toj nesraCni državi do reda in miru. Pri vseh vOlrtvali so vsled vladnei^a pritiska zmagali najhujši sovražniki katoliške cerŁve — prostozidarji. Vladaprostozidarjev ie kakor mora tlačila Portugalsko. Prvj  korak portugalske prostozidarske vlade je bil, da ]© Portugalska prekiniia vse zveze z Rimoro in s sveto diolioo. OdpoklicaRa je portugalsk-ega poslanika, ki je zastopal državo pri sv. Stolici, papeževega posla-riika v Lizboni je pa enostsvno iztirala iz dežele. — ¦ Preirgane so bile dolgo vrsto let vse zveze med Rimom in Portugalisko, katolijške Cerkev je bila v tej nosrefini deželi izpojstavljena vsem mogočim zasledovanjem. Cerkve je vlada enostavno za,prla, deloma jiii pa spremenila v državna skladiišča, duhovnikom pa prenovedala izvrševanje dušnoi)astirske službe. Katoliška cerkev na Portugalskem je bila skozi dolgo dobo tako preganjana, kakor svoj Čajs v Frano;ii. za časa velike revoluoije. Dobro portugalsko ljudstvo ie pa Jčliub hudenn vladnemu pritisku zbralo pri zaanjih državnozooi skih volitvah vse svoje sile da se otrese ir.rma prosrozida.riev. t>elo je bilo obilo blagosiovl"«no. tVIada framaaono -prostozid irjev na Portugalskem jo strmoglavljena in seidajna katoliška vlada je |ta zoppt oonovila odnošaje, ki so svoj ča.s vladali med Porfugai^Tro in Rimom, Za Rim je iraenovala zopef poslanika in tudi sv. O&e je imenoval poslanika kot svoje*,a zastopnika pri portugalski vladi. Strahovladj pro fozidarjev na Portugalskem ]e Oftklenkalo, ka.toliške cerkvie se zopet od,pirat!o in — pregnani katoliški duh^niki sp vračajo zopet nazaj t fleflolo* Portngalska in sv. Stolica. JOTIkai Je Porfugalsjfa pregnala svojega -kralla in proglasila PorlURalsko za republiko, nl priSlo v