetek in vrednost sve-

tiga križeviga pota.486

. 488

. 488

Molitev pred svetim križevim potam
Darovanje svetiga križeviga pota ....
Pesem pri sv. križevim potu ....

Litanije vsili svetnikov.

Lavretanske litanije

Ura molitve pred sv. rešnjim Telesam . i
Molitev pri obiskovanji presvetiga rešnjiga Telesa
Zročenje samiga sebe presladkimi! sercu Jezusov

in Marijnimu.

Češenje prečiste Device in Matere božje Marije

O Marijnih praznikih..

K Mariji v skušnjavah zoper čistost . . .

V čast Marije sedem žalosti.

K časti sv. Barbare, sv. Alojzija, sv. Terezija
drugih častivcov sv. rešnjiga Telesa

Za vboge duše v vicah.

K časti Matere Božje za srečno zadnjo uro .

555
. 556

556

558

55P

560

Natisnil J. R, Milic v Ljubljani.

Narodna in uniuerzi tetna
knjižnica

00000445366

'V

&

\

K

\T:

v. . ... . v O V M.'if