GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXIX - ŠT. 9-10 - NOVEMBER 1987 22. novembra se odločamo za samoprispevek za modernizacijo celjske bolnišnice Vsi trije zbori občinske skupščine so 2. novembra potrdili sklep o uvedbi četrtega samoprispevka. V občini Celje in tudi pri nas, v družbenopolitičnih organizacijah, teče že dalj časa javna razprava o uvedbi četrtega samoprispevka. Ta je posledica in rezultat javnega mnenja iz spomladanskega obdobja, ko so občani zavrnili prvotni program in zahtevali novega. Tako je osnovno težišče zbiranja sredstev sedaj namenjeno zdravstvu, zato lahko četrti samoprispevek, v kolikor bo sprejet, poimenujemo samoprispevek za naše zdravstvo, oziroma naše zdravje. To pa je tudi tisto, pri čemer je občutljiv sleherni občan, ne samo tisti, ki trenutno išče zdravniško pomoč in pričakuje pri tem najboljše storitve, marveč tudi oni, ki mislijo na svoje zdravje dolgoročno. Na Indok skupščini, dne 15. oktobra 1987, ki je bil četrti samoprispevek osrednja točka, so povedali, da je dosedanja javna razprava o samoprispevku prinesla marsikatero pripombo na račun zdravstva in njihovih storitev, vendar je v celoti upati, da se bodo občani vendarle odločili za ta vir financiranja, s čimer bi kasneje odpadlo tudi zbiranje sredstev s pomočjo enodnevnega zaslužka občanov. Javna razprava o uvedbi 4. samoprispevka se je pričela tudi v naši delovni organizaciji. Najprej je o njem razpravljal politični aktiv in sprejel sklep o njegovi podpori. Opredelil je tudi način vodenja javne razprave. V ta namen je bil tudi organi- ziran posvet, namenjen vsem nosilcem javnih razprav po temeljnih organizacijah. Na posvet je bil vabljen tudi predstavnik ZC tov. Žunter, ki je poskušal odgovoriti na vprašanje in dileme naših delavcev glede uvedbe 4. samoprispevka. Javne razprave potekajo tudi že v TOZD in sicer na zborih delavcev, hkrati z razpravami o rezultatih devetmesečnega poslovanja. Po sedanjem predlogu bi znašal samoprispevek za zdravstvo 1 odstotek od osebnega dohodka. Plačevali bi ga delovni ljudje in občani s stalnim prebivališčem v občini Celje, tudi upokojenci. Predlagano je tudi, da bi ga uveljavili s prvim januarjem 1988. leta in bi trajal pet let do 31. decembra 1992 leta. V petih letih bi tako zbrali 3.636,000.000 dinarjev sredstev. Denar iz samoprispevka bi porabili za adaptacijo enote za novorojenčke in ginekološko porodniški oddelek v starem delu bolnišnice, za ureditev novega transfuzijskega oddelka v novem medicinskem objektu, za sanacijo infekcijskega oddelka, za sanacijo dermato-venerološkega oddelka in končno za nabavo aparature CT za računalniško tomografijo. Gre za aparate, s katerimi zdravniki opravljajo predvsem tiste preiskave, katerim diagnostični problem ni moč rešiti z drugimi postopki. Prednost teh aparatur so tudi neboleče in neagresivne preiskave. Samo za to aparaturo bo potrebno odšteti kar 140 starih milijard. Odstopanja od načrtovanih ciljev Informacija o poslovanju v DO GIP »Ingrad« Celje, v obdobju januar-september 1987 Ob ocenjevanju uspešnosti poslovanja v Ingradu v obdobju januar-september ugotavljamo, da nam gospodarjenje v tem letu ni potekalo v skladu z zastavljenimi cilji. Odstopanja od načrtovanih ciljev bodo še veliko bolj vidna v zadnjih mesecih tega leta, ko bo angažiranost gradbenih kapacitet bistveno manjša zaradi vremenskih vplivov in zaradi premalo zasedenih kapacitet v nekaterih temeljnih organizacijah. Letošnji vzroki nekoliko slabšega gospodarjenja so odraz različnih vplivov: novega obračunskega sistema, visoke inflacije, slabših možnosti pri pridobivanju dela in podobno. Nestabilne gospodarske razmere še torej naprej pomenijo veliko breme, saj visoka inflacija slabi plačilno moč temeljnih organizacij in posamezni- ročnih virov poslovnih sred-kov, gospodarska politika štev izkazanih v zaključnih pa ne spodbuja večje proiz- bilancah naših temeljnih or- Zlata plaketa ’87 Zlato plaketo »Ingrad« dobijo delavci, ki opravijo vso delovno dobo pri GIP »Ingrad« Celje oziroma njegovih pravnih prednikih in znaša ta delovna doba: pri redni upokojitvi polno delovno dobo, pri invalidski upokojitvi pa več kot 30 let delovne dobe. Za leto 1987 prejmejo zlato plaketo naslednji: KOVAČ Milan, Proizvodni obrati, za 32 let (inval. upok.) MODERC Nežika, DSSS, za 39 let (starostna upok.) in NAGODE Ciril, Ljubljana, za 32 let delovne dobe (inval. upok.) ČESTITAMO! vodnje. Zunanji izraz seda- ganizacij, je posledica letošnjih razmer je nelikvidnost, njih slabših poslovnih rezul-ki je vedno bolj prisotna tudi tatov tudi zaradi ne dovolj v Ingradu. Nelikvidnost se zasedenih kapacitet in kaže kot posledica primanj- končno je posledica dajanja kljaja trajnih oziroma dolgo- (Nadaljevanje na 2. strani) Zreče sodijo danes med najbolj dinamična industrijska središča v Sloveniji, za kar ima svoje zasluge tudi Ingrad. Naša TOZD GO Slovenske Konjice je prisotna na tem območju že več desetletij. Tudi ob največjem prazniku za Zrečane - ob proglasitvi mesta - smo se izkazali. Unior Zreče je odprl obrat homokinetičnih zglobov za avtomobile Zastava, ki ga je zgradila naša temeljna organizacija. Foto: Vili Šuster (Nadaljevanje s 1. strani) blagovnih oziroma dolgoročnih finančnih kreditov, kot pogoja za pridobitev dela. Za premeščanje nelikvidnosti oziroma za poravnavo vsakodnevnih obveznosti smo najemali kratkoročne kredite po bančnih obrestnih merah, ki so v obravnavanem obdobju znašale do 107 % in po tistih na sivem trgu, ki so bile včasih še višje. Temeljni namen kratkoročnega sposojanja denarja je bil v zagotavljanju nemotenega poslovanja delovne organizacije. Pri tem je treba vedeti, da se plačilna sposobnost ne oblikuje samo v finančni službi, ampak nanjo izredno močno vplivata nabavna in prodajna funkcija, ki se morata podrejati skupni poslovni politiki. Številni problemi, ki so se v letošnjem letu nakopičili v Ingradu in zunaj njega (nizki osebni dohodki, upadanje življenjskega standarda, nenehno dvigovanje cen osnovnim življenjskim potrebščinam) so povzročili, da veliko naših delavcev ne vidi perspektive in izgublja upanje, da se bodo stvari v doglednem času uredile. To se kaže v rasti nezadovoljstva in v poslabšani motivaciji za delo, vse pa ustvarja nered in vzdušje nemoči. Rezultati poslovanja v obdobju januar-september 1987 Po doseženih poslovnih rezultatih štejemo med uspešnejše temeljne organizacije: GO Celje, GO Šentjur, GO Laško, GO Slov. Konjice, Gradbeništvo Rogaška Slatina, Lesni obrati, Prevozi in Projektiva. Temeljne organizacije, ki so devetmesečno poslovno obdobje zaključile brez oblikovanja poslovnih skladov ali so sklade samo delno oblikovale: IGM Medlog, Proizvodni obrati, Mehanizacija in Mobilia. Zaostrene gospodarske razmere pa so se najbolj pdra-zile v poslovanju GO Žalec in GO Ljubljana. Ti dve temeljni organizaciji sta izkazali izgubo v višini ene milijarde in 316 milijonov dinarjev. Kot je že v uvodu napisano, je bila visoka inflacija značilna spremljevalka v gospodarskih gibanjih v Ingradu in zunanj njega, ki nam je ustvarjeno materialno bazo sproti razvrednotila. Pri izkazanih stopnjah rasti v priloženih tabelah po TOZD in DSSS ter na ravni delovne organizacije smo dosegli napredek samo tam, kjer so se posamezne stopnje giba- le nad 120 odstotki. Toliko je namreč znašala stopnja inflacije v obravnavanem obdobju. V kategorijah, kjer nismo dosegli niti stopnje rasti inflacije, moramo iskati podlago za akcije za doseganje boljših rezultatov. Sicer pa inflacija pri količinsko enakem obsegu poslovanja zahteva vedno večje količine denarja v obtoku. To pa nujno povzroča ob enakem ali manjšem obsegu proizvodnje nelikvidnost. Nelikvidnost dobiva v zadnjem obdobju vedno večje razsežnosti v naši delovni organizaciji. Premoščamo jo z najemanjem dragih kreditov, s tem pa si avtomatsko znižujemo dohodek in čisti dohodek in sicer direktno skozi realni del obresti in posredno preko revalorizacijskih odhodkov. Največje pomanjkanje denarnih sredstev je okrog 15. v mesecu, ko večina delovnih organizacij izplačuje osebne dohodke in si zanje izposoja denar v bankah in na »sivem« trgu ter ob koncu meseca, ko je treba najete medmesečne kredite vrniti bankam. V izogib nadaljnjim likvidnostnim težavam se bomo prisiljeni v bodoče še bolj zavzeto kot doslej pogovarjati z investitorji, da nam pomagajo premeščati težave z ohranjanjem likvidnosti z dajanjem kratkoročnih finančnih kreditov. Tekočo likvidnostno problematiko obravnava redno finančni svet delovne organizacije, na zadnji seji pa je o njej razpravljal tudi odbor za gospodarjenje. Zakon o sanaciji je v določbah od 93. do 102. člena podrobno uredil način izplačevanja osebnih dohodkov v primeru nelikvidnosti, motenj pri poslovanju in pri poslovanju z izgubo, ki se izkaže v periodičnem obračunu ali zaključnem računu. Ker do sedaj še nismo imeli blokiran žiro račun, ne pridemo pod sankcije, ki znižujejo osebne dohodke zaradi nelikvidnosti. Izplačevanje osebnih dohodkov v primeru izgube v periodičnem obračunu V skladu z zakonom o celotnem prihodku in dohodku smejo temeljne organizacije, ki so izkazale izgubo v periodičnem obračunu od dneva, ko poteče rok predpisan za predložitev periodičnega obračuna, do dneva, ko ugotovijo, da poslujejo brez izgube, izplačevati bruto osebne dohodke delavcev iz živega dela v znesku 80 % povprečnega bruto osebnega dohodka obračunanega na delavca za predhodno leto, povečanega za odstotek rasti povprečja življenjskih stroškov. Objavljen odstotek rasti življenjskih stroškov za obdobje januar-september znaša 88%. Če so izplačana sredstva bruto osebnih dohodkov iz živega dela večja kot je dovoljeno izplačilo po 93. členu zakona o celotnem prihodku, morajo TOZD zmanjšati akontacije BOD iz živega dela za naslednje tri mesece, vsak mesec najmanj za Zreče - Dobrava dobiva danes kot enotno urbano in komunalno urejeno naselje vedno bolj mestni značaj. Foto: Vili Šuster V prvi polovici leta smo predali svojemu namenu nadomestni poslovni objekt za investitorja Konus Konjice. Izvajalec: GO Slovenske Konjice. Foto: Vili Šuster eno tretjino. Pri tem pa osebni dohodki delavcev ne smejo biti nižji od zneska zajamčenega osebnega dohodka. Za zajamčeni osebni dohodek se smatra 80 % od izplačanih osebnih dohodkov izplačanih v prejšnjem četrtletju. Najnižji osebni dohodek, ki zagotavlja socialno varnost je 120.000 din. Poračun zaradi preveč izplačanih bruto osebnih dohodkov temeljna organizacija ni dolžna napraviti - bruto osebni dohodki se ne zmanjšajo: - če je izguba v poslovanju manjša od zneska razpoložljivih sredstev rezervnega sklada TOZD na dan izplačila osebnih dohodkov, - če dobi na dan izplačila osebnih dohodkov od drugih OZD, TOZD povratna ali nepovratna denarna sredstva v znesku izgube, ki je ni mogla pokriti z razpoložljivimi sredstvi rezervnega sklada, -če ugotovljena izguba po zmanjšanju za znesek sredstev rezervnega sklada oziroma za znesek denarnih sredstev dobljenih od drugih OZD ni večja od zneska, ki ga v skladu s 130. členom zakona o celotnem prihodku pokrije v breme revalorizacijskih odhodkov, oziroma zmanjša rezultat revalorizacije, ki je neposredno bremenil njene poslovne stroške. V skladu s 94. členom zakona o celotnem prihodku smejo TOZD, ki so izkazale izgubo v posameznem mesecu po oddaji periodičnega obračuna izplačati osebne dohodke nad 80 % zneskom, korigiranim z indeksom rasti življenjskih stroškov, če: - so dobile nepovratno sredstva od sanatorjev ali TOZD, s katerimi so reprodukcijsko povezane, - druga TOZD da nepovratna sredstva za izplačilo osebnih dohodkov ne le iz svojih sredstev rezerv, ampak tudi iz razporejenih sredstev za bruto osebne dohodke. V nadaljevanju obrazložitve poslovanja posebej ne omenjamo gibanja posameznih ekonomskih kategorij kot so celotni prihodek, stroški, dohodek in ostale oblike porabe. Te so bistveno spremenjene in neprimerljive glede na obračunski sistem v letošnjem letu, katerega cilj je bila uvedba realnih ekonomskih kategorij in ekonomskih kriterijev v gospodarjenju. Zaradi sprememb v obračunskem sistemu po 1. 7. 1987 delimo obveznosti iz dohodka na dva dela in sicer na: - obveznosti, ki niso odvisne od velikosti ustvarjenega dohodka. Te obveznosti so obračunane in razporejene vpolnih zneskih ter na - obveznosti, ki so odvisne od velikosti ustvarjenega dohodka. Te obveznosti so obračunane in razporejene v polnih zneskih ter na - obveznosti, ki so odvisne od velikosti ustvarjenega dohodka. Pri tej skupini obveznosti zakonodajalec dopušča temeljnim organizacijam, da v primerih, ko so poslovale na meji pozitivnega rezultata znižajo do zneska pokritja iz razporeditve dohodka prispevke za izobraževalno skupnost in raziskovalno skupnost, obveznosti, s katerimi se zagotavlja solidarnost iz dohodka, davek iz dohodka, prispevek za ŽTP in prispevek za kmetijstvo. Procentualno smo te obveznosti znižali pri TOZD IGM, Mehanizaciji in DSSS. Pri TOZD GO Ljubljana in GO Žalec pa jih zaradi izkazane izgube niti nismo oblikovali. Olga Logar Iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD Rogla - eno večjih slovenskih gradbišč Velik izziv za našo delovno organizacijo Kompleksna preureditev rekreacijsko-turističnega centra na Rogli v veliko športno tu-ristično-rekreacijsko središče, ki se bo v svoji dokončni podobi in ponudbi uvrščalo med največja tovrstna evropska znana središča, je pridobitev velikega dela za našo delovno organizacijo. Skupina strokovnjakov je vezavi na obstoječ hotel na obstoječ hotel preko pove-v obdobju zadnjih dveh let spodnjem delu, z novo sa- zovalnega hodnika in adap-zbrala podatke k projektni mopostrežnico, z novimi ši- tirane zgornje etaže »stare nalogi, katero je preko sku- ritvami in povezavami smu- koče« ter povezave depan-pine projektantov obdelal čišč ter mnogimi spremljajo- danse z zaprtim dvoetažnim ,u 1 f posnetek na Rogli je iz avgustovskih dni Od leve: Jože Razvojni center Celje. Od- Cimi objekti, je postal ta tu- mostovžem, izgradnjo manj- ^ativno področje'Karol Gornik tehn! vo°dTa GO Celje^Ra' govorni projektant velike risticrti kraj eno večjih slo- se samopostrežnice, pre- nj0 Makar delovodja. Foto: Vili Šuster športne dvorane je dipl. inž. venskih gradbišč. stavitev cisterne z oljno ki- arh. Jože Kopitar, sprejem- Vsa dela so se pričela v neto, novo plinsko postajo, šega parkirišča pri koči na Šele v oktobru smo Celja-no-zabavno-oskrbovalnega drugi polovici tega leta, kon- veliko rekonstrukcijo ceste Pesku in druga manjša dela. ni dobili podatke o dokončni centra pa dipl. inž. arh. Miran čana pa morajo biti do 29. s spuščenim dovozom do Delo na 1500 metrih nad- podobi navezave nad »staro Polutnik. novembra letos, saj mora sprejema gostov pod pokri- morske višine s stalno pri- kočo«, profil trase novega sotnostjo vetra, megle, z niz- cestišča, projekt samopost-kimi temperaturami nas je režnice, dela pa namerava-že kar ob prihodu, v prvi po- mo zaključiti skupno z ob-lovici avgusta, z močnim jektom. vsakodnevnim značilnim av- Sodelovanje obeh grad-gustovskim dežjem, sprejelo benih izvajalcev TOZD GO z lepim opozorilom. Slovenske Konjice in TOZD V začetku septembra je GO Celje je izredno, kljub lo-nočna temperatura padla na čenim pogodbenim odno-nič stopinj Celzija, dne 30.9. som in finančno razdvojenim 1987 smo se srečali s prvimi enotam daje kompleks po-snežinkami, drugače pa dobo enega samega velike-smo razen stalnega vetra ga gradbišča, imeli lepo jesen, kar smo vsi Tempo gradnje in ogrom-skupaj z izrednimi napori iz- no opravljenega dela sta v koristili. S celodnevnim de- izredno zadovoljstvo inves-lom, na Rogli se dela tudi ob titorja, nam delavcem na nedeljah, dobiva objekt do- gradbišču pa vliva novih končno podobo. Kljub kro- moči pri premagovanju ničnemu pomanjkanju pro- dnevno vse ostrejših zim- jektov (spremembe med skih razmer, projektiranjem, daljša bole- Jože Lorbek zenska odsotnost projek- tanta), je objekt nad večna- Investitor gradnje je celoten kompleks zaživeti in tem peronu v novem delu mensko dvorano dobil stre- Pripis: Vse fotografije z Rogle UNIOR Kovaška industrija iz sprejeti nove goste že 15. prizidka ter ureditev manj- ho v rekordnih 49 dneh. so stare več kot mesec dni. Zreč. UNIOR je tudi največje decembra 1987. industrijsko podjetje v kraju, K tej odločitvi investitorja, ki je 3. 10. 1987 postal naj- ki je izbral prav našo delov-mlajše mesto v Sloveniji in no organizacijo za izgradnjo ima nemalo zaslug za izred- celotnega kompleksa, je bilo no hiter razvoj kraja. Življe- resno in hitro pristopiti, nje krajanov v mestu Zreče TOZD GO Slovenske Konji-in širši okolici je tesno pove- ce, ki že dolgoletno uspešno zano s tem industrijskim gi- sodeluje z investitorjem, je gantom. prevzel v izgradnjo veliko Večina krajanov je našla športno dvorano, ki je »vtis-svojo zaposlitev v tej delovni njena« v zemljino, povezana organizaciji. S svojim TOZD preko podzemnega stopniš-gostinstvo in turizem pa ča in novega spodnjega skrbi za zabavo, šport in hodnika na obstoječ hotel, rekreacijo tako v Zrečah kot navezavo nove toplotne kina Rogli. nete s kontejnersko kotlar- Z odločitvijo Uniorja - v no, ureditev novih smučišč, nadaljevanju investitorja - h dokončno usposobitev nove kompleksni preureditvi in sedežnice Planja, podobi RTC Rogla, ki naj še Delavci TOZD GO Celje do smuške sezone 87/88 pa smo prišli prvič na Roglo dopolni podobo s prizidkom šele 27. julija letos in pre-sprejemno-zabavno-oskrbo- vzeli adaptacijo obstoječe-valnega centra z vključeno ga hotela, izgradnjo velikega večnamensko dvorano, z sprejemno-zabavno-oskrb- Sprejemno-zabavno-oskrbovalni center na Rogli po 40 dneh gradnje. Sedaj je objekt že v popol-veliko športno dvorano v po- nega centra z navezavo na noma novi podobi, je v celoti pokrit in zastekljen, zgotovljena je tudi fasada. Foto: Vili Šuster Večnamenska dvorana na Rogli v izgradnji. Strešna konstrukcija je iz lepljenih nosilcev. Foto: Vili Šuster Služba varstva pri delu Z doslednostjo proti nesrečam pri delu Z velikimi napori si delavci no, specialistično, zdraviliš-v gradbeništvu ustvarjamo ko in rehabilitacijsko zdrav-materialne in družbene raz- Ijenje; mere, s katerimi si ohranja- - popravila in rekonstruk-mo in dvigujemo življenjsko cije delovnih priprav ter de-raven. Vsa prizadevanja na lovnih in pomožnih prosto-področju znanosti in tehno- rov; stroški iz sestave, ki je bila Letni popis materialnih vrednosti prej navedena. Le-ti bodo w , Bodimo natančni znani ob koncu leta. Ker ugotavljamo, da se stroški v zvezi s poškodbami preveč zajedajo v ustvarjeni dohodek, moramo z vse- Delavski svet delovne or- novnih sredstev in inventar-ganizacije GIF Ingrad Celje ja, živil, pijač in pisarniškega je na svoji seji, dne 3. sep- mi silami pristopiti k proble- tembra letos, imenoval cen- mu dviga nivoja varnostne kulture in to s strani slehernega delavca. Zaostrili bomo odnos do izpolnjevanja načel varnega dela, proti tralno inventurno komisijo in komisije, ki jih imenuje na nivoju delovne organizacije. Delavski sveti TOZD pa so imenovali komisije za svoja logije, v katero se kot njen sestavni in neločljivi del vključuje tudi dejavnost varstva pri delu, so namenjena človeku kot nosilcu družbenega napredka. okvarjene surovine; - nadomestila OD med odsotnostjo z dela, izvedeniška mnenja; - odškodnine; - raziskave pooblaščenih kršiteljem pa bo potrebno področja. S temi sklepi so uporabiti zakonsko predpi- tako pričele potekati pospe- Zato je nujno, da mu žago- organov; tovimo optimalne pogoje za izvrševanje postavljenih nalog in s tem skrbimo, da zdravje in življenje nista ogrožena. Pravica do varstva pri delu je neodtujljiva ustavna pravica, ki izhaja iz dela. Ker se -povračila škode prizadetim; - podpore ... Nekatere postavke je v stroških poškodbe težko prikazati, vendar med nje sodijo: - zmanjšanje proizvodne- sane ukrepe. Delo je poglavitni način pridobivanja sredstev za življenje. V današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah potrebujemo sposobne in zdrave delavce, zato si moramo vsi na vseh nivojih prizadevati, da ustvarimo takšne delovne in življenjske pogoje, s katerimi bomo zagotavljali fizično in moralno terialnih integriteto slehernega de- zemljišč šene aktivnosti za izvedbo letnega inventurnega popi materiala. Te popise smo dolžni opraviti s sedaj imenovanimi komisijami v rokih, določenih z ustreznimi predpisi in izdelanimi plani popisa. Inventurni popis je obsežno delo, ki naj ob koncu poslovnega leta ugotovi realno stanje materialnih vrednosti v delovni organizaciji. O tem sa sredstev in njihovih virov priča široko zastavljana ak- za leto 1987 ter uskladitve knjigovodskega stanja s stanjem, ki se ugotovi s popisom. Skladno s pravilnikom o knjigovodstvu TOZD in DSSS komisija za permanentni popis vrši popise ma-vrednosti, razen in zgradb, vred- zavedamo, da lahko samo ga dela zaradi poškodbe ali zdrav in sposoben delavec strahu; izvršuje naloge in premaguje probleme, ki se pri delu pojavljajo, si tudi na področju varstva pri delu prizadevamo, da s tehničnimi, zdravstvenimi, vzgojenimi, organizacijskimi, socialnimi, pravnimi in drugimi ukrepi v največji možni meri zagotovi- škodb bremenijo sredino, iz - uvajanje novega delavca; - manjša storilnost novega delavca; - dodatno izobraževanje... Vsi navedeni stroški po- lavca. nostnih papirjev in blagajne, opreme za CZ in SLO, nedo-Milan Volavšek, ing. končane proizvodnje, os- Primeri iz naše prakse: S takšnim ravnanjem ne bomo dosegli želenega cilja. mo najboljše pogoje. katere delavec - poškodo- Znano je, da ima pri izva- vanec izhaja! janju celovitega varstva iz- Izkušnje na področju nesrečno pomemben delež var- reč so pokazale, da stood-nostna tehnika, v katero vla- stotne varnosti ni mogoče gamo ne samo iz humanitar- zagotoviti. Z dvigovanjem nih in socialnih vidikov, tem- varnostne kulture ter ob ust-več tudi zato, ker je to ena reznem nivoju tehničnega izmed temeljnih zahtev eko- varstva, se število nesreč in nomike naše dejavnosti. Na- obolenj lahko bistveno vzlic temu, da je varnostna zmanjša, tehnika bistveno napre- Iz analiz poškodb-nesreč dovala, so težave pri upo- pri delu za pretekla obdobja rahljanju izpopolnjenih teh- ugotavljamo, da imamo za ničnih in tehnoloških metod njihovo odpravo še velike re-predvsem v človeku, ki se ne zerve, saj je doberšen del ravna tako kot je predpisano nesreč posledica nespošto-s stališča varstva pri delu. S vanja osnovnih načel varne-tem pa povzroča, da var- ga dela odnosno podcenje-nostna naprava oziroma vanja nevarnosti na deloviš-vgrajena varnost izgubi svo- čih. Ta trditev je podkreplje-jo veljavo. Takšno ravnanje na tudi iz razvida in ugotovi-se v najtežji obliki reflektira tev pri kontrolnih pregledih, kot nesreča pri delu in po- ki jih izvajamo delavci služ-sledično temu začasna ali be varstva pri delu, kjer se trajna delanezmožnost ene- določene vrste pomanjklji-ga ali več poškodovancev, vosti vse prepogosto pojav-Če smo v uvodu ugotovili, Ijajo in so kot prisotne vzroki da si z velikimi napori ohra- kasnejših nesreč, njamo in dvigujemo življenj- Vsaka nesreča, v kateri je sko raven, potem moramo udeležen človek, nam poleg za poškodbe pri delu ugoto- moralne povzroča tudi ma-viti, da z njimi ta prizadeva- terialno škodo. Ocenjujemo, nja bistveno zmanjšujemo, da nam stroški poškodb pri saj nam vsaka nesreča po- delu v preveliki meri zmanj-vzroči stroške, ki zmanjšuje- šujejo ekonomski efekt. jo končno vrednost našega dela. Naj naštejem nekaj osnovnih: - prekinitev proizvodnje V prvem polletju letošnjega leta je bilo zaradi 106 poškodb samo za nadomestila do 100 odstotkov bolniškega staleža izplačano zaradi nudenja prve pomoči; 5,469.000-din. V ta znesek - ambulantno, bolnišnič- pa niso všteti vsi ostali cija, saj je imenovanih 80 komisij za popis s preko 300 člani. Tako število komisij je potrebno, da zaradi organiziranosti DO in razdrobljenosti posameznih objektov v kratkem roku, ki je na razpolago, opravimo zahtevno delo. Delavski svet DO se zaveda obsežnosti in pomembnosti dela, zato se je zavzel za maksimalno racionalnost pri izvedbi popisa, pri tem pa tudi za največjo angažiranost vseh, ki so popis dolžni izvesti oziroma ga omogočiti. Temeljite priprave za izvedbo popisa, od usposabljanja članov komisij, izdelave planov dela, prodobitve dokumentacije in odprave materialnih nejasnosti pred pričetkom izvedbe fizičnega popisa, so samo eden od bistvenih pogojev za uspešno delo. O tem bo tekla tudi beseda na predvidenem instruk-tažnem sestanku v zvezi z izvedbo popisa. Na vseh, katerim je zaupano upravljanje z materialnimi vrednostmi pa je, da fizično uredijo in pripravijo sredstva tako, da bo popis lahko potekal nemoteno, natančno in racionalno. Vsi se moramo zavedati pomembnosti naloge, pred katero se nahajamo, istočasno pa naj bo to tudi eno izmed opozoril za preverjanje in izboljšanje našega odnosa do družbenega premo- zenja' Marjan Kotnik JUBILEJNE NAGRADE Tradicionalno obliko skupne podelitve nagrad za delovne jubileje ob praznovanju Dneva republike letos opuščamo. Razlogi so v splošnem omejevanju vseh vrst stroškov zaradi vse težje ekonomske situacije v DO. Svečano podelitev bo letos organizirala vsaka TOZD zase v mesecu decembru na letni konferenci OOS. Denarne nagrade bodo jubilanti dobili 19. decembra 1987 v plačilni kuverti, priznanje, značke, vaze in plakete pa na letni konferenci sindikata. JUBILANTI ’87 Po kadrovski evidenci praznuje letos svoj delovni jubilej 440 članov kolektiva. 252 jubilantov praznuje jubilej za skupno delovno dobo in 188 za delovno dobo, doseženo v GIP Ingrad Celje. JUBILEJ ZA SKUPNO DELOVNO DOBO 30 LET GO CELJE KAJBA Josip - zidar, MEZNARIČ Franjo - zidar, PETREJ Alojzij - zidar, PREMUŠ Avguštin - delovodja, ŠKROBAR Franc - delovodja, VIN-CELJ Josip-tesar, ŠVAB Martin-tesar, BREŽ-NIK Matevž - delovodja GO ŠENTJUR MEMIČ Mustafa - delavec, KROŠLIN Dane -skladiščni delavec GO SLOVENSKE KONJICE VOH Anton - skladiščnik. GO ŽALEC ROJNIK Ivan - skladiščnik, KORENJAK Stanislav - delovodja, MUHERINA Fehim - zidar, PESJAK Anton - zidar. GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA DROZG Stanko - zidar, KOVAČ Maks - tesar, LOJEN Stanko - zidar, ŠPRAJC Albin -vodja operative, TURNŠEK Ivan - vodja skladišča, UNVERDORBEN Marjana - vodja gradbišča, VALJAN Zdravko - delovodja, BEK Janko - zidar, BERK Jožef - zidar, ARTIČ Jože - tesar, BELE Štefan - zidar, JURIČAN Alojzij - zidar, LOVRENČAK Stanko - zidar, ŠKORJANC Jože - tesar. IGM MEDLOG: GABERŠEK Rudolf - delovodja, JELAČIČ Stanko - strojnik, MARTINKO Ljudevit - zidar, STRAŠEK Franc - delovodja, ŠURBEK Ivan 7 železokrivec, BREŽNIK Franc - strojnik, BABIČ Alojz - železokrivec, DJERKEŠ Stjepan - strojnik, KRIŽNIK Jakob - ključavničar, FEVŽER Marko - nab. refer., NERAT Alojz - delovodja, PLEMENITAŠ Karol - delovodja, VEŠLIGAJ Leopold - skladiščnik, GRUŠOVNIK Albin -vodja DE. PROIZVODNI OBRATI BORINC Jože - klepar, ŠAFARIČ Stanko -elektrikar. LESNI OBRATI JAN Franc - mizar, ŠTEFANČIČ Leopold -mizar. MEHANIZACIJA IFŠEK Viktor-tesar, KITAK Jože - tehnolog, MAČEK Anton - elektromehanik, RUSL Ivan -voznik, STOJANOVIČ Teodor - strojnik, JAM-NIŠEK Franc - str. ključavničar, LESJAK Anton - nabavni referent. PROJEKTIVNI BIRO PODSEDENŠEK Alojzija - odg. projektant. SKUPNE SLUŽBE BEZLAJ Ivana - vodja družb, standarda, BRIŠAR Irena - referent, FEVŽER Alojzija - tajnica, JAN Marija - bilancist, KANTUŽER Alojzija -vodja bifeja, KOLAR Ljudmila - snažilka, PE-VEČ Martin - strok, svetovalec, PODGORŠEK Vladimir - ravnatelj doma, VERDNIK Jožica -referent, ČREŠNIK Martina - bilancist. GO LJUBLJANA AGIČ Ibrahim - strojnik, BARBER Franc -vodja delavskih naselij, HADŽALIČ Redžep - zidar, LJUBIJANKIČ Arif - čuvaj, MUŠIČ Marija -čistilka, PIŠKURIČ Jože - vzdrževalec delavskih naselij, ROGAN Jože - vzdrževalec, SA-MARDŽIJA Zdravko - zidar, ŠKRBAN Franc - zidar, VRAČEVIČ Pero - zidar, KORBAR Fanika -kuharica, KOVAČEVIČ Ranko-zidar, PUCKO Vinko - zidar, ROPOŠA Zdenka - kuharica, ŠPEHAR Josip - zidar. PREVOZI NOVAK Franc - voznik, OVEN Ivan - strojnik. 20 LET GO CELJE BRINOVEC Franc 7 dir. TOZD, DUJIČ Ivan -vodja gradbišča, MIČANOVIČ Stojan - zidar, MIHALINEC Milica - snažilka, MURTIČ Esad -čuvaj, POGOREVC Alojz - zidar. GO ŠENTJUR CVEK Slavko - zidar, PAPIČ Milan - tesar, GALAMIČ Branko - delavec. GO SLOVENSKE KONJICE MILAŠINČIČ Nikola - strojnik, ZLATANOVIČ Milan - delavec. GO ŽALEC ČREPINŠEK Franc - delovodja, KADRIČ Osman - strojnik, ŠLOGAR Albin - delovodja, TIR-ŠEK Jožef - zidar, URANKAR Viktor - strojnik, ARH Avgust - tesar. GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA BOČKAJ Zdravko - zidar, BREZOVEC Metod - zidar, KUNDIH Vjekoslav - zidar, LUGARIČ Drago - zidar, MLINAR Mijo - zidar. IGM MEDLOG BELE Jože - zidar, DAKOVIČ Jovo - strojnik, GAJŠEK Miroslav - vodja DE, RIKIC Nedeljko -železokrivec, KRIŽAN Ferdinand - cementni-nar. PROIZVODNI OBRATI: GAŠPARIČ Franc - monter, KLAUŠKI Karl -monter, KRZNAR Franc - st. ključavničar, SEL-ČAN Karl - slikopleskar, VERBIČ Alojz - vodja DE. LESNI OBRATI ČULK Karl - žagar, OREŠIČ Franc - delovodja. MEHANIZACIJA ARTANK Rajmund - voznik, BREŽNIK Ivan -ključavničar, BRIŠNIK Viktor-voznik, KRAJNC Ivan - voznik, MILOŠEVIČ Milenko - voznik, MIRNIK Stanislav - vodja DE, POTOČNIK Jože - strojnik, TRATNIK Edvard - str. ključavničar, TRNOVŠEK Janez - voznik. PROJEKTIVNI BIRO PODBREŽNIK Ljubislava - kopirant, PRODAN Ivan - odg. vodja proj., TURNŠEK Franc -projektant. SKUPNE SLUŽBE HRASTNIK Margareta - referent, PREVOR-ŠEK Alojz - vodja menze, ZUPAN Angela - vodja bifeja. GO LJUBLJANA AHMETBAŠIČ Momo - zidar, DODLEK Franc - voznik, DORNIK Mijo - tesar, KAJTAZOVIČ Muhamed - zidar, MARKOVIČ Slobodan - tesar, MIDŽAN Juso - delavec, MILEŠEVIČ Slobodan - zidar, NUHANOVIČ Šerif - delavec, PAVIČEVIČ Milutin - delavec, ROJC Martin -električar, NOVAKOVIČ Josip-zidar, SILAHIČ Abid - zidar, TODOROVIČ Dragutin - železokrivec, TOMIČ Spasoje - delavec, TURSUNO-VIČ Hasan - tesar, VINČIČ Milutin - delavec, ZABELAJ Zenelj - delavec, MAMLIČ Slavko -delavec, DUKIČ Branko - delavec, DURAKO-VIČ Mehmed - delavec. PREVOZI BEGANOVIČ Hasan - strojnik, PAJK Marjan - voznik. DSSS IZPOSTAVA LJUBLJANA JANUŠ Alenka - kalkulant, PERME Štefka -blagajnik. 10 LET GO CELJE DERVIŠEVIČ Osman - tesar, DRAŽETIČ Juro - zidar, DŽAFIČ Čamil - tesar, GRUMIČ Vitpmir - tesar, JELER Ida - administrator, KRAŠEK Angela - vodja gradbišča, LORBEK Jože - vodja gradbišča, OŽVALD Branko - zidar, PETROVIČ Živko - zidar, PRSKALO Milenko - tesar SPASOJEVIČ Momčilo-zidar, ŠIBONJIČ Šem-so - tesar, ŠLJIVAR Živko - tesar. GO LAŠKO BEČIROVIČ Salko- tesar, GLAŽAR Barbara - tajnica, HAMZIČ Halčo - tesar, LUČIČ Tadija - zidar, PANDUROVIČ Zora - čistilka, PETROVIČ Rajko-zidar, PREDIČ Novo - delavec, ZUPANC Drago - vodja obrata. GO ŠENTJUR ČAKŠ Stanislav - zidar, DUŠANOVIČ Mlad-jen - monter, ESIH Srečko - zidar, GORJUP Igor - dir. TOZD, LAZAR Bojan - vodja montaže, MARTINOVIČ Martin - zidar. GO SLOVENSKE KONJICE TOŠIČ Peter - tesar. GO ŽALEC BRINOVEC Franc - zidar, ČARKIČ Mesud -delavec, LJEPOJA Branko - zidar, MAKALIČ Muhamed - tesar, MALETIČ Nenad - delavec, MILJIČ Miroslav - zidar, MILUTINOVIČ Risto -tesar. GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA ANDERLON Mato - zidar, DRIMEL Metka -vodja gradbišča, IVANJKO Djuro - tesar, JOSIČ Milivoj - zidar, KRSNIK Alojz - skladiščnik, KUNŠT Jože - zidar, LAZAREVIČ Branislav -delavec, NEDIČ Miroslav - zidar, PEJANOVIČ Rade - strojnik, PRAH Jože - tesar, STIPLOV-ŠEK Ivan - zidar. IGM MEDLOG DONČIČ Rajko - železokrivec, FOŠTAGIČ Hasib - mehanik, HASIČIČ Miralem - strojnik, KAJIŠ Čedo-delovodja, KRUŠIČ Darko-oper. vodja inv., MILUTINOVIČ Mirko - železokrivec, LAZIČ Dušan - železokrivec, PODGORŠEK Ivan - strojnik, SAVIČ Stanko - železokrivec, STANIČ Milan -betonirec, ŠIPURA Marko-delavec, VELAGIČ Rizah - skladiščnik. PROIZVODNI OBRATI AMBROŽ Milan - monter, GRBIČ Branko -monter, JAZBEC Ivan - monter, MLAKAR Peter - elektroinštalater, ŠKOBERNE Teodor - slikopleskar. MEHANIZACIJA BRECL Zvonko - voznik, FEVŽER Zdenko -avtomehanik, KNEZ Bojan - str. ključavničar, KUHAR Nedeljko - avtomehanik, LESJAK Zlatko - avtomehanik, NERAT Dušan - voznik, PRELOŽNIK Martin - avtoklepar, VRBNJAK Bojan - voznik. PROJEKTIVNI BIRO FILIPČIČ Bogdan - obdel. projektor, GRAB-NER Pavel - odg. projektant, VALEK Nada -projektant. SKUPNE SLUŽBE BANJAC Dušanka - čistilka, BJELIČ Mira -čistilka, FOGLER Marija -_ čistilka, GORIČAN Karl - vodja službe, IVEZIČ Jožica - tehnolog, JORDAN Branka - čistilka, KRAMER Jožefa -referent, PRAH Dora - tehnolog, ŠPACAPAN Marjana - kalkulant, UKŠINI Ana - natakarica, VEKUŠ Dragutin - kurir, ZAGODE Boris - likvidator. GO LJUBLJANA ANTIČ Ružiča - kuharica, ČADEŽ Milan -vodja gradbišča, MAJSTOROVIČ Mato - grad- beni delovodja, OKIČ Hamdija - zidar, PORIČ Džemal - strojnik, VUKOVIČ Milorad - železo-krivec, STRNAD Ivan - vodja gradbišča. PREVOZI MURATOVIČ Mirsad - strojnik. DSSS IZPOSTAVA LJUBLJANA BEČIČ Nada - referent, KANCELJAK Olga -strojepiska, MU MELJ Dragi - referent. 35 LET INGRADA GO CELJE ŠTEFKO Milan - skladiščnik, PEPELNIK Franc - zidar, PETRE Anton - tesar. GO ŠENTJUR KLANJŠEK Peter - skladiščnik. IGM MEDLOG VONČINA Ivan - skladiščnik. PROIZVODNI OBRATI BOŽIČ Ivo - referent. MEHANIZACIJA RAJH Vlado - tehnolog, ŠISTEK Ram iz -strojnik, ŠKOFLEK Milan-vodja DE, OBERŽAN Jože - vodja DE. SKUPNE SLUŽBE ARTIČEK Martin - inštruktor, RADIČ Zdravko - nabav, referent. GO LJUBLJANA VRTOVEC Alojz - vodja gradbišča, RIBIČ Drago - zidar. DSSS IZPOSTAVA LJUBLJANA FILIPIČ Jakob - mat. knjigovodja. 30 LET INGRADA GO CELJE BANDIČ Jerko - str. svet., CIZEJ Mirko - že-lezokrivec, VODOVNIK Rudolf - zidar. GO ŠENTJUR BUKOVŠEK Franc - delovodja, DREGARIČ Franjo - zidar, ZORINIČ Rudolf - zidar. GO SLOVENSKE KONJICE PUŠNIK Ernest - delovodja. GO ŽALEC BOJ Stjepan - zidar. IGM MEDLOG ANTONIČ Martin - strojnik, BRATINA Leon -delovodja, JAZBEC Franjo - betonirec, NOVAK Milan - strojnik. PROIZVODNI OBRATI SALOBIR Stanko - delovodja. LESNI OBRATI LAZAR Stanko - mizar. MEHANIZACIJA FERJANIČ Karl - voznik, ROŠKARIČ Josip -strojnik. 25 LET INGRADA GO CELJE OČKO Dragutin - delovodja, OKORN Franc -zidar. GO LAŠKO MEZGA Martin - zidar. GO ŠENTJUR REŽEČ Jožef - zidar. GO SLOVENSKE KONJICE ŠTOLEKAR Franc - tesar, RIHTARŠIČ Leopold - dir. TOZD. GO ŽALEC KOSTANJŠEK Ludvik - zidar. GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA NOVAK Miroslav - delavec. IGM MEDLOG OTOREPEC Janez - delovodja, ŠPEGELJ Albin - strojnik, VERDEL Andrej - vodja obrata, FINK Alojzij - teracer. PROIZVODNI OBRATI LIPOVŠEK Jože - serviser. LESNI OBRATI BORŠTNER Konrad - mizar, FELICIJAN Vinko - tesar, TURNŠEK Jože - mizar. MEHANIZACIJA ANDERLUH Jože - vodja vzdrž., LEBIČ Vinko -skladiščnik, TIRGUŠEK Alojz-vodja DE, ŽNIDAR Ignac - voznik, ŠPEGLlČ Henrik - voznik. SKUPNE SLUŽBE PAVLIN Peter - vod. službe, RADAKOVIČ Božo - receptor, OSET Angela - čistilka. GO LJUBLJANA BAJREKTAREVIČ Emin - delavec, FUMIČ Marko - delavec, HANC Jože - gradbeni delovodja, ROPOŠA Anton - zidar, SETNIKAR Anton - skladiščnik, VELENŠEK Alojz - gradbeni delovodja, VIDOVIČ Franjo - zidar, ŽALIK Franc - vzdrževalec, ŽLENDER Franc - železokrivec. PREVOZI JEMC Vinko-ključavničar, ŠIVEC Ivan-voznik. DSSS IZPOSTAVA LJUBLJANA BAVDEK Rezka - koord. v obračunu OD. 20 LET INGRADA GO CELJE GERIČ Mahmut - delavec, GERIČ Nijazij - zidar, GODEC Rafael - delovodja, JAMBORČIC Dragan - zidar, MARCIUS Valent - delovodja. GO ŠENTJUR BEBER Vinko - tesar. GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA ANTOLINC Karl - zidar, CESAREC Alojz - zidar, GRETIČ Drago - tesar, LESKOVAR Maks -zidar, ŠOLMAN Jožef-tesar, VREŠ Franc-de-lavec, JUTRIŠA Mijo - skladiščnik. IGM MEDLOG ČELIČ Branko - železokrivec, ŠTRUKLEC Zvonko - železokrivec, NEŽMAH Josip - avtomehanik. PROIZVODNI OBRATI LIPOVŠEK Milan - monter c. k. MEHANIZACIJA KOLARIČ Janko - strojnik, KARLIN Jože -strojnik, STANKOVIČ Slobodan - voznik. GO LJUBLJANA BEGIČ Hasan-zidar, DOLENC Stane-zidar, KAJTEZOVIČ Arif - zidar, MEHIČ Abid - delavec, OSMANAGIČ Jusuf - čuvaj. 15 LET INGRADA GP CELJE BOŽIČ Uroš-zidar, HALILOVIČ Rešid-zidar, IVANOVIČ Milan - zidar, KRAJNC Rajko - skladiščnik, KOJIČ Flamenko-zidar, LETIČ Nenad - strojnik, MIHAJLOVIČ Boro - zidar, PEJIČ Jakov - tesar, ŠEHIČ Rasim - zidar. GO LAŠKO SOFTIČ Nurija - tesar. GO ŠENTJUR DURMIŠEVIČ Zajim - zidar, IVENČNIK Franc - skladiščnik, JOLDIČ Emin - zidar, KLADNIK Stanko-tesar, MARIČ Vasilije - monter, PAPIČ Ivan - zidar, ŠAKUŠIČ Kasim - zidar. GO ŽALEC FLIS Štefan - tesar. GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA ARTIČ Ivan - zidar, CRNOGAJ Ivan - delovodja, FIRŠT Anton - vodja nabave, KRKLEC Vladimir - zidar, MIKOLIČ Čedomir - vodja gradbišča, PLEMENITAŠ Zdravko-zidar, STA-ROVEŠKI Josip - delovodja, ZOLGER Franc -tesar. IGM MEDLOG BORŠIČ Dragutin - železokrivec, ČURKOVIČ Veljko - teracer, HAMZIČ Fadil - železokrivec, HADŽIČ Mustafa - železokrivec, KERŽAN Nataša - tajnica, KRUMPAK Franc - kurir-voznik, TODIČ Ostoja - skladiščnik, VELEUŠIČ Milutin - zidar. PROIZVODNI OBRATI BERNARD Stanko - monter vod. n., HAFNER Ciril - slikopleskar, KUZMAN Leopold - referent, LEČNIK Mihael - klepar. MEHANIZACIJA GAJŠEK Borut - vzdrževalec, LIPOVŠEK Stanislav - strojnik, ŠKET Franc - voznik. PROJEKTIVNI BIRO KOVAČIČ Janez - pomočnik dir. TOZD, ŠKOF Ivan - odgov. proj. LESNI OBRATI CIZEJ Marija - kuharica, VITANC Milan - mizar. SKUPNE SLUŽBE DOLINŠEK Bojan - referent, MILEV Danica -čistilka, RAMŠAK Franc - vodja odd., REPE Ana-odgov. tehnolog, ROJC Zlata - tehnolog, BOŽIČEK Julijana - čistilka. GO LJUBLJANA DIZDAREVIČ Mehmed - delavec, DJUKIČ Drago-zidar, HASANOVIČ Ramiz-tesar, IKA-NOVIČ Branko - tesar, JAŠAREVIČ Hamza -delavec, JAŠIČ Feri d - zidar, KOTARAC Andrija - delavec, KRDŽIČ Himzo - dejavec, MAKIVIČ Mirko - železokrivec, MAKIVIČ Pero - zidar, MAKOVIČ Ivan - tesar, MIHAJLOVIČ Radovan - tesar, PERIČ Petar - zidar, STOJAKOVIČ Ra n ko - zidar, TEPIČ Vlado - tesar, BEGANO-VIČ Vehab - železokrivec. PREVOZI VUČKIČ Mirsad - voznik. DSSS IZPOSTAVA LJUBLJANA POTOČAR Jože - ref. za SLO. 10 LET INGRADA GO CELJE PEJIČ Ivo - zidar, SLAMNIK Emil - delovodja. GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA ANTUNOVIČ Luka - tesar, BRAČUN Mirko -vbdja gradbišča. IGM MEDLOG KARAHODŽIČ Kasim - železokrivec, PAV-RIČ Jože - strojnik, VRDOLJAK Serafin - vodja DE, BODO Savo - železokrivec. PROIZVODNI OBRATI GROBELNIK Martin - ključavničar. LESNI OBRATI UPLAZNIK Jože - žagar. MEHANIZACIJA DRAGANOVIČ Hasib - vzdrževalec, LEBIČ Alojz - str. ključ., LUPRET Vladimir - delavec, ŠIROVNIK Simon - voznik. SKUPNE SLUŽBE DIMEČ Marija - kuharica, GRDINA Ivana - kuharica, PRATNEKER Karolina - kuharica, TOPIČ Milka - čistilka, ŽEROVNIK Heda - analitik, BRAČUN Nada - tajnica. GO LJUBLJANA PORČIČ Hasan II roj. 48 - železokrivec, REŽEK Edvard - vodja gradbišča. PREVOZI JERALA Boris - ključavničar, SKUBIC Jožica - knjigovodja in obračun proizvodnje, ŽIDAN Marjan - voznik. DSSS IZPOSTAVA LJUBLJANA KOREN Ivanka - knjigovodja za obračun proizvodnje, PETERLIN Franc - referent v vložišču. Izreden uspeh balinarjev Zaradi dotrajanosti nosilne konstrukcije smo opravili sanacijo mostu čez reko Dobličico v Črnomlju. Delo smo dokončali v pogodbenem roku. Izvajalec: GO Ljubljana, Foto: Vili Šuster Kako do večjega ali manjšega stanovanja Krizno obdobje v gradbe- vanjske pravice na stanova-ništvu in nova zakonodaja nju, potem ko mu dodeli pri urejanju odnosov pri pri- spremenjenim okoliščinam dobivanju in delitvi dohodka primerno stanovanje, nam ne omogoča, da se tor- Zaradi vsega navedenega mira dovolj sredstev za sta- se pri strokovni službi DSSS novanjske namene glede na vodi knjiga, v katero se lah-vse večje potrebe. Imamo ko vsak interesent, ki želi namreč vse več delavcev, ki zamenjati svoje stanovanje, s svojimi družinami stanuje- bodisi za manjše ali večje, jo v enosobnih stanovanjih, vpiše in navede svoje želje garsonjerah in neustreznih (lokacija, velikost, etaža, s podnajemniških stanova- centrelnim ali klasičnim ognjih. Strokovna služba na revanjem itd.) ravni DO se je angažirala Vse prosilce za zamenja-v iskanju novih načinov pri vo bomo tako sproti objav-reševanju stanovanjskega Ijali v Glasilu. To bi naj bil vprašanja. Ugotavljamo na- eden od načinov za reševa-mreč, da je vse več starejših nje stanovanjskih proble-stanovanj neracionalno iz- mov mladih družin, koriščenih, kajti v njih živijo Stanovanje želijo zame-dve ali celo ena oseba. Veli- njati: kost teh stanovanj pa pre- - Lipovšek Jože, dvosob-sega normative, kot so na- no Čopova 9/3, Celje, za vedeni v 36. členu Zakona o večje. Ima centralno ogreva-stanovajskih razmerjih. V nje. teh primerih stanodajalec -Janič Milenko, dvosobno lahko odpove stanovanjsko Kraigherjeva 7/12, Celje, s rezmerje imetniku stano- centr. ogrevanjem, želi večje. - Rošer Štefka, enosobno Čopova 13/1, Celje, s centralnim ogrevanjem, za večje. - Vekoš Anica, enosobno Trubarjeva 22/5, Celje, s centralnim ogrevanjem, za večje. - Ramšak Franc, dvosobno Čopova 9/3, Celje, s centralnim ogrevanjem, želi večje. - Rojc Zlata, enosobno Ir-šičeva 6/3, Celje, s centralnim ogrevanjem, za večje. - Bračun Nada, enoinpolsobno Na zelenici 6/3, s centralnim ogrevanjem, za večje. - Čadej Rudi, dvosobno Kasaze 48/pritličje, Petrovče, želi manjše s centralno. - Kajiš Čedo, enosobno -podstrešno v Kasazah 48, Petrovče, želi večje, bolj funkcionalno. - Remus Sonja, Ervin, dvosobno Kraigherjeva 7/10, Celje, s centralnim ogrevanjem, prosi za večje. - Čobanovič Vitomir, dvosobno v Libojah 32, Petrovče, za večje. Zdenka Majšler Balinarska ekipa Ingrada je julija letos sodelovala na velikem balinarskem turnirju, ki ga je organiziral klub Špica iz Ljubljane v počastitev Dneva vstaje slovenskega naroda. Na turnirju, ki je trajal teden dni, je sodelovalo 28 ekip, največ II. zvezne in I. republiške lige. Ker Ingradova balinarska ekipa redno trenira na prostorih balinišča kluba Špice, so povabili na turnir našo ekipo, ki jim je pripravila pravo presenečenje. Vsi člani ekipe so v predtekmovanju igrali odlično in niso zabeležili poraza. Le v finalu je našo ekipo v spopadu za prvo mesto premagala ekipa II. zvezne lige Zrinjavec iz Zagreba, ki je tudi sicer na tablici druge zvezne lige na tretjem mestu. Tako je bil končni vrstni red velikega turnirja naslednji: 1. Zrinjavec Zagreb, II. zv. liga; 2. Ingrad Celje, 3. Brdo Ljubljana, II. zv. liga; 4. Invalid Ljubljana, I. rep. liga; 5. Špica Ljubljana, II. zv. liga in 6. šiška Ljubljana, II. zv. liga. Za ekipo Ingrada so igrali: Miha Njegovec, Pero Vrače-vič, Momo Ahmedbašičj Mo-hibija Oručevič, Vlado Šiško in Ante Brkič. Z odlično uvrstitvijo na tem turnirju je naša ekipa delno popravila neuspeh, ki ga je imela v predtekmovanjih na letošnjih ŠIG Slovenije, ko se ni uvrstila v finale. Miha Njegovec Balinarji Zrinjavca iz Zagreba in Ingrada Nekaj dni pred njihovim praznikom - dnevom kolektiva Zarje, smo dokončali dozidavo: prestavitev vratarnice z vhodom v industrijsko prodajalno v Petrovčah. Izvajalec: GO Žalec, Foto: Vili Šuster CELJE - CELJE - CELJE Kabelska televizija TAKŠNE PRILOŽNOSTI NE BO VEČ Izgradnja kabelske televizije v celjski občini se je začela zatikati pri številu prijavljenih, ki se želijo priključiti na omrežje kabelske televizije. Predvideni strošek 300.000 oziroma 350.000 dinarjev za posamezen priključek je bil izračunan na 9.000 priključkov, število dosedanjih prijav pa je kar polovico manjše. Pri takem številu prijav se cena za posamezen priključek podvoji, v devetih krajevnih skupnostih s strnjenimi naselji in blizu sprejemne antene (Hudinja, Nova vas, Dečkovo naselje, Dolgo polje, Ostrožno, Lava, Slavko Šlander, Savinja in Karel Destovnik-Kajuh), kjer so doslej zbrali 2.000 prijav, pa bi strošek za posamezen priključek znašal 500.000 dinarjev. Glede na takšno stanje in da je glavni projekt osnovne mreže kabelske televizije že izdelan, se je koordinacijski odbor za kabelsko televizijo pri OK SZDL odločil, da operativno pristopi k izgradnji kabelske televizije v omenjenih devetih KS, kjer bi z dodatno akcijo za pridobitev še 1.000 prijav lahko izgradili kabelsko televizijo v okviru predvidenih stroškov 350.000 din na posamezen priključek. S predstavniki teh krajevnih skupnosti v začetku tega meseca je bilo dogovorjeno, da bodo skušali zbrati dodatnih 1.000 prijav, saj je to zadnja priložnost, da na tak način še ujamejo ceno 350.000 dinarjev za posamezen priključek na kabelsko televizijo. V kolikor ta akcija ne bi uspela, ostajata dva izhoda: izvesti izgradnjo kabelske televizije ob večjih stroških na posamezen priključek (v omenjenih devetih KS najmanj 500.000 dinarjev) ali odstopiti od zastavljene akcije. Skratka, zdaj je vse odvisno od opredelitve občanov. Priložnost, kakršna je zdaj, ne bo nikoli več. TOZD Mobilia Ljubljana izločena iz sestava DO GIF »Ingrad« Kot je vsem že znano, so delavci TOZD Mobilia Ljubljana na referendumu, dne 25. junija 1987, sprejeli odločitev, da se izločijo iz sestava DO GIF »Ingrad«. Po sklepu Temeljnega sodišča v Celju je izločitev postala pravnomočna 30. 7. 1987, po sporazumu o ureditvi medsebojnih razmerij med TOZD Mobilia in ostalimi temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji GIF »Ingrad«. Tako je Mobilia začela dne 1. oktobra 1987 poslovati kot samostojna enovita delovna organizacija. Po sporazumu, ki je bil sprejet 31. julija letos, so dokončno urejena vsa medsebojna razmerja med izločeno TOZD in ostalimi TOZD v sestavi delovne organizacije, tako da v zvezi s tem ne obstajajo več nobena sporna razmerja. Glede na navedeno je torej postopek v zvezi z izločitvijo Mobilie iz DO GIF Ingrad končan. Štefan Gruškovnjak kadrovske vesti V mesecu avgustu in sep-tembu smo na novo kadrovali 87 delavcev, nekaj manj kot toliko pa jih je tudi odšlo. UPOKOJENI SO: Invalidsko KORBAR Fani, roj. 1. 5. 1939, kuharica v TOZD GO Ljubljana. Delo je združevala Od 16. 4. 1963 do 27. 6. 1987, stalno bivališče: Ljubljana, Janežičeva 23. BEGANOVIČ Vehab, roj. 2. 3. 1934, železpkrivec iz TOZD GO Ljubljana. Delo je združeval od 17. 9. 1975 do 27.6.1987, stalno bivališče: 77224 Stijena, Miostrah 4. PUCKO Vinko, roj. 13. 9. 1928, zidar iz TOZD GO Ljubljana. Delo je združeval od 27. 5. 1964 do 26. 6. 1987, stalno bivališče: Ljubljana, Viška cesta 53. MAČEK Anton, roj. 23.12. 1936, elektromehanik v TOZD Mehanizacija. Delo je združeval od 12. 2. 1968 do 17.9.1987, stalno bivališče: Babno 3, Celje. TERŽAN Anton, roj. 18. 11. 1930, voznik v TOZD Mehanizacija. Delo je združeval od 18. 3. 1955 do 20. 9. 1987, stalno bivališče: Ir-šičeva 6, Celje. Predčasno CVIKL Franc, roj. 1. 9. 1931, tesar iz TOZD GO Žalec. Delo je združeval od 22. 9.1953 do 18.9.1987, stalno bivališče: Hramše 5, Žalec. KORENJAK Stanislav, roj. 19.10. 1931, grad. delovodja v TOZD GO Žalec. Delo je združeval od 27. 3. 1970 do 26.6.1987, stalno bivališče: Nazarje 73, Nazarje. RIBIČ Drago, roj. 27. 8. 1929, zidar iz TOZD GO Ljubljana. Delo je združeval od 18. 9. 1952 do 31. 8. 1987, stalno bivališče: Cesta Rimska XXX/7, Ljubljana—Polje. M. L. POPRAVEK V prejšnji številki glasila nam je v rubriki »kadrovske vesti«, pri predčasnih upokojitvah, zagodel tiskarski škrat in preimenoval Grušovnik Albina v Antona. Za neljubo napako prosimo Grušovnika Albina, da sprejme naše opravičilo. Uredništvo Premestitev na drugo delo (za dobo 1 leta) VUČANOVIČ Zoran, pois-kus odtujitve družbenega premoženja, TOZD IGM Medlog. Prenehanje delovnega razmerja - pogojno VELAGIČ Hasan, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni (pogojno na 6 mesecev) TOZD IGM Medlog; - dokončno ČAVLOVIČ Vinko, neopravičen izostanek z dela 25 delovnih dni, vinjenost na delu in zapuščanje delovnega mesta, TOZD GO Žalec; CAFUTA Josip, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD GO Šentjur; CVIJIČ Vinko, neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni, TOZD GO Laško; KOSTADINOV Nacko, neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni, TOZD PIŠITE ZA SVOJE GLASILO kršitve delovnih obveznosti Skupna disciplinska komisija je v mesecu avgustu in septembru obravnavala 29 kršiteljev delovne obveznosti. V 9 primerih je bil postopek ustavljen, izrečena sta bila 2 opomina, ostali ukrepi pa so: Javni opomin HASANOVIČ Sulejman, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, TOZD GO Ljubljana; HANDANA-GIČ Ramo, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, TOZD Mobilia; AR-SENIČ D uro, poiskus odtujitve družbenega premoženja, TOZD GO Celje; GROBELNIK Martin, zapuščanje delovnega mesta, vinjenost na delu in odklanjanje dela, TOZD Proizvodni obrati. Mehanizacija; ŠUMIGA Josip, neopravičen izostanek z dela 15 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; ŠKREBO Ra-sim, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana; AVDI-ČEVIČ Ibro, neopravičen izostanek z dela nas 30 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; DJUKANOVIČ Dane, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD GO Slovenske Konjice; RAŠETA Nikola, neopravičen izostanek z dela nad 25 delovnih dni; KAHRIČ Vahid, neopravičen izostanek z dela 15 delovnih dni, oba TOZD GO Celje (oba morata vrniti stroške šolanja); BALAŽINEC Stjepan, neopravičen izostanek z dela 13 delovnih dni, JAKOVLJEVIČ Dragutin, neopravičeni izostanek z dela 10 delovnih dni, oba TOZD Proizvodni obrati. Štefka Krušič Srečanje z Roziko Čeprav je odšla v Ameriko že pred dobrimi triindvajsetimi leti, je ohranila - tako pravi sama - lepe spomine na tedanji čas, na začetke Ingrada, ko je kot mlada sodelavka navezala prijateljstva s svojimi vrstnicami. Zato se z »našo Roziko«, ob vsakem njenem obisku v domovini, v vseh teh letih, redno srečujemo. Rozika pa tudi sicer ni nikoli prekinila stikov z nami, vedno je pozorna in najde čas za čestitko ob osebnih praznikih in drugače. Z mnogimi si že leta dopisuje. Hvaležne smo ji, da že tako dol- go prijateljuje z nami in upamo, da bo tako ostalo. Še vednojozanimajo tudi dogajanja v njeni nekdanji delovni organizaciji, zato je zvesta bralka našega Glasila v dalj-nji Ameriki, kamor ji ga redno pošiljamo. Letošnje srečanje je bilo sicer kratko, a nadvse prisrčno, izkoristile pa smo tudi priložnost za skupen posnetek. V spodnji vrsti v sredini Rozika Turnšek s svojimi bivšimi sodelavkami, (-mj) Foto: Vili Šuster Človek, ki je vseskozi razmišljal in snoval Albin Grušovnik Ko je junija letos Albin Grušovnik odšel med upokojence, ni mogel imeti sla- be vesti. Slabo vest imajo ali pa bi jo lahko imeli le tisti, ki tej družbi niso dali dovolj, vsaj toliko, kot bi od njih pričakovali. Albin je dal od sebe več, lahko bi rekli celo, da se je ves razdajal in predajal svojemu delu kot obra-tovodja v temeljni organizaciji Industrija gradbenega materiala oziroma obratih v Rogaški Slatini. Bil je prvi pri nas, ki je začel delati na montažnih betonskih trafo-postajah. Velika zasluga Albina Grušovnika je, da se je glas o najbolj kakovostnem beto- nu kmalu razširil po Sloveniji in širši domovini. Na osnovi objavljenega razpisa je obrat iz Rogaške Slatine postal stalni kooperant Tovarne stikalnih naprav iz Maribora in po vseh naših republikah so pričele rasti trafo-postaje v različnih inačicah. Proizvodnja je rastla in se širila, tako da so v Rogaški zgradili sodobno proizvodno halo, ki se lahko kosa s podobnimi v razvitejšem evropskem svetu. Vprašanje je, kolikšno kakovost bi dosegli v betonarni, če bi ne bilo Albina, ki je neprestano razmišljal o izboljšavah glede sestave betona, delal na analizah, se posvečal prodaji in operativnemu vodenju obrata. Danes so strokovni delavci iz Rogaške Slatine sposobni postaviti dvajset trafopostaj mesečno! S svojim zgledom si je pridobil zaupanje med sodelavci. Kljub temu, da je bil strog, dosleden, tudi neizprosen, so ga imeli radi. »Če bi ne bil takšen, ne bi mogli dobro delati, naše delo pa je bilo skupinsko, zato je bila delovna disciplina toliko bolj pomembna,« pravi danes naš upokojenec, ki so mu njegovo inovatorsko žilico večkrat hvalili in priznavali drugod, kot v lastni delovni organizaciji. Pa vendarle je za dve svoji tehnični izboljšavi, za nove tipe trafopostaj, prejel nagrado, diplomo za inovativno delo oziroma tehnično izboljšavo pa so mu podelili tudi v mariborski Tovarni stikalnih naprav. Bo, oziroma je v Rogaški Slatini nastala velika vrzel z odhodom obratovodje? Albin glede tega ni v skrbeh, saj se zaveda, da nihče ni nenadomestljiv in da so se od njega sodelavci lahko mnogokaj naučili ter da bodo šle stvari naprej tudi brez njega. Ker pa ni slovel le po strokovnosti, ampak tudi po poslovnosti, upa, da bodo tudi odnosi s kupci ostali takšni, kot so bili do njegove upokojitve. »V Rogaško Slatino so kupci radi prihajali,« je povedal v razgovoru. M. A. glas mladih Festival mladih v Celju Spremembe so nujne, oblikujemo jih, ne priznajmo pokroviteljskega odnosa, izborimo si pot, na kateri je mesto vedno novim spoznanjem, dosežkom, dokažimo, da je odklenkalo večnim resnicam, to je naša pravica, šansa in edina izbira, kljub temu, da bodo ostali še v naprej, včasih navidez nepremagljivi raznorazni ideološki odpori. S to odločnostjo pričenjam »Mladinski festival 87«. (Iz uvodnega govora Toneta Anderliča) S temi besedami je predsednik slovenske mladine končal svoj uvodni govor in odprl »Festival mladih«, ki je potekal v Celju od 25. do 27. septembra. Letošnji festival je bil drugi po vrsti, odkar smo se v ZSMS odločili, da ne bomo več organizirali vsakoletnih političnih šol, ki že nekaj časa niso upravičevale svojega obstoja. Festival naj bi bil hkrati tudi ena izmed priprav na kongres in zato naj bi na njem razpravljali o številnih aktualnih problemih mlade generacije, kar je bilo razvidno tudi iz programa dela festivala. Ali so bile teme za razpravo najbolje izbrane, ali je festival v celoti uspel so vprašanja, ki se v tem času pospešeno razrešujejo in nudijo zelo širok spekter odgovorov od popolnoma pozitivnih do negativnih, odvisno pač od tega, kdo se postavi v vlogo »sodnika«. Ne glede na omenjene dileme je okrog 400 mladih iz Slovenije v glavnem z zanimanjem spremljalo in se vključevalo v razprave, ki so se razvile po uvodnih govorih povabljenih gostov. Na programu sta bili dve plenarni zasedanji z gostoma, predsednikom skupščine SFRJ dr. Marjanom Rožičem in podpredsednikom ZIS Milošem Milosavljevičem. Metem ko je Marjan Rožič orisal potek ustavnih sprememb, je tovariš Milosavljevič opisal težave in preizkukšnje, pred katerimi se je znašla naša država. Še večje probleme je imel pri odgovarjanju na številna vprašanja, med katerimi je bilo najbolj odmevno vprašanje mariborskega mladinca - kdaj namerava vlada odstopiti. Ker mladinci tudi na to vprašanje nismo dobili jasnega ali vsaj logičnega odgovora, so to plenarno zasedanje opravičeno preimenovali »v pričakovanju neizrečenih resnic.« Precej bolj živahne diskusije so se odvijale na okroglih mizah, kjer smo mladi Pobude prenesti v prakso Po končanem mladinskem festivalu 87 je naloga mladih, da stališča in pobude, ki so se oblikovale v teh dneh, oživijo tudi v praksi. Vodstvo mladih v Celju načrtuje posvet osnovnih organizacij ZSMS v organizacijah združenega dela, na katerih bodo spregovorili o aktualnih problemih celjskega gospodarstva. Tem vprašanjem bo namenjena tudi posebna seja predsedstva OK ZSMS, nameravajo pa pripraviti posvete tudi z mladimi v krajevnih skupnostih. Pri občinskem mladinskem vodstvu bodo začeli tudi priprave za organiziranje mla-diske samopomoči. Gre za pomoč mladim, ki živijo, se šolajo ali čakajo na zaposlitev v celjski občini ali regiji. V zvezi s tem pridobivajo zdaj mlade strokovnjake in študente (pravnike, psihologe, socialne delavce), ki so zainteresirani za takšno delo. razpravljali o naslednjih temah: - prihodnosti štafete mladosti, - neposredni volitvah, - delnicah, - kmetijstvu, - svobodi tiska, - ekologiji in tehnologiji, ter - kadrovski in organizacijski problematiki ZSM. Aktivnosti ob mladinskem festivalu pa se niso odvijale le v dvoranah, ampak tudi na mestnih ulicah, kjer so na stojnicah predstavljali svoje delo ekologi iz Celja, Maribora, Kranja, mirovniki iz Litije in Celja, založba Krt, Center klubov OZN in »Kljub« iz Celja. Istočasno se je na Tomšičevem trgu odvijal kulturni program, v katerem so nastopili APZ Boris Kidrič, Gledališče Ane Monro, Vlado Skale, Skupina Phone - Box Vandals in še kdo. Na Titovem trgu pa so potekale projekcije filmov Na svidenje v naslednji vojni in Rdeči boogie. Ob takšnem vzdušju je živelo Celje vse tri festivalske dni. Na koncu festivala smo si lahko priznali, daje »Festival mladih 87« organizacijsko in vsebinsko uspel. Mladi so se sicer vračali domov z različnimi občutki, odvisno pač od tega, kaj so od festivala pričakovali, pa vendar vsi z željo, da se prihodnje leto ponovno srečamo. Janja Romih POLJAKI NA OBISKU V okviru izmenjave med DO GIP Ingrad in Železarno BAILDON iz Poljske smo tudi letos gostili 21 Poljakov, ki so od 11. do 25.9. preživljali počitnice v našem počitniškem domu v Piranu. Ker je vsem bil to prvi obisk v Jugoslaviji, smo jim najprej na kratko predstavili našo domovino in DO GIP Ingrad, v sklopu tega pa so si ogledali tudi našo poslovno stavbo. V času bivanja v počitniškem domu v Piranu smo jim pripravili tudi več izletov (ogled Portoroža, Pule, Medoli-na, Poreča, Vrsarja itd.), izlet z barko in piknik ter ogled znamenitosti Ljubjane. Tudi letos je največ časa z njimi prebil Goran Hočevar, v Piranu pa sta jih kot predstavnika DO pozdravila Franc Berginc in Jože Mešl. Pred odhodom v domovino so nam tovariši iz Poljske povedali, da so pri nas preživeli lepe počitnice in da se vračajo domov zadovoljni, polni lepih vtisov in spominov na Jugoslavijo. JR Predstavljamo vam mentorje Tokrat: Lea Čmak Navolilno-programski konferenci smo mladi GIP Ingrada izvolili tudi svoje mentorje: Franca Ramšaka, Leo Čmak, Marijo Gazvoda in Alojza Borinca. Odločili smo se, da vam jih predstavimo. Tokrat smo za razgovor prosili Leo Čmak mentorico za področje obujanja in ohranjanja tradicij NOB. Povedala nam je: Tradicije NOB je treba čuvati in negovati. Borcev ne moremo in ne smemo pozabiti, kakor tudi ne pridobitev, ki so rezultat NOB. Nad njimi ne smemo obupavati niti sedaj, ko se v naši družbi srečujemo z mnogimi težavami. Te pridobitve so in bodo ostale dobre, prav tako ideja ZK, saj današnja kriza ni nastala zaradi teh idej, ampak zaradi napačnega in neodgovornega ravnanja ljudi. NOB je treba mladim približati na pravi način, ne tako, kot to delajo naši filmi, ampak realno, z vsem dobrim in slabim. Prikazati jo je treba kot izkušnjo, iz katere seje možno marsikaj naučiti. Glede na to, da sem mentor za področje obujanja in ohranjevanja tradicij NOB, sem sestavila program aktivnosti, ki naj bi jih mladi v naši DO izvajali. Program vsebuje razgovore z borci, ogled iz časa obeležij NOB, taborišč in drugih podobnih prič še nepozabljenih grozot iz časa NOB. Od naše mladine pričakujem, da bo še naprej odkrita, kritična, vendar objektivna. Vključuje naj se v družbenopolitično delo, hkrati pa naj bo delovna. Omenjeni aktivnosti se ne smeta izključevati. Eden izmed njenih ciljev naj bo vedno, da s svojim delom čimbolj prispeva k skupnemu uspehu delovne organizacije, kot tudi celotne družbe. Janja Romih Nove knjige v strokovni knjižnici Maj - September Gradbena tehnična literatura 1. Osnovi Zgradarstva II. (Krešimir Martinkovič) 2. Prednapregnuti beton u teoriji i arhitektonskoj praksi (Slobodan Ramič) 3. Katalog projekata (več avtorjev) 4. Računalniško projektiranje gradbenih konstrukcij (Jože DUKOVNIK) 5. Dimen - program za dimenzioniranje prerezov po metodiki (Vid Marolt) 6. Računalniško projektiranje (več avtorjev) 7. Predpisi o graditvi objektov (Vladimir Codež) 8. Tehničar - gradevinski priručnik 5 (več avtorjev) 9. Preuredimo potkrovlja za stanovanje (Dietmov) 10. Prosečne gradevin-ske mašinske norme (Loc-kner) I. deo (Pratič, Klinski) 11. Splošni tehniški slovar I. del A-O, Splošni tehniški slovar II. del P-Ž 12. Tuneli (Branislav Popovič) 13. Programiranje planiranje i analiza gradenja (Božidar Žalčič) 14. Nemško slovenski slovar Splošna literatura 1. Zakon o sodni taksi 2. Samoupravljanje i stabilizacija (Dr. Marjan Rožič) 3. Pojmovnik posebne informatike (Dr. Ivan TURK) 4. ABC za atari (Hinko Muren) Tuja tehnična literatura 1. Lehrbuch der klima-technik I. 2. Lehrbuch der klima-technik II. 3. VVochrung Deutsches 4. Handbook of concrete agregates 5. Bau - dynamik 6. Civil Enginering institute obstracts 7. Steinhofel sanierung von Flachdachern 8. Brucken aus stahlbeton und spanbeton Nove revije naročene v letu 1987 1. »Bilten« priročnik za finančno službo 2. »Elektrotehniški vestnik« 3. »Glasnik SDK Jugoslavije« 4. »Kibernetika« - avtomatizacija poslovanja 5. »Revija za razvoj« 6. »Savremeni materijah« 7. »Tekoči gospodarski pregled« 8. pohod planincev Gipossa v sliki in besedi Domiselne igre na cilju pohoda, ki navdušujejo in so privlačne za mnoge planince, so značilne za Gipossove pohode že od prvega dalje. Letos so zmogli največ moči in iznajdljivosti v igrah planinci Ingrada, ki so tudi zmagali. (Tekst k slikam: Alojz Krajnc, foto: Vili Šuster) Odrarji Ingrada tretji 19. srečanje in proizvodno tekmovanje gradbenikov Jugoslavije Rezultati 19. proizvodnega tekmovanja (samo uvrstitve slovenskih ekip): Zidarji Gradisa so bili četrti, tesarji Konstruktorja peti, železokrivci Stavbarja drugi, drugi so bili tudi kera-mičarji Gradbenega finalista, slikopleskarji Gradbenega finalista so bili četrti, monterji centr. ogrevanja IMF prvi, monterji vodov, instalacij Cevovoda šesti in elektroinstalaterji SCT peti. Skupna uvrstitev proizvodnega tekmovanja: 1. Hrvaška, 2. Srbija, 3. BiH, 4. Zabavno tekmovalni program je vedno pester in dvigne temperaturo med prisotnimi. Štafetni tek po žago, opažno blazino in zatem žaganje le-te (opora je bila koščena - na nogah), je bil za našo ekipo zelo uspešen. Obuti delovne čevlje, napeljati vezalke in jih lepo zavezati sploh ni težko. Če pa te pri tem priganja štoperica in te sodelavci bučno spodbujajo, pa roke zadrhtijo in vezalka ne najde svoje luknjice. Toda treba je dobiti vsaj nekaj točk za svojo ekipo ... Se še spomnite našega smo bili v olimpijskem sre- _________________________________ republiškega proizvodnega dišču. Še enkrat smo lahko prav tako peti, odrarji Ingra-tekmovanja gradbenikov na spoznali, da gre tudi tokrat da tretji, žerjavisti Gradisa Otiškem vrhu pri Dravogra- za nerazumljiv prestiž, za du? Gradisovci med zidarji točke, medalje, pokale. Pa in žerjavisti, med tesarji de- to ni nič čudnega, saj je za lavci Konstruktorja, med že- gradbenike značilno, da se lezokrivci Stavbarjev! delav- ne znamo dogovoriti za so-ci in med odrarji delavci Ing- žitje. Niti na domačem tržiš-rada - to so bile zmagovalne ču, še manj v tujini. In morale ekipe, najboljši slovenski več ni bilo niti na takšnem gradbinci, ki so, kot že toli- tekmovanju, ki naj bi bilo kokrat doslej dokazali in po- pravzaprav srečanje najbolj- kazali, kaj znajo in zmorejo, ših, priložnost, da se pozna- ______ In takrat je bila, kot že toli- mo, spoprijateljimo, izme- Slovenija, 5. Makedonija, 6. kokrat doslej, to velika mo- njamo znanje. Vojvodina, 7. Kosovo ralna zmaga - pravzaprav Že prvi dan popoldan, po In še skupna razvrstitev največ, kar lahko svojim so- napornem potovanju, so se ekip v SLO: Srbija 52 točk, delavcem v teh kriznih grad- ekipe pomerile v tekmovanju Vojvodina 49, Slovenija 44^ beniških časih damo. SLO, teku na 100 metrov, BiH 43, Hrvaška 42, Make- In s takšno moralno zma- skoku v daljavo, metanju donija 42 in Kosovo 30 točk. go smo se odpravili v Sarajevo, kjer je bilo 2. in 3. oktobra zvezno srečanje in proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Jugoslavije. Tu so bile zmagovalne ekipe z vseh republiških in pokrajinskih proizvodnih tekmovanj. Manjkali so edino gradbeniki Črne gore, kajti prav oni so se prvi znašli v primežu družbeno gospodarskih težav - pravzaprav jih ni več, saj so prav gradbeniki iz Titograda prvi spoznali, kaj pomeni stečaj v gradbeništvu. Kot nekakšna uteha temu je bil predsednik jugoslovanskih sindikatov, bombe v cilj in streljanju z trenutke v vabljivi Baščaršiji. Zvonimir Hrabar, ki je s svo- zračno puško. Samo proiz- Pred zveznim, jubilejnim jim govorom odprl letošnje vodno tekmovanje je bilo srečanjem prihodnje leto v zvezno srečanje in tekmo- raztreseno na štirih, med Vojvodini pa se bo potrebno vanje. Lepo je povedal, da ni sebojizelo oddaljenih lokaci- pošteno dogovoriti. Kako in vec časa za analize in raz- jab Sarajeva in popoldanski kaj naprej, kajti takšne ma-prave. Potrebno se bo kon- ogled olimpijskih terenov Ig- nifestacije so preživele. In kretno lotiti reševanja druž- mana jn Bjelašnice se je kdo ve ob kateri uri zjutraj se benogospodarskih proble- spremenil v pogovore o je končalo bosansko kolo na mov, ki jih delavci vse bolj temu, da so v resnici takšna llidži, pa brez nas. čutijo. Razumeli smo ga, da tekmovanja, v takšni obliki Brane Šalamon je to resnično iskreno priza- ze preživela. devanje za reševanje pro- Tovariško srečanje v pre- ----------------------------------- blemov in tako je dejal v po- tesni jedilnici hotela Terme govoru z novinarji tudi Miloš na uidži se je spremenilo To številko časopisa smo Zorič, predsednik zveznega skoraj v kaos in pomagalo ni uredili in tiskali že v novi sindikata gradbenikov. Na- njtj kolo, saj so komisije za tehnologiji; prešli smo iz mreč, da se sindikati, še po- pritožbe delale do zadnjega klasičnega načina tiska sebej gradbeni, zavedajo, da trenutka. Čemu in zakaj? (svinec) na fotostavek. je položaj več kot 700 tisoč »Slovenska reprezentan- Glasilo uredila Mojca jugoslovanskih gradbenikov ca<