Poštnina plačana v gotovini | Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Rojina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVII. - 10. 10. 1973 — Št. 9 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDDS — KRANJ IZ VSEBINE: — Ustavna razprava tudi pri nas — Povišan prispevek za prevoz na delo — Osebni dohodki — avgust 1973 — Protestiramo zoper nasilje v Čilu in ostro obsojamo zločinsko početje na Koroškem — Z zasedanja delavskega sveta — Boni, nova oblika regresiranja — Nova pridobitev za proizvodnjo pletenin — Tekstilindus prvak za leto 1973 — Nagradna križanka Ustavna razprava tudi pri nas V torek, 25. septembra in četrtek, 27. septembra je tudi v našem podjetju med delovnim časom telkla razprava o osnutku zvezne in republiške Ustave ter statuta občine Kranj. Razpravo je vodil podpredsednik SO Kranj tovariš Franc Šifikovič. Razprave so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter strokovnih služb, v velikem številu pa so bili zastopani tudi delavci iz vseh delavnih enot. Iz obširnega gradiva je tovariš Šifkovič posvetil posebno pozornost tistemu delu, ki govori o temeljnih organizacijah združenega dela, o oblikovanju delegacij v TOZD, vlogi in položaju samoupravnih interesnih skupnosti, o povezovanju ljudi v krajevnih skupnostih itd. V razpravi, ki je potekala, je bilo čutiti, da vlada v našem kolektivu veliko zanimanje za te pomembne dokumente. Podano je bilo tudi nekaj pripomb in sicer na poglavje »druž-beno-ekonomska ureditev« v zvezni Ustavi, ki govorijo o razpola- ganju z dohodkom. O tem je bilo govora že v razpravi na Zveznem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva, katere stališča in predloge bi s tem podprli. Tretji odstavek 19. člena: Govori se o delu dohodka, ki se razporedi za neposredno in skupno porabo delavcev šele po izločitvi sredstev za zakonske in pogodbene obveznosti TOZD ... Vprašanje je, če t^ko določilo podpira težnje, da naj bo živo človeško delo vrednoteno na enalkl ravni kot sredstva za delo! Če bo to določilo ostalo v Ustavi, se bodo negativne težnje, ki so posledica politike, da naj bo živo dello funkcija akumulacije, še nadaljevale. Biti bi pa moralo ravno nasprot no! Organizacija združenega dela bi si morala pri delitvi sredstev zagotoviti najprej sredstva za osebne dohodke in akumulacijo, nato pa šele odvajati sredstva za druge obveznosti! Zagotoviti je treba torej prednostni vrstni red! V 23. členu se določa, da se lahko z Zakonom začasno omeji razpolaganje z delom sredstev druž- Osebni dohodki - avgust 1973 Povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega v podjetju znaša 2.077,23 din za opravljenih 184 ur. Osebni dohodek po delovnih enotah pa je naslednji: Delovna enota Avgust predilnica I 1.838,74 predilnica II 1.965,52 tkalnica I 1.853,76 tkalnica II 1.878,20 plemenitilnica I 1.987,63 plemenitilnica II 2.072,— gravura 2.329,68 VEO 2.360,35 uprava 2.507,93 Povprečno doseženi osebni dohodek podjetja za mesec avgust je že za 176,83 din višji od povprečno doseženega dohodka v I. polletju letošnjega leta. S tem je že bilo praktično tudi doseženo povišanje osebnih dohodkov, ki je bilo sprejeto po samoupravnih organih. To je bilo doseženo proti pričakovanju, kajti v mesecu avgustu je bilo še precej delavcev na rednem letnem dopustu, šele z mesecem septembrom so pričele vse delovne enote normalno obvratovati, zato se pričakuje, da bo osebni dohodek še nekoliko višji od meseca avgusta. Ob normalnem obratovanju in dodatnih naporih celotnega kolektiva, istočasno pa tudi izboljšanje poslovanja, pa bo predvideno povišanje osebnih dohodkov še povečano. V mesecu avgustu je bil samo en delavec, ki je prejel 1.258,55 din osebnega dohodka, kljub temu, da še ne dosega normalnih delovnih rezultatov na delovnem mestu. Naj nižji osebni dohodek za polni delovni čas in ob normalnih delovnih rezultatih pa je znašal 1.450,— din. J.š. bene reprodukcije ali združevanja dela teh sredstev za kritje potreb splošnega družbenega pomena. Tako določilo omogoča, da ustrezna družbenopolitična skupnost v imenu Ustave lahko odvzema od organizacij združenega dela del sredstev za »financiranje določenih 'nujnih potreb družbene reprodukcije«, če bi to bila izjema, še ne bi bilo zaskrbljujoče. Vendar jè .praksa pdkazala, da se taika izjema kaj llahko spremeni v pravilo! Najprimerneje bi bilo, da se tako določilo sploh odpravi. Če pa to ni mogoče, naj bi se po samoupravni poti, na podlagi spö'raaumevamja doseglo soglasje o določenih potrebah, ki bi se financirale na temelju posojil, ki bi jih dajale TOZD. Četudi ta pot pri realizaciji teh obvez ne bi bila izvedljiva, naj bi to urejal zakon, kot to predvideva Ustava. Člen 33: Ugotavljanje obveznosti po zakonu je formulirano precej nedoločeno! Z obdavčenjem dohodka TOZD, se ne bi smelo zagotavljati tudi drugih stvari, ki so v tem členu omenjene! Potrebno bi bilo, da se s samoupravnim sporazumom zagotovi kritje določenih potreb delavcev v združenem delu (t. j. zdravstva, šolstva, kulture i sl.) s tem, da se konkretno določi obseg, vrsta in kvaliteta ter cena teh storitev, v ustreznih družbenih dejavnostih! Ne pa da se pri reševanju teh vprašanj uporablja princip obdav čenja TOZD s strani družbenopolitičnih skupnosti. V prodajalni »Triglav« konfekcije Povišan prispevek za prevoz na delo Delavski svet podjetja je na svoji zadnji seji 25. 9. 1973 potrdil predlog za spremembo višine prispevka k stroškom prevoza na delo in z dela, ki bo veljal od 1. 10. 1973 dalje. Tako bo sedaj mesečni prispevek delavcev, ki se vozijo na delo, znašal 55,00 dinarjev mesečno, kolikor stane mesečna vozovnica v lokalnem prometu. Odpravljena je tudi omejitev v kilometrih glede na oddaljenost od podjetja, zato pa je postavljena vrednostna omejitev in sicer 250,00 dinarjev, kar pomeni, da bo moral delavec plačati poleg prispevka 55,00 'dinarjev še razliko nad 250,00 dinarjev. Povedati je treba, da je bilo zadnje povišanje prispevka k prevoznim stroškom 1. februarja 1970. Do takrat je bil prispevek delavca k prevoznim stroškom 18,00 dinar- jev v letnem času, v zimskem času pa 15,00 dinarjev na mesec. Od 1. februarja 1970 je znašal prispevek 25,00 dinarjev in je do sedaj ostal nespremenjen — to pa predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov v našem podjetju. Ker so se cene prevozov med tem časom močno dvignile, je celotna razlika stroškov izključno obremenjevala samo podjetje. V podatkih, ki jih v nadaljevanju navajamo, lahko ugotovimo, da je teh stroškov že kar za 928.865,00 dinarjev letno več v primerjavi z letom 1970, junija letos pa so se cene prevozov ponovno povišale in to kar za približno 15 %. Gibanje stroškov, ki jih podjetje plačuje za prevoze na delo in prispevki, ki jih plačujejo delavci, je prikazano v naslednjih podatkih: Stroški 1970 1973 Predlog od 1. 10. 73 urp % din % din % Skupni 641.179 100 1570.044 100 245 % 1570.044 100 245 % Podjetja 352.879 55 1281.744 82 363 % 935.784 60 265 % Prispevki 288.300 45 288.300 18 100% 634.260 40 220 % Popr. cena 55,60 136,15 245 % Opomba: Gomjii podatki so preračunani za 961 delavcev, kolikor se jih sedaj vozi na delo in z dela Bralce bo verjetno zanimala tudi primerjava višine prispevka v nekaterih drugih podjetjih: Iskra: Prispevek znaša 52,00 dinarjev, kolikor znaša mesečni strošek za lokalni promet z ozirom na število obratovalnih dni. Planika: Delavcu se povrnejo prevozni stroški, če ti znašajo nad 50.00 dinarjev, do največ 150,00 dinarjev mesečno. Sava: Prispevek znaša mesečno 40.00 dinarjev, kilometrino imajo neomejeno. IBI: Prispevek znaša oziroma je v višini mesečne cene lokalnega prometa. Zaradi povišanega prispevka se spremenijo oziroma tudi dopolnijo naslednje spremembe v Pravilniku o Povračilu prevoznih stroškov: 1. V 1. členu se mesto: »25,00 din« zapiše: »55,00 din«. 2. V 2. členu se v 1. odstavku spremeni in glasi: »Delavci imajo pravico do povračila prevoznih stroškov naj cenej šega javnega prometnega sredstva, ki vozi na ustrezni relaoijd, in sicer v višini nad 55,00 din do največ 250,00 din mesečno. Stroške nad 250,00 mesečno plača delavec sam.« (Nadaljevanje na 3. strani) Protestiramo zoper nasilje v Čilu in ostro obsojamo zločinsko početje na Koroškem .Tudi člani kolektiva Tekstilin-dus smo se IS. septembra zbrali, da ogorčeni izrazimo protest proti nasilni in krvavi zrušitvi socialistične vlade v Čilu in uboju njegovega predsednika Allendeja. S tem se pridružujemo protestom vsega delavskega razreda in narodov cele Jugoslavije ter vseh naprednih sili v svetu, ki enodušno obsojajo napad na ustavno ureditev in na zakonite demokratsko izvoljene organe, na napredek, resnično demokracijo in svobodo delovnih ljudi in naroda Čila. Najostreje obsojamo to zločinsko dejanje mračnjaških, reakcionarnih, imperialističnih im neokoloniali-stičnih sil. V Čilu, v državi, ki je z zmago narodne enotnosti in s prihodom socialista Salvadorja Allendeja na položaj predsednika republike sto pila na pot družbenopolitične preobrazbe, pomembne ne samo zanjo ampak za vso južno Ameriko, saj je očitno naznanila začetek novega političnega obdobja, so Skrajne desničarske sile, povezane s fašističnimi krogi v vojski 11. septembra izvedle državni udar proti zakoniti vladi. Dr. Salvador Allende — predsednik republike, že legendarna nacionalna osebnost čila, osebnost, ki je demokratičnim silam v svetu in še posebno južnoameriškim, pomenila poosebljenje poguma in moralne sile borca za nove socialistične odnose, je padel kot žrtev protirevolucionarnega vojaškega udara. Dr. Allende je zaupal v delavski razred in delovne ljudi Čila, v ustavnost svoje dežele. Menil je, da je zakonitost glavno orožje čilske revolucije. »Težimo in to smo dokazali, da izpeljemo revolucijo za kar najmanjšo družbeno ceno,« je izjavil lani pred kolumbijskim parlamentom. Buržoazija, veleposestniki in mednarodne monopolistične družbe pa se niso odpovedale nezakonitostim, celo sabotažam in nasilju ne. Bolj ko je reakcionarna opozicija izgubljala tla v odkritem političnem boju, napadalneje je nastopala proti vladi. Povzročala je ekonomske težave, blokirala vladne ukrepe in še več. Organizirala je sabotaže in diverzije v širokem obsegu. Atentati so postali sestavni del fašistične politike in to ne samo proti uglednim osebnostim levice, temveč tudi proti drugim. Neposredno po predsedniških volitvah leta 1970 so desničarji ubili vrhovnega komandanta oboroženih sil generala Schneider j a, ker ni hotel kršiti ustave in preprečiti prihod Allendeja na položaj predsednika republike. Čilska družba se je zelo močno razdelila na dva nasprotna tabora: na sile revolucije in protirevolucije. Spopad med naprednimi in konservativnimi silami je dobil obliko neposrednega razrednega boja na vseh področjih družbenega življenja. Kljub velikanskim notranjim težavam in tudi zunanjim, so bile pod vodstvom dr. Allendeja izvedene velike družbene in gospodarske reforme. Nacionalizirana so bilia podjetja s pretežno tujim kapitalom — za proizvodnjo bakra, železa, solitra, jekla, kakor tudi druge osnovne gospodarske veje, banke in drugo. Nacionalizacija je zajela nad 350 največjih podjetij. Hkrati je bila izvedena agrarna reforma, ki je omogočila, da so zemljo dobili tisti, ki jo sploh niso imeli in siromašni kmetje. Vlada je sprejela ukrepe za razdelitev narodnega dohodka v korist delavcev. Zanje je začela graditi stanovanja in omogočila njihovim otrokom šolanje. Nezaposlenost se je zmanjšala od 8 % na 3 % itd. Vojska je imela izredno velike možnosti, da deluje v okviru zakonov, da čuva ustavno ureditev. Vendar nj ostala imuna za politični vpliv stare ureditve, ki jo je ustvarila, pa potemtakem ni bila brez posluha za razredne interese meščanstva in veleposestnikov. Državni udar je bil obračun med protirevolucijo in revolucijo. Vojska se je pokazala kot sredstvo in udarna pest profašističnih sil. Protirevolucija v Čilu, katere vrh je bil fašistični vojaški udar, ni bila brez podpore imperialističnih sil. Ko je dr. Allende lani v OZN govoril o odkriti in zahrbtni zaroti proti Čilu, je med drugim izjavil: »Tej hladni — vnaprej premišljeni vojni in vmešavanju v notranje zadeve neke dežele pravimo imperializem.« Predsednik Allende je nova žr, tev imperializma in njegova smrt pomeni veliko izgubo za Čile in vas svet. Imperializem skuša zaustaviti napredek in neodvisen razvoj na vsej latinsko-amerišiki celini, tako kot tudi boj teh naro- dov in držav za svobodo, neodvisnost, enakopravnost in resnično suverenost. Čile se danes srečuje s tistim, kar se je vlada narodne enotnosti z vsemi silami prizadevala izogniti, to pa je državljanska vojna. Četudi pomanjkljiva poročila iz Čila govorijo o več sto ubitih in ranjenih v spopadih med delavci in vojsko, se je Čile nekoč zgledna dežela politične trdnosti, zaradi vojaškega udara neofašističnih in imperialističnih sil znašla v vrtincu nasilja in prelivanja krvi. Naprednih gibanj pa ni mogoče ustaviti v latinski ameriki, ne v svetu, s tujimi intervencijami in vmešavanji, niti z udari jn aretacijami in ne s pobijanjem. Boj za napredek se je v Čilu globoko ukoreninil pa tudi v vsej Latinski Ameriki: ta boj pa lahko doživlja začasne oseke, a prav gotovo se bo okrepil in napredoval, saj je življenjskega pomena za delavski razred in narod. Kar najbolj široko podporo je predsedniku Allendeju in čilskemu ljudstvu komaj pred nekaj dnevi izrazila velika večina sodobnega sveta na zgodovinskem sestanku neuvrščenih držav v Attimi. Imperialistični in neokoioni-alistični udar v Čilu bo le utrdil neuvrščene države in napredne sile po vsem svetu v njihovi odločnosti, da se bojujejo do zmage za boljši in pravičnejši svet. Kot je dejal predsednik Tito, je politika neuvrščenosti vest človeštva in je ni mogoče prezreti. Dogodki v Čilu potrjujejo, da morajo neuvrščene države nujno uresničiti odločitev z Alžirske konference neuvrščenih, naj bi skupaj podprli akcijo za krepitev svoje varnosti in si skupaj z vsemi naprednimi silami' prizadevati za spremembe v mednarodnih odnosih, ki naj bi temeljili na demokraciji in ena- 25. septembra je zasedal delavski svet podjetja. Na dnevnem redu je bilo več pomembnejših zadev, med drugim: združitev delovnih enot predilnica I in II, podalj-šanje sporazuma za izgradnjo šol, povišanje prispevka za prevozne stroške in sklepanje o nekaterih investicijah. ZDRUŽITEV PREDILNICE I IN II Od 1. oktobra dalje sta po sklepu delavskega sveta združeni predilnica I in II v novo delovno enoto predilnica. Združitev teh obratov je pomemben člen pri uresničevanju našega razvojnega programa, ki predvideva, da mora biti rekonstrukcija predilnice končana do konca prihodnjega leta. V obratu II sta bila pretekli teden sklicana sestanka obeh izmen predilnice, kjer so bili delavci seznanjeni z vsemi (podrobnostmi glede združitve in kako bo le-ta potekala. Oba sestanka je vodil glavni direktor, udeležili pa so se ga tudi drugi strokovni delavci podjetja. Zgradba predilnice trenutno še ni gotova, ker se predvidevajo manjše adaptacije, urejena pa tudi še ni zasteklitev, klimatizacija in sanitarni prostori. Zaradi naštetih pomanjkljivosti so imeli delavci odločne pomisleke na takojšnjo preselitev oziroma montažo strojev. Delavski svet je sprejel zaradi tega vrsto ukrepov, ki bodo zagotovili, da se bo program preselitve, ki je sedaj začasno prekinjen, čim hitreje nadaljevali saj v obratnem primeru lahko računamo na težke posledice, kot so izpad proizvodnje, zmanjšanje kopravnosti, je zapisano v izjavi IB predsedstva ZK Jugoslavije ob zadnjih dogodkih v Čilu. Imperializem ni še premagan. To nam dokazujejo dogodki v Čilu, Indokini, na Bližnjem vzhodu in drugod. Mednarodna reakcija spet dviga glavo. Na to je opozoril Tito tudi v svojem govoru na nedavnem velikem zborovanju v Osijeku, ko je med drugim dejal, da imperializem tudi nam ne bo dal miru. Skozi razne pore bo poskušal vriniti svoje agenture in razbijati našo enotnost. Ali ni razstrelitev spomenika koroškim partizanom pred dvema dnevoma v vasi Rolbež pri Apačah, katerega so odkrili šele pred 14. dnevi, hud protislovenski izpad in dejansko napad reakcije proti tistim, ki so se borili za ideale svobode in demokracije. Kako prav in ob pravem času je na koncu svojega govora v Osijeku TITO pozval nas vse, da branimo našo socialistično graditev, našo socialistično enotno Jugoslavijo, da branimo tisto, za kar smo se bojevali med vojno! zmanjšanje proizvodnje sintetičnih prej, 'spremembo planirane proizvodnje 'tkalnice za 1. 1974, povečan prevoz med obratom I in II itd. Zavedati se moramo, da bo potrebna za prebroditev sedanjih težav predvsem velika solidarnost in razumevanje delavcev na začetku obratovanja v novih prostorih, saj vseh pomanjkljivosti v kratkem času ne bo možno odpraviti. PODALJŠANJE SPORAZUMA O PRISPEVKU ZA IZGRADNJO ŠOL Gradnja šol in vrtcev v kranjski občini poteka po sprejetem programu, ki je bil začrtan pred izvedbo referenduma o samoprispevku pred tremi leti. Dosedaj sta bili realizirani prvi dve fazi programa, t. j. projektiranje in izgradnja 5 osnovnih šol, za nadaljnje uresničevanje programa pa sedanja 'sredstva zaradi povečanih stroškov gradnje ne zadoščajo več. Omeniti je treba tudi to, da se je prvotni program zaradi vse večjih potreb tudi nekoliko razširil in bo za celotno realizacijo načrta potrebno približno še 4 milijarde starih dinarjev. Skupščina občine Kranj je zaradi tega predlagala delavnim organizacijam, da pristanejo na povečanje oziroma podaljšanje sporazuma o prispevku za izgradnjo šol in sicer za eno leto. Delavski svet podjetja je na podlagi glasovanja izdal soglasje, da se podaljša sporazum o prispevku za izgradnjo šol do leta 1976 in da se obenem tudi poviša prispevek od dosedanjih 10 % na 15 %. S protestnega zborovanja so bile poslane Centralnemu komiteju ZK Jugoslavije, Zvezi sindikatov Jugoslavije in Socialistični zvezi delovnih ljudi Jugoslavije, brzojavke z naslednjo vsebino: »Delovni ljudje Tekstilindusa se pridružujemo splošnemu spoznanju naše javnosti in naprednih sil v svetu, da je državni udar v Čilu dogodek, ki zahteva zaskrbljenost nad imperialistično politiko in obenem vzbuja ogorčenje nad umazanimi krvavimi metodami, ki se jih poslužuje mednarodna reakcija, da bi z njimi ustavila napredna demokratična ljudska gibanja. Udar je prekinil napredno pot zakonite čilske vlade in ljudstva, nas pa opozarja na pomembnost lastnega boja, ki ga s tovarišem Titom na čelu vodimo za dokončno zgraditev socialističnega samoupravnega sistema. Pridružujemo se tudi ogorčenju slovenske javnosti nad ponovnim zločinskim početjem nemških nacionalističnih skrajnežev, ki so porušili pred kratkim odkriti spomenik prvemu oboroženemu spopadu z nacistično vojsko v Avstriji. Porušitev pomeni zelo grob napad na skupno protifašistično borbo v drugi svetovni vojni, zato zahtevamo od avstrijskih oblasti, da izpolnjujejo sprejeto mednarodno obvezo, da zaščitijo in ohranijo protinacistične spomenike iz druge svetovne vojne.« Aktiv ZB NOV našega podjetja je prav tako s protestnega zborovanja poslal Republiškemu odboru Zveze združenj borcev NOV SRS protestno pismo naslednje vsebine: »Aktiv ZB NOV podjetja »Tekstilindus« Kranj, zbran z ostalimi člani družbeno političnih organizacij na protestnem zborovanju, najostreje obsoja razstrelitev pravkar postavljenega spomenika, posvečenega partizanskemu boju na Robežu pri Apačah. Ta spomenik je bil postavljen v spomin na prvi oboroženi spopad med partizani in nemškimi nacisti med drugo svetovno vojno v Avstriji. Istočasno je tudi spomenik protifašističnega boja na Koroškem in v vsej Avstriji, ki naj bi tudi današnji svet opozarjal na težko pridobljene pridobitve protifašističnega boja. Prav tako tudi predstavlja ta spomenik nov prispevek k sožitju in krepitvi med. sebojnih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Razstrelitev tega spomenika je najbolj groba kršitev in napad na simbole skupnega boja proti nacizmu, kateremu so tudi Slovenci v Avstriji veliko prispevali s svojimi žrtvami. To razstrelitev razumemo kot grožnjo vsem demokratičnim in naprednim silam in to ne samo v Avstriji in Jugoslaviji, temveč tudi drugod v svetu, ki si prizadevajo za mir, dobre mednarodne odnose, nevmešavanje in spoštovanje med narodi. Aktiv ZB NOV, skupaj z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami podjetja, tudi najostreje obsoja in se pridružuje protestom zoper fašistično nasilje v Čilu, ki je nasilno prevzelo oblast in odpravlja z najbolj grobimi fašističnimi metodami demokratične pridobitve v Čilu. Čilski fašisti so s podporo mednarodne reakcije usmrtili velikega pobudnika in voditelja čilskega naroda ter našega nepozabnega prijatelja — predsednika Allendeja. Njegova nasilna smrt in smrt stotine najboljših ter zavednih delavcev, nas je globoko prizadela in smo ogorčeni nad gnusnimi dejanji, ki jih počenjajo zarotniki nad prebivalci te dežele, ki ljubijo samo mir in demokracijo ter si želijo izboljšali svoje življenje. Zahtevamo, da naše ogorčenje posredujete odgovornim forumom v Avstriji in da podprete poziv za odpravo nasilja v Čilu.« R. S. DISCIPLINA VELJA TUDI ZA PEŠCE Niso redki primeri, ko pešec povzroči prometno nesrečo. Odnos pešcev v prometu ali bolje rečeno do voznikov motornih vozili je velikokrat brezobziren im večkrat zapusti hude posledice za oba uporabnika cest. Najpogostejši so nedisciplinirani pešci pri prečkanju ceste, zato navajamo nekaj osnovnih pravil: 1. Nikoli ne prečkajte ceste na neoznačenem mestu. 2. Tudi pri prečkanju ceste na označenih prehodih bodite previdni in se vedno prepričajte, če so dani pogoji za varen prehod; ne izsiljujte prehoda pred motornim vozilom, ker se lahko zgodi, da boste poškodovanj ali pa boste povzročitelj trčenja, ki so v takih primerih pogosta zaradi prehitrega zaustavljanja vozil. 3. Pri prečkanju ceste bodite tudi vi vljudni do voznikov. Ko voznik ustavi vozilo pred prehodom za pešce, se ne obotavljajte in po nepotrebnem ne zaustavljajte prometa. Današnje stanje na naših cestah zahteva kulturnega človeka — pešca, discipliniranega in vljudnega soodgovornika do prometa, kajti edino na ta način bo tudi manj težkih nesreč, ki so boleče za nas in naše družine. Naj vam bodo za vzor disciplinirani pešci in vozniki! M. K. Z zasedanja delavskega sveta Boni - nova oblika regresiranja nove cene: dosedanje cene: Obrok plača delavec regres podjetja ekonom. cena regres podjetja plača delavec ekonom. cena Malica 1.50 1.50 3.00 3.00 2.50 5.50 Kosilo 6.00 2.00 8.00 13.00 — 13.00 Večerja 3.00 1.00 4.00 7.00 — 7.00 Ni dolgo tega, kar smo v Tekstilcu objavili članek pod naslovom: »DEPO pripravlja ukrepe«. Poročali smo namreč, da ima delovna enota prehrane in oddiha pripravljene nove kalkulacije cen kosil, malic in večerij, poleg tega pa tudi to, da pripravlja predlog o novem načinu regresiranja prehrane. Sedanje cene veljajo že od 1. julija 1971 dalje, zato tudi ne moremo drugega pričakovati kot povišanje cen obrokov, saj so se stroški prehrambenih artiklov, pa tudi režijski stroški v tem obdobju tako povečali, da posluje DEPO z izgubo. Februarja je Zvezni izvršni svet sprejel odlok o maksimiranju cen, kjer so zajete tudi gostinske storitve. Ta odlok je veljal do meseca julija, ko so za oblikovanje cen postale pristojne republiške, oziroma občinske skupščine. Nove kalkulacije, izdelane . meseca julija, je obravnaval Svet DEPO in jih predloži oddelku za gospodarstvo pri Skupščini občine Kranj, kjer so bile nove cene potrjene 21. 8. 1973. Nove cene obrokov so sedaj naslednje: KOSILA 13,00 din, MA- LICE 5,50 din in VEČERJE 7,00 din. Tuji gosti, ki se hranijo v naših poslovalnicah, plačujejo prehrano od 1. septembra dalje po novih ekonomskih cenah, medtem ko veljajo za člane kolektiva še vedno stare cene: kosila 6,00 din, malice 1,50 din in večerje 3,00 din. Ker po samoupravnem sporazumu podjetje lahko regresira največ 60,00 dinarjev mesečno na zaposlenega, bomo morali tudi za člane kolektiva povišati cene, ker bo v nasprotnem primeru nastajala vedno večja razlika med ekonomsko in regresirano ceno, obenem pa bomo s tem kršili tudi samoupravni sporazum. Ob odločitvi —kakšno obliko re. gresiranja bomo uvedli’, pa moramo upoštevati predvsem naslednje: Kljub poostreni kontroli nikakor ne moremo preprečiti raznih špekulacij, ki jih dopušča sedanja oblika regresiranja. Vedno več je primerov, da žal nekateri člani kolektiva kupujejo bloke, ki veljajo za domače goste, nato pa jih prodajajo tujim gostom (pa tudi sami’ tuji gostje to izkoriščajo), saj uslužbenci restavracije zaradi Sedme letne športne igre ObSS v malem nogometu Tekstilindus prvak za leto 1973 V okviru sedmih letnih športnih iger Občinskega sindikalnega sveta Kranj je bilo od 3.—25. septembra prvenstvo v malem nogometu. Sodelovalo je 24 ekip iz skoraj vseh kranjskih delovnih organizacij, zavodov in šol, Ikar potrjuje izredno močno zanimanje za to vrsto športa. Zaradi tako velikega števila .prijavljenih ekip so bile le-te razdeljene v štiri Skupine in sicer: A, B, C i,n D. V vsaki skupini se je nato izvajalo tekmovanje po točkovnem sistemu, tako da se je vsalk prvouvrščeni iz vsake skupine plasiral v finale tekmovanja za naslov občinskega prvaka. Naša ekipa je v predtekmovanju igrala v skupini B z ekipami podjetij: Merkur, Planika B, Exoterm, KZSZ — Elektro, UJV in Projekt B. Ekipo so sestavljali naslednji tekmovalci: Hilčer, Radosavljevič, Kalan, Sprajcar, Strle, Stanišljevič, Krnič, Jenkole, Ko-movc. Lahko rečemo, da je bila to izredno homogena ekipa, ki se je skozi vse tekmovanje uspešno borila za najvišje mesto in to ne glede na vremenske razmere, ki so bile zlasti proti koncu tekmovanja izredno neugodne. Prva tekma, ki je bila odigrana 5. septembra z ekipo Merkurja, se je za nas sicer končala neugodno z rezultatom 3:2, zato pa so bile vse nadaljnje tekme izredno uspešne. Izredno uspešno smo odigrali tekmo s KZSZ—Elektro in sicer z rezultatom 10:0 itn pa s Projektom B z rezultatom 11:1. Čeprav sta bili ekipi Merkurja in Planike B naša močna tekmeca, smo vendar uspeli doseči sicer enako število točk kot Merkur, vendar pa večjo razliko v golih, tako da smo se kljub temu povzpeli na zasluženo prvo mesto v svoji skupini. Rezultati predtekmovanj v skupin; B: Merkur : Tekstilindus 3:2 Planika : Tekstilindus 2:4 Exoterm : Tekstilindus 0:3 UJV : Tekstilindus 2:4 KZSZ-Elektro : Tekstilindus 0:10 Projekt B : Tekstilindus 1:11 Lestvica B skupine: Tekstilindus Merkur Planika B Exoterm KZSZ-Elektro UJV Projekt B 6 5 0 1 34: 8 10 6 5 0 1 18:10 10 6 4 0 2 16: 7 8 6 3 1 2 9: 9 7 6 2 1 3 15:22 5 6 1 0 5 7:23 2 6 0 0 6 6:26 0 V finale se je iz skupine A plasirala ekipa IBI A, iz skupine C ekipa Sava B in iz skupine D ekipa ŽTP. V petek, 21. 9. se je pričel finalni del turnirja, ki smo ga dočakali pripravljeni in smo čutili, da smo dovolj močni, da se plasiramo na najvišje mesto, saj so bili naši tekmovalci trdno prepričani, da nam samo izredna smola lahko pokvari uspeh. Močen konkurent za prvo mesto nam je bila ekipa ŽTP, s katero smo igrali zadnjo tekmo, to je v torek, 25. 9., ki pa smo jo tudi uspeli premagati in sicer z rezultatom 5:0, kar je bilo veliko presenečenje celo za nas. Zadnja finalna tekma je bila namreč odigrana v izredno slabem deževnem vremenu, tako da je bila tekma na igrišču, polnem vode in blata, bolj podobna vaterpolu kot nogometu. Rezultati finala: Sava B : Tekstilindus 2:5 IBI A : Tekstilindus 2:7 ŽTP : Tekstilindus 0:5 Tako je Tekstilindus zbrali 6 točk, ŽTP 4, IBI A 2 in Sava B 0 točk. Z najvišjim možnim številom točk v finalu, se je naša ekipa uvrstila na prvo mesto in tako osvojila naslov občinskega prvaka v malem nogometu za leto 1973. Na tem mestu moram pohvaliti požrtvovalno ekipo našega podjetja, ki je ne glede na vremenske razmere bila vedno pripravljena na spopad z nasprotnikom in tako s svojo požrtvovalnostjo dokazala, da imamo v svojih vrstah dovolj športnikov, ki lahko na vseh tekni vanj ih uspešno zastopajo naše podjetje. A. O. Povišan prispevek... (Nadaljevanje s 1. strani) 3. V 4. členu se mesto: »25,00 din« zapiše: »55,00 din«, na koncu predzadnjega stavka pa se doda: ... »vendar največ do 250,00 din«. 4. Za 5. členom se doda novi 5. a) člen, ki se glasi: »Za delavce, ki v teku tekočega leta začasno prenehajo uporabljati svoje prevozno sredstvo za prevoz na delo in z dela, se ne naroča mesečne vozovnice, ampak se jim za ta čas obračunava povračilo prevoznih stroškov po določilih 4. člena tega pravilnika.« 5. V 7. členu se mesto ... »do 5. v mesecu« ... zapiše: ... »do 2. v mesecu«. 6. Spremembe in dopolnitve so veljavne od L 10. 1973 dalje. R. S. stalne menjave gostov oziroma močne fluktuacije ne morejo voditi točne kontrole nad domačimi in tujimi gosti. Opisani razlogi nam narekujejo, da moramo preiti na tak način regresiranja prehrane, ki bo na eni strani onemogočal vsako špekulacijo pri nabavi blokov, oziroma ceni prehrane, po drugi strani pa da bo regresiranje v skladu s samoupravnim sporazumom. Delovna enota prehrane in oddiha je tako pripravila predlog, da bi uvedli v našem podjetju sistem regresiranja v obliki bonov. Kot smo že omenili, podjetje lahko regresira prehrano največ do 60,00 dinarjev mesečno na zaposlenega. Ce to delimo na obratovalne dneve, dobimo 2,50 dinarjev na dan. Tako bi po novih ekonomskih cenah član kolektiva prispeval za malico 3,00 dinarje, 2,50 dinarjev pa v obliki bonov; kosila in večerje pa bi vsak plačal po ekonomski ceni. Ta način regresiranja ima dobro stran v tem, da vsi zaposleni dobijo enak regres ne glede na to ali se poslužujejo malic, kosil ali večerij, oziroma bodo veljali tudi za artikle, ki se prodajajo v bifejih. Za orientacijo naj navedemo podatek, da se poslužuje malic 66 % zaposlenih, kosil 16 % in približno 20% v bifejih. Predvideno je, da bodo boni v prometu v treh različnih vrednostih: po 2,00 din, 1,00 din in 0,50 dinarjev, izdelani iz trdega papirja z oznako Tekstilindus Kranj. Bone naj bi zaposleni prejeili ob izplačilu osebnih dohodkov za pretekli mesec, osnova za obračun pa bi bili dejansko opravljeni obratoval, ni dnevi. Člani kolektiva jih bodo lahko vnovčili ob nakupu blokov v DEPO ali v bifejih obrata I in II. Predlagani način regresiranja bo tako vnesel precej sprememb, nikakor pa ne pomeni novost, saj imajo v podobnih oblikah vpeljano regresiranje tudi v drugih delovnih organizacijah. Ni dvoma, da ima ta oblika regresiranja pomembne pozitivne lastnosti, katerih ne smemo prezreti: vsi zaposleni bodo prejeli enak delež regresa, preprečene bodo nepravilnosti, ki so se dogajale okoli nabave blokov in navsezadnje tudi to, da bo regresiranje v skladu z določili samoupravnega sporazuma. Pri tem pa ne smemo pozabiti na zaposlene, ki so celodnevno vezani na prehrano v naših restavracijah. Le-tem se bodo stroški za prehrano občutno povečali, zato za primerjavo navajamo nekaj podatkov. (glej tabelo!) Po gornji primerjavi se malica podraži za zaposlene 100 %-no, to pomeni, če je 23 obratovalnih dni, bo plačal abonent 34.50 dinarjev več na mesec. Mesečni izdatki za celodnevno prehrano so bili dosedaj: za malico 34,50 dinarjev, kosilo 180,00 dinarjev in večerjo 90 dinarjev; če prištejemo k temu še malico v poslovalnici 3 ob prostih sobotah in nedeljah znese skupaj 325,50 dinarjev. Po novem predlogu pa bodo izdatki naslednji: malica 69,00 dinarjev, kosilo 390,00 dinarjev, večerja 210,00 -dinarjev in malica ob prostih sobotah in nedeljah 38,50 dinarjev — skupaj torej 707,50 dinarjev. Na vsak način bodo prizadeti najbolj abonenti, ki so vezani na celodnevno prehrano v naših poslovalnicah, zato bi bilo prav, da pred sprejetjem poskušamo najti zanje kakšno možno rešitev, ki bi omilila povišanje. Vedeti moramo, da je med njiimi največ delavcev z nizkimi OD in mater samohranilk, ki stanujejo v delavskem domu ali pa prj privatnikih. Predlog o novih cenah in regresiranju je obravnaval že svet DEPO na 18. seji 20. septembra in ga je potrdil ter predal v nadalj-no obravnavo družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom. O predlogu je razpravljal že tovarniški odbor sindikalne organizacije, ki se načeloma strinja s predlaganimi spremembami. Na TO sindikata je bilo sklenjeno, naj o predlogu razpravlja čim širši krog članov kolektiva in da naj se obravnava na vseh izvršnih odborih delovnih enot. Predvideno je, da bodo samo- upravni organi oziroma delavski svet sklepali o povišanih cenah in regresiranju nekje v začetku meseca novembra, ko bodo razjasnjene nekatere okoliščine, povezane z ustanavljanjem TOZD. R. S. ivovi ni pannine anou Nova pridobitev za proizvodnjo pletenin V mesecu avgustu je pričel obratovati v plemenitilnici I novi HT parilnik »Arioli«. Parjenje tiskarskih barv na pleteninah in tkaninah se izvaja s pregreto paro, katere temperaturo je možno doseči do 180° C. To visoko temperaturo pregrete pare s pridom uporabljamo za parjenje disperznih barvil na pleteninah (parjenje 6—8 min, 165—170"C). Poleg disperznih barvil na pleteninah je univerzalen za parjenje vseh ostalih barvil na tkaninah (Reaktivna, Bazična, Redukcijska, Pigmenti). Vodenje tkanin oziroma pletenin v pa-rilniku je v obliki zank tako, da le-te prosto lebdijo brez napenjanja. Možnost napak na tkaninah oziroma pleteninah zaradi parjenja je minimalna, ker visokotlačna para nima možnosti kondenziranja v sami komori. Pri ustrezno visoki temperaturi pregrete pare je produkcija parilnika lahko za 40 % večja kot pri običajnem. Namreč pri običajnem pa-rilniku je možno doseči najvišjo temperaturo cca 102° C. A. O. Alojz Košmrlj, parilec na novem Arioli ju Nagradna križanka NAGRADE: 1. 30,00 din 2. 20,00 din 3. 10,0€ din rudarstvo mezga OSEBNI 2AIMEK LAŽJA Poškodba NAPRAYA 2A TRANSE SUKANEC NAZIV GRŠKI POGORJE PILO ZOF V BOLGARIJI EMIN CAR POLT DEL “TELESA VZKLIK PRI BIKOBORBI PASTIRSKA PESEM ZNAČAJ IZDELOVA- LEC IGEL BERITE TEKSTILCA STA N 6 SEVER Bonton, OMIKA VRSTA RASTLINE VETER NI SOPIČ VRSTA OEOI ' NEGATIVNA ELEKTRODA BESEDNJAK VRSTA A2IJSKE PALME SLOVENSKI PESNIK OoŽe) FRANCOS. ŽENSKO IME VRSTA NEDELJSKEGA ŠPORTA OKSID GRADBENI MATERIAL PROIZVODNA ENOTA 1 LJUBKO V. M. IME BARVA IGRALNIH KART BARIJ SESTAVIL J. 3. OPREMA PADALCEV NAjVISjA Co RA OKENSKA NAVOJ NICA DEŽELA V 3-ARABIJI ŠČITNIK, VAROVALO PREPLAH, 6REZGLA- VOST EVROPSKO Pohorje VOJAŠKI DUHOVNIK SPANSKI TENISKI IGRALEC. DEŽELA BLIŽNJEM VZHODU RUSKI veletok CERKVENI DOSTOJAN- STVENIK švicarsko letovišče znamka KAMIONOV MOŠKO IME RUSKO JEZERO VELIKO GLASBENO DELO LUNINA fPRENE/lIA TOPLOTNO O60ELAN LUTKA LESKOVAR. MAKEDON. HEROJ C VERA) DELI VOZIL TRAVA DRUGE KOŠNJE OBER OST, KONICA IVAN TAVČAR FILMSKA ZVEZDA ANGLEŠKO M - IME FR. IGRALKA (MARIE JOSt DEL ROKE ČRTA , KI SE DOTIKA kroga V ENI TOČKI ZDRAVSTVO AGENT 007 c james; PAPIRNI FORMAT CENE GREGORC KORALNI OTOK TONE NOVAK FILMSKI KRITIK cmiša; PEVKA SUMAC STARI SLOVANI ŠPANIJA ljub. me ZA OČETA KRAJINA UMRLIH MIRNO SOŽITJE TURŠKO M. IM€ (ATATORK) TROPSKA PAPIGA PANČEVO LUKA, PRISTAN SINJSKA viteška IGRA Novice iz osnovne šole Lucijan Seljak Varno delo s plinom V soboto, 29. septembra, je bila na Dan pionirjev v osnovni šoli Lucijan Seljak redna letna konferenca pionirske organizacije, zatem pa še občni zbor šolskega športnega društva. Ob tej priliki so povabili tudi predstavnike naše delovne organizacije, ki je njihov pokrovitelj. Konferenco je otvorila predsednica Drljača Saša, ki je podala tudi uvodni referat. Pionirji so v razpravah, ki so sledile, podafali poročila krožkov, sekcij, odsekov in drugih oblik skupnega dela. V poročilih so pohvalili, kar je bilo pohvalnega, za stvari, ki pa niso v redu tekle, so pa imeli tudi kritično in samokritično besedo. Poročila so bila zelo izčrpna in iz njih je bilo razvidno, da je bilo letno delo v pionirski organizaciji v celoti zelo uspešno. Udeležili so se skoraj vseh razpisanih tekmovanj in dosegali zavidna mesta. Pri tem pa se zavedajo, da je njihova poglavitna naloga učenje, saj le z dobrimi učnimi uspehi lahko opravičijo vsa prizadevanja delovnih ljudi za kvalitetno in moderno šolstvo. Poudarili so tudi sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami, posebno z našo tovarno. Zaitem so bile izvedene volitve v novo predsedstvo in osvojen okvirni program. Na koncu so se zahvalili vsem mentorjem in ravnateljstvu šole, ki so vzpodbudno vplivali na njihovo delo. OBČNI ZBOR ŠOLSKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA Po končani pionirski konferenci se je začel občni zbor šolskega športnega društva. Na njem so prisostvovali člani, bivši člani, ki še sodelujejo, predstavniki uprave šole, mentorji in gostje. Svetovalec za telesno kulturo je posnel tudi nekaj kadrov, katere bo potem združil v samostojni izobraževalni film. Ta bo prikazoval kako naj izgleda razvito šolsko športno društvo. V podrobnosti poročil posameznih sekcij ne bom navajal, lahko povem le ito, da v glavnem poročajo o zasedenih prvih in drugih mestih. Tudi v republiškem in državnem merilu so se zelo dobro odrezali. Na tekmovanjih šolskih športnih društev so zasedli šesto mesto m srebrno značko. To so nedvomno veliki uspehi, ki jih žanjejo učenci in učitelji, vključeni v šolsko športno društvo. V okviru športnih dejavnosti sodelujejo tudi z ostalimi sekcijami na šoli in izven nje. Posebno pohvalno so se v poročilih izrazili o naši tovarni. Citiram: »Sodelujemo aktivno s tovarno Tekstilin-dus, ki je naš pokrovitelj. Podarili so nam blago za startne številke, mi pa jim pomagamo pri organizaciji proslav ob praznikih.« Najbolj me je presenetilo to, da društvo vodijo učenci sami na bazi samoupravljanja seveda pod vodstvom mentorice tov. Pelko. Pri tem pa ne mislijo razvijati samo tekmovalni šport, temveč v glavnem rekreativnega. V društvu skoraj 50 % učencev šole aktivno vadi, torej velik poudarek na množičnosti. V lanskem letu so opravili 950 vadbenih ur in organizirali 233 tekmovanj, tako da so že v stiski s prostorom, ker je dejavnost tako razširjena. Na dnevnem redu občnega zbora je bila tudi podelitev priznanj, diplom in nagrad zaslužnim članom in mentorjem. Priznanja so člani sami naredili in moram reči z veliko mero okusa. Na koncu pa so pripravili še telovadni nastop, na katerem so pokazali, da so že na začetku poleg ostalih šolskih obveznosti, pridno začeli vaditi. Želim jim veliko uspeha. M. Perne Plini propan in butan oz. njuna mešanica se ne uporabljajo samo v industriji, marveč vse več tudi v gospodinjstvu. Z mnogovrstno uporabo pa se pojavljajo tudi nesreče, predvsem zaradi: 1. napačnega ravnanja pri polnjenju jeklenke, 2. neustreznega prevoza jeklenk do potrošnika, 3. napačne priključitve jeklenke -na kurilno ali gorilno napravo, 4. pomankljive kontrole jeklenk, priključitve in stanja naprav, 5. pokvarjenih jeklenk, poškodovane gumijaste cevi za dovod plina, okvare na ventilu, tesnilu ipd., 6. uhajanje plina pri navoju za ventil ali na zvarjenih mestih. Propan je idealno plinsko kurivo, ki ga zaradi visoke kritične Rešitve oddajte najkasneje do 30. oktobra 1973 v skrinjice pri vratarju ali v uredništvu Tekstilca. temp. lahko utekočinimo. Parni tlaki njegove tekoče faze so tako majhni, da so jeklenke tanke in razmeroma lahke. Je brezbarven, nestrupen plin, kaikor tudi butan, ki pa je glede na kalorično vrednost precej boljši od propana. Butanska jeklenka pri O st. C nima nadtlaka, zato plin ne more uhajati iz jeklenke. Pozimi se pri temp. pod ničlo pojavi v jeklenki podtlak, a ob takem pogoju jeklenka vsrkava zunanji zralk in dobimo mešanico butana in zraka, ki je nevarna in v določenem razmerju eksplozivna. Dobavitelji zato polnijo v jeklenke mešanico utekočinjenega butana in propana v razmerjih, da je dovolj nadtlaka tudi pri nižjih temperaturah. Jeklenka z utekočinjenim plinom je bolj nevarna kot jeklen ka s stisnjenim plinom v primeru, da jo zajame požar, ker eksplodira že pri nižjih temperaturah. Pri Stalini temp. je pritisk vedno enak. Jeklenka je napolnjena od 88 do 90 % pri temp. 15 st. C, preostali prostor pa je napolnjen s plinsko fazo, ki omogoča raztezanje (predvsem pri višjih temperaturah). ■Če je jeklenka napolnjena s tekočino do kraja in obenem še zaprta, naraste tlak ob povišanju temp. tako hitro, da jeklenko raznese. Jeklenko preizkusimo, če je pravilno napolnjena tako, da jo nagnemo v stran in stresemo, če preliv občutimo, je to zanesljiv znak, da je polnitev plina normalna. Samo strokovnjak pa bo znali dobro izprazniti prenapolnjeno jeklenko. (Nadaljevanje prihodnjič) Zahvale Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem ter IO sindikata predilnice II za lepa darila, ki ste mi jih podarili. Vsem članom kolektiva želim še veliko delovnih uspehov. Jožefa Slavič Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem, članom kolektiva VEO II ter sindikalni organizaciji za prelepa darila. Vsem skupaj pa želim še mnogo delovnih uspehov. Marija Močnik Vsem sodelavcem in sodelavkam gravure in plemenitil-nice I ter sindikalni organizaciji se iskreno zahvaljujem za lepo in bogato darilo, ki so mi ga poklonili ob upokojitvi. Vsem skupaj želm še mnogo delovnih uspehov. Vili Klenovšek