WW PREVOD
Norberlo BOBBIO
ODPOR: DRŽAVLJANSKA VOJNA?
Ni veliko političnih in zgodovinskih knjig, ki bi v zadnjih letih vzpodbudile tako široko in intenzivno razpravo, kot jo je sprožila knjiga Claudia Pavoneja 'Una guerra civile"(Državljanska vojna), ne glede na njeno neobičajno obsežnost (približno šeststo strani teksta in približno dvesto opomb) in strnjenost vsebine, ki zahteva pozorno branje z nekoliko predznanja. V dnevnem in tedenskem časopisju je bilo objavljenih mnogo recenzij. Sam avtor je bil večkrat intervjuvan.' V eno od osrednjih televizij.skih oddaj je bilo, poleg avtorja, poklicanih več promi-nentnih predstavnikov kulturnega in političnega sveta, da bi podali svojo oceno knjige. Če sploh kaj, potem je potrebno ugotoviti, da .se je polemika osredotočila in usmerila, vsaj zaenkrat, predvsem v smeri večje prikladnosti in legitimnosti definicije "držutvljanske vojne" za vojno narodne osvoboditve, ki se je v Italiji odvijala med 8. septembrom 1943 in 25. aprilom 1945, ne pa na dejansko vsebino dela, ki jo povzema že sam podnaslov: 'Zgodovinskiprispevek o moralnosti v od/torii."
Vse to bi bili lahko tudi predvideli, saj se je izraz "državljanska vojna" vedno znova pojavljal v dokumentih ene in druge strani. Kljub temu so jo v dokumentih zmagovalcev uradno imenovali Vojna narodne osvobodit\'e." Za definicijo "državljanska vojna" pa se je ogrela druga stran: Zgodovina državljanske vojne v Italiji je, denimo, naslov trilogije iz leta 1965 avtorja Giorgia Pisana, borca v voj.ski Socialne republike. S Pavonejevo knjigo pa je definicijo "državljanske vojne" na nek način sprejel tudi eden od protifašističnih zgodovinarjev. Odtod tudi izvira presenečenje, zaradi pre.senečenja pa tudi tako doži\ei kontrast mnenj, ki je sledil bolj argumentom srca kot razuma. O "argumentih srca" govorim zato, ker so izraz (državljanska vojna op.p.) razumeli v njegovem čustvenem, predvsem negativnem pomenu - tako ti.sti, ki so ga predhodno zavračali, kot drugi, ki so ga sprejeli. Izraza namreč ni.so dojeli v njegovem tehničnem, čustveno nevtralnem pomenu. Nekateri so ga zavračali, da bi se izognili obtožbam, da so sodelovali pri niti najmanj častnem početju, drugi so ga sprejeli, da bi tako pokazali v kakšen prepad izprijenosti je zašla domovina.
' Saj nmeiUm iiekaleiv: Ro.si.sicnza gucrrj civilc?. zbral Pl. baitisla. "ht Slamfxi'. IJ. okliAmi tVOt: Una morale per la ix>litica, H Uwalelll. "/ lliilia'. 16. oblobni 799/. Resî.sienza. ckx; gut-rra civilc. liHsahella Hasv, ■/. lùflirvsso', 20. okiobra 1991: Quel dramina ctitx» vLssuto dall Italia. A. Carloli. 'ht voce rep/iiibli-caiia', 3-4 januar 1992; Sulla moralita ticlla resi.stenza. Conversazione con Claudio Hawne, Inlen ju z Daniele Hrioll In Hoberioni Hollo, objavljeno v 'QiuutemI ell sloria conlemlHininea' Inillliila za zgotlovi-no (Ml/Hira in .<io<tobne druibe v provinci Alesnindrla. .il. 10. 1991 in v 'Nolizlario dell Isilinlo délia Keaislenza In Ciineo e provincia', SI. 40. december 1991. pp 159-94. Ta zadnji intervju je daleC najbolj Jiomemben zaradi Sirine in raznolikosli obnivnavanili lern. Vseeno [ki se v cetolnem /xigovoru ne dotakne vprtiSanja naniiv državljanske vojne, torej teme, ki jo obravnavam v tem /logtavju.
Osnovni ugovor zoper ta izraz {clržavljansi<a vojna), glede na njegov deskri|> tivni fXinien, je tisti, po katerem je bil Odpor predv.sem in najprej vojna za osvoboditev Italije izpod .Nemcev in njihovih zaveznikov in v toliko tudi patriotska vojna; če uporabimo denomiiKicijo, ki je najpogosteje rabljena v uradnih ceremonialih, je .šlo takorekoč za drugi preporod (risorgimento). Glede na čustveni pomen izraza bi torej poimenovanje Odpora "državljanska vojna" posledično zmanjšalo njegovo idealistično vrednost boja nekega naroda za lastno osvoboditev izpod zatiralskega režima in tujega okupatorja, ki ga ta režim podpira; reduciralo bi ga na "bratomorno" vojno. Na tovrstne kritike lahko brez težav odgovorimo s Pavoneje\ o knjigo v roki: dejstvo, da je bil Odpor, kot bomo videli v nadaljevanju, državljanska vojna, ne izključuje dejstva, da je bil (idealistično) tudi patriotska osvobodilna vojna, četudi je bila v večji meri bojevana v obliki državljanske vojne. Že nekaj časa namreč Pavone vztraja, d;i so se v okviru Odpora bojevale tri različne vojne, pač glede na različne razporedii\e sil: poleg notranje vojne med fašisti in protifašisti, ki je kot takšna tudi državljanska vojna, še patriot.ska vojna proti nemški okupaciji in razredna vojna, usmerjena k preoblikovanju družbenih razmerij med tradicionalno dominantnimi in tradicionalno dominiranimi razredi, z eno besedo, revolucionarna vojna.' V zvezi s slednjo so nekateri pravilno opazili, da lahko pride do nejasnosti izliajajočih iz dejstva, da mora biti med tremi vojnami kot državljanska vojna tudi ta zadnja.» Prav zaradi tega je denominacija "državljanska vojna", če se nanaša na vse tri vojne, napačna v smislu pretiranosti, če pa se nanaša le na boj med fašisti in antifašisti, napačna spričo pomanjkljivosti. Tu seveda lahko ugov:irjamo, kako kljub predpostavki, da je vojna med dvema političnima stranema na drugačen način državljanska od vojne med dvema nasprotujočima si razredoma, v Pavonejevi knjigi ni nič, kar bi nas lahko napeljalo na sklep, da razredne vojne ne bi obravnavali kot državljanske vojne; če kaj, potem dejstvo, da sta državljanski dve od treh vojn, avtorjevo tezo prej okrepi kot pa spravlja v protislovje.
Pridržal bi si tisti (tehten) ugovor, glede katerega drž^avljanska vojna je bila, bojevala pa se je le v enem delu države, oziroma od druge jiolovice leta 1944 naprej le v južni Italiji, in tudi tam, kjer se je odvijala ta vojna, so bile sodelujoče (vojskujoče se) strani tako v enem kot drugem taboru le manjši del lt:ilijanov. Velika večina se namreč ni opredelila, saj je pričakovala, da se bo vojna oziroma vse vojne končala, tako tiste notranje kot zunanje.* V.se to je popolnoma jasno in gotovo nas t;i knjiga ne bo prepričala o nasprotnem. Nič ni bolj tuje Pavonejevemu stilu kot je retorika vojne ljudstva, razumljena ne (še) kot ljudska vojna, ampak
' IJtimlj je /irvieleli kazalo tlela, tla ,se ftre/irii'amo o tej irojiil tlelllrl: /loglarja IV. V In V/ so Itiko {xi.si-eCena oziroma naslovljena Patriotska vojna. I)r?.avljanska v'ojna In Razrc-dna N'ojna. .S/Kxißc'no je •(Iritn Ijanska vojna' llsui. v kateri so .se bojevali /mrtlzanl In vojaki StKlalne refiiihllke. £e ii/KiSlevamo le subjekte, ki so .se v vojni bojevali Vse tri vojne/hi lahko Hejemo za tiriavijtinske gleile na način, kako so se iitleleienci bojevtill. kot bomo omenih v nadaljevanjii de preden je izSla knjiga, sem liitli .sam /mnovno začel obravnavtili temo treh vojn In odgovarjal na ideje, ki jih je prav Hivone Izkazal v članku t.c irc guc-rrc Ort vojnej, objavljenem v 'la .'Ham/m', 9 tlecembra I990.
' L Canfora, Hcrche irc gucrrc?. V/ .Klttnlfeslo'. 24 novembra 1991.
' Takt, K De Mice v inlert juju z M Hacianini, Rcsi.ucnza e Ic aninc.slc di 1'avonc Cam/mk naslov /e zavtijtijt»:). 'Avantif, Id tiklfJmi 1991
vojna celotnega ljudstva, ki, ko "se spravi", "Bog se postavi na njeno stran in gorečnost ji poda." Objekt knjige je vojna ali množica vojn, ki so v zgodovino pre-•>le pod imenom Odpor in imajo velik zgodovinski pomen za našo deželo ne glede na to, ali je bilo veliko ali majhno število tistih, ki so v njih .sodelovali.
Do sedaj sem se navezoval predvsem na novinarsko |x)lemiko, v kateri so med drugimi sodelovali tudi poznani zgodovinarji. Ne glede na to me je pre.senetilo, da se je doslej debata odvijala izključno ob upoštevanju emocionalnega |x)mena "clržavljan.ske vojne."', ki je pomeasko negativen. V nasprotju s tem di.skurzom, ima izraz tudi opi.sen in točen pomen, ki je kot takšen čustveno nevtralen, niti negativen niti pozitiven. Že stoletja namreč srečujemo razlikovanje med zunanjimi vojnami in notranjimi ali intestitialnimi vojnami: prve so tiste, do katerih pride med suverenimi državami, če uporabimo moderen koncept, oziroma med samozadostnimi mesti, če gledamo skozi klasični koncept; notranje vojne so tiste, do katerih pride znotraj ene drž;ive oziroma mesta, med stranmi, .strankami, frakcijami, ki jih tvorijo državljani iste države ali mesta.
Politična ocena, |x)zitivna ali negativna, pa v primeru državljanske \'ojne ni nič drugačna kot pri zunanjih vojnah. Odvisna je namreč od vrednostne sodbe, ki jo vsakdo od nas, v odvisnosti txl svojih prepričanj ali strasti, o sami vojni poda. Ta ocena je hihko splošna ali |x)d;ma glede neke določene vojne, lahko jo ocenjujemo s stališča ene ali druge sodelujoče strani, glede na kriterije, s katerimi sicer ocenjujemo njen izvor ali pa .se do nje opredelimo glede na njen potek in glede na njene jKisledice. Te so lahko revolucionarne, kot tiste pri državljanski vojni v Rusiji leta 1917 (revolucije se navadno porodijo iz državljanskih vojn), ali kontrarevolu-cionarne, kot tiste ob španski državljanski vojni.
Sama po sebi državljanska vojna ni slaba :ili dobra, kar velja tudi za zunanjo vojno. Tako zunanjo vojno kot državljansko vojno štejemo v isto splošno definicijo vojne kot nasilnega in trajnega konflikta med kolektivnimi tele.si, ki se organizirajo :ili so organizirani, da bi izvajali nasilje. Začetno nasilje je v zunanji vojni načeloma agresija s strani ene države proti drugi drž;»vi; pri državljanski vojni pa je to vstaja dela državljanov proti lastni državi. Pr\';i predstavlja zlom mednarodnega prava, druga pa zlom notranjega prava. Če obstaja vrednostna razlika med obema oblikama vojne, je ta odvisna od dejstva, da .se je postopoma konsolidiralo mednarodno pravo kot pravo med suverenimi državami, tako imenovani itispiibliaim europaeiim, vsaka država ima torej svoj ius glaciii v odnosu do drugih držav. Po drugi strani pa državljanom ni omogočena pravica do izvajanja nasilja v odnosu do svoje države. Načeloma je nasilje, ki ga neka država izvaj;i do druge države, legitimno nasilje; nasilje državljanov v odnosu do svoje države pa je že načeloma nelegitimno. Čustveno negativna ocena, ki .se navadno poda o državljanski vojni, je navadno odvisna od |x>.stavljanja v vlogo države in ritualnega deklariranja ".svete" dolžnosti državljanov, da ubogajo zakone. Ni pa v drugih časih manjkalo doktrin, ki so proklamirale nasprotno, pravico do u|x)ra (o<l|x)ra) drž;ivljanov
' / Izjemo, kolikor ivm. Marca Keivlllja, ki r ohseiiil recenziji, objavljeni r V. milice'. VIII. il 1». november 1991. naslovljeno .stclia c la violcnza (l>..37 in 39). /mslavi ftroltlem tiriavljanske nijne v njemn primerne okvire in o/Miia kako je v Itivonejevi analizi naju 'llpICno fenomenologljo za hclluiii civilc".
proti lastni clrž;ivi, ki je postala tiranska, ali celo pravico do vstaje, kot je med drugim zapisano v 35. členu Deklaracije o pravicah iz 1793.
Odveč je dodajati, da v okviru osnovne delitve na notranje in zimanje vojne lahko izvajamo tudi poddelitve, ki so za nas lahko zanimive, kajti, ko enkrat definiramo Odpor kot državljansko vojno, je treba redefinirati tudi njegovo specifično naravo. Če uporabimo najbolj očitno poddelitev na socialne, politične in etnične državljanske vojne, lahko Odpor, kot že rečeno, smatramo tako za socialno ali razredno kot politično državljansko vojno med strankami ali koalicijami strank, ki si nasprotujejo. Kar (Odpor) ločuje od bolj običajnih državljanskih vojn je, da se slednje porodijo iz upora proti kon.stituirani državi, medtem ko .se je Odpor v Italiji porodil iz vstajniškega momenta v trenutku razpada obstoječe države, v stanju neobstoja oblasti, ki je spominjalo na naravno stanje. Prve partizanske skupine nastanejo, ko nasprotnikova koastitutivna moč 5e ne obstaja.
Kljub množici razJičnih vrst državljanskih vojn, je v tretjem členu ženevske konvencije z 12. avgusta 1949 o zaščiti ranjenih, vojnih ujetnikov, civilnih o.seb, generično zgolj govora o "oboroženih konlliktih, ki niso mednarodni"'. S tem ločuje mednarodne oborožene konflikte, vojne v tradicionalnem in današnjem pomenu besede, kot so na primer prv~a svetovna vojna, vojna med Irakom in Iranom, hladna vojna in tako naprej, od vseh ostalih vrst oboroženih konfliktov, ki jih opredeljuje samo negativno.
V današnjem stanju neenakosti mednarodnih odnosov med velikimi, majhnimi in zelo majhnimi silami, med dominantnimi in satelitskimi drž;ivami, ob obstoju obrambnih paktov med eno in drugo skupino držav je državljanska vojna v njeni origin:ilni obliki vedno bolj redka, ne glede na to, da še vedno velja prepoved intervencije. Vedno težje je določiti, kje se konča državljanska vojna in kje se z;ične tista mednarodna. Ni več notranjih vojn, kjer vsaj na eni od strani ali na obeh, ne bi sodelovala tuja država bodisi nejKisredno ali zgolj preko {pošiljanja orožja. Z drugimi besedami, ne obstaja notranja vojna, ki ne bi post;iia, če ni že v samem začetku, tudi mednarodna vojna. Pogosto je državljanska vojna priložnost, pogosto rezultat mednarodne vojne: vietnamska vojna je bila v resnici vojna med Združenimi Državami in Sovjetsko Zvezo, državljanska vojna v Španiji je bila celo, kot se je govorilo, veliki test za drugo .svetovno vojno.
Nič drugačen ni primer državljanske vojne v Italiji, ki je izbruhnila znotraj druge .svetovne vojne kot manjša notranja vojna v okviru velike zunanje vojne. Hiderjeva Nemčija in zavezniki so se bojevali tudi preko vojske Salojske Republike na eni strani in vojske svobodnih prostovoljcev pod poveljstvom Komiteja narodne o.svoboditve na drugi strani. Prav dokazana vključenost Odpora v evropsko vojno je bila podlaga z:i argimient, da to ni državljanska vojna: šibek arguiuent, tudi zato, ker nihče ne vztraja na tem, da je šlo le za državljansko vojno. V zvezi s sodobnimi državljanskimi vojnami je osrednja tema mednarodnega prava odnos med vojskujočimi se stranmi v eni državi in tretjimi državami. V sodobni mednarodni doktrini ne manjka nikoli poglavje o državljanski vojni kot refleksiji ali kot
' I'redsMvi lii bimieiillni Ju I tj. Taujbeus v Tlic Applicability of ihc Liiw.s of War in Civil War. /»i null vK R. Wtyr/cr Jus in bcllc>:Thc I'ri'scnt and l-uturc law. In J N. Moore (nr. J. Ijwantl Civil War in ihc Modern World, Vie Johns llol>kins UntivrsUy I'ress. Htilllmore /974. /)/> 4<M-5I7 In $IH-.i6
siirogatu mednarodnega konflikta, v kolikor je spodbujena v notranjosti neke držiive s strani druge države, da bi spodkopali legitimno vlado, ki je razumljena kot ovira lastnim interesom. Vedno bolj pogost je primer, ko se intervencija ene države v notranjosti druge opravičuje kot |X)moč (v nekaterih primerih opredeljena kot "bratska"!) vladi, ki ji grozi propad, ali osvobodilnemu gibanju, ki ima za cilj spodkopati obstoječo oblast. V kolikor so refleks ali surogat velikih mednarodnih konfliktov, so državljanske vojne v sodobnem mednarodnem svetu, kot je bilo že mnogokrat zapaženo, vedno bolj pogoste."
Nazadnje lahko tudi ugotovimo, da je zaradi vedno tesnejSe prepletenosti med državljansko in mednarodno vojno, lahko samo razumevanje vojne različno pri .straneh v konfliktu. Nekaj je objektivna definicija vojne kot državljanske vojne, ki jo lahko poda le zgodovinar ali pravnik, nekaj dnigega pa je sodba, ki jo o vojni podajo strani, ki se v njej lx)jujejo. Kot primer lahko navedemo vojno v Alžiriji med Francijo kot suvereno državo iti alžirsko Fronto narodne o.svoboditve. Na eni strani so bojevniki Fronte, v kolikor so .se in noče smatrali že za novo neodvisno alžirsko državo, razumeli svojo vojno kot mednarcxlno in ne državljansko vojno, na drugi strani pa je francoska vlada to vojno vedno obravnavala zgolj kot policijsko operacijo. Med različnimi interpretacijami, podanimi glede italijan.ske državljanske vojne, o kateri govorimo, je bilo prav tako videti delitev na liste, ki jo definirajo kot vojno narodne osvoboditve in jo razumejo kot zunanjo vojno, in tiste z nasprotne .strani, torej z vidika socialne republike, ki poudarjajo njen aspekt interne policijske akcije.
Kakor koli že, ne glede na težavne primere in .subjektivne interpretacije pri dejansko preprostih primerih, ostaja zelo široka kategorija oboroženih spopadov, ki se sicer še Siri. Kot je bilo rečeno, tovrstni spopadi ne spadajo v kategorijo vojn med .suverenimi državami, ki so kostituirale %'seob.segajoči objekt di.skusije in ela-boracije mednarodnega prava, v kolikor so suverene države subjekti mednarodnega sistema. Kar opredeljuje tovrstne konflikte, ki niso mednarodni, je najprej dejstvo, da subjekta ali vsaj eden od subjektov ni država; dniga značilnost je dejstvo, da prav kot posledica različnosti subjektov, v spopadih z njimi ne pride do upoštevanja pravil ius belli, ki sicer veljajo v olx)roženih spopadih med državami. Bolj natančno lahko rečemo, da nespoštovanje teh pravil navadno ni raziunljeno kot nelegalna in pravno relevantno, medtem ko bi to moralo biti f>o .skupnem mnenju (communis opinio) pravnikov in glede na številne mednarodne konvencije, ki .so razširile iiis belli na državljanske vojne, četudi zgolj pod določenimi, dobro pozn:inimi pogoji. Že stara sodba, ki sc vedno znav;i ponavlja, pravi, da so drž^ivlj;mskc vojne bolj krute od zunanjih vojn, čeprav slednje lahko zahtevajo mnogo več žrtev spričo uporabe sredstev masovnega uničevanja.
V Prologu 1. Dela prispevka Henrija de Montherlanta, Lo gnenv civile, lahko preberemo: "Je suis la guerre du foriun farouche, la gurrc de prisons ct dcs rues.
' hileg divh tlel z meStino r.tebhio omenjenih v prefSnJI ofHimbi, si zii lii /mseben i-ltlik. oglejte ic zbirko esqei'. bi Jo Je uretlillS Kosentin. lntcrn:u>onal Aspetts of Civil Striff, 1'rincelon Uniivrsilv 1'ress, l-rinceton 1964.
celle du voisin contre voisin, celle du rival contre rival, celle de l'ami contre l'ami. Je suis la guerre civile, la bonne guerre..."."
Preseneča, kako je ta vidik problema, ki se nana&i na vodenja vojne v oboroženih spopadih, ki niso mednarodni, torej vidik, ki je .sestavni del vsake razprave o državljanskih vojnah, doslej vedno izostal v razpravi o italijanski državljanski vojni, vsaj kar jaz vem. Lahko razpravljamo kolikor hočemo, ali je to bila državljanska vojna glede na končne cilje. Mirno lahko priznamo, da je bila glede na končne cilje to pau^iot.ska vojna in v kolikor boje\'ana proti zunanjemu sovražniku, nacistični državi, tudi mednarodna vojna. Ostaja pa v vsakem primeru vpra.Sanje, "kako je bila bojevana?". Za to vpra-šanje Pavonejevo delo nudi obsežen material, ki do danes še ni bil zbran in omogoča odgovor, utemeljen na neomajnih dejstvih. Odgovor torej, ki ne dopušča mnogo dvomov.
Takorekoč vsi (bolj ali manj nepristranski) opazovalci danes priznavajo, da je spoštovanje vojnega prava, naj to zadeva ravnanje z vojnimi ujetniki na splošno ali glede uporabe mučenja oziroma sile nad ujetimi vojaki, zajemanja talcev ali nediskriminiranega izvajanja represalij, manjše pri državljanskih vojnah. Če je res, da ins belli na žalost igra relativno majhno vlogo pri kontroli načina vodenja nasilja v zunanjih vojnah, je njegova vloga v državljanskih vojnah Se manjša; tako majhna, cl;i je neobstoječa.*
S pozicije tradicionalne teorije vojnega prava lahko problem razlike med notranjo in zunanjo vojno konceptualiziramo v naslednjih terminih. Začeti je potrebno iz razlike med ins ad bellum, kar je pravica suverene države, da .se spusti v vojno, in ins in bello, kar pomeni skup pravil, ki urejajo vodenje vojne, .še po.se-bej način ravnanja s sovražnikom. Na temelju prvega je tradicionalna doktrina vojne razločevala pravične in nepravične vojne. Pri tem je analizirala in diskutirala o različnih primerih, v katerih neka država ima ali nima pravice, da .se .spusti v vojno. V skladu s pravili, ki jih vz|X>stavlja drugo (pravo), se je razvilo razlikovanje med legalnimi in nelegalnimi vojaškimi akcijami. Sčasoma, ko je mednarodno pravo, ki so ga izdelale evropske sile v času nastajanja velikih držav, kot suvereno priznalo pravico do vojne in tako izničilo v.sak kriterij razločevanja med pravičnimi in nepravičnimi vojnami, se je omejevalna funkcija prava premaknila z legitimnosti na legalnost vojne, v terminologiji Carla Schmitta, od beUnm instiun do hosHs instis.'" Kot če bi rekli, da v trenutku, ko je v.saka vojna legitimna, ni več legitimna nobena vojaška akcija. Z drugimi besedami, omejena pravica države do vojne je tako omejena s samo vojno, v kateri je uporaba nasilja omejena preko pravil, ki imajo funkcijo definiranja sovražnika, kar pomeni tistega, nad katerim je legitimno izvajati nasilje, in definiranja okvirov, v katerih se nasilje lahko izvaja.
*	auu je lH>vzel /K) Ck /.orghibe. tj «ucriv civile, /'resse UnlivrsiMire tle hrance. 1'tiris VJ75. />. 5. Knjiticaje Imiislna kol fin i korak /irl Sliidljii tlriarljaiiskl/i mju In [mMemov. ki se nanjo nanttSajo.
•	Tako K hlggliLt. Imcrnalional tjiw.s and Civil Conflicl, v H l.iiard (ur), Tl>c International RcRulaiion of Civil Wars, '/liâmes anil l/udmn. iondon 1972,/i. IHJ.
" To nnloCettiiije je ena od osrednjih lem zadnjega velikega dela Carla Schmiua. I)cr Nonu» der i:rdc im Vocikerrccht des Jus Publikum i:un)paeum, (invn Verlag, Koeht 1950, (tl. prevtHl Nonios della terra. Adel/ihl. Milano 1991)
Ne glede na vse poskuse, da bi državljansko vojno spojili z mednarodno vojno, je med njima razmerje med beUum iustiini in hosHs ttisiis obrnjeno. V splošnem državljansko vojno na obeli straneh razumejo kot pravično vojno in prav zato, ker v.sak smatra, da se bori za pravično stvar, meni tudi, da ima pravico do življenja in smrti brez omejitev v odnosu do sovražnika, nič več hostis ampak rehellts. V sintezi: ko (pri zunanji vojni) enkrat odločitev o v.stopu v vojno odrešimo vsakega moralnega zadržka, se moralne zapovedi usmerijo k načinu ravnanja s sovražnikom; n;isprotno, iz predpostavljene pnivično.sti notranje vojne s strani obeh nasprotnikov izhaja logično sklepanje o nepravičnosti sovražnika. Sovražnik v drž;ivljanski vojni je ab.soluten .sovražnik, to pa zuito, ker kdor se bori v državljanski vojni, to počne v imenu pravičnosti oziroma v imenu tistega, kar sam šteje za pravično. Razlika v obravnavanju bojevnika v zunanji vojni (vojaka) in bojevnika v notranji vojni (partiz^ina) temelji na dej.stvu, da vojak, v kolikor le preprost izvajalec ukazov, ni odgovoren za ilejanja, ki bi v času miru veljale za kazniva (kriminalna); nasprotno partiz;m, v kolikor je sam izbral svojo stran, ne more ne odgovarjati za svojo odločitev in za dejanja, ki izvirajo iz te odločitve. Kot je dobro poudaril CarI Schmitt, je največje tveganje, ki ga pre\'zame partizan v primerjavi s tveganjem vojaka, odvisno od brezpravnosti (nereguliranosti) vojne, v kateri se bori. Ta ga dela Zii neregularnega bojevnika prav v smislu nepodvrženosti oziroma nepodvr-gljivosti pravilom tako glede njegovih dejanj v odnosu do .sovražnika kot sovražnikovega delovanja v odnosu do njega."
Pavonejeva knjiga ponuja zelo bogato dokumentacijo prav glede tovrstnih vidikov italijanske državljanske vojne. Lahko bi rekel, da samo branje te knjige, tudi če ne bi nosila tega naslova, v veliki meri pokaže, kako je bil OdjKir tako na eni kot na drugi strani v največji meri bojevan kot državljanska vojna; s stanjem duha in metodami, na eni strani partiz:mov, na drugi strani pa kaznovalca uporniko\-. Lahko se le čudimo, da smo v tej razpravi za in proti, ki je vzbudila čustvene ob.sodbe in oprostit\e, iste strasti in [x>sledično iste napačne .sodbe, kot pred .skoraj pol .stoletja, pozabili postaviti problem pogojev, ki ji pritičejo. Nismo se torej vprašali, kaj se praviloma razume kot državljanska vojna in kaj so njene značilnosti; knjige pa se ni prebiralo s te perspektive, tudi če se jo je prebralo. Neverjetno je, kako nikoli ni prišlo do relleksije mrakobnega zaključnega dogodka na Piazzale Loreto'. Kdaj je bil sploh monarh ali šef civilne države v mednarodni vojni od.stranjen, kot da je vodja skupine krimin:ticev v vojni med tolpami? Nemški cesar Kai.ser, ki so ga zmagovalci šteli za glavnega krivca, da je jirišlo do j)rve sve-
" l'i>iilcjSe fKisehi-j Oiil Sclimill. Tl>c<>ric dc.i Partis;incn, Herllii J<X>^ (U. preitKi ll StiftgUilore. Milaiin I9HI). AV/ /o temo Je na inljo nuli ohSiren t.Ivod P.P. Itirllnara v tlelo K Schnnra. Kivoluzionc c gucrra civilc. (linffre. .Mitano P)fi6 (preitnl Ktnt>Iiiiion unil VCcliburftcrkricg. Dnncberf-lliimhlol. fierlin l<MV Sa Schnurom delo se naslanja Kerelli v te ctlimni recenziji in pride do nttslednjih. prttrilnUi. zaklJiiCkof: V nacproiju s inidicionalno isijno. se driat ljamka vojna ne i-odi, da hi iKimjili ieriiorij saj se vodi na ozemlju oMi nasprotnikov, driavljanska vojna nima predobsiojeCe legitimacije, sttj naj bi njen rezultat utemeljil novo legitimnost: ne priznava /Htdrejenosli normam ali pravilom. Mtesetino: 'V driavljanski vojni ■ najbolj neusmiljeni in najbolj -jHilliiCni" vseh vojn ■ ne obstajajo nazaj nlii ujetniki nili nikog-arSnjti ozemlja. Vsak vanjo vloii celotno .tvojo ve.tt in to s polno odgovornostjo. In iHiriizanska vojna je bila natanko to'(p 37).
' Prizorišče eksekiicije H. .Mii.tsoluiija in njegovegti spremstva: op p
tovne vojne, je umrl naravne smrii v izgnanstvu. Legitimnosti nurnber.škega proce-•sa, na katerem so bili sojeni in obsojeni nacistični vodje, lahko prav tako oporekamo; ampak ti so bili na vsak način f>odvržcni sodbi sodiSča. Samo vodji skupine, ki je sodelovala v državljanski vojni, se je lahko zgodilo, da je bil zajet, ubit brez procesa in na javnem mestu izpost:ivljen z glavo navztiol.
Kot že rečeno, knjigo označuje podnaslov Zgodovinski esej o morali v odporu. "Morala" je .široka be.seda, ki jo avtor uporablja, da bi zarisal skupek problemov morale ali politične inorale. Ti so izjemno težki in moreči ter se porodijo v obtlob-ju splošne krize institucij in pretresa družbenih odnosov. Do tovrstne situacije je v Italiji prišlo s padcem fašizma in s spremembo z:ivezništev, kar je bila posledica vojaških [xjrazov in neob.stoja enotne moči, ki bi bila ko.stituirana in priznana n;i celotnem drž;ivnem teritoriju, s pri.sotnostjo štirih r;izličnih oblasti: Južnega kraljestva in Nacionalnega komiteja osvoboditve na eni strani, nemškega okupatorja in italijanske Socialne republike na drugi strani.
•Ne gre za knjigo o zgodovini kot takšni, niti o zgodovini idej. To je knjiga, skozi katero napredujemo preko tem, ki so ilustrirane z obsežno dokumentacijo, zbrano iz tistega, kar so rekli in z;ipisali na obeh straneh, sovražniki in prijatelji, akterji -sami. Teme so izbrane tako, da lahko razumemo, kateri so bili moralni problemi (v širokem smislu), konflikti dolžnosti, po.samezni primeri individualne in kolektivne vesti, protislovne odločitve glede utemeljenosti na etiki prepričanja ali etiki odgovornosti, ki -se ix)javijo v posebno dramatični obliki pri mejnih situ;icijah, kot je primer državljanske vojne.
V tovrstni perspektivi se kot ena osrednjih tem pojavlja seveda nasilje. Tako-rekoč iz prve roke izvemo o vseh tradicionalnih problemih povezanih z različnimi oblikami, omejitvami in utemeljitvami nasilja, nikoli razrešenim kontrastom med dolžnostjo ne-ubijanja in zavezano.stjo ubijanju v primeru potrebe ali legitimne (.samo)obramlje, med prvim in drugim nasiljem, ofenzivnim in defenzivnim, pravičnim in nepravičnim.
Pavone piše: "Velika razlika simbolične narave je ta, da nasilje, ki so ga izvajali Odporniki, v primerjavi s tistim, ki ga prakticirajo voj.ske ali redno konstituirane policijske enote, izhaja iz zloma državnega monopola nad nasiljem"(s. 415). Zlom tega monopola razreši nasilje do države njegove kriminalnosti. Nekoliko naprej: v Italiji iz leta 1940, še bolj jasno pa v tisti iz 194.3, je izvajanje nasilja izgledalo "kot izliv dolgo trajajoče akumulacije", kar ga je napravilo "po eni strani bolj .samoumevnega, po drugi pa bolj neusmiljenega"(s. 4l6). Kjer preneha monopol legitimne sile s strani .suverene drž:tve, se vsaka sila po.sku.ša .samo-legitimirali in delegitimirati na.sprotnikovo silo. In .sovražnik postane totalni sovražnik. O tej "totalizaciji" vojne, na katero Pavone večkrat usmeri našo pozornost, najdemo v knjigi mnoga pričevanja. Kolikor bolj ima ena od strani .svojo vojno za pravično, za toliko bolj nepravično smatra vojno nasprotnika. Calvino postavi na usta partiz:ina naslednjo frazo: "Tako je, da smo mi v zgodovini na strani mašče\'anja, oni so na drugi. Pri nas ni nič izgubljeno, noben gib, noben strel, čeprav enak kot njihov, me razumeš? Enak njihovemu, je izgubljen, vse bo služilo, če ne naši osvoboditvi, osvoboditvi naših sinov"(s. 426). Enaka čustva pa izraž;ijo tudi na nasprotni strani.
Neki faJist, ujel na dan upora, piše: "S prelivanjem krvi nas redkih, se ludi za prihodnost odstranjujejo razlogi za sovraštvo med različnimi strann^Cs. 429).
Kdo je v mejni situaciji, v kateri ni več višje avtoritete, poklican, da bi sodil kje se konča legitimno nasilje in začne tisto nelegitinmo? Je dovoljena zaseda, repre-salija, protirepre.salija, terorizem? Pomislimo na spore, ki jih je dvignil atentat v ulici Rasellci, ki je kot represalijo porodil pokol v Adriatinskih jamah; pa na razkole, ki so se porodili v samem partizanskem gibanju, glede atentata na Oentileja. Kako naj bi ocenili izpostavitev trupel Mu.ssolinija, Clare Petacci in drugih hierarhov n;i trgu Lorcto? "Plačali so in to je prav - piše partizan svojemu kolegu - ampak prizor je vseeno neokusen"(s. 513).
Poleg problema vojnega nasilja je prisoten tudi problem kaznovalnega nasilja; tako imenovana prisilna moč države. Partizanske bande so si poskušale postaviti pravila obnašanja, ki naj bi služila razlikovanju med partizani in banditi, posebno v odno.su do civilnega prebivalstva. Pa so bila ta pravila vedno spoštovana? Jih je bilo mogoče spoštovati v vojni za katero je značilno, kot je izpostavil .Schmitt, da je teritorij mobilen, kar zelo otežuje varovanje ujetnikov? Spoštovanje ujetnika v vojni med državami izh;ija iz že opaženega dejstva, da vojak, v kolikor je izvrševalec ukazov, ni o.sebno odgovoren za delovanje, ki bi bilo izven vojnega prizorišča označeno kot kriminalno. In ko vojna zraste v vstajo, je lahko prevratniški zalet nuiožic še vedno vzdrž.:ui v okviru nekih pravil? Kot potrditev te dileme je dovol), če navedemo frazo, ki jo je izrekel partizan, preden je bil ustreljen: "Vojna naredi ljudi takšne; prav so imeli v antiki, ko .so govorili, da so državljanske vojne bolj krute od tistih zunanjih."
Kot sem rekel, sc knjiga ne predstavlja kot odgovor na ta vpnišanja. Ne gre za temeljno delo. Bralec v tistih stotinah strani ne bo našel nobene molitvice. Je le vabilo k premisleku o nekaterih velikih moralnih vprašanjih, ki so v dobro znanem delu o moralni filozofiji imenovana "smrtna vprašanja", to je vpr;išanja življenja in smrti."
Smrtna vprašanja so gotovo tista, ki so se zastavila mnogim Italijanom med bratomorno vojno, ki je sprostila strasti, katere še danes ni.so zamde. Pomislimo na vročo razpr;ivo med različnimi političnimi stranmi, ki jo je pred kratkim sprožilo izkopavanje dogodkov, ki .so se zgodili v tako imenovanem "trikotniku smrti'. Zgodba brez zaključka. Edini način, da bi jo zaključili pa je poskuSanje, da bi jo razumeli v njeni veličini in re\'ščini, v njenih resnicah in njenih napakah.
Do tu obravnavane teme se stekajo v zadnjem poglavju, ki govori o tistem, kar vse vključujejo: odnos med etiko in politiko. Tukaj pridejo na dan tri poglavitna vprašanja: politika kot dolžnost in obveznost državljana, ki .se ji ne more odjX)ve-dati; skladnost med mislijo in dejanjem; moč prijatelj.stva in solidarnosti v nevarnosti. Za komuniste pomembno vlogo dobi tudi partijska disciplina. Še Ixjij kot v politični sferi .se razdor med komunisti in katoliki odpre v moralni sferi.
Knjiga .se zaključi s tremi gostimi odstavki na račun preteklosti, o smislu prihodnosti, o razočaranju vrnitve. Neizbežno je bilo, da .se povratniki ne bi izprašali o krivdah iz preteklosti, iz katerih .se je porodila kat;istrofa; o pričakovanjih do pri" Sauaittm se iiii Ih. Sogei Mortal Questions, CiimbrUlge duUvrsUy 1'ress. OtmhrUtge 1979 (tt. /irer U StiggUlIare. Mlltino t9H6).
hodnosti s strani tistega, ki je verjel, da lahko spremeni svet; o nezadovoljstvu vrnit\'e v "povprečno življenje" po letih herojskih pohodov ali, glede na različne razlaganja, po veliki dogodivščini (obnašanje, ki pripravi borca, da skrije avtomat, kot simbol neponovljivega obdobja in obenem kot t;ilisman). Ujet fašist pravi partizanu: "Ste videli, tudi vas so pretentali". Minil je trenutek izbire. Odslej so drugi izbirali namesto njih.
Prav pri bivšemu borcu lahko razumemo zagrenjenost, občutek odtujenosti in vtis, da je vse ostalo kot prej. Zgodovinar pa ima prav, ko verjame, da so se stvari odvile drugače. Zahvaljujoč Odporu, je italijansko ljudstvo lahko, le dobro leto po koncu vojne, izbiralo svojo prihodnost na svobodnih volitvah, najprej z ustavnim referendumom, potem z volitvami zakonodajnega telesa, kjer se je rodila repul> likanska ustava, o kateri so razpravljali in jo |X)trdili ljudje, ki so v veliki večini predstavljali protifašistične stnmke. Ustava je bila prav tako največja preizkušnja paci-Akacije med strankami, ki so se borile skupaj proti skupnemu sovražniku, čeprav razdeljene glede perspektiv prihodnosti, pa četudi je danes, po padcu komunizma, propadla teza, po kateri se je podtalna državljanska vojna, ki ni bila bojevana pri luči dneva, nadaljevala, ne več med fašisti in protifašisti ampak med komunisti in demokristjani. V resnici, ne glede na to prizadeto mnenje nekoga, ki je naklonjen, da na splošno negativno ocenjuje (tako imenovano) Prvo republiko, nove vojne ni bilo, če ne zaradi drugega, zaradi natančnega političnega računa na obeh straneh.