Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 31, 2. avgust 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Tema tedna: Več starševskih pravic in višji prejemki .............................................................. 4 Občinski svet Gornji Grad: Kako zagotoviti čisto pitno vodo in povezati sisteme v občini ................................... 6 Okrogla miza o ekološkem kmetovanju: Vse večje povpraševanje po neoporečnih ekoloških pridelkih .......................... 7 Trot žur v Gornjem Gradu: Odlična glasba za odlično razpoloženje ........ 10 Počitniške delavnice v Nazarjah: Otroci aktivno preživljali prosti čas ................. 20 Šahovski turnir v Solčavi: Gostitelji boljši od gostov ........................................ 21 Slovenija – družinam (ne)prijazna država? Časnik Finance je pred dnevi objavil kolumno Rodoljuba Petrovića, inženirja računalništva in vodja razvoja v londonskem podjetju Turtl. Pe- trović je Srb, ki je v preteklosti delal za številna evropska in ameriška IT podjetja, z družino pa že štirinajst let živi v Sloveniji. Zakaj? »Meni je povsem jasno, zakaj smo še vedno tu. Jasno je tudi marsikateremu tujcu, ki živi v Sloveniji. Zanimivo je, da so prednosti Sloveni- je pogosto najmanj jasne prav vam,« v omenje- ni kolumni brez ovinkarjenja pojasnjuje Petro- vič in nadaljuje: »Pripadam generaciji, ki se Jugoslavije ne spomni. Vaših filmov nismo gledali. Vaše glas- be nismo poslušali. Jezika nismo razumeli. Pri nas ni občutkov bratstva in enotnosti, ki so mor- da še pri generaciji naših staršev. Zame ste bi- li prav toliko tuji kot, denimo, Avstrija. Po drugi strani sem živel v ZDA in veliko potoval. Slove- nijo sem primerjal z drugimi državami in vsa- kič prišel do istega sklepa: Slovenija ponuja ve- liko. (…) Lani je mednarodna nevladna organizacija Save the Children na svoji lestvici držav z naj- boljšo kakovostjo otroštva Slovenijo skupaj s Singapurjem uvrstila na prvo mesto. (…) Na zad- njem mednarodnem preverjanju znanja PISA so se slovenski dijaki uvrstili na visoko 13. mesto. V Evropi sta boljše rezultate dosegli le Finska in Estonija. (…) Študentskim bonom navkljub ste Slovenci po doseženi visoki izobrazbi nad pov- prečjem EU. Bolj izobraženi ste od Nemcev in Avstrijcev. (…) Po raziskavah Eurostata se Slovenija uvr- šča med članice EU z najmanjšo razliko v pla- čah med spoloma. Slovenske plače resda ni- so bogvekaj, a me vseeno veseli, da hčerka od- rašča v eni izmed finančno najbolj enakoprav- nih družb, ki jih svet danes premore. (…) Lanska raziskava podjetja Education First je pokazala, da se Slovenija po znanju anglešči- ne uvršča v sam svetovni vrh. V Evropi so imele boljše rezultate le skandinavske države ter Nizo- zemska in Luksemburg. (…) V indeksu zaznave korupcije Transparency International so v Evro- pi nad Slovenijo samo zahodne in severne dr- žave. (…) Ljudje smo subjektivna bitja. Pogosto nas sla- be lastnosti naše družbe motijo preveč, medtem ko dobrih ne opazimo. (…) »Napiši, kaj te pri nas moti,« je bil nasvet, ki sem ga dobil pred pisa- njem te kolumne. Nič posebnega. Življenje moje družine v Sloveniji je krasno in sem za to iskre- no hvaležen.« Toliko o tem, kako neprijazna je - po mnenju nekaterih - naša država do družin. (MŠ) (MŠ) (KP) Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 4 Tema tedna, Anketa Naša anketa Očetovski dopust za enakost med spoloma? Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši do- bi otroka skupaj z mamo sodelovali pri njegovi negi in varstvu. Ve- liko sodobnih očetov si namreč želi, da bi lahko čim več časa pre- živeli v tesnem stiku s svojim otrokom. S tem ukrepom naj bi se zmanjšale razlike med spoloma na trgu dela. Kaj o tem menijo na- ši sogovorniki? David Mikek, Delce Očetovski dopust je pomemben faktor za ena- kost med spoloma. Tako si oče in mati razdelita delo in sodelujeta pri negi in varstvu. Ne glede na to se mi zdi, da biološko ni mogoče vsega pov- sem razdeliti, kajti še vedno je mati tista, ki jo do- jenček potrebuje za hranjenje, posebno v obdob- ju dojenja. Rok Prušnik, Savina Pri varstvu in negi otroka se mi zdi, da je ze- lo dobrodošlo, da sodelujeta oba starša. Sam si bom vzel očetovski dopust in svoji partnerki po- magal pri vsem, kar bo potrebno. Nič ni narobe, če oče zamenja kakšno plenico in nahrani do- jenčka. Barbara Žlebnik, Zgornje Pobrežje Sem mati štirih otrok, starih od trinajst do pet let, in mož si je za vsakega vzel očetovski do- pust. S tem mi je olajšal delo in mi pomagal v prvih dneh, ko sem prišla iz bolnice. Pozdravljam, da danes moški skrbijo za dojenčka pri negi in varstvu, a se mi zdi, da je mama še vedno tista, ki čuti z otrokom bolj kot oče in v vsakem trenutku ve, kaj otrok potrebuje. Bernarda Ročnik, Juvanje Sem mati treh odraščajočih otrok in pri zad- njem je mož vzel očetovski dopust. V tem času je bil v oporo tako meni kot otroku. Super je, če lahko pri negi in varstvu sodelujeta oba starša in ne le mama, in zelo dobrodošlo je, da tudi očet- je nudijo otroku oporo že v prvih dneh po rojstvu. Boštjan Berložnik, Dobletina Imam tri otroke in pri vsakem sem izkoristil očetovski dopust. Pri prvem je to bilo petnajst dni, pri zadnjem pa že mesec. V tem času sta me namreč oba potrebovala, tako otrok kot mama. V tem norem tempu je to zelo dobrodošlo. Tako lah- ko tudi oče sodeluje v prvih dneh tako pri hranje- nju kot pri negi. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo NOVELA ZAKONA O STARŠEVSKIH PRAVICAH V JAVNI OBRAVNAVI Več starševskih pravic in višji prejemki Pred dnevi je bila dana v javno obravnavo novela zakona o starše- vskem varstvu in družinskih pre- jemkih, ki prinaša nekaj novih pra- vic in zvišanje zneskov nekaterih prejemkov. Novela bo v javni raz- pravi mesec dni, prenovljeni zakon pa bi lahko bil sprejet, tako predvi- devajo na ministrstvu za delo, še v letošnjem letu. USKLADITEV Z EVROPSKO DIREKTIVO Osnovni namen spremembe za- kona je uskladitev z evropsko direk- tivo in zvišanje minimalnih prejem- kov s sedanjih 252,04 evra na ra- ven denarne socialne pomoči ozi- roma osnovnega zneska minimal- nega dohodka, ki od avgusta lani znaša 392,75 evra. Sprememba naj bi na letni ravni upravičencem pri- nesla okoli šest milijonov evrov de- narja iz državnega proračuna. DALJŠI OČETOVSKI DOPUST ZA NEKATERE Predlog za očete dvojčkov ali več hkrati rojenih otrok podaljšu- je očetovski dopust za deset dni. Po sedanji zakonodaji je ta enak za vse očete – 30 dni. Za dodatnih deset dni se očetovski dopust po- daljšuje tudi ob posvojitvi dvojčk- ov, več hkrati rojenih otrok ali dveh različno starih otrok do starosti treh let oziroma več različno starih otrok do končanega prvega razre- da osnovne šole najstarejšega ot- roka. Pravica do starševskega do- pusta, in sicer v trajanju 30 kole- darskih dni, se bo priznala tudi rej- nikom z otroki, ki so starejši od 11 mesecev in še niso končali prvega razreda osnovne šole. VIŠJI PREJEMKI Starši imajo pravico tudi do star- ševskega nadomestila. Po novem bo slednje zvišano na 392,75 evra. Kot je povedala Marjana Veršnik Fale, pomočnica direktorice Cen- tra za socialno delo Savinjsko-Ša- leška, imajo takih primerov na ob- močju mozirske enote 140. Prav ta- ko predlog zvišuje najnižje izpla- čilo materinskega, očetovske- ga in starševskega nadomestila na 392,75 evra neto, to je 532,90 evra bruto. Z dosedanjih 252,04 na 392,75 evra se zvišuje tudi starše- vski dodatek. Ta pripada staršem, ki niso upravičeni do materinske- ga, očetovskega oziroma staršev- skega nadomestila, ker niso zava- rovani za starševsko varstvo oziro- ma niso bili zavarovani za staršev- sko varstvo v zadnjih treh letih vsaj 12 mesecev. Kot pravijo na ministr- stvu, gre najpogosteje za študente. 1.560 družin oziroma 2.700 otrok na našem območju prejema otroški dodatek. Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 5 Tema tedna, Iz občin POMOČ OB ROJSTVU V DENARJU Po sedaj veljavnih predpisih naj bi bila od 1. januarja prihodnje leto pomoč ob rojstvu otroka v materialni obliki, obravnavana novela pa po- novno uvaja pomoč v denarju. Za to so se pre- dlagatelji odločili, ker bi bila izvedba javnega razpisa za izbiro ponudnikov in izvajanje siste- ma nesorazmerno visok strošek v primerjavi z zneskom izplačane pravice. Če obstaja velika verjetnost, da družina denarja ne bi namenila za otroka in bi bila tako ogrožena njegova social- no-ekonomska varnost, center za socialno delo lahko odloči, da prejemka ne izplača v denarju, ampak v obliki dobrin, na primer na podlagi na- ročilnice za konkretno blago, za plačilo posame- znih računov in podobno. OTROŠKI DODATEK ZA VSE OTROKE? V letošnjem letu so do pomoči ob rojstvu ot- roka upravičeni vsi starši ne glede na dohodek. Takih je bilo v prvem polletju na mozirski iz- postavi okoli 70. Ministrica za delo, družino, so- cialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer je nedavno za TV Slovenija povedala, da si na ministrstvu prizadevajo, da bi tudi otro- ški dodatek dobivale vse družine ne glede na vi- šino dohodkov. Po njenem obstaja možnost, da bi ta sprememba začela veljati že prihodnje le- to. Na našem območju prejema otroški dodatek 1.560 družin oziroma 2.700 otrok. Marija Lebar OBČINSKI SVET SOLČAVA Zeleni DNK destinacije Logarska dolina– Solčavsko Prejšnji teden je potekala korespondenč- na seja solčavskega občinskega sveta. Župa- nja Katarina Prelesnik je na dnevni red uvrsti- la štiri točke, vezane na potrditev dokumentov, ki jih mora občina sprejeti v dveh letih po preje- mu naziva Zelena destinacija. AKCIJSKI NAČRT GLAVNO ORODJE NA POTI K TRAJNOSTNEMU POSLOVANJU Občina Solčava je za destinacijo Logarska dolina–Solčavsko prejela srebrni znak Zelene sheme slovenskega turizma v letu 2017. Prvi korak v obdobju do naslednje presoje je izde- lava akcijskega načrta. Akcijski načrt je bil iz- delan v letu 2018 in potrjen na občinskem sve- tu. Akcijski načrt je glavno orodje, ki destinaci- jo usmerja na poti k trajnostnemu poslovanju. DESTINACIJA SPROTI SPREMLJA URESNIČEVANJE V načrtu ukrepov so opredeljene aktivnosti, časovni okvir, finančni okvir in odgovorne ose- be za izvedbo. Destinacija sproti spremlja ure- sničevanje in o tem enkrat letno poroča akre- ditiranemu partnerju. V Solčavi so izdelali poro- čilo o izvedenih aktivnostih za obdobje od lani do 30. junija letos. Izdelati in obravnavati je bi- lo potrebno še trajnostno poročilo, akcijski načrt in Zeleni DNK destinacije Logarska dolina – Solčavsko. Svetniki so se s predlaganim strinjali. Marija Lebar RADMIRJE Uresničena dolgoletna želja krajanov po obnovi dotrajane ceste Cesto sta predala namenu namestnica direktorja Direkcije RS za infrastrukturo Ljiljana Herga in župan Franjo Naraločnik. (Foto: Marija Šukalo) Direkcija Republike Slovenije in Občina Ljub- no sta zaključila s projektom preplastitve 1,5-ki- lometrskega odseka regionalne ceste v Rad- mirju. Dela so poleg preplastitve ceste od križ- išča v Radmirju do odcepa proti kulturnemu do- mu vključevala tudi izgradnjo dveh novih posta- jališč ter pločnika. Prenovljeno cesto sta z re- zanjem traku simbolično predala namenu na- mestnica direktorja Direkcije RS za infrastruktu- ro Ljiljana Herga in župan občine Ljubno Fra- njo Naraločnik. EDEN VEČJIH PRORAČUNSKIH ZALOGAJEV Vrednost investicije je znašala 700 tisoč evrov, od tega je 500 tisočakov prispevalo mini- strstvo za infrastrukturo, preostalih 200 tisoč pa Občina Ljubno. Kot je povedal župan Naraločnik, omenjeni znesek predstavlja enega večjih pro- računskih zalogajev v letu 2019. ČEZ DVE LETI KROŽIŠČE Tako je uresničena dolgoletna želja Radmir- čanov po obnovi dotrajane in nevarne ceste skozi kraj, zlasti pomembna je pri tem večja var- nost za pešce. Ob tej priložnosti je župan napo- vedal izgradnjo krožišča v Radmirju in moderni- zacijo odseka regionalne ceste od križišča proti Okonini z istočasno izgradnjo pločnikov ter pre- hodov za pešce in navezavo kolesarske steze ob Savinji. Z deli naj bi pričeli čez dve leti. OBČINA VODILA PROJEKT, DIREKCIJA V VLOGI SOFINANCERJA Ljiljana Herga je povedala, da je bil to eden redkih projektov, kjer je občina vodila javni raz- pis in gradnjo, direkcija je nastopala kot sofinan- cer. Obenem je opozorila, da prometne obreme- nitve vse bolj naraščajo, zato so izgradnje ploč- nikov in kolesarskih stez zelo pomembni dosež- ki. Prometna varnost zadeva vse nas, dobra in- frastruktura pa je zgolj izhodišče zanjo. Tudi od pozornosti, presoje in strpnosti je odvisno, ali bomo prispeli varno na cilj. ZANIMIV KULTURNI PROGRAM Infrastrukturno pridobitev v Radmirju je blagoslovil monsignor Jože Vratanar, otvo- ritev pa so s kulturnim programom obogati- li harmonikarji Sverjanski gadje in pevke žen- skega pevskega zbora Jutro z zborovodkinjo Rosano Štiglic. Dogodek so sklenili z druže- njem občanov. Marija Šukalo 700 tisoč evrov je znašala vrednost investicije, od tega je 500 tisočakov prispevalo ministrstvo za infrastrukturo. Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 6 Iz občin, Gospodarstvo DOBRODELNI TUŠEV PROJEKT PRIČARAJMO NASMEH Počitniški nasmehi tudi za otroke iz Mozirja Tuš bo v dobrodelnem projektu Pričarajmo nasmeh letos omogočil poletne počitnice na Debelem Rtiču 500 otrokom, med katerimi jih je sedem tudi z območja Mozirja. Otroci bodo spoznavali nove prijatelje, uživali v kopanju in družabnih igrah, se ukvarjali s športom in pre- izkušali svojo ustvarjalno kreativnost. VESELJE IN RADOST ZA TISTE, KI MORJA SPLOH ŠE NISO VIDELI V Tušu že 17. leto zapored skupaj s partnerji polepšajo poletne počitnice 500 otrokom iz vse Slovenije: »Naš dobrodelni projekt prinaša ve- selje in radost med tiste, ki morda morja sploh še niso videli, niso pomočili prsta v slano vodo ali se brez skrbi en teden družili z vrstniki,« poja- snjuje vodja projekta Pričarajmo nasmeh v Tušu Anja Marjetič in ob tem izpostavlja, da so sko- zi vsa leta lepše poletje pričarali že 8.600 otro- kom iz depriviligiranih okolij. Otroke izberejo na podlagi objektivnih meril v sodelovanju z Rde- čim križem Slovenije, centri za socialno delo in socialnimi službami na osnovnih šolah. POSEBNO DOŽIVETJE IZLET Z LADJICO V KOPER Rdeči križ Slovenije na Debelem rtiču poskrbi za prijetno počutje otrok. Njihovi vzgojitelji in ani- matorji pripravijo pester program, kjer se v ted- nu morskih počitnic zvrstijo ustvarjalne, športne, izobraževalne, kreativne in zabavne aktivnosti. Vsako leto je za udeležence posebno doživetje iz- let z ladjico v Koper, saj se mnogi prvič peljejo po morju in vidijo celino z druge strani. VSI OTROCI VKLJUČENI V PLAVALNE TEČAJE »Prav vsi otroci so, glede na preteklo znanje, vključeni v plavalne tečaje, tako da uživajo v vo- di in nadgrajujejo svoje plavalne veščine. Prido- bljeno plavalno znanje se nam zdi ena od ključ- nih vsebin, ki jim jo ponudimo v okviru letova- nja, saj je na primer v tokratni skupini kar tretji- na neplavalcev,« so še povedali v Tušu, kjer pro- jekt Pričarajmo nasmeh ob vseh ostalih dobro- delnih projektih izpostavljajo kot edinstven za- radi odzivov otrok, staršev, vzgojiteljev in zgle- da, ki ga ponuja družbi. KF OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Kako zagotoviti čisto pitno vodo in povezati sisteme v občini Borut Železnik je podrobno predstavil idejno zasnovo prenove gornjegrajskega vodovodnega sistema. (Foto: Marija Lebar) Vodni viri izpod Menine, ki napajajo gornje- grajski vodovod, so dovolj izdatni, vendar vča- sih, zlasti ob močnejšem deževju, iz pip priteče motna voda. Z možno rešitvijo te težave so se člani gornjegrajskega občinskega sveta sezna- nili na julijski seji. IDEJNA ZASNOVA ZA REŠITEV PRESKRBE S PITNO VODO Kot je uvodoma povedal župan Anton Špeh, je Občina Gornji Grad že pred časom naročila iz- delavo idejne zasnove za rešitev preskrbe s pi- tno vodo. Idejno zasnovo je leta 2015 izdelalo podjetje Hidroinženiring, avtor Borut Železnik pa je dokument svetnikom podrobneje predsta- vil na tokratni seji. UPOŠTEVALI SANACIJO OBSTOJEČIH VODNIH VIROV V projektni dokumentaciji so upoštevali sa- nacijo obstoječih vodnih virov, predvsem od- stranitev mulja iz vodovodnega omrežja Gor- nji Grad in možno povezavo z Novo Štifto ter Bočno ter priključitev potencialnega novega vodnega vira Rogeljev pruh na obstoječi sis- tem. Vodno dovoljenje ima trenutno samo za- jetje Studenec. POLEG OBNOVE IZGRADNJA OBJEKTA Obstoječe vodovodno omrežje med zajetjem Studenec in Gornjim Gradom trenutno zadošča za porabo vode v naselju Gornji Grad, a ker je cevovod star, bi ga bilo potrebno obnoviti. Ob- novitev cevovoda bi v tej fazi projekta predsta- vljala največji strošek, vendar bi bila obnova ce- nejša kot priključitev vodnega vira Rogljev pruh na obstoječe vodovodno omrežje in povezava vseh treh občinskih vodnih sistemov. V VIŠJE LEŽEČIH PREDELIH TEŽAVE S PRENIZKIM PRITISKOM V višje ležečih predelih Gornjega Grada se sre- čujejo z zmanjšanim pritiskom zaradi iztekanja vode v vodohranu Pajšner. Ta za nekatere objek- te leži prenizko. Potrebno bi bilo zgraditi novi vo- dohran na višji točki. Za urejeno preskrbo občine z vodo bi bilo poleg obnove obstoječih vodnih od- sekov treba zgraditi še objekt za pripravo vode z rezervoarjem in prečrpališče za povezavo z vodo- vodnim omrežjem Bočna in Nova Štifta. KORAKOMA DO ČISTEJŠE VODE Če bi uredili in popravili obstoječe vodovo- de, je še povedal Železnik, bi vodovodni sis- tem deloval brez težav. Predlagal je, naj občina najprej pristopi k izgradnji filtracijske naprave, nato zgradi nov rezervoar v Gornjem Gradu, še- le potem pa obnavlja vodovode. Za vsak odsek je v idejni zasnovi že narejen popis in upošteva- ne realne cene izpred štirih let. Za današnje raz- mere je ocenil, da bi cene narasle za okoli deset odstotkov. Omenil je še, da je vključitev novega vodnega vira Rogljev pruh dolgoročno smotrna investicija, je pa cenovno zahtevna. MOŽNA REŠITEV TUDI PRIKLJUČITEV NA LETOŠČ? Župan Špeh je izpostavil skrb zaradi motnosti vode, zlasti po zadnjih neurjih. Omenil je tudi za- misel, da bi se pridružili ostalim občinam pri iz- vedbi novega vodovoda Letošč, v kolikor bi se lahko potegovali za evropska ali kaka druga sredstva. KAKOVOST VODE NI VPRAŠLJIVA Zdenko Purnat, direktor Komunale Gornji Grad, ki upravlja z vodovodom, je povedal, da že pridobivajo ponudbe za izvedbo naprave za ul- trafiltracijo vode, ki bi omenjeno motnost odpra- vila. Na svetniško vprašanje je odgovoril, da ka- kovost vode ni vprašljiva, saj jo med drugim re- dno kontrolira neodvisni inštitut. Marija Lebar Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 7 Organizacije, Iz občin OKROGLA MIZA O EKOLOŠKEM KMETOVANJU V SOLČAVI Vse večje povpraševanje po neoporečnih ekoloških pridelkih Pri ekološkem kmetovanju je smiselno vztrajati na dolgi rok, so se strinjali vsi udeleženci okrogle mize. (Foto: Marija Šukalo) V Centru Rinka so v nedeljo, 27 . julija, pripravili okroglo mizo o ekološkem kmetovanju in prilož- nosti kreiranja novih delovnih mest na kmetiji. O tej temi so solčavskim kmetom in drugim obi- skovalcem spregovorili predstavniki ekološke- ga kmetijstva, ki v slovenskem prostoru s svo- jim delom bistveno vplivajo na njegov razvoj. KOMPETENTNI UDELEŽENCI OKROGLE MIZE Organizatorji so v goste povabili Mitjo Zu- pančiča, specialista za ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in stro- kovnega tajnika združenja Deteljica, Marijo Ma- rinček, predsednico Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije in predsednico združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, ter Urško Topolšek Planinšek, predstav- nico združenja ekoloških kmetij, nosilko dopol- nilne dejavnosti na kmetiji Urška in podjetnico. CERTIFICIRANJE EKOLOŠKIH KMETIJ V SLOVENIJI V uvodu je ekološko kmetovanje predstavila v. d. direktorice Centra Rinka Blanka Kovačič, ki je povedala, da je kmetovanje v sožitju z naravo poslovni model številnih kmetij na Solčavskem. Država omenjeno kmetovanje podpira s šte- vilnimi ukrepi. Marija Marinček je predstavi- la certificiranje ekoloških kmetij v Sloveniji in spregovorila o dokumentih, ki jih kmetje pot- rebujejo pri pridobivanju naziva, in kako mora- OBČINA GORNJI GRAD Zaključena prva etapa sanacije ceste v Florjan Zaradi gradbenih del je bila cesta zaprta za ves promet. (Foto: AŠ) Cesta v Florjan je bila zelo uničena, vsako ne- urje pa je dodalo še kakšen usad ali plaz. Gor- njegrajski občinski svet je pozimi sprejel odloči- tev, da je cesta prva na seznamu prenov. Uredi- tev je zajemala odstranitev in zamenjavo celega ustroja ceste in sanacijo usadov. Ker gre za tri- letni projekt, so letos prenovili prvi odsek ceste nad Tevži v dolžini 999 metrov. CELOVITA REKONSTRUKCIJA CESTE Izvajalec del VOC Celje se je del lotil konec ju- nija. V času sanacije je bila cesta zaprta, prebi- valci pa so uporabljali obvoza čez Šokat. Izvede- na je bila celovita rekonstrukcija ceste z odstra- nitvijo obstoječega cestišča in ureditvijo nove- ga ter izvedbo izogibališč. Izvajalec je uredil od- vodnjavanje, na določenih mestih so bile zgra- jene škarpe, postavljene bodo obcestne ograje. V prvih dneh avgusta bodo z asfaltiranjem dela na tem odseku končana. Vrednost letošnje inve- sticije znaša dobrih 356 tisoč evrov. IZDATNA POMOČ DRŽAVE Ureditev ceste Križ–Florjan–Krnica je triletni projekt, ki po tekočih cenah znaša 1,2 milijona evrov in bo finančno največji projekt v občini le- tos in v naslednjih dveh letih. Občinski delež bo letno 118 tisoč evrov, v celotni investiciji bo ob- čina financirala 40 odstotkov vrednosti projek- ta, kar znaša 482 tisoč evrov. S strani gospodar- skega ministrstva bo občina prejela vsako le- to 118 tisoč evrov nepovratnih sredstev in rav- no toliko povratnih kreditnih sredstev, ki jih po enoletnem moratoriju lahko vrača devet let, lah- ko pa kredit odplača tudi prej. Prihodnje leto bo prenovljen odsek mimo Jam v dolžini 1,2 kilome- tra, leta 2021 pa še odsek pod Zavrhom v dolži- ni 732 metrov. Štefka Sem 356 tisoč evrov znaša vrednost sanacije prvega odseka ceste v Florjan. jo voditi evidence o pridelkih in živini. Pri ekolo- škem kmetovanju je smiselno vztrajati na dolgi rok, pri tem pa so pomembne smernice in pod- pora države, je menil Mitja Zupančič. DELEŽ EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA RASTE Zupančič je ob nizanju statističnih podatkov o ekološkem kmetovanju v svetu in Sloveniji iz- postavil tudi novosti na področju zakonodaje ter težave v praksi. Slednje so povezane pred- vsem s pomanjkljivo promocijo, spremembami podnebnih razmer in organiziranostjo trženja. Ne glede na vse izzive delež ekološkega kme- tijstva tako v svetu kot pri nas raste zaradi vse večjega povpraševanja kupcev po neoporeč- nih izdelkih. EKOLOŠKO KMETOVANJE NA TURISTIČNI KMETIJI LAHKO OGROZIJO GOSTJE Kako je mogoče preživeti na turistični kmetiji, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, je spre- govorila Urška Topolšek Planinšek. Praksa ka- že, da lahko vsa prizadevanja, da bi kmetovali in poslovali ekološko, izničijo turisti, ki s svoji- mi čistili, kot so šamponi in mila, ki niso ekolo- ški, uničujejo naravo. Zato jih ob prihodu na to posebej opozorijo. Marija Šukalo Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 8 Organizacije 24. SREČANJE SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE V BOVCU Srečanje namenjeno druženju in povezovanju Člani in simpatizerji SDS iz Zgornje Savinjske doline s predsednikom stranke Janezom Janšo (foto: arhiv SDS) Slovenska demokratska stranka (SDS) je predzadnjo julijsko soboto v Bovcu pripravila tradicionalno srečanje občinskih in mestih od- borov stranke. To je bil uvod v poletni tabor, ki ga stranka organizira v sodelovanju z gorniškim klubom dr. Henrika Tume. SREČANJE DRUŽABNE IN NE POLITIČNE NARAVE Na bovškem letališču so se druženja udeleži- li tudi člani zgornjesavinjskih odborov SDS. Tako je bilo na stojnicah poleg kulinarične ponudbe različnih regij moč pokušati tudi zgornjesavinj- ske suhomesnate specialitete, kot so želodec, zaseka, tlačenka in salame, ter sladke dobrote članic stranke. Udeležence je nagovoril predse- dnik SDS Janez Janša. Kot je dejal, srečanje ni politične narave temveč je namenjeno druženju in povezovanju. STRANKA OKREPILA SVOJE VRSTE Z NOVIMI ČLANI Janša se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so prispevali k odličnim rezultatom stranke na državnozborskih, lokalnih in evropskih volitvah. Po njegovih besedah se je SDS po volitvah moč- no okrepila z novimi člani, med katerimi je ve- liko mladih. Kljub temu, da je stranka že trikrat zapored zmagala na volitvah, so njihovi uspehi vidni v praksi le na lokalnem nivoju, kajti na ni- voju države so vlado sestavili poraženci. NA EVROPSKEM POLITIČNEM PARKETU SE KARTE MEŠAJO NA NOVO Za evropski politični prostor je Janez Janša iz- razil mnenje, da se karte mešajo na novo. Slove- nija po njegovem mnenju kaže premalo ambici- oznosti in je zato v vlogi resnega igralca ni na evropskem zemljevidu. »To ima negativne po- sledice tudi pri pridobivanju projektov, sedežev v evropskih institucijah, ugledu države in tujih naložbah,« je bil kritičen prvak SDS. Marija Šukalo NAPADI ZVERI NA ŽIVINO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Doslej tri prijave, marsikaterega izginotja ni mogoče dokazati Pred dvema tednoma smo poročali o po- moru jagnjet v Podvolovljeku, ki ga je povzro- čil volk. Zanimalo nas je, ali se zgornjesavinjski rejci drobnice pogosto srečujejo s takimi prime- ri škod. Kot kaže, je bil omenjeni primer ekstre- men. Rejci so sicer letos že prijavili škodo po krokarjih, govedorejci pa zaenkrat napadov na živino ne opažajo. LETOS TRIJE ŠKODNI PRIMERI Blaž Presečnik iz nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je povedal, da je primer v Podvolovljeku zaenkrat osamljen. Za- vod obravnava vse prijavljene škode, ki jih pov- zročijo zavarovane prosto živeče živali, med ka- tere poleg že omenjenega volka in medveda sodijo tudi krokarji. Slednji na pašnikih napa- dajo zlasti mlada jagnjeta, če ovce niso dovolj zaščitniške. Tako so v nazarski enoti letos obrav- navali tri tovrstne škodne primere, ko so krokarji pomorili štiri jagnjeta. Rejci opažajo, da jagnjeta s pašnika izginejo, ker pa ni neposrednih doka- zov, škode ni mogoče pripisati točno določene- mu plenilcu, niti ni mogoče uveljavljati zahtev- ka za odškodnino. MEDVED ŠE NI NAPADEL Jože Brgles iz Savine pase velik trop ovac na svoji kmetiji pri Kugovniku pod Smrekovcem. Ker družina živi v dolini, niso vsak dan priso- tni pri tropu, imajo pa pašnik razdeljen na čre- dinke in ograjen, poleg tega pa tudi ovčarskega psa. Letos so že opazili sledove medveda, ven- dar škode na drobnici ni povzročil. ČE SE RAZMERE NE UREDIJO, BODO OPUSTILI PAŠO Brgles je še povedal, da s pašnika kdaj pa kdaj izgine kakšno jagnje, izginotja pa ni mo- goče pojasniti oziroma dokazati plenilca. Poleg medveda so okoli tropa opazili tudi lisice. Lani so jim škodo delali krokarji, večkrat pa vidijo tu- di orla. Letos izgub še niso zaznali. Ovce se po- noči zatečejo v hlev, če pa Brglesovi zaznajo ka- ko nevarnost, breje ovce odpeljejo s seboj v do- lino. »Da se v našem okolju nahajajo medvedi, ni nič novega, da pa so tukaj tudi volkovi, to ni običajno. Rejci s svojimi čredami skrbimo, da se strmi pašni tereni in visokogorske kmetijske po- vršine ne zaraščajo, če pa bo z zverjadjo šlo ta- ko naprej, bomo prisiljeni pašo opustiti,« je do- dal Brgles. GOVEJA ŽIVINA MANJ OGROŽENA Zveri oziroma drugi plenilci se najraje loti- jo nemočnih živali, kot so pravkar skoteni jage- njčki. A v Sloveniji beležimo tudi primere, ko so zveri napadle govejo živino in konje. Predsednik Zgornjesavinjskega govedorejskega društva Janez Rosc je povedal, da pri nas letos še ni- so zaznali napada na živino, ki se pase v plani- ni. »Nas pa navdaja skrb, da se bo zaradi velike- ga števila teh živali zgodil tudi kak tak napad.« Kako se bo živina prepasla, bo vidno šele po 15. septembru, ko se paša na planinah zaključi in živina vrne v hleve. Marija Lebar Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 9 Organizacije, Kultura 3. SEJEM DOMAČIH DOBROT V VARPOLJAH Turistom približali izdelke in pridelke okoliških kmetij Turisti so si z zanimanjem ogledovali ročno izdelan nakit in drobno pecivo. Turistično društvo Rečica ob Savinji je v kam- pu Menina v Varpoljah v petek, 19. julija, pripra- vilo 3. Sejem domačih dobrot. Na dobro založe- nih stojnicah so turisti in ostali obiskovalci našli marsikaj, za vedro razpoloženje pa so poskrbeli harmonikarji Primoža Zvira. OD ŽIVIL DO UPORABNIH IZDELKOV TER PROMOCIJSKEGA GRADIVA Na stojnicah so bili prisotni Franc Osovnik z domačimi rezanci, Anica Bider s kmetijskimi pridelki, Boštjan Rihter s suhomesnatimi spe- cialitetami, Tomaž Podbregar z uporabnimi iz- delki iz lesa, Andrijana Antinac z ročno izdela- nim nakitom, Katja Strnišnik z drobnim peci- vom, Društvo Bicka s polstenimi izdelki za dom in osebno rabo ter Anja in Simon Štampar z modnimi dodatki iz lesa. Na stojnici turističnega društva ni manjkal promocijski material rečiške občine in celotne doline, predstavljeni pa so bili tudi izdelki članov društva - cvetje iz krep papir- ja in kvačkani prtički. LOKALNA PONUDBA NAVDUŠILA OBISKOVALCE Nad lokalno ponudbo so bili tako tujci, ki v tem času bivajo v kampu, kot domači obiskoval- ci navdušeni. Marsikdo se je z zanimanjem us- tavil pri ponudnikih in skozi pogovor spoznal še neznane posebnosti naše doline, ob prikazu iz- delovanja pa tudi ročnodelske spretnosti posa- meznikov. Kot je povedala predsednica rečiške- ga turističnega društva Urška Selišnik, želijo s tem sejmom turistom in ostalim obiskovalcem približati pridelke okoliških kmetij in izdelke ro- kodelcev domače in umetnostne obrti ter tako promovirati občino in dolino. Tekst in foto: Marija Šukalo LJUBNO OB SAVINJI Z govorjeno in zapeto pesmijo v topel poletni večer Vesela pesem pevcev iz Luč je zaključila dogodek v Vrbju. (Fotodokumentacija KD Slap) Člani Kulturnega društva Slap so v okviru pro- grama Flosarskega bala v torek, 23. julija, prip- ravili literarno-glasbeni večer. Zanimivo kultur- no dogajanje so izvedli v preužitkarski hiši na prireditvenem prostoru v Vrbju. PESMI TONETA MLAČNIKA Društvo Slap, ki deluje že 22. leto, povezu- je ljubiteljske pesnike in pisce, ki na samostoj- nih dogodkih ali v sodelovanju z drugimi društvi predstavljajo svoje najnovejše literarno snova- nje. Vse večkrat v zadnjem času, ko so se okre- pili z novimi člani, svoje dogodke obogatijo še z glasbenim programom. Tudi tokrat je bilo ta- ko, saj so večer polepšali ubrani glasovi članov Lučke klape. Njihov član Kristjan Germelj je tudi član društva Slap. Fantje so med drugim zapeli več pesmi pokojnega Lučana Toneta Mlačnika. Tu- di Mlačnik je bil pri Slapu vse od samega začet- ka in je v njihovih zbornikih objavil številne pe- smi. Več med njimi jih je tudi uglasbil in lučki fantje so se jih naučili od njega. Za nekatere je napisal tudi note, tako da so dostopne širšemu krogu pevcev. NAGRAJENO BESEDILO ČLANICE VERE KUMPREJ Uvodoma je poleg predsednice Slapa Albine Rajter zbrane nagovoril še njihov član in hkra- ti predsednik Društva upokojencev Ljubno Jo- že Vodušek. Predstavil je zgodovino in arhitek- tonske ter vsebinske posebnosti preužitkarske hiše. Nato je prebral nekaj svojih pesmi. Poleg drugih avtorjev je svoje pesmi ta večer prebira- la tudi Vera Kumprej, ki je za besedilo Mamin rožmarin na nedavnem festivalu Vurberk prejela tretjo nagrado strokovne komisije. Marija Lebar 22 let že deluje Kulturno društvo Slap. Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 10 Organizacije, Kultura TROT ŽUR V GORNJEM GRADU Odlična glasba za odlično razpoloženje V petek, 19. julija, so člani Turističnega društva Gornji Grad v okviru Čebelarskega pra- znika pripravili tradicionalni Trot žur, dogodek za mlade in mlade po srcu. Z izborom glasbenih gostov so privabili obiskovalce vseh starosti, ki so dodobra napolnili prireditveni prostor. Glas- bena gosta večera sta bila Luka Basi in skupi- na Zvita Feltna. Štefka Sem GORNJI GRAD Zeliščna kopel na vrtu sv. Benedikta in čaj z zgodbo v Zeliščarni Zeliščna kopel je prijetno doživetje za udeležence. (Foto: Štefka Sem) V gornjegrajski Zeliščarni se je v času Čebe- larskega praznika zbrala prijetna družba, ki jo je nagovorila predstavnica zavoda Mesto na vasi Maja Žerovnik. Udeležence je povabila na zeli- ščno kopel na vrt sv. Benedikta ob gornjegrajski katedrali ter nato na domač zeliščni čaj in dru- ženje v Zeliščarni. ZELIŠČNA KOPEL MED CVETOVI IN ZELENJEM Zeliščna kopel je bila pripravljena tako, da so misli obiskovalcev med tremi tako imenovani- mi povabili ušle k prijetnemu, da so obiskovalci opazovali življenje okrog sebe, vonjali zelišča in razmišljali o prijetnem. Po vsakem povabilu so se zbrali v krogu in spregovorili o tem, kaj čutijo. SKODELICA ČAJA OB ZGODBAH Poleg zeliščne kopeli je Žerovnikova predsta- vila zeliščni vrt, na katerem so svoje mesto do- bile tudi travniške rože. Omenila je bogato zgo- dovino Gornjega Grada in benediktinskega sa- mostana. Ravno benediktinci so bili tisti, ki so navdušili Žerovnikovo in Amando Kladnik, da sta se lotili zeliščarstva kot zgodbe, okrog ka- tere se prepletajo priprava zelišč za čaje, kultu- ra pitja čaja, Baba čaj in še marsikaj. Obisk Zeli- ščarne in vrta je več kot le zaužitje skodelice ča- ja, k njemu spadajo tudi številne zgodbe, ki pri- tegnejo vsakega obiskovalca. Štefka Sem KONCERT KVARTETA ŠTIGLIC V CERKVI MARIJE SNEŽNE V SOLČAVI Glasba je njihova duhovna obogatitev in sprostitev Poleg mame Rosane (desno) sta nastopili dvojčici Kristina in Ksenija, zaradi poročnega potovanje je manjkala četrta članica zasedbe Bernarda. (Foto: Bernard Štiglic) Program Solčavskih dni je tudi letos vseboval koncert v cerkvi Marije Snežne. V soboto, 27. ju- lija, se je domačinom in ostalim obiskovalcem v malce okrnjeni zasedbi predstavila glasbe- na družina Štiglic iz Tera nad Ljubnim ob Savi- nji. Poleg mame Rosane sta nastopili še dvojči- ci Kristina in Ksenija, manjkala pa je četrta čla- nica zasedbe Bernarda. PESTER ENOURNI PROGRAM Za uro prijetnega druženja so glasbenice pripravile pester program, ki je zajemal naro- dno zabavne skladbe, zimzelene popevke in ne- kaj sakralne ter klasične glasbe. Petje so oboga- tili zvoki violine in klavinove. Z glasbo se dekleta iz Tera ukvarjajo že skoraj desetletje in pol. Njihova glasbeni talent in zna- nje se kažeta v rezultatih, ki jih dosegajo. Slišati jih je moč na različnih prireditvah tako v doma- či občini kot širše. NAJBOLJ PONOSNE NA ZMAGO V ODDAJI SLOVENSKI POZDRAV Udeležujejo se pevskih revij in regijskih tek- movanj, kjer dosegajo vidne rezultate. Najbolj ponosne so na lanskoletno zmago v oddaji Slo- venski pozdrav – Družina poje. Za glasbo pravijo, da je njihova duhovna obogatitev in sprostitev. Z njo popestrijo tudi družinska slavja in praznike. Marija Šukalo Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 11 Kultura, Ljudje in dogodki RAZSTAVA DEL MICHELLE KLEPEJ – MIŠE V GALERIJI ŠTEKL Iz slik mlade likovnice izžarevajo močne barve Michelle Klepej – Miša zase pravi, da ustvarja, odkar ve zase. (Foto: Štefka Sem) V gornjegrajski galeriji Štekl od preteklega petka svoje fotografije in slike razstavlja Mi- chelle Klepej z umetniškim imenom Miša. Mla- da, nadobudna umetnica prihaja iz Laškega, v Gornjem Gradu pa je pripravila svojo prvo sa- mostojno razstavo. Odprtje so obogatile sestre Čerček iz Solčave, ki so odpele in odigrale ne- kaj skladb. PRISEGA NA ČRNOBELE FOTOGRAFIJE Michelle je 23-letnica, po poklicu snovalka vi- zualnih komunikacij in trženja. Zase pravi, da ustvarja, odkar ve zase, vse od risanja, slikanja, fotografiranja do oblikovanja celostnih grafičnih podob. Je ljubiteljica umetnosti in lepote. Pove- dala je, da jo vseskozi spremlja želja po ustvar- janju in odkrivanju novih krajev. Najraje slika z akrilnimi barvami, fotografije pa jo najbolj nav- dušijo v črno beli tehniki. Obiskovalcem je z ve- seljem spregovorila o nastanku razstavljenih fo- tografij in slik. BREZ BARV BI BILO ŽIVLJENJE PUSTO IN ENOLIČNO Razstava nosi naslov Barve. Pravijo, da je člo- vek oblikovalec sveta po svojih barvah. Po bar- vah razkriva tudi svojo duhovnost in kulturnost. Ravno barve so spravni element med mestnim vrvežem in svežim mirom neokrnjene narave. Pravijo tudi, da si z barvami osmislimo življenje, brez barv pa bi bilo naše življenje pusto in eno- lično, bilo bi brezbarvno, je odprtje s svojimi be- sedami pospremil Tomaž Čretnik, o umetnosti, barvah in še čem pa je spregovorila gornjegraj- ska podžupanja Cvetka Mavrič. Štefka Sem 60 LET SOLČAVSKIH FANTOV Zaslužni za ohranjanje ljudskega izročila na glasbenem področju Solčavski fantje so tudi po 60 letih nepogrešljivi na prireditvah v domačem kraju in širše. V bogato dogajanje v sklopu Solčavskih dni so se s slavnostno prireditvijo ob 60-letnici svo- jega delovanja vključili tudi Solčavski fantje. V dveurnem razvedrilnem programu so se »spre- hodili« skozi vsa obdobja delovanja – od prvih začetkov vse do danes. Scenarist in moderator dogodka Franci Podbrežnik je predstavil vsa- kega od članov glasbene zasedbe posebej. MED NASTOPAJOČIMI TUDI POTOMCI ČLANOV ANSAMBLA Slišati je bilo mogoče prenekatero zgodo in nezgodo, ki se jim je pripetila v njihovi bogati karieri. Na odru so se menjali glasbeniki, ki so s slavljenci v preteklosti soustvarjali ali pa so na kakšen drug način del njihove zgodbe. Mednje sodijo tudi njihovi potomci v prvem in drugem kolenu, ki so s svojimi nastopi dokazali, da ja- bolko ne pade daleč od drevesa. V 60 LETIH VELIKO KADROVSKIH SPREMEMB Prvotno zasedbo tria Solčavski fantje so ses- tavljali harmonikar Jože Preprotnik, kitarist Kri- stjan Preprotnik in klarinetist Franci Podbre- žnik st. Kasneje so bile kadrovske spremembe v sestavu zelo pogoste, skozi čas se je zvrstilo veliko število članov. Kristjan Germelj, Fran- ci Podbrežnik st. in Jaka Zamernik so vztra- jali do 60-letnice. NEPOGREŠLJIVI NA PRIREDITVAH V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD Solčavski fantje so ne glede, kdo je trenutno igral v njihovih vrstah, s svojimi nastopi pope- strili prenekatero prireditev v domačem kraju in širše. Bili so nepogrešljivi na številnih ohce- tih, družinskih in osebnih slavjih. S svojim igra- njem ter značilnim humorjem so popestrili pre- nekatero otvoritev, društveno obletnico ali po- dobno prireditev. Za ohranjanje ljudskega izro- čila so pred tremi leti prejeli zlato priznanje na srečanju ljudskih godcev. Tekst in foto: Marija Šukalo Scenarist in moderator Franci Podbrežnik je s pomočjo starih fotografij predstavil vsakega od članov zasedbe. Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 12 Organizacije SOBOTA, 3. avgust 2019 7 .00 Planinski pohod Kašna planina - Lepenatka - Zgornji Špeh - Krnički Log - Luče v organizaciji Planinskega društva Luče. Zbirno mesto na avtobusni postaji v Lučah, organiziran prevoz do Kašne planine, 6 ur hoje, malica za pohodnike pri Okrepčevalnici Logar. Obvezne predprijave! Info: 031/387-168 9.00 Turnir v balinanju pri Okrepčevalnici Logar v Krnici. Info: 031/411-460 20.00 Petje po vasi v organizaciji Društva upokojencev Luče. Info: 041/941-892 PONEDELJEK, 5. avgust 2019 15.00 Otvoritev teniškega turnirja pri Okrepčevalnici Logar v Krnici. Tekme bodo potekale vsak dan med 15. in 22. uro. Finale v soboto, 10. avgusta 2019. Info: 031/411-460 16.00 - 20.00 “Paintball” - Vse dni prireditve možnost igranja na novem poligonu pri Okrepčevalnici Logar v Krnici. Info: 031/411-460 TOREK, 6. avgust 2019 17 .00 Izdelava lesene riže za spravilo lesa pri Vlcerski bajti na jezu. Info: 041/941-892 ČETRTEK, 8. avgust 2019 18.00 Dnevi odprtih vrat v Juvanovi hiši, od 8. do 11. avgusta 2019. Voden ogled z gospodarjem ob 18. uri. Info: 031/611-708 19.00 Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj in županovih petic ter otvoritev razstave “50 let Lučkega dne” v Kulturni dvorani Luče. Info: 031/546-267 21.00 Koncert Darje Švajger in pianista Jaka Puciharja na osrednjem prireditvenem prostoru. PETEK, 9. avgust 2019 16.00 Prikaz mletja žita v Žagerskem mlinu v dolini Podvolovljek. V primeru lepega vremena vodeni ogledi Repovega slapa. Za obi skovalce bodo na voljo domači “skipneki” in golaž. Info: 031/403-279 16.00-21.00 Paintball turnir v organizaciji Športnega društva Raduha. Info: 031/530-954 18.00-20.00 Druženje in zabava ob igranju videoiger na osrednjem prireditvenem prostoru. Info: 040/588-669 19.00 Podoknica Nedeljskega za Bernardo Matijovc s skupino Črna mačka pred Juvanovo hišo. Info: 031/276-333 21.00 Stand-up večer s Tino Gorenjak in Dejanom Ikovicem pri Baru Igla. Info: 031/650-388 22.00 Rock večer s skupino Ogrožene vrste pri Baru Igla. Info: 031/650-388 SOBOTA, 10. avgust 2019 7 .00 Vzpon na Lučkega dedca (2023 m) preko Lastovca in Deske v organizaciji Gorniškega kluba Savinjske doline Luče. Zbirno mesto v Gostilni Pr’ lampi v Lučah, prevoz do planine Podvežak, 8 ur hoje, malica iz nahrbtnika. Info: 031/333-776 9.00 Dan odprtih vrat v Čebelarskem centru Luče med 9. in 15. uro. Razstava čebelarske opreme in orodij, predstavitev plemenilne postaje Lučka Bela, opazovanje čebel na panju, pokušina čebeljih pridelkov. Info: 031/793-032 10.00 Turnir mešanih dvojic v odbojki na mivki pri Okrepčevalnici Logar v Krnici. Info: 031/411-460 10.00-15.15 Joga fest in Ramissio Wellness Projekt pri Baru Igla. Dihalne tehnike, vadba joge, masaža rok ... Obvezne predprijave! Info: 070/800-178 10.00 Dvodnevni tabor harmonikarjev pod mentorstvom Andreja Raka. Sprejem udeležencev v Hiši Pečovnik. Glasbene delavnice, zabava in druženje. V nedeljo, 11. 8. 2019, nastop mladih glasbenikov na štantih po vasi in zaključek tabora s številnimi glasbenimi gosti ob 18. uri na osrednjem prireditvenem prostoru. Info: 041/207-891 12.00 Prikaz mletja žita v Žagerskem mlinu v dolini Podvolovljek. V primeru lepega vremena vodeni ogledi Repovega slapa. Za obiskovalce bodo na voljo domači skipneki in golaž. Info: 031/403-279 13.00 “Vlcersko tekmovanje” , tradicionalna sekaška tekma za lastnike gozdov in prikaz kiparjenja z motorno žago na osrednjem prireditvenem prostoru. Info: 041/657-627 14.00 Ustvarjalne delavnice za otroke v Juvanovem štiblcu. Info: 041/217-015 15.00 Mednarodni veteranski nogometni turnir pri Gričarju v Krnici. Info: 031/396-639 15.00-22.00 Finale teniškega turnirja pri Okrepčevalnici Logar v Krnici. Info: 031/411-460 17 .00 Družabno popoldne z ljudskimi godci in pevci, otvoritev riže za spravilo lesa in vlcerske igre pri Vlcerski bajti v organizaciji Društva upokojencev Luče. Info: 041/941-892 18.00 Sveta maša z rogisti v čast zavetniku lovcem sv. Hubertu v farni cerkvi ter otvoritev lovske razstave v Lovskem domu. Info: 051/345-170 19.00 Svečani prevzem novega gasilskega vozila na osrednjem prireditvenem prostoru. Info: 031/240-158 20.00 Etnološki program s prikazom »jajčnce«, starega običaja pobiranja jajc na zgornji vasi na kmečki tržnici. Info: 031/715-366 20.30 Pohod z baklami po Breznici v organizaciji PD Juče. Zbirno mesto na zgornji vasi pri kmečki tržnici. Info: 031/387-168 21.00 Gasilska veselica s Skupino Gadi na osrednjem prireditvenem prostoru. Info: 031/240-158 NEDELJA, 11. avgust 2019 9.00 Streljanje z možnarji pri Streljarnici v organizaciji Strelskega društva možnar iz Mislinje. Info: 031/546-267 9.15 Jutranja budnica po vasi v izvedbi Godbe Zgornje Savinjske doline. Info: 031/546-267 10.00 Sveta maša s procesijo v čast farnemu zavetniku sv. Lovrencu v farni cerkvi. 10.00 Dan odprtih vrat v Čebelarskem centru Luče med 10. in 13. uro. Info: 031/793-032 12.00 Prireditev »Od štanta do štanta« po vasi: predstavitev domačih društev, ustvarjalcev, rokodelcev, prikaz starih opravil in orodij, pokušina in prodaja domačih jedi in pijač ... Info: 031/546-267 15.00 Srečanje z izročilom preteklosti in druženje pri Vlcerski bajti. Program o zdravilstvu in zagovarjanju, prikaz starih opravil, razstava vlcerskega orodja, tradicionalna kulinarična ponudba. Info: 041/941-892 15.00 Lutkovna predstava za otroke pri Baru Igla. Info: 031/650-388 18.00 Zaključni koncert harmonikarjev in zabavni večer z mladimi muzikanti ter Ansamblom Golte na osrednjem prireditvenem prostoru. Info: 041/207-891 Program prireditve 50. Lučki dan Prijazno vabljeni! Naročnik: Občina Luče, Luče 106, 3334 Luče Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 13 Zgodovina in narodopisje, Organizacije CENTER RINKA V SOLČAVI Kako nastanejo najpogostejši svetlobni pojavi Razstava na poljuden načina prikazuje, kako nastanejo najpogostejši svetlobni pojavi v gorah. (Foto: arhiv Centra Rinka) »Zakaj je nebo modro? Zakaj so včasih gore in hribi videti ta- ko blizu? Kaj je lepšega, kot uživa- ti v opazovanju pronicanja sončnih žarkov skozi oblake? Kaj ni čarob- no občudovati igro barv nad pla- ninami v sončnem zahodu? Pe- če Miklavž piškote? Kaj je glasnej- šega in grozljivejšega, kot doživeti grom in strelo na vrhu gora?« To so le nekatera od številnih vprašanj, ki se nam porajajo ob obisku gora. NA VRHU GORA, BLIZU NEBA Na ta in podobna vprašanja sta poskušala odgovoriti Natalija Štu- lar, kustosinja pedagoginja v Slo- venskem planinskem muzeju, in Goran Ilič, profesor fizike, s po- pogostejši svetlobni pojavi, s kate- rimi se srečujemo na gorniških po- teh, in kakšne pripomočke pri nji- hovi stvaritvi uporablja narava. Da bi jih lažje razumeli, sta besedila popestrila z nekaj enostavnimi fi- zikalnimi poskusi. RAZSTAVO DOPOLNJUJE IZBOR FOTOGRAFIJ Razstavo dopolnjuje izbor fo- tografij, ki so jih s foto natečajem »Ujemi mavrico, če moreš« na te- mo svetlobnih in nenavadnih vre- menskih pojavov zbrali v muzeju preteklo leto. Razstavo je odprla v. d. direktorice Centra Rinka Blanka Kovačič. Marija Šukalo stavitvijo razstave o svetlobnih pojavih v gorah, ki nosi naslov Na vrhu gora, blizu neba. Odprli so jo v petek, 26. julija, v Centru Rinka v Solčavi. KAKŠNE PRIPOMOČKE UPORABLJA NARAVA Z razstavo želita avtorja na ra- zumljiv in poljuden način poveda- ti ter pokazati, kako nastanejo naj- STAVBNA DEDIŠČINA MOZIRSKEGA TRGA (2) Pridobitev trških pravic Listina o trških pravicah iz leta 1581 Uničujoči požar leta 1580 je po- leg ostalih listin uničil tudi listino o trških pravicah. Trški sodnik je za- prosil deželnega kneza Štajerske- ga, nadvojvodo Karla V., da izda tr- gu novo listino o trških pravicah. Ta je to storil leta 1581 z listino, s ka- tero je dovolil uporabo grba, ki je upodobljen v njej. S TRŠKIMI PRAVICAMI TRG MOZIRJE DOBI TUDI PRVI GRB Trške pravice je podeljeval vsa- kokratni vladar. Kraju so omogoči- le status svobodnega trga in so bi- le temelj njegovega gospodarskega razvoja. Uničujoči požar leta 1580 je uničil vse listine trga, tudi tisto o tr- ških pravicah. Listina je govorila o trških privilegijih, zato so Mozirja- ni še istega leta poslali vlogo za po- trditev trških pravic. Trški sodnik je zaprosil deželnega kneza Štajerske- ga, nadvojvodo Karla V., da izda tr- gu novo listino o trških pravicah. V dvorni listini iz leta 1581, ki jo je po- delil nadvojvoda Karel V., je omenje- na požarna katastrofa. Hkrati s trški- mi pravicami je podelil trgu Mozirje prvi grb, ki je upodobljen v listini in je še danes v uporabi. NAJPREJ DVA IN POTEM ŠE DVA SEJEMSKA DNEVA V listini Karel V. potrjuje sejem na dan svetega Jurija (24. aprila). Značilnost trgov so bili tržni dnevi ali sejmi. Število sejemskih dni je vplivalo na hitrost gospodarskega razvoja trga. Mozirje je imelo pra- vico do dveh sejmov, na nedeljo po svetem Juriju in na nedeljo po ve- likem šmarnu. Nadvojvoda Ferdi- nand je Mozirju leta 1598 dovolil še dva sejma, 22. januarja (sv. Vin- cenc) in 16. avgusta (sv. Rok). POMEN JURJEVEGA ZA MOZIRJE V zgodovini Mozirja ima po- membno mesto jurjevo, poseben dan, ko so sklepali najpomemb- nejše posle in ženitvene pogodbe. Vsaki dve leti so na ta dan obhodili trške meje. Na ta dan so sprejemali nove tržane in novodošle rokodel- ce, ki so podali javno trško zaprise- go. Vsako leto na jurjevo je sodnik poročal o trških zadevah, sodbah, finančnem stanju, odnosih z zašči- tno gospoščino Žovnek in ukrepih za red v trgu. Dan farnega patro- na svetega Jurija je bil nadvse po- memben za Mozirje, zato od leta 2007 Občina Mozirje praznuje svoj praznik na jurjevo, 24. aprila. Pripravili v Osrednji knjižnici Mozirje Viri: - Muzejski sodelavec Matija Bla- gojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko. - Videčnik, A.: Podobe iz prete- klosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985. - Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 14 MATEJ KRANJC, nepremičninski posrednik Nasveti, Oglasi LJUBNO OB SAVINJI Pred nami tradicionalni vikend Flosarskega bala 20. julija je Turistično društvo Naš kraj otvorilo 59. Flosarski bal, ki ga ta vikend, 3. in 4. avgusta, zaključujejo na povsem tradicio- nalen način. Sicer so letos za ude- ležence pripravili več kot 30 različ- nih dogodkov. ŠPORTNA SOBOTA IN FLOSARSKI VEČER Z MODRIJANI Prva sobota v avgustu je na Ljubnem rezervirana za športne prireditve. Društvo malega nogo- meta KMN Ljubno vabi v Športni park Foršt, kjer bosta potekala no- gometni turnir za pokal flosarja in memorial Srečka Solarja. Pri Ribi- škem domu Ljubno ob Savinji bo potekal Binetov memorial, Smu- čarsko-skakalni center Savina pa letos gosti FIS tekmo v smučarskih skokih, ki bo potekala tudi v nede- ljo. Od 20. ure dalje vas organiza- torji vabijo na prireditveni prostor Vrbje, kjer bo potekal flosarski ve- čer z ansamblom Modrijani. TRADICIONALNA NEDELJA, ZA ZAKLJUČEK PA ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA V nedeljo bo na Ljubnem tradi- cionalno. Ob 14. uri bo v smeri od Foršta skozi trg do Vrbja potekala tradicionalna povorka, ob 15. uri pa ansambel Žarek in folklorna sku- pina Flosarček vabita na flosar- sko popoldne na prireditveni pros- tor Vrbje. Tam se bodo v nadaljeva- nju zvrstili naslednji dogodki: tek- movanje v kiparstvu z motorno ža- go, udiranje in spust flosa po reki Savinji, krst s Flosarskim društvom Ljubno ob Savinji in zaključek, ki ga organizatorji že težko pričaku- jejo – flosarski večer z ansamblom Franca Miheliča. Vabljeni na Ljub- no, vabljeni na Flosarski bal! PR Koristni napotki pri prodaji in nakupu nepremičnine Slovenci se le redko selimo, za- to tudi prodaje ali nakupa nepre- mičnine ne izvajamo prav pogos- to. Nakup ali prodaja nepremični- ne je v življenju posameznika po- membna odločitev in za veliko lju- di velja za eno izmed težjih dejanj v življenju. Sam postopek je zapleten in v praksi lahko pride do nespora- zumov ter na koncu tudi do razo- čaranja. Previdnost je zato zelo po- membna, saj nas v samem postop- ku prodaje ali nakupa lahko prese- netijo nekatere pasti, ki pa se jim lahko izognemo. KAJ JE POMEMBNO, ČE PRODAJATE ALI KUPUJETE Ljudje smo čustveno navezani na svoje nepremičnine, zato pro- dajo sami velikokrat težko izpelje- mo, za kupce pa nakup nove ne- premičnine lahko predstavlja tu- di selitev v novo okolje. Odločitev je lahko zelo stresna, saj se člo- vek seli iz kraja dosedanjega biva- nja, kjer je morda živel že od otro- štva. V prispevku se bomo dotakni- li, po mojem mnenju in izkušnjah, pomembnejših stvari, ki jih je dob- ro poznati, če smo v vlogi prodajal- ca ali kupca. ZEMLJIŠKA KNJIGA - OSEBNI DOKUMENT NEPREMIČNIN Ko smo se odločili, da z nepre- mičnino vstopimo na trg, je ze- lo pomembno, da je vpisana v ze- mljiško knjigo, ali pa da obstaja veriga pogodb, ki dokazuje vaše lastništvo. Za zemljiško knjigo bi lahko rekli, da je nekakšen oseb- ni dokument nepremičnin, v njej so zapisane vse morebitne obre- menitve, s katerimi je nepremični- na lahko obremenjena. Pomembno je, da imate vpisane tudi morebi- tne služnostne poti, kajti le ureje- no stanje ne bo odvračalo potenci- alnih kupcev. NEPREMIČNINA MORA BITI UREJENA Nepremičnina, ki jo prodaja- te, mora biti urejena; tukaj ne go- vorimo obnovljenosti, govorimo o čistoči in o tem, da pospravimo odvečne stvari, preden sprejme- mo potencialnega kupca. Kupec si vedno skuša predstavljati ne- premičnino, ki jo bo uredil po svo- jem okusu. Nepospravljen prostor po navadi močno zmanjša sposob- nost vizualizacije in pri kupcu pus- ti slab vtis. ČE PRODAJATE, PONUDITE NEKAJ VEČ Pri predstavitvi nepremičnine na trgu bomo v prednosti, če bo- mo ponudili nekaj več. Nekaj več pomeni atraktivno predstavitev nepremičnine z dobrimi fotografi- jami, kvalitetnim opisom in more- bitno video predstavitvijo prosto- rov. Ko imamo pripravljeno kvali- tetno predstavitev, ne čakamo, da se kupec pojavi, moramo biti aktiv- ni, dosegljivi preko telefona, elek- tronske pošte, družabnih medijev in dobro pripravljeni na oglede. To, kako bomo nepremičnino predsta- vili in kakšen vtis bomo naredi- li na potencialnega kupca, je ze- lo pomembno in potrebuje veliko priprave. PREVISOKA CENA ODVRAČA POTENCIALNE KUPCE Zelo pomembna je tudi določi- tev prave cene; v očeh kupcev so nepremičnine drage, saj predsta- vljajo pomemben odstotek pora- be gospodinjstev. Realna oziroma prava cena je tista, ki jo »sprej- me trg«. Odvisna je od ponudbe in povpraševanja po nepremični- nah. Zelo priporočljivo je, da pre- den postavimo ceno, naredimo analizo tržne vrednosti nepremič- nine in pregledamo vse prodajne, ne oglaševane cene podobnih ne- premičnin v okolici. Če to ni mo- goče zaradi posebnih lastnosti nepremičnine, se poslužimo dru- gih tehnik ocenjevanja vrednos- ti. Previsoko postavljena cena po- tencialne kupce odvrača, zato se kljub temu, da so morda pravi kupci za vašo nepremičnino, ne odločijo za ogled. ČE KUPUJETE, MORATE VEDETI, S ČIM BOSTE KUPILI Če se postavimo v vlogo kupca, je zelo pomembno, da imamo, še preden gremo na morebitne ogle- de, izdelano strukturo financiranja. Vedeti moramo, kaj in koliko bomo financirali z lastnimi sredstvi, koli- ko pa z dolžniškim kapitalom, ki ga bomo po vsej verjetnosti, če izpol- njujemo pogoje, dobili na eni iz- med bank. Nato sledi iskanje ustrezne ne- premičnine. Iščemo lahko preko interneta, v oglasih dnevnega ča- sopisja, v publikacijah, speciali- ziranih za male oglase, pri nepre- mičninskih agencijah, pri investi- torjih novogradenj in v ponudbi javnih stanovanjskih skladov. Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 15 Organizacije, Oglasi MOZIRSKI GAJ Največja razstava eksotičnih živali na prostem Poletje je v polnem zagonu in poletno cvet- je vabi s svojo barvitostjo na sproščujoč in nav- dihujoč sprehod po Mozirskem gaju. Vile v Za- čarani vasi čakajo, da vam povedo svoje zgod- be in največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi se že veselijo, da vas bodo očistili negativnih ener- gij. Vsi skupaj pa smo že v velikem pričakovanju največje razstave eksotičnih živali na prostem, ki bo potekala od 15. do 18. avgusta. PITONI, ANAKONDA, LEGVANI … »Letošnji šov pitonov bo ponudil veliko več kot vsa leta do sedaj, saj se bodo pridružili še ostali živalski prijatelji iz društva Bioexo, in sicer anakonda, legvani, ptičji pajki, orjaške kopenske želve in še kakšno presenečenje,« sporočata Ni- ka in Aleš iz društva Bioexo. PREDSTAVITEV ŠPANSKE ŠOLE JAHANJA Z LIPICANCI Poleg največje razstave eksotičnih živali na prostem vas bodo 18. avgusta navduševali še čudoviti lipicanci. Takrat si boste namreč lahko ogledali predstavitev španske šole jahanja z li- picanci. S konji se bodo predstavili študenti pro- mocijske skupine jahačev pod vodstvom učite- lja Žarka Kariža. PR ENA NAJVEČJIH LIP V SLOVENIJI SE BOHOTI NA KMETIJI KLADJE V TERU Postavili informacijsko tablo in jo slovesno odkrili Predstavniki strokovne javnosti, družinski člani domačije Kladje in župan Franjo Naraločnik pred odkritjem table. Na domačiji Kladje v Teru so predzadnjo ju- lijsko sredo predali namenu informacijsko ta- blo o eni največjih lip v Sloveniji. Slovesnosti s predstavitvijo tega poldrugi meter debele- ga drevesa z obsegom 480 cm in višino 31 me- trov so se udeležili predstavniki stroke s področ- ja urejanja gozdov, Občine Ljubno in člani druži- ne Podlesnik, ki so dali pobudo za obeležitev te naravne dendrološke znamenitosti. KULTURNIKI IN GOVORCI Kulturni program so za to priložnost pripra- vili vsestranska kulturna ustvarjalka Slavica Tesovnik in ljudska pevca Ivko Retko in Jo- ža Pustoslemšek - Frgelova. Udeležence slo- vesnosti so nagovorili predsednik Savinjskega gozdarskega društva Lojze Gluk, Matej Dem- šar iz celjske enota Zavoda RS za varstvo na- rave, vodja nazarske enote Zavoda za gozdove Slovenije dr. Darij Krajčič in župan Občine Ljub- no Franjo Naraločnik. PETI PRIMER TOVRSTNEGA OZNAČEVANJA ZNAMENITIH DREVES Lojze Gluk je v vlogi vodje projekta postavi- tve informacijske table povedal, da je to peti pri- mer tovrstnega označevanja znamenitih dreves v Zgornji Savinjski dolini. Prava sreča je, da več kot sto let stare lipe nihče od prvotnih lastnikov domačije ni posekal. Z ustrezno označitvijo so drevesu, ki raste ob potoku, kjer so sedaj uredili tudi ribnik, dobrih sto metrov od hiše Henrika in Andreje Podlesnik, podaljšali življenjsko dobo in domačiji zagotovili večjo popularnost. 31-metrska lipa bo kmalu dobila status naravne vrednote lokalnega ali državnega pomena. O LIPI IN NJENEM POMENU ZA LJUDI Gluk je spregovoril tudi o lipi kot drevesni vrsti (Tilia grandifolia), o simboliki in o legen- dah okrog tega drevesa z različnimi zdravilnimi učinki in pomenu skozi zgodovino. Prisotni so se strinjali, da je obeležitev edinstvenega primer- ka lipe na Kladju pomembna pridobitev za turi- zem na kmetiji in za ohranitev posameznih eli- tnih drevesnih vrst v naših gozdovih. V TEKU POSTOPEK ZA STATUS NARAVNE VREDNOTE Kot je še bilo mogoče slišati na dogodku, je vse pripravljeno, da za to orjaško lipo pridobi- jo status naravne vrednote lokalnega ali držav- nega pomena, kar bi še povečalo zanimanje za to znamenitost. Igranje harmonike in petje se je lepo skladalo z naravnim ambientom, v katerem je slovesnost potekala. Domači so postregli li- pov čaj in lipov med z domačim kruhom, Frgelo- va Joža in Glukov Lojze pa sta zaplesala še bolj živo, kot je igral Ivko Retko. Tekst in foto: Jože Miklavc Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik: »Kot župan podpiram obeleževanje in zaščito kulturne dediščine, še posebej, če skrb izvira iz ljudi, ki tam živijo in posedujejo takšne bisere ter so pripravljeni to naravno lepoto deliti z drugimi. Zahvala vsem, ki so s svojimi aktivnostmi pripo- mogli k obeleženju mogočne kladnske lipe. Vsa- ko drevo je po svoje lepo in pomembno, z ozna- čitvijo najbolj mogočnih dreves pa prispevamo delček k oblikovanju našega odnosa do narave«. Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 16 Organizacije 13. MEDNARODNO SREČANJE LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL ZGORNJA SAVINJSKA 2019 Rekordno število udeležencev, program drugačen kot na prejšnjih srečanjih Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinj- ski starodobniki je s 13. medna- rodnim srečanjem ljubiteljev sta- rodobnih vozil Zgornja Savinjska 2019 poskrbelo za več kot dostoj- no uverturo v program 59. Flosar- skega bala na Ljubnem ob Savinji. 364 UDELEŽENCEV IZ PETIH DRŽAV Na prireditvenem prostoru v Vrbju na Ljubnem se je zbralo 364 udeležencev, od tega 302 iz 48 gostujočih društev in 62 članov društva Zgornjesavinski starodob- niki. Na srečanje so prišli udele- ženci iz petih držav: Slovenije, Av- strije, Hrvaške, Nemčije in Šved- ske. PROGRAM DRUGAČEN KOT NA PREJŠNJIH SREČANJIH Organizatorji so se letos odlo- čili za spremembo poteka priredi- tve, katere začetek in konec sta bi- la doslej vedno v Vrbju. Tokrat so se udeleženci po slastnem zajtrku odpravili na panoramsko vožnjo, katere cilj je bil v osrčju Logarske doline pri gostišču Kmečka hiša Ojstrica. Med potjo so se ustavili v Lučah ob jezu na Šmici pri vlcer- ski bajti, kjer jih je čakala kmečka malica. Tam so si lahko ogledali tu- di zanimive etno hiške, v katerih so predstavljene rokodelske veščine, ki so nekoč zagotavljale pomem- ben vir dohodka lokalnim prebi- valcem. Krajši postanek in osveži- tev so si udeleženci na poti do cilja privoščili še v Solčavi. ZLOŠČENI STARODOBNIKI IN NAJNOVEJŠI BAVARSKI MODELI AVTOMOBILOV V šotoru na ciljnem prostoru so bila na ogled vozila znamke BMW – tako starodobna motorna kolesa in avtomobili, ki jih premorejo člani društva, kakor tudi najnovejši mo- deli bavarskega avtomobilskega velikana, za katere so poskrbeli v Cilj letošnje panoramske vožnje je bil v Logarski dolini. Dva najbolje ocenjena, vsak v svoji kategoriji Najlepše urejeni traktor iz leta 1957 s stoletnim sodom Nekateri srečneži so prejeli tudi praktične nagrade. podjetju Avto Aktiv. To je bila prava paša za oči za udeležence srečanja in ostale obiskovalce Logarske do- line, ki jih v tem času ne manjka. UNIKATNA SPOMINSKA DARILA KLS LJUBNO Organizatorji so letos s pomoč- jo podjetja KLS Ljubno poskrbe- li za unikatna priznanja udeležen- cem srečanja. Slednji so prejeli lič- no izdelan spominek v obliki zoba- tega venca, avtomobilskega dela, s katerim si je podjetje KLS Ljub- no ustvarilo sloves kot dobavitelj v avtomobilski industriji na svetov- ni ravni. POVPREČNA STAROST VOZIL NATANKO POL STOLETJA Povprečna starost vozil na tok- ratnem srečanju je bila natanko 50 let. Najstarejše vozilo je bil av- tomobil Ford Phaeton iz leta 1928. Med 233 vozili je bilo 127 avtomo- bilov, 92 motociklov in 12 traktor- jev, dve motorni vozili pa nista so- dili v nobeno od naštetih katego- rij. V vsaki kategoriji so organiza- torji izbrali »naj« vozilo in lastnika nagradili z modelčkom BMW. Be- emveji so bili sicer najbolj zasto- pana znamka na 13. srečanju ljubi- teljev starodobnih vozil. Med »po- sebneži« velja še posebej izposta- viti traktor Massey Fergusson 35 iz leta 1957, s katerim je lastnik Mar- jan Kožuh iz Voklega pri Šenčurju na vozu pripeljal preko sto let star lesen sod, ki je bil glede na starost in ohranjenost prava češnja na tor- ti med številnimi eksponati na le- tošnjem srečanju. Tekst in foto: Franjo Atelšek 50 let je bila povprečna starost vozil na tokratnem srečanju. Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 17 Ljudje in dogodki 50 let je bila povprečna starost vozil na tokratnem srečanju. KINO POD ZVEZDAMI V GORNJEM GRADU Veliko pohval za filmsko predstavo na prostem Bilo je kot v pravem kinu, le da so na gledalce sijale zvezde. (Foto: Liza Zavolovšek) Pred Čebelarski praznikom so v Gornjem Gra- du društva poskrbela za bogato dogajanje. Člani turističnega društva so organizirali ogled filmske predstave na prostem, ki je požela veliko pohval. Bilo je kot v pravem kinu, le da so na gledal- ce sijale zvezde. Organizatorji so poskrbeli tudi za kokice in pijačo in predstava se je lahko pri- čela. S pravim izborom filma, obiskovalci so si lahko na velikem platnu ogledali slovenski film Vloga za Emo, so bili v toplem vremenu izpolnje- ni vsi pogoji za lep večer. Še več, želja je, da bi tako prijetno preživeli še kakšen poletni večer. Štefka Sem KURJENJE KOPE NA GRILOVI DOMAČIJI V TERU Kopa je lahko zgodba, ki pritegne turiste Gospodar Tinko je predstavil potek priprave in izdelave kope od nabiranja drv do postavitve in prižiga. 7 kubičnih metrov drv je v kopo na Grilovi domačiji zložil Tinko Drobež. Na Grilovi domačiji v Teru so ob začetku 59. Flosarskega bala tradicionalno prižgali kopo. Vanjo je »glavni mojster« Tinko Drobež zlo- žil več kot sedem kubičnih metrov drv. Kopo je prižgal župan občine Ljubno Franjo Naraloč- nik, o oglarjenju in njegovem pomenu za tu- rizem pa je spregovoril Jože Prah, predsednik Združenja oglarjev Slovenije. V SLOVENIJI KOPE NA VEČ KOT DVAJSETIH MESTIH Prah je med drugim povedal, da kope gorijo na več kot dvajsetih mestih po različnih krajih Slovenije: »Kopa je lahko zgodba, ki pritegne tu- riste, sicer pa kuhanje kope pripomore tudi k ra- zvoju podeželja. Omenjena aktivnost je za vse več kmetov dopolnilna dejavnost na kmetiji.« Prah je prepričan, da se bo oglarjenje obdržalo, oglje pa bo pridobilo na ceni. ZAHTEVNO OPRAVILO, KI TERJA 40 DNI Izdelava oglarske kope je zahtevno opravilo, postopek pa je povezan s pripravo kopišča in le- sa, zlaganjem in pokrivanjem kope, kuhanjem ali oglenitvijo in na koncu razdiranjem. Oglar za celoten postopek porabi pri povprečno veliki ko- pi okoli štirideset dni. NAD KURJENJEM BDITA DVA »MOJSTRA« »Naša je manjša in bo oglje pripravljeno v tednu dni. Kurimo jo v turistične namene in tako obiskovalcem omogočimo ogled celotnega po- stopka pridobivanja te črne snovi, brez katere si ni mogoče zamisliti druženja na piknikih,« je o pridobivanju oglja povedal gospodar Grilove do- mačije Tinko Drobež in poudaril, da nad kurje- njem bdita dva »mojstra«, ki skrbita za pravilen dotok zraka ter odvod plina in pare. Grilova Marija in Tinko sta kopo postavila deveto leto zapored. OBRT Z MALO ZASLUŽKA Po Drobeževih besedah je pridobivanje oglja na klasični način zahtevna obrt, pri kateri pa je bore malo zaslužka. Pri njih zaslužek ni v ospredju, pač pa so osredotočeni na prikaz sta- rih kmečkih opravil turistom. Na visokogorski kmetiji se namreč ukvarjajo s turizmom, ki je nji- hova dopolnilna dejavnost. GLAVNA DEJAVNOST NA GRILOVI DOMAČIJI ŽIVINOREJA Glavna panoga domačije Marije in Tinka Dro- beža je sicer živinoreja. Pri delu sta jima v veli- ko pomoč hčerka Gabi in sin David. Na ekolo- ški kmetiji pridelajo zelenjavo in sadje za doma- če potrebe. Gostje, ki jih obiščejo, lahko postavi- jo svoj šotor ali prespijo na seniku ter uživajo v prekrasnem razgledu po okoliških hribih. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 18 Ljudje in dogodki 9. POHOD PRIJATELJSTVA IZ RADMIRJA DO LJUBNEGA V dobri družbi čas prehitro mine Pohodniki na startu pohoda v Radmirju (foto: Marija Šukalo) Savinjsko gozdarsko društvo je v sodelovanju z ljubensko revirno pisarno Zavoda za gozdove Slo- venije in Občino Ljubno pripravi- lo 9. Pohod prijateljstva. Izvedli so ga v nedeljo, 21. julija, v okviru 59. Flosarskega bala. PO NAPORNI POTI MALICA IN POKUŠINA TOLKCA Pohodniki, bilo jih je nekaj več kot štirideset, so se zbrali pred ga- silskim domom v Radmirju, kjer jih je nagovoril vodja pohoda Loj- ze Gluk in predstavil traso. Nato so krenili iz Radmirja proti Jelovni- ku in se mimo Trbovškov, Vrtnikov in Žačnikov povzpeli do Budnovih. Pot so nadaljevali do Kotnikov in se mimo kmetij Jrgl, Oprčan, Hojnik in Glojek spustili do ljubenskega keg- ljišča. Tam sta jih čakala malica in pokušina tolkca, sledilo pa je prija- teljsko druženje. OSNOVNI NAMEN DRUŽENJE IN POVEZOVANJE OBČANOV Kot je povedal Lojze Gluk, je prav druženje in povezovanje ob- čanov občine Ljubno glavni na- men tega dogodka. Istočasno je to tudi promocija sprehajalnih poti, ki jih je v občini res veliko, in spod- bujanje medgeneracijskega dru- ženja. LJUDJE NA KMETIJAH IZREDNO GOSTOLJUBNI »Kljub vročini, nevihti in precej- šnji razdalji, prehodili smo kar 15 kilometrov, je bilo vzdušje odlič- no, odlična družba, umirjen tempo in obilo dobre volje. Ugotovili smo, da je hoja po gozdu prijetna in da v dobri družbi čas prehitro mine. Do- dati velja tudi to, da so bili ljudje na kmetijah izredno gostoljubni in pri- jazni,« ob zaključku pohoda ni skri- val zadovoljstva Gluk. Marija Šukalo 17. FLOSFEST NA LJUBNEM OB SAVINJI Letošnji zvezdi Siddharta in legendarni Parni valjak Poslušalci so pevcu skupine Parni valjak Akiju Rahimovskemu na njegovo zadovoljstvo izdatno pomagali pri prepevanju. (Foto: Rok Dolenc) Klub Zgornjesavinjskih študen- tov (KZSŠ) je več kot odlično izpe- ljal že 17. Flosfest, ki je zadnji vi- kend v juliju na Ljubno ob Savinji privabil štiri tisoč obiskovalcev. Dvodnevni festival, ki je že zdav- naj presegel meje Zgornje Sa- vinjske doline, je letos gostil emi- nentna glasbena imena: Siddhar- to, Parni valjak, Kingstone in Pop Design. OBA VEČERA Z 2.000 OBISKOVALCI Oba večera so na svoj račun priš- li ljubitelji dobre pop oziroma rock glasbe, okrog dva tisoč jih je uživa- lo ob odru pod šotorom. Mladi vseh starosti so v petek zvečer spremljali dveurni nastop Siddharte, v soboto pa je legendarna skupina Parni va- ljak s še daljšim nastopom navduši- la vse prisotne, ki so dodobra poz- nali besedila njihovih uspešnic in jim tudi pomagali pri prepevanju. Ansambla Pop Design in Kingston sta dodobra razgreto publiko oba dni zabavala še dolgo v noč. FESTIVAL Z ODLIČNIMI GLASBENIMI GOSTI Nepozaben vikend dobre glas- be in dobre družbe so organiza- torji nadgradili z družabnimi igra- mi preko dneva in možnostjo kam- piranja. Za organizacijo prireditve stoji ekipa, ki je svoje delo opravi- la s pohvalo, a ima prav gotovo da- nes v mislih že naslednji Flosfest. Na ljubenskem odru so se v vseh letih doslej zvrstila že številna zna- na glasbena imena, tako iz Slove- nije kot tudi iz tujine. Siddharta je letos gostovala že drugič, med go- sti pa so bili med drugimi tudi Plavi orkestar, Riblja Čorba, S.A.R.S., Big Foot Mama in Mi2. Štefka Sem Mladi vseh starosti so v petek zvečer spremljali dveurni nastop Siddharte. (Foto: Rok Dolenc) Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 19 Ljudje in dogodki, Oglasi ZLATOPOROČENCA MARTA IN LUDVIK VELAM Z REČICE OB SAVINJI V pokoju nič manj aktivna kot prej Marta in Ludvik Velam sta 50 let poroke praznovala v krogu domačih. Pred pol stoletja sta si zvestobo v dobrem in slabem obljubila Mar- ta in Ludvik Velam z Rečice ob Savinji. Zlatoporočenca sta jubilej praznovala v krogu domačih, ki so ju s slavjem dodobra presenetili. VRBINOVA IZ POTOKA IN VELAMOV IZ ZAVODIC Marta, Vrbinova iz Potoka, se je rodila prva od treh otrok in šolske klopi gulila v osnovni šoli na Gorici, pozneje pa v Mozirju. Delovne izku- šnje si je nabirala v tedanji usnjar- ni v Spodnji Rečici in pozneje v El- kroju, kjer je dočakala upokojitev. Ludviku je zibelka tekla v Zavodi- cah, kjer je kot tretji od osmih ot- rok moral hitro poprijeti za delo na hribovski kmetiji. Po odsluženi vo- jaščini je bil kot najstarejši sin ne- kaj časa »ta glavni« pri hiši. IZ SPODNJE REČICE NA REČICO OB SAVINJI Ludvik in Marta sta se spozna- la na enem od izletov in kmalu je preskočila iskrica, ki je rodila ljube- zen. Poročila sta se v rečiški farni cerkvi. Tedaj devetnajstletna Mar- ta in sedemindvajsetletni Ludvik sta si domovanje uredila v Spodnji Rečici. Rodili so se jima trije otroci. Nato so zgradili družinsko hišo na Rečici ob Savinji. Hčerki Katja in Ti- na sta se odselili in si ustvarili dru- žini v Pustem Polju in Spodnji Re- čici, sin Roman pa je ostal doma. NEPOGREŠLJIVA PRI ŠTEVILNIH PRIREDITVAH Po prihodu na Rečico sta se zakonca Velam hitro vključila v lokalno dogajanje. Postala sta nepogrešljiva pri številnih prire- ditvah, ki jih je organiziralo re- čiško turistično društvo. Skupaj z ostalimi člani društva sta se večkrat podala na kakšno eks- kurzijo, Ludvik pa je postal tudi cerkveni ključar. »NIKOLI NISEM MOGLA SEDETI BREZ DELA« Danes sta Marta in Ludvik si- cer v pokoju, a nista nič manj ak- tivna kot prej. Marta v društvu upo- kojencev vodi ročnodelsko sekci- jo in svoje znanje predaja drugim: »Nikoli nisem mogla sedeti brez dela. Vedno sem imela v rokah ali kvačko ali iglo in puščala domišlji- ji prosto pot ter tako ustvarjala raz- lična dela. Zelo rada sem sedla tudi za šivalni stroj in sešila kaj za do- mače.« VELIKO ČASA POSVETITA VNUKOM Ludvik se je priključil vetera- nom rečiškega gasilskega društva. Sprva mu je bila v veliko veselje vzreja ovac, a jo je zaradi slabše- ga zdravja opustil. Za svoje nese- bično delo v dobro lokalne skup- nosti je prejel bronasti grb domače občine. Se pa Velamova znata tu- di razvedriti. Prosti čas preživita ob gledanju televizije, reševanju kri- žank in pogovorih s sosedi. Veliko časa posvetita vnukom, teh je se- daj že šest. Tekst in foto: Marija Šukalo Naročnik: PGD Bočna, Bočna 63, 3342 Gornji Grad Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 20 Organizacije, Oglasi POČITNIŠKE DELAVNICE V NAZARJAH Otroci aktivno preživljali prosti čas Drugi teden v juliju so člani Turističnega društva Nazarje pripravili počitniške delavni- ce. Nekaj več kot trideset otrok iz več krajev na- še doline je pod vodstvom animatorjev aktivno preživljalo prosti čas. Kot je povedala vodja de- lavnic Vanja Hofbauer, brez finančne podpore domače občine seveda ne bi šlo. V nazarski telovadnici so otroci plezali po ste- ni, na športnem igrišču ob Savinji so se učili ak- robatskih in plesnih likov na rolerjih in kotalkah. Ročne spretnosti so urili v ustvarjalnih delavni- cah. Na obisku pri tabornikih na Lazah so stre- ljali z lokom in izvedeli, kako je živeti v naravi in spati v šotorih. Tudi zadnji dan, ko so obiska- li športni center Račnek v Šmartnem ob Dreti, ni manjkalo razvedrila. Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Gasilci veterani tekmovali v spomin na Viktorja Lukšeta Mozirski gasilski veterani so po dolgem času zopet sestavili svojo desetino in nastopili na memorialu Viktorja Lukšeta. (Foto: Benjamin Kanjir) Mozirski gasilci so pripravili tradicionalno tekmovanje veteranov in veterank v spomin na pokojnega člana Viktorja Lukšeta. V poletni vročini je nastopilo 21 desetin iz gasilskih dru- štev širom Slovenije, zmagovalna pokala pa so iz Mozirja odpeljali veterani iz Kotelj in veteran- ke iz Polja. MOZIRJANI PO DESETIH LETIH ZNOVA S SVOJO DESETINO Poleg dobre organizacije 28. izvedbe memo- riala Viktorja Lukšeta velja še posebej izposta- viti, da so Mozirjani letos po desetih letih zno- va uspeli sestaviti tekmovalno veteransko dese- tino. Udeleženci so pohvalili lep ambient, dobro vzdušje in korektno sojenje, rezultati pa so bili v splošnem zelo dobri. VAJA S HIDRANTOM IN VAJA V RAZNOTEROSTI Vsaka desetina je pod budnim očesom sod- nikov najprej opravila vajo s hidrantom. Sedem tekmovalcev je kar se da urno raztegnilo cevi od hidranta do »mesta požara«. Pri tem sta šte- la čas opravljanja vaje in natančnost. Sledila je druga vaja – raznoterosti, kjer je vsak član dese- tine imel svoje opravilo, znova pa sta štela čas in natančnost opravljenega. REČIČANI ZA LAS ZGREŠILI STOPNIČKE Skupni rezultat obeh vaj je bil odločilen za uvrstitev na lestvici. Pri veterankah so bile naj- boljše članice PGD Polje, druge so bile gasilke iz Gaberk, tretje pa gasilke iz PGD Kaplja Pondor. Zelo izenačeni so bili rezultati moških veteran- skih desetin. Na koncu so bili najboljši veterani PGD Kotlje, za njimi so se uvrstili veterani PGD Ponova vas, tretja pa je bila desetina PGD Op- lotnica. Veterani PGD Rečica ob Savinji so za las zgrešili stopničke in zasedli četrto mesto. PLES OB GLASBI VRAŽJIH MUZIKANTOV Po tekmovanju je sledila tradicionalna vese- lica. Mozirjani in številni obiskovalci od drugod so plesali ob ritmih ansambla Vražji muzikanti, dobre hrane in hladne pijače ni manjkalo. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 21 Šport, Oglasi ŠAHOVSKI TURNIR V SOLČAVI Gostitelji boljši od gostov Šahovska sekcija Športnega društva Solčava je v nedeljo, 27 . ju- lija, pripravila tretji turnir, na kate- rega so povabili šahiste mozirske- ga upokojenskega društva. Turnir so posvetili dolgoletnemu članu Edvardu Preprotniku. Prva, otvoritvena poteza je pri- padla županji Katarini Prelesnik, ki je pozdravila tekmovalce in jim zaželela dobro igro ter prijetno druženje. Na koncu so domačini z rezultatom 8,5 : 6 premagali Mozir- jane. Sicer pa šahovska sekcija v Solčavi, kot je povedal njihov pred- stavnik Edi Ikovic, uspešno delu- je že skoraj desetletje in pol. Trenu- tno redno igra osem šahistov, med njimi je tudi 13-letni Vid Ošep, ki so ga tokrat zaradi pomanjkanja igral- cev »posodili« nasprotnikom. Marija Šukalo ATLETSKO PRVENSTVO ZA ČLANICE IN ČLANE V CELJU Mihalinčeva najhitrejša na 100 in 200 metrov Atletski klub Kladivar Celje je minuli vikend pripravil vsesloven- sko tekmovanje v atletiki. Prven- stva za članice in člane se je ude- ležila tudi Mozirjanka Maja Miha- linec. Članica atletskega društva Mass iz Ljubljane v najhitrejših di- sciplinah ni imela prave konkuren- ce, zmagala je tako v teku na 100 kot na 200 metrov. ŠE VEDNO BREZ NORME ZA SVETOVNO PRVENSTVO »V sobotnih kvalifikacijah na sto metrov sem tekla 11,20, a je bil ve- ter žal nekoliko premočan, zato re- zultat ne šteje kot norma za svetov- no prvenstvo. V finalu se je nato ve- ter obrnil in pihal v prsa, kar mi je onemogočilo boljši rezultat. Zma- gala sem z rezultatom 11,44. V nede- ljo sem na 200 metrov kljub težkim pogojem tekla zelo hitro - 23,16,« je svoj nastop v Celju analizirala Maja Mihalinec. V NOVEM MESTU IZPUSTILA FINALE NA 100 METROV Maja je s konkurenco pometla tudi štiri dni prej na mednarodnem atletskem mitingu v Novem mestu, kjer je tekla le v kvalifikacijah te- ka na 100 metrov, finale pa je za- radi slabih pogojev izpustila. Najhi- trejša je bila tudi v teku na 200 me- trov, v cilj je pritekla s časom 23,28. »Upala sem na ugodne pogo- je za izpolnitev norme, a me letos spremlja nekaj smole z nasprotnim vetrom. V teku moram popraviti še nekaj tehničnih zadev, kar bo moj cilj na prihodnjih treningih,« je še povedala Mozirjanka. Marija Šukalo Maja Mihalinec, zadovoljna po osvojitvi zlate medalje na 100 in 200 metrov. (Foto: Peter Kastelic, AZS) Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 22 Šport ŠPORTNO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA Nogometni in odbojkarski turnir Zmagovalci nogometnega turnirja Svizci. (Foto: Katarina Poiškruh) Prve štiri ekipe na turnirju v odbojki na mivki. (Foto: Monika Golob) V zadnjem mesecu so člani Športnega društva Nova Štifta organizirali kar dva tur- nirja. Najprej Memorial Viktorju in Mateju – nočni turnir trojk v nogometu v Novi Štifti. Na njem je sodelovalo dvanajst ekip. Prvo mesto so osvojili Svizci, drugo ŠD Lepa Njiva in tret- je Rtim. Nočni turnir je že dolgoletna stalni- ca v Novi Štifti. Lani so ob odprtju igrišča za odbojko na miv- ki organizirali prvi turnir, letos je sledil drugi. Po- merilo se je osem ekip. Prva tri mesta so zasedle ekipe: 1. Ramna Slivniško jezero, 2. Z vseh vetrov in 3. Center celote. Štefka Sem STREETBALL TURNIR V GORNJEM GRADU Zmagala ekipa Kit in prijatelji Kit in prijatelji so bili za ostale nepremagljivi. (Foto: Štefka Sem) Športno društvo Gornji Grad je v okviru Če- belarskega praznika organiziralo tradicionalni streetball turnir. Letos se ga je udeležilo osem ekip, zmagovalec turnirja pa je bila ekipa Kit in prijatelji. Drugo mesto je pripadlo ekipi Leto je naokol, tretje pa ekipi Karbida d.o.o. Štefka Sem MEMORIAL IPAVEC-GREGORC V MALEM NOGOMETU Lufterji gladko opravili s konkurenco Dobro razpoloženi nogometaši ob zaključku turnirja v Solčavi (foto: Jasmina Štiftar) Športno društvo Solčava je v sklopu 27. Solčavskih dni pripravilo turnir v malem no- gometu, ki ga tradicionalno prirejajo v spo- min na mnogo prezgodaj preminula člana društva. Po izločilnih bojih so se v finalu pomerili Luf- terji in Zlatorogi. Lufterji so potrdili svojo domi- nanco, ki so jo kazali že v predhodnih tekmah, in zmagali s petimi goli razlike. Za tretje mesto so se v streljanju z bele črte Avanturisti pome- rili z ekipo Strug in z nekaj več športne sreče v nasprotnikovo mrežo zabili več golov ter s tem osvojili najmanjši pokal na turnirju. Marija Šukalo Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 23 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Anton KRIVEC iz Dol Suhe 12. 6. 1939 – 20. 7. 2019 Iskreno se zahvaljujemo gasilcem, sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči domači • DELALI NA ČRNO Mozirje: Velenjski policisti so 17. julija na osnovi informacije, da v Lokah opravljajo gradbena dela tujci, ki nimajo urejenega statusa za delo in prebivanje, opravili kontrolo na gradbišču. Izkazalo se je, da je bila informacija točna. Policisti so delavcem izdali odločbe o prosto- voljni zapustitvi Slovenije. Direktorja podjetja, za katerega so opravlja- li delo, bodo ovadili za kaznivo dejanje zaposlovanja na črno. • NEZNANEC VLOMIL V SKLADIŠČE Ljubno ob Savinji: V noči na 22. julij je neznani storilec vlomil v skladiščni prostor podjetja na Ljubnem, od koder je odnesel več raz- ličnih kosov orodja. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dogod- ka, sledi kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. • POSKUS VLOMA V ŽETONOMAT Prihova: V noči na 22. julij je neznani storilec poskušal vlomiti v že- tonomat avtopralnice na Prihovi. Pri tem je povzročil večjo material- no škodo. • TRAKTOR SE JE PREVRNIL Ter : 25. julija se je ob 13.21 v Teru, občina Ljubno, pripetila delovna nesreča, v kateri se je traktor prevrnil na strmini travnika in zdrsel v gozd. Voznik traktorja je pravočasno skočil iz kabine. Gasilci PGD Na- zarje, Ljubno, Okonina in Radmirje so zavarovali kraj nesreče, izvlek- li traktor iz gozda in do prihoda reševalcev nudili prvo pomoč poško- dovanemu vozniku. Reševalci nujne medicinske pomoči iz Velenja so poškodovanega oskrbeli in ga prepeljali v bolnišnico. • ZASEGLI PREPOVEDANE DROGE Ljubno ob Savinji: Tekom vikenda so policisti pri opravljanju na- log na javni prireditvi na Ljubnem ob Savinji trem osebam zasegli pre- povedane droge. Slednje so poslali na analizo, zoper kršitelje pa sle- di prekrškovni postopek. Odšel si … tja onkraj …, vendar si blizu …, čakaš nas … ZAHVALA Milan ILOVŠEK 22. 5. 1929 – 18. 7. 2019 Ob slovesu našega ata se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in bili z nami v dobrih mislih in dejanjih. Njegova družina Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 24 Za razvedrilo LE KAJ SO JIM PONUDILI? Nataša Coklin, žena predsednika Zgornjesavinjskih starodobni- kov: »Franjo, naj te objamem in zaželim uspešno flosarsko balira- nje. Starodobniki odhajamo v Logarsko dolino in se ne vračamo več v Vrbje.« Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno: »Hvala Nataša, naj se ti želje glede baliranja uresničijo. Le kaj so vam ponudili na Solčavskem?« Nataša: »To ni v moji domeni, tam imajo županjo, ta- ko da … kakšno pivo morda?« ZMANJKALO JI JE ČASA Matej Coklin, predsednik Zgorenjsavinjskih starodobnikov: »Že- na, si med sumljivo tesnim objemanjem župana kaj potolažila, ker smo glavno dogajanje letos preselili v Logarsko dolino?« Nataša Coklin, njegova žena: »Niti ne. Ko sem omenila tamkajšnjo županjo, si ti ravno končal govor in mi je zmanjkalo časa za kaj več.« GOSTOLJUBJE NE POZNA OBČINSKIH MEJA Uroš Prosenc, tajnik društva Zgornjesavinjski starodobniki (le- vo): »Damjan, tole je pa nekaj boljšega danes. Da ti sama gospa žu- panja postreže s pivom!« Damjan Novak, mojster za starodobni- ke: »Nič se ne čudi, Uroš, na Solčavskem so doma gostoljubni ljud- je in županja ni nič drugačna, čeprav je po rodu z Ljubnega, točne- je iz Juvanja.« (Foto: FA) (Foto: FA) (Foto: FA) Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 32. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije SLOVENSKA KNJIGA V KNJIŽNICI MOZIRJE Milan Vincetič: Lebdeča prikazen = Lebdejča prilika V letu 2014 so se v vasici Že- navlje na Goričkem spomnili 80. obletnice pristanka stratosferske- ga balona v njihovi vasi leta 1934. Dogodek je takrat povzročil pravo senzacijo in na kraju se je zbralo kakih 6.000 radovednežev. To je tu- di povod za nastanek po resničnih dogodkih zapisane zgodbe pisate- lja Milana Vincetiča. V Ženavljah sta s stratosfernim balonom pristala belgijska razi- skovalca prof. Max Cosin in nje- gov asistent Nere van der Elst. O tem so govorili in pisali ne le v Pre- kmurju, ampak so medijska in ura- dna poročila o njem prebirali ta- ko v Ljubljani kot Beogradu. Pisa- telj je zgodbo zapisal z veliko me- ro humorja, v njej pa vendarle za- jel duh tistega časa in ljudi, ki so v njem živeli. Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 26 Petek, 2. avgust ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Svečana proslava ob občinskem prazniku ob 20.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji Srečanje z ljudskimi godci Sobota, 3. avgust ob 7 .00. Avtobusna postaja v Lučah Planinski pohod Lepenatka–Zgornji Špeh– Krnički Log–Luče sobota, ob 8.00. Ribiški dom Ljubno ob Savinji Binetov memorial ob 9.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici Turnir v balinanju ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Proslava ob 9. obletnici tržnice ob 9.00. Foršt, Ljubno ob Savinji Nogometni turnir za pokal flosarja in memorial Srečka Kolarja ob 12.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno ob Savinji FIS tekma v smučarskih skokih ob 20.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarski večer z ansamblom Modrijani ob 20.00. Luče Petje po vasi Nedelja, 4. avgust ob 9.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno ob Savinji FIS tekma v smučarskih skokih ob 14.00. Ljubno ob Savinji Etnografska povorka ob 15.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarsko popoldne z ansamblom Žarek in nastop folklorne skupine Flosarček ob 15.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji Tekmovanje v kiparstvu z motorno žago ob 16.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji Udiranje in spust flosa po reki Savinji ob 17 .30. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarski krst ob 18.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarski večer z ansamblom Franca Miheliča Ponedeljek, 5. avgust ob 15.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici Otvoritev teniškega turnirja Torek, 6. avgust Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Pri vlcerski bajti v Lučah Izdelava lesene riže za spravilo lesa Četrtek, 8. avgust ob 11.00. Juvanova hiša v Lučah Dnevi odprtih vrat ob 19.00. Kulturna dvorana v Lučah Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj in županovih petic ter otvoritev razstave »50 let Lučkega dne« ob 21.00. Luče Koncert Darje Švajger in pianista Jaka Puciharja Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za upora- bo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrablje- nih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene me- hanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Ugodno prodam kozlička za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 051/313-250. Prodam telico ls, brejo 8 mesecev, pašno. V račun vzamem manjšo pašno; gsm 041/324-377 . ŽIVALI - KUPIM Kupimo krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. ŽIVALI - IŠČEM Iščemo poškodovano muco, ki je nujno potrebna pomoči, ima odgri- znjen in vnet repek; gsm 070/666- 928. DRUGO – PRODAM Sip pajek 4,5 m in sip zgrabljalnik 2,8 m, prodam; gsm 051/346-768. Moto kultivator muta special, le- po ohranjen, s priključki, prodam; gsm 041/696-802. Prodam suha bukova drva dolžine 80 cm, 16 m; gsm 041/939-777 . Prodam CK peč na drva in peč na olje z gorilcem; gsm 031/642-353. Otroški traktor steyr s prikolico, odličen, prodam; gsm 040/698- 808. Prodam bel jedilni krompir; gsm 051/628-677 . DRUGO – IŠČEM Iščem material za nasutje. Odpe- ljem s traktorsko prikolico; gsm 031/229-154. DRUGO – PODARIM Podarim kotno garnituro 2,80 x 2,40 m, malo rabljeno; gsm 051/353-757 . NEPREMIČNINE V Podvolovljeku ob Lučnici prodam kmetijsko zemljišče, 870 m2; gsm 031/626-730. Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/620-598. Oddam sobe v najem. Oddam gar- sonjero, je malo večja z balkonom. Loke pri Mozirju; gsm 041/280- 005. Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 27 Oglasi Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2019 28 Oglasi