


Vrla gospodinja.

--

Spisala

M. Luitgarda Rihar.

Ponatis iz letnih poročil uršulinskih šol v Ljubljani

1 . 1897/98  — 1901 / 1902 .

MK

V LJUBLJANI, 1902.

Založil uršulinski sarfiostan v Ljubljani. — Tisk Zadružne tiskarne.

KAZALO

Stran

Uvod.1

A. Svojstva vrle gospodinje.

Redoljubnost.2

Delavnost.4

Varčnost.6

Snažnost.  9

Potrpežljivost. 11

Pohlevnost in krotkost.12

Napredovalnost.. . ..13

Pobožnost.14

B. Kaj mora ziiijti vrla gospodinja?

O stanovanju .17

Kako je urediti stanovanje .20

Kako treba čistiti stanovanje.21

Kuhinja .. 23

Klet .27

Kako ogrevamo stanovanja. Kurjava . , . . ,.27

Kako razsvetljujemo stanovanja. Svečava.31

Svojstva dobre svečave ............  32

O obleki.  Obleka nekdaj in danes. Tkanine. 33

Bombaževe ali pavolnate tkanine ..36

Volnene tkanine.37

Svilene tkanine. .38

Kožuhovina ali krzno . .....  . .39

Obleka in nje namen . . . . . , : . . . . 39

Kako se obleka varuje škode ....... ....  42

Kako se čisti perilo.43

Kako je ravnati s suhim perilom.46

O hrani.  Kateri namen ima hrana.'49

Kako naj gospodinja odbira hrano. BO

Kako naj se pripravlja hrana. 51

Najznamenitnejša živila .. ....  52

Pijače ................  62

C. Kako ravna vrla gospodinja z družino?

Posli  65

Otroci.69

Bolniki.81



,

■

.


f  fiiirt . ?





Uvod.

Marno družinsko življenje ob domačem ognjišču velja za največjo
srečo na zemlji. Saj je pela nedavno umrla gospodinja sama :

Prekrasna je zemlja doma in drugod,

In čudeži stvarstva rasto nam povsod;

Al’ vender veselje  prebiva le tam,

Kjer vzdiga domače ognjišče  se nam! —

Središče, duša družinskega življenja pa je — gospodinja. Ona je čuvarica
miru in ljubeznive vzajemnosti med vso družino. Do nje se obračajo vsi
o svojih potrebah, nje roka pomaga povsod. Kjer ni gospodinje pri hiši,
tam niti pravega življenja ni in vse gre narobe. —

Gospodinja — kako velevažen poklic je to! — Kolik vpliv ima prav
gospodinja na razvoj domače blaginje! Dobra, modra in skrbna gospo¬
dinja je blagoslov in sreča vse hiše — vnemama, slaba gospodinja je nje
največja nesreča. Mnoga hiša ne bi dočakala svoje propasti, da jo „na
treh voglih 11  podpira krepka gospodinja. — Dajte nam dobrih, vrlih go¬
spodinj in narod bo veselo napredoval v vsakem oziru!

Zato, drage deklice, mislite zarana na to, da se pripravite vsestransko
na bodoči poklic. Izstopivši iz šole se odločijo deklice za marsikaj; ta če
biti učiteljica, ona gre služit, te gredo v tovarno i.t. d., največ pa jih ostane
doma pri stariših. — Izvečine bodo prej ali slej prevzele gospodinjstvo.
— Kako potrebno pa jim je, da se pripravijo na to. Za vsak stan je treba
priprave, učenja. „Učen ne pade nihče z nebes", pravi narodni izrek;
vsak se mora sam truditi, da si pridobi potrebnih vednosti in spretnosti
za svoj poklic. Koliko let potrebujejo mladeniči, da se usposobijo ta za
duhovnika, oni za odvetnika, drugi za uradnika, obrtnika itd.

Tudi za gospodinjski poklic je treba skrbne priprave. Najboljša
šola za to je pač domača hiša. Pri svoji materi se boš gospodinjstva
najbolje naučila. Bodi ji torej desna roka v domačih opravilih!

Da ti bo pa tem lažje pomniti na to ali ono, pomorem ti tudi z
naslednjimi vrsticami. Najprej te opomnim na svojstva, katera si pridobi,
da postaneš kdaj dobra gospodinja in blagoslov božji svoji hiši; pozneje,
če Bog da, napišem ti, kar je treba vedeti umni gospodinji o stano¬
vanju, obleki in perilu, o hrani  itd.

Vzprejmi torej te skromne vrstice v blag spomin na šolo, kjer si
prejela marsikak lep nauk, prebiraj jih večkrat, pa ravnaj se po njih, in
Bog bo s teboj!

1

o


iiiMiimimiiimMmimiiiiiiimiiimiiimiiiiHiiiiimiiMimmiimiiiimiMiimuiMiimimimmumiimimiHiiiMiiMiiniMiniMiimnmiiiiHiimMimimiii iiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiimmiii

«-^-"s-*

A. Svojstva vrle gospodinje.

Redoljtabnost.

S  vsem božjem stvarstvu vlada čudovit red. Brezštevilni svetovi krožijo že
tisoč in tisočletja v neizmernem nebesnem prostoru, a nikdar si ne pri¬
dejo navzkriž na svojih potih; letni časi menjavajo redno drug z drugim,
zemlja rodi leto za letom svoj sad, počiva in se zopet vzbuja — vedno ob
določenem času. — Nikjer nereda —- nikjer zmešnjave! — —

Vsaka družina posebej je majhen svet. Nje posamezni udje se gibljejo
drug poleg drugega; ako jim red odkazuje pot, ne ovirajo se med seboj,
naj so še tako številni, marveč drug drugemu so v podporo in krepko
pomoč, in hiša cvete v sreči in zadovoljnosti. Vzdrževanje reda je torej prva
in najimenitnejša naloga vsake gospodinje. Nje prva lastnost bodi redo¬
ljub n ost.  Gospodinja, ki ljubi in čisla red, je krepke volje in ima oči
povsod. Zato vlada tudi red po vseh prostorih in v vsakem kotiču. Vsaka
stvar ima svoje stalno določeno mesto, kamor se spravlja takoj, ko se ne
rabi več. Stanovalnice, spalnice in druge sobe so vedno lepo urejene ; hišna
oprava in vse, kar sploh spada v sobo, je ukusno razvrščeno. Kar pa ne
spada v sobe, tega redoljubna gospodinja ne trpi v njih. Obuvalo, orodje,
posoda, metlje se ne puščajo v sobi; za to je odločen zunaj kak kot, da
ne leže neredno okrog. Za obleko ima gospodinja posebno omaro, ravno
tako za perilo. V predalih je zloženo perilo, da ga je veselje pogledati. V
tem predalu so rjuhe, v onem prti, tu srajce, tam robci i. t. d., pa vse lepo
celo in popravljeno. Zanošeno in raztrgano perilo ne pride nikdar na svoje
mesto v predal prej, da je lično zašito in zakrpano. V zapisniku pa je na¬
tanko zaznamovano, koliko šteje nogovic, koliko robcev, prtov, rjuh, srajc,
spodnjih kril i. t. d.

V posebni omari so shranjene čiste steklenice, kupice, čaše i. t. d. Noži,
vilice in žlice so navadno v košari, pregrajeni na tri oddelke, da so noži v

jednem, vilice v drugem in žlice v tretjem oddelku.

Ravno tako mora biti kuhinja v najlepšem redu. Kuhinjska posoda,
razvrščena po polici, se blesti kakor nova. Posoda za vodo ima svoje pri¬
merno mesto, ravno tako valjar, strgalnik, cedilnik, kuhinjske klešče, razne
pokrovke in drugo kuhinjsko orodje. Kuhinjska omara je urejena kakor le¬
karna. Tu stoji steklenica z oljem, tam 6na s kisom, vedno na istem mestu;
tu je prostor za moko, tam za sol i. t. d. Ravno tak red je v shrambi za

jestvine, v kleti, na podstrešju, na dvorišču, s kratka — povsod.

Res, da stane tak red dosti truda, pa se tudi obilno splača. Koliko
se s stanovitnim redom prihrani časa, ki bi se drugače z iskanjem potratil,
pa tudi marsikaka neprijetnost se odvrne, ako je vsaka reč takoj pri roki,
kadar je je treba. — Kamor seže oko redoljubne gospodinje, povsod vlada
krasen red. Ravno tako zahteva gospodinja od otrok in vseh domačih, da

3

ne zanemarjajo svojih stvari. Tuja lastnina, izposojeno orodje, knjige in
druge stvari se morajo skrbno varovati poškodovanja in ko se ne rabijo več,
povrnejo sc takoj zopet lastniku. — Denar, zlatnina in druge dragocenosti
se ne puščajo na mizi, v nezaklenjeni omari ali v obleki, da ne pride kdo
v skušnjavo, polastiti se tujega imetja. Nevarno je tudi, perilo, orodje in drugo
puščati zunaj hiše brez varuha, zlasti še po noči.

Posebno pa se odlikuje vrla in redoljubna gospodinja s tem, da vč
prav razvrstiti vsakdanja opravila zase in za vso družino. Zato ji velja zlato
pravilo: Vse v pravem redu, o pravem času.  — Družina, vajena
natančnega in stanovitega reda, ima vsak čas dovolj posla, ni preobložena,
pa tudi ne izgublja časa čakaje tega ali onega povelja.

V katerem redu naj se opravljajo vsakdanja opravila, ne moremo dolo¬
čiti za vsako hišo jednako; zakaj, drugačen red zahteva gosposka hiša, dru¬
gačen kmetska, drugačen delavčeva hiša. Splošno naj velja to-le: Ura za
vstajanje bodi določena za zimski in za poletni čas, ker to odločuje več ali
manj red celega dneva. Čas zajutreka, kosila in večerje naj se ne izpreminja
poljubno, ampak bodi točno določen. Zjutraj se najprvo pospravijo sobe,
potem dobro prevetre. Obeduje se, kakor že omenjeno, vedno ob določeni
uri. Po obedu se pospravi miza, pomije posoda in postavi zopet na svoje
mesto, potem se prevetri obednica in kuhinja. Kaj bo treba kuhati in kaj
delati drugi dan, določi gospodinja že zvečer, da vsak posel ve, kaj ima
opraviti prihodnji dan.

Jako tehten del gospodinjskega reda so tudi računi. Gospodinja naj
nikar ne zaupa preveč svojemu spominu, marveč naj redno zapisuje svoje
dohodke in troške. Plačuje naj pravočasno; izplačane račune in naročbenice
hrani skrbno na določenem mestu in pod ključem.

„Če je prava sreča kje na zemlji," pravi neki francoski pisatelj, „najdeš
jo gotovo le v družini, v kateri se vzdržuje red.“ — Kjer je red, tam je
mir, veselje, zadovoljnost, sreča. Red je duša družinskega življenja in pod¬
laga hišne blaginje, nered pa je strup, ki jo razjeda in ruši. — Redu ne¬
ločljive družice so ličnost, snažnost, skrbnost, marljivost,
vestnost in natančnost  v vseh stvareh, prava razdelitev časa in de¬
narja, pa delavnih moči. Kako prijetno je živeti v hiši, kjer skrbi dobra
gospodinja za natančen red.

In v hiši obrača
Se žena domača,

Vsa skrbna ve mati .

Prav dobro ravnati,

Učiti dekliče,

Svariti fantiče.

Od zore do mraka
Ima poslovanja

Brez vsega nehanja.

In polni z zakladi predale dehteče
In niti ji snuje vreteno brneče,

In v skrinji izlikani snažno je zbran
Pri volni blesteči i snežno bel lan.

In z dobrim še lesk in bliščobo združuje,

Nikdar ne miruje.

In oče veselo vmes

Po hiši se čedni ozira

In srečo uživa in blagor nebes! — —

Vse drugače je v hiši, kjer vlada nered. Neredna gospodinja dela zdaj
to, zdaj ono, danes tako, jutri drugače, pušča to tukaj, ono tam, pripravi
danes kosilo prepozno, jutri prezgodaj; ako nikdar ne ve, kje ima svoje

1 *

4

stvari, in jih išče še le, ko bi je imela že rabiti — kaj pa, da je potem
povsod zmešnjava, nevoija in — prepir. Kjer pa je prepir, tam beži bla¬
goslov božji od hiše in delo in trud nima uspeha.

Red je pa tudi podlaga varčnosti;  zakaj marsikatera stvar se dolgo
ohrani v hiši, kjer gospoduje red, dočim je v neredni hiši že davno pokvar¬
jena in zavržena. Red je ob jednem na j očitnejša  lastnost dobre gospo¬
dinje, ker se more tako malo prikriti kakor nered. Vsa hiša, kuhinja, veža,
sobe govore z nemo, a razločno in umevno besedo, ter hvalijo ali tožijo
gospodinjo. Zaprašena hišna oprava, okvirji, pajčevine po kotih, neomita
posoda, razmetana obleka, obuvalo po tleh, stoli v neredu, igrače raztresene
in polomljene tu in tam, knjige odprte in sto drugih reči kaže jasno, da
gospodinja ne pozna reda. Da le jedenkrat obiščemo kmetsko posestvo,
vemo takoj, ali gospodari tu red ali ne. Obrezani in nepoškodovani plotovi,
skrbno obdelane grede brez plevela, snažno dvorišče, pospravljeno poljsko
orodje, zdrava živina v čednem hlevu, čista okna i. t. d. vse to ti glasno
pravi, da ima hiša modro gospodinjo, ki ima glavo na pravem mestu ter
ve vzdrževati red v svojem gospodinjskem okrožju.

Draga deklica, da bo kdaj iz tebe vrla in redoljubna gospodinja, pri¬
vajaj se že z mladega rednosti. Z malim se pričenja. Pazi torej na svoje
reči. Obleko, perilo, knjige in vse drugo imej vedno v lepem redu. Cesar
ne potrebuješ več, to spravi takoj na določeno mesto. Ne čakaj, da se ti
to še le veleva. Bodi točna in skrbna v vseh stvareh. Kar lehko zjutraj
storiš, ne odlašaj do večera. Ne mudi šole, ne službe božje. Varuj se površ¬
nosti. Iz lehkomišljene, neskrbne in lene deklice brez krepke volje ne bo
nikdar vrle, redoljubne gospodinje!

Delavnost.

Bog je ustvaril človeka za delo. Vsakdo mora delati po svojem stanu
in po svoji moči, tako veleva zakon življenja. Zato je dobra gospodinja tudi
delavna,  to je, ne prepušča in ne naklada dela le drugim, ampak se ga
tudi sama in z veseljem  loti; prva prične, zadnja neha. Prva je zjutraj
na nogah, ker dobro ve, da je „rana ura, zlata ura" in „kdor zgodaj vstaja,
mu kruha ostaja", — zadnja pa gre počivat.

Delavnost je gospodinji tako potrebna, kakor redoljubnost. Ni skoraj
v nobenem področju toliko in tako različnih opravil, kakor v gospodinjstvu,

- saj „gospodinja hiši tri vogle podpira". To pač ni lahka naloga. Treba ji
je delati in se gibati ves dan neumorno kakor čebelici, če hoče svojemu
poklicu biti kos. Zjutraj je skrbeti za zajutrek otrokom in družini, sobe mo¬
rajo biti pospravljene, otroci umiti in opravljeni, treba je pogledati v hlev
in na dvorišče; dopoldne se pripravlja kosilo; po obedu je zopet dovolj
pospravljanja in pomivanja. Popoldne pa je treba popravljati obleko in pe¬
rilo, snažiti tu, snažiti tam, skrbeti, da imajo posli dovolj opravka in da
se drži vse v lepem redu. Gospodinja mora biti povsod. Kjer njena roka
pomaga, tam je uspeh. Gospodinja, ki ljubi delo, užiga tudi družino, da
rada in z veseljem dela.

„Ti srečna ves dom osrečavala boš
Neutrudna  po hiši in hrami!" —

Pač res, da stane to mnogo truda, a delavna gospodinja se tega ne
straši, zakaj dobro ve, da je v delu zadovoljnost, zdravje, napredek in sreča.

Nič ni deklicam potrebnejše, kakor da se že v zgodnji mladosti priva¬
dijo dela, ako hočejo postati pozneje vrle delavne gospodinje. Tudi deklicam

5

velja pregovor: „Kar se Anžek ni učil, tudi Anže ne zna“. Deklica, ki se
ni učila v mladosti vestno izvrševati svojih majhnih dolžnosti in pridno de¬
lati — tudi gospodinja ne bo kaj prida. Deklica, ki po ves dan misli le
sama nase, na svoj nakit, tudi gospodinja ne bo boljša. „Bele roke se dela
boje!“ — Zato modri naš Slomšek tako resno opominja stariše in vzgoji¬
telje, naj priganjajo mladino zarana k delu. Slavni slovenski pesnik kliče
odraščajoči mladini:

.Ni praznik, predragi mi, naše življenje,

Življenje naj bode ti delaven dan,

Od zora do mraka rosan in potan
Ti lajšaj in slajšaj človeško življenje!“

Da pač res, odkar je mati Eva utrgala nesrečno jabolko, obsojen ce
človeški rod k trpljenju. Zemlja se mu je izpremenila v solzno dolino. Ža¬
lostno in pusto nam bi potekali dnevi življenja, ko bi ne imeli dela. Delo
vedri duha in blaži dušo. Delaven človek je zdrav, vesel, kreposten. Delo
ga varuje hudih strasti in hudega dejanja.

„Moli in delaj!“ To zlato pravilo bi moralo biti z velikimi črkami
zapisano na najočitnejšem mestu v vsaki hiši ter biti utelešeno v vsaki
gospodinji. Kjer se pridno dela, pa moli vmes, tam počiva očividno bla¬
goslov božji nad vsem početjem in blagostanje hiše raste in se množi. —
Slavnemu ljubljanskemu škofu Hrenu je bil vodilo rek: „Ako te straši delo,
glej, plačilo bo imelo!“ — Delo se izplača že tu na svetu.

.Priden človek ima kruha,

Glad mori samo — lenuha!' —

.Pridnega človeka še nisem videl stradati", pravi modri v sv. pismu.
Delo krepi človeka, mu utrjuje voljo in značaj; zato nam priporoča pesnik:

„Ne plaši se znoja, ne straši se boja,

Saj moško dejanje krepčuje  moža,

A pokoj mu zdrave moči pokonča!' —

Zato — .Dejanje  ti ljubi in boj se pokoja!' —

Cim težje pa je delo, tem slajši je tudi počitek. Po storjenem delu se
sladko počiva. Tudi tega gospodinja ne pozabi; zato ne pretirava, da bi
zbog lakomnosti sebi in drugim škodovala s preobilnim delom in prepičlim
odmorom . . . Vse o pravem času, delo in počitek!

Gospodinja, ki je delavna in vztrajna v svojem poklicu, bode kedaj
tudi mirno zatisnila oči ter ob smrti lehko rekla: .Storila sem, kar sem
mogla!“ — Kdor zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti v življenju, prejel bo

večno plačilo. „

.Gospod ne pozabi,

Plačilo deli!“ —

Pa še nekaj naj vzpodbuja gospodinjo na delo! To je ljubezen do
domovine. Hrvatski pisatelj Daničič piše: „Za domovino se ne žrtvuje le na
bojnem polju, temveč tudi z vsakim koristnim delom. Tisto torej, kar smo
prevzeli, ali kar nam je pripadlo v delo, dolžni smo storiti z vso močjo in
krepkostjo svoje volje. Ako izvršimo tako vsak svojo dolžnost, poplačamo
dolg, katerega dolgujemo svojemu narodu!" — Ko bi bile vse naše gospo¬
dinje delavne in skrbne, ne bi propadlo toliko družin, ne bi se jih toliko
preselilo iz drage domovine, da se izgube na tujem.

Kakor pa delo stori človeka srečnega ter mu blaži duha in srce, tako
zamori lenoba vse dobre nagibe v njem. Brezdelnost in lenoba razjeda
nravstvenost, dušo in telo, kakor rja železo. — Zguba časa in nedelavnost
je umu še pogubnejša nego telesu. Brezdelen um zamori dušo. Kakor se v

6

stoječi vodi, v kaluži, zaredi vsakovrstna gnusna golazen, tako se zaleže
pohajkovalcu v glavi vsakršno zlo, napačne misli in naklepi. — „Kdor ne
dela — zlo dela“, pravi pregovor.

„Kjer je lenoba, kjer postavanje,

Tamkaj je blizo hudo dejanje!'

Kdor se odteguje delu in opravilom svojega stanu, ta je izgrešil namen
svojega bivanja na zemlji. Zato tudi Bog lenuhu odtegne svoj blagoslov in

.Lenega čaka strgan rokav,

Pal’ca beraška in prazen bokal!"

Nikdar ne moremo deklicam dovolj priporočiti, naj se varujejo pohaj¬
kovanja in postavanja, pa tudi prevelikega hrepenenja po zabavi.
Deklica, ki išče dan na dan le zabave in vedrila, postane vetrasta in niče-
murna, za delo pa ji ni mar. Mladina naj nikdar ne žabi tehtnega pravila:
.Najprej dolžnost, potem zabava!" Zlasti pa naj se varuje deklica strast¬
nega čitanja romanov.  Poznam deklice, ki vsak prost trenutek, pa
tudi marsikatero uro, ki bi jo imele prebiti pri koristnem delu, porabljajo
zato, da se uglabljajo v romantične povesti dvomljive vrednosti ter potem
ob belem dnevu sanjajo, delo pa zanemarjajo. Kako bi mogla kedaj iz take
sanjarske deklice postati dobra, delavna gospodinja? —■ Kolika nesreča pa
je za hišo, kjer gospodari lena in vnemama gospodinja, ki dela nc pozna
in ne ljubi! „Po polju lenuhovem sem hodil in po vinogradu nespametni-
kovem, pa glej, koprive so ga zarastle in trnje ga pokriva, ograja pa se je
podrla!" pravi modri v sv. pismu. Blizo tako se godi v hiši. kjer vlada
gospodinja brez ljubavi do dela. Povsod nered, nikjer uspeha, nikjer sadu,
ni čuda, da se ruši blagostanje in da hiša propada, — beda in siromaštvo
pa se košatita po vseh prostorih! —• —

Varčnost.

Vsako čednost si moramo priboriti. Brez truda in boja ni prave čed¬
nosti. Malo pa jih je, ki bi zahtevale toliko razuma in krepke volje, kakor
varčnost,  zlasti dandanes, ko je varčnost prišla malone ob vso veljavo,
potrata pa se prešerno košati po vseh slojih človeške družbe. In vendar je
varčnost zlasti gospodinji tako potrebna, kakor delavnost. Zaman dela, kdor
ne varčuje. Prednamci so varčnost bolje vedeli ceniti kakor mi. To kažejo
razni narodni pregovori, ki smo jih prejeli od njih. „Zrno do zrna pogača,
kamen do kamena palača." .Krajcar do krajcarja goldinar." .Bolje je pri¬
hranjeno jajce, kakor sneden vol", in mnogo drugih.

Varčna je ona gospodinja, ki skrbno hrani in množi imetek ter ga le
umno uporablja, nikdar pa po nepotrebnem in preveč ne troši. Varčna gospo¬
dinja uporabi vsako, tudi najneznatnejšo stvar, kolikor možno najbolje. Nikdar
ne zavrže stvari, ako ni v resnici neuporabna. Nikdar se ne izgovarja, češ,
da to pač ni vredno truda, ker dobro ve, da „velikega vreden ni, kdor
malega ne časti." Z malim se varčnost začne. Mnoga stvar, ki ni za to
rabo, je dobra še za drugo rabo. Ta ali ona ni dobra za zdaj, a bo dobra
pozneje.

Varčna gospodinja tudi nikdar ne kupuje nepotrebnih stvari, naj so še tako
po ceni, ker „kdor kupuje, česar mu ni treba, prodajal bo kmalu tudi naj¬
potrebnejše". — Ako ne varčuje gospodinja z vrha vreče, bo varčnost zaman,
ko pride do dna. Komur se ne smili krajcar, lahko zavrže goldinar. Gospo-

7

dinja, ki ne hrani novcev, ne šteje zlatov. Z vednim zajemanjem
še najbogatejši vir usahne; tudi najimovitejša hiša s časom propade, ako
je gospodinja razsipna.

Varčevati pa je treba ne le z denarjem, ampak tudi z obleko, po¬
hištvom, orodjem  in vsako stvarjo, zlasti pa s časom. „Cas je
zlato",  pravi Amerikanec. Ne trati časa! Kdor trati čas, trati denar. —
Seštej vse minute, ki jih nepotrebno potratiš, šestdeset minut je jedna ura.
Koliko se da opravili v jedni uri! — Pa seštej vse izgubljene ure — kolika
škoda. Ako izgubiš imetje, pridobiš lahko s pridnostjo drugo, zmernost in
zdravila ti povrnejo zapravljeno zdravje — a čas izgubljen, za vedno
izgubljen. „Ura zamujena, ne vrne se nobena." — Koliko časa se potrati z
nepotrebnim postavanjem tu in tam, s praznimi razgovori, s pohajanjem v
vas itd.

Pri perilu se mnogo prihrani, če je ne peres po nepotrebnem, če
skrbno ž njim ravnaš, kadar je pereš, če je o pravem času zašiješ in po¬
praviš, če paziš, da se preveč ne zamaže. Posebno si zapomni, da v pranju
perilo ne trpi manj, nego li v noši.

Kadar kupuje blago za obleko, pametna in varčna gospodinja ne
gleda le na lepoto, temveč tudi na trpežnost,  posebno, če je treba rabiti
oblačila po več let, kakor n. pr. zimsko obleko i. dr. Za delavno ali vsedanjo
obleko izbere si najrajši močno in pristojno tkanino, ki se lahko brez škode
pere. Ce gospodinja ali odrasle hčere znajo same krojiti in narejati obleko,
prihranijo marsikak novčič, ki bi ga morale dati šivilji, prihranijo pa tudi
blaga, ako znajo umno uporabljati ostanke. Jako dobro in koristno je torej
za mlade deklice, da se prav dobro nauče krojiti in šivati vsaj belo perilo.

Gospodinja tudi mnogo prihrani, ako ravna pametno in premišljeno,
ko kupuje hrano. Kadar so pridelki po ceni, tedaj kupi jestvin v večji meri,
a varuje se, da ne troši več kakor po navadi; le prerado se namreč zgodi,
da si človek obilneje privošči te ali one reči, ako jo je treba samo prinesti
iz shrambe. Toda, ko stvar prehitro poide, občuti vsakdo živo, kako težko
mu je pogrešati tega, česar se je navadil. Gospodinja ne sme otrok in dru¬
žine razvajati s tem, česar jim ne more vedno dajati. Človek lahko pogreša
to, česar ne pozna. Z razvado pa rastejo potrebe. Gospodinja, ki ne more
vedno prinašati izbranih jedil na mizo, naj jih tudi izjemno ne donaša,
razven o godovih, družinskih praznikih in o posebnih redkih priložnostih, o
katerih po zmožnosti privošči družini kaj boljšega. — Kadar kupuje hrano
in druge v gospodinjstvo spadajoče stvari, se ozira gospodinja tudi na letni
čas, ter ne kupuje tedaj, ko so stvari najdražje, n. pr. pomladi prvo zelenjad,
ali poleti prvo sadje, ki pride na trg.

S tem in mnogim drugim obvaruje se skrbna in varčna gospodinja
marsikaterih troškov. Ve si pa tudi na razne načine kaj pridobiti. Ce modro
uporablja vsako stvar, se da marsikaj prigospodinjiti v hlevu, na dvorišču,
na vrtu in drugod, zlasti še v kuhinji. Gospodinja, ki pazi na vsako stvarico,
niti polenca ne požge več, kakor treba; posodo ohrani po več let nepo¬
škodovano, za jedila porabi dvakrat manj, kakor dna, ki gospodinjstva ni
vešča, in vendar so jedila okusna in družina ne strada. — Kdor zna! — A
znanje ne pride samo od sebe. Učiti se je treba, pa zgodaj. Marsikatera
deklica pač ne misli na to. Izstopivši iz šole, bavi se le z giasovirjem, uči
se tega in onega jezika, risanja in drugih umetnij, pozabi pa najpotreb¬
nejšega: seznaniti se z gospodinjstvom in zlasti s kuhinjo.
Pa tudi ubornejše hčere delavskih starišev mnogokrat niso na boljem. Komaj
zapuste šolo, že pridejo v tovarno, a ko jim je pozneje prevzeti gospodinjstvo,

8

ne umevajo ničesar; torej ni čuda, da dostikrat ne znajo pripraviti naj-
navadnejših jedil. Neogibno potrebno je torej vsaki deklici brez
razločka, da se v mladosti nauči kuhati, šivati in drugih
gospodinjskih opravil, da bo kdaj dobra gospodinja!

Še posebno pa se ogiblje varčna gospodinja — dolga. Hudo je, ako
ne more zadostiti vsem potrebam v hiši, a gorje ji, če si mora novcev
izposojevati ali celo zanje zastavljati. — Dolg je zloben tovariš. Neizplačan
dolg je neodpuščen greh. — Ako napravi dolg iz resnične potrebe — je
gospodinja pač vredna pomilovanja; ali kaznjivo in graje vredno je, ako
napravlja gospodinja dolgove, da more na zabavo, ali da se šopiri z obleko
in nakitjem! — Ako ne zna gospodinjiti tako, da so letni troski manji od
dohodkov, zabrede v dolgove. Letos napravi malomarna gospodinja sto
goldinarjev dolga — že veliko zlo. Prihodnje leto ne ostane le ta dolg,
marveč še drugih sto se bo nabralo; v desetih letih teži jo tisoč — in
propast navadne hiše je gotova!

Varčevati je treba torej vsaki gospodinji. Človek ne ve, kaj ga zadene
danes ali jutri, ne ve v mladosti, kaj ga čaka v starosti. Kdor želi v starosti
mirno in brez skrbi počivati, ta naj v mladosti pridno dela in modro var¬
čuje! „Hrani bele novce za črne dni“, opominja nas stara prislovica. Varče¬
vati moramo pa tudi zato, da lahko pomagamo svojemu bližnjiku v nesreči
in potrebi. Kdor živi le sam zase, ni človek in ne kristijan. Varčna gospo¬
dinja ne varuje in množi torej svojega imetja le zato, da bi kupičila vedno
večje bogastvo ter se ponašala ž njim, siromaka pa ošabno in brezsrčno
prezirala. Tudi se ne uda skoposti, da bi sebi in drugim ne privoščila potreb¬
nega ter siroti trdosrčno zapirala vrata. Varčna gospodinja se modro ogiblje
vsake prenapetosti in skrajnosti ter svoje oskrbi z vsem potrebnim, pa tudi
bližnjiku v sili in potrebi rada otira bridke solze.

Krasen vzgled milosrčne varčnosti nam je avstrijska cesarica Karolina
Avgusta, ki je umrla 19. svečana 1873. leta. Blaga gospa je živela po smrti
svojega soproga, cesarja Frančiška, le za ubožce. Kdor ima, lahko da, menil
bi kdo. A kdor sam sebi pritrguje, kar mu ni neogibno potrebno, da more
ubožcem pomoči, tak človek je blag in plemenitega srca. Taka je bila cesa¬
rica Karolina Avgusta. Malokdo je opazil, da ima visoka gospa, sedeča v
krasni cesarski kočiji, na sebi zašito obleko in oguljene rokavice, katerih ni
še hotela zavreči, da tem več prihrani za ubožce. Nekdaj ji je bilo treba
novega klobuka, stari je bil že ves ponošen. Prineso tedaj novega. Njih
Veličanstvo blagovoli z zadovoljstvom na znanje vzeti, da klobuk velja
15 gld. Klobuk za 15 gld. pač ni prevelika potrata za najvišjo gospo v
cesarstvu! A hipoma se domisli blaga cesarica, da je ravno prej ta dan
došla prošnja uboge družine, ki bi v podporo potrebovala vsaj 15 goldinarjev.
— Kaj stori ? — Nov klobuk mora počakati boljših časov, petnajst goldi¬
narjev pa je poromalo v uborno kočico ter posušilo tam potok solza

Drugo pot je menila dvornica, da je prišel ugoden trenotek opozoriti
presvetlo gospo na njeno močno ponošeno obleko. — „Veličanstvo, krilo
je zopet raztrgano!" — „Zakrpajte je, le še je zakrpajte, denar potrebujem
za ubožce!" — bil je blag odgovor. — V Persenburg, kjer je bivala cesarica
vsako leto nekaj časa, dohajal je z dvornim spremstvom tudi sladčičar. Kar
pride nekdaj najvišje povelje: „Sladčičarja ni treba več z nami, imela bom
toliko več za ubožce!"

V razsvetljavo sobe je rabila visoka gospa le dve sveči. Večkrat so jo
pregovarjali, da naj si napravi boljšo razsvetljavo, a vselej se je glasil
odgovor: „ Moram varčevati, da bo tem več za ubožce!" — Kakor si je

9

blaga cesarica marsikaj odrekla, da tem več prihrani za sirote, tako je varo¬
vala tudi vsako stvarico, da bi se po nepotrebnem ne zavrgla. Nekega dne
je prišla v samostan k Salezijankam. Pri „porti“ je sestra vratarica raz¬
vezovala zavitek, ki je ravnokar došei s pošte. Ker se ji je mudilo, seže po
nožu, da prereže vrvice. V tem hipu pride cesarica Karolina Avgusta. Sestra
se ne malo zavzame, vide, kako je sicer tako mil obraz cesarice zatemnel,
in skoro osoren glas ji zveni na uho: „Ne tako! To je potrata. Vozle lepo
razreši, da bodo vrvice v drugo še uporabne. Jaz storim vedno tako ter
imam poseben predal, kamor spravljam take stvari, da jih zopet uporabljam,
kadar treba!" — Ravno tako je spravljala visoka gospa nepopisane liste iz
pisem in prošnjih pol. „To je majhen trud“, rekla je večkrat, „a s tem
prihranim marsikak novčič, ki sirotam prav pride!"

Res, lep vzgled krščanske varčnosti! — Tako imenitna gospa, pa se
ni sramovala zbirati in spravljati tako neznatnih stvarij, ki jih marsikatera
druga neimenitna in preprosta gospodinja zaničljivo prezira. Ravnaj tudi ti
tako, kakor blaga cesarica ter varčuj modro in pametno, da pomoreš siro¬
maku v potrebi. . , . ,

v  Odpri srce, odpri roke,

Otiraj bratovske solze,

Sirotam olajšuj gorje!

Ne domišljuj pa si, draga deklica, da boš kdaj varčna gospodinja, ako
se ne učiš varčnosti že z mladega. Vadi se torej že v mladostnih letih;
kroti svoje želje po tej ali oni stvari, ki ti ni neogibno potrebna. Saj ni
treba, da bi morala precej imeti, kar vidiš na drugih, ravno tak klobuk,
prav tako drag svilen robec na glavi, kakor ga ima ta ali ona, ki to laglje
zmore kot ti. Vsak po svojem stanu! Bodi skromna v svojih željah. Čislaj
vsak krajcar ter ga ne zavrzi po nepotrebnem. Uči se dobro porabiti vsako
stvar ter varovati svoje reči. Pazi na svojo obleko, na šolske knjige in vse
drugo, kar imaš.

Zlasti pa se varuj sladkosnednosti! Koliko bi lehko našteli deklic, ki
vsak krajcar neso k sladčičarju, ki ne strpe, če nimajo vedno kaj sladkega
med zobmi! Ne le, da si s tem kvarijo zdravje, tudi mnogo potrebščin si
nakopljejo s tem ter množe troske še v poznejših letih. Preračuni le, koliko
izmečeš za sladkorčke in druge slaščice ves čas svojega šolskega življenja,
ako le po eden krajcar na dan potrošiš! Ko bi tekom osmih let vsak ta
krajcar vrgla v hranilček, imela bi koncem zadnjega šolskega leta nekaj
nad 29 gld.; v hranilnici bi ti narasli z obrestnimi obresti do 24. leta skoro
na še enkrat toliko! — Kaj šele onim, ki potrošijo še po več na dan! —
Varuj se torej sladkosnednosti, da si ohraniš lepe zobe, zdravo telo, pa tudi
lepe krajcarje, ki ti bodo prav prišli v poznejih letih, zlasti pa se privadi
varčnosti, ki ti bo kedaj dika, ko boš sama gospodinja!

Snažnost.

Rekli smo že, da sta red in snaga neločljiva. Redoljubni gospodinji je
torej tudi snažnost imenitna skrb. Snažnost je prava dika dobre gospodinje;
brez nje si vrle gospodinje še prav misliti ne moremo. — Kakor je ne-
snažnost odurna in zoprna vsakemu, tako prikupljiva in ljuba nam je
snažnost in čistota. Prijetno je bivati v hiši, kjer je vse čedno in čisto. Snaga
je Bogu in ljudem draga.

Snažno in lično stanovanje ima nekaj posebno mičnega za človeka.
Bodi hišica še tako preprosta, da je le čedna in svetla, da so le tla pome¬
tena, pohištvo lepo urejeno in brez prahu, miza pomita in stoli obrisani,

10

— pa se čutiš v nji domačega, če tudi prvikrat stopiš vanjo. Taki snažni,
čedni in lični hiši veljajo besede pesnikove:

Mogočna nisi, ne prostrana
In stavil te umetnik ni;

Bolj kot bogata si uborna
Preprosta selska hiša  ti!

In vendar ne palač ogromnih
In njih blesku ne bom slavil.

A tebi, dom Seljakov skromnih
Nesmrten venec rad bi zvil.

Kako ves drugačen vtis naredi na nas nesnažno in neredno stanovanje!
Ko stopiš notri, objame te sprijen, neprijeten in zatohel zrak; po hiši in
po tleh križem leže cunje, objedki in druge smeti; po umazani mizi se
pasejo muhe; stoli in druga hišna oprava je dostikrat zaprašena, da lahko
s prstom pišeš po nji; šipe na oknih od nesnage pol oslepele, tu in tam
s popirjem zalepljene, branijo svetlobi v sobo, po oknih pa vidiš namesto
cvetic razbito posodo in drugo šaro — kdo bi pač rad prebival v taki
beznici! — Pa vendar niso tako redke, kakor bi kdo mislil. Zato tudi ne
more njim veljati pregovor: „Ljubo doma, kdor ga ima!“ — Taka hiša je
žalostna priča zanikrne in vnemarne gospodinje, ki ne pozna snage.

Snažnost je torej gospodinji neogibno potrebna. Za snago mora skrbeti
gospodinja. Čista in snažna mora biti hiša zunaj in znotraj, čedno dvorišče,
hlev in žival. Po okolščinah gospodinja tudi še dalje pogleda, kakšna so
pota, plotovi, njive in travniki na domačem posestvu.

Snažna in čedna mora biti zlasti kuhinja, kuhinjska posoda in — jedila.
Jed se prilega, naj je še tako preprosta, da je le snažno pripravljena in v
čisti posodi; a najdražja in najokusnejša jed v nesnažni posodi vzame člo¬
veku tek ter vzbudi dostikrat nevoljo in prepir.

Snaga je pa tudi pol zdravja. V snažno in čedno stanovanje, kjer se
ob vsakem letnem času skrbi tudi za dober in čist zrak, se ne zanese tako
lahko bolezen, ki je tako navadna po nesnažnih prostorih. Nalezljive bolezni
se lotijo najraje nesnažnih ljudij po nečednih stanovališčih. — Radi zdravja
mora biti snažna posteljnina, snažna obleka in perilo. Zamazano perilo
škoduje zdravju, pristudi nas pa tudi drugim ljudem. Zamazan človek se
nam gabi in radi se ga ognemo; ubog človek pa, naj je še tako preprosto
in borno oblečen, prikupi se nam, da je le obleka čedna, snažna in zašita.
Snažno in čedno nam mora biti tudi telo. Razne kožne bolezni provzročuje
največ nesnaga. Človeška koža ima namreč majhne luknjice, skozi katere
se izločuje pot in druge obrabljene snovi iz telesa. Ako pa nesnaga zamaši
te luknjice, zaostane izparivanje in človek začne bolehati.

Najboljši pripomoček snažnosti je pač voda. Z vodo in milom naj
gospodinja ne varčuje! Večkratno umivanje z vodo in kopel nam krepi telo
in utrjuje zdravje. Z vodo se najlaglje čisti posoda, obleka in drugo.

Ni pa še le ona gospodinja snažna,  ki vedno izmiva, pomiva in
čedi, ampak to častno ime zasluži tista, ki se zna modro varovati, da preveč
ne zamaže.  Spretnosti je treba za vsako opravilo in za vsako reč, torej
tudi za snago. Ako se po kuhinji prehitro vrtiš in tu kaj prevrneš, tam
poliješ, napravljaš si mnogo nepotrebnega dela in težavnega pomivanja.
Bodi torej modra in previdna ter imej glavo na pravem mestu; bolje je
varovati se nesnažnosti, kakor vedno čistiti in pomivati. Ravno taka je z
obleko. Ako jo modro varuješ, da se ne zamaže, ne bo ti je treba tolikokrat
prati!

11

Potrpežljivost.

V starodavnih časih so si pripovedovali ljudje o nekem čudovitem ka-
menu, ki je imel baje v sebi skrivnostne moči. Bilo je ž njim moč kovine
izpreminjati, zlato in srebro narejati, vsakršne bolezni ozdravljati, nadloge
odpravljati, človeško življenje podaljšati in kdo ve, kaj še. Kdor je dobil ta
kamen, imel je srečo v svoji oblasti. Ni čuda, da so se mnogi trudili vse
življenje, da so žrtovali vse svoje imetje, da bi dobili ta dragocen kamen.
Dandanes vemo, da je pripovedka o tem skrivnostnem kamenu le izmišljena
bajka. Poznamo pa drug čudovit kamen, ki je še mnogo dragocenejši od
.kamena modroslovcev". To je kamen, v katerem je skrivnost srečnega
in mirnega družinskega življenja.  — Ta skrivnostni kamen je —
potrpežljivost.  — Kjer ni tega kamena pri hiši, kjer ne potrpe drug z
drugim v družini, tam zaman iščemo hišnega miru, tam ne cvete prava
sreča! — Gospodinji nad vse imenitna skrb je, pridobiti in obranili svoji
hiši ta dragocen biser. Gospodinja mora biti v svoji hiši angelj miru.

Hišni mir je božja luč v domačem svetišču. Kjer jasno sveti ta luč,
tam plameni prava medsebojna ljubezen in zadovoljnost v družini, naj so
nje gmotne razmere še tako majhne in skromne; kjer je pa ta luč ugasnila,
zavlada mrzlota po hiši, naj so tudi nje stene z zlatom prevlečene in z
zrcali pokrite. Kjer je izginil mir iz hiše, tam je sijajnost oslepela; najpro-
stranejša hiša prebivalcem zatesni, zato bite iz nje, pa zaman iščejo zunaj
hiše, kar so zgubili znotraj v hiši in družini — ljubega miru.

Sveta skrb vsake dobre gospodinje je torej, obraniti mir in slogo v
svoji družini. To pa doseže le s pravo potrpežljivostjo. Marsikaj leliko skali
slogo med domačimi. Vsak človek ima svoje napake, večje ali manjše. Ljudje
brez hibe ne hodijo po zemlji. To mora zlasti gospodinja pomniti, da ji ne
bo tolikokrat kri zavrela, ako se ta ali oni domačih v čem izpozabi. — V
neprijetnostih in nezgodah vsakdanjega življenja moramo ohranili mirno
srce in vedro lice. Ako pa je že majhna nepremišljena beseda, majhen pre¬
stopek zmožen, privabiti na čelo gospodinji kopo oblakov, da začno švigati
bliski in suti toča psovk, tedaj ji je potrpežljivost pač neznana stvar, nikar
pa naj tudi ne misli, da bo dolgo trajal mir okrog nje.

Res je, da je malo tako težavnih poklicev, kakor je gospodinjski. Dela
ima mnogokrat tu in tam čez glavo, skrbeti je za to in ono, poleg lega pa
mora še češče prenašati čemernost domačih — kako težko je ob tem ostati
mirnega, veselega srca! Pa je vendar treba, in potrpežljiva gospodinja to
tudi zmore. Trdna in krepka volja in blago srce ima veliko moč. Modra
gospodinja dobro ve, da

.Dež za solncein mora biti

Za veseljem žalost priti —“

zato je že pripravljena na to. Skrbi in nadloge se ne ogibljejo nobene hiše;
rade pridejo v hišo bogatinovo in pogosto trkajo tudi na siromakove duri.
Vsak mora kaj potrpeti. — Trpljenje se vrsti za veseljem, kakor delavniki
za nedeljo. Premnogokral nastopijo za gospodinjo bridki dnevi hude po-
skušnje. Naj ima tudi gmotnega premoženja dovolj, pa zdravja ni, otroci
bolehajo, posli kljubujejo in sto in sto drugih nepovoijnosti jo pritiska. Kako
bi v takih dneh ostala mirna in zadovoljna, če ne zna potrpeti? — Še huje
se godi gospodinji, ki se ima poleg drugih skrbi boriti še s pomanjkanjem
in uboštvom. Ge tudi dela pridno in neumorno kakor mravlja ali čebela,
je redna in varčna, se vendar le ne more izkopati iz potrebe. V takih grenkih
urah otme jo le potrpežljivost, da ne omaga. Potrpežljivost pa mora imeti

12

svojo podlago v udanosti v voljo Božjo in v zaupanju na Boga, potem je
neomahljiva, pa tudi neizmerno zaslužljiva za večno življenje. Kako lep
vzgled potrpežljivosti so mnoge svete gospodinje, n. pr. sv. Frančiška Romana,
Frančiška Šantalska, sv. Elizabeta Turingiška in mnogo drugih.

„Potrpljenje železna vrata prebije“, spodbuja gospodinjo znani narodni
pregovor, drugi pa jo uči, da „ne pade drevo na jeden sam udarec." Pri
vsakem delu pomaga nam potrpljenje, da kolikor toliko, če tudi težko in
počasi, vender napredujemo. Potrpljenje in vztrajnost prebije vse zapreke.
„Kaplja za kapljo izdolbe tudi najtrši kamen". — Lep vzgled potrpežljive
gospodinje sveti vsem domačim ter jih uči vzajemno prenašati nepovoljnosti
in nezgode v družini. — Zlasti pa ne toži svojih nadlog drugim ljudem.
Dobro pač ve modra in potrpežljiva gospodinja, da ljudje navadno ne unio
tuje bbli, pač pa raznašajo človeka ter mu še povečujejo njegovo gorje. —
Nikjer pa ni treba gospodinji tolikega in tako vztrajnega potrpljenja, kakor
pri poslih, pri otrocih in bolnikih! — Tu naj stori gospodinja vse, kar more
storiti verno plemenito žensko srce, ki rado pozabi samo nase, da polajša
bolečino in tugo svojim dragim, ki rado kaj odreče sebi, da. ustreže drugim.

Pohlevnost in krotkost.

Za hišni mir je potrebna potrpežljivost. Iz potrpežljivega, plemenitega
srca pa izvira tudi krotkost in pohlevnost, ki tako krasno pristoja vsakemu,
zlasti pa še gospodinji. Pohlevna in krotka gospodinja ravna z otroki, z
družino, z delavci in z vsakim človekom milo, lepo in blago, vzprejme vsa¬
kega došleca ljubeznivo, uJjudno in veselo. — Kako ljubo je pač občevati
s tako osebo! — Kdo bi je ne čislal in ljubil ?

Krotka gospodinja ljubi mir nad vse. Vzdržuje ga ne le med svojimi
domačimi, temveč tudi med sosedi in vsemi znanci in prijatelji. Nikdar ne
trpi zdražb in prepirov; z vsakim človekom občuje v ljubezni in slogi. S
prijazno in krotko besedo pomiri razprtije, potolaži žalostne, razveseli ne¬
srečne in pomaga vsakemu in povsod, kjer le more. Taka gospodinja je v
resnici pravi vzor plemenite krščanske žene in drag biser, ki se ne da pre¬
ceniti. Blagor vsaki hiši, katera ima tako gospodinjo, ker srečo in blagoslov
siplje na vse, ki prebivajo ž njo pod jednim krovom! —

Krotko in plemenito srce blage gospodinje se kaže še zlasti v ravnanju
s starimi in onemoglimi ljudmi. Ko se človek postara, opešajo mu telesne
in dušne moči, žalostni in bridki dnevi bi nastopili zanj, da ni blazega žen¬
skega srca pri hiši, ki ve pomagati vselej in povsod. — Dolžnost gospodinje
in domačih hčera je zlasti, da so staremu očetu ali stari materi krepka pod¬
pora v starih dneh. — Kako ljubko je gledati cvetočo deklico, ki skrbno
podpira staro babico ter pazi na vsako nje stopinjo — pa na vsako besedo,
da ji ustreže z veselim, prijaznim licem! — Z obraza ji bere vsako željo,
da jo izpolni. — Kako ponosno se pa tudi babica ozira na svojo drago
unučico; kolikokrat šepečejo nje ustnice tihi blagoslov za drago dete. —
Ta blagoslov bo prihodnji gospodinji prinašal stoteren sad. — Ravno tako
plemenito ravna blago žensko srce tudi z bolniki. Hudo je, če je človek v
bolečinah privezan na bolniško posteljo, še huje pa mu je, če pogreša po¬
trebne postrežbe in ljubeznivega tolažila. — Zato blaga gospodinja ne gleda
na troške ter se ne boji truda, da bi le polajšala bolečine in težave drazega
bolnika v hiši. Skrbno se ogiblje vsega, kar bi moglo bolnika vznemirjati
ter skuša, kjer le more, napraviti mu kako majhno veselje, da vsaj za hip

13

pozabi svojih bolečin. V postrežbi bolnikov se kaže jasno prava ženska
požrtovalnost in nežno sočutje s tujimi bolečinami. —

Takega lepega in plemenitega ravnanja pa se morajo že deklice zgodaj
vaditi, da postanejo kedaj ljubeznive, krotke in plemenite gospodinje. Zata¬
jevati se je treba že z mladega. Ljubeznivo prezreti majhne napake svojega
bližnjega uči nas pogosta vaja, prirojeno nam kaj takega ni. Uči se torej
tega v mladosti. Spoštuj in ljubi svoje stariše, bodi prizanesljiva in prijazna
svojim bratom in sestricam, uri se zgodaj, pozabiti nase, da postrežeš in
ugodiš drugim, potem boš kedaj zlata vredna, blaga in plemenita gospo¬
dinja, ki v resnici osrečuje svojo družino.

Zlasti se uči jezik brzdati. Jezik je ženstvo pripravil ob dobro ime.
Ženska, ki zna o pravem času molčati, je pravi biser. Ni je skoraj hujše
stvari na svetu, nego li je razdražena ženska s strupenim jezikom! Jezik
seka huje rane nego meč.

To bode jedino ti prava prostost,

Ce imaš počutke v oblasti,

To bode najvišja modrost in krepost:

Brzdati in vladati strasti! —

Varuj se pa tudi kljubovanja, drznosti in svojeglavnosti. Kljubovalnost
in drznost je posebno grd madež v mladem srcu; gorje, kjer se ta ugnjezdi.
Iz take deklice bode kdaj huda Ksantipa. Ne misli, da le ti vsako stvar naj¬
bolje veš. Odjenjaj rada, da tudi drugim kaj obvelja. Oseba, ki če vedno
imeti prvo in zadnjo besedo, pač ne bo ostala dolgo mirna; ta ali oni se
ne ukloni njenim nazorom, pa je ogenj v strehi — o kratkosti pa ni več
duha ne sluha. Torej „vince te ipsum“ — zmagaj sama sebe!-

Napredovalnost,

Čebelica zida svoje satovje vedno le, kakor so to delale čebele že od
nekdaj in kakor prva čebela; pajek tekom dolgih sto in tisočletij ni izpre-
menil načina, po katerem prede svojo mrežo; tudi tički znašajo svoje gnez-
dice leto za letom po istih pravilih, kakor ga je sestavil prvi par dotične
tičje razvrsti. Jednako opazujemo pri različnih drugih živalih, da ravnajo
vedno po istem nagonu. Brezumne živalice ostanejo torej vsak čas na isti sto¬
pinji svoje umeteljnosti, na katero jih je postavil Stvarnik ob njih ustvarjenju.

Drugače je s človekom. Njemu je Bog dal zdravo pamet, razum in
zmožnost, izpopolnjevati se bolj in bolj v vseh rečeh. Učiti se mu je do groba.

Bodi gospodinja še tako vešča in izurjena v vseh stvareh, — tudi ona
se mora izpopolnjevati, mora napredovati,  dokler živi. — Svet vedno
napreduje. Vsak čas izumijo ljudje kaj novega, ali popravijo in zboljšajo
staro. Znanosti se vedno lepše razvijajo človeštvu na korist. Vse to se zbira
v knjige, iz katerih se moremo okoristiti za življenje. Dobra knjiga  je
človeku najboljša in najzvestejša prijateljica.

Kakor se ogiblje dobra in pametna gospodinja slabih sanjarskih spisov,
tako rada pa sega po dobrih knjigah, zlasti še po onih, ki razpravljajo
gospodinjske stvari. Iz dobrih knjig zajema marsikak prijateljski nasvet,
kako naj izboljša to ali ono v svojem gospodinjstvu. Gospodinja, ki želi
napredovati, nikakor ne zametuje trdovratno novejših iznajdb in poskusov,
vender pa ni slepa posnemovalka vsakršnih novotarij, ampak modra izbiralka,
ki iz starega obdrži, kar je dobrega, in iz novega vzprejme le tisto, kar je
pametnega, boljšega in koristnega.

Pa ne le naravnost gospodinjstvo zadevajoče knjige zanimajo napre-
dovalno gospodinjo, ampak tudi druge književne izdelke pozdravlja z ve-

14

seljem. Iz njih zajema svojo omiko in bistri svoj um, kolikor ji dopuščajo
to drugi opravki. Namesto da bi ob prostih urah zgubljala čas z nepotreb¬
nimi razgovori, seže raje po kaki koristni knjigi, da se o tem ali onem bolje
pouči. Kako koristno je gospodinji n. pr. če pozna zdravilne moči posameznih
rastlin v svojem kraju. Mnog krajcar ji ostane, ki bi ga potrošila za draga
zdravila ne vedoč za domače pomočke v ti ali oni bolezni, (ki češče bolj
pomagajo kakor kupljena). — Poznam gospodinjo, ki je hodila svoje dni
le v jednorazredno ljudsko šolo na kmetih, pa se je tekom časa tako iz¬
obrazila iz dobrih knjig, da ti ve pomagati skoro za vsak slučaj v bolezni
otrok in odraslih, predno je zdravnik pri roki.

Dandanes človek velja, kolikor zna. Cim več ve in zna, tem laglje si
pomore. — Šola mnogo zahteva od mladine. Velika pomoč otrokom pri
učenju je mati, ako je sama dovolj izobražena.

Tudi vzgoja  mladine je umetnost,  ki zahteva učenja. Dobra in
napredovalim gospodinja ni zadovoljna že s tem, kar se je naučila nekdaj
od svoje matere, temveč rada prebira dobre knjige o krščanski vzgoji, da
tem popolnejše izpolni svojo dolžnosti tudi v tem oziru. — Da, ravno
modra in skrbna vzgoja mladine je velika in imenitna skrb
krščanske gospodinje, ki se ji s časom obilo izplača. Saj so dobro vzgojeni
otroci blagoslov božji in vesela nada ne le svojih starišev, temveč tudi le¬
pota svete cerkve, ponos in blagor domovine. Kolika podpora so dobri otroci
modri gospodinji v nje starih dneh! Tedaj pač čuti, da ima pesnik prav,

ko poje. .Slasti v srcu večje ni,

Če za vero, domovino
Dobro vzgajaš  si mladino,

Blažiš rod prihodnjih dni!“ —

Kdor hoče biti dober domoljub, mora poznati svoj narod in svojo
domovino. Mnogokrat se očita našim izobraženim gospodinjam in odraščajoči
ženski mladini, da raje sega po tujih knjigah, nego po naših domačih.
Napredovalih in domoljubni gospodinji ni treba takega očitanja. Nji je
materinščina prva; z veseljem pozdravlja vsak lep in koristen izdelek do¬
mače književnosti. Po zmožnosti si napravi tudi domačo knjižnico, a skrbno
pazi, da ne vzprejme vanjo nobene knjige, ki bi bila v verskem ali nravst¬
venem oziru spotikljiva. — Veselje do pametnega čitanja nam donaša mnogo
duševne koristi. Dobra knjiga nas poučuje in zabava o prostih urah, obva¬
ruje nas pohajkovanja in zgube časa; zato vzbuja dobra gospodinja tudi
svojim domačim veselje do poučnega čitanja, da tako spopoinujejo svoje
vednosti, si bistrijo um in utrjujejo značaj!

Pobožnost.

Vsaka hiša napreduje vsestranski le tedaj, če je nje družinsko življenje
osnovano na krepki podlagi svete vere in lepega vedenja.  Sveta
vera uči človeka, kako naj izpolnuje vestno in natanko svoje dolžnosti. Je-
dino sveta vera je zmožna oplemenititi človeško srce, zatreti hude strasti v
njem ter mu vzbuditi ono vzvišeno ljubezen, s katero se blag človek drage
volje žrtvuje za blaginjo svojega bližnjika. Človek pokaže še le tedaj pravo
velikost, dostojanstvo in visokost, ako ga prešinja in vodi živa vera, ako
so vse njegove težnje v tesni zvezi z nebeškimi rečmi.

Zaman so torej gospodinji vsa druga lepa svojstva, ako ni verna in
pobožna.  Brez Boga ne moremo nič storiti! — Z molitvijo se posvečuje
delo, v molitvi zajemamo moči, da se premagujemo v brezštevilnih vsedanjih
nepovoljnostih, da smo krotki in ljubeznivi, da potrpimo drug z drugim.

15

Prava pobožnost povsod koristi, a ni nadležna nikomur!  To si
dobro zapomni: ni pobožna tista gospodinja, ki mnogo ur prekleči.v cerkvi,
doma pa je čemerna in sitna, glavo pobeša in delo zanemarja, kaj še! Prava
pobožnost izvira iz srčne ljubezni do Boga in bližnjika; kaže pa jo vestno
in veselo izpolnjevanje stanovskih dolžnosti pa ljubeznivo
vedenje do vsakega.  Prava pobožnost ne dela človeku temnega obraza,
pač pa mu ga vedri, ker ga uči zatajevanja samega sebe drugim na ljubo.
— Ravno v pobožnosti ima svojo podlago ona plemenita požrtovnlnost, ki
tako krasno pristoji vsaki ženski, ki je zlasti gospodinji neobhodno potrebna,
da izpolnuje svojo vzvišeno nalogo v družinskem krogu!

Gospodinja je prva učiteljica svete vere svojim otrokom. Poleg gospo¬
darja je ona najprej odgovorna, da se izpolnujejo božje zapovedi v hiši.
Verna in pobožna mora biti torej ne le zato, da izveliča svojo dušo, ampak
tudi radi otrok in vse družine. S svojim lepim vzgledom sveti vsem drugim,
vsem bodi vzor prave pobožnosti in bogoljubnosti.

„Z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo", vzpodbuja nas
star naroden pregovor, pesnik pa nas živo opominja:

„Kdor hoče živeti
In srečo imeti,

Naj dela veselo
Pa moli  naj vmes!" —

Da, zaman iščemo stanovitne sreče, notranje srčne zadovoljnosti in
ljubeznive, nerazrušne sporazumljenosti med družino v hiši, kjer ni strahu
božjega. Častna naloga vsake gospodinje je, da vcepi strah božji v srca
svojih dragih. Zgodaj uči otroke, da ljubijo Boga in spoštujejo svoje sta risu;
brani in odvrača jih od vsakega greha in slabih vzgledov. Nikdar ne do¬
pušča, da bi kdo preklinjal ali nespodobno govoril vpričo otrok.

Dobro je znano modri gospodinji, da je mladina nada bodočnosti.
Sveta skrb ji je torej, da vzgaja otroke v pravem krščanskem duhu, v strahu
božjem. Domača hiša je prva učilnica. Ako se dete v rojstni hiši ne vzgoji
za dobrega človeka, tedaj ne pomagajo lahko drugi nauki, druga šola. Kjer
pa je mati zrahljala zemljico otroškega srca ter vsejala prvo dobro seme,
tam veselo klije in raste in uspeva z leti vedno lepše. O, ko bi vsaka gospo¬
dinja imela to velevažno resnico vedno pred očmi! — Ali bi bilo treba
potem toliko težiti o izprijeni mladini, o brezbožnem svetu? —

Koliko šteje vsak narod vrlih mož, ki imajo za svoje vrline zahvaliti
le skrbno svojo mater. Slavni rimski govornik Ciceron je dejal o svoji ma¬
teri: „Jedina dedščina, ki mi je ostala po ubogem očetu, je to, da sem mu
podoben po obrazu in v rasti, drugega nič: in če je svet našel še kaj dru¬
gega, za to naj zahvali mojo mater, ki mi je obogatila in oblo¬
žila  um  in  srce.“ Ako že pogan more pričati kaj takega o svoji materi,
kaj naj de sin plemenite krščanske  matere!

Pobožna gospodinja moli z otroki vsak dan ob stanovitno določenem
času. Prav tako zahteva tudi od družine, da vestno opravljajo svoje kr¬
ščanske dolžnosti. Zlasti pa je previdna, kadar izroča otroke v tuje roke,
bodisi radi pouka ali v službo. Skrbno prej pozveduje, ni li kake nevarnosli
v verskem ali nravstvenem oziru. —

Ob nedeljah in praznikih pošilja otroke in posle redno v cerkev k
službi božji; ne trpi pa posla v hiši, ki zanemarja molitev in službo božjo,
tudi ne preklinjalca in nespodobneža, ker dobro ve, da taki izprijeni posli
odganjajo blagoslov božji od hiše.

Prav tako skrbi krščanska gospodinja, ako kdo v hiši nevarno zboli,
da o pravem času prejme svete zakramente in se dobro pripravi za pot v

16

večnost. Nespametna je misel, da sveti zakramenti pospešujejo nevarnost
bolnikovo. Kolikokrat nasprotno to blagodejno upliva na bolnika, da mu
odleže in se obrne na bolje. To stori notranji mir, katerega vlije milost božja
po sv. zakramentih človeku v srce, torej nikar ne odlašaj s sveto popotnico!

Pa tudi rajnike spoštuje krščanska gospodinja ter se jih pogosto spo¬
minja v svojih molitvah. Rada tudi pove v svoji družini kaj dobrega o njih,
da jo vzpodbuja k dobrem. „Beseda miče, vzgled vleče," pravi pregovor.
Koliko dobrega učini časih kaka majhna dogodbica iz življenja dobrih in
svetih oseb. Kako nas užge, da jih posnemamo. Sveto pismo pravi: »Od¬
piraj vedno modro svoja usta in blag nauk naj ti bode na jeziku!“ — Povej
torej rada kaj spodbudnega, sproži večkrat pogovor o pridigi, ki so jo sli¬
šali otroci in posli preteklo nedeljo v cerkvi; naj pove ta ali oni, kaj si je
zapomnil, pohvali najbolj pridnega ter pristavi še kak prijazen opomin —
in z veseljem se bodo spominjali tvojih besed, ko boš že spavala pod ze¬
leno rušo. Kako prav ima pesnik, ko poje o svoji materi:

»Cvetje, bisere, zlato, korale

Spletel vse bi rad v venec jeden;

Toda to bi še ne bilo dosti:

Majke mi spomin še več je vreden!"

Da, spomin dobre, pobožne gospodinje ostane večen. Nje izguba je
družini nenamestljiva na zemlji, a teši jo nada, da se kdaj združijo z njo
nad oblaki. Nje nauki pa žive v srcu njenih dragih in rojevajo stoteren sad!

Tako, drage deklice! V skromnih potezah sem vam opisala, katerih
dejstev si pridobite, da bodete kedaj vrle, umne gospodinje, zmožne srečo
ustanoviti v svoji hiši. — Kaj ne, vsaka izmed vas bi bila rada taka zlata
vredna gospodinja? — Vsaka izmed vas bi si rada zaslužila hvalo, ki jo
daje modri Sirah blagi gospodinji, imenuje jo »močno ženo". —■ Toda —
sama želja vas še ne privede do tega. Volje je treba. Na delo tedaj! —
Začnite že danes. Vadite se ob vsaki priložnosti, ki se vam ponudi, pa bo
šlo. S trudom se vse pridobi. Kdor se ne plaši truda in boja, ta zmaga in
njemu se prisoja venec. Kdor pa roke križem drži, naj gleda še tako po¬
željivo po njem, dobil ga pa le ne bo. —

Stori torej dober sklep, ter ga takoj začni izpolnjevati. Bodi pa tudi
vztrajna. Deklice so večkrat kakor slama; če jo vžgeš, vzplameni in zapla-
poli, a v malo trenutkih ni ognja več. Taka ne bodi, to je neznačajno. Ne¬
značajna pa gotovo nočeš biti, torej ti ne preostaje druzega, kakor da se
krepko lotiš dela sama s seboj, poleg pa ne pozabiš prositi Boga pomoči.
Zlasti pa se oziraj pogosto na vzgled svoje nebeške Matere, ki se je tako
vztrajno prizadevala v svoji mladosti za pravo temeljito čednost — ter nam
bila vsem v vzgled že tedaj, zlasti pa gospodinjam pozneje v Nazaretu, kjer je
gospodinjila v najsvetejši družini, ki je kdaj živela pod solncem. Pa tudi druge
gospodinje naj vas vzpodbujajo v posnemo. Nekaj sem vam jih že naštela;
drugih si lehko poiščete v lepih, vzpodbudnih knjigah, segajte le pridno po njih.

Če bodete tako skrbno pripravljene na bodoči poklic, koristile bodete
tudi mnogo — svoji domovini. Vrle domorodkinje morate pa biti vse. Lehko
vam je delati v prospeh drage domovine. Cesto krepostna in vrla gospo¬
dinja več stori za narod in domovino, nego kak glasovit državnik, ki si je nabral
mnogo lovorjevih vencev. Za liho, skromno deiavko-gospodinjo je pripravljen
venec nad zvezdami, ki ji bo nevenljiv ovijal glavo! — Ali ne mika tak venec
tudi — vas? —

B. Kaj mora znati vrla gospodinja?

1. O stanovanju.

M»yr4>-

prvem oddelku smo govorili o svojstvih, katerih si mora pridobiti
yiw’ vsaka deklica, da bo kdaj vrla in dobra gospodinja. Ni pa še dovolj,
da je gospodinja le pridna, redoljubna i. t. d.: biti mora tudi vešča
v vseh gospodinjskih stvareh.  Gospodinja, ki ve v vsaki reči pravi
glas, dela mirno in samosvestno, se obvaruje marsikatere nezgode, pa uspeh
ima. Nevednost pa še ni koristila nikomur. Berite torej, drage deklice,
pozorno tudi nastopne vrstice, ker se bodete naučile iz njih marsikaj korist¬
nega! — Začnimo s stanovanjem !

„Doma“ smo gotovo najrajši. Saj doma prebijemo najlepše ure življenja,
če smo daleč od njega, največ spominov nas veže na dom. Na tujem nam
je všeč le tedaj, če smo „kakor doma“. Domače ognjišče, domača hiša je
za nas nedvomno najvažnejši prostorček na širnem svetu, zato si ga tudi
uravnajmo kolikor mogočo povoijno. Posebno mora torej gospodinja skrbeti
za stanovanje, da je uredi kolikor moč lepo, složno in pred vsem zdravju
ugodno.  Zdravje je najdražja stvar za človeka. Ge imaš vsega obilno, pa
zdravja nimaš — kaj ti pomagajo vsi zakladi ? V bolezni jih ne moreš
vživati!

Stanovanje mora imeti zdravo lego; biti mora suho, pro¬
storno; imeti mora dovolj zraka in svetlobe.

Najboljšo in kaj zdravo lego ima hiša, ki je zidana na nekoliko vzvi¬
šenem zemljišču, v katerem ni gnjijočih rastlinskih in živalskih ostankov ;
dobro je, če je obrnjena na jug, od severne strani pa jo gosto drevje ali
griček brani mrzlih vetrov. Gnjijoče snovi so pa zlasti v močvirnem zemljišču
in po kalužah; iz njih se razvijajo razni škodljivi plini, ki kvarijo zdravje
človeku. Nepokrita gnojišča blizu hiše tudi kvarijo zrak in so torej škodljiva.

Stanovanje mora biti suho.  V novo hišo preseliti se, ko je še le dode¬
lana, je jako nezdravo. Hiša se mora leto in dan sušiti, da izgine vsa
mokrota iz nje.

Mokrotna stanovanja so zelo nevarna človeškemu zdravju. V takem
stanovanju se rade razvijajo plesni, to je, majhne gljivice, ki se potem širijo
po zraku. Ko sopemo, nam dospejo v pljuča ter lehko provzroče marsikako
bolezen. Pa tudi zrak se v mokrotnem stanovanju ne menjava tako redno,
kakor v suhem. Svež zrak namreč neprestano dohaja v stanovanje ne le
skozi razpokline pri oknih in durih, temveč tudi skozi luknjice v zidu, zlasti

i

18

v hišah, ki so zidane z opeko. V vlažnih stanovanjih pa mokrota polni in
maši te luknjice, in zrak ne more prodirati v sobo. Slab zrak in pa mokrot-
nost je vir premnogih bolezni. Najbolj navadna je pre hlajenj  e. Vlažno
zidovje je vedno mrzlejše od suhega. Ljudje v takem stanovanju se redko
kdaj znebe nahoda; rada jih boli glava in trga po udih; dobe kašelj, bra-
morke, bledico; vnamejo se jim oči; pa še mnogovrstne druge bolezni imajo
zalego v mokrotnem stanovanju.

Stanovanje se napolni z vlago, če sušimo v njem mokro perilo, če
pustimo dalje časa v njem izpuhtevati kako tekočino, če gojimo v sobi preveč
rastlin, ki potrebujejo veliko moče, ali pa, če se prepogosto in nespretno
izmivajo tla in druge reči, če se preveč poliva voda i. t. d.

Kdor ne more premeniti stanovanja, ali si postaviti nove hiše ter je
prisiljen prebivati v vlažni hiši, naj skuša vsaj, kolikor le more, pregnati
mokroto.

Suhota v stanovanju se pospešuje na razne načine: Dvojna okna ob
vlažnem vremenu mnogo zadržujejo zunajno vlago; ob suhem vremenu pa,
bodi po zimi ali po leti, pridno prevetrovanje najbolj suši sobe. Toplota
tudi odganja mokrotnost, toda prav izdatno le, ako se v zakurjeni sobi ob
enem okna odpro; ali pa, ako se v vlažnih sobah postavi peč, ki se od
znotraj kuri. To velja še posebno za pritlična stanovanja, kjer se ob dolgem
deževju in dolgo ležečem snegu napravlja mnogo mokrote. Kadar gori v
taki peči, odhaja vlažni zrak skozi vratca v dimnik in soba se osuši.

V posebnih slučajih, zlasti za sušenje manjših prostorov, n. pr. v omari,
skrinji i. t. d. se rabijo tudi lehko nekatere kemikalije, kakor: žveplena
kislina, ki jako rada vsprejemlje vlago, kiorkalij i. dr.

Mokrotno stanovanje pa ni le kvarno zdravju, temveč tudi pohištvu,
obleki, perilu, jestvinam. Plesen in trohnoba se zlasti rada vseli V pod, ter
ga kmalu razdene. Male glivice, ki poganjajo iz poda, se dajo nekoliko pre¬
gnati s petrolejem, ali če se pod večkrat namoči z vodo, ki je v njej raz¬
močeno nekoliko železne galice (železnega vitrijola), tudi karbolova kislina
jih odganja.

Stanovanje mora imeti dovolj svetlobe.  Brez svetlobe ni pravega
zdravja. Solnce je luč, ki vse oživlja. Cvetice ne morejo cveteti, če pogre¬
šajo solnčnih žarkov, živali so klaverne brez njih. Rudarji, jetniki, ki pridejo
le redko na beli dan, pa ljudje, ki prebivajo v mračnih sobah, so bledi,
slabi in bolehni. Pravijo, da pridejo pogrebci trikrat pogosteje pred hišo,
obrnjeno na osoj, nego v hišo, ki je obrnjena proti solncu. — V Ameriki
je v najnovejšem času neki zdravnik dal napraviti bolnišnico s stekleno
streho, da solnce ves božji dan sije na bolnike, kar neki jako pospešuje njih
ozdravljenje. Nekoč sem tudi brala, da je v bernski okolici na Švicarskem v
nekem tesnem klancu med visokim pečevjem vas, kamor solnce dohaja le
za kake pol ure na dan. Ljudje te vasi so baje izvečine slabotni, bebasti in
slaboumni.

Najsvetlejše so sobe, če je hiša obrnjena s sprednjo stranjo (s proče¬
ljem) na jug, in ima pred seboj široko ulico.

Sobe morajo biti prostorne, z visokimi okni in zračne ; po zimi naj
se le zmerno ogrevajo. Prevelika toplota omehkuži človeka, da le še huje
čuti neugodnosti mrzle zime in se toliko laglje prehladi. Tudi ima presušen
zrak slabe nasledke za pluča, in prevelika razlika med vročino v sobi
in mrazom od zunaj je mnogokrat vzrok, da se prehladimo. Toplota po

19

sobah, zlasti po spalnicah, bodi kolikor mogoče, vedno enaka ter ne presegaj
15° R. — Prevelika vročina kmalo odjenja, če postaviš na peč posodo z
vodo. Voda izhlapeva ter jemlje vročino, ob enem pa še napoji suhi zrak s
potrebno vlažnostjo.

Stanovanje mora imeti dovolj svežega zraka.  Zrak se kvari z
dihanjem fzsopevamo namreč ogljikovo kislino; le-te je pač vedno nekaj v
zraku, a silno malo, (v zdravem zraku na 10.000 delov le 4 deli ogljikove
kisline). Ako se je pa več nabere, je škodljiva vselej, prav čista je smrtni
strup za pljuča. Ta kislina se nabira, kjer ljudje dihajo, kjer gori, ali kjer
se kisajo tekočine. Ako v zaprti sobi prebiva ali spi več ljudi, ali gori več luči,
se napravi obilno te kisline in zrak se spridi. Kjer je v velikih prostornih
sobah malo ljudi, ni tako huda. a v majhnih prostorih se s sopenjem in
ognjem v kratkem času zdravi zrak popolnoma spridi.

Še na neki drug prav tako nevaren in škodljiv plin naj opozorim!
Kjer se kaj pari, kjer se reči smodijo ali tle, ne da bi gorele s plamenom,
nareja se ogljikov  o k i s. Napravlja se tudi s tlečo žerjavico v preveč
zakurjeni peči, ali če v zatohlih prostorih ne more zadostno goreti. Prav
nevarna je torej navada tistih ljudi, ki po zimi zvečer prinašajo lonec z
žrjavico v spalnico, da si jo ogrejejo. Mnogokrat si je že primerilo, da je
tak nesrečnež zaspal, pa se nikoli več izbudil ni, ker ga je ogljikov plin
zadušil.

Po kmetih vidimo časih po revnih hišah razne opresnine kakor repo,
krompir, kislo zelje, pa tudi kokoši in še nečednejše živali v sobi, kjer ljudje sami
prebivajo. Tako stanovanje je nečedno in nedostojno za človeka, pa tudi
nezdravo. Ljudje bolehajo in ne vedo, da si goje razne bolezni sami.

Da je zrak po sobah vedno čist in svež, treba je po zimi in po leti,
zjutraj, opoldne po obedu in proti večeru odpreti okna in vrata, da se soba
dobro prevetri, ves sprijen zrak izžene in da svež zrak vanjo pride. Poleti
naj bo nekaj oken vedno odprtih, pa ne tako, da bi nastajal prepih. Okna
se morajo odpirati zlasti tam, kjer je več časa veliko ljudi.

Nekatere gospodinje čistijo sprijen zrak v sobi s kajenjem, pa ne dose¬
žejo vselej zaželjenega uspeha. Razne dišave, ki se rabijo v to, ne odpra*
vi jo slabega zraka, marveč ga le nekako zakrijejo, kakor zakrije n. pr.
sladkor grenkobo, — torej nič ne pomagajo pljučam in zdravju. Priporoč¬
ljive so za kajenje le take snovi, katere uničujejo škodljive zračne primesi v
sobi. Priporoča se marsikaj, n. pr. hud jesih (kis), ako ga vliješ nekoliko
kapelj na razbeljeno železo. Dobra je tudi surova kava, ako se stolče v prah
in vspe na žrjavico ; brinjeve jagode in brinjeve vejice so tudi dobro kadilo.
Nikjer pa menda ni pretiravanje tako neprijetno, pa tudi škodljivo, kakor
luka j Neprozorna megla, s katero nevešča kadilka napolni sobo, je še škod¬
ljivejša nego poprejšnji zrak. Neškodljivo in, če se v pravi meri rabi, tudi
koristno je kajenje s kisom, suho brinjevo vejico ali korenino, ali s suhimi
jabolčnimi olupki. Vendar čiščenje zraka s kajenjem bodi le izjema za po¬
sebne slučaje, pravilno se čisti zrak s pametnim prevetrovanjem in s pečmi,
ki se od znotraj kurijo. V tako peč odhaja slab zrak, svež pa dohaja
skozi majhne luknjice ob oknih in vratih ter skozi zid, kakor smo že rekli.

V novejših poslopjih skrbe za prevetrovanje tudi z ventilacijo.
Kjer se pa za ventilacijo ni skrbelo ob zidanju, tam se da napraviti ta tudi
v oknih. Zgornji del okna se da narediti tako, da se ne odpira na desno
in levo, ampak navzgor. Tečaji so na spodnjem delu okvirja tako, da se

2 *

20

zgornje okno vodoravno vrti na njih ; na zgornjem delu okvirja pa je pri¬
trjena dvojna vrvica; če potegneš prvo, se ti zgornji del okna odpre, če
potegneš drugo, se ti zopet zapre. Taka okna so tembolj uporabna, ker
pri njih ne nastaja prepih; še preprosteje se napravi toliko potrebna ven¬
tilacija, ako daš zgornjo šipo v oknu razrezati na ozke proge, katere se
vstavijo poševno zopet v okvir nekako tako, kakor so deščice na oknicah
(polknih), kadar so zaprta, zato da se more zrak, dohajaje .v sobo, obrniti
najprej proti stropu in potem še le prihajati nižje v sobo. Steklene proge
se vlagajo v okvir tudi vodoravno in sicer vrtljivo, da jih je moč,odpirati
in zapirati, a se jako rade potarejo. Bolje je torej vložiti jih poševno. Ge
ne maranio, da bi zrak neprestano dohajal v sobo, dajmo pa v okvir ude-
lati šipo, ki se da pomakniti čez ventilacijo in nazaj z vrvico, kakor zagri¬
njala pri oknih; tako lehko spuščamo zrak v sobo, kadar nam drago.

Stanovanje mora biti tudi čisto.  Biti mora torej brez prahu, dima,
smeti, pajčevin,  pa tudi brez nečednih živalic in druge nesnažnosti.
Prah je zdravju jako škodljiv; ob dihanju nam prihaja z zrakom v pljuča
ter se vlega nanje. Ljudje, ki žive mnogo v čistem gorskem ali planinskem
zraku brez prahu, imajo pljuča bledordeča, a kakšna ima pa n. pr. kovač,
ki vsope toliko ogljene pare, prahu in dima? — Ako je prah oster in bodeč,
kakor n. pr. v tovarnah, kjer brusijo steklo, pri klesarjih i. t. d., zasadi se
prah v pluča, napravi otekline in človek začne bolehati.

Prah ne polega le po tleh in na pohisno opravo, prijema se tudi sten,
a najbolj preprog in zagrinjal. Preproge so narejene iz organskih snovij,
iz volne, bombaža in raznih drugih rastlinskih vlaken; zato tudi rade vzpre-
jemajo nevidno majhne nesnažne delke, ki plavajo po zraku in se polagoma
kemično izpreminjajo. Kolikorkrat stopimo na preprogo, zlasti na zastarelo,
vselej se vzdigne nekaj prahu in z njim nezdravih snovij, katerih so se
navzele. Preproge in zagrinjala se morajo pogosto in skrbno iztepati prahu.

V prahu se zaredi tudi največ nadležnega mrčesa, zato je pridno
odpravljanje in izbrisavanje prahu, sploh snaga, najboljši pripomoček proti
zalegi nadležnih živalic.

2. Kako je urediti stanovanje.

Iz vsega, kar smo rekli doslej o stanovanju, je lehko razvidno, na kaj
se je v prvi vrsti treba ozirati zlasti po mestih, če si izbiramo novo stano¬
vanje. Kdor gleda le na to, da dobi najceneje stanovanje, bodi sicer kakršno
že, brez ozira na zdravstvene razmere, izdal bo toliko več za zdravila, pa
še drugih nepovoljnosti bo imel dovolj. Kadar torej iščeš novega stanovanja,
se oziraj najprej na to, da bodo sobe svetle, prostorne in zračne.
To je neobhodno potrebno.

Ge je novo stanovanje dobro, je za gospodinjo poglavitna skrb, da
sobe prav porazdeli in uredi. Tukaj pokaže gospodinja vso razumnost in
— okus.

Nekatere gospodinje odločijo najprostornejšo in najlepšo sobo za vspre-
jemanje tujcev, za spalnice pa najmanjše, ki se ne dajo dobro prevetrovati.
ali pa porabijo za spalnice celo pregrade in zakote brez oken (alkovne).
Narobe svet! — V takih temnicah prebijejo mnogi malone polovico svojega
življenja, pač ni čuda, če bolehajo in prerano umirajo. — Glavobol, nervoz¬
nost, vročinska bolezen i. dr. so najpogosteje posledice slabega, sprijenega
zraka v spalnicah.

21

Pametna gospodinja ravna drugače: spalnica mora biti najprostor¬
nejša. Da je v nji vedno dovolj čistega zraka, prevetruje jo po večkrat na
dan, kar je pač najlaglje v spalnici, ki ima okna navzkriž. Velike spalnice
in sobane imajo izvečine tudi ventilacijo.

Postelje ni dobro zagrinjati z zagrinjali ali pa s takozvanim „nebom“,
ker slab izsopljen zrak zastaje okoli postelje in odvrača sveži zrak. Postelja
naj ne stoji po zimi preblizo peči, ali pa preblizo okna, tudi ne sme biti
obrnjena proti oknu, da nam vzbudivšim se svetloba ne kvari oči. Zagrinjala
na oknih so najbolja iz bombaževine sivkaste ali višnjevkaste barve in ne
pretemna, zelena barva ima pogosto škodljive snovi v sebi, zlasti arzenik,
zato je ni priporočati. — Zagrinjala iz volnene tkanine niso ugodna, ker'
vsprejemajo vase preveč prahu.

Opravljene naj bodo spalnice preprosto. Nekaj čednih sv. podob na
steni, omara za stvari, ki jih rabimo ob umivanju, in druga najpotrebnejša
oprava: to je vse, kar sme biti v spalnici. Ako je prenatlačena z vsako¬
vrstnim pohištvom, ima zrak premalo prostora

Soba, ‘v kateri prebivamo podnevi, mora biti primerno velika, svetla
in zračna. Najugodnejša je, če ima okna na zahod, ker je popoldne naj-
dalje časa svetla in poleti najhladneja. Urejena naj bo preprosto in okusno.
Najlepši ukras ji je snažnost in red, nekaj lepih, pomenljivih podob na
steni, pa kakšna cvetica na oknu. Skrbno gojene cvetice delajo prijeten utis
na človeka ter kažejo nežen čut gospodinje in domačih hčera. Katera nepo¬
kvarjena deklica pač nima rada nageljnov ali pa rožmarina na oknu ? — •
Vendar pa močno dišeče cvetice manj ugajajo za sobe, zlasti za spalnice,
ker od močne vonjave rada glava boli.

Ako je za obednico odločena posebna soba, bodi ta primerno oprav¬
ljena. Hrana tekne le tedaj zares, če jo uživamo z veselim srcem, z vedrim
duhom! — Zato bodi obednica svetla.  V polmračni sobi ni pravega
veselja. Zagrinjala na oknih, stene, oprava, vse bodi svetle barve. Svetloba,
pisane cvetke, tičje petje — vse to prijetno vpliva na človeka, mu vedri
duha in pospešuje tek pri jedi.

Soba za vsprejemanje gostov je lehko tudi na osojni strani, da le
nima uhoda skozi kuhinjo ali spalnico. Sploh pa odloči sobo za vspreje¬
manje gostov le, ako jo zares lehko pogrešaš, saj, če so sobe stanovalnice
vedno v lepem redu, se ti ni sramovati, naj pride vanje kdorkoli.

Urejevanje sob kaže zlasti okus gospodinje in njen čut za lepoto. Ni
soba že res lepo vrejena in prijetna, ako stoji v nji mnogo lepe in drago¬
cene oprave, ampak le tedaj, če so vse stvari: pohištvo, zagrinjala, preproge
i. t. d. po obliki in barvi v lepem soglasju med seboj in z barvo na steni.
Pohištvo mora biti lepo in prikladno razstavljeno in primerno prostoru, za
katerega je odločeno.

3. Kako treba čistiti stanovanje.

Imeniten del vsakdanjih gospodinjskih skrbi je čiščenje stanovanja.’
Čistota in red, smo rekli, sta neločljiva. Če tndi ne opravlja snaženja gospo- .
dinja sama, vendar njene roke, njene besede je treba povsod. Kar sama
dobro razume, ve zahtevati tudi od poslov. Zato se morajo deklice zarana
uriti v pospravljanju sob, v snaženju i. t. d., da bodo kdaj kaj zbale.

Največ posla daje vsak dan pospravljanje sob, posebno
spalnic. Ako so te vedno lepo urejene in snažne, kažejo pravo vrlost,
gospodinje. Če je soba vsprejemnica krasno urejena, če je tam vse lepo,
spalnice pa so zanemarjene — je vrlost gospodinje le navidezna! — Zjutraj
se začne pospravljanje koj, ko je družina vstala. Najprej se očiste in po¬
spravijo stvari, ki se rabijo ob umivanju, potem se odpro okna in prevetri
vsa posteljnina. Ta se izloži na stole, prerahlja in pusti, da se dobro pre¬
zrači. Prevetruje se pol ure ali tudi celo uro, po okoliščinah še več časa.
Ako je pa megleno ali deževno in vlažno vreme, se ne odpirajo okna,
dokler je posteljnina po stoleh, da se ne navzame preveč inokrotnosti.
Polagaje posteljnino nazaj v posteljo, naj se dobro pretrese in rahlo zloži
in odeja gladko zatakne. Na to se pomete soba, preproge (če se rabijo),
se izpraše zunaj na dvorišču, potem se obriše prah in postavi vsaka stvar
na svoje mesto.

Ravno tako skrbno mora biti pospravljena in snažna soba, kjer prebi¬
vamo podnevi. Vrla gospodinja gleda strogo na to, da so sobe vsako jutro
dobro  in čisto pometene, pa tudi čez dan, ako se znova nasmete. Miza,
stoli, omare in vsa druga oprava naj se zbriše z mehko in čisto cunjo,
kolikorkrat se je naprašilo. Izpod omare in drugih težjih stvari v sobi, ka¬
terih ni lehko premikati, naj se izmete prah z omelom, ravno tako s podob,
ki vise previsoko. Tudi s sten naj se omete prah vsaj enkrat na mesec,
okna se obrišejo zjutraj s čisto in suho cunjo, vsak mesec pa izmijejo
z vodo.

Rjuhe, preobleke blazin se menjavajo vsak teden ali vsaj 14 dnij,
slama iz slamnice vsako leto. Pernice in blazine se morajo poleti, ko se v
spanju potimo, vsaj enkrat na teden dobro na solncu presušiti; suhe se potem
krepko pretepo z vitko šibo, da se zgrujeno perje zopet razpusti in zrahlja.
Pernice, ki se dolgo časa niso rabile, ali pa če smo jih rabili za bolnike, se
morajo do dobra prečistiti, ker se je perje sprijelo v grude. Perje se čisti
tako-le: Iz blazine se vspe v veliko posodo, v škaf, še bolje v čeber za

perilo ter se zalije z milnico in po večkrat krepko premeša ; potem ostane
perje nekoliko časa v milnici; naposled se pa izžme in raztegne po rjuhi,
da se posuši. Suho perje deni v vrečo ter krepko prešibaj, pa bo znova prožno
in mehko.

Pod se mora večkrat izmiti. Po navadnih hišah imamo izvečine pod
iz mehkega lesa, ki je tudi v premožnejših hišah prikladnejši za tiste hišne
dele, koder se mnogo hodi, n. pr. v veži, v družinski sobi i. dr., ker se da
dobro izmivati z lugom. Tu in tam izmivajo pod z lugom in peskom, ter
ga potem izplakujejo z vodo. To delo gre pač precej hitro od rok, pa je
slabo za pod, ker se ob tem močno zbrusi in prepočasi osuši, kar je vse-
kdar zlasti pa pozimi kaj neugodno in zdravju škodljivo. Bolje je izmivati
pod z ostro slamnato ščetjo in z lugom ali milom ter sproti izbrisavati ga,
da se hitreje osuši.

Ker je pa pogosto izmivanje podov v obče zamudno in težko delo in
tudi pod ne vstraje tako dolgo, napravljajo si zlasti po mestih rajše po¬
voščene ali lošene (lakirane) pčde, v nekaterih krajih pa jih le napoje z
lanenim oljem, kar je prav dobro, ker je pod vsled tega mnogo trpežnejši,
a nekaterim ni všeč, ker s časom zatemni. Za spalnice bolj ugaja lakiran
pod, ker se na njem ne pozna toliko, če se je ob umivanju polilo kaj vode,
na voščenem podu pa pušča lise. Madeži ali lise se morajo koj odpraviti
iz poda. Mastne lise se dajo odpraviti, dokler so nove, z vročo vodo in

23

milom; zastarele se pa že težje odpravljajo. Terpentinovo olje izvleče
maščobo na vrh, da se da z nožem odstrgati in potem z vročo vodo izmiti,
a časih je treba to po večkrat ponavljati, predno je lisa popolnoma prešla.
Čista ilovica, namočena v hudem jesihu, tudi vsrka vase maščobo, če mastno
liso nadrgnemo ž njo ter jo pustimo en ali dva dni, potem se izmije in če
treba, še enkrat nadrgne.

Velika preglavica so gospodinji tudi lise od črnila ali druge tinte.
Vijoličasta tinta pa tudi anilinova se odpravi najlaglje s špiritom, navadna
črna pa s ščavno soljo (Kleesalz) ali z limoninim sokom, ali kjer ni tega
pri roki, tudi z močnim jesihom in kuhinjsko soljo.

-4. Kuhinja.

Jako važen del stanovanja je kuhinja. V njej se pripravljajo dan na
dan razna jedila, katera nam imajo dovajati novih telesnih moči, da si
ohranimo življenje in moremo opravljati vsakdanje dolžnosti.

Kuhinja mora biti svetla in prostorna, nad vse pa snažna in lepo
urejena. Lepa, čista kuhinja je dika in ponos vrle gospodinje !

Kakor v sobah, mora tudi v kuhinji imeti vsaka stvar določeno mesto.
Kuhinjska posoda bodi razvrščena kolikor se da najlepše, pa svetiti se mora,
kakor da je nova. Police, klopi, deska za mlince in rezance (nudeljne),
valjar, leseni škafje, leseni krožniki in vse nebarvane stvari naj bodo bele,
kakor da se nikdar ne rabijo. Železno ognjišče bodi vedno svetlo, pod ali
tlak čist in pometen.

Res je, da je z vednim čiščenjem mnogo posla, a zdravje in dostoj¬
nost odločno zahtevata snažnost v kuhinji in to ne manj kakor v drugih
prostorih. — Da se ne nabere preveč pomivanja po obedu, pomivaj in
spravljaj posodo sproti, ko je ne rabiš več. Mizo in tla v kuhinji je laglje
ohraniti čiste, kakor pa vedno izmivati jih ; bodi le previdna in ne sukaj
se prehitro, da ne boš preveč polivala. Lijak je v kuhinji neobhodno po¬
treben, da se vsa nesnažna voda lehko sproti odpravlja.

Velika dobrota za gospodinjo v kuhinji je dandanes železno ognjišče
in to ne le z ozirom na snažnost, nego tudi glede na druge preimenitne
vrline njegove. Poprej se je zlasti na kmetih skoraj povsod kuhalo v veliki
družinski peči, v nekaterih krajih se še sedaj! Vendar se skoraj ne more
opravičevati zanikrnost, alco v boljših hišah ne nahajaš ognjišča. Tu in tam
so imeli pač ognjišče že davno, toda ognjišča prejšnjih časov bi bila pač
zaslužila ime „potrat!jivo ognjišče", ker se je kurilo le vrh njih ter potratilo
premnogo toplote, katere je skoraj 99°/o zbežalo brez prida v dimnik. Tudi
snaga poleg takega ognjišča ni bila lehka reč, ker je moral dimnik biti
izpeljan naravnost iz kuhinje. Kako črna in sajasta je bila laka kuhinja!

Iz tega dvojnega ozira, radi snage in varčnosti, je razvidno, kolika pri¬
dobitev za hišo je železno ognjišče, ako je prav narejeno. Dobro narejeno
železno ognjišče prihrani gospodinji mnogo goriva, pa tudi dela in sitnosti.
— Ker se ne kuri železno ognjišče na površju, kamor se postavljajo lonci,
ampak pod železnim pokrovom v zaprtem prostoru — uporabi se malone
vsa toplota ter odhaja še le potem po ceveh v dimnik, kuhinja pa ostane
čista in neokajena. — Paziti je le, da kurišče ni pregloboko, če ne ne
more vroči plamen dovoljno švigati ob pokrovu in razgrevati posode, ki je
razstavljena na pokrovu ali pa vložena v njegove votline. Da se toplota ne

24

gubi brez koristi, ima železno ognjišče, zlasti za večje družine, več oddelkov,
da se vročina prevaja iz prvega oddelka v drugega in od tod še v tretjega,
predno odhaja v dimnik. Ker je v prvem oddelku največja vročina, se
kuhajo ali pečejo v tem oddelku tista jedila, za katere je treba večje vro¬
čine, drugi in tretji oddelek pa je za take stvari, katerim zadostuje nekoliko
manj toplote.

Železno ognjišče je res »varčno ognjišče 11 , pa poleg njega mora tudi
kuharica varčna biti! Veliko potrate s kuhinjsko toploto dela nevešča kuha¬
rica posebno vsled tega, ker ne pozna fizikalnih zakonov, ter misli, da se
da kuhanje s preobilno vročino kaj prisiliti ali pospešiti. Vrela voda —
krop, ima vedno enako toploto, ako je v odprti posodi, je ne razgreješ nad
100° G, kuri kolikor hočeš ! — Kadar je voda ali druga tekočina zavrela,
je vsako višje razgrevanje nepotrebno, prilagaj na ogenj le toliko, da ne
preneha vreti. Le v dobro zaprti posodi se da krop razgreti nad 100° C.

Za majhno kuho, ki ne potrebuje obile in dolgotrajne gorkote, so
semtertje v navadi tudi majhne pečice, katere se kurijo s petrolejem. V
hišah, kjer rabijo plinovo svečavo, se da v ta namen dobro in ne predrago
uporabiti plinova toplota. V Ameriki porabljajo dandanes že tudi električno
toploto za kuhanje, kar je morebiti najsnažnejša in najsložnejša kurjava.

Potrebno orodje v kuhinji je: polica za posodo, omara, miza, stol,
klop za škafe, sito, sekira, ldadvo, kuhinjske klešče, lopar, lonci, ponve in
druga kuhinjska posoda.

Najbolj zdrava in neškodljiva kuhinjska posoda je posoda iz čistega
porcelana, iz nebarvanega lesa, iz stekla in iz dragih kovin. Posoda iz na¬
vadnih kovin, bakrena, cinkova, kositerna ali tudi iz pločevine (pleha) je že
mnogokrat provzročila marsikatero bolezen ali celo smrt, ker le prevečkrat
se nahajajo v njih svinčene spojine. Navzlic temu je vendar kuhinjska po¬
soda najnavadnejša iz imenovanih navadnih kovin. Prevažno je torej za
vsako gospodinjo, da ve, kako naj rabi tako posodo, brez škode za zdravje.

Kuhinjska posoda je izvečine znotraj pološčena. Lošču ali glazuri pa
je pogosto primešanega nekoliko svinca. Ge ni ves svinec kemično spojen,
je taka glazura prav lehko otrovna. zato bodi gospodinja previdna ob rabi
nove posode. Da se prepričaš, ali je posoda loščena s svincem ali ne, po¬
skusi to-le: Novo posodo nalij s hudim jesihom, kateremu prilij nekoliko
vode, potem jo postavi k ognju, da zavre in se kuha nad eno uro. — Ko
se ohladi jesih, prilij mu nekoliko vodikovo-žveplene vode. ki se dobiva v
lekarni. Ako jesih zarjavi ali celo začrni, je znamenje, da je v glazuri pre-
obili svinec, inače bi jesih ne izpremenil barve.

Bakrena posoda je zdravju mnogokrat prav nevarna. Baker se namreč
kaj rad spoji s kislinami v zeleno snov, ki je imenujemo »zeleni volk 11 . Ta
zelenica je hud strup. Ge pride med jedila, dobimo od njih glavobol, blju¬
vanje, bolečine v želodcu, mrzlico i. t. d. Marsikdo se je že otroval z jedjo,
v katero se je primešal zeleni volk. Zategadel naj se bakrena posoda nikdar
ne rabi za kuhanje, ako ni prav dobro pocinjena. Kisline naj se sploh ne
pripravljajo v bakrenih posodah, tudi tolšče naj se ne devljejo za več časa
vanje. Bakreni škafje in kotli za ogrevanje vode in za pranje niso škodljivi.
— Prav tako neugodna je posoda iz medi (mesinga), ker še manj drži gla¬
zuro kakor bakrena posoda, torej ni uporabna. Možnar in tolkač iz medi se
morata vselej dobro izčistiti in sicer precej, ko se nehata rabiti, da ju ne
prevleče zeleni volk.

25

Kositerna posoda je neškodljiva, ako je iz samo čistega kositra. Gasili
pa je primešan tudi svinec, seveda na škodo našemu zdravju. Svinec
je med vsemi kovinami najhujši otrov. Vse njegove spojine so otrovne.

Najpripravnejše je še železo. Zato imamo dandanes tudi po največ
železno kuhinjsko posodo, naj je že ta iz pločevine ali pa iz litega železa.
Tudi posoda iz mehkega železa je uporabna, samo da nektera jedila, če jih
kuhaš v taki posodi, dobe temno barvo in neprijeten, trpek okus, ki pa
zdravju ne škoduje, le jedila niso lepa. Zakaj počrne jedila v neloščeni
posodi iz mehkega železa, je vzrok le-ta: Mnogo rastlinskih snovi ima v
sebi čreslovino ali tanin; ta raztopi nekoliko železa ter se kemično spoji z
njim v črnikasto oborino. Od tod črna barva. To opazuješ lehko tudi
na nožu, s kojim si lupila in rezala jabolka ; če ga pustiš in ne obrišeš,
prevleče ga črnikasta ali modrikasta barva iz gori navedenega vzroka.

Da jedila ne počrne v posodi iz mehkega železa, žgi večkrat v nji
kavo; ta prevleče posodo od znotraj s tenko lehko kožico, ki brani, da se
tanin ne spoji z železom.

Navadno je pa loščena tudi posoda iz pločevine, iz mehkega ali iz
litega železa, pa kakor smo že rekli, paziti je, da ni svinca vmes. Ge je
lošč bled in modrikast in ti počrni prst, podrgnivši z njim po lošču, je to
znak, da je svinec primešan glazuri. — Da odvrneš torej vsako nevarnost
zastran otrovne glazure, zapomni si to-le: Vsako novo posodo, predno jo

rabiš, izmij krepko z drobnim peskom (sipo), pepelom in vodo, potem jo
nalij z vodo, v katero vspeš nekoliko kuhinjske soli in prideneš še nekoliko
jakega kisa. To kuhaj v posodi dobro uro ; nato se posoda še enkrat čvrsto
izmije, potem se ni bati, da bi prišle v jed svinčene snovi. To velja za
vsakršne posode, katere so loščene, tudi za navadno lončarsko robo, ker
tudi to pogosto loščijo s svincem.

Najboljša in najlepša je posoda iz porcelana in iz stekla. Dober por¬
celan je lepo bel, prosojen in jasno zveni. Porcelan so poznali Kitajci že
zdavnej; v Evropi pa ga je iznašel kemik Bottcher I. 1708. Saški knez
Joahim mu je zapovedal, naj poskuša tako dolgo, da bo iznašel, kako se
dela zlato. Bottcher je poskušal in poskušal, pa zlata le ni naredil, pač pa
je naposled dobil lepo belo snov, porcelan, iz katere delajo dandanes toliko
različne posode po tovarnah.

Navadna lončarska posoda mora biti vrlo dobro žgana in imeti jasen
zvok. Da je trpežnejša, se veže po navadi z železno žico.

Lesena posoda je zdravju neškodljiva, samo čistiti se mora pogosLo.

Kakšna bodi kuhinjska posoda.

Gedna kuhinja in blesteča kuhinjska posoda je ponos vrle gospodinje.
Pa tudi v zdravstvenem oziru je čistota neobhodno potrebna v kuhinji. —
Lonce, sklede, krožnike in drugo posodo še le takrat pomivati, ko se ima
z nova rabiti, ni le zanikrno in grajevredno, temveč tudi nezdravo. Nesnažna
in slabo pomita posoda je bila že premnogokrat povod hudim boleznim ali
celo smrti. Iz jedilnih ostankov, držečih se nepomite posode, tvorijo se s
časom kisline in gnjiloba, ki se je navzame tudi posoda ter pokvari ona
jedila, ki se poslej kuhajo v nji. Iz teh in drugih razlogov bodi gospodinji
vedno prva skrb, da posodo takoj pomije in očisti, ko je ne rabi več. —
Mnogo truda si prihrani spretna gospodinja s tem, da posodo koj, ko jo

26

izprazni, nalije s kropom ali vsaj z gorko vodo, da se ostanki ne prisuše
in se posoda laglje pomije.

Jedilni ostanki se s pomijami porabijo za živino; zato se posoda naj¬
prej pomiva z vodo. Da se pa zopet lepo sveti, treba je še drugih pripo¬
močkov :

Železni lonci in ponve  se odrgnejo s peskom ali pepelom in
lugom, potem se splaknejo v čisti vodi in osuše na solncu ali blizo peči,
da se jih ne prime rja.

Loščena posoda  se izmiva z lugom. Bakrena posoda  se
čisli z zmesjo iz črne moke in jesiha, vzemo pa se lehko namesto moke tudi
mekine, Te zmesi se vzame nekoliko na sukneno krpo ter drgne z njo
posoda tako dolgo, da se začne svetliti, nato se splakne posoda v čisti vodi
in zbriše s suhim prtičem ter se postavi na solnce ali pa blizu ognjišča,
da se osuši. Bakrena posoda  se tudi jako lepo sveti, ako se odrgne
z zmesjo iz stolčene krede in žganja. Prav tako se svetli posoda in orodje
iz medi, možnar, žlice, svečniki i. t. d.

Posoda iz kositra ali pa iz pločevine  se izmiva z lugom in
kuhinjsko preslico (konjski rep) ali pa s sodo. Lepo se svetli tudi s kredo
in žganjem. Reči iz novega srebra in iz srebra  se čiste s
kropom in milom ali pa s kredo in žganjem (špiritom). Noži in vilice
se drgnejo s sipo in sodo, ali z vročim pepelom. Lepe nože in vilice svetle s
čistilnim prahom. Na kosec usnja se vspe nekaj čistilnega prahu ter drgne z
nožem po njem, dokler ni svetal.

Glinasta in porcelanska posoda:  krožniki, sklede, lonci
i. t. d. se pomivajo z vročo vodo in splaknejo z mlačno ne pa z mrzlo
vodo, da se loščevina ne razpoka; potem se zbrišejo in osuše.

Steklenina  se izmiva v mrzli vodi z volneno krpo, s trsovim
listjem, s koprivami, z drobnim peskom ali pa z jajčnimi lupinami. Ako je
steklenina mastna, izmiva se z mrzlim lugom ali z razmočeno kredo.
Steklenice  se čiste s ščetko in splaknejo še z vodo. Kupice in kozarci,
če so prav motni in zamazani, se izmivajo s kisom ali pa z razredčeno
solno kislino.

Da se steklena posoda ne razpoči v toploti, jo skuhaj, predno jo
začneš rabiti. Nova posoda se dene v lonec z mrzlo vodo ter pristavi k ognju,
da zavre; potem se odstavi in pusti na ognjišču, da se polagoma zopet
ohladi Taka kuhana posoda ti ne poči tako hitro.

Da ne poči čaša, ko jo nalivaš z vročo kavo, deni najprej srebrno
žličico vanjo, potem vlivaj kavo počasi noter, da se čaša polagoma razgreje.
Prehitro razgrevanje ali prehitro ohlajevanje posodo rado razžene ; zato se
tudi vroča posoda, zlasti loščena ne sme postavljati v mrzlo vodo ali pa
zalivati z njo, tudi ne puščaj prazne posode na vročem ognjišču.

Posode za mleko, sklede  in  1 a t v i c e se pomivajo z vročo
vodo ; dobro je, izkuhati jih večkrat v kropu, ter izbrisati in posušiti na
solncu ali blizu peči. Golida ali kabljica, v katero se molze mleko (žehtar),
mora biti vedno popolnoma čista, isto tako vrečica za odcejanje sira, ce¬
dilnik, na katerem se preceja mleko in pinja, v kateri se nareja surovo
maslo. Pinja, molzna golida, cedilnik se izmiva z vrelim kropom in potem
še s čisto vodo, da ne ostane nič mleka v njem. Ge teh posod nimaš
vedno prav čistih, potem se ne čudi, zakaj se ti mleko tako rado seseda !

27

5. Klet.

Dobra klet je velika dobrota za gospodinjo ; če je gospodinjstvo kolikaj
obširneje, ne more biti brez nje. V hladni kleti se ohrani vsaka jestvina
več časa, kakor v drugih toplih prostorih v hiši. Kako težko jo pogreša
pač marsikatera gospodinja, zlasti po mestih. Za manjše gospodinjstvo si v
takem slučaju tako-le lehko pomagaš : Napravi si dva zaboja enake podobe
pa ne enake velikosti. Na dnu večjega zaboja stlači za 15 cm  na visoko
gosto plast žaganja in pepela, na to postavi manjši zaboj ter ravno tako
ob straneh za toliko široki prostor med večjim in manjšim zabojem gosto
zadelaj z žaganjem in pepelom. Notranji zaboj potem napolni do polovice
z ledom in čezenj položi železno mrežo, da lehko lonce z jestvinami in
druge posode postavljaš nanjo. Zaboj postavi kam zunaj v vežo ali sploh
kje v kak kot, da ne pride solnce nanj. Za odtekanje ledenice rabi cev, ki
vodi skozi dno obojnega zaboja. Ce tudi se ti je poleti led že davno stajal,
ostane zaboj hladan in stvari se ti ne pokvarijo tako hitro, zlasti če še po
malem ledu dodajaš. Po zimi pa ti ostane zaboj primerno topel, da ne
zmrznejo jestvine v njem.

Za večje gospodinjstvo pa ena sama klet še ne zadostuje, posebno
tam, kjer imajo mnogo mleka ali vina. Mleko silno rado vsrkava vsako¬
vrstne pline ter se kvari, zato je treba mlečnico imeti v hladnem kraju
posebej, klet za vino posebej. Po tem takem razločujemo trojno klet :
za mleko ali mlečnico, za vino vinsko klet in klet za kuho : repo, krompir,
zelje i. dr.

Klet mora biti hladna, najbolje je, če je kakih 3—5 metrov globoko
pod zemljo, da ima poleti in po zimi enako toploto 7°—10° R. Imeti mora
dovolj odduškov, da dohaja čist zrak vanjo, če ne, je klet zatohla in ne¬
zdrava, in stvari plesnijo v nji. Kakor povsod, mora biti tudi v kleti snaga
in red.

6. Kalto ogrevamo stanovanja Kurjava.

Ogrevanje stanovanja je velike važnosti za gospodinjo. S pametnim
ogrevanjem sob si ohranimo zdravje po zimi, pa marsikaj se prigospodinji,
narobe pa gospodinja in nje družina trpi več ko dvojno škodo. Vrla gospo¬
dinja mora torej poznati gorivo, vrednost njegovo ter znati, kako se naj¬
uspešneje uporabi. Najnavadnejše vrste goriva so : drva, črni premog, rjavi
premog in šota.

Les je sestavljen iz ogljika, kislika in vodika pa nekoliko iz rudnin¬
skih snovi, ki ob gorenju preostajajo kot pepel. Pa ni v vsakem lesu
enaka množina, ogljika in vodika, ampak v nekaterem več, v drugem manj,
tudi je nekateri les gostejši, drugi bolj rahel. Po tem razločujemo trdi in
mehki  les. Mehki les ima mnogo vodika, je rahel in luknjičav, se rad
vname in hitro gori. Trdi les ima pa več ogljika v sebi nego vodika, je
mnogo gostejši, zato jeklen in težak, se težje vname, počasneje gori ter
daje več toplote. Najbolja so torej drva iz trdega lesa. Trd les dajo : bukev,
gaber, javor, jesen, brest, hrast, oreh i. dr.

Mehki les se dobiva od smreke, jelke, bora, topole, lipe, vrbe, jelše,
i. t. d. En meter bukovih drv zaleže toliko kakor dva metra jelševih ali
topolovih.

Dobra drva morajo biti gosta, zdrava brez črvojedine, suha in trda,
da zvenče, ako udariš s polenom ob poleno. Trohnel ali močno črviv les je

malo vreden. — Mokra drva dajo mnogo mani toplote nego suha, ker se
ob gorenju mokrili drv mnogo toplote potroši za izhlapevanje mokrote. Tudi
plavljena drva neki nimajo tolike vrednosti, če so se tudi osušila. Poznajo
sc po deloma obdrgnenih robovih in obtolčeni skorji. Najboljša so suha bukova
drva, ki dajo tudi najboljši pepel za perilo. Pepel iz hrastovih drv pušča
rjave lise na perilu.

Premog.  Vsled vedno večje uporabe goriva za premnoge parne
stroje in druge naprave zmanjkalo bi že zdavnej drv in lesa, ko bi ne
skrbel modri Stvarnik tudi za naše čase in potrebe ter ne bil shranil pod
zemljo neizmerne zaloge izvrstnega goriva, ki dandanes vedno bolj namešča
drva. To gorivo je premog.

Premog se nahaja v mogočnih skladih bolj ali inanj globoko pod zemljo. Kopljejo ga
kakor rudo, dasi ni prava prvotna rudnina, ampak rastlinje, les, ki je tekom dolgih sto in
tisočletij okamenel pod zemljo in se porudninil. V nekdanjih časih je prišlo mnogo bujno
rastočih gozdov pod zemljo, najbrž ob velikih zemskih prevratih. Če leži les vrh zemlje,
strohni in razpade, ker vplivata nanj zrak in mokrota. Drugače je, ako do lesu ne more
zrak; les ne more trohneti, a neizpremenjen tudi ne ostane; temveč počasi se razkraja in
izgublja vodik, kislik, ogljikovo kislino v plinovi obliki, ogljik pa ostane ter se časoma
zgosti kakor kamen, ker ga zemlja tlači. Tako počasno izpremenjevanje rastlin v ogljik ime¬
nujemo oglje  ni  te  v. — Kolikor starejši so skladi premogovi, toliko bolj je ogljenitev
dovršena in toliko podobnejši so rastlinski ostanki rudnini.

Premog je črni in rjavi.

Črni premog je po postanku najstarejši. Gručav je in jedrnat ter ima
70—90°/o ogljika v sebi. Vname se nerad, ker je gost, gori počasi in le na
močnem prepihu ter daje največ toplote. Ge se črni premog izžariva v
zaprtih posodah, napravlja se iz njega svetilni plin in premogovo oglje,
(koks, koaks), ki je izvrstno gorivo brez vsakršnega vonja.

Črnega premoga, ima največ Severna Amerika in Kitajska, v Evropi
ga je mnogo na Angleškem, pa tudi v našem cesarstvu ga kopljejo na
Češkem, Moravskem in Ogerskein.

Pri nas rabimo več rjavi premog. Ta je mnogo mlajši od črnega pre¬
moga ter ni tako globoko pod zemljo. Ogljika ima le 50— 70°/o; barve je
sploh temnorjave, časih tudi črne, pa če ga z železom oprasneš, pokaže sc
ti rjav prah. Rjavi premog je časih še ves lesu podoben; gori veliko raje
nego črni premog, daje pa manj toplote ter tudi neprijetnejši duh razširja,
kakor oni. Rjavi premog kopljejo na Kranjskem, Štajerskem, Ogerskein,
Gorenje Avstrijskem, Moravskem, Češkem i. t. d.

Šota.  Rekli smo že, da tudi drugo rastlinje, ne samo les, izogljeni, ako pride pod
zemljo, kjer ne more zrak do njega. Po barjih raste prav bujno močvirni ali šotni mah.
Pri tleh la rastlina vedno odmira, z vrha pa vedno zopet poganja nove vršičke. Ker odmrle
koreninice pridejo vedno globokeje, ne more zrak do njih, torej ogljene počasi in se tem¬
bolj zgoščevajo, kolikor več plasti leži druga vrh druge. Vsako leto se namreč iz vsahlib
koreninic naredi na lanski nova plast, tako, da narastejo v nekaterih letili na znatno debeli
sklad. Na ta način se dela počasi šota.  Ogljenitev napreduje časoma, doljne -plasti posta-
jejo vedno bolj črne, radi obilnejšega ogljika; najstarejša šota je časih tako črna in težka,
da bi človek skoraj ne verjel, da je nastala iz rastlinskih bilk in koreninic. Mlajša šota je
rjava in rahla ; cesto se še razločno vidi, da je trhlenina iz mahovja in drugih močvirnih
rastlin.

Ker je šota tu in tam pomešana z zemljo, se nje vrednost ne ceni po
teži, ampak po množini pepela, katerega pušča izgorevša šota: kolikor manj
ostane za njo pepela, toliko boljša je in tem več toplote daje. Dobra šota ne
naredi več kakor 5 — 10 odstotkov pepela. Kolikor več pa ji je primešano
prsti, toliko težji je preostali pepel; časih ga je do 40 ali 50 odstotkov.
Taka šota je prav malo vredna. — Zato praktična gospodinja ne kupuje

29

šote na veliko, da je ni prej poskusila, koliko pepela naredi. To lehko
lako-le napraviš: en kilogram šote sežgi na železni plošči, pa zgoreti mora
popolnoma. Ge je preostali pepel jasno-rmenkaste barve, ali pa belkast,
lehek in rahel ter ne tehta nad 8 do 10 dkg,  je šota dobra; če je pa
pepel rjav, težak in prsten, je šota slaba in malo vredna, ne kupuj je !

Šoto režejo največ v kosovih iz tal ter jo suše na solncu. Mokra šota
je gnetna, suha pa plava na vodi in rada gori.

Po naših krajih se dobiva največ šote na ljubljanskem barju, še obšir¬
nejša so barja s šoto na južnem Češkem, na Ogrskem, na Nemškem, največ
šote pa ima Irska in Škotska.

Vrednost goriva  cenimo po toploti, katero daje ob gorenju. Kolikor
več ima kako gorivo ogljika v sebi in kolikor močneje gori, toliko več pro¬
izvaja toplote. Bukova, gabrova, javorova in jesenova drva dajo skoraj
enako množino toplote; brezova, borova in hrastova drva so za 1 /io  sla-
bejša, jelova in smrekova za 1 /s; najslabejša so jelševa, vrbova in topolova
drva, ki dajo komaj za polovico toliko toplote kakor bukova drva.

Dobra šota daje toliko toplote kakor trda drva ali pa še nekaj več ;
ako je pa močno s prstjo pomešana, ni boljša od mehkih drv.

Največ toplote proizvaja črni premog, daje jo dvakrat toliko, kakor
trda drva; tudi rjavi premog ne dosti manj, če je posebno dober.

Pa tudi na to je gledati, kako se gorivo pali. S kolikor močnejšim
pjamenom gori, toliko večja toplota nastane. Drva in šota morajo biti vrlo
suha, premog pa mora imeti močen prepih. Ako se kuri počasi in medlo,
gubi se mnogo toplote. — S surovimi drvi kuriti je jako mučno, pa tudi
potratno, ker ima tak les komaj 20°/o ogljika, toliko več pa vode; gori
prav nerad in z medlim sajastim plamenom, ki daje le malo gorkote.

Umna in praktična gospodinja si torej zgodaj oskrbi potrebno zalogo
goriva za zimo, t. j. še poleti, ko je les cenejši in se vrh tega dobro posuši
do zime. Ker se surovi les laglje razkolje nego suhi, naj se tudi to za časa
oskrbi ter razdrobljena polena nekaj časa puste na kupu, da se suše, potem
se zlože v drvarnico.

Ob nakupovanju goriva pa se ne oziraj samo na vrednost goriva,
ampak tudi na ceno. Kjer bukov les ni predrag, tam je kurjava z bukovimi
drvi najugodnejša in najcenejša; lehko se pa tudi meša. Zakuri se peč z
drvi, da se hitro ogreje; da se pa toplota tem več časa vzdržuje, prila¬
gajmo pozneje nekoliko premoga, ker veliko počasneje gori.

Kakor za nakupovanje ali prirejevanje dobrega goriva, enako modro
skrb mora imeti gospodinja, da se vse s pridom uporabi, da se nič brez-
pametno ne potrati ali celo v škodo ne obrne. Ker je kurjava dvojna: za
kuho in za ogrevanje sob, — je tudi oskrbovanje ognja dvojno, ako se peč
za ogrevanje sob ob enem ne rabi za kuho. Glavni inventar vešče gospo¬
dinje bodi torej v kuhinji dobro ognjišče,  v sobah dobre peči.

Peči so imele tekom časa jako različne podobe, in še sedaj se pečarji
trudijo, da bi nam jih še kaj zboljšali. Naj pa ima peč zunaj obliko kakršno
koli, hvalimo jo le, če ima tri bistvena svojstva;.«) da v nji rado gori,
h)  da ne izgublja toplote  po nepotrebnem in c) da ne škoduje
zdravju.  — Da v peči rado gori, mora biti tako narejena, da je v nji
vedno močen prepih, ker drugače ne more za gorenje potrebni Zrak dohajati

30

v zadostni meri. — Gorenje namreč obstoji v tem, da se kislik kemično
spaja z vnetljivo snovjo, n. pr. z ogljikom ali vodikom.

Pri vseh tistih tvarinah, ki jih rabimo za kurjavo, smo rekli, je glavni del ogljik in
vodik. Ta dva se kemično spajata s kislikom, t. j. gorita  in  nevidno izginjata izpred oči,
prvi kot ogljikova kislina ali ogljena para, drugi pa kot voda v obliki vodenih soparov v
dimu. Slednjič ostanejo le še nekatere rudninske sestave kot pepel.  Tako popolno  gorenje
daje največ toplote in najlepši plamen. V to pa je neobhodno potreben zadosten zrak, ki
prihaja po prepihu.  Ge pa prepih ni prav uravnan (pri pečeh, ognjiščih, svetilkah), ostane
vedno nekaj ogljika v čisto majhnih delkih nesežganega ter se v podobi dima useda po
ceveh, dimnikih i. t. d., ki postajajo sajasti.  — Pomanjkanje, zraka provzročuje tudi one
snovi, ki se izločujejo ob takozvanem „suhem destilovanju" : lesni kis, smolasti tern, pikri
kreozot in druge neprijetno dišeče snovi, ki so kvarne zdravju in snagi. Zlasti pa se na¬
pravlja ob takem nepopolnem gorenju ogljikov oksid, o katerem smo že govorili. Ako se oh
kurjenju nastali vzduh v dimniku prehitro ohladi, oceja se po stenah, kar zlasti pričajo
stare kuhinje, iz katerih je dimnik naravnost izpeljan.

Cim več kislika dohaja med gorivo, tem žarneje gori. Zato je prvi
pogoj dobri kurjavi: zadosten prepih privajajoč obilo zraka. Nekoliko se
pomaga že s tem, če drva rahlo naložimo navzkriž, da more od spodaj zrak
dohajati med nje, ali pa če jih naložimo na „kobilico“ (železna podlaga, ki jo
rabijo v pečeh, brez rešetke (roša), da drva ne leže na opeki). Ko začno tako
naložena polena goreti, se med njimi in nad njimi zrak razgreje in dvigne
kvišku, na njega mesto pa pristopi mrzli zrak, ki se segrevši zopet odhaja.
Tako nastane prepih, ki je pa le takrat zadosten, če ima zgorajni razgreti
zrak kam odhajati. Za to mora dobra peč skrbeti sama, imeti mora spredaj
dvojno odprtino : večja vrata, skozi katera se kuri in manjša vratiča, da
skozi nje dohaja zrak v peč; v peči mora biti rešetka, če ne, so spodnja
vratiča odveč. Nekoliko višje nad večjimi vrati je cev, ki dim odvaja v
dimnik.

Da se ne gubi toplota po nepotrebnem, mora biti dobra peč tako
urejena, da razgreti zrak več časa kroži ob njeni steni in cev mora biti
sama ali v več oddelkih tako zavita, da gorkota ne odhaja prehitro v
dimnik. V cevi imajo tu in tam zatvornico, da se peč zapre, ko je pogorelo
v nji, je pa kaj nevarno, ker se lehko zgodi, da se iz žrjavice razvije že
znani otrovni ogljikov oksid.

Zdravju najugodnejše so lončene ali porcelanaste peči, zlasti če se v
sobi kurijo, ker pospešujejo ventilacijo, kakor smo že rekli, pa tudi zato,
ker enakomerno oddajajo toploto. Manj ugodne so železne peči, ker se pre¬
hitro in presilno razbelijo in ob tem tudi zrak v sobi neprijetno usuše.

Vendar pa tudi najboljša peč ne bo ustregla vsem zahtevam, če ni
kurjena pametno in razumno. Spretna kurilka varčuje in skrbi za zdravje.
Privarčuje se veliko, če zaneti krepak ogenj, kateri povžije vse gorivo do
pepela, medel ogenj četudi več časa traja, nima tistega učinka kakor ži¬
vahno ■ plapoleči. Kurili se mora pa tudi o pravem času! Kaj neprijetno je,
če se kuri soba še le tedaj, ko bi imela biti že razgreta. — Pa na vreme
se je tudi ozirati. Nespametno in potratno je, če dan na dan enako kuriš,
naj je vreme milo ali mrzlo, suho ali mokro. Kadar n. pr. sneži ali je
hud suh mraz, se sobe hitreje razgrejejo, kakor pa takrat, kadar po
dolgem mrazu nastopi južno vreme in mraz nekako „v hišo sili“. — Na
take izpremembe se vsekalco oziraj. — Potrata je tudi, če puščaš peč od¬
prto, ko je že vse pogorelo in le še žrjavica žari v nji.

Prehuda vročina je zdravju bolj škodljiva nego nekoliko mraza. Presilno
razgrevanje zrak preveč suši in redči, kar kvari zdravje. Kar je nad 17° R,
je preveč tudi za stare ljudi in take, katere rado zebe. Taki bolj mrzli

31

ljudje naj se rajše tudi v sobi bolj oblečejo ali naj hodijo kaj časa v mrz¬
lem zraku ; ako so bolni, naj se razgrejejo v postelji — pretirana kurjava
tudi bolnikom škoduje. Kadar je treba večje toplote v sobi nego 15° R,
naj se postavi na peč vode v odprti posodi, da v kurjeni sobi izhlapeva.

7 .  Kako razsvetljujemo stanovanja. Svečava,

V malokateri stroki domačih potrebščin se je izvršila v poslednjih letih
tolika izprememba, kakor v svečavi. Kako preprosta in nedostatna je bila
nekdaj razsvetljava in kako ugodno je sedaj, pa se je nadejati še ugodnejše!

Prva svečava, s katero si je skušal človek kolikor toliko nameščati
dnevno luč, so bile bakle in trske. Te si je narejal iz jelovega, borovega
ali smrekovega lesa, ker je smolnat in zato bolje in svetleje gori. V neka¬
terih krajih, zlasti po hribih, rabijo še dandanes suhe brezove bakle, da si
svetijo po temnih potili ali po noči pri delu pod milim nebom. Pa že naj¬
starejši izobraženi narodi starega veka, recimo Indijci, Egipčani, Feničani,
Izraelci so si razsvetljevali stanovanja z oljem. Že o Mojzesovem času je
bilo oljčino olje na glasu. Sveto pismo večkrat govori o svetilkah z oljem.
Stari Grki in Rimljani v obče niso imeli bolje svečave. Na trgih so zažigali
smolo v kotličih ali smolnate bakle, po stanovanju pa so imeli majhne
plitve posodice, nalite z oljem, iz katerih je molel goreč stenj. Podobne
„leščerbice“ se nahajajo še dandanes tu in tam po kmetih.

Mnogo stoletij so brlele take revne oljnate svetilke po stanovanjih,
predno jih je izpodrinila sveča. Pač so si že Rimljani napravljali nekake
sveče iz sukanega prediva, katero so prevlekli s smolo, bogatejši ljudje tudi
z voskom. Za časa Konstantina Velikega so se rabile o posebnih sveča¬
nostih voščenice, našim podobne. Pa ker je bil vosek predrag, rabile so se
le po bogatih hišah in v cerkvah, navadno ljudstvo je obdržalo oljnate sve-
tilnice, bakle in trske. O Alfredu Velikem beremo, da si je napravljal nekake
sveče, ki mu niso le svetile, marveč nameščale tudi uro, ker so zgorele
ravno v štirih urah. A to niso bile sveče, kako jih rabimo dandanes. Lojeve
sveče so se pričele še le v 12. stoletju na Angleškem in da se je razširila
lojenica po vsi Evropi, treba je bilo blizo 300 let!

V drugi polovici 18. stoletja so za mnogo zboljšali svetilnice za olje
in tudi olje so začeli bolje čistiti, kar je dajalo prijetnejšo in svetlejšo luč.

Dolgo so se rabile v razsvetljavo po sobah lojenice. Še le v našem
stoletju se je pojavila plinova luč, iznašle so se stearinke in — odkar je
zaslovela Severna Amerika vsled preobilnih vrelcev petroleja ali kamenenega
olja —- izpodrinila je skoraj povsod petrolejeva svetilnica drugo razsvetljavo,
izvzemši plinovo luč in pa električno, ki se je pojavila v najnovejšem času.

Najimenitnejšo svečavo so dajale do najnovejših časov tolšče: olje, loj,
kitova mast in pa vosek. Na njih mesto je stopil dandanes v prvo vrsto
petrolej, olje rabimo le še semtertje za domačo potrebo za svetilnice po
noči. V teh žgemo oljčno olje ali pa repično (repsovo). V Ameriki delajo
v novejšem času olje iz bombaževega semena. Sploh pa se vedno bolj
opuščajo svetilnice z oljem.

Najnavadnejša in najcenejša svečava je dandanes p e t r o 1 e j ali kame¬
ne n o olje.  Kakor smo že rekli, je petroleja najbogatejša Severna Amerika,
pa tudi Vzhodna Indija, Kitajska, Perzija, Mala Azija, Sicilija, Galicija in
druge dežele imajo mnogo te koristne tekočine. Sploh se dobiva pogosto

32

blizo črnega premoga; zato sploh mislijo, da je nastal iz razgretega pre¬
moga. Petrolej so poznali že starodavni Rimljani pod imenom nafta;
pomešanega z dišavami so ga zažigali na oltarja božanstvom na čast.
Ta tekočina prihaja iz zemlje kakor vrelec, pa nikjer tako čista, da bi jo
mogli kar precej rabiti. Treba jo je. prej čistiti (rafinirati) t. j. odpraviti se
morajo iz nje vse hlapne in upaljive sestavine, radi katerih je neprečiščen
petrolej kaj nevarna stvar, ker se silno rad užge. Čistijo ga v tovarnah. Pa
tudi prečiščen petrolej se še rad upali, torej treba z njim previdno ravnati.
Petrolej, kakor ga prodajajo pri nas, se sme užgati še le pri 30 °R., če ne
je nevaren. Da ga spoznaš, ali je dovolj prečiščen ali ne, vlij nekoliko pe¬
troleja v skledico ter ga skušaj užgati z užigalico. Ge se ti koj vname, je
premalo čist in nevaren za rabo. Dober petrolej je čist in prozoren kakor voda.

8. Svojstva dobre svečave.

Kakor je umetna razsvetljava neobhodno potrebna, tako važno je tudi,
da prav ravnamo ž njo, da si ne kvarimo očij in zdravja. V obče pomni go¬
spodinja to-le: Razsvetljava bodi kolikor moč po vsej sobi enako raz¬
deljena.  To je najlaglje doseči, ako svetilnica visi nad mizo ali sredi sobe,
pa če s senčnikom (klobukom) ne siplje vse svetlobe na eno mesto. Luč
mora biti vsaj podobna beli dnevni svetlobi.  Medla, rdečkasta
luč škoduje očem. Goreti mora mirno,  plapoleča luč je škodljiva.
Cilindri na svetilnicah pospešujejo mirno razsvetljavo, polprozorni baloni pa
jo ublažujejo, ako je prežareča.

Svetilnice se morajo marljivo čistiti.  Najboljša svetilnica ne
ugaja, če ni snažna in čista. Snaženje svelilnic ne odlašaj do večera, čisti
jih ob belem dnevu. Najbolje je, ako se zjutraj ob pospravljanju v hiši tudi
svetilnice oskrbe, zlasti petrolejke, ker se kameneno olje tako rado vname,
posebno če je slabo prečiščeno. Stenj na ogljih malo pristrizi, da cilinder
ne poči. No, dandanes rabijo petrolejke z okroglim stenjem vedno bolj, pa
so tudi uporabnejše in mnogo svetlejše kakor prejšnje s trakastim stenjem.

Z rasvetljavo ne menjavaj prehitro! Tudi ne delaj sedaj
pri prav svetli, sedaj pri medli luči.  To je očem kvarno. Mešana
luč tudi škoduje; zato naj se zagrinjala na oknih koj zagrnejo, ko se je
prižgala luč v sobi in še ni popolnoma izginila dnevna svetloba.

Luči ne ugasuj nikdar tako, da bi otrinek še dolgo tlel,
naj bo pri sveči ali pri svetilnici, ker to sprija zrak. Enako nezdravo je, če
gori petrolejka s premajhnim plamenom. Vsaka svečava, ki napravlja dim
ali daje neprijeten duh, je škodljiva in naj se odpravi!

9. O obleki.

Obleka nekdaj in danes. Tkanine.

jf\L° s ^ a mora * a  Adam in Eva zapustiti prelepi rajski vrt, jima je dal Bog
AgPr obleko iz živalskih kož. Živalske kože so bile torej prva obleka ljudem
ter so še dandanes mnogim divjim neomikanim narodom. Toda sirove ži¬
valske kože so posušene trde ko rog, torej kaj neslužne; zato so jih skušali
že najstarejši narodi obdelati v nekako kožuhovino. Iz ostrižene dlake so
napravljali klobučevino, pa tudi iz ličja nekaterih dreves in drugih rastlin
so znali kmalu plesti, pozneje tkati nekakšne tkanine, podobne našemu
platnu.

Kolikor bolj pa se je širila omika med ljudmi, toliko popolnejša in
okusnejša jim je bila tudi obleka. — Stari Babilonci, Egipčani, Izraelci, Grki
so znali že mojstrsko tkati, Peničani pa tkanine krasno barvati.

O starih Slovanih pripoveduje zgodovina, da so se oblačili poleti v
platno, po zimi pa v kožuhovino; sloveli so kot izurjeni krznarji in tkalci.
Tudi sukno so izdelovali doma. Tako se je naše ljudstvo nosilo še pred
nedavnim. Vodnik poje o „Zadovoljnem Kranjcu" :

Imam oblačilo
Domač’ga pad’vana,
Ženica pa krilo
Iz prav’ga mezlana.

Naše prababice so same predle na kolovratu prejo za prepros
niafnonn obleko so le redkokdaj kupovale.

m ir* irrJnck

su same pr

trdno platneno obleko. Blago za _

pravljalo se je večjidel doma iz lanu in volne.

i\a-

Odkar pa je Anglež Arkwright (beri Arkrajt) iznašel samoprejko, postale
so tkanine vedno ceneje, izdelujejo se okusnejše ter so v poslednjih deset¬
letjih popolnoma izpodrinile obleko iz domače robe in žal — tudi lepo na¬
rodno nošo!

Breja za tkanine se napravlja največ iz prediva od lanu, konoplje,
oombaža ali pavole, volne in svile. Pa tudi iz ličja nekaterih dreves, kopriv

3

34

in drugih rastlin se dobivajo niti za prejo, dd, še celo iz tankih steklenih,
srebrnih in zlatih niti se dajo tkati tkanine, kakor iz druge preje.

Preja se prede z roko na dva načina: na vretence ali na pre¬
slico in na kolovrat.  Dandanes je preja na roko jako odjenjala, ker se
toliko več prede na predilnih strojih.

Preja na vretence je najstareja. Poznali so jo že starodavni narodi.
Kdo je iznašel vretence ali preslico, nam zgodovina ne ve povedati, pač pa
dobimo za to odgovor v bajeslovju, seveda skoro pri vsakem narodu drugače.
Ker je imela preja pri starih ljudstvih najvažnejšo ulogo in najvišjo ceno,
zato tudi skoro vsa ljudstva pripisujejo iznajdbo preslice božanstvom,
n. pr. Grki boginji Ateni, Egipčani boginji Izidi, Lydiani boginji Arachni in
njenemu sinu Klostru, Kitajci pa soprogi prvega kitajskega cesarja Jao-ja.

Kolovrat še ni tako star. Iznašel ga je sloveči rezbar Jurgen na Nem¬
škem v prvi polovici šestnajstega stoletja.

Tkalni  n e. Po preji, iz katere so tkane tkanine, razločujemo : lanene,
bombaževe ali pavolnate, volnene in svilnate  tkanine. Mnogo pa
je tudi tkanin iz mešane preje, n. pr. iz lanene in bombaževe preje, volnene
in bombaževe, ali svilnate in bombaževe — bombaž se meša največ z vsemi
drugi vrstami preje.

Na vsaki tkanini razločujemo najmanj dvovrstne niti. Niti, ki drže po
dolgem, imenujemo osnutek.  Po osnutku merimo dolgost tkanine. Tiste
niti pa, ki drže poprek, zovejo se v o t e k. Po votku merimo, kako široka
je tkanina. Robova ob tkanini imenujemo krajca.

Tkanin je mnogo vrst. Po tem, kako so tkane, razločujemo tri vrste :
a)  gladke tkanine,  n. pr. platno; b)  navzkriž tkane,  n. pr. dvonitnik
(cvilili) in c) kiti čas te tkanine,  kakor je damast, pike (Pique).

Pri gladkih tkaninah se križata votek in osnutek navpik in sicer tako,
da je votek enkrat zgoraj, drugokrat spodaj. Tako tkanino imenujemo dvo-
vezno.  Ako pa votek preskoči po dve ali tri niti ter se šele s tretjo,
četrto ali nasledno veže, pravimo, da je tkanina tri-, čvetero- ali večvezna ali
navskriž  tkana. Pri nekaterih tkaninah se ne križata le votek in osnutek,
ampak tudi osnutne niti med seboj; vsled tega se tvorijo lepe rože ali
drugi vzorci v tkanini. Takim pravimo kitičaste tkanine.

Lanene tkanine.  Gladke tkanine iz lanene ali konopljine preje
imenujemo platno,  le nekaj prav tankih in rahlih tkanin te vrste ima
druga imena. Lanena preja se dela iz lanu.

Lan so poznali že pradavni narodi na Jutrovem, odkoder je prišla ta
rastlina tudi k nam. Seje se jeseni ali pa zgodaj spomladi. Najlepše je
laneno polje ob cvetju. Ko se je lepo višnjevo cvetje osulo, dela lan lepe
okrogle glavice, v katerih je drobno, oljnato laneno seme. Komu je mar
za tanko predivo, ne čaka, da bi lan do cela dozorel, poruje ga že pol
zrelega, nekoliko osuši in potem osmuče glavice na grebenu. Komur pa je
za seme, ta ga pusti popolnoma dozoreti; tak lan daje pustejše in debelejše
predivo.

Ker se vlakno čvrsto drži steblovja, treba je lan goditi.  V to svrho
se osmukan lan razgrne po mokrotnem travniku, ali pa položi v vodo, da
steblovje sprhni toliko, da je moč vlakno odločiti od njega. V tvornicah ga
gode dandanes tudi s kemičnimi pomočki. — Goden lan terice otero na
trlicah. Otrt lan ali predivo  se krepko pretrese, ker je v njem še mnogo
nalomljenega steblovja ali pezdirja,  potem se omika  ( ali razčeše na

35

grebenu, t. j. na deski, katera ima na enem koncu mnogo dolgih in ostrih
železnih konic, ki strle navpik v kakih petih ali šestih vrstah. Vlakna, ki
ostanejo na grebenu, imenujemo hodnik;  gladke tanke niti, ki ostanejo v
roki, so pražnje predivo.  Hodnik je časih še močno pezdirnat, zato se
dobro pretrese, potem povije v ko del j e, tanke pražnje niti pase povežejo
v povesmo.

Najlepše laneno predivo prideljujejo na Irskem, Holandskem in na
Češkem, največ prediva pa ima Ruska. Izmed slovenskih dežel ga prideluje
največ Koroška.

Konoplja daje predivo za konopnino, ki je mnogo trdnejša od lanenega
platna ; zato se rabi konopnina za jadra, vreče i. t. d., konopnena preja
pa za vrvi, konopce i. t. d.

Platno je domače in tvorniško. Domače platno je trpežneje od tvor-
niškega ter po perilu glajše in svetlejše od onega. Trdnejše je platno, ako
se tke iz pobeljene preje. Platno iz nebeljene preje se imenuje sirovo
platno. To je pepelasto sive ali pa tudi rjavkaste barve ter se mora šele
beliti kakor preja. Beli se na solncu ali pa s klorovim apnom. Ob be¬
ljenju izgubi platno skoro za tretjino svoje teže. Beljenje na solncu, zlasti
spomladi je mnogo boljše nego beljenje s klorovim apnom, ki tkanino lahko
močno razje. Vrši se takole: Platno se razgrne po trati, ali še bolje po
produ ali po peskovini ter se večkrat poškropi z vodo, da solnčni žarki
tem vspešneje uplivajo nanj; tudi se mora večkrat obračati, da je na obeh
straneh enako belo; po dvakrat na teden se izpari z lugom, kar beljenje
mnogo pospešuje.

Tvorniško platno je sploh bolj ali manj škrobljeno (šterkano), da ima
novo tem prikupnejše lice. Največ ga izdelujejo na Angleškem, na Nemškem:
v Šleziji, na Saksonskem in Westfalskem, v našem cesarstvu pa na Češkem
in Moravskem. Ime ima tvorniško platno večjidel po deželi ali kraju, kjer
se je izdelalo; zato poznamo: holandsko, rumburško, irsko, saksonsko, west-
falsko, šlesko, rusko, češko platno i. t. d.

Najtanjša gladka lanena tkanina je b a t i s t. Najlepši batist dobivamo
iz Vzhodne Indije. Pristni indijski batist ima na prvi poli vvezeno zlato rožo,
baje v znak pristnosti. Dandanes se izdeluje batist tudi iz bombaževe preje,
ki je še tanjši in lepši nego laneni. Čisto laneni batist dobivamo še precej
lep iz Francoskega in Holandskega, pa tudi na Saksonskem, na Češkem in
na Dunaju ga izdelujejo — toda francoski in še bolj indijski ga močno
presega.

Iz lanene preje se tke tudi dvo- ali trinitnik (cvilih ali drilih) in damast.
trinitnik je navskriž tkano blago, ki se rabi za namizne prte, brisače, za
blazine i. t. d., prav debel trinitnik tudi za vreče.

Damast je jako lepa kitičasta tkanina z vtkanimi rožicami ali drugimi
vzorci. Ime ima neki od mesta Damaska, kjer se je baje najprej izdeloval.
Laneni damast je navadno bel; na eni strani so rože svetleje, drugo lice
pa temno, — na drugi strani pa narobe : lice svetlo, rože pa temne. Ra¬
bimo ga največ za namizne prte in prtiče in za brisače. Nekdaj se je izde¬
loval damast le iz svile, dandanes pa se napravlja ne le iz lanene preje,
temveč tudi iz bombaža in sicer na strojih, ki se imenujejo po iznajdniku
Jaquard (Žakar).

Kadar-kupuješ  platno, ti je gotovo najvažnejše prašanje, ali je
platno pristno,  čisto laneno, ali pa je ponarejeno,  pomešano z

36

bombažem. Pogosto je na platnu votek bombažev, in le osnutek lanen ali
pa narobe. Časih je bombaž že s predivom pomešan, predno se sprede, da
je toliko teže spoznati prevaro. Tako platno ima pač prav prikupljivo lice,
a je veliko manj vredno in trajno, kakor čisto laneno platno. Razločiti pravo
platno od pomešanega ni lahka stvar. Najzanesljivejši pomoček je povečalno
steklo (mikroskop). Skozi povečalo se vidijo lanena vlakna kakor svetle,
gladke in okrogle cevi ter so nekoliko kolenčasta; bombaževa vlakna pa so
hrapave, ploščnate cevi, trakovom podobne in nekoliko sukane.

Seveda nima vsaka gospodinja povečala, da bi ž njim ogledovala lanene
niti, zato naj navedem še nekatere druge pomočke, kako se spoznava pristno
laneno platno. — Sploh je laneno platno svetleje nego bombaževina, ako
se škrob odpravi z njega; tudi je laneno platno specifično težje od bomba¬
ževega. Precej zanesljivo znamenje, da je platno laneno ali ne, je to-le :
ako pretrgaš krajec bombaževine, se trga pravilno, rad in enako; laneno
platno pa, ako je dobro in ne razjedeno od klorovega apna, se še trgati
ne da; ali pa, če je sila premočna, se trga nepravilno, tako, da se kažejo
dolge poprečne niti ob zatrgani tkanini. —• Ako kosec platna prav dobro
izpereš in ves škrob odpraviš in na to suh kosec pomočiš v laško olje ter
ga dobro ožmeš, postane z bombažem pomešano platno progasto ; lanene
niti se namreč napijo olja ter postanejo prozorne, bombaževe pa ostanejo
bele. To se kaže tembolj, ako položiš oljnat kosec na kako temno podlogo.
— Iz lanenega platna se dado izvleči dolge niti, dočim se bombaževe niti
rade trgajo in razvlaknajo.

Bombaževe ali pavolnate tkanine.

Predivo za bombaževo prejo in tkanine daje bombaževec. Prvotna do¬
movina bombaževca je Vzhodna Indija, dandanes ga pa goje tudi v velikih
nasadih v južnih krajih Severne Amerike ; pa tudi v Avstraliji, v Egiptu,
na Grškem in Laškem se dobro obnaša, da, še celo v Dalmaciji so vspešno
zasadili to kaj koristno rastlino.

Bombaževec nosi okrogle glavice orehove velikosti, katere se dozorevši
razprezajo in iz njih visi svetlobeli ali rmenkasti bombaž, v katerem je
zavito seme. Bombaž se nabira z glavic, nekaj z rokami, največ pa z nalašč
v to napravljenimi stroji ter se potem očisti semena.

Nekdaj so bombaž predli na kolovratu kakor laneno predivo ; dandanes
se prede le na predilnicah. Predno pa pride bombaž na predilnico, se mora
očistiti, zrahlati in omikati na grebenu. Predilnica ima več strojev. Na prvem
stroju se bombaž razdeli na dolg ozek trak; drugi stroj ga rahlo sesuče,
tretji šele krepkeje. Iz bombaža se nareja tudi sukanec za šivanje, za ple¬
tenje in vezenje in vata. Sukanec za šivanje je čvrsteje sukan nego za ple¬
tenje, najrahlejše so niti za vezenje. Dobiva se bel in v raznih barvah.

Gladke, gosto tkane bombaževe tkanine se imenujejo „kaliko“; nekate¬
rim belim razvrstim se daje časih tudi lažnjivo ime ,platno". Kaliko se
razvršča raznotero. Najnavadnejše razvrsti so : k a t u n , navadno površno
barvan ; n a n k i n g , srednje tenka roba prirodno rmenkaste barve, jako
gosta in močna, ako je pristna. Časih je nanking le ponarejen, z železno
spojino barvan katun. Pristni nanking se dela iz bombaža, ki raste okoli
Nankinga na Kitajskem ter s časom izgubi v perilu rmenkasto barvo, po¬
narejeni nanking pa ne; shirting  (beri šorting) večjidel bel, se porablja
največ za belo perilo; trden, malo skrobljen shirting se zove chiffon (šifon).

37

Rahlo tkane gladke bombaževe tkanine iz preje, ki se je pobarvala
pred tkanjem, se imenujejo barež  (Bareges). Prav lep barež iz bombaža
in sirove svile delajo v vasi Bareges na Francoskem, od koder ima tkanina
tudi ime. Druge rahlo tkane, tanke, gladke tkanine iz bombaža so: žakonet
(jakonet), tarlatan, batist; še rahleje je tkan m u š e 1 i n, raznih barv, bel
se zove mul;  v a p e r , tanjši od mušelina, najtanjši je zefir; organ-
d i n;  raznovrstni til ali gaz, mrežasto blago z večjimi ali manjšimi štiri-
voglastimi ljuknjicami, le angleški  til  je šesterovoglastih luknjic.

Navskriž tkane  bombaževe tkanine se lahko ločijo od gladkih
po rebričastem licu, kar pride od tod, da se pri njih vidi le osnutek, votek
je pa skoro ves zakrit. Najnavadnejše so: bombažev merino,
satin, bast, barhent  bel in raznih barv ; k r o a z e (croise) zlasti za
žensko opravo. Kitičaste so ; damast, pike (pique), beli se rabi mnogotero za
spodnjo obleko, barvani tudi za vrhnjo.

Iz bombaža se dela tudi b a r ž u n (žamet); toda ni tako lep in dra¬
gocen, kakor iz svile. Baržunu podobne tkanine so razne vrste manšestra.

Vata se napravlja iz očiščenega bombaža na posebnih strojih, kjer se
razdeluje na rahle pole. Navadno je na eni ali pa tudi na obeh straneh
nekoliko poklejena, da se primerno skupaj drži. Slabejša vata je pome¬
šana tudi s svilnatimi in lanenimi odpadki. Poklejena vata se rabi za pod-
šivanje zimske obleke, za toplo odejo rabimo raje nepoklejeno vato.

Z bombaževo obrtnijo se pečajo razen Angleške tudi Francoska,
Nemško, Belgija in Avstrijsko. Največja predilnica za bombaž na Avstrij¬
skem je v Pottendorfu na Spodnjem Avstrijskem; pa tudi veliko mest na
Češkem in Moravskem se mnogo bavi z izdelovanjem bombaževe preje in
tkanin. Tudi v Ljubljani imamo predilnico za bombaž. Pavolo iz ljub¬
ljanske predilnice imenujemo „Knitting“.

Volnene tkanine

rabimo največ za zimsko obleko, tanjše vrste nosimo lahko poleti. Volno
dajo ovce, zlasti ovca merinovka, pa tudi kašmirska in angorska koza iz
Azije daje jako lepo tenko volno, tako tudi ameriška vikunja in alpaka.
Celo iz kameline dlake delajo volnene tkanine.

Volno morajo najprej dobro očistiti in raztolščiti, potem se da šele
dalje izdelovati. Po uporabnosti se deli volna v: kratko, krtačeno
volno,  iz katere se tko kosmate tkanine, t. j. razne vrste s u k n a, in
v daljšo, omikano  volno, iz katere izdelujejo različno gladko blago,
kakor je tibet, merino  in druge.

Pri volnatih tkaninah je preja za osnutek in votek vedno v nasprotno
stran sukana, namreč za osnutek od leve na desno, za votek pa od desne
na levo, da se niti tembolje sprijemljejo.

Sukno se tke na statvah kakor platno, le mnogo širje nego platno,
ker se sukno ob valjanju s suknarskim ilom močno uskoči (t. j. mnogo
ožje postane). Niti se namreč trdno sprimejo in spolste; zato tudi na su-
knenih tkaninah ne moreš razločevati niti. Valjano sukno se razkosmati s
tkalsko ščetjo, potem ostriže, da so vse kocinice enako dolge; naposled se
ugladi s ščetjo, da dobi lepo lice.

Med suknene tkanine štejemo še: kašmir, toskin, bukskin, volneni pliš,
flanel, angora in druge.

Tkanine iz omikane volne so: merino, tibet, lasting, barež, volneni
rips i. t. d.

38

Volna je mnogokrat pomešana s pavolo, prodaja se pa kot čista volna.
Da pozvemo, ali je volna cista ali pomešana s pavolo, naredimo takole:
krpico sukna ali druge volnate tkanine razpulimo v nitke, katere posamič
zažgimo. Pavolnate niti izgore s plamenom, volnate niti pa ne gore rade,
delajo ogelj ter imajo duh po zapaljenem rogu.

Svilene tkanine.

Najdražja je svilena obleka. Svilo dobivamo od gosenice svilopredca.
Gosenica namreč zapredajoč se izpušča nekak lepiv sok iz sebe ; ta sok se
na zraku strdi v tanke niti, iz katerih naprede gosenica mešiček, da v njem
počiva, dokler se ne izpremeni v popolnega metulja.

Prava domovina svilopredca je Kitajska. Tam so časih murbova dre¬
vesa vsa polna svilnih mešičkov. Kdaj je prišel svilopredec v Evropo, ni
natanko znano, najbrže za cesarja Justinijana v šestem stoletju. Dva meniha
sta menda prinesla v izvotljenih palicah jajčica v Carigrad; od tod se je
razširila sviloreja po Evropi. Največ in najlepše svile pridelata Francoska in
Italija.

Ves mešiček je napreden iz ene same niti, ki pa ni vseskozi enako
močna. Gorenje vrste so bolj rahle in debele ter dajo kosmato svilo
ali s v i 1 e t i n o. Pod tem ovojem je kakih 300 metrov dolga tenka nit, ki
se da lepo odmotati. Najspodnja svila je pa zmedena in da takozvano
„svilno vato“. Mešiček se pa da zmotati le tedaj, če metulj ni prilezel iz
njega, ker bi ob tem prejedel niti. Zato se mešički vržejo v krop, da po¬
gine prelec ali pa se umori s suho vročino ali z močnim trpentinovim
duhom.

Mešičke denejo potem v gorko vodo, da se dajo niti laglje zmotati;
ker so posamezne nitke jako tenke, mota se navadno več niti v eno nit
na klopčič. To je sirova svila,  ima rmenkasto barvo ter se čuti med
prsti hrapava, ker je še nekoliko klejasta. Šele potem, ko se je prekuhala
in izprala v vodi, postane svila mehka in svetla.

Sirova svila se rabi samo za nekatere rahlo tkane, pajčolanaste tka¬
nine. Sviletina in svilni odpadki se ravno tako omikajo in spredejo, kakor
drugo predivo. Tako prejo rabimo največ za vezenje, pletenje rokovic in
nogovic, pa tudi za močneje trakove in vrvce.

Svilene tkanine  imenujemo tiste, pri katerih so vse niti iz
svile ; p o 1 s v i 1 e n e pa, katere imajo osnutek ali votek pavolnat, lanen
ali volnen. Najimenitnejša gladka svilena tkanina je t a f e t. Tafet (beri taft)
je iz kuhane svile, tkan kakor platno, le da mu je osnutek triguben, votek
pa le enoguben. Posebna razvrst tafta je f 1 o r a n s ; zelo gosto tkan taft
je pa grd.

Gaz ali pajčolan je jako rahla, prozorna tkanina iz sirove svile; iz
kuhane svile se imenujejo pajčolanast mušelin. Še rahleje tkan nego gaz
je k r e p.

Navskriž tkanih svilenin je mnogo vrst. Najnavadnejše so : atlas,
levantin, croise  (beri kroaze), s e r g e (beri serž), drap  de  soi
(drap de soa) i. dr.

Tudi v svileninah je večkrat pavolnata ali pa lanena preja, dasi se
prodajajo za čisto svilo. Spoznaš pa primes lehko takole : kosec svilenine
razpuli v nitke ter jih zažgi. Lanena ali pavolnata nit ti bo prigorela do

39

konca, četudi jo odmakneš od plamena, svilena nit pa ti bo koj zopet
ugasnila, naredivši ogorek in neprijeten duh.

Kožuhovina ali krzno.

Poleg suknene in volnene obleke rabimo po zimi tudi obleko iz kožu¬
hovine, ali pa drugo obleko podšivamo z njo. Kožuhovino imenujemo
živalske kože, ustrojene na kosmato,  t. j. tako, do ohranijo dlako.
Najdragocenejše in najlepše kožice dajo nekatere divje živali, zlasti iz se¬
vernih krajev. Najdražjo kožuhovino daje morska vidra iz Kamčatke; nje
koža se proda za 600 in še več kron ; tudi koža črne lisice ne velja veliko
manj. Koža sibirskega sobola se ceni časih na 160—200 kron in čez, koža
modre lisice 60—100 kron. Tudi bobrova koža je draga ter se dandanes že
težka dobiva.

Genejo kožuhovino dajo: medved, volk, navadna rjava lisica, ris, divja
mačka, domača kuna, črna in siva jagnjeta, tiger i. t. d.

Najceneja je kožuhovina od divjega zajca, domačega zajca, veverice,
ovce in drugih navadnejših živali.

lO. Obleka in nje namen.

Doslej smo slišale, iz katerih tkanin si največ napravljamo obleko.

To vam je potrebno vedeti, da ne poznate blaga in obleke le po barvi,
marveč tudi še kako drugače. — Pa nismo še pri kraju. Saj je ravno obleka
velikokrat tisti velevažni predmet, o katerem se sučejo pogovori in misli
mladih deklet, ki le prerade verujejo pregovoru: „0bleka dela človeka",
pozabijo pa resnice, da „Obleka tudi lahko zatira človeka!"  —
Kako-li ? — — To zveste prav kmalu, poglejte le nekoliko okoli sebe! —
Koliko nespametnic se šopiri dandanes in nosi čez svoj stan ; izmeče vse,
kar ima, le za lepo obleko, da se more z njo ponašati, medtem pa
strada — gotovo ne na korist telesnemu zdravju, še manj pa neumrjoči
duši. Ali pa se zateguje in stiska v pretesno obleko, da ji kri zastaja po
žilah — ali ni to pravo podiranje samega sebe v grob ?

Čemu nam je prav za prav obleka ?

Po zakonih fizičnega delovanja  ima obleka nalogo, da nam
vzdržuje toploto. Telesno toploto si delamo z dihanjem, a izgubljamo jo na
zunaj; obleka pa mora braniti, da je ne izgubimo preveč, ima torej vzdr¬
ževati ravnotežje med dohodkom in potroškom toplote, a ob tem se nas
ne sme tako tesno oklepati, da bi nas ovirala, ko se gibljemo, ali pa zadrže¬
vala izhlapevanje na telesu. Po načelih nravstvenega življenja
Pa ima biti obleka človeku čuvajka svete sramežljivosti in olikane dostoj¬
nosti. Temu dvojnemu namenu mora ustrezati primerna obleka, naj se že
drugače loči kolikor toliko po različnosti podnebja, letnega časa, stanu, sta¬
rosti i. t. d. — Kdor pozabi na ta pogoja pri svoji obleki, poslušajoč, kaj
zahteva nespametna moda, ta si le prepogosto kvari in končuje zdravje !

Da obleka ustreza prvemu pogoju ter nam varuje zdravje, bodi vselej
primerna ne le letni dobi, temveč tudi vremenu in toplini posameznega dne.
Topla obleka, t. j. obleka, ki ne propušča rada telesne toplote, pomanjšuje
željo po jedi in pospešuje rejenost. Poleti sploh ne čutimo toliko lakote,
kakor ob mrazu.

40

Iz kakšnih tkanin se napravlja obleka, smo že slišale. Volna spada
med snovi, ki toploto jako slabo prevajajo; taka obleka torej zadržuje in
varuje toploto telesu, ravno tako pa tudi zadržuje mraz po zimi ali vročino
po leti, da ne pride človeku tako brž do živega. Tako varuje volna človeka
pred prehudim mrazom ali preveliko vročino, zato se zavijajo zamorci v
Afriki v volneno robo ob hudi vročini, ko se močno pote. Volnena obleka,
zlasti spodnja, ugaja posebno ljudem, ki mnogo žive v sobi, nervoznim ;
onim, ki trpe vsled trganja (reumatizma), bolehnim in takim, ki se zelo
pote. Umeje se pa samo ob sebi, da je treba volneno obleko tudi pogosto
menjavati.

Pavola ni tako mehka na telesu, kakor volna, drži pa toploto bolje
kakor platnena roba. Platno je jako luknjičavo ter rado propušča toploto
in pospešuje izhlapevanje kože, zato se nam platnena obleka zdi tako hladna
in se radi oblačimo vanjo zlasti poleti. Tudi ima to prednost, da se v nji
ne drže kužila tako rada, kakor v drugem blagu.

Dandanes so v navadi tudi mrežaste srajce,  katere nosijo poleti
mnogi pod tanko srajco. Te srajce so kaj pripravne in porabne, ker bra¬
nijo, da ne leži platno ali pavolnata roba na goli koži in se ne premoči
tako hitro s potom. Pletena bodi taka srajca iz debelih pavolnatih ali pa svilenih
niti, če ne, se napije potu kakor sušilni papir ter premoči še vrhnjo
srajco. Mrežasta srajca varuje ljudi, ki se močno pote, da se ne prehladijo.
— Prav tisto službo opravlja, zlasti po zimi, flanelasta srajca, ker ne izpa¬
riva potu prehitro. Menjavati pa se mora večkrat, da ostane telo čisto
in sveže.

Svila služi bolj .gizdavosti in potrati nego potrebi.

Krzno rabimo po zimi. Pa kot podstava tesni obleki je kožuhovina
škodljiva, ter ovira izhlapevanje; koža postane človeku vlažna, občutljiva,
lehko dobi izpuščaje. Ker pot zastaja na koži, se lehko prehladiš, ako
tako obleko hitro slečeš.

Nosi pa obleko iz katere koli robe, vedno glej pač na to, da ti telesne
dele primerno ogreva. Sploh velja pravilo : Noge in spodnji del telesa ohrani
vedno tople, gornji del telesa in glavo pa imej hladneje.

Obleka se ima ravnati tudi po načinu življenja. Človek, ki mnogo sedi
ali leži, diha mirneje, snovi se mu počasneje pretvarjajo, zato mu je tudi
telesna toplota manjša nego človeku, ki se mnoge giblje in nateza. Zato
potrebuje prvi toplejše obleke, kakor drugi. Obleka mora biti dovolj pro¬
storna. Taka obleka je mnogo toplejša, ker je v nji več zraka, pa obtoka

krvi po telesu ne ovira, kakor tudi telesnega gibanja ne. — Nič ni škodlji¬

vejšega nego pretesna obleka, zlasti mladim deklicam! — Deklice se tako
rade zatezajo čez pas, ali pa z zateznim modrcem. Škodljivejše obleke je
menda ni, kakor zatezni modrc. Koliko mladih deklet si je že z njim ogre-
nilo vse življenje ali je za veliko okrajšalo ali celo nagloma utrgalo.

Z zatezanjem se skrči prostor v prsih, ker se prsna kosL potisne nazaj
in hrustanec na rebrih zavije na znotraj. Pluča v prsih se ob dihanju ne

morejo dovolj razširiti, zato dospe premalo zraka vanje in ker vsled tega

kri v plučah ne dobi dovolj kisika, slabi in bledi, deklica pa jame bolehati.
Pa zatezalnik ne ovira le dihanja, tudi obtok krvi po žilah se ne vrši redno,
ako je telo preveč stisneno in zategneno; zato sili kri v glavo ali pa zastaja
po žilah v drobu, želodec ne more redno prebavljati, srce utriplje neredno,
dobi lehko napake na zaklopnicah, ali pa celo prestane biti in provzroči —

41

naglo smrt! — To je bil že premnogokrat sad nespametnega nečimernega
zatezovanja !

Ce nosiš torej zateznik, nosi ga le ohlapno. Naj te podpira, da se
laglje držiš po koncu, a v gibanju naj te čisto nič ne ovira.

Roba za žensko obleko je z večine jasnih, živih barv ; a te so pogosto
zdravju kaj škodljive. Zlasti velja to o zelenih tkaninah, ki imajo v barvi
arzenikove spojine, ki je jako otroven. Otrovne so pa tudi anilinove spojine.
Z anilinom napravljajo dandanes jako lepe in žive barve za tkanine, pa so
lehko prav škodljive. Blago živo modre barve, temno rmenkaste, rdečkasto-
rjave in vijoličaste barve je sumljivo, ker je pogosto otrovano z anilinovimi
spojinami.

Volnene pletenine, naročke od kože, podstava na klobukih je časih
barvana s kaolinom ; od njega koža zardi, dobi mozolje in mehurčke. Obla¬
čila, zagrinjala, preproge in druga roba, imajoča v barvi arzenik, ne otruje
človeka h krati; a tisti nežni prah, ki se širi od arzenika po zraku, pride
z zrakom v pluča ter otrova kri polagoma. Človek čuti nekako trganje in
natezanje po udih, zlasti po noči, da se mnogokrat zdrami iz spanja, rada
ga mora tlači. Koža mu postaja krhka in suha, lice bledi, — človek hira
počasi, ne vede, kaj mu je prav za pravo vzrok bolehnosti.

Na vse take okolnosti se ozira modra gospodinja, kadar kupuje blago
za novo obleko.

Ker pa obleka poleg tega, da ustreza gori navedenemu dvojnemu na¬
menu, tudi še lepša človekovo zunanjost, izbira si modra gospodinja pri¬
merno blago ter si da obleko tako skrojiti, da je po obliki in barvi prikladna
podobi, velikosti, izrazu lica, pa tudi stanu in dostojnosti osebe, ki jo ima
nositi.

Že zgodaj naj se torej deklice privadijo, da modro in pametno izbirajo
blago za opravo, da je ne izbirajo le za na vid, temveč tudi, da se da trajno
in zdravo rabiti; pa tudi ne posnemajo slepo vsake še tako nespametne
noše, ker je ravno — v modi! Nosi se čedno in okusno, a vselej po svojem
stanu. Sv. Frančišek Šaleški pravi: „Nosi se tako, da poreko mladi ljudje :

,Nekoliko preslabo je !‘ stari pa : ,Malo predobro je !‘ to je, srednja pot je
kakor povsod, tudi tukaj prava, zlata pot“. Nosi pa se čedno in okusno ne
le tedaj, kadar greš med ljudi, temveč bodi tudi doma vedno lično in
snažno opravljena. Dekle ali gospodinja, ki hodi doma zamazana in nečedna
ali celo raztrgana ter se našopiri in nakiti šele tedaj, kadar gre kam v
družbo, kaže, da ji ni mar za snago in pravo krepost, ampak le za niče-
murnost.

Blago za obleko kupuj od znanih, poštenih trgovcev, ki ne prodajejo
preležanega blaga za novo. Izberi si dobro blago, če tudi je drago. Ceno
blago je vselej najdražje. Šivilja ti ne računi dela manj, ako je roba stala
le nekaj novcev, nosila boš pa obleko le malo dni. Drago pa trdno blago te
oblači dolgo in čedno in ko je obleka ponošena, se da obrniti ali prebarvati
in porabiti še prav dobro za otroška krila.

Ni pa še dovolj, da je obleka le okusna, lepa, trajna in zdravju ugodna.
Varovati nas mora tudi vremenskih nezgod, mraza in vročine.

Za zimo si torej izbiraj volneno robo, ker je topleja od pavolnate.
Svila je za zimo skoro prehladna, še bolj pa platnena roba. Najslabši pre¬
vodnik toplote sploh je zrak; zato te obleka ogreva najbolj, ako more
mnogo zraka vanjo. Ni čuda torej, ako je pavolnata ali svilnata obleka,

42

T

podšita z rahlo vato, topleja, nego obleka iz težke, debele suknene robe. Iz
istega vzroka je ohlapna obleka topleja od tesne, ker se zrak pod njo ogreje
in telesno toploto vzdržuje; zlasti velja to za obutel.

Za poletje si napravi lahneja oblačila. Nič ni smešnejšega, zlasti na
kmetih, kakor če vidiš, mlada dekleta ob večjih praznikih prihajati v cerkev
ob veliki vročini v prav težkih suknenih krilih, ker so „najlepša“, dasi jim
pot v curkih teče po licih!

Še celo barva vpliva na uporabnost obleke. Vse snovi ne vsprejemljejo
namreč vase zunanje topline enako. Največ jo jemljejo temne, črne snovi,
najmanj pa jasno barvane in bele. Zato nosimo poleti obleko jasnih barv
ali tudi belo, po zimi pa temno in črno.

11. Kako se obleka varuje škode.

Oblačila so draga. Skrbne deklice in modre gospodinje varujejo obleko,
da se dlje časa nosi. Varujejo pa obleko ne le tedaj, ko jo imajo na sebi,
ampak tudi tedaj, ko je ne rabijo. Mnogim se kvari obleka tačas najbolj,
ko je ne nosijo.

Kadar slečeš obleko, ne razmeči je malomarno po stoleh in drugod;
obesi jo, ako je mokra, da se posuši, potem jo preglej, če ni kje kaj za¬
mazana ali poškodovana. To opaziš najbolje, če jo razgrneš po obrisani
čedni mizi. Izkrtači jo prahu, zgani in položi ali obesi v omaro tako, da
ne dobi gub. Nič ne škoduje obleki bolj nego mokrotnost; spravljaj jo torej
vedno na suhem kraju pa v zaprti omari, da ne pride prah do nje in ji
svetloba ne vzame barve.

Čiščenje obleke daje časih mnogo posla, zlasti, ko je dobila kak madež.
Madeži v pražnji obleki so gospodinjam in deklicam včasih v hudo pregla¬
vico, ker se dajo kaj težko odpraviti, zlasti če je obleka nežne barve.

Prav dobro tekočino za izpiranje vsakovrstnih madežev iz obleke si
narediš takole : 4 žlice salmijakovca, 4 žlice močnega vinskega cveta in 1
žlico soli krepko zmešaj v steklenici, da se sol raztopi. S to tekočino zmoči
majhno gobico ali pa volneno krpico, ter drgni rahlo ž njo po lisasti tkanini.
Madeži od tolšče, od olja se odpravijo takoj, od navadne ali žgane smole
je pa treba prej omehčati s sirovim maslom.

Olnata barva, smola, firnež se da spraviti iz tkanine s čistim trpen-
tinovim oljem, z močnim špiritom ali pa z bencinom. Tudi maščoba se da
odpraviti z bencinom, pa večkrat ga ne znajo prav rabiti. Zvečine namočijo
nevešče gospodinje zamaščeno robo z bencinom ter jo mencajo nekoliko
časa, da lisa za hip izgine. Bencin namreč raztopi tolščo ter se ž njo vred
razdeli po blagu; za nekaj časa se madež pokaže z nova in še večji ko
prej. Ravnaj torej drugače. Vzemi polo sušilnega papirja ter jo trikrat pre¬
gani skupaj, na to debelo podlago položi zamaščen del obleke, namoči
madež krepko z bencinom, pokrij ga z drugo, trikrat zgubano polo sušil¬
nega papirja ter potegni večkrat čezenj z vročim likalnikom. Maščoba se
raztopi v bencinu in papir jo popije z bencinom vred ter jo potegne iz blaga.

Iz blaga, ki rado pušča barvo, se odpravijo mastne lise najlaglje s
krompirjevo moko. Krompirjeva moka se dobi takole : nekaj debelih krom¬
pirjev čisto operi, olupi in zdrobi na drgalu (ribežnu), potem precedi z vodo
skozi ne pregosto sito. Ko se je voda očistila, odlij jo počasi, belo zmes na
dnu pa zalij s čisto vodo ter jo krepko premešaj; potem jo pusti mirno
stati kakih 12 ur. Nato se voda zopet počasi odlije, gošča pa razprostre na

43

kako desko, ki si jo pokrila s čistim papirjem ali čednim prtom. Desko nesi
na solnce, da se gošča hitro posuši. Suho krompirjevo moko potem raz¬
drobi in presej na situ ter spravi v vrečico ali v lonec, ki pa mora biti
skrbno pokrit. S krompirjevo moko se skrobi tudi belo perilo.

Jako dober pomoček, s katerim se dajo odpraviti razni madeži iz vsa-
koršnega blaga, je morska pena, zdrobljena v prah. Madež natresi s prahom
za milimeter na debelo ter pusti na njem kakih 10 minut, potem drgni
madež z volneno krpo tako dolgo, da izgine, nato pa izkrtači prah s ščetjo.

Kaplje od stearinovih sveč  odpraviš, če je pokriješ s sušilnikom
ter pregladiš s likalnikom. Saje  gredo iz blaga s salmijakovcem.

Lise od s a d j a ali od trave,  če niso zastarele, gredo iz obleke,
ako držiš liso v krop ter ga pustiš še nekaj časa vreti, čez nekaj minut
lisa izgine: ako so pa lise stareje, drgni jih z limonovim sokom ali s sre-
ševo kislino (Weinsaure), potem hitro izperi še v ndačni vodi. ker je kislina
razjedljiva.

Madeži od črnila  se odpravijo s tole raztopino : 20 gr. klorovega
apna (Chlorkalk) zmešaj s 30 gr. destilovane (prekapane) vode ter tresi
toliko časa steklenico, da se apno raztopi ; ko se je tekočina učistila, jo vlij
v steklenico modre barve ter dodaj še 5 gramov jesihove kisline. S to vodo
odpraviš tudi črne lise s papirja, brez radirke. Pomoči le tanek čopič v
tekočino, potegni ž njim po marogi ter jo posuši s sušilnikom.

Suknena obleka se lepo obnovi s tabakovo vodo takole: Vzemi 50 gr.
navadnega tobaka ter ga skuhaj v 2 1 /a ali 3 litrih vode. V to zavrelico pomoči
trdo krtačo ter krtači ž njo okleko, katero si pa prej krepko pretepla in
izprašila. Ko je tekočina sukno dobro prevzela, skrtači ga še po niti, potem
pa obesi, da se posuši, toda v senci, ne na solncu. Sukno postane čisto in
svetlo, kakor novo, tabakovega duha se ni nič navzelo.

Okrvavljena  obleka se očisti s kašo iz pšenične moke in vode,
ako jo na debelo namažeš na maroge ter pustiš, da se posuši. Suho obleko
obrni narobe ter iztepi iz nje moko. Ako so lise zastarele, treba jih je še
enkrat namazati, da popolnoma izginejo. Pšenična moka tudi najobčutlji¬
vejšim barvam ne škoduje.

Za pisano obleko, ki rada pušča barve, je priporočljiva fižolova voda.
Belega fižola skuhaj v vodi brez soli. 1 kg. zadostuje za 5—6 litrov vode.
Kuhan fižol se odlije ter potem šele osoli in krepko pretrese in pripravi za
obed. Vodo pusti, da se ohladi, potem potlači vanjo zamazano obleko. Ta
voda vzame celo madeže od črnila, ako niso preveč zastareli, pa tudi dru¬
govrstne madeže iz obleke. Svilene, pavolnate in volnene tkanine črne in
drugih barv se opero v fižolovi vodi, da’ so kakor nove.

Da ti molj ne razje zimske obleke, napravi si tale prav dober pomoček:
Vzemi J /s litra vinskega cveta, ravnotoliko terpentinovega špirita in raztopi
v tej zmesi 30 gramov kafre. Zmes hrani v dobro zamešani steklenici in
predno jo rabiš, potresi steklenico čvrsto, da se tekočina premeša, namoči
z njo na več gub zganjen sušilnik ter ga položi med sukno ali kožuhovino.
Močen duh te tekočine umori molja. Obleka pa na zraku duh hitro izgubi.

12. Klako se čisti perilo.

Čiščenje obleke in perila se šteje med najvažnejša ženska opravila.
Cista obleka in posteljnina pospešuje zdravje človeku, čedna in snažna
obleka nas prikupi ljudem. Naj ti bo oprava še tako borna, ako je le snažna,
pristoja ti lepo; zamazanega, zanemarjenega človeka se vse ogiblje.

44

Anglež pravi: »Kolikor bližje je obleka koži, tem lepša in čistejša naj
bo!“ Prav zato nosijo Angleži spodaj dražjo obleko nego zgornjo. Pri nas
je to navadno narobe.

Kako naj se čisti perilo, je velike važnosti; zakaj ob pranju se obleka
še bolj trga nego ob noši, ako ne vemo prav ravnati z njo. Ni še zadosti,
da peremo kakor že bodi, da je le perilo spet čisto in belo, skrbeti je vrli
gospodinji veliko več, da se perilo ne pokvari s preostrim lugom, ali da se
ob izpiranju in ožemanju ne raztrga bolj, nego kedar se nosi. Že radi tega
je priporočljivo, da se pere doma. V večjih mestih, kjer gospodinje iz raznih
vzrokov ne morejo prati doma, naj si vsaj najmejo perico, ki ne rabi pre¬
ostrih pomočkov za perilo. Kjer pa je le količkaj mogoče, doma prati, naj
gospodinja sama vodi in nadzoruje delo, da ohrani perilo dolgo nepoško¬
dovano. Zato pa se mora deklica že zarana vaditi, da bo kedaj znala prati
lepo, poleg pa varovati perilo vsake škode.

V nekaterih hišah imajo navado, da napravijo le po 4—5krat na leto
veliko perilo, kar je pa v vsakem oziru prav nepraktično, nezdravo in ne¬
prijetno. Poredko pranje škoduje perilu, ker zamazano leže na kupu trpi
bolj nego ob noši, rado tudi zarmeni, da ga je ob pranju treba tembolj
drgniti ali celo beliti na solncu, predno dobi zopet lepo belino. To vse pa
ne zahteva le več časa in napora, temveč tudi močno trga blago. Vrh tega
je treba tam, kjer malokrat pero, velike zaloge perila, da ne poide pred
časom. Že iz tega lahko razvidimo, da je pogosto pranje samo ob sebi pri¬
poročljivo, ker je brez dvoma prijetneje, imeti čisto perilo zloženo v omari,
kakor pa, da trohni umazano kje v kotu ali v starem zaboju, da se napo¬
sled še to in ono izgubi.

Naj pa bo umazano perilo spravljeno za dolgo ali le za malo dni,
vselej ga spravljaj na suh, zračen kraj, pa ne na kupu, ampak razobešeno,

če le mogoče, da ostane suho. Če ga hraniš v skrinji ali košari, daj ga

večkrat premetati, da pride tisto na vrh, kar je ležalo več časa na dnu.
Potne srajce, rjuhe, mokre brisače i. t. d. ne stlači nikdar med drugo perilo,

dokler niso suhe. Mokrotno perilo, ležeče na kupu dobi lahko plesnjive lise,

ki se kaj težko spravijo iz njega.

Najbolje storiš, ako peres vsakih 14 dni ali vsaj vsak mesec. Predno
perilo namočiš, izberi tanjše od debelejšega in zamazano od čistejšega, nato
vse preštej in zapiši. Ako ima perilo madeže, katerih ne vzame navadno
pranje, odpravi jih prej, nego pride dotični komad med drugo perilo.

Perilo se namoči v čebru. Bolj zamazano zloži na dno, tanjše in lepše
pride na vrh. Zalije se perilo z mrzlo vodo, deževnico ali z vodo iz potoka,
le s studenčnico ne, ker trda voda iz studenca ni za pranje. Lahko se vodi
primeša nekoliko mrzlega luga. Bolj zamazani deli naj se prej namočijo in
namilijo, potem še le zlože v čeber. Perilo se zmoči zjutraj, popoldne prvi¬
krat izpira. Iz čebra se jemlje kos za kosom, bolj umazani deli se namilijo
in zmencajo na roko ali pa na valovilo nagrbljeni plošči iz cinka ali iz
zvezanih drobnih lesenih palčic, kar delo jako olajšuje, pa ne dela perilu
škode. Nato se izplakne na tekoči vodi ali pri vodnjaku, potem z nova na¬
mili in zmenca. Tako pripravljeno perilo se zloži v čeber, kjer se ima pariti
(žehtati). Debeleje in huje umazano perilo pride na dno, lepše in tanjše na
vrh, čez posodo se razgrne prt (pepelnik) iz debelega gostega platna, še
bolje pa iz dvonitnika, zganjen na dve gubi, da ne pride pepel do perila.
Pepel bodi čist in presejan. Najboljši pepel za žehto dajo bukova drva,
premogov pepel ni za nič, ker pušča na perilu grde madeže.

45

Voda se zavre v kotlu ali v velikem loncu. Tu in tam zavro pepel z
vodo vred ter ga potem vlivajo na prt čez perilo, ali pa se dene pepel že
prej na prt in vreli krop vliva nanj. Iz pepela se dela lug. Ko se lug prvič
precedi skozi pepelnik ter napolni posodo s perilom, odpre se spodaj čep,
da lug odteče in z nova zavre v kotlu, potem se zopet vliva na perilo,
kakor poprej. To se ponavlja še 5—6krat. Ge začne lug kipeti v kotlu, ga
nikar ne zalivaj z mrzlo vodo, ampak s hladnim lugom, če ne ti bo lug
ob izpiranju razjedal prste do rane.

Da lug bolj prekuha perilo, se čeber naposled pokrije s pokrovom ter
pusti čez noč. Zjutraj zarano se lug odtoči in perilo izpere, najbolje ob te¬
koči vodi.

Leta 1877. je iznašel slovit kemik Mayer Lewy takoimenovani „Fe-
niksov lug“ (Phonix-VVaschlauge), ki si je kot izborni pomoček za čiščenje
perila kmalu pridobil občno veljavo po tvornicah in drugod. Z njim se pe¬
rilo lepše pere kakor z milom in pepelom; z manjšim trudom in veliko
ceneje, ker ni treba Za perilo ne mila ne pepela, pa tkanin ne razjeda celo
nič. Pri nas ga rabimo že več let z najboljšim vspehom.

Feniksov lug je belkasta kalijeva sol. Delajo jo iz vode sredozemskega
morja. Primešanih pa ima še nekaj drugih snovi, ki jemljejo madeže iz
perila, tkanine pa ne razjedajo. Za navadno perilo se jemlje te soli po
30 gramov na liter vode, če je pa močno zamazano, 40 gramov. Ako drži
kotel za vodo 40 litrov, treba je 1 kg. in 20 dk. ali 1 kg. in 60 dk., kakor
je perilo lepše ali bolj umazano. Ko se je sol raztopila in razgrela, se je
vlije nekoliko na perilo, predno je še voda zavrela, da se perilo pripravi na
vroči lug in ne zapari. Pepelnika (rjuhe ali prta) ni treba čez čeber. Ko je
lug zavrel, zajema se kolikor mogoče najhitreje in vliva na perilo, da se
preveč ne razhladi. Kotel se ne izprazni popolnoma, da ga ogenj ne poško¬
duje. Dovršivši prvo polivanje zakrij čeber z lesenim pokrovom, da ostane
vročina dlje na perilu in ga dobro prekuha. Potem odloči lug in ga zavri
z nova v kotlu, kakor ob navadnem parjenju perila. Parjenje se ponovi
4krat, ako je pa perilo jako umazano, 5—6krat. Naposled se perilo v čebru
dobro pokrije s pokrovom ter pusti čez noč v lugu. Do jutra se lug ne
ohladi do mlačnega, če je perilo dovolj pokrito. Za perilo zadostuje, ako
ostane le čez noč v lugu, škoduje mu pa tudi ne, če še dlje ostane v njem.

Zjutraj se lug odcedi in perilo polije s kakimi 3—4 škafi vode. Tudi
ta voda se odtoči in pomeša s hladnim lugom. S tem razredčenim lugom se
potem perilo izpira iz čebra; zdrgnejo in mencajo se le tisti deli nekoliko,
ki kažejo še umazane proge. Taki madeži ostanejo na perilu samo tedaj,
ako je bil lug premalo odmerjen za perilo, ali pa, ako se je toplota pre¬
hitro izgubila iz perila. Nazadnje se perilo še izpere na tekoči vodi ali pri
vodnjaku.

Mrzli Feniksov lug je uporaben še za namakanje drugega perila, za
izmivanje pčda ali mramornatega tlaka. Tudi volnena obleka se opere v
mrzlem Feniksovem lugu brez vsakoršne škode.

Ako je ta lug pomešan z vodo, ne razjeda rok ob izpiranju in men¬
canju, stori jih pa mehke in gibčne ter odpravi tudi ozeblino.

Volnene robe ne peri v navadnem lugu. Peri jo le v deževnici, snež-
nici ali v vodi iz potoka ali reke. To razgrej in raztopi v nji nekoliko
tenko razrezanega mila. Dobro ti služi salmijakovec, ako ga vzameš 1—2
žlici na 8 — 10 litrov vode. Milnico razgrej le toliko, kolikor more roka trpeti
vročine. V to vodo potlači volneno perilo ter ga moči v nji kakih 15—20

46

minut. Med tem pripravi še drugo posodo z vročo vodo in ako je perilo
zelo umazano, prideni tudi tej mila, kakor prvi. Perilo se iz prve milnice
ne menca, ampak le iztiska. Iz prve posode se predene takoj v drugo,
potem se večkrat izplakne v čisti a topli vodi; nato krepko iztisne, narobe
obrne in obesi, pa ne na solnce ali pa k peči, temveč le v senco, ker se
mora volnena roba počasi sušiti. Prav tako se pere flanela in vse volnene
pletenine. V mrzli vodi postane volnena roba pusta in raskava; zato se
tudi izplakujejo le v topli vodi. Pol suhe volnenine se pobero z vrvi ter
dobro pretegnejo, da se ne uskočijo preveč. Suha roba se ne da več raz¬
tegovati. Mencanje volno spolsti.

Ob pranju trpi perilo zlasti, če se pretrdo ovija in izžema. Najbolje je
izžemati perilo z valjarjem ali s stiskalnico za perilo. Ta se da napraviti
na jako preprost način. Navadni škaf, ki ima zareze med dogami, da se
voda odteka iz njega, je pripraven za to. Vanj se naloži mokro izprano pe¬
rilo ter pokrije s pokrovcem, ki se z vijakom trdo privije na perilo, voda
odteče in perilo je bolj vžeto, kakor z najmočnejšimi rokami in vendar se
ne trga.

Ožeto perilo se krepko streplje, ter razobesi na sušilo, najbolje seveda
na solncu ali po zimi na podstrešju, ako ne zmrzuje preveč. Huda zmrzlina
perilu škoduje. Zmrzlega perila ne jemlji z vrvi, dokler se ni otajalo, da ga
ne zlomiš.

Kako je ravnati s suhim perilom.

Predno se perilo poravna, treba ga je čvrsto raztegniti po nitih. Rjuhe
in namizne prte primeta dve osebi, da jih raztegneta. Potem se zganejo in
pripravijo za valjar. Žepni robci, prtiči in druga drobnejša roba se le
enkrat pregane. Srajce se vrlo pretegnejo, potem zganejo navzad v polo¬
vico, nanjo se polože rokavi. Nogovice se zlože med dva debela platnena
prta, da jih je laglje prevaljati. Ge je perilo popolnoma suho, poškropi se
še z vodo, da se pod valjarjem lepše ugladi.

Na valjar navijaj vsak kos trdno in pravilno, da se ne premakne in
ne dobi gub. Navijati pa se začne najprej debeleje perilo, potem še le
tanjše, ker se lepše ugladi, ko je valjar že nekoliko razgret. Perilo, katero
se ne preglaja še z likalnikom, prevalja se po dolgem in potem še počez,
da je glajše. Naposled se lično zravna, kakor ima priti v omaro, pa se ne
zloži kar precej vanjo, ampak šele potem, ko se je na solncu ali pri peči
dobro posušilo. Vlažnega perila nikdar ne spravljaj v omaro, da ti ne plesni.

Perilo, ki ga le redkokedaj rabiš, presuševaj večkrat, in pregibaj ga
večkrat, da ne začne po gubah razpadati.

Tanjše perilo, srajce, ovratniki, zapestniki, spodnja krila i. t. d. se tudi
skrobijo. Za večje perilo se jemlje lahko navadna krompirjeva moka, ker je
rižev ali pšeničen škrob dražji, seveda je tudi lepši in se manj prijema li¬
kalnika, zato se rabi za lepše in tanjše perilo le rižev ali pšeničen škrob.

Ge hočeš, da se ti škrob ne prijema likalnika, kedar gladiš perilo in
da se ti perilo lepše sveti, prideni vrelemu kropu nekoliko belega voska,
pol dkg. na liter vode. Ko se je vosek raztopil, prideni še le škrob, ki si ga
prej razmočila v mrzli vodi. Škrob potem mešaj ob zmerni vročini tako
dolgo, da jame delati mehurje, potem ga ohladi, da ga moreš precediti. Ge
kuhaš škrob predolgo, postane ti preredek, če ga pa ne kuhaš, drži premalo
časa. Na en liter vode se vzame 15 dkg. škroba. Perilo je najbolje skrobiti

47

v gorkem škrobu, ki perilo bolj prevzame, kakor mrzli škrob; bolje je, da
perilo ni še popolno suho, ker na suhem perilu škrob rad zastaja na ne¬
katerih mestih, ter nareja lise pod likalnikom.

Skrobljeno perilo krepko streplji z rokami ter ga razobesi na solnce,
po zimi ob peči, kjer se hitro posuši. Počasno sušilo, mraz ali veter vzame
škrob, in perilo ostane mehko.

Skrobi se najprej tanjše perilo in tisti deli, ki imajo biti močno skrob-
Ijeni, kakor ovratniki in dr.; kolikor več se namreč pomaka perilo v škrob,
tem redkejši postaja ta. Ge je treba kak kos posebno trdo skrobiti, primeša
se kuhanemu škrobu še nekoliko sirovega riževega škroba, ki se pa prej
namoči v vodi. V to zmes se pomoči pol suho skrobljeno perilo še enkrat,
potem streplje in zavije v suh prt. Predno ga zlikaš, zbriši ga še prav čvrsto
s suhim prtičem, ki ob enem tkanino raztegne lepo po nitih, da se lepše ugladi.

Perilo lepo gladiti ali likati je prava umetnost, katere pa se lahko
nauči vsaka deklica, da ima le nekoliko trdne in vztrajne volje. Seveda se
z glajenjem samo ob sebi ne doseže vsega, treba je v to še kaj drugega.
Ako si skrbela za to, da je perilo oprano lepo in čisto, je lepo enakomerno
pomodreno in skrobljeno, potem bo že tudi gladko in svetlo, ako veš likalnik
prav prijeti in voditi.

Predno deneš perilo pod likalnik, poškropi ga še prej z vodo, pome¬
šano s škrobom, da se perilo tembolj strdi. Naškropljeno perilo se zvije, da
se mokrota lepše in enakomernejše razdeli po vsi tkanini. Naškropi pa
nikdar več perila, kakor ga moreš zgladiti v enem dnevu; vlažno skrobljeno
perilo dobi kisel duh in plesni, ako leži več časa na kupu.

Večje perilo, krila in drugo gladiš lahko na navadni mizi, katero si po¬
grnila z mehko plahto in čistim prtom ali rjuho; na konceh jo pa priveži,
da se ti ne bo pregibala. Za drobneje perilo in sploh je mnogo pripravnejša
likalna deska. Tudi ta ima biti prevlečena z mehko in čisto podlago.

Vsak kos pretegni skrbno in enakomerno po nitih, predno ga likaš, potem
potegni s likalnikom po njem. Kadar perilo razteguješ, ali obračaš, ne puščaj
vročega jekla na deski, da podlage ne osmodiš, postavljaj ga vselej ta čas
na stojalo iz žice. Likalnika ne puščaj stati predolgo, kadar je razbeljen,
ker rad smodi. Pripravi si torej že prej, kolikor ti je treba perila za eno
razbeljeno železo.

Poleg likalne deske imej vedno pripravljeno posodo čiste vode z gobo
ali snažno krpo, da je takoj pri roki, ako ti je treba presuhe dele ali gube
še enkrat namočiti ali preglajati. Ali je jeklo devolj vroče ali ne, poskusi
raji na stari platneni krpi, ne pa na rjuhi.

Belo perilo se gladi na pravi (desni) strani, le ako ima vezene črke,
se obrne in črke podlože s flanelo. Desna roka vodi likalnik, leva pa pri¬
pravlja, gladi, gube razteguje i. t. d. Če je jeklo prerazbeljeno, potegni z
njim dva- ali trikrat po mokri krpi, da ne posmodi perila. Ako pa se ti jo
vender pripetilo, da je perilo zarjavelo pod jeklom, izperi ga takoj z mrzlo
vodo in pobeli na solncu.

Ako je perilo premokro, ostaja rad škrob na likalniku in če je ta raz¬
beljen, škrob na njem zarjavi ali celo začrni. Prerazbeljeno jeklo vzemi ne¬
koliko iz likalnika, da se malo ohladi, potem napolni zopet likalnik ter potegni
z njim najprej po voščenem papirju in nato po rjuhi, potem še le po perilu.

Voščen popir si narediš sama, ako med dvoguben popir deneš nekoliko
belega voska in potegneš po njem z vročim jeklom.

48

Za moške srajce in sploh za močno skrobljeno perilo je treba razbe¬
ljenega jekla, če ne, ne postane dovolj trdo. Pri srajci likaš najprej naplečnik
narobe, potem na pravi strani, nato zapestnike, rokave, stan, nazadnje
ovratnik in oprsje. Oprsje podloži prej s flanelo, da se ne sprime z gubami
na stanu zadej: potem z levo roko oprsje skrbno nategni, z desno pa jeklo krepko
pritisni, da se lepše uleže. Pazi pa, da ne zadeneš pretrdo ob gumbe in ne
zatrgaš tkanine, ako je srajca že stara. Gladi oprsje na pravi strani od
spodaj navzgor, trdno in počasi, da se pod jeklom suši, če je pa vezeno,
gladi se najprej narobe, potem robovi še le na pravi strani. Če robove še
z vihalnikom nategneš, viditi so kakor novi.

Likanja perila ne odlašaj na večer; to delo se najbolje opravi ob belem
dnevu. Ko nehaš, odpri okna, da se prevetri soba. Razgret zrak je škodljiv.
Poglajeno perilo obesi še na solnce ali okoli peči, še le, ko je prav suho,
spravi ga v omaro.

Nikdar ne spravljaj perila, predno ga nisi skrbno pregledala, če je
celo ali kaj poškodovano in potrgano. Majhna škoda se hitro popravi z
nitko. Tega se moraš že zmladega priučiti. Ne le tedaj se popravlja in za-
šiva perilo, ko so luknje že velike in potrebujejo velikih krp; tudi malih
luknjic in potrganih niti ne smeš prezreti, če hočeš, da ti ostane perilo
dolgo v rabi. Majhne luknjice se zašijejo z nitjo, večje s krpo. Novo krpo
jemlji le tedaj, če je dotični poškodovani del še prav trden, za slabeje za¬
dostuje že nekoliko obrabljeno blago.


13. O hrani.

a)  Kateri namen ima hrana.

„'T^lovek ne živi, da bi jedel, ampak je, da bi živel," pravi znani pregovor.

; Jed  nam je torej potrebna za življenje. Ni pa vse, kar je užitnega,
ali kar imenujemo jed, enako sposobno, podpirati in vzdrževati nam živ¬
ljenja, da, še slabi in krajša nam ga lehko, ako jedil ne rabimo prav in v
primerni meri. Dolžnost vsake prave gospodinje je torej, da ve, kako naj
hrani in preživlja družino, da ostane krepka, čvrsta in zdrava.

Marsikatera gospodinja misli morda, da v tem oziru popolnoma
izpolnuje svojo dolžnost: saj okusno pripravlja vsakdanjo hrano, pa prepielo
tudi ne reže družini vsakdanjega kruha. — Vse prav! — Pa, ako sestavlja
kosilo ali večerjo samo po okusu,  ne oziraje se na drugo, kar še zahteva
branitba, da je primerna potrebščinam človeškega telesa — potem je vsak¬
danja hrana najbrž in največkrat — nedostatna.

Kaj torej zahteva primerna hranitba?

Človeško telo je sestavljeno iz vode, beljakovin, tolšče in raznih rud¬
ninskih snovi. Znatne množine teh sestavin izgubljamo dan za dnevom, ko
sopemo ali pa ko se pregibljemo. Odrasel človek izsope v 24 urah blizu
en kilogram ogljikove kisline in blizu pol kilograma vodene pare. Mnogo
drugih obrabljenih snovi oddaje po obistih ali pa jih izpoti skozi kožo na
telesnem površju. Vse to je izguba, ki se mora telesu povrniti, drugače
začne pešati in slabeti ter naposled omaga. Potrošene dele povračamo telesu
s hrano, z jedjo in pijačo, To je prvi namen hrane.

Živež pa ima za človeško telo še drugo nalogo: vzdrževati mu
mora tudi telesno toploto. To je drugi namen hrane.  Hrana
ima opravljati torej v človeškem telesu dvojno službo: rediti in ogrevati
ga mora!

Umevno pa je samo ob sebi, da mora hrana imeti v sebi prav tiste
snovi, katerih potrebuje telo, da potroške zopet popravi ali pa, da se dovolj

4

50

ogreje. Te snovi pa niso v vsaki jedi enake. Nekatera jedila so kaj belja-
kovnata, druga imajo v sebi mnogo ogljika, malo ali pa celo nič beljakovin;
jedila prve vrste sama bi ne zadostovala, jedila druge vrste sama tudi ne.
Velevažno je torej za gospodinjo, da pozna sestavine
hranivnih snovi, njih upliv na človeško telo, kakor tudi,
dajihvevpravi meri odbirati in pripravljati svoji družini.

Za tvorbo novih telesnih delov ali v nadomestitev obrabljenih potre¬
bujemo takih jedil, v katerih je mnogo dušika. Taka jedila so živalske in
rastlinske beljakovine. Ta hrana se pretvarja najprej v kri, iz krvi pa
prehaja v telesne organe, zato jo prav primerno imenujemo krvotvorno
ali plastično hrano.  Iz nje se tvorijo trdni deli telesa: kosti, mozeg,
možgani, mišice i. t. d.

Beljakovina ima ime od beljaka, v katerem so jo najpoprej izpoznali.
Nahaja se pa tudi v mesu, v krvi, v mleku, v stročnicah, v žitu, nekoliko,
četudi prav malo, celo v krompirju. Beljakovnata jedila imenujemo v
navadnem življenju tečna ali redivna.

Druge hranivne snovi, n. pr. škrob, sladkor, gumo, vinski cvet ali
alkohol, pivo, tolšče nimajo v sebi dušika. Iz njih se ne morejo napravljati
mišice, kosti, i. t. d., sploh noben organ, za čigar sestavo je treba dušika.
Samo ob teh snoveh bi človek ne mogel živeti, pa potrebne so mu vendar le.
Te snovi preskrbujejo namreč telo s potrebnim ogljikom, katerega z di¬
hanjem zopet dajemo od sebe. Ker se ob tem neprenehoma razvija toplota,
imenujemo tako ogljikovo hrano brez dušika toplotvorno ali ogre¬
valno hrano.

Ta hrana hitreje prehaja skozi naše telo; po plučah jo izločujemo
kakor ogljikovo kislino, skozi kožo pa kot vodeno paro (pot). Rabi nam
torej za dihanje in ogrevanje telesa. Ako je užijemo več nego je potrebujemo,
nabira se preostanek v telesu kot mast, preobilno krvotvorno hrano pa telo
neporabljeno zopet izločuje.

Skoro samo krvotvorne snovi ima pusto meso, pust sir, ostrige, polži, i. t. d.

Večidel le ogrevalne pa so vse jedi iz tenko presejane moke, ako ni¬
majo mlečnih ali jajčnih primesi: beli kruh, žemlje, krompir, sago, riž, repa,
korenje, sadje, vino, žganje, pivo ter vse tolšče.

i)  Kako naj gospodinja odbira hrano.

Ko bi človek živel samo ob toplotvorni hrani, dobival bi pač dovolj
toplote, pa kri bi mu bolj in bolj pešala, izgubljal bi moči in shiral počasi.
— Ko bi pa užival le krvotvorno hrano, bi imel dovolj krvi, toplote pa

premalo. Vešča gospodinja ne kuha torej, kar se ji ravno zdi, marveč skrbno

odbira takih jedil, ki človeka krepe, nahranijo in ogrevajo: ki mu dajo dobro
kri in dovolj toplote.

Najboljša so jedila, v katerih so ob enem krvotvorne in toplotvorne
sestavine. Taka so: mleko, jajca, tolsto meso, kri v juhi ali v krvavih klo¬
basah, debelo mleto žito nerazotrobljeno, sočivje, zelje, gobe, čokolada.

V hrani, katero potrebuje človek na dan, mora biti približno 1 * * * * /e  krvo-
tvornih in 6 /6 toplotvornih snovi. — Ker v enem samem jedilu navadno ni
teh snovi v primernem razmerju, sestavi se obed iz več jedil tako, da hrana
zadostuje dvojni svoji nalogi.

51

To pa ni kaj lahka stvar za gospodinjo. Ozirati se mora ne le na po¬
trebne sestavine posameznih jedil, da ne pride preveč beljakovnatih ali pa
preveč ngljikovnatih skupaj; ozirati se mora tudi:

1) na potrebno premem  bo,  da ne prihaja dan na dan enako
kosilo na mizo, ker tega bi se človek kmalu naveličal; le kruh nam ne
mrzi, če ga tudi še po večkrat na dan uživamo, juha pa mora že drugače
vkuhana biti, da se je ne prenajemo;

2) na letni  čas. Drugače se sestavlja obed poleti, drugače po zimi.
Po zimi ob mrazu krepkeje dihamo in telo potrebuje več toplotvorne hrane,
nego poleti. Zato se po zimi hranimo z mastnejšimi jedili, katera nam daje
živalstvo, poleti nam prija bolj rastlinska hrana. Iz istega vzroka vpliva celo
podnebje na hranitbo človeškega telesa. Na severu se hranijo mnogo več z
mesom in pijo mast, v vročih deželah pa se krepčajo najraje s sadjem in
rastlinjem;

3) na delo in starost.  Tisti ljudje, ki se mnogo gibljejo pod milim
nebom, v svežem zraku, ali ki imajo težka dela, potrebujejo krepke in tečne
hrane, kakor goveje ali svinjsko meso, sočivje in črni kruh. Kdor pa du¬
ševno dela ali sploh opravlja lehka dela in mnogo sedi, ne prebavlja tako
hitro težkih jedil, zato potrebuje lehko prebavne hrane. — Hrana se v
mladosti človeku živahneje in hitreje izmenjava nego v starosti. Dokler
telo raste, potrebuje več krvotvornih snovi; starim ljudem je treba več
ogreval, njim se hrana počasneje izmenjava, prebava je slabeja, zato morajo
dobivati lehko prebavljivih jedil in vina, da ne oslabe. Prebavo jako po¬
spešuje tudi sadje.

c) Kako naj se pripravlja hrana.

Veči del sirovega živeža je težko prebavljiv, treba ga je torej tako pri¬
praviti, da ga želodec more laglje in bolje premleti in predelati, da postane
hraniv telesnim organom.

To važno nalogo izvršuje gospodinja v kuhinji. Ge pa govorim o hrani,
kako naj se pripravlja, ne mislim navesti kope receptov, kako se kuhajo
juhe, prikuhe i. t. d., ampak le v obče povedati in opozoriti gospodinjo na
izpremembo, ki se vrši v kuhinji s hrano, da postane užitna, slastna in
hraniva. Recepte nam podaja „Dobra kuharica" in druge knjige te vrste.

Živež se prireja na več načinov: kuha se, praži ali peče. Kuha se
živež največ v vodi. Ko bi meso, sočivje, zelenjavo položili le v mrzlo vodo,
bi te stvari še ne postale užitneje., če bi jih tudi po več dni namakali v
nji. Voda ne bi prodrla dovolj vanje ter tudi nima moči, zrahljati jih in
omečiti, pač pa bi živež pričel gnjiti, če ga pustimo dlje v vodi. Vse drugače
pa deluje voda na živež, ko zavre.

Naša hrana je sestavljena iz majhnih celic ali stanic. To so jako
drobni mehurčki, obdani z mrenasto kožico. V teh mehurčkih je beljakovina,
škrob, tolšča in druge sestojne snovi. Mrzla voda le slabo prodira skozi
stanično mrenico, vrela voda, krop, pa prehaja v paro, ta ima mnogo večjo
moč, prešine tudi najmanjše luknjice, ki se nahajajo na vsaki stvari, pre¬
žene iz njih zrak ter razžene stanice, rudninske snovi pa raztopi.

Vrela voda — krop — pa tudi para, ki se dviga iz njega, ima, kakor
že vemo, 100° G toplote. Ge še toliko prilagaš na ogenj, toplota kropa in
pare ostane v nepokritem loncu vedno tista, kakor tedaj, ko je voda zavrela.
Ako pa vre voda v pokriti posodi, iz katere ne more para uhajati, razgreje

4 *

52

se mnogo višje. Zato pokrivajo gospodinje lonec s pokrovcem, kadar potre¬
bujejo za kuhanje večje toplote. Najboljši lonec s pokrivalom je pač Papinov
lonec. Ta se zapre ali pokrije s pokrovcem tako dobro, da se voda v njem
mnogo višje razgreje, nego v kakem navadnem loncu. V slani vodi se jedila
bolje skuhajo, ker se slana voda močneje razgreje kakor navadna voda.

Vodo rabimo za kuhanje na tri načine:

1. Da se v nji jedila omeče, n. pr. krompir, sočivje in druga jedila.
Voda se potem odlije ter porabi le še za pijačo živini.

2. Druga jedila, n. pr. zelje, repa, kaša i. dr. kuhamo v vodi tako
dolgo, da se na pol razpuste; voda se ne odceja, ker postane hraniva.

3. Na tretji način pa rabimo vodo za kuhanje tedaj, kadar varimo v
nji živež toliko časa, da je vsa hranivost prešla v vodo. Voda stopi potem
na prvo mesto in postane redivna, stvar pa, ki se je v nji kuhala, je le
male ali celo nikakršne vrednosti več. Tako kuhamo n. pr. kavo, tudi meso,
ako pripravljamo prav krepko in hranivno juho.

Ta trojni način, kako se voda za kuhanje porablja, ni tako malovažen
za gospodinjo, kakor bi morda mislili na prvi hip. To pa sledi iz tega: Živež
se postavi k ognju v mrzli ali pa vroči vodi. Beljakovine se raztope v hladni
ali zmerno topli vodi. Ako postavimo torej jedila v loncu z mrzlo vodo k
ognju, raztope se beljakovine ter preidejo v vodo, predno se je znatno raz¬
grela, v večji vročini se šele zgrušijo v bele ali rujavkaste kosme, voda pa
prodira v jedilo in izvleče iz njega hranivne snovi. Ako ti je torej namen,
kuhati jedila v vodi le, da se omeče, vodo pa potem zavržeš, tedaj gotovo
ne smeš zalivati hrane z mrzlo vodo, ako ti ta hranive snovi izvleče iz jedila,
ker tako zavržeš najboljše snovi.

Drugače je z vrelo vodo. Ako deneš živež, v katerem je več ali manj
beljakovin, takoj v vreli krop, usirijo se beljakovine na površju hipoma,
zamaše vse luknjice ter napravijo okolu jedila nekako skorjo, ki ne pre¬
pušča vode vanj. Vsled tega se ne morejo redivne snovi cediti iz jedila, pač
pa se v vročini izpreminjajo deloma v paro ter rahlijo in meče sestavine
živeža, ki se na ta način skuha v lastnem soku ter ostane sočen, krepak
in hraniven. Zeleno sočivje in prikuha sploh ti ostane hranivna in sočna
le, ako jo pripraviš na ta način. Tudi meso, če ti ni toliko za krepko juho,
pristaviš z vročo vodo k ognju. Drugače pa je s krompirjem in zrelim so¬
čivjem, kakor bomo še zvedele, govore o posameznih živilih.

č) Na j zn a m e n i t, n ej š a živila.

Hrano dobivamo iz živalstva in rastlinstva. Snovi, katerih potrebuje
naše telo, da vzdržuje in ohrani svoje moči, se nahajajo v rastlinskem živežu
prav tako, kakor v živalskem, samo da je v živalskem večja množina krvo-
tvornih, v rastlinskem živežu pa toplotvornih sestavin.

Dandanes se je že pač mnogo govorilo in pisalo o izključno rastlinski
hrani in njenih prednostih pred živalsko hrano, zlasti jo slave takozvani „vege¬
tarijank. Ne da se pa tajiti, da tudi mnogo pretirajo, in da je tukaj, kakor
povsod umestna prislovica „srednja pot, najboljša pot*. Že vsakdanja izkušnja
nas uči, da sama rastlinska hrana ne zadostuje potrebam človeškega telesa,
živalska pa tudi ne. Rastlinske snovi, kakor je bilo že omenjeno, imajo na¬
vadno mnogo manj beljakovin, tem več pa ogljika. Da dobi torej telo dovolj
krvotvornih snovi iz rastlinskih živil, treba mu je užiti mnogo večje množine;
želodec bi bil preobložen, pa živež, vsakdanja hrana bi stala mnogo več

53

stroškov. Ob sami živalski hrani se pa človeško telo tudi ne vzdrži krepko
in zdravo, preobilno užitje mesne hrane vzbuja razne bolezni. Pa tudi zo¬
bovje in vsa prebavila človeškega telesa kažejo odločno, da naj človek živi
ob mešani hrani, torej nekaj ob živalski, nekaj pa ob rastlinski.

Najtečnejšim živilom iz živalstva prištevamo meso, kri, možgane,
jetra, tičja jajca, mleko in sir.  Najznamenitejša živila iz rastlinstva
pa so: žitno semenje, sočivje, oljnata semena, gomolji, korenje
in zelenjava,  potem še sočnati plodovi: sadje, jagode, buče, me¬
lone, kumare, gobe ali gljive,  i. t. d.

Da so nam jedila laglje prebavljiva in okusnejša, jih rabimo tudi z
raznimi dišavami  in drugimi začimbami ali z apr a vami.

1. Meso. Meso smo imenovale zgoraj najznamenitejše živilo, ki nam
ga daje živalstvo. Meso daje človeškemu telesu moč in ga stori krepkega,
tudi je lahko prebavljivo, ako ni od prestare živali. Vendar se mora meso
le zmerno uživati. Ge ga uživamo preveč, vzbuja nam meso strasti, pro-
vzročuje krvne navale in vnetja. Zato mesa navadno ne uživamo samega,
marveč s prikuho iz rastlinskih živil.

Meso nam dajo le rastlinojedne živali, izmed njih največ prežvekovalci:
govedo, ovca, koza, divja koza, srna, jelen;  potem: svinja,
veverica, polh, zajec;  v nekaterih krajih vživajo tudi meso od konja
in osla.

Izmed perutnine dajo okusno meso: domače kure, divji petelin,
raca, gos, puran, fazan, golob, prepelica, jerebica, sljuka
in še nekatere manjše tiče.

Izmed povodnih živali so nam v hrano: ribe, želve, žabe, raki,
ostrige,  i. t. d.

Meso vseh živali ima enake sestavine namreč: beljakovine, tolšče, vodo
in nekaj rudninskih soli, toda množina posameznih sestavin ni pri vseh
enaka.

Najhranivejše je meso divjačine, zlasti sr ne t in a, ker ima mnogo
mesenine,  to je beljakovin in nekaj izhlapnih kislin, ki daje mesu nekak
rezen ali pikanten okus; divjačina ima mnogo manj tolšče, ter je laglje pre¬
bavljiva nego meso domačih živali; zato je divjačina ugodna celo takim
bolnikom, kateri govedine ne smejo uživati. Meso pitanih živali ima mnogo
tolšče, masti ali loja, ter je zategadelj težje prebavljivo.

Sploh pa se vrstijo po hrani  vos  ti  razne mesenine od najboljše do
najslabše tako-le: kuretina, golobje meso, srnetina, govedina, bravina (koštrunje
meso), teletina, svinjina, ribje meso. Z ozirom na lahk o prebavljivost
pa jih vrstimo po naslednjem: ribje meso, kuretina, divjačina, teletina, jagnje¬
tina, govedina, bravina, svinjina. Jako težko prebavljive so jegulje, račje in
gosje meso ter sploh meso povodnih tic, tudi je osoljeno ali prekajeno meso
težje prebavno od svežega.

Vsaka vrsta mesa se ne kuha enako lahko. Najlaglje se kuhajo ribe,
potem piščeta, divjačina, teletina, jagnjetina. Več časa potrebuje govedina,
bravina in svinjsko meso, še težje se skuhajo jegulje, tudi meso povodnih
tic pa suho meso je treba dolgo kuhati, da ga želodec laglje predela in
prebavi.

Meso se torej kuha, da ga moremo laglje prebaviti. Ako pa ni prav
kuhano, je še težje prebavljivo nego nekuhano ali sirovo. Kuhano meso mora
biti okusno, sočno in rahlo. Ako hočeš tako meso, pripravljaj ga tudi tako,
da ostanejo vse hranivne stvari v njem, da ostane mesni sok med mesnim
vlaknom. Ne izpiraj tedaj mesa dolgo v mrzli vodi, predno ga deneš kuhal:

51

voda mu izvleče hranivne snovi. Najbolje je, da ga čvrsto obrišeš s čistim
prtom, predno ga deneš v lonec. Potem zalij s toplo vodo, ki kmalu zavre.

Kolikor dalje se kuha kaka jed, tembolj se navadno tudi omeči; neka¬
tera jedila se razkuhajo celo v kašo — a govpje meso ti ožilavi, kakor koža,
če ga kuhaš predolgo. Tako meso je težko prebavljivo ali ga pa želodec niti
prebaviti ne more več. Govedina, kuhajoča se nekaj časa, se napne in mesno
vlakno postane mehko, — ako pa vre še dalje, vlakno zopet ožilavi in go¬
spodinja misli, da je meso od prestare živali.

Ko pripravljaš meso za kuho, pomisli, kaj hočeš, primerno dobro meso
in juho, ali pa prav dobro meso, — ali prav dobro juho — oboje pa ne
more biti prav dobro.

Ako hočeš torej pripraviti primerno dobro juho in dobro meso, pristavi
k ognju meso v loncu s toplo, ne prevročo vodo. Mesa ne zalivaj preveč 1 Na
Tcg  mesa je dovolj štiri litre vode, ako jo vzameš manj, bo juha tem boljša.
Voda se jame kmalu rdečiti, to dela kri in mesni sok, ki ju je pričela
voda izpirati iz mesa. Ob tem ostane voda še vedno bistra, ko pa zavre,
postane motna, rdečilo se izgubi — beljakovina pa se zgruši in se nabira
vrhu vode kot pena. Nevešča gospodinja pridno pobira rjavkasto peno raz
juho, češ, da bo juha tem čisteja in lepša, pa ne pomisli, da ravno s po¬
snemanjem pen odpravlja najhranivejše snovi iz juhe. Cista juha nima skoro
nikakoršne hranivosti v sebi. Juhe torej ne posnemaj!

Ko je meso zavrelo, odmakni ga nekoliko od ognja, da le polagoma
vre. Para prodira v meso ter ga rahli in meči, voda pa vleče iz njega hranivi
sok. Ker slana voda, kakor sem že omenila, uspešneje deluje, osoli meso
nekoliko že tedaj, ko ga pristaviš k ognju. Pozneje pridevajo gospodinje
navadno še nekoliko zelenjave, da je juha okusneja. Ko bi jo že z mesom
pridejala v lonec, bi se preveč razkuhala. Ako ti meso ne škriplje več in
ne cvrči, ko zabodeš vanj vilice, je kuhano; odstavi ga. Iz takega mesa še
ni izšla vsa hranivost, torej si dobila primerno dobro meso in primerno
dobro juho.

Ako ti je pa na tem, da dobiš prav dobro in krepko juho, razreži
meso v drobneje kosce ter ga pristavi k ognju v loncu z mrzlo vodo, ter
pusli, da se počasi razgreva ter potem kake tri do štiri ure vre. Temu pri-
deni pozneje kako jagodo ali list lavorike ali pa nekoliko zelene, peteršilja
ali kaj drugega, da dobi juha prijetnejši duh in okus. — Ce tako počasi
kuhaš meso, izpere voda vse hranive sokove iz mesa, juha pa je krepka in
okusna, toda meso pusto in vlaknasto.

Jako krepko mesno juho za bolnike pripraviš lahko tako-le : pol kile
govejega mesa kolikor moč brez tolšče, razreži prav drobno ter ga malo
osoli. To deni v steklenico s širokim vratom, v kakoršnih se vkuhava sadje.
Zalij pa le toliko z vodo, da se meso dobro pokrije, potem postavi neza-
mašeno steklenico v lonec poln vode, pristavi k ognju in kuhaj 4 — 5 ur,
potem precedi razkuhano meso in juho skoz čist prtič ter krepko izžmi. V
prtiču ti ostane le pusta in suha mesna vlaknina, precejena tekočina pa je
tako krepka, da jo daješ bolniku le po nekoliko žličic.

Ako pa hoče slednjič gospodinja imeti okusno in prav dobro meso,
pristavi ga v vroči. vodi k močnemu ognju, da kaj hitro zavre. Od velike
vročine se beljakovine na površju mesa takoj zgrušijo ter zapro luknjice, da
voda ne more v meso in ne mesni sok iz njega priti v vodo. V kolikor
večjih kosovih je meso, tem bolje je. Tako meso ostane sočno, juha seveda
je pa le male vrednosti.

55

Še tečneje od kuhanega mesa je pečeno meso — pečenka. Pečemo pa
meso na več načinov, v tolšči, na ražnju i t. d. Ako ga pečeš v masti ali
maslu, deni ga vanj šele tedaj, ko je tolšča razbeljena. Razbeljena tolšča
ima mnogo več vročine nego vrela voda, zato pa tudi v razbeljeni tolšči
beljakovina še hitreje zakrkne in napravi skorjo, da ne uhaja mesni sok v
tolščo. Ravno tako se zgodi, če se peče meso v pečici ali pa na ražnju, le
da se na ražnju pečenka poliva s sokom, nacedivšim se iz pečenke.

Malokrvnim, slabotnim in bolehnim ljudem in otrokom, pa tistim osebam,
ki mnogo sede in se bavijo z duševnim delom — ugaja najbolj lahko pre¬
bavljivo meso mladih živali, ki pa ne sme imeti mnogo tolšče. Pečeno meso
je laglje prebavljivo nego kuhano. Močnim ljudem pa, ki opravljajo težka
dela ter so mnogo na svežem zraku, tekne tolsta govedina, bravina ali
svinjina.

Razume se samo ob sebi, da mora biti vsako meso od zdrave
živali.  Meso obolele goveje živali nam lahko nakoplje več ali manj hude
bolezni, ravno tako ikrasto in trihinasto svinjsko meso, ako se uživa sirovo
ali pol sirovo.

Trihina je majčken, nitkast črviček, ki se drži sprva v črevesu živali,
ko se pa močno zaredi, se razleze po vsem mesu ter se zavije v nekak
kredast mešiček, tako droben, da ga s prostim očesom komaj opazimo. Ge
vživamo tako trihinasto meso sirovo, razmnože se trihine v telesu jako
močno ter provzroče nevarno vnetje in smrt. Vročina vrelega kropa umori
trihino.

Tudi ikrasto svinjsko meso postane človeku nevarno, ako ga uživa
sirovega. Ikre se kažejo na mesu kot majhni mehurčki, če pridejo v človeško
telo, se razvije iz takega mehurčka trakulja, ki jo je težko spraviti iz telesa.
Tudi ikre umori vročina.

Prestaro, nadahnjeno meso je škodljivo, lehko celo smrtno nevarno,
ker pričenja gnjiti; v gnjijočem mesu se razvija hud otrov. Tak olrov (strup)
se napravi časih v starih krvavih klobasah, ali pa v mesu, ki se je hranilo
predolgo časa v pokriti posodi. Meso ali mesenine, ki so že postale mehke
in sluznate ter močno dahnejo, so vedno sumljive.

Meso se mora hraniti v svetlem, hladnem hramu, kjer ima dovolj
čistega zraka ter ni blizu stranišč in drugih nečednih krajev. Meso naj visi,
da ga more zrak obsegati, nikdar ga pa ne hrani na kupu, naj je še sirovo,
ali pa že kuhano ali pečeno.

Da je moč meso dlje časa ohraniti sveže, ga solimo. Osoljeno meso
pa izgubi mnogo hranivih snovi v razsoli. Razsol deluje enako na meso,
kakor vrela voda. Mesna vlakna se skrčijo ter zabranijo, da se ne more
mesni sok izcejati in zrak ne dohajati v meso, od druge strani pa vzame
razsol mesu naravni okus. Osoljeno meso ostane še dlje, če se prekaja, a
tudi tako meso je težje prebavljivo.

2. Jajca. Jajca so jako tečna hrana iz živalstva, četudi so prvak
postnih jedil. Jajce sestoji iz dvojne tekočine, beljaka in rumenjaka. Beljak
je mehak in tekoč, zato ga želodec lahko prekuha, dokler je sirov ali le
mehko kuhan. Trdo kuhan beljak pa slab želodec le težko premelje, zato
štejemo trdokuhano jajce med težko prebavljive jedi, lehko prebavljiv pa je
rumenjak, ki je še hranivejši nego beljak.

Mehko kuhana jajca ugajajo zlasti malokrvnim ljudem in bolnikom, ki
skoro okrevajo.

Staro pokvarjeno jajce ni za rabo, ter je tudi jako škodljivo.^ Poznaš
ga lahko, ker je lahkeje od dobrega in če ga potreseš, ti klopoče, proti

56

svetlobi se ti kaže neprosojno, ker je skaljeno; ako ga vržeš v vodo, ti plava
v vodi. Dobro, nepokvarjeno jajce pa potoni v vodi, ker je težje od vode,
proti luči se ti kaže prosojno, če ga treseš, ti ne klopoče.

Ker je po zimi težko dobiti jajc, si jih lahko oskrbiš ob času, kadar
kokoši pridno neso, ako vložiš jajca v apneno vodo. Apno zamaši luknjice
na jajčni lupini ter zabrani, da ne pride zrak v jajce. Beljak se namreč na
zraku jako rad razkroji ter prične gnjiti; jajca, vložena v apneno vodo, pa
se dolgo drže, seveda, nekoliko slabša postanejo vendarle.

Da se jajce skuha na mehko, je dovolj treh minut, štiri bi bile že
odveč. Najlaglje ga skuhaš tako-le: postavi vodo k ognju, da zavre; od-
maknivši jo od ognja, vrzi vanjo jajca; ko je voda prenehala vreti, vzemi
jajce iz nje — kuhano je.

3. Mleko. Prvak vsega živeža je mleko. Ni je hrane, ki bi imela v
sebi toplotvornih in krvotvornih snovi v tako primernem razmerju za člo¬
veško telo, kakor mleko. Prav po pravici torej lahko rečemo, mleko je meso
in kruh ob enem. Mleko je človeku v mladosti prva in precej časa edina
hrana; mleko je za mladino in za starca, vsaki starosti ugaja, je za zdrave
in bolne, ker je vrlo redivno in lehko prebavljivo.

Mleko ima v sebi tekoče beljakovine (sirnino), mlečni sladkor in neko¬
liko drugih soli. Vse to je raztopljeno v vodi. V ti raztopini pa plavajo pre¬
drobna zrnica, zavita v tenko mrenico, to je tolšča — sirovo maslo.

V kravjem mleku je poprečno 4—5 odstotkov sirnine, to je beljakovine,
^sP/o soli, 4°/o mlečnega sladkorja, 4—5°/o sirovega masla, trdnih sestavin
torej 11—14°/o, vse drugo je voda. Mlečno lastnost in barvo dobiva od
sirnine in onih drobnih tolstih krogljic, katere pa je moč razločevati le z
mikroskopom.

Ako stoji mleko mirno v posodi, vzdigujejo se mastne krogljice na
površje ter napravijo vrhnjo ali smetano.  Cim več se napravi smetane
na površju, tem bolje je mleko.

Smetana se mete v pinji, to je, raztepava se, da se raztrgajo mrenice,
ki odevajo maslene krogljice, in se te sprejemajo v večje kepe — v sirovo
maslo. V sirovem maslu pa ostane še nekoliko mleka, ki se kmalu jame
razkrajati v mlečno kislino in maslenokisli amonijak, sirovo maslo postane
žarko.  Presno sirovo maslo se zato večkrat zgnjete in izpere v vodi tako
dolgo, da gre čista voda iz njega. Da se še dlje ohrani za rabo, se ga tudi
nekoliko osoli. Se mnogo trajniše pa je sirovo maslo, ako ga raztopiš in
kuhaš dotlje, da izhlapi iz njega vsa voda in se druge sestavine sesedejo
na dno posode kot tropine ali masleni  k. Tako kuhano in osoljeno maslo
ostane nespremenjeno leto in dan; če ga pa le malo kuhaš, ti bo kmalu
zažarelo.

Presno mleko se kaj kmalu razkroji. En del mlečnega sladkorja se
izpremeni v mlečno kislino, vsled katere se sirnina zgruši in mleko se
skisa in zasiri.  Ako zasirjeno kislo mleko skuhaš, loči se ti sirnina od
vode —■ kisle sirotke.

Pa tudi v sladkem mleku je moč sirnino s tolščo vred izločiti kot trdno
snov, tvarog ali žmitek, sir,  ako mu priliješ kako kislino ali nekoliko
sirišča, to je vode, v kateri se je razmočil razrezan telečji želodec, siriščnik.
Vodena tekočina, ki preostane, ima še nekaj mlečnega sladkorja, zato je
sladkega okusa sladka sirotka. Ta se odtoči in odcedi, iz skute ali tva-
roga pa se napravlja mastni sir, kakor ga delajo n. pr. na Švicarskem, na
Holandskem, pa tudi pri nas na gorenjskih planinah. Tak sir je jako redivna
hrana in lehko prebavljiv, ako ni že prestar.

57

Če se pa smetana z mleka prej posname, potem še le mleko osiri,
napravi se pusti sir, ki pa nima toliko hranivosti v sebi.

Presno mleko izpod krave in še toplo vrlo dobro tekne slabotnim
ljudem, pa takim, ki so ravno preboleli; pa le tedaj, ako je žival zdrava.
Mleko od bolne krave ima v sebi mnogokrat kali nevarnih bolezni, zato
treba previdnim biti, ako rabimo tako mleko. Nekaterim ljudem presno
mleko škoduje tudi zato, ker rado napenja. Presno mleko ima namreč mnogo
ogljikove kisline v sebi; to pa izgubi, ako stoji dlje časa ali pa, ako se
prekuha. Tudi škodljivi plini, katere ima mleko od bolne krave, se odpravijo
večidel, ako se mleko prekuha.

Mleko jako rado usrkava plinove snovi iz bližnjega svojega okolišča
ter dobi od teh tudi drugačen duh in okus. V mlečnici mora biti zategadelj
največja snažnost, tudi mlečne posode in latvice morajo biti čiste in snažne.

Katero mleko je najbolje, to je, najmastnejše, se lehko prepričaš tako,
da pomočiš v mleko izpod krave gladek nož; čim bolj je nož bel, ko ga
potegneš iz mleka, tem bolje je mleko.

4. Moka. Med rastlinskimi živili so najboljša tista, ki imajo v sebi
mnogo škroba in lepiva. Komur je torej za tečno in zdravo hrano, rabi naj
rastline, iz katerih se dobiva moka.

Moka se nahaja v vsakem žitu, v sočivju, to je, v fižolu, grahu, leči
in bobu, v gomoljikah, zlasti v krompirju.

Najimenitnejša moka je pšenična in ržena, pa tudi ajdova in ovsena,
pa turščina moka niso majhne vrednosti. Moka ima v sebi razen mnogo
škroba tudi beljakovin, vendar teh ne vedno v enaki množini, ima torej
toplotvorne in krvotvorne snovi ter je vrlo hraniva. Močnate jedi so tečne
in tvorijo mnogo masti v telesu. Vse vrste moke niso enako hranive, še celo
ista vrsta moke ni vsekdar enake hranivne vrednosti. To zavisi mnogo od
rastline same, še več pa od načina, kako se moka nareja iz žita. Škrob se
nahaja bolj v sredi zrna, v jedru; lepivo, najredilneja snov, ker je beljakov-
nata, je pod luščino in v luščini.

Kadar se žito melje, odloči se luščina pod mlinskim kamnom ter pride
v otrobe; kolikor več otrobov se izloči iz moke, toliko bolj je moka bela,
toliko manj pa tudi hraniva. Od tod pride, da je črni kruh tečneji od belega.
Pa ne samo redivnejši je kruh iz nerazotrobljene moke, marveč tudi laglje
je prebavljiv. Otrobi imajo namreč to lastnost, da želodcu pomagajo moko
ali kruh kemično razkrajati, pospešujejo torej prebavo; to pa zato, ker imajo
v sebi snovi, ki pospešujejo vrvež, to je, pretvarjajo žitni škrob v sladkor,
ki se potem razkraja v ogljikovo kislino in druge sestojne dele.

Moka se jako lahko pokvari; hraniti jo moramo torej na suhem kraju
ter jo večkrat premešati, da ne sprhni. Sprhnela moka ni za rabo. Trajnejša
je moka iz „suhega mlina", to je iz mlina, kjer se zrnje ne moči, predno
se vsiplje na kamen, pa tudi boljša je, ker ni izgubila v vodi nikakršnih
redivnih snovi.

„Suhe mline” imenujemo mline, ki jih goni para; imena pa nimajo od tod, da jih ne
žene voda, ampak radi tega, ker čiste suho žito in ga ne pero v vodi, kakor v navadnih mlinih.

Dobra moka je rumenkasto-bela, ne višnjevkasta; med prsti se otipa
suha in čvrsta ter škriplje, ako jo zgneteš v kepo; vonja je prijetnega, ne
zaduhlega, okusa pa je osladnega, ne kislikastega. Ako ti škriplje moka med
zobmi, je znamenje, da je pomešana s sipo (peskom).

V grahu, fižolu in drugem sočivju je preko polovice toplotvornih snovi,
v pšenici ječmenu in ovsu blizu dve tretjini, v koruzi, rižu, ajdi in sagu tri

58

četrtine lastne teže, vrhu tega je v njih mnogo krvotvornih snovi, zato so
močnate jedi jako tečna hrana.

Kuhane testenine so težje prebavljive nego v tolšči pečene, ocvrte ali
pražene. Slab želodec težko premljeva močnate jedi, na vodi kuhane, kakor
so cmoki, žganci, rezanci, štruklji, trganci (šmorn), pogače, bigule, kaša,
pa tudi mehka krušna sredica i. dr.

5. Kruh. Prvak vse rastlinske hrane je kruh. Kulturnim narodom je
že od najdavnejših časov kruh tako imenitna in potrebna hrana, da so z
besedo „kruh“ zaznamovali sploh vsakršno hrano. Tako^ govorimo tudi še
dandanes, da skrbimo „za ljubi kruhek 11 . Še v očenašu prosimo „za vsak¬
danji kruh" in v tem zrnislu je prišel kruh tudi v neštevilne narodne izreke
in pregovore. V kruhu, zlasti črnem, so skoro vse za hranitbo potrebne
snovi v pravi meri, zato je možno človeku živeti nekaj časa ob samem kruhu.

Najboljši je pšeničen kruh, ako je dobro zapečen. Gnjecav kruh ni
dober. Skorja je laglje prebavljiva od sredice. Ržen in turščen kruh je pač
nekoliko težje prebavljiv od pšeničnega, pa jako prikladen in tečen živež
tistim, ki opravljajo težka dela.

Moka za kruh mora biti dobra, nepokvarjena; plesnjiva moka ni za
rabo. Predno se moka vmesi, jo je treba presejati, da dospe v njo več
zraka in da je čistejša. Po zimi jo ogrej, pa neške za kruh tudi, da ti bo
kruh lepše in hitreje vzrastel.

V neške naspeš primeroma deset kilogramov moke. V sredi narediš
globel, v katero vliješ mlačne vode in pričneš mesiti testo. Za mešenje je
jako dobra voda, v kateri so se kuhali otrobi. Taka voda ima mnogo rast¬
linskega kleja ali lepiva v sebi, zato je kruh tudi tečneji. — Ko se je testo
že na pol zgostilo, prideneš primerno množino kvasu ali drožev in soli, kar
pa moraš potem dobro premešati in razdeliti po vsi testovini. Vmesi se
približno polovica moke z nekako 6 — 7 litrov vode. Ko je testo dovolj gosto,
se pospe z moko in neške pokrijejo s čistim prtom.

Ko je kruh narastel skoro do dvojne prvotne prostornine, zgneteš ga
znova čvrsto in dolgo, da ne ostanejo močnate grudice v njem. Pogneteno
testo vzhaja primeroma eno uro. Cim topleje je v sobi, tem preje je testo
dovolj narastlo, da se porazdeli v hlebe ter potem „vsadi" v peč.

Zastonj pa je ves trud, katerega je imela gospodinja do zdaj, ako peč
ni prav kurjena. Ali je peč dovolj zakurjena za kruh ali ne, se prepričaš,
ako vzameš na plehato žlico nekoliko moke ter jo pomakneš med šteje. Če
ti moka takoj zarjavi, je peč ravno prav razbeljena, ako ti pa moka začrni,
je peč prehuda in se mora malo ohladiti, če ne se ti bo skorja na kruhu
osmodila.

Predno se vsaja kruh v peč, vbodi v sredino vsakega hleba nekaterikrat
z lesenim čistim nožem, da morejo skozi rupice odhajati plini, ki nastajajo
v kruhu, ko se peče, sicer skorja rada odstopi, četudi si testo dobro zgnetla.
Lepšo in glajšo skorjo dobi kruh, ako si ga pred vsajanjem v peč pomočila
z mlekom ali vsaj z mlečno vodo.

Kolikor večji so hlebi, toliko dlje ostanejo v peči. Hleb, 6 kg  težek,
se peče tri ure, 1 /2  kg  težek hleb je pečen v dobri pol ure, ako je peč dobro
zakurjena. Kruh je vrlo pečen, ako jasno zveni ali „bobna“, ko ga potrkaš
na spodnji strani, če pa zveni slabo in nejasno, kaže, da še ni dovolj pečen.

Iz treh kilogramov moke dobimo 4 kg  kruha ; 1 /i  je torej v kruhu vode.
Kruh po peki je mehak in vlažen; ljudje ga navadno raje jedo nego starega;
pa se sploh misli, da je star kruh bolj zdrav od kruha po peki; zmotna pa
je misel, da je star kruh hranivejši od novega, češ, da ima mnogo manj

59

vode. Da ima star kruh skoro isto množino vode, kakor po peki, se gospo¬
dinja lahko prepriča tako-le: hleb starega kruha dene v posodo, jo dobro
zapre ali pokrije ter postavi na vročino, ki pa ne sme tolika biti, da bi
voda v nji zavrela. Ko se je kruli pregrel, je zopet mehak kakor po peki.

Kruli po peki je zato težji za želodec, ker ga manj razgrizemo in pre¬
žvečimo, ker je mehak, zato pride v večjih grudah v želodec ter je manj
pomešan s slino, kakor star kruh, ki pride dlje pod zobe in sline več store
v prebavo. Vsekako nezdravo pa je, uživati gorak kruh, ki je še le prišel
iz peči.

Dober kruh mora biti visok, polokrogel, enako pečen, skorja rjavkasta,
ne ožgana; tudi ne sme biti razpokana in ne odstopiti od sredice. Sredica
pa bodi prožna in polna luknjic pa brez močnatih grudic, vonja bodi kruh
prijetnega, okusa pa slastnega in ne kislega. Kisel kruh je predolgo „vzhajal“.

Kadar je moka z vodo vgnetena v testo, jame se škrob pretvarjati v gumo in sladkor,
beljakovine store, da začne sladkor vreti, to je razkrajati se v vinski cvet in ogljikovo kislino,
ki skušata uhajati iz testa v podobi plina in pare; ker je pa v moki mnogo rastlinskega
kleja ali lepiva, je testo vlečno ter ne propušča plinov, zato se delajo v testu mehurci in
ga rahljajo. To se vrši tem hitreje, če je v testo primešan kvas. Testo se vsled tega vzdiguje
ali „ vzhaja “.Od  velike vročine v peči slednjič izide para in ogljikova kislina, kruh pa ostane
luknjičev in rahel.

Iz testa ržene moke uide ogljikova kislina prej, ker ržena moka nima
toliko lepiva, kakor pšenična, zato se tudi ržen kruh ne vzdigne toliko in
ni tako rahel, kakor pšeničen.

Iz sočivne moke, kakor recimo iz fižolove, grahove i. t. d. se ne da
kruh peči, ker fižol, grah in druge stročnice nimajo lepiva, čeprav so jako
beljakovnate in zato se tudi testo ne more zrahljiti. Iz enakega vzroka tudi
krompirjeva in riževa moka ni za peko.

6. Prikuha. Vse vrste prikuhe, razen stročnic, so same za se večidel
slabo in nedostatno živilo, a ker imajo v sebi nekaj rastlinskih kislin in
rudninskih soli, so kaj ugodna in zdravju primerna hrana kot primes z
beljakovnatimi jedili.

Najimenitnejša prikuha je nedvomno krompir,  zlasti ker se da na toliko
načinov pripraviti za obed. Moja mati so večkrat trdili, da se da krompir
na 99 načinov pripraviti za jed. Združiti se da s skoro vsako drugo jestvino.
Odkar se je krompir udomačil v Evropi, ni bilo še občne lakote. Toda
vrednost krompirja se večkrat tudi pretirava. Sam, brez drugih jedil je
krompir slaba, nedostatna hrana. Ob samem krompirju bi človek ne mogel
dolgo živeti. V krompirju je kakih 75°/o vode, 17—20°/o škroba, malo belja¬
kovin in še manj tolšče, 1—2°/o pa rudninskih soli.

Krompir se zalije z mrzlo vodo, predno se pristavi k ognju, da more
voda polagoma prodirati vanj ter razmočili škrob. Ko bi zalili krompir z
vrelo vodo, zgrušilo bi se še tisto malo beljakovine, kar je je v njem in
krompir se ne bi skuhal. Opresen razrezan krompir, ako ga deneš v vrelo
govejo juho, ostane trd in v sredi še sirov, ako se pa tak vrže v mrzlo vodo
in potem zavre, razkuha se v kašo.

Radi obilice rudninskih snovi, ki se nahajajo v krompirju, zlasti. v koži, je krompir
v oblicah v spomladi nezdrav, ker se v kalečem krompirju napravlja iz teh snovi solanin,
grenka in zdravju škodljiva snov, ki se dobiva tudi v semenu krompirjevem. Iz istega vzroka
je tudi nezreli krompir škodljiv.

V krompirju se rade naselijo majhne gljivice, ki provzročujejo gnilobo
v njem. Zlasti se te rade lotijo krompirja v deževni jeseni. Krompirja torej
ne spravljaj mokrega v klet, ker se bi ti na kupu kmalu vnel in segnil. V
klet spravljaj le suh krompir ter ga tudi večkrat na kupu prebiraj, da gni-

60

joče gomolje kar moreš, skrbno odpraviš, da ti ne skazijo vse zaloge. Klet
za krompir bodi temna. Ako sije solnce nanj, dobi zeleno kožo, v kateri
se nareja solanin, pa tudi kali krompir hitreje poganja v svetlobi. Kali
skrbno odpravljaj, ker niso le škodljive zdravju, ampak tudi krompirju jemljejo
hranive snovi.

Zelenjava, recimo, kapus ali zelje, ohrovt, koleraba, cvetni ohrovt,
špinača, salala, imajo v sebi jako malo hranivnih snovi; v njih je skoro
9 /io vode, imajo pa v sebi razne rudninske soli, katerih naše telo potrebuje,
zato so jako zdrava in potrebna primes beljakovnatim živilom zlasti poleti,
ko potrebujemo manj ogljikovih sestavin. Ker zelenjava nima tolšč v sebi,
jo je treba dobro zabeliti; tem redivnejša pa je, kolikor mlajša je. Stara
zelenjad je vlaknasta in težje prebavljiva.

Nekatere zelenjave imajo v sebi tudi grenke in neprijetne snovi, kakor špinača, ohrovt
in dr., zategadelj se prej poparijo s kropom ter puste nekoliko časa v njem, da jim odvzame
te snovi, potem se odlije voda in zelenjava zalije z drugim kropom, osoli in postavi k ognju.
Tako se zelenjava dobro skuha ter ostane sočna in redivna. Ko bi jo pa pristavila v mrzli
vodi k ognju, izvlekla bi voda vso redivnost, ostalo bi pa le pusto, neprebavljivo vlakno.

Zelenjava se spravlja za zimo na različne načine. Zeljnate glave in
zeleno sadimo v kleti v pesek, kjer se ohranijo dolgo časa, ako jim ne pri¬
manjkuje zraka. Kumare in stročje se vloži v posodo in zalije s kisom ali
tudi s slano vodo, kateri se pridenejo razne dišave. Kumare ne smejo biti
še prezrele, ker imajo take pretrdo kožo in so prevodene, premlade pa tudi
niso za to, ko se v njih sladkor še ni razvil. Ravno sladkor v kumarah se
izpremeni v alkohol in potem v mlečno kislino, ki skisa kumare.

Soli se tudi zelje, da imamo po zimi in spomladi kislo zelje. Zeljnate
glave se drobno zrežejo na nožeh in zelje stlači v kad, ter plast za plastjo
soli in potrese nekoliko tudi s kumino; potem se obloži s težkim kamenjem.
Kakor v kumarah, je tudi v presnem zelju nekaj sladkorja, kisanje zelja se
torej vrši, kakor kisanje kumaric. Zelje je treba po zimi vsakih 14 dni, po¬
leti vsak teden čediti, to je, odpraviti nesnažno in smrdljivo vodo, ki se je
nabrala na površju, pa tudi najgornejšo tenko plast, ker se je navzela slabega
vonja. Vso vodo do zadnje kapljice poberi prej s cunjo z zelja, predno si
vzdignila prvi kamen ž njega. Ta voda brani, da ne more zrak do zelja, ka¬
menje pa tlači na zeljnate plasti, da voda tudi ne more med nje. Ko hi pa
pobrala prej kamenje, predno si odpravila nečedno vodo, ušla bi ti ta med
zelje ter ti ga spridila. Marsikatera nevešča ali pa tudi malomarna gospo¬
dinja si zlasti spomladi ali poleti spridi kislo zelje, ker ne pazi na to,
da bi odpravila vso vodo s površja, predno pride do zelja. Ako kad z zeljem
vestno in marljivo snažiš, imela boš vedno okusno, lepo dišeče zelje, ki ga
družina rada uživa.

Zelenjava se tudi dlje časa ohrani, ako jo popariš in potem gosto
stlačiš v posodo in zapreš, da ne more zrak vanjo.

Za prikuho se rabijo tudi razna korenstva, ki pa sama ob sebi brez
močnatih primesi in brez zabele ne bi mogla dovolj hraniti človeka.

Najhranivejše izmed vseh opresenin pa je sočivje, grah, leča, fižol,
bob; sočivje je redivnejše od žita; lehko bi ga imenovali „meso ali mleko«
iz rastlinstva. Vrednost stročnic se sploh premalo ceni, zlasti revnim ljudem,
ki se hranijo največ, s krompirjem, bilo bi sočivje mnogo krepkejša, bolj
zdrava in tudi cenejša jed. Kg  graha res velja toliko, kakor 4 kg  krompirja,
pa ima v sebi 10 krat toliko redivnih snovi. Stročnice so sestavljene slično,
kakor meso ; .zato ga lehko nameščajo. Polovica njih sestavin je toplotvornih,
škrob in tolšča, druga polovica so. beljakovina (legumin) in rudninske soli.

61

Legumin se nahaja pod luščino, škrob pa v jedru. Luščina je težko pre¬
bavljiva; zato so stročnice izluščene lahkejša jed nego v luščini. Radi trde
luščine se zrelo sočivje težko skuha. Staro sočivje, n. pr. bob ali grah, se
dene že zvečer v vodo močit, da se drugo jutro odlije in z nova zalije z
mrzlo vodo. Skuha se sočivje le v mehki vodi in ako se v mrzli vodi po¬
stavi k ognju. Trda voda ne ugaja, ker ima v sebi mnogo apnenca raztop¬
ljenega. Apnenec se izloči v razgreti vodi, prime se sočivja, naredi okolu
njega trdo kožico in sočivje ostane trdo. V tako vodo treba vspeti nekoliko
s6de, za pol žličice, in sočivje se mehko skuha.

Zeleno sočivje grah, fižol, stročje, se kuha drugače. Najprej se popari, kakor zelenjava;
ta voda se potem odlije in zeleno sočivje zalije z drugim kropom, da se beljakovine precej
zgrušijo in ne pridejo v vodo.

7. Sadje. Redivnost sadja je pač majhna, ker ima poleg obilne množine
vode le jako malo ali celo nič beljakovin in škroba, nekoliko sladkorja in
rastlinskih kislin; torej se sadje kot živež skoro ne more vpoštevati, vendar
pa je poleti jako hladilno, krepilno in dobrodejno, zlasti ker pospešuje
prebavo. Suho sadje po kmetih večkrat po zimi namešča kruh.

V kostanju je precej škroba, v orehih in mandeljnih pa olja, zato so
ti sadovi redivneji od drugih. Zrelo sadje je presno lehko prebavljivo, kuhano
pa je prijetna primes drugim jedilom, zlasti močnatim. Nezrelo sadje pa je
zelo škodljivo.

8. Gljivc ali gobe. Redivneje od zelenjadi in sadja so gobe, ker imajo
poleg vode tudi precej beljakovin, škroba in drugih hranivnih snovi. Toda
prebavljati jih more le zdrav in krepak želodec. Laglje prebavljive so, ako
jih zapaprimo. Pogosto uživati gob sploh ni dobro; najbolj pa bodi gospo¬
dinja previdna, ako gob dobro ne pozna, ker je toliko gob strupenih in celo
jedilne gobe zastrupene, če so prestare.

Najnavadniše užitne gobe pri nas so: smrčki, jurčki, kukmaki, lisičice,
sirovke, lisičji parkeljci ali medvedje šapice in karželji.

Užitne gobe sploh nimajo zanesljivega znamenja, po katerih bi jih
lehko ločili od strupenih; vender bi lehko rekli, da so vse gljive sumljive,
katere imajo a)  neprijeten duh in okus, b)  ako so sluzaste in že nagnjite,
c) ako hitro izpremene barvo, ko jih razrežeš, č ) ali, ker imajo mnogo rez¬
kega soka in d)  vse, ki rastejo na nečednih in sumljivih krajih.

Pa tudi mnogo gob, ki nimajo teh lastnosti, je jako nevarnih in otrovnih;
najbolje je torej, da gospodinja prav dobro- pozna peščico gob, kar se jih
najnavadnejše uživa, in da pripravlja samo te in to le samo prav nove in
sveže, nikdar pa ne zastarelih, da se obvaruje bolezni in smrti.

9. Začimbe ali zaprave. Da dobe jedila prijetnejši in slastnejši okus,
jih začinjamo z raznimi snovmi, katere imenujemo začimbe ali za prave,
ali tudi le dišave.  Nekatere začimbe store tudi jedilo laglje prebavljivo.

Najnavadnejša in najpotrebnejša začimba naše hrane je sol. Sol podpira
prebavo, ker pospešuje razkrojitev beljakovin in tolšče. Preobilo soli vendar
škoduje, ker sprija kri. Sol se dobiva kot kamena sol v mogočnih skladih
pod zemljo n. pr. v Galiciji, kjer jo kopljejo kot rudo, drugod jo napravljajo
v solinah, t. j. slano vodo iz studencev puste izpuhtevati tako dolgo, da sol
na dnu ostane, na morskih obalih jo delajo iz morske vode. Morska sol ima
v sebi mnogo jodove spojine ter neki varuje pred gušo.

Druga začimba v gospodinjstvu kaj navadna je jesih ali kis (ocet). Kis
in rastlinske kisline delajo jedila prhkejša, slastnejša in laglje prebavljiva,

62

ako se zmerno uporabljajo. Prepogosto užitje kislih jedi slabi prebavo in
pokvari kri in provzročuje malokrvnost in bledico. Tudi sladkor je jako
znana in prijetna zaprava naših jedil.

Poleg teh še z raznimi koreninstvi napravljamo jedila slastnejša, kakor
s peteršilom, drobnjakom, česnjem, čebulo in s semenjem n. pr. koprec,
kumina i. t. d. Take domače začimbe so mnogo bolje od tistih, ki jih dobi¬
vamo iz tujih vročih dežel. Tuje zaprave so predražljive in razgrevajoče,
torej velja, jih rabiti še mnogo zmernejše nego domače. Take dišave so
ingver, pbper, paprika, vanilija, cimet, žebinci, muškatov cvet in muškatov
oreh. Te dišave niso za mladino.

14:. Pijače;

Človek potrebuje jedi in —pijače. Pijače so po svojem postanku pri-
rodne,  n. pr. voda in mleko, ali pa umetno napravljene  n. pr. vino,
pivo, žganje, kava, čaj, i. t. d.

Še različneje so pijače po učinku. Nekatere so le žejo gasilne, n. pr.
voda, raznovrstne kisline, druge so poleg tega nekoliko redivne, n. pr. si¬
rotka, razne obare, mandeljevo mleko, najredivnejše je mleko in čokolada.
Nekaj pijač draži in drami živce in imajo aromatične snovi v sebi, n. pr.
kava, čaj, druge so opojne ali narkotične, ker imajo v sebi mnogo alkohola
ali vinskega cveta, n. pr. vino, pivo, razno žganje.

Voda.

Najimenitnejša prirodna pijača je voda. Da more živeti, človek po¬
trebuje vode prav tako živo, kakor zraka in svetlobe. Voda je poleg beljakovin
glavna sestavina našega telesa. Vsa hrana mora imeti v sebi obilo vode, da
more prehajati nam v kri; vrhu tega nam je še oživljajoča in hladilna
pijača. Voda pospešuje izmenjavo snovi v našem telesu, pomaga izločevati
nepotrebne in obrabljene snovi ter dovaja telesnim organom novih, da
obrabljene nadomeste. Voda sestoji namreč iz vodika in kisika ter ima v
sebi raztopljenih večjo ali manjšo množino rudninskih snovi, katerih telo
neogibno potrebuje.

Z vodo se pripravlja hrana, z vodo se umivamo, čistimo stanovanje,
pohištvo, obleko. Voda je torej prekoristna stvar, ki se nikakor in nikjer
ne more pogrešati v gospodinjstvu.

Voda je trda ali mehka. Trdo vodo  imenujemo vodo studenčnico, ki ima v sebi
mnogo ogljikove kisline in raztopljenega apnenca. Taka voda je sveža in okrepčevalna pijača,
za kuhanje pa ne ugaja, ker se nekatera živila, na pr. sočivje, ne skuhajo v nji. Trda voda
zgubi te lastnosti, ako se prekuha, ker kuhaje se, izgubi ogljikovo kislino, apnenec pa se
brez ogljikove kisline zopet sesede v vodi in ostane na dnu posode. Enako voda v potokih
in rekah izpuhteva polagoma ogljikovo kislino, apnenec in druge rudninske raztopine pa se
kot blato vlegajo na dno struge. Taka voda potočnica in rečnica je m e h k a v o d a ter plehkega
okusa, za pitje ni dobra, toliko boljša pa za kuhanje in čiščenje perila. Naj mehkejša voda
je dežnica.

Vodo zajemamo tudi iz vodnjakov. Voda iz vodnjaka ni vselej tako
čista in zdrava, kakor studenčnica, ker je pogostokrat le izpodtalna voda,
to je, voda, katera se je nabrala in natekla ob dežju ali pa, ki prihaja po
rahli zemlji iz bližnjega potoka ali iz reke. Gesto ima taka voda poleg rud¬
ninskih raztopin v sebi organske in gnijoče tvarine ter je kaj nezdrava,
zlasti, ako je vodnjak blizu stranišč, gnojišč in jarkov ali sploh krajev, kjer
gnjijo človeški, živalski ali rastlinski ostanki. Vodnjak naj se večkrat čisti

63

in skrbno čuva, da ne doteka vanj vsakoršna nesnaga, ker je to lehko povod
vsakršnim nevarnim boleznim. Dandanes skrbe zlasti po mestih, da dovajajo
iz gorskih studencev in potokov po vodovodih zdravo in čisto vodo, ker
vedno bolj spoznavajo slabe posledice nezdrave vode iz vodnjakov.

Kava, čaj, čokolada.

Kava  ima v sebi neko hlapno olje, katero ji daje tisti posebni duh,
ali aroma, ki ga čutimo, kadar jo žgemo; potem ima še kafein, čreslovino
in nekoliko beljakovin, pa prav malo. Kafein ima posebno moč do živcev
ter jih drami, oživlja in draži, pospešuje delavnost srca in zakasnuje prebavo;
a vse to le, ako se zmerno uživa. Kdor mnogo pije močno kavo, temu za¬
ganja kri v glavo in možgane, razdraži živce, vzbuja tresliko ter provzročuje
tudi nevarne bolezni. Nervoznost, malokrvnost se pripisuje premnogokrat
prepogostemu uživanju kave. Črna kava nima skoro čisto nič hranivosti v
sebi. Mlečna kava nima tolike moči nego črna ter je zbog mleka in sladkorja
tudi redivna.

Kava se žge ali praži, predno se uporablja. Pražiti jo je le toliko, da
je rjave, kostanjeve barve. Ako jo žgeš toliko časa, da začrni, se ti je iz-
premenila v oglje, hlapno olje je izpuhtelo, zato pa je kava brez aroma¬
tičnega vonja in okusa. Ko pražiš kavo, jo večkrat pretresaj, da se ji luščina
odlušči, ker je luščina gorjupasta in kisla ter daje kavi tudi tak okus. Praženo
kavo ohladi in zapri potem v škatijo iz pločevine, melji jo le sproti, za po¬
trebščino, da se ti razmljeta preveč ne razdiši. Tudi je ne praži preveč na
enkrat, ker se tudi nerazmljeta razdiši, četudi jo imaš dobro zaprto.

Kavi namestila ali surogati so: cikorija, koren navadnega regrata, ječmen,
repa, korenje, želod, fige in druge rastline, ki se posuše, pražijo in zmljete
uporabljajo mesto kave ali se tej primešajo. Izvzemši le ječmenovo in želo¬
dovo kavo, imajo vsi ti surogati le malo ali celo nič hranivne vrednosti,
lehko pa celo škodujejo. Ječmenova ali želodova kava pa je jako zdrava
in redivna pijača ter je posebno dobra za otroke, katerim je prava kava
jako škodljiva.

Čaj kakor kava se ne uživa toliko radi redivnosti, ampak le kot krepčilo
in dražilo za čutnice. Napravlja se iz listja čajevca, drevesa, ki raste največ
v Aziji. Največ čaja pridela Kitajska.

Čokolada  se napravlja iz praženih in zmljetih peček kakaovca, drevesa,
ki raste največ v Srednji Ameriki. Zmljeti kakavi se primešajo sladkor in
razne dišave, potem se zgnjete v ploščice, kakoršne dobivamo v prodajalnicah.

V dobri čokoladi je mnogo kakavine tolšče, precej škroba in beljakovin.
Kakavo prištevamo med najredivneje plodove; a ker je vsled obilne tolšče
težko prebavljiva, ne ugaja slabemu želodcu, čokolada ni za polnokrvne
ljudi in ne za take, ki mnogo sede in ne delajo, pa za otroke tudi ni. Za
zajutrek ali za pred kosilom je čokolada boljša nego za večerjo, za zvečer
je pretežka.

Kakava se uživa tudi pražena in zmljeta z mlekom kakor kava. Ker
ima skoro isto hranivno vrednost, kakor mleko in še več tolšče nego mleko,
zato je kaj redivna in brzo nasiti.

Vino, pivo, žganje.

Vino  je že od nekdaj ljudem priljubljena pijača. Napravlja se iz raz¬
nega sadja, n. pr. iz jabolk, hrušek i. dr., a pravo vrednost ima le vino iz
grozdja vinske trte.

64

Vino je jako različno ne le po plemenu grozdja, nego tudi po podnebju in zemlji,
kjer raste, po načinu, kako se prideluje in kako z njim ravnajo. V mrzlejših krajih ima vino
več kislin v sebi, v črnem vinu je razen barvila še mnogo čreslovine, ter je zbog tega trpkega
okusa; vino iz toplejših krajev pa ima mnogo sladkorja.

Iz grozdja stlačen sok imenujemo mošt,  kalen je in sladek, ter diši še po jagodah.
Odvreli mošt pa je čist in prozoren, dobi drug vonj in okus — to je vino.  Glavne sestavine
vina so vinski cvet ali alkohol, sladkor in eterične snovi, ki mu dajo znani prijetni vinski
vonj (cvet).

Vino človeka oživlja, ga navduši in razvedri ter okrepča, ako ga zmerno
pije, če ga je pa popil čez mero, omami mu duha in slabi telo. Za nekatere
bolezni je vino hud strup.

Mladim in močnim ljudem vino za navadno pijačo ni dobro, pač pa
dobro stori slabotnim in starim ljudem. „Vino je starcem mleko".

Jabolčnik in hruševec nista tako opojna kakor vino, sta pa jako zdrava *
in dobra pijača.

Pivo  ne upliva tako ugodno oživljajoče na človeško telo, kakor vino,
pač ima pivo mnogo dušika v sebi, nič pa dušičnatih spojin, piva torej ne
moremo imenovati hranivega. V močnem pivu je mnogo alkohola. Tako pivo
je opojno.

Napravlja pa se pivo iz ječmenovega slada, pridejani hmelj mu daje
aromatičen duh pa grenek okus.

Pivo z mesom ali sirom in kruhom dobro tekne in daje moč; v pre¬
obilni meri dela pivo človeka lenega in mu napihuje lelo s tolščo.

Razen vina in piva imamo še razne vrste žganih pijač.  Žganje se
kuha iz žita, krompirja, sadja, brinjevih in bezgovih jagod, iz borovnic itd.
ter ima v sebi mnogo alkohola, torej je opojna pijača. Redivnih snovi nima
nikakršnih ter le v prav majhni meri dobro stori človeku v višji starosti in
ob težkem delu, mladini pa je vsaka žgana pijača strup.

Nekatere žgane pijače, n. pr. brinjevec, bezgovec se rabijo v zdravilo;
v obče pa je žganje pogubljiva pijača, ki je provzročila že mnogo gorja in
propast blagostanja ne le posameznih ljudi, temveč celih krajev. Žganje
mori človeka na duši in telesu.

Konjak ali francosko žganje se napravlja največ na Francoskem iz
vinskih tropin in slabejšega vina.

Rum je žganje iz soka sladkorjevega trsa, arak pa žganje iz riža. Razni
likeri, rozolija i. dr. so žgane pijače, v katere je primešano mnogo sladkorja
in dišav, ter so lepo barvane z raznimi barvili, a zato nič manj škodljive.

C. Kako ravna vrla gospodinja z družino?

f ivljenje našega telesa je v srcu. Dokler srce redno bije in čvrsto po¬
ganja življenja sok po žilah, je zdravo in čilo vse telo. Ako pa srce
boleha, peša, obnemore — tudi telo vsiha, omaguje, umrje . . . Prav tako
je v družini. Že v prvem oddelku smo rekle, središče in duša družin¬
skega življenja je gospodinja, ona je srce družini.  Blagor dru¬
žini, ki ima „srce“ blago, ljubeznivo, močno in zmožno vzdrževati lepo so¬
glasje med vso družino! Gotovo to ni lahka reč; treba je pač gospodinji
vseh onih syojstev, ki smo jih naštevale v omenjenem oddelku. Tam smo
tudi že marsikaj omenile, kako ravna gospodinja s posamezniki v dru¬
žini,  a ker je stvar preimenitna, zdi se mi potrebno, o tem izpregovoriti
še kaj in to tembolj, ker so dandanes vedno gostejše tožbe zlasti o poslih
in o slabi v?gojenih otroki  h. Naposled recimo tudi prav na kratko, kako
ravnajmo z bolniki,  da tem laglje prenašajo bridke ure, ki jim jih na¬
pravlja bolezen.

I. Posli.

Vsaka Iplikaj številnejša družina potrebuje enega ali tudi več poslov,
zlasti dokler so otroci v hiši še nedorasli. Posli so del družine, tesno skle¬
njeni z njo. Deležni so več manj veselja in žalosti, ki zadene družino, z
njo trpč, z njo delajo in se pehajo, nji žrtvujejo svoje moči. Dobri posli
so pravi blagoslov v hiši. Dober hlapec, dobra dekla je zlata vredna!

Toda le prepogosto se čujejo tožbe, kako slabi so posli dandanes in
žal, da so te tožbe le prevelikokrat docela opravičene. Gospodarji tožijo o
malopridnih, zanikrnih hlapcih, gospodinje o lenih, ničemurnih deklah, ki
bi najraje pohajkovale, ker jim je vsako delo pretežko, a vsako plačilo pre¬
majhno, poleg pa se šopirijo in ustavljajo, kakor da naj gospodinja uboga,
one pa ukazujejo ... Od kod to? — Ge preiskujemo vzroke takih pojavov
nepristransko ter uvažujemo tudi tožbe poslov o gospodarjih in gospo¬
dinjah, smo gotovo pravo zadele, če pravimo, krivda je gotovo na obeh
straneh. Kjer gospodinja od svoje strani vse dolžnosti natanko izvrši in kjer
si posel ravno tako vestno prizadeva, s pridom izpolniti svoje mesto — tam
takih tožb gotovo ni čuti!_ — Kaj stori torej vrla gospodinja ?

66

Ko išče novega posla, gospodinja skrbno poizveduje, kako se je obnašala
dotiena oseba tam, kjer je doslej služila, zakaj zapušča službo i. t. d. Posli,
ki pogosto menjavajo službo, so že nekako sumljivi. Ako se ji ponuja mlada
oseba, ki prvikrat išče službe, ozira se gospodinja zlasti na nje vzgojo, če
je dobro poučena v krščanskih resnicah, če ima veselje do dela i. t. d. Modro
izbirajoča gospodinja se ne kesa tako hitro, da je vzela to ali ono družinče
v službo.

Pa tudi pozneje ima vedno pazno oko na vse, kar se godi v hiši, skrbno
čuje nad družino, in ako se ta ali oni v čem pregreši, ne dela krika in vika
po vsi hiši, marveč na tihem in ljubeznivo posvari tam, kjer
zadošča dobra, rahla beseda.  Ako pa je treba večje resnobe in stroge
besede, tudi trdno in neovrgljivo zahteva, kaj ima posel sto¬
riti, kaj opustiti. Nikdar pa ne rabi žaljivih besed.  Mirna pa
resna beseda izda več, kakor ves hrup in zmerjanje. Ge je posel lepega in
poštenega vedenja, zvest in ubogljiv ter vsaj nekoliko spretno opravlja svoje
delo, potem mu male pregreške raje pregleda in ne graja za vsako malenkost,
ter ga le počasi in z lepo odvaja, kar ji ni všeč. — Modra gospodinja ima
s posli mnogo potrpljenja, ker predobro ve, kako pomanjkljiva je pač naj¬
večkrat vzgoja ubožnih otrok, zato skuša z blago besedo in z lepim vzgledom
spopolniti, kar poslom manjka z doma.

Ako posli čutijo, da jim gospodinja zares le dobro hoče, da ne upo¬
rablja le njih telesnih moči, temveč jim skuša blažiti tudi srce, so ji z ve¬
seljem pokorni ter jo spoštujejo in ljubijo kakor mater. Ge pa gospodinja
za vsako malo reč nad njimi ropoče, oblastno in gospodljivo zahteva to in
ono ter ji žaljivih besed nikoli ne zmanjka — no — potem ni čuda, da
pridejo tudi posli v ogenj!

Gospodinja ne bodi nikdar pristranska. Kjer posli čutijo, da ta ali oni
pri gospodinji več velja kakor drugi, tam se kmalu zaredi zavist, prepir in
sovraštvo. Dobra bodi z vsemi, da ti zaupajo vsi kakor materi — nikdar
pa ne poslušaj laskavega posla, ki bi se rad povzdigoval nad soposli. Tudi
ne poslušaj tožb posameznikov, ako se nisi sama do dobra prepričala, da
so opravičene. Posel, ki dela neslogo in zdražbo med družino, naj le po¬
veže culico in gre, da ti ne prežene blagoslova božjega od hiše. Prav tako
ne trpi preklinjavca in nespodobneža pri hiši!

Vrla gospodinja skrbi za posle, da vestno opravljajo svoje krščanske
dolžnosti. Ob nedeljah in praznikih jim privošči potrebnega odduška, da
gredo k službi božji in h krščanskemu nauku ter da si ob ostalem proste'm
času popravijo in zašijejo obleko, se urijo v branju in pisanju ali bero kaj
spodbudnega in koristnega; čuva pa skrbno in strogo, da ne zahajajo v
slabo druščino.

Da ve vsak posel, kaj ima storiti in da se ne zanaša drug na drugega,
odloči vsakemu natanko delo ter koj nanovo v službo vstopivšemu lepo in
jasno povej in če treba, tudi pokaži, kako bi rada imela delo opravljeno. Ge
je posel dotičnega dela že odprej vajen, pusti, naj ga sprva opravi kakor
se mu prav zdi, ter ga šele potem pouči, če treba, kako bi ti bilo bolj povšeči.

Velevažno je za gospodinjo in za posle, če jih že tedaj, ko so se udi¬
njali v službo, z modro besedo prepriča, da sebi in drugim za mnogo olaj¬
šajo breme, ako se dobrovoljno in brez ugovorov podvržejo odredbam go-
spodinje; le prepogosto se namreč dogaja, da sicer dobri, pošteni in mar¬
ljivi posli delajo po svoji glavi ter se vspričo nenavadnega povelja, najrah¬
lejše opombice in graje občutljivo žalijo in ugovarjajo ter tako s klubo-

67

vanjem in svojeglavnostjo grene in otežujejo življenje ne le sebi, ampak tudi
predstojnikom svojim, soposlom pa so v pohujšanje.

Ako se posel upa ugovarjati ali se sploh nedostojno vesti, zavrni ga
resnobno pa mirno;  če se razvnameš ti, izpozabi se posel tudi še huje.
Kadar moraš grajati in svariti, zgodi se to na kratko, odločno in do¬
stojno, pa nikdar v pričo otrok ali drugih poslov.

Modra gospodinja skrbi, da si posli tudi kaj zaslužka prihranijo za
bodoče dni ter prihranjene novce založe v hranilnici. Ge jim o prilikah kaj
podari, gleda vselej na to, da je darilo res koristno in primerno zanje. Dekli
ali hišni podariti lepotičje, prstane, uhane, gosposka oblačila i. t. d., ni
pametno, ker jih zapeljuje v ničemurnost in da se začno nositi čez svoj
stan. Ponošena obleka pa, ki se da še s pridom predelati in prenarediti in
nositi ob domačih opravkih, poslu mnogo zaleže ter mu prihrani marsikak
novčič. Da se posli privadijo varčnosti, uči jih, da vse dohodke in stroške
skrbno zapisujejo in že naprej nekoliko preračunijo, koliko si bodo prihranili
na leto. Pouči jih tudi, kako naj si popravljajo obleko in perilo, dokler ni
še popolnoma ponošeno; če majhne poškodnine sproti popravljajo, jim bo
vsaka reč trpela še enkrat toliko časa.

Družini modro in previdno nalagaj delo ter ne zahtevaj vsega na¬
enkrat in ne čez moči. Kadar pa zahtevajo okolnosti, da posli več in trše
delajo nego po navadi, privoffi jim tudi še kak prigrižljej več ali kako
kupico vina ali piva. Če posli vedo, da gospodinja ve za njih trud ter pri¬
znava, da se pošteno pehajo, potem delajo radi in marljivo. Človek je že
tak, da je koj dobrovoljnejši pri delu, če mu kdo le nekoliko privošči pri¬
znanja in pohvale.

S takim ravnanjem pa z lepim lastnim vzgledom si pridobi gospo¬
dinja ljubezen in spoštovanje poslov. Radi so pri hiši ter se z veseljem
ravnajo po poveljih ljubeznive in blage gospodovalke!

Nikoli pa se dober posel ne oklene gospodinje tesneje nego ob času
— bolezni. Bolezni se nihče ne veseli, najmanj pa še posel, zlasti, ako vč
in čuti, da gospodinja nima srca zanj. Če oboli, zatajuje se ubogo družinče
ter prikriva bolečine dokler more; ko opeša, mora v bolnišnico. Dandanes
so bolnišnice, hvala Bogu, dobro urejene in prava dobrota za siromašne
ljudi in vse tiste, ki nimajo drugje nikakršne ali ne primerne postrežbe —
pa vendar boli dobrega posla, ki je vse moči žrtvoval za blaginjo hiše, kjer
služi — ako ga takoj potisnejo iz nje, boječ se truda in neprijetnosti, ki jih
provzročuje postrežba bolnikova. Blaga in usmiljena gospodinja tega nikdar
ne stori, razen, ako je bolezen nalezljiva in zdravnik zahteva, da se bolnik
prenese v bolnišnico. A tudi tam skrbi zanj ter mu kakor si že bodi pokaže,
da ima sočutje z njim. O kako to dobro de bolniku! Kaj takega ti ne bo
kmalu pozabil, če ima kolikaj dobrega srca, in ko okreva, služil ti bo tem
vdaneje in zvesteje!

Kadar posel iz katerega koli vzroka zapušča službo, zapiše mu gospo¬
dinja izpričevalo v poselsko knjižico. Izpričevalo izjavlja, koliko časa je do-
tična oseba služila pri hiši ter bila lepega, poštenega vedenja,
zvesta, pridna in spretna.  Ge gospodinja iz opravičenih razlogov ne
more v izpričevalu našteti vseh teh svojstev, naj zamolči tisto, ki manjka
družinčetu, a zamolčati je sme le tedaj, ako more poslu dokazati, da tega
svojslva nima, inače se posel lahko sklicuje na sodnijo.

Ako pa je gospodinja dolžna skrbeti za vsakega posameznega posla
pri hiši, kolikor more, ima tudi pravico zahtevati od poslov, da i ti store

68

svojo dolžnost. — Ker dobe v roko te vrstice tudi deklice, ki bodo svoje
dni iskale službe,  podajem jim tukaj nekoliko nasvetov, kako naj se
obnašajo v službi, da bodo srečne in zadovoljne same, zadovoljne pa tudi
njih bodoče gospodinje.

Pred vsem ne pozabi: Ko si se pogodila z gospodinjo za
plačilo, si ji zastavila svoje moči in svoj  čas. Ako tratiš
čas in moči s postavanjem, s pr e p oča sni m, površnim, tla¬
čanskim delom, delaš gospodinji prav tako krivico, kakor
bi jo delala gospodinja tebi, ko bi ti pritrgovala plačilo.

Bodi  tiha! Jezičnega posla nikjer ne marajo; najhuje je pa še, ako
gospodinjo in domače raznašaš drugod in jim jemlješ dobro ime. Bodi p o-
hlevna in potrpežljiva!  Nikomur ne pristaja ošabnost, najmanj pa še
poslu, čigar dolžnost je pokorščina, ne pa ukazovanje. Gospodinjo spoštuj
in ubogaj  radovoljno! Ubogljive posle imajo povsod radi, ker se lahko za¬
našajo na nje, gospodinji pa lajša tak posel obile skrbi.

Bodi potrpežljiva!  Vsak stan ima svoje težave, tudi poselski jih
ima. Uklanjati se drugim in delati po volji drugih ne po svoji, je res večkrat
prav težka stvar, ne tajim; pa verjemi mi, da je službeni stan premnogo-
krat lajši od stanu gospodarskega. Tebi je le ena skrb, da izvršiš
povelje ter opraviš, kolikor moreš, dobro tisto, kar so ti
naložili, potem prideš brez skrbi k obedu, zvečer greš brez
skrbi k počitku.  Kolikrat pa si gosphdar in gospodinja belita glavo s
premnogimi in bridkimi skrbmi, za katere ti še ne veš ne. Ako si varčna,
prihraniš morda čez leto in dan več od svojega zaslužka, kakor pa marsi¬
katera gospodinja, ki se trudi in muči noč in dan. Koliko mirneje življenje
imaš, pa koliko manj 'odgovornosti že tu na svetu, koliko manj enkrat pri
sodbi. Potrpi torej rada, kadar te kaj neprijetnega zadene, ali če vkljub
dobri volji le nisi prave zadela. Ne hrepeni preveč po samostojnosti! Pre¬
mnogi posel je že izpoznal, seveda prepozno, za koliko je bil na boljem,
dokler je služil, kakor pa potem, ko je dosegel toliko zaželeno samostojnost,
pa se pričel boriti s skrbmi in težavami, o katerih prej niti sanjal ni.

Varuj vsako reč v hiši škode ravno tako, kakor ko bi
bila tvoja lastnina.  Ce si kaj poškodovala ali pobila, prosi pohlevno
odpuščanja ter bodi odslej še pozornejša, da ne napraviš nove škode.

Bodi vselej zvesta pri delu!  Glede dela ti ne vem dati lepših
nasvetov od onih, ki jih je dal nekdaj nepozabni naš slovenski vladika
Slomšek zlasti poslom in delavcem:

1. Ako od dela pojenjaš, si pot obrišeš, ali se v senci ohladiš, skrbi,
da s praznim besedičinjem Bogu dneva, gospodarju pa pla¬
čila ne kradeš.

2. Opravi vsako delo o pravem času, naj se ti poljubi
ali  ne. Počasneži in zamudneži so Bogu in ljudem na poti.

3. Delaj pridno in zvesto, ne na videz ljudem.  Težje in
sitneje ko je delo, voljnejše in zvestejše ko ga opraviš, manj ko plačila
dobiš, tem večje in lepše bo kdaj tvoje plačilo v nebesih!

4. Delaj veselo!  Delo je božji dar, ki nam zemljo olepšuje, živež
sladi, zdravje ohrani in nas greha varuje. Veselje do dela nam lajša trud,
pa delo pospešuje.

5. Delaj mirno in modro,  naj ti delo vspeva po volji ali ne. Ne-
volja, jeza, kreg in prepir tkavcu prejo zmota, delavcu in delavki pa delo skazi.

6. Ne prenagli se, pa ne prevzdigni se pri delu!  Prenaglo
storjeno se rado skazi, prekesno delo pa lahko zamudi. Kar danes lahko

69

storiš, ne odlagaj na jutri; pa tudi s pretežkim delom se ne ugonobi, da
ne obnemoreš prehitro. Modro ravnanje je stanovitno.

Ne bodi zbirčna pri jedi! Če je jed zdrava in hrane dovolj, zahvali
Boga! Zbirčnost in nehvaležnost po navadi stradata.

Posel pa ne škoduje le gospodarju, če malomarno, površno in prepo¬
časno opravlja svoje delo, škoduje marveč sebi še največ. Površnost in lenoba
pride kaj hitro v navado, posel izgubi dobro ime, menjava mnogokrat in
dobiva le slabe službe; kamor pride, ga dalje porivajo, na starost pa za¬
brede v revo in nadlogo, ne ostane mu drugega, ko beraška palica. — Mar¬
ljivi in vestni posli pa se po pravici vesele dobrega imena povsod, koder
služijo, uživajo ljubezen in spoštovanje svojih gospodarjev, na stare dni pa
imajo kaj, da jim ni treba trkati proseč na tuja vrata.

II. Otroci.

Plemenito, Rimljanko Kornelijo, potomko slavnih Scipijonov, sta obi¬
skali nekdaj dve bogati gospe. Po šegi tedanjih rimskih bogatink sta bili
obedve nakiteni s predragim lepotičjem, uhani, prstani in raznim dragim
kamenjem. Bahavo sta kazali svoj nakit Korneliji in na dolgo in široko raz¬
kladali, kakor sploh ženskam navada, koliko je stal ta dragi kamen, odkod
imata to zapestnico, te uhane i. t. d. Ker je bila Kornelija le preprosto
oblečena, prašata jo naposled, kje ima ona svoje dragocenosti, radi bi vidili
tudi njene. Kornelija namigne služnici ter ji tihoma nekaj naroči in obrnivši
se k imenitnima Rimljankama reče prijazno: „Takoj, dragi moji, vama po¬
kažem tudi jaz svoje zaklade." Radovedni pričakujeta gospe, kaj novega
jima pride pred oči . . . Kar se duri odpro in v sobo stopita s služnico dva
čvrsta in ljubezniva dečka, ki hitita takoj k ljubljeni materi, da jo srčno
pozdravita. „Glejta,“ reče smehljaje se ponosno blaga Rimljanka, „to sta
moja najdražja zaklada, moje najlepše in najdragocenejše lepotičje!"

Da je Kornelija temeljito poznala vrednost in veliki pomen vzgoje,
kaže nam zgodovina: oba nje sinova stavi med slavne može, ki so mnogo
storili za svoj narod. — Ko bi se pač vsaka krščanska gospodinja mati
prav tako jasno zavedala, kolik zaklad, koliko bogastvo so dobro vzgojeni
otroci! Dandanes se mnogo toži o slabih časih, o sirovosti in podivjanosti
ljudstva, o popačenosti mladine, o upornosti proti svetni in duhovski go¬
sposki, o zločinih vsake vrste, o mrzloti do vsega dobrega, o slabem duhu,
ki prešinja in preveva malone vse sloje človeške družbe. Od kod ti žalostni
pojavi, od kod to zlo? Ali nima glavnih korenin v slabi vzgoji? Učeni
Leibnitz je pisal svoje dni: „Moja misel je bila vedno ta, da se da
človeški rod poboljšati le z dobro vzgojo, da bodo le tedaj
nastopili boljši časi, ako bolje vzgajamo mladino."

Da, vzgoja mladine, vzgoja otrok je najimenitnejša, na j svetejša
dolžnost gospodinji.  Dobro in plemenito vzgojeni otroci so nje zaklad,
nje veselje in ponos, nje podpora. . Slabo vzgojeni otroci pa so najhujša
šiba, ki si jo spletajo slabi in zanikrni starši, zanemarjajoč svoje otroke.
Ta šiba jim bo grenila zadnje dni življenja ter jih pahnila v prerani grob.
Koliko si prizadeva dandanes cerkev, šola in država, da se mladina dobro
vzgoji! Pa ves trud in prizadevanje ostane le premnogokrat brez vspeha
tam, kjer nimajo otroci domače  vzgoje. Kjer starši malo, ali celo nič ne
store v oblažitev srca, rasto otroci enako divjakom v goščavi, ne poznajo
krotitve svojih hudih strasti, podivjajo tembolj, kolikor bolj odraščajo, ne
poznajo več pokorščine do staršev, pozneje se vpirajo posvetni in cerkveni

oblasti ter mislijo le na to, da nasitijo in zadovole vse strasti in poželjenja
izprijenega srca, dokler se ne zapro za njimi trdna vrata — — kaznilnice.

Kjer se zlasti mati ne meni mnogo ali celo nič za vzgojo otrok, tam
drugi ne bodo dosegli dosti. Domača vzgoja zlasti prvih šest let je naj¬
imenitnejša, najvažnejša.  Ce se je ta zamudila, zanemarila, se škoda
komaj da še popraviti. Otrok je podoben rodovitni zemlji pomladi, ki ti bo
obrodila, kar boš zasadila nanjo. Če jo pa prepustiš sami sebi, zarastel jo
bo le bujni plevel, a dobrega sadu boš zastonj iskala; če prav pozneje po¬
puliš plevel, vzklival ti bo vedno znova ter preraščal koristno setev. Otroško
srce vzprejme vsako seme, ki pade vanj. V njem spavajo dobre in slabe
kali, toda zadnje imajo večjo moč ter le prehitro prerastejo in zaduše dobre
kali, ako ne čuvaš skrbno, da jih začasa korenito zatreš ter dobre kali množiš,
pospešuješ, prilivaš in neguješ. Otrok ima v sebi sposobnost do dobrega in
zla. Stoječ ob zibki novorojenčka, ne vemo še, kaj bo iz njega; bo-li v
blaginjo, bo-li v gorje svojim sovrstnikom; ali bo kdaj zavzemal častno
mesto v človeški družbi — ali ji bo v sramoto in nečast ? Kdo to ve? Ali
bo kdaj blažen nebeščan ali nesrečen zavrženec — kdo more to že zdaj
določiti? — Vse to je odvisno od vzgoje.  Ako je novorojenček tako
srečen, da ima skrbno, vestno mater, ki bo po Božji volji hranila dragi ji
izročeni zaklad ter modro gojila in razvijala telesne in duševne moči, ki zdaj
še dremljejo v mladem življenju, potem smemo trdno upati, da bode mali
zemljan kedaj čvrsto hodil po pravih potih življenja ter srečno došel tudi
v pravo domovino onkraj groba. Naj se tudi med potjo časih izgubi in zaide
— — našel bo pravo stezo prej ali slej zopet, materina beseda, nje roka
ga vodi nevidno še tedaj, ko je že odrvenela in počiva že davno v tihem grobu.

Kako obžalovanja vredno pa je ubogo dete, čigar mati pozablja in za¬
nemarja najsvetejši svoj poklic. Slabo vzgojeni otroci se večidel izgube, izgube
na veke! Kdor umeva, kaj se pravi „izgube se na veke", ta umeva tudi
veliko odgovornost, ki si jo je naložila mati, prevzemši toliko imenitno,
važno in sveto dolžnost, vzgojevati otroke!

Vzgoja malih otrok v prvi detinski dobi, od prvega do šestega leta,
smo rekle, je najvažnejša. Ta je skoro popolnoma v rokah materinih. Namen
teh vrstic bodi torej, gospodinjam materam podati nekaj praktičnih nasvetov,
kako naj ravnajo, da blago in plemenito vzgoje ljube otročiče. Ker pa tudi
starejše, odrašene sestrice mnogo vplivajo na mlajše bratce in sestrice in
marsikatera mlada deklica služi za pesterno, ne bo škodovalo i njim, če
dobe v teh vrsticah kako drobtinico, ki jo lahko prav dobro uporabijo, da
store kaj dobrega malim otročičem.

»Ni je bolj vzvišene umetnosti od vzgoje", je rekel nekdaj sveti patri-
jarli Janez Zlatoust, „slikar ali kipar ustvarja le podobe ali kipe brez živ¬
ljenja; modri vzgojitelj pa upodablja živ umotvor, nad katerim se raduje
Božje in človeško oko". ta krasni izrek bodi gospodinji materi in vsakemu
vzgojitelju vedno pred očmi. Upodabljati ti je živo podobo božjo
v otroku. To pa ti je mogoče le na podlagi prave krščanske
vere in spodbudnega krščanskega življenja. Kjer v družini
vlada duh svete vere, tam prebiva strah božji, krotitelj
slabih nagibov in strasti, pospešitelj kreposti in čednosti.
Kjer se zatirajo strasti in goji krepost, tam je prava, plemenita vzgoja, —
tam podlaga srečnemu, zadovoljnemu življenju za čas in večnost!

Pred vsem bodi torej gospodinji skrb, ohraniti dobrega krščanskega
duha v družini. ..Jabolko ne pade daleč od drevesa", pravi pregovor. Ge vidijo
otroci le dobre vzglede v svojem obližju, če se že v prvi mladosti uče

71

čislati čednost in lepo življenje, jim bo pozneje slabo dejanje drugih tem
odurnejše ter jih ne bo toliko mikalo. Prvi vtisi so v mladem srcu
n a j gl ob o k e j š i, zlasti če se ponavljajo dan na dan; vse živ¬
ljenje se ne dajo popolnoma več izbrisati iz duše.  Koliko laglje
se bodo pozneje otroci ustavljali hudim nagibom slabe človeške narave, če
so prve dobre kali že pognale močne korenine, slab vzgled jih ne bo tako
hitro zamoril.

Kjer pa otroci v družinskem krogu vidijo le malomarnost v verskih
rečeh, vidijo razne slabosti in napake, da ne rečem slabih in pohujšljiviTi
vzgledov, kjer slišijo marsikaj; česar bi še ne smelo čuti njih nedolžno uho
— ni čuda, če otrpnejo, so malomarni za vse dobro, tembolj pa postajajo
sebični, poželjivi, neubogljivi ter se udajo še drugim slabim navadam, kalijo
sebi veselje in srečo otroških let, staršem pa delajo skrb in nevoljo. Šola
ne more mnogo doseči tam, kjer so prvi vtisi na otroka neugodni; četudi
se otroka marsikaj prime, izgubi se dobro seme le prekmalu, če se ne goji
še dalje tudi doma.

V samostanski zavod dohaja vsako leto mnogo gojenk. Kako različni so nazori in
navade, ki jih donašajo mladenke z doma! Ta ti žarečih oči posluša učiteljico, ki pripoveduje
kaj lepega in vzglednega, ona tam pa zdeha dolgega časa, tako pusto ji je tako pripovedo¬
vanje; če pa pogovor nanese na obleko, zabavo in druge take stvari, ti pa koj oživi-

od kod pač tolika razlika? Kar je vsaka čula doma, kar so čislali v družini, to se ji je
vtisnilo v srce in dušo, za to se zanima.

Iz premožne hiše je pripeljala mati 12 letno hčerko v zavod. Ker je bila jako nadar¬
jena, je hotel njen oče, da se izobrazi v vseh znanostih, ki jih zahteva dandanes boljša
olika: na učenje in izobraženost je sploh mnogo stavil. Za blažitev srca se je malo brigal.
Tudi gospa je poznala le zabavo in kratkočasje, z otroki se je malo pečala, prepuščala jih
je največ poslom. Nova gojenka se je učenja lepo oprijela in vrlo napredovala, a učiteljice
in součenke so kmalu opazile, kako mrzla in malomarna je deklica za vse drugo razen
učenja, nikdar ni bila prav vesela Pa lep vzgled vnetih gojenk jo je kmalu potegnil za
seboj Jela se je z večjo zanimivostjo udeleževati lepih in blažilnih vaj, ki so v zavodu na¬
vadne ter postala kmalu prisrčno vesela, živahna in ljubezniva. Gez štiri leta se povrne k
staršem. Doma so opazili ugodno izpremembo. Ne le, da si je pridobila lepo izurjenost v
ženskih ročnih delih in potrebnih vedah, temveč, kar je glavna stvar, oblažila si je srce.
Obnašala se je krotko, prijazno, ljubeznivo, bila postrežljiva ter vedno dobre volje. Vsako
nedeljo in praznik je poprosila mater, če sme v cerkev k sv. maši in pridigi. Gospa ji do¬
voli, a sama ostaja doma kakor po navadi. Nekega dne prosi hčerka, da sme k spovedi.
Mati ji pač ne odreče, a drži se kaj mrzlo in ko hčerka odide, reče gospa ravno nazoči
prijateljici: .Radovedna sem, koliko časa bo še uganjala to. Odreči ji prošnje ne morem,
pa vspodbujati je tudi ne maram. Pa mislim, da bo sama od sebe kmalu prenehala.' Zal,
da je imela gospa prav. Hčerka,' vide, kako malomarno gleda mati nje početje, postaja
kmalu mrzlejša, jame opuščati molitev in službo božjo pa udajati se bolj in bolj zabavi,
kratkočasju in gizdavosti — postaja pa tudi od dne do dne čemernejša in nezadovoljnejša,
neubogljiva in uporna! Kdo je bil vzrok, da so lepe kali, tako hitro zopet usahnile? Kaj
pomaga denar in bogastvo družini, ako ji nezadovoljnost in prepir razdeva in kali srečo
družinskega življenja!

Modra gospodinja ravna drugače. Zgodaj začne vzgojevati mlado dete
ter pazno čuje nad njegovim telesnim in dušnim razvojem. Nič ji ne odide;
kar opazi dobrega, to skrbno goji in neguje, slaba nagnjenja pa sproti zatira;
ko pa začne dete hoditi v šolo, ga skrbno podpira, da tem lepše vspeva
ter nadaljuje to, kar je pričela in dobrega zasejala šolska vzgoja. Da pa
more vspešno delovati in vplivati na otroka že v detinski dobi ter pozneje
v šolski in po šolski dobi, prizadeva si pridobiti in ohraniti zaupanje in
spoštovanje  otrokovo. Kogar otrok spoštuje in ljubi, tega be¬
seda mu je sveta.  Spoštovanje otrok si pridobi gospodinja, ako je vztrajna
in dosledna v postopanju napram otrokom, če ravna modro, nikdar pa ne¬
premišljeno in prenagljeno. Nihče ne mora imeti sam sebe bolj v oblasti,
kakor vzgojitelj! Kako bi mogel drugače otrokom biti živ vzgled, vzor, po
katerem se upodabljajo otroci!

72

1.  Vzgajati začenja zgodaj, s prvim dnem in to najprej v
krščanskem nauku. Pa mi bo morda katera ugovarjala, češ, saj prva tri
leta otrok niti ne vč, da živi! Nič ne de, krščanska mati ve to^bolje. Prvi
dan že prekriža novorojenca ter ponavlja to dan za dnevom. Komaj jeclja
dete prve glasove, uči ga že mati tudi svetih imen „Jezus, Marija, Jožef,“
pomaga mu sklepati ročice ter kaže, da je „Bog gori v nebesih" in ima
rad dobre in pride otročiče. Otroci po sebi radi molijo. Ce so molitve zjutraj
in zvečer že z malega vajeni, spomnili te bodo, če si sama pozabila na njo.
Četudi ne razume, kaj molijo, ima vendar Bog nad molitvijo nedolžnega
angeljca večje veselje, kakor nad molitvijo marsikaterega odraslega. Mnogo¬
krat jim pripoveduje o dobrem Očetu v nebesih, ki nam daje vse dobro,
kar imamo, o ljubem Jezušku, o Materi božji, o angeljčku varhu; spomni
jih večkrat, da Bog gleda z nebes nanje in vse ve, kar mislijo, govore in
store. Rano jim vcepi v srce strah pred vsem, kar ni prav in lepo, kar je
greh. Razloži jim, da greh Boga žali, da je Jezus za grehe ljudi mnogo
trpel, da bo ljubi Bog hudobne ljudi ostro kaznoval i. t. d. O kako radi
poslušajo otroci take besede iz materinih ust! Kako živo se jih spominjam
še iz nežne svoje detinske dobe! Kako lepo uči krščanska mati svoje otroke,
če so se v čem pregrešili, kako naj prosijo zopet Boga odpuščanja, kako
naj ga z lepim vedenjem odslej še bolj razvesele! Vodi jih tudi že zgodaj
v cerkev h kratkim molitvam ter jim potem doma razloži, kaj so videli v
cerkvi. Pa vse le na kratko in otroški pameti primerno, otroci še ne morejo
prebaviti dolgega razlaganja. Vse to jim vceplja v srce veselje do molitve.
Brez veselja do molitve in brez vsakdanje lepe molitve
sploh ni krščanske vzgoje.  Naj otrok še tako dobro zna katekizem
na pamet, če pa ne mara molitve, je slaba z njim. Človek pa, naj je še
tako daleč zabredel, ako vestno opravlja molitev, ni še izgubljen, ker ga še
veže, četudi prav nežna in tanka nit, z Bogom, ter se lahko še reši. A dobro
pa ve modra gospodinja, da otroci še niso sposobni za dolgotrajno molitev,
ker jim taka le pobožnost omrzi, zato opravlja z njimi le kratke pa goreče
molitvice. „Raje malo pa dobro", rekli so včasih oče doma; mati pa so
zahtevali, da smo lepo in počasi izgovarjali očenaš in češčcno Marijo. „ H i tra
molitev je blebetanje" so rekli, »papiga in škorec blebetata, moliti pa ne
znata: a otroci morajo moliti, sicer niso všeč ljubemu Bogu." Vedeli so
pač, da bomo v poznejem življenju le tedaj v resnici srečni in zadovoljni,
če se z mladega navadimo prave molitve in prav so zadeli.

2. Skrbna gospodinja zvesto čuje, da otroci obvarujejo ne¬
oskrunjen najdražji svoj zaklad: sveto nedolžnost.  Nikdar ne
trpi, da bi kdo vpričo otrok govoril in pripovedoval stvari, katerih otroci
še ne smejo slišati ter tudi ne posluša izgovora: »Saj otrok še ne razume
kaj takega!" Otroci imajo tenko uho in bistre oči. Kar vidijo in slišijo,
se jim vtisne v dušo in srce, kakor v mehek vosek ter se jim mnogokrat
vse življenje ne izbriše večl Zato skrbno pazi, s kom se družijo otroci, kaj
počenjajo, s čim se igrajo, kam zahaja pestema z njimi. Zgodaj uči otroke
svete sramežljivosti, zveste čuvajke nedolžnosti. Nikdar ne pušča otrok, da
bi nespodobno oblečeni ali razgaljeni hodili okolu, nespodobne stvari igrali,
ne pusti jih spati skupaj, ko so večji, ne pušča več deklic s fantiči i. t. d.
Sveto sramežljivost jim vceplja še prej, nego otroci prav k pameti pridejo;
če se otroče razgali ali kaj drugega nespodobnega učini, reče takoj z resnim
obrazom: »To je grdo!" Otrok si to kaj dobro zapomni, ker grajo ali hvalo
prečudno kmalu umeva. Pozneje mora veljati svarilo: »Angelj varuh te
vidi, tega Bog ne mara, to Bog kaznuje". Začetek modrosti je strah

73

božji, pravi sveto pismo. Otroci, ki so nedolžno in sramežljivo preživeli
otroško dobo, bodo imeli tudi pozneje moč, vzdržati se na poštenem potu
čednosti in kreposti.

3. Zgodaj navajaj otroke pokorščini!  To je drugo opravilo
v krščanski vzgoji. Brez pokorščine si ne moremo misliti lepega družinskega
življenja, pa tudi ne življenja v človeški družbi sploh. Pokorščina vzdržuje
cerkev in državo. Otrok se mora že v prvem letu učiti, da uboga. Svoje-
glavni so skoro vsi otroci, a svojeglavnost se jim v prvih letih lehko izbije,
pozneje se ne da več; mlado drevesce se da upogniti, staro se ulomi. Volja
materina mora biti volja otrok, njih zapoved in postava. Materine zapovedi
ne sme omajati ne prošnja, ne jok, ne laskanje. „Kar sem rekla, to je in
tako ostane". To je zlato pravilo v pokorščini. Otrok se poskuša odtegnili
zapovedi, zlasti če ima storiti kaj neljubega, pa če ne odjenjaš, se ukloni
ter pozneje ne poskuša več, ako iz izkušnje ve, da nič ne opravi. Pokorščina
do staršev v mladosti preide pozneje v pokorščino do cerkvene in svetne
gosposke. Toda ne velevaj preveč naenkrat, otroci ogluše za povelja, ki
se prehitro vrste drugo za drugim ter se ne brigajo več zanje. Ne velevaj
tudi nepremišljeno! Premisli prej dobro, kaj boš velela, kaj otrok more
storiti. Ne dovoli nikdar, kar si enkrat odrekla; nikjer ni treba večje dosled¬
nosti kakor tedaj, kadar velevaš ali prepoveduješ. Prepričaj le otroke, da jim
vselej le dobro hočeš, da imaš le njih blaginjo pred očmi, pa se ti ne bodo
ustavljali. Ge si kaj velela, glej tudi, da otrok točno izpolni
povelje.  Če se otrok obotavlja, ponovi povelje nekoliko ostrejše, češe zdaj
ne uboga, moraš ga kaznjevati. To si otrok dobro pomni, prihodnjič kazni
ne bo več treba. Ako si z mladega naučila otroka ubogati, obvarovala si
ga za mladeniška ali dekliška leta in za poznejšo dobo marsikatere nepo-
voljnosti in bridke izkušnje. Koliko bi bilo srečnih ljudi na svetu, ko bi se
bili učili z mladega ubogati! Od mlajših otrok zahtevaj pokorščino brez po¬
gojev; če te otrok praša, zakaj mora to storiti, reci le kratko pa prijazno
in odločno: „Zato ker jaz to zahtevam in moraš ti ubogati!" Večjim otrokom
pojasni, kako potrebna jim je pokorščina, da bodo kdaj kaj prida; da jim
četrta zapoved božja ukazuje ubogati in spoštovati starše kot namestnike
božje, da jim pokorščina pripravlja srečno življenje na tem svetu in v večnosti.

Modra gospodinja tudi strogo gleda na to, da otroci ubogajo kateheta
in učitelja in sploh vse osebe, ki pomagajo vzgajati otroke. Zato tudi nikdar
ne trpi, da bi otroci doma tožili ter se izgovarjali, če so bili grajani ali
kaznjevani v šoli, pa tudi ne pusti, da bi se kdo hudoval ali obsojeval
učitelje vpričo otrok. Ne rečem, da bi se ne moglo zgoditi kedaj, da se
je učitelj morda zmotil ali prenaglil, da ima torej gospodinja pravico in
vzrok, pritožiti se nad krivico, ki se je storila otroku — pa pravično ne-
voljo skrije pred otrokom ter se brez njegove vednosti zopet sporazume z
učiteljem. Otroci morajo spoštovati vsako avtoriteto,  predstoj¬
nikom pa je sveta dolžnost, vzajemno delovati in podpirati drug drugega,
če ne, le podirajo to, kar je drugi s trudom sestavil in utrdil. Ne dajaj
torej otrokom nikoli potuhe! Kjer otroci vedo, da jih za kazen v šoli čaka
še druga doma, tam ne tožijo učiteljev, temveč se trudijo, da se kazni ob¬
varujejo v šoli in doma.

Modra gospodinja otrokom nikdar ne obeta plačila za to, če ubogajo;
z obetanjem se podpira in goji le svojeglavnost. Tudi ne trpi, da bi otrok
komu drugemu nalagal delo, katero je njemu ukazala. Kaj takega se naj ne
zgodi nikdar brez kazni; še manj pa se pripeti kdaj, da bi mati otroka prosila,
naj stori to ali uno. To bi bila slabost, ki je vrla gospodinja ne pozna. Slaba

74

mati, ki prosi otroka, naj jo uboga! Kmalu bodeš sužnica malega svoje-
glavca-tirana!

4. Navadi otroke z mladega, da bodo zmerni, z malim
zadovoljni, da bodo vedeli odreči si kaj in krotiti poželji-
vost in samogoltnost. „Ne preopasi otrok, da bi hodili vedno napeti,
kakor boben", pravi slavni slovenski pedagog in vladika Slomšek, „pa jih
tudi ne pusti, da bi stradali. Dokler otrok raste, ne sme stradati, hrane
mora imeti dovolj pa po meri in primerno' 1 . Otrok ne sme dobiti vsega, kar
zahteva. Še manj pa si sme jedi izbirati; je naj vse, kar mu odločiš. Časih
se pač primeri, da otrok kake jedi ne prenese, ker se mu želodec ustavlja,
s tako jedjo ga torej ne sili, ako pa otrok danes rad je, jutri pa prav tisto
jed zametuje, je znamenje, da se nadeje kaj boljšega, torej izbira. Kaj takega
ne trpi! Ce skrbiš pametno za to, da na mizo prihaja vsak dan zdrava in
okusno pripravljena hrana, četudi priprosta, naj dobi otrok od vsake jedi
ter naj jo uživa brez izjeme. Ce dobe otroci jedi, katere imajo posebno
radi, ne smejo zategadelj puščati manj priljubljenih. Ako jo puste svoje-
glavno, ne dobe tudi tiste ne, po kateri jih mika sla,

Razen določenih obrokov naj otroci ne dobe ničesar. Tudi naj ne
hodijo sami v shrambo za jedi iskat si jih. Varuj jih tudi sladkosnednosti 1
Na to slabo razvado jih pripraviš, ako jim obetaš in daješ sladkorja in druge
slaščice v plačilo, če jim vselej kaj dobrega prineseš, kadar prideš odkod,
ter jim dovoliš, da svoj denar izdajajo za sladkarije. Sladkosnedneži ne bodo
nikdar kaj prida; če slasti do dobrih in slastnih jedil ne morejo krotiti, tudi
v drugih rečeh ne bodo brzdali svojih želja. Kako nesrečen je tak človek
pozneje v življenju, ako ima toliko potrebščin, pa ne pripomočkov, da bi
jih utešil. Poznam še mlado deklico, nekdanjo učenko, ki je imela nespa¬
metno mater, katera ji je dovolila vse, kar je otroče le poželelo, naj bi stala
slaščica še toliko; raje je vzela denar na posodo, kakor da bi odrekla mali
razvajenki kakšno željo. Smrt je pobrala mater, ko je deklica komaj dosegla
11. leto, zapustivši ji nič drugega, kakor kopo dolgov. Ker se tudi oče malo
meni za hčerko, jo je vzela teta k sebi. Pa kako nesrečno se čuti zdaj ubogo
dekle, ko nima več tistih užitkov, ki so bili prej vse njeno življenje. Otrok
je usmiljena vreden, vse veselje mladih let se ji je do dna zagrenilo. Mesto
hvaležnosti do tete in drugih sorodnikov, ki skrbe zanjo, kaže največkrat le
ogorčenost nad njimi ali jim celo kljubuje in toži in joče po materi. Kaj bo
iz revice pozneje, si še misliti ne upam. V koliko nesrečo jo je pripravila
slepa materina ljubezen! — Sladkosnednost otroke premnogokrat zapelje
tudi v tatvino. Ce ne dobe, česar poželijo, skušajo izmakniti sami iz omare,
ali pa tudi denar staršem ali celo poslom, da si kupijo pri slaščičarju za¬
želenega peciva ali sladkorja. Zato še enkrat, ne razvajaj otrok in uči jih
zarana odrekati si kaj. — Ne govori tudi vpričo otrok o jedi in pijači, da
se jim ne vrine misel, da človek le živi, da je in pije, ne pa obratno. —
Zlasti pa varuj otroke opojnih pijač!  Te so otroku strup za dušo
in telo. —

Navadi pa tudi sploh otroke na preprosto in skromno življenje ter
jih uči, kako naj se premagujejo, če so preobčutljivi, ničemurni, če jim ta
ali ona reč mrzi, če hočejo vsako reč najbolje vedeti. — Navajaj jih, da
se v takih slučajih krepko premagajo in odjenjajo, da tudi drugim kaj ob¬
velja; na tak način se jim bo utrdil lep in blag značaj ter se bodo vedeli
in znali krotiti tudi v poznejšem življenju, uživali bodo pravoprostost.
Le kdor ima sam sebe in počutke v oblasti, je prost; kogar pa imajo po-
čutki in strasti pod seboj, je usmiljenja vreden suženj.

75

5. Modra gospodinja pa blaži in krepi značaj otrok tudi s tem, da
jih zgodaj že uči resnicoljubnosti in odkritosrčnosti.  Nič ni
v človeški družbi odurnejšega nego lažnjiv in potuhnjen človek. „Lažnjiva
usta so pred Gospodom gnusoba 11 , pravi sveto pismo. Skrbno torej varuj
otroke vsega, kar bi jih napeljevalo v laž. Človeška narava je sploh k sla¬
bemu nagnjena, pa svoje pregreške prav tako rada tudi zakriva. Zlasti je
to še lastno boječim otrokom, in takim, ki so že tako zvite in potuhnjene
nravi. Tak otrok ti bo težko obstal resnico, če ve, da ga čaka huda kazen.
Ne bodi torej preostra; če ti otrok sam pove in obstane, kaj je pregrešil,
odpusti mu vso kazen ali jo zmanjšaj. Ne trpi nikoli izgovarjanja, pa tudi
ne oplaši otroka s preostro besedo, pomagaj mu do resnice. Pa tudi ne
zahtevaj preveč! Ako je tebi obstal pregrešek, ne zahtevaj, da bi to storil
še očetu, dovolj je, da ga ti posvariš in če treba kaznuješ; a očetu prikri¬
vati pregreške otrok tudi ne smeš, vzgoja otrok mora biti vzajemna. Otroci
naj nimajo nikakršnih skrivnosti pred starši, zlasti pred materjo ne, materi
naj otrok vse pove, vse potoži, da ga ta modro pouči in napeljuje k do¬
bremu. Srečen otrok, čigar srce je materi odkrito, kakor odprta knjiga!

Kako se otroci uče lagati? Ako imajo slab vzgled. Koliko je pač laži
v človeški družbi! Otroci slišijo, da matere ni doma za to in uno neljubo
osebo, slišijo, kako je kdo prijazen v obraz navzoči osebi, komaj pa so se
vrata zaprla za njo, že jo vlečejo čez zobe; kakšen vtisek napravi to na
otroke! Skrbna mati se ogiblje vseh takih stvari; pa tudi ne trpi, da bi
kdo nalagal otroke, ali jim žugal stvari, o katerih vedo otroci, da se ne
zgode; recimo, da pride divji mož ponje, da jih bodo dali dimnikarju, da
jih bo „bavbav“ vzel i. t. d. Še slabše je, če jim kdo kaj natveže, ker so
lahkoverni ter jih potem zasmehuje. Take stvari se otrokom vsade globoko
v srce, ni čuda, če jim potem ni več mnogo za resnico in če poskušajo
tudi sami z lažjo, zlasti ako imajo z njo kak dobiček. Pa tudi na otroke
pazi, kadar kaj pripovedujejo, da ostanejo vselej natanko pri resnici ter ne
pretiravajo ali preobračajo stvari. Ustavi jih takoj z besedo: „To ni bilo
tako", „tako ni bilo“, „zakaj pridevaš to pa to?“  Ne daj jim, da bi preti¬
ravali, če jim je kdo kaj žalega storil, če jih kaj boli i. t. d. Ravno tako
se drži čiste resnice, kadar te otroci poprašujejo po stvareh, ki jih še ne
razumo ali jih še ne potrebujejo in ne smejo vedeti. Če se jim izmakneš
z lažjo, verjeli ti pozneje ne bodo več tako zvesto, ker do resnice bodo
prišli prej ali slej. Reci jim torej naravnost, da tega še ne razumo, zvedeli
bodo pozneje, ali pa jim daj kako opravilo, da se zamotijo in pozabijo na
prašanje. Varuj se torej vselej in povsod vpričo otrok vsake laži, da otroci
ne izgube zaupanja do tvoje besede. Kar oče ali mati reko, to mora biti
otrokom tako resnično kakor sveto pismo! Zlasti tudi pazi, da obljube iz-
polnuješ. Obljuba dolg dela. Če pozabiš ali zanemarjaš spolniti obljubo, iz¬
gubiš lahko zaupanje otrok. Ako pa obljube ne moreš izpolniti, razloži
otroku razloge ter ga odškoduj za obljubo s čim drugim.

6. Vcepi otrokom z mladega ljubezen do poštenja in
pravice.  Ne dovoljuj jim, da bi vse v roko jemali, kar vidijo, razen svojih
igrač, da se tako koj s prva navadijo razločevati, kaj je moje in kaj tvoje.
Uči jih, da puščajo vsakemu svoje, da je nepošteno in greh, če si prisvo¬
jimo in obdržimo to, kar ni našega. „Poštenje najdalje velja 11 . „Z malim
se začenja, z velikim pa neha 11 . Koliko jih je že končalo svoje življenje na
vislicah ali v temnici, ker niso poznali poštenja. Povej jim take vzglede, da
jim globoko vcepiš strah pred vsako tudi najmanjšo tatvino. Navadi jih,
da bodo zadovoljni s tem, kar imajo ter ne poželevajo tega, kar imajo

76

drugi. Kdor je s svojim zadovoljen, ne hrepeni po imetju drugih. Ne Irpi,
da bi otroci prinašali iz šole stvari, češ, da so jih dobili v darilo od tova¬
rišev ali součenk, ne pusti, da bi vedno menjavali med seboj.  Kar naj¬
dejo, naj izroče staršem ali učitelju v šoli. Ce so kje kaj poškodovali, morajo
prositi odpuščanja ali pa tudi povrniti škodo. Kadar hočejo kaj imeti, morajo
vselej lepo prositi. Tega naj se vadijo otroci, predno že govore. Mali otro¬
čiček naj z ročicami poprosi, da se začasa navadi prositi. Tako se budi
ljubav do poštenja in pravice.

7. Vzgoji otroke, da bodo delavni ter vedeli čas dobro
porabljati.  Otroški duh nikoli ne miruje, zato mora imeti vedno kaj
delati in opraviti. Ce nima koristnega opravka, dela hudo. Daj jim vedno
kaj posla, naj se igrajo ali delajo, le postopajo in pohajkujejo naj nikoli.
Dokler so otroci majhni, je igrača njih najimenitnejši opravek. Če nimajo
igrač, se dolgočasijo ter izmislijo vsakršnega, le nič dobrega, postanejo sitni,
hudomušni in sirovi, če imajo pa vedno dovolj posla, so ljubeznjivi in dobre
volje. Delo blaži človeku duha in srce, lenoba zamori dušo. Ko postanejo
otroci večji, daj jim primernega opravka, pa glej, da jih ne obkladaš z delom,
za katero še nimajo sposobnih moči, da jim delo ne vzame veselja. Pošiljaj
jih redno v šolo ter glej strogo na to, da doma skrbno in lično izdelujejo
naloge ter se pridno uče krščanskega nauka in drugih predmetov. Kar otroci
lahko sami store, tega jim ne opravljaj ti ter tudi ne daj, da bi jim kdo
drugi storil, le če res treba, pridi jim na pomoč. Delaj pa jim veselje do
dela, ter pohvali tu ali tam, če so bili res pridni; priznanje vzpodbuja, a
napuha ne sme rediti. Ne zahtevaj pa, da bi otroci ob delu vedno molčali
ali vse prav po tihem opravljali. Otroci ne morejo biti vedno tihi. Pusti
jih torej, naj brne, kriče in upijejo, to jim je časih potreba. Seveda pa ne
smejo biti razposajeni in razbrzdani. Da se otrok na duši in telesu krepko
razvije, mora gibati ude, uriti glas in napenjati pluča, vse pa seveda ob
svojem času. Zato jih navadi na točen red. Redoljubnost pri delu je ime-
nitnejša od dela samega. Delo brez redoljubnosti je igranje, samovoljno
početje brez uspeha. Tudi vse svoje stvari, šolske knjige in zvezke, igrače
naj imajo na določenem mestu, kamor naj jih sami spravljajo,  ne kdo
drugi. Ne trpi nikdar otroških stvari tam, kamor ne spadajo. Določi jim
tudi natanko, kdaj imajo vstati ali spat iti, kdaj zajutrkujejo, kosijo i. t. d.,
kdaj molijo, kdaj delajo, kdaj se igrajo. Kako dobro bodo vedeli porabljati
čas v poznejšem življenju, če so se tega že v nežni mladosti priučili. Navada
je železna srajca. Red in snaga sta Bogu in ljudem draga. V redu morajo
otroci imeti obleko in sami sebe tudi. Ne trpi, da bi zamazanih prstov hodili
okolu; če si zamažejo obleko ali obutalo, naj si jo takoj zopet osnažijo. Ce
vedno in povsod strogo zahtevaš redoljubnost in snago od otrok, navadili
se je bodo za vse življenje. Koliko časa in truda, pa tudi nepovoljnosti se
prihrani v hiši, kjer se vrši vse v lepem redu!

8. Navadi jih pa tud: ponižnosti in skromnosti pa
ljubezni do bližnjega.  Napuh nam je bolj ali manj vsem prirojen
ter vzraste zlasti tam, kjer se ne le ne kroti že z mladega, temveč še redi,
z nepotrebno in preobilno hvalo, z laskanjem, in drugimi pogreški, ki se
le prepogosto nahajajo po kočah in palačah. Modra gospodinja nikdar ne
hvali otrok za stvari, katere imajo po naravi ali po milosti božji, ali za
opravila, katera so dolžni storiti. Le če so posebno marljivi in ubogljivi,
jim priznava s prijazno besedo ter jih vzpodbuja še za naprej. Skrbno pa
se ogiblje vseh tistih nespametnosti, ki jih počenjajo ničemurne matere, ki
hvalijo otroke za vsako reč, češ da so boljši in lepši od drugih, pridnejši,

77

jim obleka lepo stoji; ali se pa jeze nad šiveljo, ki je premalo olepšala
obleko, ali hišna preslabo nakodrala lepe lasce itd. Kolikokrat se ničemur-
nost in ošabnost otrokom vsaja v mehko srce, ko se še pestujejo, če jih
hvalijo kako lepo krilce, kako čedne čeveljce imajo ali jih kažejo v zrcalu,
kako lepa ličica imajo itd. Otroci se hitro prevzamejo, če slišijo, kako so
bogati, bolj imenitni od drugih, če so posli kregani zavoljo otrok, in ob
drugih takih prilikah. Kako hitro se začno povzdigovati nad drugimi otroki
ter jih prezirati. Modra mati otroke že v detinski dobi uči, da imajo vse
darove od ljubega Boga, da mu bodo enkrat odgovor dajali za vse, kar so
prejeli, da so torej dolžni, dobro vse obračati, pa nad nikomer se povzdi¬
govati. „Kdor se nad drugim povzdiguje, prazno glavo oznanuje", rekli so
nam dobra mati pogostokrat. „Ne zaničujte ubožcev, kdo ve, če ne boste
kdaj sami še stradali in ubogajme prosili 1 '. ....  To nam je šlo do srca.
Kolikrat so nam dali kos kruha, če je prišel revež berač v hišo, in z
veseljem smo gledali, da ga je zadovoljno vzel in se zanj lepo zahvalil. —
Kako dobro se nam je zdelo, če je smel kdo izmed nas ponesti nekoliko
okusnega kosila revnemu bolniku, ki je stradal na bolniški postelji. Večkrat
so nas napeljevali, da smo temu ali onemu kaj postregli ali ga s čim raz¬
veselili. Na tem smo se učili ljubezni do bližnjega! . . Če ima mati sočutje
s tujo bdijo, čutijo jo tudi otroci ter se uče pomagati v revi in potrebi.
Koliko čistega in blagega veselja užijejo otroci na tak način in kako jim
to blaži srce in dušo 1 — Prav tako jih pa skrbna mali tudi napeljuje, da
ne zavidajo bližnjega v sreči ter ga ne zaničujejo v nadlogi ali da ga ne
žalijo. „Kar nočeš, da bi drugi tebi storili, tega ne stori drugim", to je
zlato pravilo krščanske ljubezni.

9. Uči jih pa tudi dostojnega in lepega vedenja do
ljudi.  Kako krasno diči mladino in vsakega lepo, prijazno in dostojno
vedenje! Tega se morajo otroci učiti koj, ko se kolikaj zavedajo. „Daj
ročico temu in onemu", „posmejaj se prijazno", to razume otrok, predno
še more govoriti. Lepega vedenja se otroci kaj lahko nauče, koliko jim to
koristi v poznejših letih, kolike sirovosti jih obvaruje. Zlasti vadi otroke
hvaležnosti. Otroci morajo prositi za vse, pa zahvaliti se tudi. Zavedati se
morajo, da so za Bogom zlasti staršem za vse hvalo dolžni. Učiti se mo¬
rajo lepo pozdravljati zlasti predstojnike, prijatelje in znance pa tudi
dostojanstvenike, zlasti duhovnike. Nedostojno obnašanje in nehvaležnost je
znamenje sirovega srca. Dostojno naj se vedejo v cerkvi, v šoli, na potu,
doma in povsod!

10. Vadi jih varčnosti!  Varčnost je podlaga gmnotnega blago¬
stanja v družini. „Varčnost je krepost in šola kreposti, zmagovanje lahko-
miseljnosti in strastnosti, ima oko odprto za bodočnost, deli mile dari
ter je zvesta čuvajka v hiši siromaka in bogatina; daje o pravem času in
kjer se varčnost naseli, tam prebiva mir in radost." Modra gospodinja ne
daje malim otrokom denarja, da bi ga smeli porabiti po svoji volji; če
dobi kdaj kako darilo v denarju, napravi jim majhen hranilček, kamor
spravljajo novce, ko že bolj odrasto, izroči jim pač zdaj pa zdaj kak denar,
da si sami kaj kupijo, pa nikdar ne pozabi zahtevati, da natanko razlože,
za kaj in koliko so porabili. O takih prilikah jih potem tudi poučuje, kako
in kaj naj kupujejo, da ne trošijo denarja po nepotrebnem ter ne postanejo
zapravljivi. Pove jim tudi, kaj denar velja, koliko truda stane, pa tudi
koliko dobrega lahko storimo bližnjemu, ako vemo vsak novec prav obrniti.
Uči jih torej, sočutje imeti z reveži in siromaki ter jim časih kaj pomagati
s tem, kar so si prihranili; lako jih obvaruje tudi še druge hude navade

78

— skoposti in trdosrčnosti. Koliko plemenitega užitka in veselja nam
napravlja premnogokrat pametna radodarnost! Otroci vedo le tedaj denar
prav obračati, ako jih kdo modro in skrbno na to navaja, sami od sebe
se tega ne uče.

Zapravljivosti jih pa varuje vrla gospodinja tudi s lem, da jim ne
kupuje predrage obleke in tudi ne preveč, zlasti dokler rasto; prav tako
tudi ne pripušča, da bi otroci obleko zametavali, dokler se lahko še nosi.
„Kdor malega ne varuje, kmalu veliko poškoduje", zato morajo tudi na
svoje igrače, knjige, zvezke in druge stvari vedno paziti, da jih ne poško¬
dujejo pred časom in ne iz zanikrnosti ali iz objestnosti.

11. Privošči otrokom nedolžnega veselja! Srečna
otroška leta so podlaga sreči in zadovoljnosti poznejše
dobe do sive starosti.  Veselo srce laglje prenaša tuge in nadloge, ki
spremljajo človeka vse življenje. Kako mogočno upliva na človeško srce
spomin nekdanje srečne detinske dobe! Sivi starček se rad povrne nazaj v
tiho dolino, na prijazen grič, kjer je preživel prva leta svoje dobe v
neskaljeni sreči. Največja in najboljša dota, ki jo daš otrokom, so veselo
in srečno preživela mlada, otroška leta. Ge se je otrokom ta doba ogrenila,
se tudi v poznejšem življenju ne bodo lahko otresli nekake trpkosti, spomin
na mlada trpka leta jih dela osorne in odljudne tudi v moški dobi in v
pozni starosti. Ne zaničuj torej otroške govorice, poslušaj jih, kaj ti pripo¬
vedujejo, ne zaničuj njih igrač in opravkov, ne zapoveduj jim z mrzlo,
ostro besedo, ne dajaj jim priimkov ter jih ne sramoti vpričo tujih ljudi!
Tako obnašanje deluje na otroško toplo srce, kakor ledena sapa ali mrzla
snežnica ter zamori blagi in rahli čut v njem; zamori lahko tudi ljubezen
do staršev. Kjer pa ljubezni in spoštovanja ni, tam je toliko več malo¬
marnosti, brezbrižnosti, mrzenja, zarobljenosti in sirovosti. — Veseli se z
njimi! Pusti jim veselje pomladi, da gredo in nabirajo cvetice, da se vesele
sadja po leti, grozdja jeseni, Miklavža in jaslic po zimi, pisanih pirhov o
Veliki noči. Daj jim potrebne prostosti, da se po svoje igrajo in skačejo po
volji ter urijo in pregibljejo ude, da bodo kdaj tem čvrstejši in krepkejši. —
Ne pusti pa jih nikoli samih, da bi počenjali, kar se jim
zljubi.  Slabo dejanje ne dela veselja otrokom, vzbuja jim slabo vest.
Nadzoruj jih torej vedno, pa tako, da otrokom niti na misel ne pride, da
tvojim očem ne odide, kar počno. Ge potem opaziš kaj slabega, opozori
jih na to, malo besed ob storjenem pogrešku več zmore, kakor pozneje
dolge pridige. Še zdaj vem, kako globoko mi je šla k srcu nekdaj beseda
očetova. Igrali smo se domači in sosedovi otroci v sobi. Oče so imeli nekaj
opravka ter so potihoma zapeli zdaj kako pesemco, zdaj kak znan napev,
nam pa še na misel ni prišlo, da pazijo na nas. Ko eden izmed nas
pripoveduje zatrjuje, da je res, kar pravi, „če ne, imam smrten greh",
oglase se takoj oče, pa pravijo resnobno, a ne ostro: „Ne otroci, ne tako!
Zdaj še ne veste ne, kaj je smrten greh in kolika nesreča za človeka, če ga
stori. Zatorej se ga le skrbno varujte, pa ne trdite za vsako stvar, imam
smrten greh/ — — To nam je napravilo tak vtisek, da odslej nismo
nikdar več rabili takih izrazov, smrtnega greha pa smo se jeli resno bati 1

Otroci se naj torej vesele — toda po pameti in primerno. Cas jim
bodi odločen za delo in igračo, kakor smo že rekle. Ne preoblagaj jih
preveč z igračami. Preproste igrače naj si delajo sami. Otroška domiš¬
ljija je kaj bogata ter jih ob igranju mnogo podpira. Otroci imajo nad
igračami, ki si jih sami narede, tudi več veselja. Ne pusti jim pa, da bi vse
razdirali in pokončevali, kar dobe v roko. — — Skrbno jih varuj veselja in

79

kratkočasnosti, ki so le za odrasle ljudi. V gostilno, v koncerte, v gledišče
jemati otroke s seboj, je nespametno in škodljivo za dušo in telo. Razvadiš
jih tudi, da jih ne bo veselilo več doma, ko odrašajo, ker jim budiš veselje
do burnejše zabave in nevarnejšega užitka in kratkočasja.

Otroci radi poslušajo povesti. Z lepo povestjo jim ne napravljaš
le nedolžnega veselja, marveč lahko tudi kaj dobro vplivaš na mehko otroško
srce. „Beseda miče, vzgled vleče", pravi pregovor. Marsikatero lepo svojstvo,
ljubezen do kreposti, hrepenenje po dobrem in blagem jim boš najlaglje
vcepila v mlado srce, pripovedujoča jim lepe dogodke in povesti. Pa izbiraj,
kadar pripoveduješ, raje resnične ali resničnim močno podobne povesti,
vzete iz življenja. Otroci prašajo skoro gotovo, ko si nehala: „Ali je to res?“
Pravljice imajo prav zato mnogo manjšo vrednost, ker so izmišljene ter
otrokom le domišljijo vzburjajo ter jih odtegujejo treznemu mišljenju.
Naravnost nespametno pa je otrokom praviti povesti o strahovih, roparjih,
čarovnicah itd. ter jim tako vsajati v glavo prazno vero in neumno bojazen
pred duhovi; ah pa jim natvezati, da je v tem in unem temnem kotu kaj
nevarnega skritega. Še zdaj vem, koliko strahu sem prestala v otroških
letih, če mi je bilo pod streho kaj iskat, ali pa zvečer iti kam brez luči,
ker me je nespametna dekla večkrat strašila, da je „stara sova" na pod¬
strešju in „ris“ v temnih kotih, ki mi bo kri izpil. Tak strah časih tako
naraste, da otrok lahko dobi božjast, ako ga morda kdo za kazen ali kakor
koli zapre v kak teman prostor.

12. Skrbi pa otrokom tudi za telesno zdravje!  „V zdravem
telesu prebiva zdrava duša". Koliko malih otročičev pomrje v najnežnejši
dobi vzpričo malomarnega ravnanja slabe gospodinje ali nevedne pestrne.
Vsi udje otrok, zlasti novorojencev, so mehki, občutljivi, notranji organi
nežni ter se kaj lahko pokaže in poškodujejo. Velike skrbi je torej treba
zlasti, dokler so še otročiči prav majhni, ko se pestujejo, ko začnejo
hoditi itd.

Otrokom je treba primerne hrane.  Prva in najprimejnejša hrana
otroku je materino mleko; za silo ugaja tudi kozje ali kravje mleko, ki pa
je za novorojenca premočno, ako se ne pomeša z vodo. Ge mora dojenček
piti kravje mleko, svetujejo zdravniki, da mu primešaj prvih pet tednov
toliko vode, da na en del mleka dodaš dva dela vode, naslednje štiri
mesece vsakega polovico, od šestega meseca na en del vode tri dele
mleka, od desetega meseca dalje pa že prebavi samo mleko brez vode. V
drugem letu otroci že prenašajo lahko močnate jedi, ne dajaj jim pa še
mesa ne krepkih mesnih jedi, tudi ne še težko prebavljive rastlinske hrane,
stročnic, kislih jedi i. dr. Otroci naj prvih šest let ne uživajo ne
kave, ne čaja pa tudi vpijanljivih pijač ne, vse to je strup
za otroke.  V tretjem letu in poslej so prebavila otrokova že močnejša
ter se polagoma privadijo navadni hrani odraslih. Da more otrok hrano
primerno prebaviti, potrebuje po dve ali tri ure. Hrano naj dobiva ob
natanko določenem času.

Otrokom je treba snage.  Snažna in čista bodi posteljica, povoji,
odeja, obleka in perilo. Plenice in prtiči naj bodo vedno čisto oprani.
Zmočene plenice in povoje sušiti, je velika zanikrnost in nesnažnost, pa
tudi škodljivo za otroka, ker ga začne kožica peči, če ga zavijaš vanje, ne
bo ti mirno spal, pač pa upil in kričal. Odeja bodi topla in lahka, povoji
rahli, da ga nikjer ne obtiskajo. Trdo povijanje škoduje otroku, trdijo
zdravniki. Poznam mater, ki je vse otroke izredila brez povijanja, pa ne
eden nima krivih udov. Nespametna je torej vera, da dobe otroci le tedaj

80

lepe in ravne ude, če jih male prav trdo povijaš, da se ganili ne morejo
in komaj dihajo. Vsakdanja kopel ne ohrani le telesca snažnega, temveč ga
tudi krepi in utrjuje. Sprva bodi kopel topla, pa ne pretopla, kolikor moreš
lahko prenesti s komolcem, če ga vtakneš vanjo. Pozneje privadi otroka na
mlačno, naposled otroke z več leti na hladno kopel in izmivanje z mrzlo
vodo, ker to jako krepi mišice in živce.

Otroci potrebujejo več spanja nego odrasli.  V nežni
otroški dobi naj spavajo otroci tudi opoldne po obedu, pozneje s petim
letom jim spanja po dnevi ni več treba, pa zvečer spravljaj otroke prav
kmalu spat. Otroci, ki zvečer dolgo bde, so slabotni, nervozni ter slabo
rasto. Zjutraj pa jih ne puščaj predolgo v postelji, zlasti večjih otrok ne.
Rana ura, zlata ura. — Tudi ne dajaj otrokom premehke postelje in
pretople odeje — to pomehkuži človeka.

Otroci pa potrebujejo tudi mnogo zraka in svetlobe.  Ge jih
vedno držiš v senci in zapiraš v zaduhlo sobo, ti bodo bledeli in hirali ob
najboljši hrani in postrežbi, prav kakor cvetke, katerim pridno prilivaš,
pa jim solnca ne privoščiš. Pusti torej otroke na vrt ali na dvorišče, da se
pregibljejo in skačejo po volji. Tudi po zimi naj gredo v sneg in na led,
nič ne škodi, če le paziš, da niso premočeni. Utrditi se morajo, da jim ne
škoduje vsaka sapica. Dokler se otrok še pestuje, nesi ga ob lepem vremenu
večrat na vrt, po leti je lahko po več ur zunaj, bolje pa je zanj, če leži v
majhnem vozičku, kakor pa če ga nosiš na rokah. Ob deževnem ali
vetrovnem vremenu, zlasti spondadi majhni otročiči dobe kašelj, tedaj naj
ostanejo v sobi.

Otroci, ki začno hoditi v šolo, morajo po mnogo ur tam sedeti skoro
nepremično, kar jako utrudi mlado telo, pa duha tudi. Ko pridejo iz
šole, ne zahtevaj, da bi takoj zopet mirno obsedeli, daj, da se čvrsto
pregibljejo, bodisi pri igri ali s kakim lahkim opravkom. Mestni otroci so
v tem oziru mnogo na slabjem nego otroci na kmetih. Komaj pridejo iz
šole, torbica že v kotiču, pa hajd na vrt, dvorišče, travnik, ali po zimi
na led in v sneg, ali pa tudi na kakšno domače delo, to jih krepi ter jim
rdeči lica, pa obvaruje jih marsikatere bolezni, nahoda, vnetice v grlu in
drugih bolezni, ki prihajajo iz prehlajenja. Bolj ko se utrdijo, tem laglje
se ubranijo bolezni, dočim so mestni otroci tolikokrat bledi, malokrvni,
nervozni, ker pridejo premalo izpod strehe, ali pa morajo le hode na sprehod
mirno korakati poleg odraslih, kar jim gotovo ne ugaja tako, kakor skakanje
in pregibanje po volji.

To bi bilo na kratko dvanajst navodil, kako ti je pametno in blago
vzgajati otroke. Recimo le še nekoliko besed o strahovanju in pla¬
čevanju  otrok. Modra gospodinja uporablja oboje po pameti in zmerno,
dobro vedoča, da kdor za vsako malo stvar kaznuje in strahuje, ali pa
brez mere plačuje, vzgaja le trmaste, svojeglavne in potuhnjene otroke.
Šiba je potrebna v hiši, kjer so nedorasli otroci. „Ne odtegni otroku strahu",
pravi sveto pismo, „če ga strahuješ s šibo, ne bo Umrl, ti pa si mu dušo
in telo obvaroval pekla . . . .“ Brez strahu ne moreš otrok prav vzgojiti.
Kjer starši ne strahujejo otrok, tam strahujejo tem huje otroci slepe svoje
roditelje. Šiba novo mašo poje, pa le tam, kjer se modro rabi, ne v jezi
in strasti, ne s kletvijo in zmerjanjem, tako strahovanje nima blagoslova
božjega ter ne obrodi dobrega sadu. Sploh je treba šibe le tam, kjer se je
prva vzgoja zanemarila. Ge je pa otrok z mladega vajen modrega vodstva,
bodo milejše kazni zadostile, odvrniti ga od hudega. Ako je pa vendar
enkrat šiba na vrsti, udari z njo le po delih telesa, kjer jim ne more

81

škodovati, nikdar pa ne po glavi ali po hrbtu. „Ne tepi preveč", pravi
Slomšek, „kar je preostro, se rado skrha in škrbine dobi, ki se težko
izbrusijo". Ne strahuj po krivici, ampak po zasluženju, kjer je res pravi
pregrešek; če je otrok po nesreči razbil kupico, ali ni znal napisati naloge,
ne ve prav opraviti dela itd. tedaj ne zasluži kazni, temveč pouka, da se
ve v bodoče prav ravnati. Laž, svojeglavnost in klubovanje, trma, nesra¬
mežljivo dejanje, velika nespodobnost v cerkvi, to so pregreški, ki zaslužijo
občutljivo kazen. Lenemu otroku ne škoduje, če mora časih malo stradati,
ali če mu odtegneš jed, katero ima posebno rad; če se rad prepira z
otroki, ga odtegni druščini itd. Primernejša ko je kazen, tem boljši sad
obrodi. Ne žugaj pa nikdar s kaznijo če ne misliš v resnici izpolniti.
Žuganje nič ne izda, če ostane le žuganje. Pregreška ne očitaj več otroku,
ako si ga že kaznjevala; to stori otroke trmaste in trdovratne, če bi pa
otroke vedno le strahovala in grajala, vzela bi jim vse veselje in vso
ljubezen. Treba jih je časih tudi pohvaliti. A s hvalo bodi prav tako
previdna, kakor s strahovanjem. Kaži jim svojo posebno zadovoljnost in
veselje le tedaj, kadar so res kaj dobrega storili s posebno vnemo, kadar
so se prav velikodušno premagali. Nikoli pa jih ne hvali, ker so nadarjeni,
spretni za to in ono. Pa tudi jih ne hvali, če vidiš, da le iz častiželjnosti,
ne pa iz ljubezni do dolžnosti opravljajo svoje stvari. V pohvalo jim lahko
kaj podariš , pa le pametno in primerno izbiraj darila, da jih ne razvadiš.
Otroška pest je majhna, ni treba velikega, da jo napolni; če ga pa razvadiš,
potem ne bo kmalu s čim zadovoljen.

III. Bolniki.

Ob postrežbi bolnikov, gospodinja ali tudi mlada deklica pokaže
najlepše svoje lastnosti: kratkost, potrpežljivost, požrtvovalnost in zatajevanje
same sebe na najblažji in najplemenitejši način. Kolikrat je že vztrajna,
požrtvovalna ljubezen ob bolniški postelji iztrgala drago življenje nemili
koščeni ženi iz rok. Pa tudi mnogi bolnik je že pretrpel dvakrat večje
bolečine ter moral v prerani grob, ker mu je manjkalo prave postrežbe!
Bodi torej angelj usmiljenja, če potrka bolezen tvoji hiši na vrata. Ni mi
namen, na dolgo in široko razkladati, kako ti je ravnati z bolniki. Pre-
koristna družba sv. Mohorja je pred par leti (1899) izdala kaj pripravno
knjižico. ^Postrežba bolnikom", spisal dr. Alojzij Homan, ki daje priporočila
vredna navodila, kako ravnaj z bolniki, da jim olajšaš hudo trpljenje. Na
to knjižico opozarjam vse gospodinje, ki imajo opravek z bolniki.

Bolezen je gotovo neljub gost tistemu, kogar je prijela, pa tudi drugim,
ki imajo z bolnikom delo in težavo. Toda če smo v nadlogah nevoljni in
nepotrpežljivi, delamo si križ le še hujši in težji. To ve vrla gospodinja kaj
dobro, zato z mirno, krotko vdanostjo in velikodušnostjo prevzame križ,
katerega ji nalaga bolezen v družini. Rada pozabi sama nase, da le trpinu
pomore, ne boji se troskov, ki jih napravljajo zdravila in zdravniška pomoč,
če prav je včasih kaj trda za denar. Raje sebi in drugim pritrga, da le
bolnika oskrbi. „Kdor je zdrav in krepak, si lahko kaj pritrga, lahko kaj
pogreši, bolnik pa je revež v bolečinah", tako misli in dela blago, plemenito
srce dobre gospodinje.

Kakor more, razvedri bolnika, ga potolaži in skrbi, da kolikor more,
vdano in mirno trpi. Časih so bolniki prav sitni in čmerni, a krotka in
pohlevna beseda jih kmalu zopet pomiri. Zlasti pa se kaže velikosrčnost
gospodinje, če se bolezen obrača na huje in se bolniku bliža zadnja ura.

6

82

Četudi ji morebiti srce bolesti poka, ne kaže tega očitno, ne vznemirja
bolnika z jokom in tarnanjem, temveč pozabivša, sama nase, skuša le,
pripraviti ga skrbno za zadnjo ih tako velevažno pot, od katere je zavisna
vsa neskončna večnost. Vrla krščanska gospodinja, močna žena, se jasno
zaveda, da je ni večje brezsrčnosti in krutosti, kakor če bolniku iz slepe
ljubezni in občutljivosti zakriva nevarnost, katera mu preti ter ne skrbi za
časa, da se bolnik spravi z Bogom in okrepča s sv. zakramenti, predno
zatisne oči. Iz napačnega usmiljenja, prav za prav iz „neusmiljenja“, ravna
dandanes sto in sto gospodinj zares prav po nečloveško z bolniki, ker odlaša
najimenitnejšo in najpotrebnejšo tolažbo tako dolgo, da je — prepozno.

Nečloveško je pa tudi, če v hudi bolezni ne preskrbe bolniku zdrav¬
nika, ali pa še le tedaj, ko že ni več pomagati; ali če očitajo bolniku, koliko
truda in denarja stane bolezen. Kaj takega je zmožno le trdo, sebično, brez¬
čutno srce, v hiši vrle gospodinje se pač to ne zgodi!

Naj neham! V skromnih vrsticah sem vam, drage gospodinje in mla¬
denke, načrtala, kakšna mora biti vrla gospodinja, kaj mora znati in kako
ravnati, da osrečuje in blaži svojce. Vem, da še mnogo, mnogo manjka, kar
bi vam imela povedati, pa, hvala Bogu, naša domača književnost ima že
kaj lepe sestavke o stvareh, ki pripadajo v gospodinjsko področje. Na take
spise naj vas torej opozorim končaje svoj spis. Gospodarske, oziroma tudi
gospodinjske knjige bi bile:

Vrtnarstvo,  založila c. kr. kmetijska družba za Kranjsko v Ljub¬
ljani 1888.

Pr. Povše, Umni kmetovalec  I II. in III. snopič, izdala družba
sv. Mohorja 1875—1876—1877.

V. Rohrman, Poljedelstvo,  I. in II. snopič, izdala družba sv. Mo¬
horja 1897 in 1898.

Fr. Dular, Domačiživinozdravnik,  izdala družba sv. Mohorja 1890.

Fr. Dular, Umna živinoreja,  I. in II. knjiga, izdala družba sv. Mo¬
horja 1894 in 1895.

J. Volčič, Domači zdravnik,  1874.

V. Podgorc, Domači zdravnik  po naukih g. župnika Kneippa 1892.

Dr. A. Homan, Postrežbabolnikom,  izdala družba sv. Mohorja 1899.

Dr. J. Srnec, Nauk o gospodinjst  vu,  „ „ , „ 1871.

Z ozirom na vzgojo bi pač priporočala vsem materam Slomškove spise
o vzgoji, pa knjižico „Detoljub“, ki šteje doslej že 10 letnikov, in ki podaja
kaj lepa navodila modri krščanski vzgoji. Tudi J. Dimnikova „Domača vzgoja 11
in »Materino delo za Boga in domovino" (spisal Ivan Nep. Jemeršič, prevel
S. Gregorčič ml.) bi bila priporočila vredna. Druge slovenske knjige o vzgoji
so bolj znanstvenega obsega.

Za mladino pa je ni boljšega berila kakor „Vrtec" in „Angeljček“.
Obadva bi morala biti v vsaki hiši, kjer se vzgaja nadepolna mladina!

S tem se poslavljam od vas, drage mi, želeča vam vsem, da ste vsaka
v svojem krogu res solnce družinskega življenja, ki vse ogreva, razveseljuje,
vzdržuje in krepi. V to pomozi Bog!