■ i ■<■■> v 1 IZDAJA m \ A, T i 41 /I fc V ir "TT--:'i i FoftniBi v Posteebfthr b«r ba«»IUt- I 1 OwvkviUfitvp: Ubijam. fwdnUwa «1.5-TaLefon H. 31-22. »-2J. 31.*. tli—nrnl oddelek: LjnbUvu, Puccinijeva sSea S. Telefon St. 31-25, 31-20. Podružnica Novo maeto: Ljubljanska c. 42 Izključno zastopstvo aa oglase lz Italije ln inozemstvo: UPI 8. A., Milano. Bačvtaf: za Ljubljansko pokr. on poitno-takoraem eav 5t.17.74a ze ostale kx^je (ttttlje: Servlzif Conti. Cor: Pwrt 11-"i 18 Izhaja vaak das Mesečna naročnina 33 Ur. Uredništvo: Ljubljana — Pucdnljav* nttea flt S. Telefon St. 31-22. 31-28. 81-24. Rokopisi aa ae vračajo. eaaBfc. '3u .^.MMiiiift'» MSsum zgraža In ameriška p®rid?t tfsM v Asäp Stockholm, 24. aprifiat, Članek severno-ameriškega časopisa »Time« izraža anglo-ameriška skrbi, da jih bodo Sovjeti ne le v Evronl, temveč tudi v Aziji potisnili ob zid. List piše, da sta Roosevelt in Church:ll prvič v Jalti obravnavala s Stalinom vprašanje Pacifika in Azije in ravno ta vpra-sanja so dovedla do velikih težkeč. Glavni razlog je v tem, da bi se ureditev v Aziji izvedla lažje, če Sovjetske zveze ue bi bilo pri rrlrovrah pogajanjih za mir v Pacifiku. Nikakor pa' ni mogoče preprečiti, da Moskva ne bi soodločala pri teh vprašanjih. To dejstvo so morali uvideti tako Velika Britanija, kakor tudi Zedinjan« države in öunking. V Kairu sta Roosevelt in Churchill v decembru 1943; podala svečani obljubi m sicer: da vrnata Kitajski Mandžurijo in d& pomagata, da postane Koreja samostojna država: ti dve ob1 juhi pa sta v nasprotju a sovjetskimi interesi. Prvo, kar lahko pričakujemo, je, da bo Sovjetska :sveza zahtevala v Mandžuriji določene gospodarske in tudi politične predpravice. Treba je celo računati s tem, da zahteva Mandžurijo popolnoma zase. V vsakem r>ri-rmeru pa bo Sovjetska zveza velika azi jska m pacifiška sila ki bo dovolj močna, da obvlada Kitajsko. Ftisrer osebno vodi obrambo Berlina Njegova bojnega ifoost vliva branilcem trdnjave Berlina nezlomljivega — Junaštvo berlins kega delavstva Interesni šport v Evropi, tako meni »Time« zaključujoč, so že od začetka ob-teževali odnošaje med tremi zavezniškimi velesilami. Najgloblji konflikt pa bo iskati-v Aziji, kjer bo nemški zaveznik — Japonska — imela tudi še veliko besedo. Stockholm, 24. apiiiiai. K cp.povedi pov. BerSn, 25. apräa. Borba za nemško pre-Stojnico, V. kateri poveljuje Führer osebno, vznemirja; ne ie vse. Nemce, temveč ves sveti Vse radijske .postaje iin časopisi vsega ©veta prinašajo na prvem mestu vesti ž bojnega področja v Berlinu, V neštevil-nih pogovorih razpravljajo le o borbi za Berl%. Misli vseh Nemcev so usmerjene ne le na junaško borbo čet, temveč predvsem na osebo Fuhrerja, ki vodi vojaške operaoiie. Misli vseh Nemcev se zdru£u-jejo v želje' in molitve za njega. Okoli Führerja so zbrani Gauleiter in državni obrambni komisar Berlina dr. Gö'bbels ter najožji vojaški in politični sodelavci. Ta štab odločnih mož je jedro berlinske obrambe. Tamkaj javljajo osebe, odgovorne za posamezne odseke. Führer-ju po Joža j' na bojišču. Führer potem, sam osebno olloča, kam je «treba vreči rezervne sile, na to ali ono žarišče bojev, kam je treba odposlati ojačenja, kje je treba pomagati itd. • Borba - za Berlin je v središču, obrambnega boja, ki ga vodi Reich, rapram vsem 'stranem. Spričo boja za Berlin pa niso pozabljeni ortali bojiščni .odseki, vlrhcvni poveljnik; teh odsekov so v najtesnejši zveai s Fühieriem.- . Ce .ie Führer napravil potrebne odločitve ža prihodnje ure, potem sprejema častnike jn vojake, ki prihaja jc neposredno ž bojnega polja k njemu in ki so se, v obrambi posebno izkazali. Iz njegove roke prejemajo potem odlikovanja za svoje hra. biost. Iz poročil tek vojakov, katerih krov ii'nosijo sledove berbe, dobiva Führer, sli-, ko hrabrbsti. ki prešdna berlinske bran'L. ce. K Führerju je prišel« poveljnik neke. brigade naskakovainlh topov, neki stotnik, ki je s svojo edinico tekem dveh dni uničil nad 90 sovjetskih oklopnikov. Odlikovan je bil z viteškim križcem, kakor neki podčastnik, ki je v četrt ure z oklopniško pastjo uničil 7 težkih oklopnikov. Kadar Se. potem ti vojaki vračajo k svojim bojnim skuninam, sporočajo svojim tovarišem da je FTihrer izredno olločen m-cž, k! je neomajno p-epričan, da (bo k?os položaju ter da bo vzdržal v borbi za Berlin. Zaupanje v uspelost tega obrambnega boja, o katerem je dr. Gobbels v ponovnem pozivu izgovoril neomajno gotovost, da bo nemška prestolnica zopet osvobojena, templji na zadržanju in bojni morali berlinskega prebivalstva. Znam so neštevilni primeri skrajno hrabrega in drznega zadržanja, one berlinske žilavosti, ki je že vedno vzbujala v svetu začudenje. Tako. so berlinski delavci' v nekd. oboroževalni tvornici, okoli katere so pokale granate, delali, naprej ter ustvarjali nova orožja in strelivo, ki je dospelo neposredno pred vrati podjetja v roke četam. Bitka za Berlin je postala simbol nemškega boja. Mnoga nemška mesta so se hfabro in zagrizeno branila pred sovražnikovim navalom, druga pa se pripravljajo na slično obrambno borbo. Bitka za Berlin pa jih ne Drekcša le gleth* na razširjenje, silo in množico gradiva, ga dovaža sovražnik, temveč, jih prekaša v usodnostnem pomenu. Tukaj; ni borba le za Reich,, tukaj je borba za Evropo. Zato je neobhodno potrebno postaviti se proti sovražniku na vseh ostalih bojiščih z odločnostjo, da. ima Führer čas in prostost dispozicij, da lahko vrže v borbo vse razpoložljive sile. Vsa Nemčija, ve, da je Führer v Berlinu, vsa Nemčija ve, da ostane vsako bojišče važno iin da odJpča njihova volja po odporu ln odločnost z» borbo v celokupnem položaju, čeprav ie bitka za Berlin v središču Jročil. Zato se hočejo Nemci boriti, kjer-oll so in FShrerji» podpirati v njegovi borbi, v boju, ki je morda najtežji šn najhujši v vsej nemški zgodovini. Berlin pa je v teh dneh simbol nemškega odpora.' Brez primera? v zgodovini Berlin, 25. aprila. Nemški listi obširno pišejo o junaški obrampi nemške prestolnice, in poudarjajo, da je Führer nemškega naroda Adolf Hitler v najresnejši krizi stopil na mesto, kjer gre za biti in nebitr. Kakpr zahteva od vsakogar, da izpolni tudi najtršo dolžnost, tako daje sam najboljši zgled. Listi poročajo, da hite na Führerjev poziv v prestolnico številni novi branilci, da ojačijo obrambo Berlina, vse ps preveva duh junaštva in čvrstav vera v končno zmaero. Pri obrambi prestolnice se odigravajo primeri največjega junaštva Sovražnik je posebno močno napadal v smeri na Frankfurter Allee. Z močnim topniškim ognjem in ob podpori številnih tankov je poskušal razbiti nemško obrambno črto. Nemški poveljnik, odlikovanec z viteškim redom železnega križa podpolkovnik Bärenfänger pa mu je pripravil; s svojimi vojaki, izmed katerih so številni izšli iz Hitlerjeve mla-. dine, pravo tankovsko grobišče. Končno se ie pojavil sovjetski parlamentarec z zahtevo po predaji. Poveljnik mu je odgovoril s kratkim in anačilnin*? »Proč!«. Ojačeu sovražnikov napad, ki je končno na enem mestu prebil obrambno črto, je bil odgovor, toda maši fantje so vzdržali) in je bilo samo na tem odseku včeraj} popoldne ocenjeno število sestreljenih tankov na več ko 50. Enaki primeri junaševa in neomajne odločnosti se lahko opažajo na vseh točkah berlinske obrambne fronte. Tako je na primer neki oddelek, oborožen zgolj s strojnimi pištolami, izargal sovražniku že zasedeno poslopje. V se verno vzhodnih predmestjih Buch in Pankow so na čelu branilcev vodilni funkcionarji strankinih organizaciji Minister dr. GcJobels je v svojstvu državnega obrambnega komisarja izdal na berlinsko prebivalstvo plamteč poziv, v katerem izraža najvišje priznanje za junaštvo, ki so ga dokazali pri obrambi prestolnice. V svojem proglasu opozarja na tö, da je celo po sodbi moskovskih listov obramba Be-lina brez primera v zgodovini. Boljševiški teror ne more ukloniti prebivalstva Berlin, 25. aprila. V severnih predelih glavnega mesta izvajajo boljševiki nad prebivalstvom svojo oblast Neka žena, ki je pribežala iz Wfciesensee, poroča, da sa Sovjeti izropali še neporušea© hiše ter jih pOžgali. Prebivalstvo orivlečejo iz kleti rn ga gonijo pred svojimi* oklopniki kot tarč«?. Tudi Od drugih strani, prihajajo poroči-}a o boljševiških nasidstvih. Kl jub temu se ves Berlin bori: kot en mož in tojdi berlinske žene se zaidrže zelo junaško. Boiečim se vojakom nudijo Vso pomoč, oskrbujejo ranjence i» skušajo ustvariti nove obrambne možnosti. Obrambna borbenost ni niti malo popustila. Vedno'znova so dejanja posameznikov, katera potegnejo za seboj Oktale lz še tako težkih položajev. Predvsem pa: »Führer je v Berlinu!« Tq, stavek je kot molitev, izpoved! vztrajanja in bojne pripravljenosti za žilavo Obrambo a žrtvovanjem lastnega življenja. Usntim ije vamümk sü FittnMl L|se fe smrtno ponesrečil ponski vaadi nji niti vojtaa; nfi|P|Clved'v niti ne kaže, slične namere. AJ-i se bodo Sovjeti ikioničino udeležili vojne proti. Japonski aRi ne. je le v tciitko v.ažno, v Occffilfcor bo Sov-jejska zveza h«tej"fc| OduOča|t!" pri uistovsrianvtr položaja v Vzhodni A3U1 To dejstvo lOodp morale upoštevaiti Aragiiija, Zedlr^jene države ito Kitajjate,'. če sta Rocseveit -.n Chur-ohiWl v decembru 1943 v Kairu svečano ob-IjuMffla, da ib3lnd'žur rijo in da ho Koreja1, svobodna državo), tedaj je to bilo v nasprotju .dilagi lökupnosilne zadružne misli, pcCii: ičnega življenja pa na podlagi čiste nacionalne ideje. Na tem programu je zbirali okrog sebe vedno širše kroga ideaflmih, zlasti mladih .ljudi med' Srixi, a tudi med Hrvati in Slovenci. Njegov pokret »Zbor« je dobivali vedno večji razmah ih je že v, bivši Jugoslaviji postajal od leta do leta vplivnejši čimitelj, čeprav so se proti njemu odkrito ali: prikrito borile vse takratne stranke. Ro zlomu Jugoslavije Je ta 1941. de bil Ljcftäö med prtvtoiil, ki bo spregledlaää 'komunistične četrte, iru med prViimtf, kfi so uvideli potrebpi aktivnega odpora pruti njim. Na ir.^jetgovo inicilaibivo se je ustanovili Srbski !rb za uro dopovedovala, skreganim in nera^sotl-nim ljudem, da je poseg Slovenccv v vojaško politično dogajanje bistvene važnosti za razvoj sedanje vojne, čeprav se je ta^ takrat odigrala še neizmerno'daleč od'nas.J Glas vpijočega v puščavi so ostajala trezna opozorila da je za Slovence kot majhen narod, zlasti še po nesreči, ki nas je zadela, prvenstvena zapoved čim skrbnejše čuvanje naših, že itak skromnih sil, pa da se moramo že samo zaradi tega izogibali vseh z žrtvami združenih avantur, najbolj pa še takih, ki so že po svojem bistvu pogubne za naš narod in kakršno je v prvi vrsti bilo komunistično početje, skrito za. firmo OF. Del naše javnosti, kj je stal pod vplivam komunistične agitacije, je nekritično krenil po poti, na katero so ga dema-goško usmerjale, sile, ki so hotele tudi na? narod čim bolj oslabiti, da bi nato tem laže zagospodovale nad njim. Premnogi so so takrat zaslepljeno odzivali pozivom ter so iz gozdov iin hribov začeli z borbo, ki je služila le interesom nam tujih idej, Slovencem pa prinesla toliko gorja in neodpust-ljivo veliko število nepotrebnih, žrtev. Danes, ko stojimo pred usodnimi nalogami svoje bodočnosti, vse te sile, strašno pogrešamo. Tudi prezident general R^pnik se jf dp-, taknil v svojem sobotnem govoru tega problema. Obračunal je z. zmotnim, gledanjem, kot smo ga nakazali' zgoraj, že večkrat poprej. Tokrat pa je položaj prikazat s takšno prepričevalnostjo, da je prav, že njegova izvajanja ponovno podčrtamo in,-a tem morda v zadnjem trenutku preprečimo, še nadaljno nekoristno trošenje narodovih sil za interese, ki niso v skladu, z njegovo, bodočnostjo. Gospod prezident pravilno ugotavlja položaj Slovencev sredi velikega dogajanja, ko pravi, da je nam pritlikavcem težko, govoriti o položaju, ker ogromne sile odločajo o njem. »Trdota naše zadnje preizkušnje bo odvisna od svetovnopolitičnega po.ožaja, ki ga ustvarja vojni položaj. Trenutni vojni in politični položaj tam je poznan iz vojnih poročil, če boste po tej poti dosledno zasledovali tudi silnico bodočega, svetovnopolitičnega razvoja, vas trenutno stanja ne bo našlo, nikoli nepripravljenih. Pri tem, moramo kajpak dosledno držati že oir^enje* nega načela in prepričanja, da naša nag-nenja ne bodo pazvpja nikoH predpisovala in da bomo ostaK vedno te drobec oblikujoče se protiboljševiške Evrope, v katere okrilju bomo lahko odločili edinole kaj zase; in še to samo te^aj, če bomo proti boljševizmu nastopali enotnih misli, Čustev in namenov, to je, z mislijo samo na, rešitev narodove nacionalne in krščanske substance.« Nismo Slovenci os sedanjega svetovno političnega dogajanja, kakor bi kdo morda v svoji nerazj^edanosti in ozkem tolmačenju velikih dogodkov mislil. Si o venci moramo predvsem biti samo budni zasledovalci svetovnega dogajanja, po katerem moramo izbirati pot in oblico svojega zadržanja. To seveda ne pomeni, da morama stati na špekulativnem stališču in, Če bi bilo treba, tudi kupčevati s svojim prepričanjem. Realno stališče Slovencev mora b^ti plod razumskega pretentavanja velikih cio-godkov' in vskladenje svojih interesov, ia izročil z njim. Pomeni pa vsekakor odklonitev tiste politike, ki ni v soglasju z načelnimi koristmi našega naroda- Se nečesa se moramo pri tem zavedali, Prezident Rupnik je to prikazal v dveh kratkih, toda tehtnih in za vsakega razumnega prepričljivih stavkih: »Zavedajmo se, da si moramo predvsem pomagati sami? Streznimo se in bodimo pametni, ker ja jalovo mišljenje, da nas ima kdor koli sag svetu tako rad, da bi nas navzlic naši neumnosti držal pokonci!« Kako resnične so te besede, smo imelS žal priliko že večkrat poskusiti na lastni koži. Zlasti Anglosasi, na katere ao mnogi v svoji naivnosti polagali nesmiselne nade, so potem, ko so nas vrgtj v vojni vrtinec, postopali z nami slabše ko po mačehovsko. Zahtevali so od nas, da trosimo svoja sile za interese, ki niso v skladu z interesi našega naroda. Med nami pa so bili nekateri celo nekako ponosni, Če smo svoje Sile lahko trosili. Za neznatno pohvalo smo biß pripravljeni žrtvovati na tisoče življenj» Da* nes ostajamo zopet sami, prepuščeni lastnž življenjski sili in ukrepanju po lastni pa-» meti. Danes šele vidimo, kako zelo nami manjka tistih sil, ki smo jih brezplodno iz-trošili. Danes stojimo pred velikimi dogodki, ki bodo od nas zahtevali enoten in močaa nastop. Ob tej uri ima klic g. prezidenta: »Strez-t nlmo se in bodimo pametni!« zaradi teg^f dvojno veljavo. V zadnjem trenutku najdimo pot k samemu sebi, da nam ne ukkf naša bodočnost, kajti »jalovo je mišljenje,, da nas ima kdor koli na svetu tako rad,, da bi nas navzlic naši neumnosti drža} pokonci!« { Notranja ieriza v Angliji London. 25. aprila. Za razpoloženje V Angliji je značilna vest angleške poročevalske službe, da je državni podtajnik Vojnega ministrstva objavil, da bodo voditelj; pomožnih organizacij prijavili svoj iastop lz Churchiliove vlade. Dodal je, da je Obžalovati. da se bo zgodilo to baž v trenutku, ko se silni problemi n ajresneJšega značaja kopičijo nad imperijem. Sovjetski pritisk na ŠV£dsk€ 3 ockb^itm, 25. aprila. Švedska vlada e« Je naposled vdala pritisku Moskve ter bc izročila Sovjetom vse ladje baltiških držav; s katerimi so nribežall begunci na S ved. Sko. Gre za, (Hi lad& ki eo PO večini z* nvhP MaCi • i —.> m i: k t t Pogled v bodočnost ~Pod tem naslovom objavlja revija »Slovensko domobranstvo« v svoji zadnji Številki tehten načelni članek o gospodarsko-socialni strukturi našega naroda in o življenjskih nalogah, ki se iz nje postavljajo našemu narodnemu prizadevanju. Pisec L. K. predoču je v članku, kako so tako zvani srednji sloji Jedro našega naroda in kako mora vsaka res narodna politika graditi bodočnost vprav na nie. V naslednjem prinašamo iz članka njegove glavne odstavke: Mfcjhen narod smo — to je ugotovitev, ki smo jto že večkrat slišali, vendar pa se »am ZčL, da ni dobro preveč poudarjati besedico »majhen«. Zavedati se je treba, da veličina narodov ni v njih številčni moči, temveč v njih življenjski sposobnosti in volji do življenja. Ce smo še tako štev.Sčno majhni.*, nas ne sme bti strah pred bodočnostjo, dokle. imamo trdno- voljo živeti in se ikjoriti za dostojno mesto v novi Evropi. Pač pr: je res, da smo narod majhnih ln srednjih lj-uii, g-.oc.aac z gospodarskega vidika. Nismo imeli mnogo kapitalistov, pa še kolikor smo jih imeli, so bili relativno majhni »kapitalisti«, če sd jih pred-stavljamio v .plutokratskem sm ilu. Na drugi strani priznavamo, da je bilo pri nas mncigo nepotrebne revščine, vendar pa je v glavnem v naši gospodarski strukturi prevladoval zdrav srednji; stan, mei katerega ni bilo šteti sanio našega kmeta in meščana, temveč tudi veliko večno naše-, ga. delavstva, ki je po svoji gospodarski moči in sociolcžki poziciji;: bil bolj pripadnik srednjega stanu kot pa gol proietarec. Naš narod je tvoril tedaj pre .1 vsem prednji stan, od kmeta pa c f o delavca, od obrtnika in trgovca do uradnika. Ta srednji stan naj bi torej izgini po napovedi marksistične iieologije, izginil naj bi zato, da bi dal prostora »diktaturi pro-letariata«, kateremu bi zopet diktirali svoja povelja levičarski voditelji marksistično-boljševi-ške šole. Ta srednji stan naj bi izginil, ker je le ovira tem voditeljem, da se ne morejo povzpeti do gospodarske ih politične moči, do katere hočejo oriti tuli za oeno take žrtve, kakor je sploh obstoj našega nahoda. Kajti uničiti naš srednji .stan, to je našega kmeta, trgovca, uradnika, obrt- j nika in delavca, pomeni uničit,- gospodarske in .bolcške osnove, na katerih je doslej počivalo naše življenje. Uničiti srednji stan, pomeni uničenje našega naroda. Kdior mÜsOi na bodočnost našega naroda, mu je jasno, da ni njegova bodočnost v uvedbi stvari, ki so za naše razmere -absolutne. neprikladne ln nam- celo tako škodljive, da ne rečemo, da pomenijo naSo narodno !smrtr temveč je eiina prava in pa-i, ki hc" metna ,pot tista, loče ohraniti doseda- nje viednote, v kolikor se dobre, in j h razvijati naprej v smeri, ki bo povečala naše narodno blagostanje, kakor tudi, blagostanje posameznika. Edina prava in pametna- pot je odpraviti napake preteklosti p:i gradnji naše .prSio.-nosti. Graditi .je treba na temeljili, ki 'so dani našemu narodu z njegcnfo- zemljo, dosedanjim načinom dela, z njegovo dosedanjo socialno strukturo. Tc< je pozitivno grad teljsko delo, ki nam mora biti vsem pri srcu. Danes s.cer nimamo časa mnogo delati na prepotrebni obnovi naše zemlje, naših domov, prosvete itd., ne da bi s tem hoteli zanikati važnost tega dela v bližnji bodočnosti. Danes imamo skrb za vsakdanjost, da napravimo vsaj tisto, kar moremo in moramo napraviti takoj. Ne smemo pa seveda pozabiti, da se je treba pripraviti na b?-dcčo temeljito obnovo našega gospodarskega, socialnega ;n kulturnega življenja, na kar moramo misliti že sedaj. Pri tem delu pa. bemo morali vedno imeti pred očmi dejstvo, da smo narod srednjega sta-nui in da je naša bo.ločnost predvsem v tem, da temu našemu slednjemu čleveku zagotovimo člloveka., dostojno samostojno Življenje, da mu vzamemo škrb pred krizami in bodočnost j c> v starosti, da mu ne damo 'samo kruha in vsakdanje strehe, temveč mu pomagamo gospto.iarsko se vedno bolj dvigati da se bo povečalo- njegovo materialno blagostanje, da bo poleg tega Imel p ril ko poskrbeti za svoje kulturne in. 6 vge potrebe, ki niso samo potrebe' žc-Icdca. Ker smo rtarod srednjega stanu, ni naša pot, uničiti ta srednji stan- in s tem našo gospodarsko osnovo in postati narod beračev, temveč mora -biti naša pot usmerjena v te la se nam ohrani, kar je zdravega in az nas dobrega. Tuja miselnost nam' je vsilila sedanje gorje, premaga naj. jo pa domača miselnost, ki drugače upošteva koristi našega ljudstva kot gospodarska in socialna, politika ljudi, k So s sve-jim delom dokazaM, da {im, nd pri sr cu dvi-g našega naroda, temveč njegovO uničenje, da bi preko trupel našega ljudstva prišli do svojih ciljev! BLAGO <$ «n) za kavč - ■ i t.. Jjoljäe. volneno, ugodno prodam. Trgovina na Poljanski cesti 25. -----i« v, i WV| . illgic*,., '-»y----. poleg sotprvjge Lee, hčerke iporKtcljnegia slovenskega Äerarnega zgodovinarja- Financ a Lovca, jfci hčeike diplomirane fiiiozofke Ne-vd.'ke še min-ogo&tevMni aoapoi -in prijatelji, K večnemu pciöitlku! b'ido. rajnega spremili: v četrtek cb 9 3z kapele sv. Krißtotfa: na Žalah na pokcjpUiilšče -pri1, Sv. Križu. Naj v mitu počiva! UžaJibSčenioa sviajosm ilareka-mo naše iskreno sčižafljia. u— Cepljenje zoper tifus bo mestni fizika! opravil tu.1i. letos in sicer s podkožnim vbrizga,nieiri^ in ne z uživanjem tablet kot dozdaj. Cepljenje bc- brezplačno in neobvezno. V3i. ki žele -biti cepljeni, naj' se zglase od čCi r"ka 26. t. m, dalje med uradnimi «rami od 8. do 9. v prostorih mostnega ambuLaty.rij-a v pritličju Mahrove hiše, Krekov trg 10. Cepljenje je i'spešno le, če je v 8 dneh opravljeno dvakrat. Hkrati opozarjamo, da je to cepljenje samo' zoper trebušn* 1.1'fus, ki ga dobimo z uživanjem -ode, ne pa zoper pega-gar, Flecktyphus, ki ga ika prenašajo uši), nse» »a razpolago zaščit- «nirjenje javnosti 3po-, da nimamo v Ljublja-liSnega, niti pegastega i bUo potrebno obvezno imo, da se tega, zaen-epljenja zoper trebušni sem osebe, ki so bile že t. j. one, ki so za-posle- kaz, kako je v zadnjih a mladinska klavirska kcija šole Glasbene Ma-18. v mali filharmonič-Iva Hrašovčeva je pri-i svojega oddelka ceio-idukcije, obsegajoč iz-3atelji.ee Mirce Sancino-rna v založbi Glasbene za stare in onemogle v v Japljevi ulici ing. Gjud ta pok. Jakoba žargija lentina Spende namesto ancetu Košaku y Gro-aamesto cvetja na grob 0 lir; Podpornemu dru-mladino Josip Wester tmesto cvetja na krsto an Požene! pa 300 lir »častitev spomina Fran-ravi »Jutra« so položili FtepiČ 300 lir in Zdenka ■ v počastitev spomina 0 daljšem premoru vče-}i redno voziti. Meščani, 1 njegovega ropota, so «meta z mešanimi oh-ramvaja poslužujejo le veseli, da jim je bila ►a;, ki bi ga potrebovali l nič kaj preveč ne zaledno dovolj prostora v mice. Je najbolje saditi krom- i, kajti če se krompir j/xc.j saui, .axt griij^ in tudi slana mu škodi, cirn pozneje pride krompir v sušnem času v zemljo, bolj je trden in odporen. Tega pravila se Ljubljana in okolica letos ne držita iz mnogih razumljivih raziogov. Delo na. njivi in polju opravi kmet aJi obdelovalec takrat, kadar mu je to najbolj prikladno. J-etos je vsakdo pohitel z delom. Krompir so naši meščani, in kmetje večinoma že posadili, hoiifecc^ao-dobil^-semena. Nekateri pa so vrgli v zemljo ostanke lanskega- krompirja, n uamit « in jo- büTjCe-^acft "^^"S^t^nesr^^^rftčno bombo. Pred dtnevft Je -z>y- djotmago higo nalšdll Sleft»: sin posestnika, Ante ja PiuciEiar iz Gajinič v občini šmiaujaJh edivirženo ilüaüijansko r,:i5no .bomlbo. Prä cggedfofviainij|ui in oVpaivspijiu je dečku bomba v irßßtaih efteipILcdiralt lin ga huido po--škc/dovata nia očeh, po .dc-snic,i iti: oibeh no-ge£\ ta/kp da, so fataia neizavestj.coa odpe- vm ^luitojšm • ZAPOSLITEV t>rl pospravljanju pisarn, spre-jmem. Naslov v Jutru. 9177-1 'iLKlVJUš • šrv. POMOČNICO ln vajeoko, sprejme modni ealon. Naslov v Jutru. 9058-la • naiZEBKO siprejmem v službo na deželi. Služba stalna. Naslov V Jutru. 9146-la LIMONO v čaju ln 11-aaon&do dobro nadome-4ča limonin ekstrakt 'Citrol«. — SteRlenlčlco prinesite b seboj. Dro-gerlja Anton Kane, židovska Ulica 1. 9099-6 OBLEKO deško, sivo, za dečka 8—10 let, prodam, Naslov v Jutru. 9144-6 RADIOAPARAT 4+1, majhen, popolnoma nov prcKfcan. (Ob Ljubljanici 63. 9131-3 PREPROGO Smlraa, 4'/, x3'/t, poceni prodam. Vožn Jakova c. 7, dvort-He. skladišče-. 9158-6 OBLEKO moško, sivo, d&maJU rjav plaÄC, te-mnoslv kostum, vse lz prvovrstnega volnenega predvojnega blaga, pso-ÄMT-. KrojaÄtvo ReSe>-t«. Cesta 600 let Ljub-IWWI Grafika Č5VLIE moške, nizke črne, št. 41. Iz finega I predvojnega usnja, prodam.. Ogled pri vratarju »Jutra«. 9244-6 ŠKORNJE št. 43, laka-ste, na novo predelane poceni prodam ali zamenjam Müller, Me st.nl trg 17-111. 9121-5 PINAMOSVETILKE z; kolesa, neka/j komadov prodam. Müller, Mestni trg I7-m. 9120-" KOLO damsko, novo športno, z din am o s ve -tilkOi in tremi prestaja mi, ugodno prodam. Müller, Mestni tre št 17-ni. 911u...r— a pt^štojniim. ofc-Lasitvcnv. * Priznan jo k Führerju. Na dan 56. obletnice rojstva Adiilfa >j»i je imel Gauleiter dr. Rainer po radiu nagovor na koroške rojake, v katerem je med drugim dejal: Danes ne govorim o .položaju, marveč o možu, lu je doslej obvladal vsako eituaci-jo. Milijoni Nemcev ga imajo v mislih, saj jo v njem utelešena vsa njihova nada in upanje, že šest let nosi Führer ogromno breme odgovornosti, ne obiskuje ne koncertov ne gledaliških predstav, temveč se posveča samo delu za svoj narod. Njegovo življenje je v vseh .pogledih zgledno. Führer predstavlja zgodovinotvorno osebnost nordijskega, tipa, je na višku svojih duševnih in telesnih moči, čeprav so ga skrbi nekoliko upcgnile ter mu vpletle v glavo neka j sivih las. Njegovo oko in njegovo srce pa je ostalo jasno. Slej ko prej ljubi otroke ter ga navdaja neomajna vera v nemški narefd. Sovražniki si prizadevajo, da bi ločili ljudstvo od Führerja, toda vsi Nemci vedo, da ne more biti Nemčija brez idK-ža I1»HHj*, ki je največji človeški pojav sedanjosti na zemlji. Zato ne bodo Nemci nikoli popustili od načela-: Ena država, en' narod, en Führer! Okrožni vodja Goltschnigg padel. V Lien-zu so pred dnevi pokopali okrožnega voditelja Goltschnigga, ki je padel na čelu svojega oddelka na zapadnem bojišču. Pogreba se je udeležil tudi koroški Gauledter doktor Rainer s svojim namestnikom Thiem-lom. Pokojnik je bil eden najzvestejSih sle-dilcev Führer ia, Kc-roška pa je izgubila z njim odločnega bojevnika. Mladina je nabrala 112.316 mark. Državna delovna služba je priredila javna zbirko v Celovcu in je ob tej priložnosti nabrala v mesecu marcu 112.315 mark, katere so bile izročene svojemu namenu. Nov grob. V C&lictvcu je aripusftit svoje drcige v 59. ileiu živtljemjia Ibffvßt mesarski mojster Joižetf Gregprilč. Za njim žalujeta žena in s ff. GreigldiUča so ip-ckctptali v petek 20. apjfla na ceiiloMšketm ,pdkc(poaišič)u. Milo ln pralne pra6ke prejmejo potrošniki na, ojesfilju KogesJce in Ggfso/jske..*®" živil-slsr'naka-znier pri svojgo-r fcrgovdu". ' Z glavo pod cirkutark-0'. 60 letni Žagar Alojz Zakolo iz okolice Celovca je prišel po nesreči z glavo preblizu krožni žagi, ki mu je prizadejala nad tilnikom hude poškodbe. Morah so ga. odpeljati v bolnišnico. Iz Trsta Vojna pomoč v žetu 1946. Gauleiter doktor Rainer* je izdal na Nemce v operacijskem področju Jadransko primorje poziv, naj prispeva-jo za pomoč in podporo ustanov pod varstvom Rdečega križa.. Samo po sebi se razume, da je dolžan prispevati za nemški Rdeči križ tudi vsak Ne-mec, ki živi na operacijskem področju Jadranskega prr-morja. Tudi v tem sodelovanju naj se pokaže borbena skupnost nemškega naroda. Zatemnitveni ukrepi so bili v zadnjem času poostreni. Zatemnitveni čas je sedaj cd 20.40 do 6. zjutraj, oblasti: pa, opozarjajo prebivalstvo, da bodo policijski organi zopet začeli izvajati kontrola, če se stanovalci držijo predpisanega reda. Vsak stanovalec naj se zaradi tega prepriča, ali so njegovi .stanovanjski prostor;: dovolj zatemnjeni ali ne. Seveda velja za obrate, ki delajo ponoči, isti predpis kakor za prebivalstvo v stanovanjih. Obvozno cepljenje proti kozam bo izvedeno na ozemlju tržaške mestne občine za vse otroke, rojen» med leti 1938. in 1942. Tretji dobrodelni koncert V prid trfta- vrial preteklo škim bambardii ancem se je soboto v gledališču Rossotti. Vi el Je orav čedno vsoto, ki se bo porabHa v 'prid oškodovancem. Mrtvaški zvon. V Trstu so uttnrtl: JoaS-pdna IvanJčfLč, stara 67 let; Mtanija PriSček, sifcdra 68 leL; Aton Risacefijt. stau- 75 let; Katarina Ta'viöair-Refou'ia, stara 66 let; Tere-Höa Stiročck, staira 69 lelt; ter 36 let statra Ana Kovačeva. NadiaMje sta umnla v 61. letu svOJO deibe- Andrej Peöair iz Bataavüce ter Amaataßäja Biufievriičeva Siz Zadra. Zaročila sta se v Trstu trgovec Milan Brelc in Zv&zdanfai GenševSč. Razdeljevanje jajc. Od srede 25. aprila daljo prejmejo potrošniki na mestnem, področju tržaške občine po dve jajci. Jajca so po 15 lir kc-mad. Bolniki s posebnimi nakazili prejmejo za mesec april po eno jajce na dan, v celem torej 30 jajc za ves mesec. Pes je ugriznil 7 letnega Salvatarja Dabo v levo roko. Dečka je mati pripeljala na zdravljenje v tržaško bolnišnico. Nesreča z vojjnim materialom. Dveletni Egidij Pernica iz Trsta, stanujoč v ulici Universita, je našel izstrelek ter" se ž njim tako dolgo igral, dokler «u ni eksplodiral v rokah ter ga ranil flK prsih in nat obeh rokah. Poškodbe so afetne. Od neznancev je Ma napadena in ranjena kmetica Ivana» Volk, stara 58 let, doma lz Eizelja na Vipavskem. Volko-va Je dobila taksne poškodbe od strelnega orožja, da so jo morali prepeljati v tržaško bolnišnica. Iz Hrvatsfee Dnevi hrvatske gledališke umetnosti. Od 1. do 8. t. m. je hrvatsko državno gledališče proslavilo teden hrvatske gledališke umetnosti. V obeh zagrebških gledališčih ao vprl-"zarjali izključno dela hrvatskih avtorjev, in„Sicer Rabadaaovo dramatizacijo romana fienoe sZlatarjevo zlato«, Fotezovo najnovejše drauLSKo delo vcetvorka«, Lhotkovo opero »Faust«, Mesaričevo komedijo »Gosposko dete«, Zajčevo opero »Nikola šubič Zrinjski«, Freudenreichov igrokaz »Grani-,čarji«, Xdidžcrovo opereto »Sanje male Loa-ne«, GvXc-voevG opero >Ero z onega sveta«, Nikoiičevo dramo »Za boljše ž vljenje«, Go-tovčevo opero »Morano«, Fotezovo komedijo a Stric*, Cgrizcvičevo »Hasanaginico« in Mesaričevo »Tudi v našem mestu«. Inu^taški gospodarski podčastniški šoli je b ia v sobete 24. marca slovesnost napredovanja pi-vih gojencev. Ustaška gospodarska pCdča;ta š:ca šola se je začela pred 6 meseci kot gospodarski tečaj, v začetku letošnjega leta pa je büa preustrojena v redoo podčastniško šolo. Svobodno kretanje v Zagrebu je po odredbi policijskih oblasti z dne 26. marca do"r>)ieno cd 4 zjutraj do 9. zvečer. Ob 20.30 morajo biti vsi lokali, kinematografi in gledališča zaprti. Velikonočne procesije v Zagrebu so 3e vršile po vseh župnih cerkvah. Prebivalstvo se jih je udeležilo v velikem številu. Zag.ebški mestni parki so letos spremenjeni v vojne vrtove, iz hrvatskih listov povzemamo, da Je mestna občina v Zagrebu nekatere svoje parke dala letos v obdelavo potrebnim družinam. Temu namenu bodo služili park na Zrinjevcu, gledališki park in še nekaj drugih. Otroška igrišča ne bodo spremenjena v vojne vrtove. Naročnina za hrvatske liste je bila nedavno v sorazmerju z drugimi cenami zvišana. Posamezna številka »Nove Hrvatske« stane 60 kun, mesečna naročnina 1600 kun, za državne in samoupravne uradnike ter ustaške funkcionarje pa 1200 kun. 'estila „PREVODA44 DELITEV KAVNIH NADOMESTKOV MLEKARNAM MJIekaime v LJtulblja» JI dvignejo psi Pre-vjodu, NoviL tqg 4/H, nakazila tej kavni nadomestek. NaikEizija', ki 'bi jdh ,&b 5. maja t. 1. ne dvigniiii, bodo razveljtivlijena. NAVODILA ZA ODDAJO NAHCWMLNIC P:itao.äü3c iptredkaži oaooivno živilsko, na-k/aaniicso za mesec maj takoj, najpozneje pa da 5. maja, svojemu sitaHnemu trgovcu aJi zadrugi (za -razna živiila), ali'ii peku (za kaimh). eni gcepoolinijiHkemiu cfonatu; (ako se tam cejcdlaevino ihra J.). Družine paeidtožiija vse raakazlniee naenkrat Trgovec odireže aaicesf|n:lce za razna ži-vüla otstotčaano z nancčdiinico za moko pri vsejh -tistih ipi'ftrcjänilküh, ki so se v mesecu majiu odüotöi'li, zai neficujp mc|k(3. Prejem ma-i«čiil.-niiic za. .razr^a žiirvailia potrdi trgovec z ŽL gom nej za to «značci Um -mestu- v gfiajvi nakaznice, prejicim nairočiilnjKe iza m'0k,?i pci še pqseibej iz žilgiclm, Ikli gra prlitiiane (po'5evno čez sredino glave (nakaznice. Tigttd pojtrošnilci ki sot se o^cCrli za nakup krulha pri dzbranem peku, pred!lo&[jo c-sncivmia žilvllsikia inajkazniioo itetnu .peku:, ki majj .ciireže n^.rcičilinjoo m\ kruh. Pregean te nairoč&l |ce pcitiiJi pek. s svojim žfi(gomw kii ga pritisne -poševno- eeiz eaedana nakaiznijce. Öe se ma, tem mestu že -rMHiajJa kakšen žig, pek me strne sprejeti naiočitoice. PotucD-I lki^ kii- ee hrani jo v gi'tatiaskih obratih, piedlciSijb nair-ačifmdtoi teim-u ojbraifcu kot dcf»iej, naraö'ünu» taj kruh pa saimo, če bodJ naibavTiijafd: ikruh stali b pri nfjejm V tetm primeru jpotndfi) gcst-inskl obaat & svO. Jian žigom pirejecn nancii tlnioe za kmh easi'-ko kakor pek. Odire2k,e za knuh, kj jih reže gostensjkti cibnat med mesecem, oddajja sproti naacivnctat pettoui. TngjCivieit, zadutulge Sin, petki, ki so pojbrali narotäl-nüce od! svojih atain'h oddietmialcev do 5. onajlaj, ibodo odictrd naročitoce Prevodu, Novi: trg 4/IL gelbe. 14 dia dne 8. maija t. L Kdor naročBnkj ne bo oddal do 5. maja t. L kakor je določeno v zgornjih odstavkih, ni opravičen zahtevati raoioniranih živil od dobavitelja, čeprav Je -vpisan pri njem kot redni odjemalec. Prevrft Novi trg 4/II, sc,b>a št. 12, bo sprejermal po 5. imaiju nairočilnice za -maj samo od onih (poitroSn'kjciv(, ki se bodo i&kaizail z ži'gj'tm. Mesltneg^at preslkTbo-valraaga urada, da so živiltske nalkaizcice pretetii po tem, dinaviu'. Trgovci, zc|druge in peki se ponovno opozarjajo, dla se pri ureditvii 3rl oddaji narp^ ÖEnic strogo drže dosedanjah Pievodovih navodil. POR t — Poziv nogometašem! Navedeni naj se gotovo javijo na obvezen trening, ki bo v petek popoldne na Ljubljani (gre za tekmo prihodnje nedelje): Oblak. Levart, Kranjc, Kumar, šebenlk, Pišek, Sočan I, Rot, Aljančlč. Nagode. Pajon, Brodnik, Nagode II in Plskar D. — (Poziva sklicatelj in podpisal. - Op. ur.) S. D. Iztok poziva vse članstvo, da se sanes-l.iivo udeleži obveznega sestanka danes ob 19. plr Lovšinu. Važno I POZOR! Kupuicm in prodajam rablierse čevlje. Zamenjam večje in manjše številke. Klavžei, Vošnjakova L-lica 4. 8418-7 LJUBLJ. ZVON. tudi posamezne letnike in mesečnike, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ljnblj Zvon«. 7217-7 NAKUP in prodaja vsakovrstnih predmetov. Trgo vina »Ogled«, Mestni trg 3. 8142-7 RJUHE, kapne. žimn-'ce. pohištvo, porcelan in dru-po kupi trgovina oOsled« Mestni trg 3 Rili--: ZNAMKE, kompl. zbirko s1! posimezne pirti-e '.-, p !-. Ponudbe »lufru« n. d »7nnmke«. ~>1 is S' OV KNJIGE. d-»bre, kurim Ponudbe lutru pod »Bibliofii«. 7216-7 KOPALNICO kompletr-o peč in banjo, novo ali malo rabljeno, kupim aH dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Kopalnica«. 9042-7 »HITROST«, nova trgovina, kupi Jedilne servise. vinske servise. Jedilne pribore, posamezno, nože, žlice, vilice ln vse steklene predmete in razne boljše predmete. Plača takoj. Stritarjeva St. 2. 9143-7 ROCKE (kante), pločevi naste. kupuje »Petronafta«. A. Hmelak, Ljubljana, Ci-ril-Metodov* 33a. J-442-7 STOL ležalni, kupim ali dam protivrednost, ponudbe Jutru pod »Ugodna prilika«. 9031-7 KOLO damsko, dobro ohranjeno, ltalj. znamke. kupim. Ponudbe Jutru pod »Denar alt Ti flUZ-Z SIV. STROJ, damsko ln moško koJo, vse ohranjeno. novejše, dobre znamke, kupim all dann drugo protivrednost. — j Roje, Triglavska 9, telet. 28-61. 9198-7 I SANDALE št. 22 do ?3. kupim. Pajk, Celovška 30-H. 9139-f WECK KOZARCE ln vso pripravo za vkuha-vanje sadja, kupim. Ponudbe Jutru pod »Weck«. 9150-7 KOLO damsko. dobro ohranjeno, kupim. Rožna dolina C. n, št. 8. 9148-7 VOZIČEK o-troSkl, globok, samo dobro ohranjen, kupim. Ponudbe Jutru pod »Predvojni materljal«. 9147-7 STROJ pletllnl, št. 8, nov ali dobro ohranjen kupim ali, zamenjam za prot vredno6t. Naslov v Jutru. 9142-7 GALICO kupim ali zamenjam za protivrednost. Levlčnlkova ul. 26, šiška. 9165-7 PIS. STROJ v kovčegu. kupim. Ponudbe Jutru pod »Pisalni stroj«. 9164-7 rw< m emu m ^PROTIVREDNOST dam za dobro ohranjeno, kompletno damsko kolo. Ponudbe Jutru pod >Deželan«. 9161-8 ŠIV. STROJ mall Singer, z dolgim čolnlč-kom, zamenjam za rabljeno 'moško kolo. (—> Ogled od 13. do "«3. ura. Haalov v Jutru. GALICO modro, zamenjam za protivrednost, ponudbe Jutru pod »6 kg aU več«. 9123-8 GOJZERJE št. 42. skoraj nove, lz najboljšega usnja, nakovane ln volneno temnomodro blago za suknjič ev. tudi za hlače za manjšega. fanta, zamenjam. Bežigrad 7-1. 9131-8 KOLO moško, prvovrstno. z vso opremo, zsmenjam aa dober ra-dloaparat. eventualno doplačam. Ponudbe Jutru pod »Zamena«. 9153-8 SOBICO - opremljeno Iščem po možnosti v sredini mest-- ali v Mo stah. Ponudbe Jutr>.) pod »1. maj«. 9136-23» SOBO udobno, iščem za takoj kjer koli. Ponudbe Jutru pod »Cena nI važna«. 9163-23& ROKAVICO žensko, temnomodro, glace, s em Izgubila. — Najditelja prosim, naj Jo vrne . v uprave. Jutra. 9223-57 IZGUBILA sem uhan, od sv. Jakoba trga dO Plorjanske ulice in od tam do Starega trga ln nazaj do ' sv. Jakoba. Prosim najditelja, da ga odda: Sv. Jakoba trg 6-II proti nagradi, ker ml Je drag spomin. 9275-37 PRSTAN s saftrjem. sem izgubila 22. t. m. po Tržaški cest), do blo-k%, Ken ml Je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da ga vrne proti nagradi v Ločnl-i karjevo 7. 9128-37 i NAOČNIKE sem našel v bližini Sv. Križa. Je-reblč. Albanska 39-11. 9138-37 ZAPESTNICO sem izgubila od Tavčarjeve ul. proti Ceklnovem gradu. Najditelj naj jo vrne pr^tl nagradi. 9196-37 KLOBUK, rjav, sem Izgubila ls; Mencingerjeve ulice po Gorupo-vl. Najditelja naprošam, naj ga vrne upravi Jutra, proti nagradi- 9272-37 GRLICA Je ušla. Oddajte Jo proti nagradi v Škrabčev! ulic' 5. 919^-37 GOSPOD, ki i* nobral racaka -naj hodniku pri domobranskem domu naj Taboru, naj ga isto-tam proti nagradi vrne hišniku. 9197-37 PARCELO za večnad-stropnlco v središču, prodam za L 1,450.000 ln več majhnih parcel. Realltetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva št. 10. 9160-20 PARCELO stavbno, na lepi legi, na Viču, prodam. Ponudbe Jutru pod »Dam 800.000«. . 9159-21 •- . ««»■'' i ' •-TT-T W » T*i Ti. NE SAMO ZA ZLATO Bomu S» Zadnji v šopu papirjev so bili tr-Je spisi. Prepis izkaza stroškov za brltsko vojno upravo in dve prejemni potrdili vojnoiuške-ga urada v Sidneyu, s katerim se je ladji »City of Liverpool« potrjevalo, da Je oddala, nemška vojna ujetnika Leichtenringa 19 Gottwalda. Na teh dveh potrdilih je bilo pripomnjeno, da se za pravilnost navedenih imen ne jamči, ker nimata ujetnika nikakih listin in sta samo navedla imeni kot svoji, ne da bi bilo moči preveriti resničnost njunih izjav. Datum Je bil: Sidney, 25. Junija 1916. Overbeck je napolnili mnogo strani SVO» je zapisnice. Roke so ga srbele, da bi izmalmJI to ali ono listino in jo spravil v žep, tedä mladi mož vendarle ni bil več tako mlad, da M se bil dal zamotiti. Trdovratno se je držal Overbecka Iii g» ni niti za trenutek spustil izpred oči. Nu, tudi tako je bil dobiček neverjetno obilen. Torej v Sidney so bili prepeljali ona dva, ki sta ostala živa. Tu se je sled seveda koo-čavala. Da bi io spremljal še naprej, bi so bil moral obrnit! na arhiv vojnopristaniške-ga urada v Sidneyu, o čemer pa ta raflh ni moglo biti govora. Overbeck se je uradnikom ?Sun Line« prisrčno zahvalil, in ko je stal spet na cesti, je začutil, da mu je čelo vse mokro od znoja. i i Tam na oni strani ulice pa je stal John Paige, tisti, ki ga je po Jeffersonovem naročilu povsod zasledoval in opazoval. Ai' se je bil naveličal čakanja! Toda Overbeck ga ni opazil. Kako neki?, še slutil nii ničesar. Niti za hip mu ni prišlo na misel, da so v Londonu ljudje, ki bi se utegnili zanimati za njegovo početje. Malo kasne j 2 je stopil Overbeck v neki poštni urad in sestavil brzojavko za Nemčijo. Baray je moral neutegoma zvedeti, da je »Blackvvater« rešila mladega drja. Len-za, Icajtl to je podkrepljevalo dokaz, da j« bila ladja, ki se je ponesrečila na Južnem morju, res »Mihael«. A kje se je bil Baray v Hamburgu nastanil ? Overbeck se je kratko odločil ter odposlal sporočilo na Helo Dranstädtovo v h/8! »Hamburške paroplovne družbe d. d.« domislek mu je bil tolikanj všeč, da ni niti opazil, kako mu je med pisanjem brzojavke tuj človek gledal čez ramo. »Izpametujte se vendar, Kasch.« »Gospod Wellencamp, jaz----r »Spoznajte že, da. si s tem vse uničit«. Vaš odhod* za nas ne pomeni škode, čeprav vam rad potrdim, da je bik» vaše delo izredno dragoceno ln .ie upravičevalo najlepše upe. če odidete, nu, tedaj je to za nas vsega obžalovanja vredno, ali naslednji dau bo sedel na vašem mestu kdo drug, ki bo — nemara — še enkrat toliko storil kakor vi. Saj je tako. ali ne?« Kasch ie buim v tla. Občni zber Ljubljanske borze V -torek popoldne je -bil v Trgovskem domu v Ljubljani 20. redni c-bčni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote. Zbor je vodO predsednik dr. Ivan Slokar, ki je ugotcvil. da j eod 162 borznih članov na.vzcčih 87 in. je s tem podana sklepčnost. Pozdravil je borznega komisarja načelnika pokrajinske uprave dr. Trstenjaka, tajn-ka Gospodarskega sveta dr. Ivana Plesa, tajnika Ziveze delodajalcev g. Draga Potočnika, tajnika Združenja industrij« cev in obrtnikov dr. Gc-lijo, zastopnika Združenja, trgovcev inž. Zupančiča, zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev g. AgnoJo, zastopnika Kmetijske zbornice S'. Jamn;ka: in; predsednika Trgovskega ru&tva Mjerkur dr. Frana Winddscherja. Naprosil je borznega kcimsarja. da izroči pozdrave zbo-rovalcev prezidentu divizij-skermi generalu Rupniku. i V .cvojem! poročilu se te predsednik spomnil 20 letnega poslovanja Ljubljanska borze. V avgustu 1944. je minile 20 let, cdkar potuje Ljubljans-te? borza biez vssu kršn h prekinitev, nzvzemši sedanji vojni Aas. V t^i, 20 letih, J» aaaSal devizni, blagovni in efektrv, promet na -Ljubljanski borzi približno 7 in po! n^LUjarde dinarjev' borzne. ra.^sc-cTiSče pa -je refilo skoro 23 000 tožb. Te Stev'ike dokazujejo, kako je bdld borza potrebna in kako je uspešno služila trgovin.-, in industriji. Velika je tudi zasluga borze pri zatiranju nezdrave -špekulacije, saj je s tJ.plxiranjem. trgovanja samega onemogočala zlonamerne spore glede kakovost' in ugovore, izvirajoče iz ku- 5ioprodajnih. pogodb. S svojim razsodiščem e obvarovala, stranke rmmsNImi dragih! procesov ped- rednim osdiščem. Borzno raz-FO-d šče si je pridobile- s svojo ekspeditiv-nosMo in z ob|ektivn;m reševanjem: najtežjih poiov sloves doma kakor tudi v inozemstvu. Tako je postala Ljubljanska borza prepotrebna ustanova vsega slovenskega gospodarstva. Ljubljana bo tudi v bodočnosti ostala ne le kulturni, marveč tudi gospodarski center našega naroda in središče obnovljene proizvodnje ter izmenjave blaga s sosednimi deželami. Prav zato je potrebno, da smo vsi pripravljeni za sodelovanje v bodoči preusmeritvi gospodarstva^ Pričakovati je, da bo po vojni naše življenje uravnavalo dirigirano gospodarstvo ob najtesnejšem sodelovanju državnih oblastev, ki se bodo na zasebne težnje pa šele v drugi vrsti, v prvi vrsti ozirale na interese skupnosti, kolikor ne bodo škodovale koristim skupnosti. V vša^kem primeru pa bodo potrebna pobude izkušenih ljudi, ki bodo s svojim sodelovanjem, lahko doprinesli, da se človeštvo s harmoničnim sodelovanjem vseli stvar jajočih sil pij bliža idealu trajnega socialnega reda in miru, ki si ga vsit tako želimo. Ne dvomimo, da bodo nove -razmere našle tudi pri naših proizvajalcih skrajno dobro voljo, ki naj nas vodi v boljšo bodočnost. ; Občni zbor je soglasno odobril poročilo in bilanco za leto 1944. Za izravnavo računa Izgube in dobička je.biäo treba iz stavbnega, sklada prenesti na račun izgube ln dobačka 110.000 lir in se je s tem Stavbni skladi zmanjšaj, na 890.000 lir. Upravni stroški so se povečali za 50.000 Ur ~ " Borznemu svetu je razresnica. iia soglasno podeljena K3KEMATOGRAFI KINO UNION: »Sinček na počitnicah«. Hans Maser. Predstave ob 17. ln 19. uri. , sjaidkclr-jla dn ikcimserv ifccdo v vieljlalvi še nlfeikaij mesecev picij£lj% Iko (bo sejdlamtjja voj-oa 'končana, ikialjti! ajmieriiäkiil strokovnjaki saarü nagllaiäajq, da jpričUcoviai^ lilzjbcttjJtbje v prehiiei 1 št)Je potem, (ko tod iizvrtSetaia die-mob^jiiziaci^ii. * V Itinvi se boje malarije. Iz Milana poročajo, da je Rim zaradi opustitve potrebnih higienskih ukrepov po malariji vedno bolj ogrožen. Zato je poveljstvo zavezniških čet v Rimu ukrenilo vse potrebno za o čuvanje moštva pred malarijo. * Barabe ra Milan. Anigü'o&merMti'i boimb-•tfkii so te dlnii1 pörjciäi izopet maipacKLi Mffiara* ikjer soi pevzitcifciih veUlkp škodo v staho-iviairijakdih oknajilh maj robu aneStat Hbilti sta Sina dive oseba; več |pa Je Mo ramjjejtaffc. IZ UUBUANE u— Nov grob. V 4J. letu starosti je preminul bivši posestnik in mesarski mojster g. Leopold Sever. Na zadnji poti ga bodo spremili v četrtek ob pol 10. iz kapele sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. Naj mu bo ohranjen blag spomin. Hudo prizadetim svojcem izrekamo naše sožalje. " u— Leon Grassellä f. V ponerMjeik popoldne .:)b 15. j|e n>a| a v» jem domu v Da&ma-tinjovi uiici 5 vrni lbaiD£ik!if svetnik v poikaju g. Lecm Grassefjii. U£a!ka:l J© starost 69 Tet. fimrrt srij lo diofariegia m:c<žaJ j:e prišla mepri-CaUüav»3)aa, saj Je tal Mj!u!b viscEüm Jet,etri telesno to duisevtno še krepak m fciiister. Pokojni je bii sin manejga rit'rJiblijataskelgai župana Pe tre) GrajaseoMijau Za njiten žailiujajo pcflieg swpr^jge Lee, hčemke jpokicljnieigB. slovenskega Mterarnega zgodovinarja Franca Levca, iin< hčerke di ipflömünane faiozotfke Ne-vd: Jke še mnogcgtevMni amapici dn prijatelji. K večnemu ipicičatlkui it»-ldo rajnega spremili v četrtek ob 9 3z kapeie sv. Krištofa: na Žalah na pok.cjp>;ti:š0e pri! Sv. Križu. Naj v miru počiva! Užalib&čenioa. sviojicem itoreika-mo naše isfkreno sfižaljle. u— Cepljenje zoper tifus bo mestni fizi-kat opravil tudi. letos in sicer s podkožnim vbrizganjem) 'n ne z uživanjem tablet kot dozdaj. Cepljenje bc- brezplačno in neobvezno. Vsi. ki žele biti cepljeni, naj' se zglase od črt rka 26. t. mh dalje med uradnimi Hrami od 8. do 9. v prostora» mestnega ambulat^.rija, v pritličju Mah rove hiše, Krekov trj? 10. Cepljenje je uspešno le, če jte v 8 dneh opravljeno dViakrat. Hkrati opozarjamo, da .te to cepljenje samo1 zoper trebušiV' 11'fus, ki ga dobimo z uživanjem okuženih živil in vode, ne pa zoper sti tifus (.pegasti legar, Flecktyphus, a človeka na človeka prenašajo uš'), per- katea^^ i^mamio- na raa^alago zaščit- nega p^pj-^a» v pomirjenje javnosti sporoča mestni fizkat, da nimamo v Ljubljani sedaj niti trebušnega, niti pegastega legarja toliko, da bi bilo potrebno obvezno cepljenje. Priporočamo, da se tega, zaenkrat neobveznega cepljenja zoper trebušni tifus udeleže predvsem osebe, ki so bile že vsako leto oepljtene, t. j. one, ki so zaposlena v žifvitsui stroki. u— Najboljši dokaz, kako je v zadnjih le-ih obogatela naša mladinska klavirska literatura, bo produkcija šole Glasbene Matice jutri v petek ob 18. v mali filharmonič-ni dvorani. Prof. Silva Hrašovčeva je pripravila z 11 gojenci svojega oddelka celovečerni spored produkcije, obsegajoč izključno le dela skladateljice Mirce Sancino-ve, ki so izšla deloma v založbi Glasbene Matice. u—. Darovali so: za stare in onemogle v mestnemi zavetišču v Japljevi ulici ing. Gjud 'V počastitev spomina pok Jakoba žargija 20o Ur, Anton in Valentina Spende namesto cvetja na grob Francetu Košaku v Grosupljem 200 lir ter namesto cvetja na grob Leonu Grasseliju 200 lir; Podpornemu društvu za gluhonemo mladino Josip Wester in sestra 300 lir namesto cvetja na krsto Franca Košaka, Ivan Poženel pa 300 lir revnemu otroku v počastitev spomina Franca Čuka. — Pri upravi »Jutra« so položili za gluhonemo Ana Repič 300 lir in Zdenka Pipenbajcher 200 lir v počastitev spomina Franca Košaka. u— Tramvaj raj zjutraj spet ki so se že odvadili njegovega ropota, so sprejeli obnovo prometa z mešanimi občutki. Tisti, ki se tramvaja poslužujejo le priložnostno., so bili veseli, da jim je bila skrajšana pot, onii pa,, jki bi ga potrebovali za redno- vožnjo, mu nič kaj preveč ne zaupajo. Zato je tudi vedno dovolj pa-ostora v vozovih cestne železnice. u— Po sv. Juriju je najbolje saditi krompir', pravijo veščaki, kajti če se krompir prej sadi, rad gnije in tudi slana mu škodi, čini -pozneje pride krompir v sušnem času v zemljo, bolj je trden ln odporen. Tega pravila se Ljubljana in okolica letos ne držita iz mnogih razumljivih razlogov. Delo na. njivi in polju opravi kmet aJi obdelovalec takrat, kadar mu .ie to najbolj prikladno. J^etos je vsakdo pohitel z delom. Krompir so naši meščani, in kmetje večinoma že posadili, haljJ^-dO—a; diotmalčo hiBo nalšefli 9aefl-.fi sim posestnika Anton PutciErar iz Gajnlč v Občini Snuaujalh odvrženo iltMijlarjsko rriöno bomibo. Pri ogdedfavatrtjlu in Oi'f'ipaw»apijiu je dečku bomba v rclkaih etoipfLcdiiait iim ga hudo po. Skcjdcvaöa nla očelh, po .dc-snict Jh: oibeh no-gefiii, tajkjo ida so fataita «ejzajvesti-.iaaa odpe- daljšem presnoru vče-1 redno vrozfti. Meščani, Key • ZAPOSLITEV pri pospravljanju pisarn, sprojnaem. Naslov v Jutru. 9177-1 • SIV. POMOČNICO in vajenko, sprejme modni salon. Naslov v Jutru. 9058-1a • FRIZERKO sprejmem v službo na deželi. IBluiba stalna. Naslov v Jutru. 9146-la LtMONO v čaju ln limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt ■»Citrol«. — Stekleničko prinesite s seboj. Dro-gerlja Anton Kane, Židovska Ulica 1. 9099-6 OBLEKO deško, eivo, za dečka 8—10 let, prodam. Naslov v Jutru. 9144-Ö RADIOAPARAT 4+1, majhen, popolnoma, nov prodam. (Ob Ljubljanici BS. 9131-5 PREPROGO Smlma, 4V» *3'/f, poceni prodam. VoSnjakova c. 7, dvorl-*če, skladižče. 9158-6 OBLEKO moško, sivo, tlam.iia rjav plaÄC, te-dnostv kostum, vse iz prvovrstnega volnenega predvojnega blaga, p«o-asur„ Krojaitvo R«Se» ti«, Cesta 600 let LJub-(Mftift Grafika ČBVLJE moške, nizke, črne. št. 41. lz finega predvojnega usnja, pro-dajn.. Ogled pri vratarju »Jutra«. 9244-6 ŠKORNJE št. 43, laka-ste, na novo predelane poceni prodam ali zamenjam Müller, Me stnl trg 17-III. 9121-5 pINAMOS V ETILKE z : kolesa, nekaj komadov, prodam. Müller, Mestni trg I7-III. 9120-" KOLO damsko, novo športno, z dinamo sve tilko» in tremi prestaja mi. ugodno prodam. Müller, Mestni trec št 17-ni. 91W-6 KOLO moško, dobro ohranjeno, ugodno pro dam. Müller, Mestni trg 17-m. 9118-6 PLAŠČ damski, pomladanski, skoraj nov, lz prvovrstnega blaga, prodam. Naslov v Jutru. 9192-6 BLAGO 3 m, za pomladanski kostum ali roo-Sko obleko, s komple-tnej podlogo, prodam all zamenjam. Naslov v Jutru. 9187-6 KAMBRIK za predpasnike, blago za moške 6rajce, svileno blago za damsko perilo, prodam aH zamenjam. Naslov v Jutru. 9186-6 HLAČKE deške, zgornje. nove, platnene, za 2—4 letno, otroške nogavičko a hlačkami, nove, za 1—3 letne, pro-dHPU Naslov v Jutru, MOTOR nov. 5 HP, prodam delno za gotovino, delno za zanae-' 'njavo. Ponudbe Jutru pod »Motor«. 9130-6 JPREPROGO bosansko. I 2x3 m, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v Jutru. 9129-6 VOZIČEK globok, krem, zelo dobro ' ohranjen, prodam in delno zamenjam. Karlovška 9-1. 9127-6 PIS. STROJ skoraj . nov, prodam. X. Trpin, pasaža nebotičnika. 9126-6 | KOLO moško, športno, i skoraj novo, prodam, j Bohoričeva 24-1. 9125-6 ; VOZIČEK športni, krp-predvojni, zi debelimi gumami, dobro ohra njen, prodam. Modvs do^a. 12-1. 9122-6 KOLO dobro ohranjeno, športno, na 3 prestave in s popolnoma novimi gumam), prodam. Primožič Alojzij, Aljaževa 3. Šiška. 9m-6 PREPROGO perzijsko, lepo, skoraj novo, prodam. Naslov v Jutm. 9140-6 OBLEKO belo, z dolgimi hlačami za 7—91et-nega dečka, prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 9137-6 DARILO ovratno, za blrmanko, prodam. Naslov v Jutru. 9135-6 JANKE nove tn dobro ohranjene, prodam ali delno zamenjam. Naslov v Jutru. ' 9132-6 (KOLOVRAT čm, starinski (umetnina), prodam ali zamenjam m protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Aatykc. it ~ TRICIKEL nov, ugodno prodam. Verdijeva 9, vrata 4. 9152-6 PIS. STROJ »Under-wood«, pisarniški, prodam. Naslov v Jutru. 9151-6 VOZIČEK globok, pleten, zelo lep, prodam. Naslov v Jutru. 9149-6 TOVARNARJI in znanstveniki, naložite prihranke v mikroskop (I-aboratorium - mikro-bcop) v nedosegljivi1 dovršenosti. Za ugodno ceno pišite Jutru pod »Leica«. 9154-6 RADIOAPARAT 4-cevni, prodam. Naslov v Jutru. 9167-6 BLAGO marengo, krasno, za, plašč ter usnje zp. kompletne gojzerje, prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 9166-6 RADIOAPARAT 5-cevnl. mpderne oblike, prodam. Naslov v Jutru. 9162-fl KOLO damsko, v dobrem stanju, kupim. Omahen, Start trg 1. 9134-6 HLAČE Jahalne, nove in usnjene dokolenke, prodam. Naslov v Jutru. 9133-6 er.*' STEKLENICE vseh vrst. pletenke, Jiviljske odpadke, pločevinaste sode. vsakovrsten papir in tehnične predmete stalno kupuje ter plača najbolje Metalia, Gosposvetska 16, tel. 32-88 — nasproti Delayskega do. ma. J-448-7 FOTOAPARATE ln pribor. kupuje Parfume-rija Venus, palača Bate ......JMM Sporočilo obveznikom pionirske službe Od 21. aprila 1940. dalje so vse Pöllove poslovalnice .•Pionierdienst«, razen poslovalnice na Poljanski cesti 21, v vaeh okrajih Ljubljane zaprte. Za vse mesto Ljubljana je odslej pristojna pionirska poslovalnica na Poljanski cesti št. 21. Vprašanja, prošnje, itd. je treba torej nasloviti na Pionierdienststelle na Poljanski cesti 21, kjer se te prošnje itd. rešujejo oziroma pošljejo v nadalnje poslovanje. Prošnje in vloge na druge službene urade ali na" delovni štab Höcker so brezpredmetne in ne bodo upoštevane. J" MUBBiMBiapaaKg ■»• ■—— Ijiaäi v IjHiMljanrsfoci fcf-ä-rtärtißa. Ob .tej priliki JuaiTše zoova cjp' .-uar jai uo, naij me ,-fiehajo jpomLnr't-Li cua-lk, o.* -I vse ,-iSuimijive piedmete puM-e ip.U mCrn, pnosacr^ia*, kjer se rMdhajjajja, joiv^u- ntuiu:..!— a p^Stojniim ob-lasitvcm. * Priznan jo k Führerju.Na dan 56. obletnice rojstva j^iiiifa lliili sjii. je imel Gauleiter dr. Rainer po radiu nagovor na koroške rojake, v katerem je med drugim dejal: Danes ne govorim o .položaju, marveč o možu, ld je doslej obvladal vsako situacijo. Milijoni Nemcev ga imajo v mislih, saj je v njem utelešena vsa njihova nada in upanje, že šest let nosi Führer ogromno breme odgovornosti, ne obiskuje ne koncertov ne gledaliških predstav, temveč se posveča samo delu za svoj narod. Njegovo življenje je v vseh .pogledih zgledne. Führer predstavlja zgodovlnotvorno osebnost nordijskega tipa, je na višku svojih duševnih in telesnih moči, čeprav so ga skrbi nekoliko upegnile ter mu vpletle v glavo nekaj sivih* las. Njegovo oko in njegovo srce pa je ostalo jasno. Slej ko prej ljubi otroke ter ga navdaja neomajna vera v nemški nared. Sovražniki si prizadevajo, da bi ločili ljudstvo od Führerja, toda vsi Nemci vede, d a ne mere biti Nemčija brez ža. rafeUHija, ki je največji človeški pojav sedanjosti na zemlji. Zato ne bodo Nemci nikoli popustih od načela: Ena država, en-narod, en Führer! Okrožni vodja Goltschiügg padel. V Lien-zu so pred dnevi pokopali okrožnega, voditelja Goltschnigga, ki je padel na čelu svojega oddelka na zapadnem bojišču. Pogreba se je udeležil tudi kcroškl Gauleiter doktor Rainer s svojim namestnikom Thiem-lom. Pokojnik je bil eden najzvestejSih sle-dileev Führerja, Koroška pa je izgubila z njim odločnega bojevnika. Mladina je nabrala 112.315 mark. Državna delovna služba je priredila javna zbirko v Celovcu in je ob tej priložnosti nabrala v mesecu marcu 112.315 mark, katere so bile izročene svojemu namenu. Nov grob. V Celicvcu je z-poisitit svoje diclge v 59. ileju žtvf-ljemjja ibHVši mesarski mojster .Toižaf Gregfcrilfi. Za njim žalujeta žena im sf f. Greigloj.iča so ipcfltqptaäi v peftek 20. aprfJa aa ceStoMšikeim pdkcjpoaišču. Milo ln pralne nroftke mej mejo potrošniki na, ozemlju KoseSče in Ggwnjske^-rtS živil-sfer'nakazndfier pri svorjgnr trgcartSi. ' Z glavo pod cirkutarko'. 60 letni Žagar Alojz Zakolo iz okolice Celovca je prišel po nesreči z glavo preblizu krožni žagi, ki mu je prizadejala nad tilnikom hude poškodbe. Morah so ga. odpeljati v bolnišnico. Iz Trsta Vojna pomoč v ?etu 1946. Gauleiter doktor Rainer* je izdal na Nemce v operacijskem področju Jadrans'KO primorje poziv, naj prispevajo za pomoč in podporo ustanov pod varstvom Rdečega kr.ža.. Samo po sebi se razume, da je dolžan prispevati za nemški Rdeči križ tudi vsak Nemec, ki živi na operacijskem področju Jadranskega primerja. Tudi v tem sodelovanju naj se pokaže borbena skupnost nemškega naroda. Zatemnitveni ukrepi so bili v zadnjem času pcostreEt Zatemnitveni čas je sedaj cd 20.40 do 6. zjutraj, oblast pa opozarjajo prebivalstvo, da bodo policijski organi zopet začeli izvajati kontrola, če se stanovalci držijo predpisanega reda. Vsak stanovalec naj se zaradi tega prepriča, ali so njegovi stanovanjski prostori dovolj zatemnjeni ali ne. Seveda velja za obrate, ki delajo ponoči, isti predpis kakor za prebivalstvo v stanovanjih Obvezno cepljenje proti kozam bo izvedeno na ozemlju tržaške mestne občine za vse otroke, rojen» med leti 193S. in 1942. Tretji dobrodelni koncert v prid trfta- .....:ancem se je vršu Išču Rosset«. Vr, ti se ho porab oškodovancem. šklm bombardii ancem se je' vršil preteklo Vrge" čedno vsoto, ki se bo porabila V "prid je ie soboto v gledališču Rossetti. Vrgel je prav Mrtvaški zvon. V Trstu bo umrli: Jot&. ipdma Ivanttič, stara 67 Det; Manila Briščeik, aU=lra 68 3©i; Aton BtetcefiJ, star 75 Jiet; Katarina TaVtöair-RsTau'i'a, stara 66 leit; Tere-aija Stračdk, stalna 69 le)t; ter 36 let staha Ana Kovačeva:. NaidSaf-tje sta umrla v 61. letu svKJje dcfbe Andreji Peöar iz Baaoivfice ter Amastaizajf^ Biučevričeva 5iz Zadria. Poročila st8- se v Trstu trgovec Milan Breie in Zvezdanbi Getröevüß. Razdeljevanje jajc. Od srede 25. aprila dalja prejmejo potrošniki na mestnem področju tržaške občine po dve jajci. Jajca so po 15 lir komad. Bolniki s posebnimi nakazili prejmejo za mesec april po eno jajce na dan, v celem torej 30 jajc za ves mesec. Pes je ugriznjl 7 letnega Salvatarja Daho v levo roko. Dečka je mati pripeljala na zdravljenje v tržaško bolnišnic». Nesreča z vojnim materialom. Dveletni Egdij Pernica iz Trsta, stanujoč v ulici Unlversita, je našel izstrelek ter se ž njim POZOR! Kupuicm in prodajam rabljene čevlje. Zamenjam večje in manjSe številke. Klavžer, Vošnjakova ulica 4. 8418-7 tJUBLJ. ZVON. tud, posamezne letnike in mesečnike, kupim. Ponudbe Jutru ood »LJnblJ Zvon«. 7217-7 NAKUP in prodata vsakovrstnih predmetov. Trgo. vina »Ogled«, Mestni trg 3. 8142-7 RJUHE, kapne. žimn-ce. pohištvo, porcelan in dru-po kupi trgovina »Oeled« Mestni trg 3 SHI-- ZNAMKE, kompl. zbirko posimezne pirt;."? p r. Ponudbe «lufru« p. d »Znamke*. 72IS ? S' OV KNJIGE. dobre, kurim Ponudbe lutru pod »Bibliofii«. 7216-7 KOPALNICO kompletno peč in banjo, novo ali malo rabljeno, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Kopalnica«. 9042-7 »HITROST«, nova trgovina, kupi jedilne servise. vinske servise, Je-dUne pribore, posamezno, nože, žlice, vilice in vse steklene predmete in razne boljše predmete. Plača takoj. Stritarjeva St. 2. 9143-7 ROCKE (kante), pločevi naste. kupuje »Petronafta«. A. Hmelai, Ljubljana, Ci-ri'-Metodovt 35a. J-442-7 STOL ležalni, kupim aii dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Ugodna prilika«. 9031-7 KOLO damsko, dobro ohranjeno, ltalj. znamke. kupim. Ponudbe Jutru nod »Denar ali ----^ OB.] SIV. STROJ, damsko ln moško kolo, vse ohranjeno, novejše, dobre znamke, kupim ali dam drugo protivrednost. — ' Roje, Triglavska 9, te-lef. 28-61. 9198-7 I SANDALE št. 22 do ?3, fcupim. Pajk, Celovška 30-n. 9139-7 WECK KOZARCE ln vso pripravo za vkuha-vanje sadja, kupim. Ponudbe Jutru pod »Weck«. 9150-7 KOLO damsko, dobro ohranjeno, kupim. Rožna dolina C. n. št. 8. 9148-7 VOZIČEK otroški, globok, samo dobro ohranjen, kupim. Ponudbe Jutru pod »Predvojni materijal«. 9147-7 STROJ pletilnl, št. 8, nov ali dobro ohranjen Kupim ali. zamenjam za prot vrednost. Naslov v Jutru. 9142-7 GALICO kupim ali zamenjam za protivrednost. Levlčnlkova ul. 26. Šiška. 9165-7 PIS. STROJ v kovčegu. kupim. Ponudbe Jutru pod »Pisalni stroj«. ^ 9164-7 tako dolgo igral, dokler mu ni eksplodiral v rokah ter ga ranil aa prsih ia nat obeh rokah. Poškodbe so ztf&tne. Od neznancev je.Ma napadena in ranjena kmetica Ivanar Volk, stara 58 let, doma lz Exzelja na Vipavskem. Volkova je dobila taksne poškodbe od strelnega orožja, da so jo moräh prepeljati v tržaško bolniš- nico. Iz Hrvatske &ftn envtm ^PROTIVREDNOST dam za dobro ohranjeno, kompletno damsko kolo. Ponudbe Jutru pod »Dežel&n«. 9161-8 SIV. STROJ mall Singer, z dolgim čolnlč-kom, zamenjam za rabili eno imbško kolo. f— »Ogled od 13. do V«3. UFA. Naslov v Jutru. Dnevi hrvatske gledališke umetnosti. Od 1. do 8. t. m. je hrvatsko državno gledališče proslavilo teden hrvatske gledališke umetnosti. V obeh zagrebških gledališčih so vprl-' zarjah izključno dela hrvatskih avtorjev, in,Sicer Rabadanovo dramatizacijo romana Öenoe s Zlatarje vo zlato«, Fotezovo najnovejše dramsKo delo -oetvorka«, Lhotkovo opero »Faust«, Mesaričevo komedijo »Gosposko dete«, Zsjčevo opero »Nikola šubič Zrinjski«, Freud enre i c hov igrokaz »Grani-čarji«, Alidžcrovo opereto »Sanje male Loa-ne«, Gv^ovčevo opero v biro z onega sveta«, Nikoiičevo dramo »Za boljše ž vljenje«, Go-tovčevo opero »Morano«, Fotezovo komedijo uStricx, Ogrizcvičevo »Hasanaginico« in Mesaiičevo »Tudi v našem mestu«. I\u ustaški gospodarski podčastniški Soli je b ia v soboto 24. marca slovesnost napredovanja prvih gojencev. Ustaška gospodarska pCdča~:tn š:ca šola se je začela pred 6 meseci kol gospodarski tečaj, v začetku letošnjega leta pa je bfla preustrojena v reduo podčastniško šolo. Svobodno kreranje v Zagrebu je po odredbi policijskih oblasti z dne 26. marca do^olieno cd 4 zjutraj do 9. zvečer. Ob 20.30 morajo biti vsi lokali, kinematograf: in gledališča zaprti. Velikonočne procesijo v Zagrebu so 3e vršile po vseh župnih cerkvah. Prebivalstvo se jih je udeležilo v velikem Številu. Zagrebški mestni parki so letos spremenjeni v vojne vrtove, iz hrvatskih listov po-vzerrraiibo, da je mestna občina v Zagrebu nekatere svoje parke dala letos v obdelava potrebnim družinam. Temu namenu bodo služili park na Zrinjevcu, gledališki park in še nekaj drugih. Otroška igrišča ne bodo spremenjena v vojne vrtove. Naročnina za hrvatske liste je bila nedavno v sorazmerju z drugimi cenami zvišana. Posamezna Številka »Nove Hrvatske« stane 60 kun, mesečna naročnina 1600 kun, za državne in samoupravne uradnike ter ustažke funkcionarje pa 1200 kun. vestsla „PREVODA" DELITEV KAVNIH NADOMESTKOV MLEKARNAM MJMtaaine v L^aftuljai. |L dvignejo, .pri Pre-vjodu, Novii tilg 4/H, jiajkaizljla tei kavni nadomestek. NatetzJl-a', ki 'bi jiiili <2o 5. maja t. 1. ne dvigniüii, bodo raizvetljeiviiljena. NAVODILA ZA ODDAJO NAROČILNIC P:itaošnik jpredLoži osnovno živilska na-teEfDtico za mesec maj takoj, najpozneje pa da 5. maja, svojemu stalnemu trgovcu a Ji zadrugi (aa raznja* živiitlai), eli>ii peßtu (za kaiuh). c ti gc^pootajEikemiu cftaiatiu; (ako se tam cefijcdlmevao hrt» J,). Družine predDofciija vse nafitazlnilce naenkrat. Trgic-vec odireže aar oS:f|ra:ice za razna ži-vSla astočatano z naročdlinico za motoo pri vsejh 'tistih ipi'ftrcjžuiiki!h, ki so se v mesecu maju odüo|ö.i'li, za ntfkujp mc|ke. Prejem mar ioičjlin(i)ce odi evojib. stajnfo. adjjennialcev do 5. (majlaf, bodo odiatrd nraročitoice Prevodu^ Navž trg 4/IL sicfbia, 14 dla dne 8. miajja iL 3. Kdor naročHndc ne bo oddal do 5. maja t. L kakor je določeno v zgornjih odstavkih, □i opravičen zahtevati raoioniranih živil od dobavitelja^ čeprav je vpisan pri njem kot reoni odjemalec. Pnevrli, Novi trg 4/II, sciba St. 12, ba sprejermat po 5. ima,ju naročilnice aa -maj saimo od onih (poitrošmikovi, ki se bodo ,'lzkaizal z žigj'tm Mesttnegtai pneslkirbo-vaümeiga Urania, da so žaviMte nalfcaianice pref;'eJii po tam dirnevu. Trgovci^ 2>a(drug© in peiki se ponovno opozarjajo, dla, se pri! uredltvfii 3rj oddalji naro-čJInic strotgo drže dosedanjiih Pievodovih navodil. PORT — Poziv nogometašem! Navedeni naj se gotovo javijo na obvezen trening, ki bo v petek popol- dne na Ljubljani (gre za tekmo prihodnje nedelje): Oblak, Levart, Kranjc, Kumar, šebenik, Pišek. Sočan I, Rot, Aljančič. Nagocle, Fajon, Brodnik, Nagode II in P is kar D. — (Poziva sklicatelj in podpisal. - Op. ur.) S. D. Iztok poziva vse članstvo, da se sanee-l.iivo udeleži obve/.ncga sestanka danes ob 19. pir Lovšinu. Važno 1 GALICO modro, zamenjam za protivrednost. Ponudbe Jutru pod »6 kg ali več«. 9123-8 GOJZERJE St. 42, skoraj nove, iz najboljšega usnja nakovane in volneno temnomodro blago za suknjič ev. tudi za hlače za manj. šeg«, fanta, zamenjam. Bežigrad 7-1. 9131-8 KOLO moško, prvovrstno. z vso opremo, zamenjam za dober ra-dloaparat, eventualno doplačam. Ponudbe Jutru pod »Zamena«. 9153-8 ; ' SOBICO • opremljeno Iščem po možnosti v sredini mest? ali v Mo stah. Ponudi» Jutru pod »1. maj«. 9136-23» SOBO udobno, iščem za takoj kjer koli. Ponudbe Jutru pod »Cena ni, važna«. 9163-23a »:x ■■ ROKAVICO žensko, temnomodro, glace, s em IzgubUa. — Najditelja prosim, naj Jo vrne . v uprave. Jutra. 9223-37 IZGUBILA sem uhan, od sv. Jakoba trga dO Florjanske ulice in od tam do Starega trga ln nazaj do ' sv. Jakoba. Prosim najditelja, da ga odda: Sv. Jakoba trg 6-II proti nagradi, ker ml Je .drag spomin. 9275-37 PRSTAN s saftrjem, sem Izgubila 22. t. m. po TržaSkl cesti, do blo-k%, Ken mi Je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da ga vrne proti nagradi v Ločnl-karjevo 7. 9128-37 i NAOČNIKE sem neSel v bližini Sv. Križa. Je-rebič. Albanska 39-11. 913b-37 ZAPESTNICO sem izgubila od Tavčarjeve ul. proti Cekinovem gradu. Najditelj naj jo vrne p-^ti nagradi. 9196-37 KLOBUK, rjav, sem Izgubila ii; Mencingerjeve ulice po Gorupo-vl. Najditelja naprošam, naj ga vrne u nravi Jutra, proti nagradi* 9272-37 GRLICA Je ušla. Oddajte Jo proti nagradi v Skrabčev! ulic« 5. 9194-37 GOSPOD, ki le nobral racaka naj hodniku prt domobranskem domu na| Taboru, naj ga isto-tam proti nagradi vrne hlSniku. 9197-37 PARCELO za večnad-stropnico v središču, prodam za L 1,450.000 in več majhnih parcel. Realltetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva št. 10. 9160-20 PARCELO stavbno, na lepi legi, na Viču, prodam. ' Ponudbe Jutru pod »Dam 800.000«. 9159-21 S» NE SAMO IA ZLATO Boman Zadnji v Sopu papirjev so bih trije spisi. Prepis izkaza stroškov za britsko vojno upravo in dve prejemni potrdili vojnoluške-ga urada v Sldneyu, s katerim se je ladji »City of Liverpool« potrjevalo, da je oddala, nemška vojna ujetnika Leichtenringa in Gottwalda. Na teh dveh potrdilih je bilo pripomnjeno, da se za pravilnost navedenih imen ne jamči, ker nimata ujetnika nikakih listin in sta samo navedla Imeni kot svoji, ne da bi bilo moči preveriti resničnost njunih izjav. Datum je bil: Sidney, 25. junija 1916. Overbeck je napolnili mnogo strani SVO* je zapisnice. Roke so ga srbele, da bi izmaknil to ah ono listino in jo spravil v žep, toda mladi mož vendarle ni bil več tako mlad, da bi se bil dal zamotiti. Trdovratno se je držal Overbecka ih ga ni niti za trenutek spustil izpred oči. Nu, tudi tako je bil dobiček neverjetno obilen. Torej v Sidney so biii prepeljali ona dva, ki sta ostala živa. Tu se je sled seveda kan-čavala. Da bi io spremljal še naprej, bi s» bil moral obrnit! na arhiv vojnaprlstanlške-ga urada v Sidneyu, o čemer pa ta mflh ni moglo biti govora. Overbeck sc je uradnikom ~Sun Line« prisrčno zahvalil, in ko je stal spet na cesti, je začutil, da mu je čelo vse mokro od znoja. t 1 Tam na oni strani ulice pa je stol .lohn Paige, tisti, ki ga Je no Jeffersonovem naročilu povsod zasledoval in opazoval. Ai' se je bil naveliča-I čakanja! Toda Overbeck ga ni opazii. Kako neki?, še slutil nii ničesar. Niti za hip mu ni prišlo na misel, da so v Londonu ljudje, ki bi se utegnili zanimati za njegovo početje. Malo kasne j 3 je stopil Overbeck v neki poštni urad in sestavil brzojavko za Nemčijo. Baray je moral neutegoma zvedeti, da je »Blackwater« rešila mladega drja. Len-za, kajti to je podkrepljevalo dokaz, da jo bila ladja ki se je ponesrečila na Južnem morju, res »Mihael«. A kje se je bil Baray v Hamburgu nastanil ? Overbeck se je kratko odločil ter odposlal sporočilo na Helo Dranstädtovo v hiSl »Hamburške paroplovne družbe d. d.« domislek mu je bil tolikanj všeč, da nI niti opazii, kako mu je med pisanjem brzojavke tuj človek gledal čez ramo. »Tzpametujte se vendar, Kasch.« »Gospod wellencamp, jaz----k »Spoznajte Že, da, si s tem vse milčite. Vaš odhod'za nas ne pomeni škcde, čeprav vam rad potrdim, da je bik» vaše delo izredno dragoceno ln je upravičevalo najlepše upe. Ce odidete, nu, tedaj je to za nas vsega obžalovanja vredno, ali naslednji dati bo sedel na vašem, mestu kdo drug, ki bo — nemara — še enkrat toliko storil kakor vi. Saj je tako. ali ne?« Kasch ie bulHl v tla. Občni zber Ljdfcljansfce borze V -torek popoldne je 'bdi v Trgnvakem domu v Ljubljani 20. redni cbčni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote. Zbcv je vodil predsednik dr. Ivan Slokar, ki je ugotovil, da j! eod 162 borznih članov na.vzcčih. 87 in je s tem podana sklepčnost. Pozdravil je borznega komisarja načelnika pokrajin sike uprave dr. Trstenjaka, tajr/ka Gospodarskega sveta dr. Ivana Plesa, tajnik?. Zveze delodajalcev g. Draga Potočnika, tajnika Združenja industrij, cev in obrtnikov dr. Golijo, zastopnika Združenje, trgovcev inž. Zupančiča, zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev g. AgnoJo, zastopnika Kmetijske zbornice e. Jamnka: in; predsednika Trgovskega društva Mjerkiu- dr. Frana Windische rje. Naprosil je borznega komisarja, da izroči! pozdrave zborovalcev prezidentu divizij, skemu generalu Rupniku. i V Jvojeim poročilu se 1e predsednik spomnil 20 letnega poslovanja Ljubljanska borze. V avgustu 1944. je. mir41> 20 let, cdkar posluje LjublJajisk? borza biez vsa» kršnh prekinitev. izvzemŽi sedanji vojni Aas. V teh 20 letih Jß aaaSal devizni, blagovni in efekta1, promet na Ljubljanski borzi približno 7 in poi milijarde dinarjev* borzno razsodišče m je refilo skoro 23-00Q tožb. Te Stev'ike dokazujejo, kako je bdl<* borza potrebna in kako je uspešno služila trgovir.. ln industriji. Velika je tudi, zasluga borze pri zatfranj-u nezdrave -špekulacije, saj. je s -tipiziranje m trgovanja sa= me-ra onemogočala zlonamerne spore glede kakovost' in ugovore, izvirajoče iz kupoprodajnih. pogodb. S svojim razsodiščem je obvarovala, stranke zaonMte»« dragih nost*o in z objektivna jih poiov sloves doma kakor tudi v inozemstvu. Tako je ncstala Ljubljanska borza prepotrebna ustanova vsega slovenske, ga gospodarstva. Ljubljana bo tudi v bodočnosti oetala ne le kulturni, marveč tudi gospodarski center našega naroda in središče obnovljene proizvodnje ter izmenjave blaga s sosednimi deželami. Prav zato je potrebno, da smo vsi pripravljeni za sodelovanje v bodoči preusmeritvi gospodarstva^ Pričakovati je, da bo po vojni naše življenje uravnavala dirigirano gospodarstvo ob najtesnejšem sodelovanju državnih oblastev, ki se bodo na zasebne težnje pa šele v drugi vrsti, v prvi vrsti ozirale na interese skupnosti, kolikor ne bodo škodovale koristim skupnosti. V všajtem primeru pa bodo potrebna pobude izkušenih ljudi, ki bodo s svojim sodelovanjem, lahko doprinesli, da se človeštvo s harmoničnim sodelovanjem vseli stvarjajočih sil pij bliža idealu trajnega socialnega reda in miru, ki si ga vsir taka želimo. Ne dvomimo, da bodo nove razmere našle tudi pri naših proizvajalcih skrajno dobro voljo, ki naj nas vodi v boljšo bodočnost. Občni zbor je soglasno odobril poročilo in bilanco za leto 1944. Za Izravnavo računa Izgube in dobička je biäo treba iz stavbnega sklada prenesti na račun Izgube ln dobička 110.000 lir in se je s tem Stavbni sklad zmanjšsvJ. na 890.000 lir. Upravni stroški so se povečali za 50.000 Hr " " Borznemu svetu je razrešnica. »la soglasno podeljena KINEMATOGRAFI KINO UNION: »Sinček na počitnicah«. HansMo« ser. Predstave ob 17. ln 10. url.