DEMOKRACIJA Leto V. - Štev. 4 Trst - Gorica 26. januarja 1951 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 izhaja vsak petek Ne potvarjajmo dejstev »Primorski dnevnik« se je v zadnjem času nekajkrat spodtaknil ob naš list in tako nam je pred dnevi med ostalim očital, da smo gladko odklonili njegov novoletni poziv na sodelovanje vseh Slovencev v borbi za slovenske narodne pravice. Očitek je težak, toda popolnoma neresničen. Kar se tiče samega sodelovanja ima po našem skromnem mišljenju tako sodelovanje lanko različne o-blike. Slovenci se lahko tudi ločeni v razne politične skupine zavzemajo za uresničenje svojih demokratskih in narodnih pravic. Po tej poti smo hodili doslej, in kdor je čital naše glasilo in spremljal naše delo, bo lahko ugotovil, da ni bilo nobene poteze, ki je bila storjena v interesu našega naroda, da je nit bi slovenski demokrati na Tržaškem podprli z besedo in dejanjem Pri tem nam je bila ljuba vsaka podpora in tako nam bo tudi v bodoče. Vsakdo, ki bo storil ali pa se bo zavzel za nekaj pametnega, kar naj bi doprineslo k uveljavljanju narodne enakopravnosti, povečanju prosvetljenosti, blagostanja m upoštevanja našega človeka, vsak tak bo imel pri takem delu našo podporo. Pod pogojem, da je iskre na, nam je pa popolnoma vseeno ali pride pobuda Z leve ali desne strani. Dovolj se zavedamo svoji dolžnosti in če smo jo vestno izpolnjevali v preteklosti, jo bomo tud• v bodočnosti! Zaradi tega nismo v svojem uvodniku »gladko odklonili poziva na sodelovanje« v podanem smislu, kakor nam skuša sedaj podtakniti »Primorski dnevniku, pač pa smo izrazili pomisleke glede kroga, iz katerega je ta poziv prišel, pomisleke, ki jemljejo po trezni presoji skoro vsako vero v iskrenost poziva samega. Zakaj nam »Primorski dnevnik« ni odgovoril na te naše pripombe? Ali so bila vprašanja preveč neprijetna? Da ne bi morda kak zapeljani bab ičevec verjel njegovim besedam, ponavljamo na tem. mestu, kaj smo »Primorskemu dnevniku« očitali in kaj smo ga vprašali: 1) V svojem pozivu se je »Primorski dnevniku izrekel proti »vključevanju in povezovanju Trsta v demokrščansko Italijo«. — Mi pa smo proti vključevanju Trsta v katero koli Italijo! To je prva temeljna razlika. 2) »Primorski dnevnik« se zavzema v navedenem pozivu za »avtonomijo Trsta«. Pod kom? Morda pod neko »nedemokrščansko, Tc-gliattijevo Italijo ali titoistično Italijo«? — Mi pa smo za samostojnost Svobodnega tržaškega ozemlja, ne pa samo za njegovo širšo ali ožjo nesigurno avtonomijo pod že dobro nam znano italijansko oblastjo. To je druga temeljna razlika. 3) »Primorski dnevnik« poziva k sodelovanju vse Slovence »brez o-žira na politično prepričanje« Mi smo ga ob tej priliki spomnili, da leži pred nami še neporavnan račun ugrabitve našega prvega glavnega urednika Andreja Uršiča Ta račun nas živo spominja, kako je ob tisti priliki prav »Primorski dnevnik« s svojim molkom dokazal vse prej kakor pa željo po spoštovanju »drugih političnih prepri Čanju, To so bile tri glavne pripombe ne pa »gladka odklonitev«, s katero smo komentirali babičevski novoletni poziv. Nanje nam seveda nihče ni odgovoril. Tovariši ne smejo izpremeniti linije! Saj je celo Tito izjavil dopisniku »Ansete, da je za rešitev tržaškega vprašanja treba določili med Italijo in Jugoslavijo »jasno mejo«, s čimer je dovolj odkrito povedal, da nas prodaja. »Primorski dnevnik« je sicer takoj skuša! omiliti presenečenje, ki so ga izzvale te maršalove besede med njegovimi pristaši. Napisal je, da je Tito naja-javil »jasne rešitve«. Toda do da ne s še nismo brali, da bi Tito za hteval od »Anse«, naj popravi netočnost svojega poročila! Zato smp pač dolžni verjeti »Ansi«, ki je Titovo izjavo dobila, ne pa »Primorskemu«, ki jo je v svoji kuhinji samo prekuhal po priljubljenem receptu potvarjanja dejstev! Odgovor na vprašanje, kako soglaša borba za »slovenske pravice na Tržaškem« z odstopanjem od zahteve po ustvaritvi Svobodnega tržaškega ozemlja in s ponujanjem tržaških Slovencev Italiji, pa prepuščamo čitateljem samfm. Vsaj do natančnejših pojasnil »Primorskega dnevnika«. * * ■* EisenhowervEvropi Preučil je možnosti obrambe naše jceline in ugotovil našo voljo, da se branimo Eisenhow.er se je vrnil v Evropo, toda ne na čelo ogromne zavezniške vojske, 'ki je v silnem zaletu zavzela leta 1945 nemško trdnjavo in zdrobila v prah i:n pepel hitler-ansko prevzetnost; vrača se še vedno kot 'zmagovalec, toda izbirat drobce obsitoječih vojska zahodnih evropskih držav, ki so po zmagovitem zaključku druge svetovne vojne hitele posnemat razorožitveno brezbrižno naglico svojih velikih a-merišikih zaveznikov. Zahodni svet ni nikoli razpolagal tako veliko oboroženo silo kot prav na koncu druge svetovne vojne; zahodni svet ni bil v vsej svoji zgodovini verjetno nikoli tako šibak ;kot (prav danes, ko stoji človeštvo pred usodnimi odločitvami in dogodki. General Eisenhow|er se je vrnil Evropo, da preuči kot vrhovni poveljnik oboroženih sil držav a-tlanitske zveze ■vojaške in politične prilike na naši celini ter poroča predsedniku Trumanu o možnosi i obrambe Evrope in o volji iter pripravljenosti evropskih narodov, da se branijo pred morebitnim komunističnim napadom z Vzhoda. Eisenhower je pravkar izaključil svoje krožno potovanje po Evropi; razgovarja-1 se je z vojaškimi in političnimi osebnostmi Francije, Luksemburga, Belgije, Holandske, Danske, Anglije, Portugalske, Italije, Zahodne Nemčije in Islandske o skupnih vojaških načrtih, ki naj bi naš zahodni svet rešili pred političnim ,in vojaškim propadom. Svoja posvetovanja je izaključil z daljšimi razgovori z angleškim maršalom Montgomeryjem in z vodilnimi francoskimi generali. Na podlagi dobljenih vtisov in poročil bo sestavil general Eisenho-wer zaključno poročilo za vlado, predstavniško zbornico in vrhovni vojaški svet Zedinjenih ameriških držav. Ali bo Eisenhowierjevo poročilo •za nas .ugodno? Mi tega še ne vemo. Vendar smo obveščeni, da se bo Eisenhow-er vrnil v Pariz in prevzel svoje poveljniško mesto le v primeru, da bo podal ugodno mnenje o možnostih obrambe Zahodne Evrope in bodo ameriški politični in vojaški 'krogi to njegovo ugodno mnenje prisvojili. Nočemo nakazati posledic zaradi možnega neugodnega Eisenhower-jevega poročila o njegovem poizvedovalnem potovanju po Evropi, kajti trdno verujemo v veliko poslanstvo miru in sloge, ki jo mora oznanjevati vsemu svetu prav naša celina, zibelka današnje svetovne omike, ki jo je treiba braniti pred vsakršnim napadalcem, ki jo je treba obvarovati vsakršnih komunističnih revolucionarnih podvigov. ■Seveda nočemo pri tem podcenjevati tza Evropo nevarnega pojava ameriškega izolacionizma, ki ga odločno propoveduje bivši ameriški predsednik Hoover ob bolj ali manj odprti podpori ostalih svojih republikanskih tovarišev senatorjev Tafta in Vandenberga. Vendar nam dosedanji razvoj ameriške notranje politike dokazuje, da ne pridobiva izolacionizem tal, 'kot so prvotno upali njegovi zagovorniki, ka-ti med samimi republikanci so se dvignili odločni glasovi za obrambo Evrope. Med najvnetejšimi zagovorniki ameriškega posega v evropske vojaške prilike je tudi republikanski guverner Dewey. Ni pa celo izključeno, da niso ■bili ameriški izolacionistični glaso- vi samo potrebna svarila .za Evropejce, ki ne uvidevajo potrebe po slogi pred skupno nevarnostjo, ali .ki bi hoteli svoj pristanek na nujno skupno vojaško politiko vezati na razne pogoje v skladu s preživelimi nauki o tajni diplomaciji in z njo zvezanimi političnimi izsiljevanji. Skorajšnji povratek generala Ei-senhowierja v Evropo, in sicer v versajski grad pri Parizu, kjer bo sedež njegovega poveljstva, bo nam vsem dokaz, da je bodočnost Evrope zavarovana! Le pred zunanjim in notranjim sovražnikom zavarovana Evropa se lahko spušča v daie-kosežna pogajanja za svojo končno ureditev. Procesi v Beogradu V Beogradu se je začela kazenska razprava proti skupini pristašev bivše srbske radikalne stranke, ki so obdolženi, da so delovali o sporazumu z neko tujo državo na obnovitvi svoje stranke, na odpravi sedanjega režima in na ustanovitvi velike Srbije, ki naj bi obsegala Srbijo, Bosno, Hercegovino, Make-1 donijo, Crno goro in Dalmacijo. Glavni obtoženci so bivši voditelj stranke in vladni predsednik Nikola Uzunovič, advokat Miro Stojanovič in diplomat Mitrovič. Po zadnjih vesteh pa je Uzunoviča kot glavnega krivca nadomestil profesor tec-logije Milosavljevič. Zanimiva in podučna je izjava sodnika, da je kaznivo že samo raz-govarjanje o možnih vladnih kombinacijah!.. Najavljajo pa tudi že nov proces proti znanima politikoma Kumana-diju in Popoviču. 0 življenju v Jugoslaviji 1 ako opisuje razmere razočaran povabljen gost - diktatura ne popušča Ob čitanju jugoslovanskega časopisja in Titovih tržaških komunističnih glasil bi izgledalo, da se v Jugoslaviji cedita za vse med in mleko. Z debelimi črkami poroča to časopisje o izjavah, ki jih podajajo razne tuje osebnosti po svojih obiskih v Jugoslaviji. Popolnoma ,pa zamolčuje vse tiste kritične sodbe, ki jih izrekajo posamezniki, katerih niso mogli premamiti ne bogati banketi, ne preračunano gostoljubje. Ako ne bi bilo teh glasov, bi se kmalu mislilo, da si je svet hote zavezal oči in zamašil ušesa ter da se je vse izaklelo, da ne bo jugoslovanskega naroda prav nič razumelo. Toda, kakor rečeno, so tudi častne izjeme in to neredko celo med samimi povabljenimi režimskimi gosti. V francoskem listu »Le Libertai- re« je anarhist, ki je na povabilo Titove vlade obiskal Jugoslavijo, objavil svoje vtise. Med ostalim poroča': »Splošni vtis, ki ga dobi človek v Jugoslaviji, se da zajeti v par besedi: najriižje delavske plače, organizirano izfooriščevanje delaivcev in privilegirani razred komunističnih voditeljev, ki živi na račun ljudstva.« »Obiskali smo nekaj tovarn: tovarno i»Rade Končar« pri Zagrebu in tovarno »Ivan Lola Ribar« pri Beogradu. V obeh smo videli oborožene miličnike, ki so stražili vhode. Ko smo vprašali, so nam povedali, da so ti miličniki na plači in listi tovarne (dobijo 3.600 din mesečno in vso oskirbo). Ko smo nadalje vprašali, čemu so straže in proti kateremu sovražniku so postavljene, nam niso hoteli dati od med Pekingom in Moskvo Sovjetsko - kitajsko zavezništvo ni brez senc - Težnje obeh politik 19 t. m. so nekateri listi objavil: vest, da sta glavni tajnik centralnega komiteta sovjetske komunistične stranke Malenkov in maršal Malinov,ski nenadoma prispela v Peking na razgovore z Mao Tse Tungom. Nekaj važnega mora bit.i v ozračju, da sta se dve tako važni osebi odločili na tako dolgo pot Malenkov je trenutno za Stalinom najvplivnejša oseba v Sovjetski zvezi, general Malinovski pa je bivši vrhovni poveljnik sovjetskih čet v bojih proti Japoncem na mand-žurskem bojišču. iNaj bodo ie dejstva kakršna koli, naj se sestanek trenutno morda vrši ali ne, toda vsekakor velja, da niso odnosi med Pekingom in Moskvo tako enostavni, kakor izgleda na prvi pogled. Verjetno ni pričakovati, da bi Mao postal drugi Tito in da bi kmalu odpadel od Moskve. Toda na drugi strani je vsekakor verjetno, da Moskvi ne more biti vseeno, ako toi Maova moč Kitojshi kompromisni predlogi Kitajska vlada je po indijskem predstavniku Benegalu Rau javila OZN svoje kompromisne predloge glede prenehanja sovražnosti na Koreji: umik vseh tujih čet s Kore je naj se začne izvajati takoj po otvoritvi zasedanja sedmih držav, ki naj bi razpravljale o vseh vpra šanjih Daljnega vzhoda in o vrnitvi Formoze LR Kitajski. Večina držav, zastopanih pri O ZN. (26 proti 23; 6 vzdržanih) je bila mnenja, da so kitajski kompromisni predlogi vredni preučevanja čeprav so se ZDA z državami latinske Amerike temu upirale in izja vile, da so proti vsakemu kompromisu z LR Kitajsko. Ta dogodek it v ameriški javnosti povzročil neugodna razmišljanja o krhkosti a-tlantske zveze, naperjena v glavnem proti politiki, ki jo prav Anglija vodi danes glede Kitajske in vojne na Koreji. zrastla tako visoko, da bi ji postala nevarna. Dovolj je pogled na zemljevid: pregosto naseljena področja južne in vzhodne Azije, kar velja prav ■tako tudi za azijska otočja, Malajski arhipelag, Filipine in Japonsko. Za naselitev velikega števila ljudi niso primerne niti srednjeazijske Jcitajske pustinje ali pa gorske visoke planote. Na drugi strani imamo skoro nenaseljeno in deloma prav bogato Sibirijo. Kam bo stegnil Mao svoje kremplje, ako mu bodo sile nekoč to dovolile: preko nevarnih širnih oceanov ali v sosednje nenaseljene sibirske ravnine? Odločitev verjetno ne bo težka: soseščino je pot bližja in varnejša. Tega se zaveda 'kljub vsemu velikemu j?rijateljstvu tudi Sovjetska zveza. Komaj dober mesec jE>otem, ko so kitajske čete (posegle v korejske boje, je Mao že predložil v plačilo svojo prvo menico. Zahteval je, naj mu Moskva predčasno vrne mandžurske železnice in pristanišča, ki si jih je prvotno z moskovskimi dogovori skušala zasigurati za daljši čas. Tako je Moskva prvič videla, da je Mao zahteven upnik. Ali gre torej Kremlju v račun, da še nadalje podpira kitajske komuniste s takimi količinami orožja kakor jih izahtevajo njihove arma de? Tako postopanje odgovarja nje govim koristim samo v primeru, a-ko bodo kitajske armade krvavele za sovjetske .koristi. Moskva ima ves interes na tem, da prepreči po-mirjenje med Maom in Združenim državami. To sta ji vendar dva naj nevarnejša tekmeca. Kaj naj bi bilo zanjo ugodnejše kakor to, da s še izčrpata v medsebojni .borbi, nikar bi spočita in nedotaknjena Sovjetska zveza lahko brez žrtev zagospodarila nad svetom? Mao se nahaja pred težko izbiro. Zatišje na korejskem bojišču je o-čiten znak, da razmišlja. Nehru vztrajno ponavlja, da je Kitajska kljub trdim 'besedam še vedno pripravljena za sporazum. Kitajski komunisti namreč vedo, da jih nadaljevanje korejske avanture prej ali slej nujno vodi v konflikt z Združenimi državami, da bo v tem primeru znova zrastla Japonska, da bodo Cang Kaj Sek na Formozi in njegovi gverilci na Kitajskem dobili vso podporo. Ne smemo namreč podcenjevati števila gverilcev v Maovi državi. Po verodostojnih poročilih jih je nad milijon mož, z naraščanjem nezadovoljstva kitajskega prebivalstva raste njihova moč In Združene države razmišljajo o njihovi eventualni uporabi v primeru spopada s Kitajsko. Cang Kaj Sek, do katerega je bila večina kitajskega prebivalstva zaradi ko-ruptnosti njegovega režima popolnoma ravnodušna, bi bil danes v mnogih predelih sprejet kot osvoboditelj. Narod je namreč poizkusil še slabši režim in ve danes ceniti tisto, čeprav samo manj slabo, kai je izgubil. To so za Mao Tse Tunga tehtne postavke, vredne premisleka. Nevarnost, da bi se Peking nekega dne ne odločil za poteze, ki odgo varjajo kitajskim, ne pa sovjetskim koristim, sili kremeljske politike k hitremu delu. Izkušnje s Titom sc jih naučile in izato se ne smemo čuditi, ako bo podobno kakor razni sovjetski maršali in generali v evropskih satelitskih državah tudi na kitajskem prevzel Malinovski vlo go »gaulajterja«, maskirano v obliki vojaškega svetovalca ali sopo-veljnika kitajskih čet. Razvoj dogodkov nam bo naka zal rešitve, ki bi jih danes zaman uganjevali. Toda gotovo je eno: če se ne -reši, bo tudi za Kitajsko postal moskovski škorenj prav tako težak, kakor je za evropske državo, ki so že pod njegovo peto. Ce pa ohrani Kitajska svojo samostojnost potem je prej ali slej neizogibna ohladitev odnosov med Moskvo in Pekingom. flustrija brez predsednika Predsedniška kriza v Avstriji, do katere je prišlo po smrti Karla Ren-nerja, je predmet živega zanimanje. Avstrijski parlament je sprejel zakon o obveznosti glasovanja pri predsedniških volitvah, ki bodo 20. maja ali pa še prej. govora. Sele na osrednjem sindikatu v Zagrebu smo izvedeli resnico. Tam nam ,je predsednik povedal naravnost v obraz, da »ustava pra vice do stavkanja ne odreka, niti za njo ne jamči, vendar to nima pomena, kajti -stvarno so stavke neznane v naših industrijskih obratih... »Ni čudno, če se spomnim na tiste oborožene miličnike.« »Opazili smo tudi, kako jugoslovanski komunisti »vodijo« indust-i-jo. Država raz/polaga z vsemi izdel ki in njen je tudi dobiček. Dobiček uporabljajo za nabavo novih, industrijskih izgradb in strojev. Na po pravilo starih nikdo ne misli. Se manj pa komu pade v glavo, da bi delež na dobičku ponudil delavcu, ki je najbolj garal za slabo plačo.« »Jugoslovanski komunisti pravijo, da so delavca oprostili plačevanja dohodninskega davka. Kakšna laž je to! Režim ima dvoje sredstev, da ta davek pobere. Prvič s tako imenovanim prostovoljnim udarniškim delom, ki ga nihče ne plačuje, drugič s pomočjo »prostovoljnega« podpisovanja notranjih posojil, ki se delavcu kar od plače odtegujejo. Ce bi se delavec obotavljal in ne bi hotel »prostovoljno« podpisati, se v nekaj dneh pojavi na stanovanju inšpektor, ki vljudno vpraša, koliko se je namenil vplačati za poso jilo. S prisilnim notranjim posojilom je Titova vlada dobila od delavnega ljudstva 5 in pol milijarde dinarjev ali 325 dinarjev za vsakega prebivalca, otroka, odraslega in starca, pa naj bo ženskega a'i moškega spola.« Za tem objavlja pisec pregledno sestavljeno tabelo cen na reguliranem in prostem trgu, v kateri s 3 zaradi večje jasnosti preračunane denarne cene za posamezne predmete tudi na ure dela. Iz tabele izhaja n. pr., da mora delavec del«-ti za 1 kg masla na prostem trgu 44 ur, da izda za slabo oblebo, kupljeno na prostem trgu toliko, kolikor zasluži v 1200 urah, za liter vina (ki iga na kontroliranem trgu sploh ni!) mora delati kar 12 ur, itd. Z besedami: »Takšna je v praksi Titova .država delovnega ljudstva’« zaključuje nato pisec svoje potne vtise. Pri takih razmerah se zares ne smemo čuditi, ako je režim prisiljen posegati i>o tako nesmiselnih ukrepih, kakor je n. pr. proces proti staremu srbskemu politiku Uzu noviču in voditeljem najmočnejše srbske stranke, srbske radikalne stranke, ki že nad petnajst let ni igral nobene vodilne vloge v jugn slovanskem političnem življenju. »Panem et circenses« (kruha in igre) je staro geslo tiranov, po ka terem so se ravnali, da bi obvladali ljudske množice. Ker ni kruha, pa naj bodo igre! Tako si mislijo tud komunisti. In ker ne živimo več času cirkusov in gladiatorjev, so iznašli politične procese. Slabo izpričevalo za njihovo moč, ako so morali potegniti na pozornico celo osemdesetletne starce! Izgleda, da je Tito odločen nadaljevati z brezobzirnim uveljavljanjem svoje diktature in z uničenjem vsega, kar se mu zdi v njegovem neizmernem strahu le količkaj nevarno. Zato se vrše procesi tudi proti ljudem, ki so samo razpravljali o tem, da bi se zakonito politično udejstvovali. Ameriške izgube na Koreji Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo zadnje podatke o ameriških izgubah na Koreji. Za dobo od 25. junija 1950, to je od začetka komunističnega napada, pa do 12. januarja 1951 znašajo le izguoe 45.137 mož. V tej dobi je padlo 6.509 vojakov, mornarjev in 'letalcev, ranjenih ,ie bilo 29.951 in 8.677 pogrešanih. Necenzurirane vesti iz dihtatorshih držav Mednarodna zveza svobodnih sindikatov je izdala prvo številko svojega novega mesečnega biltena »Spotlight«, ki bo objavljal »necenzurirane vesti iz diktatorskih dežel« v prid svobodnemu sindikalnemu gibanju in svetovnemu časopisju sploh. V uvodu pišejo uredniki, da bo izhajal bilten v angleščini, francoščini, nemščini in španščini in da predstavlja prvi korak v obveščevalnem načrtu ICFTU, ki hoče s tem izpolniti »skoraj popolno vrzel zanesljivih informacij o socialnih in gospodarskih prilikah v državati za železno zaveso«. Britanski radio bo ostal monopol Radijske oddaje v Britaniji bodo ostale tudi nadalje monopol ene same korporacije in ne bodo prišle delokrog trgovskih radijskih družb. Tako je rešil to osnovno vprašanje britanskega radia posebni odbor iza radio. Britansika radijska družba je izrazila odboru svoje prepričanje, da mora ta ustanova ostati monopol, če se hoče doseči učinkovitost radijskih oddaj. Mobilizacija ameriške moči 17. januarja je govoril v Washing-tonu Charles E. Wilson, ameriški ravnatelj obrambne mobilizacije, o mobilizaciji ameriške vojaške in industrijske moči, o kateri je izjavil, da bo napravila Združene države in njene zaveznike za »najsilnejšo moč na zemlji«, kar da je edina pot za dosego stalnega miru s svobodo pred strahom. Wilson je izjavil, da je vojaška sila edini jezik, ki ga razumi Kremelj, da i® ta sila in »naše priprave za vojno niso same sebi namen. Naš cilj je svetovni mir, ne lahkomiseln mir od danes, ampak -trden in stalen«. Med ostalim pa je dejal: »Naša mobilizacija je mogoče bolj počasna, bolj oprezna in previdna kot v diktaturah, toda naši sovražniki iz leta 1917 in naši sovražniki iz leta 1941 nam bodo potrdili, da je tudi bolj učinkovita, bolj uničevalna in smrtonosna.« Zmogljivost ameriške oboroževalne Industrije Predsednik Truman je v svoji poslanici kongresu o stanju države priporočil, da se ustvarijo industrijske naprave, ki bodo lahko izdelale na leto 50.000 letal in 35.000 tankov. V zvezi s tem omenjajo v a-meriških industrijskih krogih, da bo potreba zgraditi nekaj novih tovarn, deloma pa preurediti obstoječe naprave. Ameriška letalska industrija je že v pretekli vojni jasno dokazala, da lahko gradi potrebna letala v vsakem številu, ki bi ga potrebovala vlada za državno obrambo. Ko jf pokojni predsednik Roosevelt v maju 1940 zahteval od letalske industrije 50.000 letal na leto, je mnogo ljudi smatralo to številko za fantastično. In vendar je ameriška letalska industrija dosegla v letu 1944 vrhunsko produkcijo s 96 tisoč letali v enem 'letu. De s ti s Tržaškega Tržaško držaolianstoo ■ Državljanstvo je na Svobodnem tržaškem ozemlju vprašanje, ki zasluži posebno pozornost: Po či. 6 stalnega tržaškega statuta postanejo državljani STO-ja vsi italijansk državljani, ki so bivali na tem o-■zemlju 10. junija 1940. Pridržana je bila pravica 'ustavodajni skupščini STO-ja, da izda glede državljanstva nove ‘zakone in določbe. Na tem ozemlju je ostalo v velja- vi do sedaj tako imenovano »italijansko državljanstvo«, ker ni Zavezniška vojaška uprava doslej storila ničesar, da ‘bi se pričelo v praksi izvajati tržaško državljanstvo, tako da morajo državljani STO-ja hoditi po svetu kot italijanski državljani z italijanskimi potnimi listi, .še danes, tri leta po ustanovitvi STO-ja. To stanje je nevzdržljivo. Veliko število Slovencev in Hrvatov, k: stanujejo že dolga desetletja na tem ozemlju, celo taki, ki so na tem o-zemlju rojeni in so vedno tu živeli, delali in pripomogli ‘h gospodarskemu dvigu tržaškega mesta, nimajo "državljanstva na STO-ju, ker niso oni ali njihovi starši pridobili po prvi svetovni vojni italijanskega državljanstva. Zopet so taki, k, sotbili rojeni na STO-ju, ki so tu imeli državljanske pravice, toda pod fašizmom so bili prisiljeni, da so se izselili v Jugoslavijo, v Fran--otjo «li v Belgijo, da si rešijo o-sebno prostost in da dobe kos kruha, ki jim ga je fašizem odrekal. V inozemstvu sq mnogi od njih izgubili svoje italijansko državljanstvo Ali po vojni so se vrnili na STO, v svoj rojstni kraj. Vse te osebe so na iSTG-ju danes brez državljanstva, brez pravice do dela in zaslužka. Zavezniška vojaška uprava, na katero so se posamezniki obrnili Z3 državljanstvo, odgovarja, da ni u-pravičena, ker ni tržaški stalni statut še stopil v veljavo, da bi podeljevala tržaško državljanstvo. Toda se je zgodilo, da se je kot fikcija ohranilo na tem ozemlju tako imenovano »italijansko državljanstvo«, ki je pravnoveljavno prenehalo že 15. sept. 1947. Zato živi tržaško prebivalstvo v paradoksu, da se mora obračati v inozemstvo, to je na vlado italijanske republike v Rimu, da mu podeljuje italijansko državljanstvo, da take po protizakonitem ovinku pride de državljanske pravice na STO-ju. Ali Rim,, kakor je splošno znane, podeljuje italijansko državljanstvo samo Italijanom, in odreka dosledno podeljevanje italijanskega državljanstva Slovencem in Hrvatom, in sicer tudi onim, ki so že bili italijanski državljani, pa so to izgubili, ker so morali v inozemstvu sprejeti drugo državljanstvo, če so hoteli živeti, in celo onim, ki so med vojno služili v italijanski vojski, če imajo otroke v slovenskih šolah! Kdor nima danes na STO-ju državljanstva, ne dobi delavske knjižice, niti dela in kruha, pa naj je tu živel že cele rodove ali naj je celo bil pred leti na tem ozemUu rojen in pristojen. To anormalnost občutijo najbolj Slovenci in Hrvati, kateri imajo vse pogoje, da se jim piodeli državljanstvo na podlagi italijanskega zakona iz leta 1912, ki je še vedno v veljavi na STO-Ou, ker ni bil preklican. Zavezniška vojaška uprava, ki u-pravlja STO že old 15. septembra 1947, na podlagi provizornega sta- tuta in čl. 21/3 mirovne pogodbe, je poklicana, da napravi konec temu nenaravnemu stanju glede državljanstva. Ona ne more in ne srni-trpeti, da vlada italijanske republike izvršuje pravico podeljevanja državljanstva za STO in s tem na očiten način daje samo italijanskemu prebivalstvu legitimacijo za u-živanje vseh državljanskih pravic na tem ozemlju, dočim nima kdo dati slovenskemu in hrvatskemu prebivalstvu te legitimacije, ker mu italijanska vlada v Rimu italijanskega državljanstva noče dati. To je tako težka diskriminaem na korist italijanskega in na škodo slovenskega in hrvatskega prebivalstva STO-ja, ki jo vrši tuja vlada, vlada v Rimu, da jo Z.V.U. NE MORE EN NE SME VEC TRPETI! Ona mora najti način, da tudi slovensko in hrvatsko prebivalstvo, ki ima za to potrebne pogoje, predvidene v zakonu o državljanstvu iz leta 1912, pride na STO-ju do državljanskih pravic. Z.V.U. to lahko stori. Z.V.U. lahko podeljuje državljanstvo STO-ja. V to je ona upravičena v smislu čl. 21/3 mirovne pogodbe v zvezi s čl. 2 Provizornega statuta, priloga VII. k mirovni pogodbi, ki daje pravico začasni vladi, in ta je današnja vojaška uprava v smislu člena 21/3, da uvaja in uporablja pri upravi STO-ja vse one določbe Stalnega tržaškega statuta, ki so uporabljive. In določbo, ki določa državljanstvo STO-ja, je uporabljiva .tudi med začasno u-pravo. Zato naj Z.V.U. odpravi krivico, ki se dela tržaškemu prebivalstvu glede državljanstva. J. A. Jeiie Zuerriier Zeitung" o Trstu Osrednji švicarski list »N ene Ziircher Zeitung« je v svojih številkah z dne 17. in 18. januarja objavil dva obširna članka o tržaških političnih in gospodarskih prilikah. »Neue Ziircher Zeitung« se ne bavt prvič z našimi vprašanji, vendar še nikoli s tolikšno temeljitostjo kot tokrat. Verjetno se je izkazalo, da razni dopisniki, kot ni primer Lieblein, niso služili stvari pomirjenja evropske skupnosti s svojimi pristranskimi poročili s Tržaškega. V prvem članku, ki se bavi z našimi političnimi prilikami, dokazuje pisec temeljito poznavanje raz položeni a tržaškega ljudstva. Pisec ugotavlja, da je val umetnega italijanskega navdušenja močno popustil ob istočasnem padcu komunistične borbenosti v korist tržaškim indipendentističnim gibanjem in slovenskim demokratskim stran- kam. Pisec priznava dosedanje delovanje Slovenske demokratske zveze, kateri napoveduje močan porast ob priliki prihodnjih volitev na našem ozemlju. Švicarski krogi glede tega celo menijo, da je možno predvidevati volivno zmago tržaških gibanj in strank, ki so za svobodni Trst, nad iredentistično navdahnjenimi podružnicami italijanskih strank. V drugem članku, ki se bavi z našimi gospodarskimi vprašanji m vlogi ERP-a prt dvigut tržaškega gospodarstva, obravnava pisec snov kritično in s temeljitim poznavanjem preteklosti naše luke. Pisec zaključuje razpravo z ugotovitvijo, da je Trst brez vsake koristi za Italijo, ker služi s svojo veliko luško gospiodarsko zmogljivostjo svojemu naravnemu zaledju in Srednji Evropi! Voditelji tržaških demokr. strank pri gen. Aireyu V petek dne 19. t. m. je sprejel general T. S. Airey, vrhovni poveljnik zavezniških zasedbenih sil na Svobodnem tržaškem ozemlju predsednika Slovenske demokratske zveze dr. Josipa Agneletta, predsednika Tržaškega bloka dr. Marija Stocca in predsednika Fronte za neodvisnost g. Teodorja Sporerja, ki so mu tolmačili poglede svojih političnih skuprin na razna pereča vprašanja v zvezi z našim ozemljem. Slov. prosvetna matica Odbor SP M javlja, da je odpade) redni januarski predavateljski večer, ker je predavatelj g. ravnatelj Turina nenadoma obolel. Promet 1. 1950 v tržaškem pristanišču Lanski promet skozi naprave Splošnih skladišč (»Magazzini Generali«) v Trstu je znašal 2,183.310 ton, kar je le nekaj manj od 1. 1949, ko je promet znašal 2,287.166 ton. Lani so izkrcali 1,319.438 ton (1. 1949 1,690.171 ton), vkrcali pa 863.872 ton (1. 1949 596.995 ton). Vkrcavanja so se povečala predvsem na račun zelo povečanega tranzita lesa, ki je znašal 5,236.000 ton. Železn. in pomorski promet Železniški in pomorski promet v tržaškem pristanišču je lani znašal 6,129.730 ton. L. 1949 je ta skujmi promet znašal 6,140.000 ton. Železniški promet je znašal 2 milijona 629.802 ton proti 2,665.815 ton v 1. 1949; pomorski promet pa je znašal 3,499.928 ton. V decembru 1. 1950 je znašal pomorski promet 346.137 ton (243.841 ton pripeljanega blaga in 102.293 ton odpeljanega blaga). Važno za prim. begunce Tudi primorski begunci se bodo lahko naselili v ZDA. Edini pogoj je, da so živeli na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji, pred 15. septembrom 1947 in da so prišli na STO ali v Italijo pred 1. junijem 1949. Ti begunci se morajo takoj prijaviti pri IRO-u, če se hočejo izseliti, seveda. Doslej so imeli pravico do izselitve le begunci, ki so zapustili Jugoslavijo do 1. julija 1947. Anketa o življenjskih pogojih na Tržaškem Zavezniška obveščevalna služba javlja, da bo urad za štetje prebivalstva in preglede, ki spada v območje ravnateljstva za notranje zadeve, Izdal navodila za poskusno anketo o življenjskih pogojih približno 3600 družin, ki prebivajo v občinah angloameriškega področje STO-ja. Ta pregled bo na dan ali okoli 15. marca 1951. Področni podpredsednik prof. K. Schiffrer je bil imenovan za ravnatelja, ki mu je poverjena izvedba ankete. Družine, ki jih bodo pozvali, naj dajo potrebne podatke, se naprošajo za sodelovanje. Gradnja tovarne cementa Ustanova žaveljske .industrijske luke je sklenila sporazum za gradnjo velike tovarne cementa. Tovarno bodo začeli graditi še ta mesec in bo dograjena verjetno že letos Nova tovarna bo zaposlila 200 dc 300 delavcev in bo izdelovala normalni in specialni cement iz apnenca, glinastega laporja, sadre itd. ki ju bo prodajala na STO-ju, v sosednih državah, na Srednjem vzhodu in v severni Afriki. Začetna letna proizvodnja bo 100.000 ton, končna pa 300.000 ton. Tovarna bo dobivala apnenec in lapor tudi iz kamnolomov v okolici Ricmanj, ki bodo zvezane s tovarno po 4 km dolgi žičnici. Domjo Posestniki iz Domja se pritožujejo, da jih razna industrijska podjetja naravnost silijo, da prodajo svoja zemljišča v korist novo ustanovljenega žaveljskega industrijskega področja. Pa če je nekdo v to svrho pred časom že prodal del svojega zemljišča, s tem ni rečeno, da mora tudi vdrugič odstopiti svojo zemljo po skrajno neugodnih cenah. Ce je žaveljsko industrijsko področje ustanova splošne javne koristi, to še ne pomeni, da morajo naši ljudje priti kar tako ob svoje zemljišče, ki so si ga z veliko muko priborili v teku dolgoletnega dela! Plesni venček v 27. januarja Nabrežini Med Tržačani vlada posebno zanimanje za »Plesni venček« v Nabrežini, kjer bodo v prostorih Kinodvorane naši ljudje v tem kratkem pustnem času v veselju in zabavi preživeli par veselih ur v družbi naših zavednih Nabrežincev in pozabili na vsakdanje misli. Kdor nima drugega vozila, gre iz Trsta z vlakom, ki odhaja ob 21,30 s centralnega kolodvora in pride ob 21.50 v Nabrežino. Vožnja tja in nazaj stane 120 lir. Odhod iz Nabrežine po volji, ker je več vlakov na razpolago. Vabimo k obilni udeležbi. Jugosl. umetniki bodo pomagali tržaškemu SNG zgraditi lastno dvorano Na ustanovnem kongresu jugoslovanskega umetniškega udruženja je bil sprejet sklep, da bodo jugoslovanski umetniki pomagali Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu Zgraditi lastno dvorano. Ali res nimamo v Trstu sposobnih sodnikov Državni pravdnik Vitanza je pri svečani otvoritvi novega sodnega leta utemeljeval priseljevanje italijanskih . sodnikov v Trst z dejstvom, »da pri nas ni spx>sobnih sodnikov«. To je res drzna trditev in za tržaške pravnike skrajno žaljiva! Čudimo se samo, kako morejo brez vsake ovire prihajati na naše ozemlje vodilni upravni in sodni funkcionarji iz Italije, ko je včndar mnogo naših intelektualcev še vedno brezposelnih. Pa tudi pravnega naraščaja imamo dovolj na razpolago za razne u-pravne in sodne urade, samo pripraviti ga je treba in uvesti v delo! Kako pa naj drugače uredimo svoje domače javno življenje? Tudi glede našega šolstva so trdili, da nimamo dovolj sposobnih AKADEMSKI KLUB »JADRAN« priredi dne 5. februarja svojo tradicionalno PUSTNO PRIREDITEV S PLESOM v rdeči dvorani HOTELA »EXCELSIOR« Šolski zdravniški pregledi na Tržaškem V teku preteklega leta je bilo na srednjih šolah 39 pregledov, pri čemer je bilo pregledanih 942 dijakov. Na osnovnih in strokovnih šolah je bilo pregledanih 198 razredov s 3799 učenci. V otroških vrtcih je bilo pregledanih 1929 otrok. 'Skupno je bilo torej pregledanih 315 razredov s 6620 otroki. iPri teh pregledih je bilo ugotovljeno, da je 68 otrok nevarno bolnih, zaradi česar so bili odstranjeni iz šole; 578 otrok je bilo poslanih na nadaljnje zdravniške preglede; 20 otrok je bilo predlaganih, da jih pošljejo v posebne šole; 334 otrok pa je bilo predlaganih za zdravstvene kolonije. Ppireditveni odbor Slovenske demokratske zveze v Trstu vabi našo javnost na PUSTNO RAJANJE ki bo v torek 6. februarja 1951 od 20.30 dalje v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. učiteljev in profesorjev ter celo u-pravnega in vodilnega osebja, pm se je izkazalo, da naše šole delujejo v splošno zadovoljstvo in korist! Odrekali so nam skozi vsa ta le ta pravico do upxrabljanja dvoran v mestu samo zaradi tega, da bi nekomu dokazovali, da nas ni. Ko smo pa le dobili možnost za omejeno prosvetno delovanje v zavezniški dvorani »Auditorium«, smo dokazali, da smo tržaški Slovenci koristno vključeni v tržaško kulturno dogajanje, da je naša prosveta na odlični višini in da nismo v veliko mestno dvorano »pricapljali s Krasa«. Kulturne izmenjave Prošnje >za udeležbo pri tečaju o moderni zgodovini Združenih držav, ki ga priredita »Salzburg Seminar« in »American Studios« v -.Salzburgu v Avstriji, je vložiti v Zavezniški čitalnici do 10. februarja 1951. Slov. odsek za radijska poročila in »prefektura" Pojasniti moramo s tega mesta slovenskemu odseku za poročila pri tržaškem radiu, da so začeli uvajati v tržaškem političnem izrazoslovju besedo »prefektura« namestil »področno predsedstvo« tržaški šovinistični in iredentistični krogi, ki so jim mirovna pogodba in slovenske koristi deseta 'briga. Zato trdimo, da slovenski odsek za poročila pri tržaškem radiu bistveno škoduje našim splošnim koristim, ko u-vaja v svojih poročilih izraz »prefektura« namesto ali poleg izraza »področno predsedstvo«. Licej „Dante“ Zavezniška vojaška oblastva so vrnila stavbo gimnazije in liceja »Dante« svojemu šolskemu namenu, ker so za svoje oddelke vojaške policije uredila primernejšo namestitev, čeprav ne v mestnem središču. Italijansko srednje šolstvo si bo s tem izelo opomoglo Iz neprilik zadnjih let, zato upamo, da bodo šolska oblastva posvetila potrebno pažnjo tudi slovenskemu srednjemu šolstvu. Saj ni treba, da zopet pišemo o nezdravih luknjah, v katerih delujejo slovenske srednje šole v Trstu! Bolgari in Slovenci Dne 19. t. m. sta zapmstila Trsi g. Kiril Dimitrov, odvetnik iz Vidina, zastopnik g. M. Dimitrova, predsednika bolgarskega naciona. Slovenska demokratska zveza v Nabrežini priredi v soboto, 27. januarja 1951 v kinodvorani • plesni venček Začetek ob 20.30 uri - - - igra plesni orkester V lastnem bufetu bomo točili izvrstno nabrežinsko kapljico in preskrbljena bo tudi za dober prigrizek. Priporočamo se za obilno udeležbo nega odbora, in g. Asen Slavov, pristaš iste stranke, ki odpotujeta v Pariz. Za nas Slovence je odhod g. K. Dimitrova težka izguba, ker smo v njem imeli velikega prijatelja. O njegovih pmgledih na nas Slovence in jugoslovansko skupmost najbolje govori intervju, ki ga je g K. Dimitrov dal pred kratkim za londonski »Klic Triglava«. »Slovenci in Bolgari so obmejni stražarji južnih Slovanov: prvi na vrhu Jadrana, drugi ob Črnem morju. Oboji stoje na predstraži skupnih interesov; kadar eden pade. pride vrsta na naslednjega drugega. Pa naj je šlo za nacizem, fašizem ali za komunizem. Nepovezani smo šibki; samo združeni predstavljamo močno silo. Zato moramo Bolgari in Slovenci težiti 'Za skupno zvezo, v kateri bodo tudi Srbi, Hrvati in Makedonci. Ta skupna zveza bo ekonomsko stabilna, če bo poleg delavcev in in- SLOV. DOBROD. DRUŠTVO v TRSTU priredi za pmstno nedeljo dne 4. februarja 1.1. v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22-11 OTROŠKO MASKERADO Z rajanjem od 15. do 18. ure. Naprošamo slovenske matere, naj pripeljejo svoje malčke po možnosti v maškeradnih oblekah na to prireditev. Na razpolago bo bogat buffet. teligentov posvečala polho skrb kmetom, ki predstavljajo skoro tri četrtine celotnega prebivalstva teh južnoslovanskih narodov. Takšna nova slovanska zveza na Balkanu bi edina mogla urediti medsebojne spore, nacionalne in politične probleme tega ozemlja in bo urejena lahko veliko prispevala k bodoči evropski federaciji. Seveda je nacionalna svoboda vseh teh narodov pogoj skupne zveze. Cim več bodo južnoslovanski narodi imeli politične in kulturne svobode, tem bolj bodo notranje prilike skupne zveze zadovoljujoče. Spor med Srbi in Hrvati je mogoče rešiti le, če bo dobra volja na obeh straneh. Vsak mora nekaj žrtvovati od svojih posebnih ambicij in interesov za novo skupnost. Ko bomo rešili naše notranje spore, se bomo laže odrekli posebnim interesom za višji cilj: Evropo. Svobodni Bolgari v Trstu z zanimanjem spremljamo pisanje »Klica Triglava«. Vaš list nam je blizu ne samo, ker je slovenski in begunski, ampak ker tudi tako pogumno brani ideale svobode in demokra cije. Vaša poročila o potovanju predsednika Bolgarskega nacionalnega komiteta g. dr. Georgija Dimitrova po Evropi in o njegovem obisku v Trstu so nam dokaza'a, da vaše gibanje prijateljsko spremlja napore ostalih beguncev, ki se bore za svobodni svet, proti skupnemu sovražniku — napadalnemu komunizmu.« Elektrika v Prebeneku ‘Ukaz ZVU štev. 221, odreja, da je družba »Societa Veneta Elettro-industriale e di Metali izzazione - S.V.E.M.« podjetje javne koristi, in jo pooblašča, da gradi in upravlja električni vod za prenos električnega toka z napetostjo 10.000 voltov od sedaje elektrarne v Zavljah skozi transformatorsko postajo v Mačkovljah do Prebeneka. Od srede .do srede_ 17. JANUARJA: Kitajska vlada je zavrnila predloge OZN glede prenehanja sovražnosti na Koreji; ZDA pa 'izjavljajo, da so kitajski protipredlogi nesprejemljivi. — Ob priliki italijanskih demonstracij proti prihodu generala Eisenhcnver-ja v Rim je bilo več mrtvih in ranjenih. — Indija še vedno ne izključuje možnosti sporazuma glede Daljnega vzhoda. — Ameriške izvidnice, ki so zavzele Suvon, so se zopet umaknile; na bojišču ni skoro nobene dejavnosti. — Francoski vladni predsednik Pleven obišče v kratkem ZDA. — V Indokini so v teku srditi boji tudi p južnem delu polotoka. — V angleški vladi je prišlo do manjših sprememb; med drugim je Aitlee zaupal važno ministrstvo za delo sedanjemu zdravstvenemu ministru Bevanu. 18. JANUARJA: Angleški vladni krogi so razočarani zaradi odklonilnega odgovora Kitajske glede Koreje. — Indija še vedno veruje v možnost mirne rešitve korejskega spora, medtem ko ZDA slej ko prej vztrajajo na tem, da OZN proglasi Kitajsko za napadalko. — Med SZ in ZDA so v teku pogajanja glede sovjetskih medvojnih dolgov. — Na Koreji se vrše manjši izvidniški sppopadi. — General Ei-senhovoer se je razgovarjal z vodilnimi italijanskimi piolitiki; iz Rima odpotuje v Luksemburg. 19. JANUARJA: Jugoslovanska vlada javlja, da je prekinila vojno stanje z Avstrijo; pri tem pa pojasnjuje, da s tem se ne odreka zahtevam, ki jih bo stavila pri sklepanju mirovne px>godbe z Avstrijo. — V Beograd je prišel vodja odseka za elektrifikacijo pri gospndarski komisiji OZN za Europo Savette. — 12 azijskih in arabskih držav je napravilo nov predlog za mirno rešitev korejskega vprašanja; ,po tem predlogu naj bi prizadete države le zmanjšale vojne operacije na Koreji. — V Angliji se širi nezadovoljstvo proti zunanjemu ministru Beninu; v primeru Bevinega odstopa prevzame njegove posle sam vladni predsednik Attlee. 20. JANUARJA: ZDA so vložile pri OZN spomenico, s katero zahtevajo obsodbo LR Kitajske kot napadalke na Korejo; države azijskega bloka so proti ameriškemu predlogu, ker še vedno upajo na mirno rešitev spxra, češ, da kitajski protipredlogi niso docela odklonilni. — V Parizu sta se sestala tajnik OZN Trygve Lie in indijski prvak Pandit Nehru, ki trdita, da so pogajanja glede Koreje še vedno mogoča. — Na Finskem so izvedli zaporo cen in plač. — Jugoslavija javlja, da so kominformovska letala preletela njeno ozemlje v smeri Albanije. — Mac Arthur izjavlja, da se ne bo umaknil s Koreje. — 21. JANUARJA: Pandit Nehru zagotavlja, da je Kitajska pripravljena pogajati se glede Koreje. — Na Koreji so čete OZN izpraznile lčon, zavzele in zopet zapmstile Vo nju ter stisnile v obroč 30.000 sovražnikov, ki so jih skušali obkoliti. — Na Malti bo verjetno že v kratkem vojaški sestanek za obrambo Sredozemlja. — Eisenhoiuer je prišel v Nemčijo; razgovarjal se ie z vladnim predsednikom demokr-ščanom Adenauerjem in vodjo opozicije socialistom Schumacfherjem. — SZ javlja še enkrat Angliji in Franciji, da pomeni oborožitev Nemčije kršitev potsdamskih dogovorov o demilitarizaciji Nemčije in kršitev zavezniške in prijateljske pogodbe z dne 26. maja 1942. 22. JANUARJA: Politični odbcn OZN preučuje nov kitajski kompromisni predlog o prenehanju sovražnosti na Koreji, čim začne zasedanje sedmih držav, ki bodo reševale vsa vprašanja Daljnega vzhoda. — Na Koreji so v teku hude letalske bitke. — Snežni plazovi so povzro-, čili številne smrtne žrtve in ogromno škodo v Avstriji, Švici in Italiji. — Tudi v švicarski KP čistijo »ka-pitulanie pred sovražno kampanje proti SZ«. — General Eisenhower zapušča Nemčijo z zavestjo, da je pridobil tudi oklevajoče nemške kroge za svoje načrte o obrambi Evrope. — Sovjetsko letalstvo bo podprlo LR Kitajsko v primeru napada na njeno ozemlje. 23. JANUARJA: Angleški prvak Aitlee se zavzema za mirno rešitev spora s Kitajsko. — Ameriški senat se je izrekel za ostre ukrepe proti Kitajski in proti njenemu sprejetju v OZN. — Jugoslovanski minister Milovan Džilas je odpxto-val v London, kjer bo predaval o odnosih med Jugoslavijo in SZ. — Francoska vlada napoveduje stroge ukrepie proti komunistom, ki pripravljajo demonstracije proti gene ralu Eisenhoioerju, ki se iz Nemčije vrača v Pariz. — Ameriški krogi sodijo, da namerava Kitajska s svojim kompromisnim predlogom glede Kitajske samo rahljati edinost zahodnih držav. Pravni položaj Trsta Dva predstavnika tržaškega vseučilišča, oba seveda Italijana, in to rektor Cammarata in dekan pravne fakultete Udina, prvi doseljenec z italijanskega juga, nosilec slovanskega priimka drugi, sta se bavila in se bavita s tem vprašanjem. Poslednji po časovnem redu se je o-glasil g. Udina s svojim člankom v »Giornale di Trieste« od 14. januarja. G. Udina je vsekakor spretnejši dialektičar od okornega Cam-marate. On poskuša v tem članku ■pobijati tezo neodvisnosti, po kateri je Svobodno tržaško ozemlje ne le pobožna želja, temveč, sodeč po znameniti Symkovi knjigi tudi resna stvarnost. G. 'Udina se sklicuje na sodbe tržaškega prizivnega sodnega dvoia (Corte d’appello), ki da je pritegnilo nase »pozornost javnega mišljenja in zainteresiranih . vlad«. Naglašuje, da je večji del »mestnih sredin« (ambienti) sprejel te odločitve »z oduševljenim zadovoljstvom«. Stvari ne more biti drugačna, sodi g. Udina, ko se iaza teh sodnih odločitev »nahaja pravno mišljenje same rektorske vzvišenosti«. Zato se indipendentističnim trdif-vam, ki jih g. Udina z neprikritim prezirom istoveti z avstr,ijakant-stvom, ne more priznati niti najmanjše osnovanosti.' G. Udina protestira proti onim, ki pobijajo resnost teze rektorja Cammarate. To tezo je sprejeto tržaško, pa tudi italijansko sodstvo. Nedavno pa se je izjavil zanjo tudi profesor na genovski univerzi Scerni. V javnem pravu namreč ne obstojajo praznine, pravi Udina. Vrhovnost države nad nekim področjem prestane šele tedaj, ko vrhovnost preide na drugo javno bitje: do -tega prehoda glede Trsta pa po Udini ni niti prišlo. Pravni znanstvenik univ. proi. Manlio Udina seveda pri tem pozablja na svoje znanstvene razprave, ki jih je še pred kratkim napisal o mednarodnopravnem položaji Trsta v »Rassegna di diritto pub-folico«, Napoli, št. 3-4 julij-decem-ber 1949, v članku »Sull’attuale amministraaione militare del Terri-torio Libero di Trieste« na str. 329, odst. II.: »Al riguardo un solo da-to e fuori di discussione, purtrop-po: che cioe a decorrere dalla mez-zanotte del 15 settembre 1947, data dell’entrata in vigore del trattato di pace, in base all’art. 21 di que-s.to ha a,vuto termine la sovranita italiana nell’ ambito in oui essa prima si estendeva tra il mare A-driatico ed i confini definiti dallo art. 4 e 22 del trattato stesso«, in ■takoj nato: »lo spazdo terrestre (so-lido, marittimo ed aereo) sottratto alla sovranita italiana e destinaro a far parte del Territorio Libero«. G. Udino .torej ne straši več trditev čl. 21 mirovne pogodbe, da je od 10. sept. 1947 prestala italijanska vrhovnost nad Svobodnim tržaškim ozemljem. Niti to ga ne straši, da je italijanska vlada z zahtevo po reviziji mirovne pogodbe postavila zahtevo, da se ji Trst vrne, s čimer je priznala, da italijanska vrhovnost nad Trstom ne obstoja. Ta 'zahteva italijanske vlade je našla odjeka v znameniti tro-stranski izjavi od 20. marca 1948, s katero so izahodne sile svetovale povratek Trsta Italiji. Ne gre torej za mirovno pogodbo, ampak za kasnejše izjave italijanske vlade in zavezniških sil, ki izključujejo utemeljenost Cammaratine teze. Razen tega pa g. Udina veseleč se stališča, ki ga zavzemajo uvoženi italijanski sodniki in eden izmed tolisin predstavnikov italijanske pravne znanosti, pozablja, da za presojo tega javnopravnega spora niso pristojni niti tržaški prizivni sodni dvor, še manj pa predstavniki tr- žaške in genovske pravne fakultete. G. Udina navaja primera Bosne iz leta 1878 do 1908 in Cipra od 1873 do 1923, ki pa nikakor ne moreta služiti kot precedent za Trst. V obeh primerih je namreč berlinska pogodba določila, da ima turška vrhovnost ostati nedotaknjena in da se samo .upravi Bosne in Cipra morata poveriti Avstro-Ogrski, odnosno Veliki Britaniji, dočim je v pogodbi z Italijo proglašeno ravno .prenehanje italijanske vrhovnisti nad Trstom. Razlika pa obstoja tudi v .tem, da je v primeru Bosne in Cipra stvarna oblast takoj preš'a v roke Avstro-Ogrske in Velike Bri-itanije, dočim v primeru Trsta Ita'i-ja postavlja vsemogoče ovire ustvaritvi tržaške neodvisnosti. In ravno to zaviranje služi g. Udini, ki ?e glede dalnjega trajanja italijanske oblasti ne ču-ti ravno sigurnega, v .to, da zmagoslavno kaže na okornost, da menda do ostvaritve tržaške državne individualnosti sploh ni prišlo. Ali tudi v tem se kruto vara, kajti na čelu Svobodnega težaškega področja A vendar le stoji neki, četudi začasni ali pooblaščeni ali pa postavljeni nosilec tržaške državnosti, in ta je Zavezniška vojna uprava, Allied Military Gn-vernement, ki izdaja uredbe z zakonsko močjo in ki v svojih rokah ima izvršno oblast, torej tisto, kar je bistvo vrhovnosti na Svobodnem tržaškem ozemlju. Nedvomno pa obstoja dejstvo, da se ta začasna vojaška vlada v preveliki in morda preneaprezni meri ravna po italijanskih vzorih in nazorih. Toda ta uslužnost predstavlja, pa naj 'e ■tolmači že kakor koli, delo svobodne volje te Zavezniške vlade, tudi če bi se to dogajalo, kakor bi to želeli Italijani pod vidikom »povratka Trsta Italiji«. Sodeč po tem obstoja v Trstu vrhovni organ oblasti, ki ni Italija. Od tega organa zavisi, da-li se sodni ali upravni dostojanstveniki imajo ali nimaio importirati ,iz Italije, da-li se o priliki spotpolnitev javnih služb morajo ali .ne smejo poslušati italijanssa navodila. Nastanek Svobod, tržaškega ozemlja 'torej ne zavisi od imenovanja guvernerja, temveč vsai poskušano imenovanje guvernerja je posledica ohstojanja Svobodnega tržaškega ozemlja. Nedvomno bi t-den se je zglasilo pri goriškem prefektu posebno odposlanstvo teh brezposelnih in prosilo vladne pomoči. Prefekt jim je zagotovil svojo pomoč in zanimanje, da bi se čimprej rešilo zavlačevanje načrta za obsežna dela na gradiščanskem polju. Važni za begunce optante Goriška prefektura sporoča in naproša, da se objavi v časopisih, da je rok za optiranje za ohranitev italijanskega državljanstva odprt nepreklicno do 23. marca 1951. Tako namreč določa dogovor, ki sta ga v Rimu podpisala zastopnika italijanske in jugoslovanske vlade 23. decembra 1950. Tistim, ki so se odločili, da optirajo za ohranitev italijanskega državljanstva, svetujemo, da se ravnajo po naslednjih navodilih: vsi na izjavijo, da govorijo oba jezika, to je italijanski in slovenski. Po možnosU naj to izjavo podprejo s kakšno listino (šolsko spričevalo, izpri-čevalna listina, itd.). Tisti pa, ki so 10. junija 1940 kakor koli bivali na sedanjem italijanskem ozemlju, tudi če niso bili vpisani v anagrafičnem uradu, nai •to dejstvo .poudarijo v opcijski .izjavi in naj jo po možnosti tudi podprejo s kakšno listino (iz-prlčevalno listino itd.). Poseibno važno pa je dejstvo, da morajo ponoviti opcijsko izjavo vsi oni, ki so že optirati v naknadnem opcijskem roku, ki je bil odprt do februarja 1949, to je potem, ko je že zapadel pravi rok od 15. septembra 1948, Ponoviti morajo opcijsko izjavo zato, ker je bil novi rok odprt z nepravilnim in torej neveljavnim diplomatskim dogovorom. Štandrež Finančno ministrstvo je določilo, da bodo v okolici Standreža (Via della Barca) zgradili poslopje za izdelavo oblek iza uslužbence pr; državnem monopolu. Kot kaže bodo s tem delom kmalu začeli. Fara Se vedno se mnogo piše in govori o električni centrali na hribčku Fortin nad Faro. Z delom pa še niso pričeli in klj.ub zanimanju Zavezniške vojaške uprave ni še nakazana podpora s strani mednarodne organizacije ECA, brez katere pa ni mogoče začeti, ker so stroški preveliki in jih privatna podjetja ne upajo kriti. DROBNE VESTI Tudi za Goriško so predvidena po zakonu z dne 10. 8. 1947 posebna dela kot pogozdovanja in regulacija vodnih odtokov. Ta dela se bodo vršila v raznih občinah na Goriškem, kot n. pr. v gor.iški občini sami tef v občinah Zagrad, Tržič, Doberdob. Podrobne načrte za iz vedbo tega dela že pripravlja Gozdna uprava. Zveza trgovcev opozarja vse prizadete, da morajo izobesiti na izpostavljeno blago razločno in vidno ceno. Kdor se temu ne odzove, zapade kazni. Od 22. t. m. dalje bo tudi poper proste cone na nakaznice. Od januarja do maja ga bo vsaka oseba dobila 25 gr. Kdor si hoče zagotoviti za tekoče leto naraščaj sviloprejk, naj ja- vi svoje zahteve poverjenikom, ki so bili imenovani za razne okraje. Za Gorico, Podgoro, Steverjan, Pev-mo, St. Maver in Standrež sprejema naročila Kmetijski konzorcij v Gorici, Corso Roosevelt 38. Vsi poverjeniki sprejemajo naročila samo do 20. marca. Po tem roku ne b'j več mogoče naročiti semena za svi-loprejke. Vselitveno dovoljenje v ZDA je sedaj raztegnjeno na vse one bivše italijanske državljane, ki so pribežali iz Jugoslavije do junija 1949. S prvim februarjem bodo pooblaščene .trgovine začele prodajati blago UNRRA samo na izkaznice nove vrste, ki jih bo privatnikom izdal Urad mednarodne pomoči (prefektura, II. nadstr.). Ta urad je odprt vsak dan od 10. do 12. ure. V kratkem bo prišla tudi nova. količina čevljev UNRRA, katere bodo prav tako razdeljevali na nakaznice, ki jih izdaja omenjeni Urad mednarodne pomoči. Nakaznice za nabavo čevljev in obleke izdaja ’a urad na podlagi osebne izkaznice. Zaradi hitrega naraščanja cen zadnjih dni so se predstavniki prostih sindikatov zbrali in določili ukrene, katere je treba nujno previzeti, da se prepreči nadaljnje višanje cen in da se primerno kaznuje vse tiste, ki se hočejo okoristiti na račun ubogih. Zahtevali so strogo izvedbo določila o vidnih cenah v izložbah. Agenti javne varnosti so že zabeležili par prekrškov in jih primerno kaznovali. Dr. Bregant Marjan POMENKI O PREHRANI • Neugodne prehrambene prilike pripravljajo ugodna tla skoro vsem boleznim, predvsem pa jetiki. Kadar traja nezadostna prehrana dalj časa, se pojavijo tako imenovane lakotne bolezni, kot so lakotna vo-deničnost, lakotna krhkost kosti itd.; pri otrocih pa opažamo predvsem rahitis in sk.rofulozo. Druga stran slike pa ni nič lepša, kajti požeruhe in sladkosnedne-že napada nešteto bolezni. Pri nabiranju podatkov o prehrani širokih ljudskih množic ali celo celih narodov naletimo na ogromne težave. Razni statistični podatki nam dovoljujejo le približne sklepe. Ze v 19. stoletju so pisali socialne statistike. Oslanjaje se na'te statistike so, na podlagi letnega izdatka za prehrano ene osebe, sklepali, da-li odgovarja minimalnim fiziološkim -potrebam. Na ta način so ugotovili, da izda n. pr. uradniška družina manj denarja za črn kruh in za slanino kot delavska družina, pač pa izda več denarja za beli kruh in maslo. V prehrani kmečkih ljudi močno prevladujejo rastlinska hranila in le v onih hišah poraste uporaba hranil živalskega izvora, Pismo v slovo Villerjevi mamici Ko sem stopal za Tvojo krsto, sem obujal spomine, kot bi bil Tvoj sinko. Bila si podobna po srcu, dobroti in pridnosti vsem našim materam. Ljubila si nadvse družino, dom, našo govorico in naše kraje. Čutila si to najprej, ko si za Lijo odšla v daljne kraje; na obisk k sinu, ki Ti je bil najdražji pri srcu. Opisovala si, kako dolga in težka je bila pot, o razburkanem morju, o lepoti naših krajev, o Kalvariji našega naroda, o Svetogorski podobi, o milini zvonenja naših zvonov in prekrasnemu petju ter zaradi tega takoj zaprosila vrnitev domov, v sončno Goriško. Mamica, v vsem si bila uslišana, tudi sinko Albert je Tvoj obisk povrni. Vsi skupaj ste bili pod domačim krovom, v domačiji, med soro-jaki. A huda bolezen, ki Te je priklenila k postelji, Ti je z dneva v dan krajšala življenje. Le zvonenje domačih zvonov Ti je dajalo poguma, in to še prav posebno na dan prihoda svetogorske Matere božje na Kostanjevico, v katero si stavila vse upe. Z Njeno pomočjo si še isti dan stopila v večnost, da skupaj z Njo izprosiš boljših dni za naš trpeči rod. Spremljali smo Te ob zvcmenju zvonov v Tvojo cerkev pred Tvoj oltar in položili v Tvojo domačo zemljico, po kateri si toliko hrepenela. V njej mirno počivaj! RUDI kjer tvorijo živali del kmetiškeg* gospodarstva. Na podlagi statističnih podatkov ne moremo sklepati na stanje prehrane našega naroda. Kljub tem« pa lahko mirno ugotovimo, da način prehrane našega naroda ni zdrav. Z gotovostjo lahko trdimo, da med mestnim delavstvom in v kmečkih družinah prehrana ni zadostna in da ne zadošča najmanj-išim higienskim potrebam. Poleg tega pa vemo, da se prehrambene prilike stalno slabšajo prav zaradi načrtnega gospodarstva, drugje pa zaradi nezaposlenosti. iNa način človekove prehrane vplivajo predvsem gospodarske prilike, ali z drugimi besedami razmere med .zaslužkom in nakupno ceno najnujnejših hranil. Zaslužki delavcev pa zavise predvsem od blagostanja v industriji, zaslužki .kmeta od cen njegovim pridelkom. Izdatki za prehrano zavzemajo na j več jo postavko v domačem knjigovodstvu. Razumljivo je torej, da ima vsak povišek nakupnih cen živilom velik vpliv na družinsko gospodarstvo. Viade morajo pa skrbeti tudi za potrebe kmetov, zaradi tega ne morejo dopustiti prevelikega padca cen, kar bi se lahko doseglo n. pr. z opustitvijo carin. .Samo mimogrede smo omenili gospodarske prilike, ne da bi o njih hoteli podrobneje razpravljati: saj je to najbolj pereče vprašanje v vseh deželah tega sveta in ga v ■tem ozkem okviru ne moremo luščiti, kaj še izluščiti. .Na način prehrane lahko močno vplivajo tudi neugodne kulturne prilike. Vemo, da zavise kulturne prilike od vzgoje, od običajev in celo od tolmačenja življenja samega. Zdravniki lahko vsak dan ugotavljajo, da mnoge, premnoge družine zaidejo v moralno in higiensko propast, ker v teh družinah manjka prepotrebno znanje o primerni prehrani in ker v njih požrešnost, sladkosnednost, nepozna-nje kuharske umetnosti ali še drugi vzrokii ovirajo dobro organizirano prehrano. (Se nadaljuje) Jagovorm urednik: dr. Janko Jet Tilka: ikarn* »ADRIA*, d. d. v Trltu Mizarsko podjetje J Milivoj Pertot Bariioulje, ul. BoueiId 15 - tel. 39-08 i z deluj e: vsa stavbna dela -pohištva vseh vrst • tudi po načrtu -čolne VSE Hfl OBROKE Radio-aparate, harmonike, šivalne stroje proti plačilu ^ ostanek v mesečnih na račun HI 1VVV*~ obrokih po Soudeležba na pelini loteriji HUGBEHO lir 2000.- RUGGERO R O S S O III Corso Garibaldi 8 £ovci, pozor ) KUNE BELICE - KUNE ZLATICE za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah 077. Fischer TRST, VIA P 1ET A' 24 (Telefon 93,134) Kole za trte, deske smrt* kooe, mačet snooe in tr• dih l e s o o, trame in pan kete nudi najugodneje Mizarji I kmetovalci 9 podjetniki » CALEA tel. ------------- 90441 TRST Via!« Sonnlno, 2 4 Kuharstvo NUDI NAJBOLJŠE VRSTE KRI NA 90 NAJUGOr t EJSIH CENAH OMIIIUI PRI PIAČUH! Trst - ulica XXX Ottobre II - tel. 29-374