LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
g« tuI žetrtek in a poštnino vred ali « Maribora * pošiljanjem M ¿o«n za celo lata 32 din,
rS leta U din., ¿etri le!» din. i'»en fogoslavije M din. Nsre&rina m> M npravniitro ,Slovarji ega Gospodarja" * M» Aoru, ticroika cesta 5, IM m dopoittja do od-Naročnina se plačuje » ¡¡aprej. fatefe» iaterurhan M. 113.
O «Stte^itls®«
MARIBOH, dne	februaria
Urednlitvo je * Marfk^ Koroška cesta št. 5. RflVas. pisi se ae vračajo. Upr- <--niSfvo sprajema u«ročic««, insoraie in reklamacij«.
Caere tRserstom po «ara. Za **£fcrateM ojf<im Utaa «a p»?asi. r«Us«M^}c se pahiitea
Čekovni račun pe^tMflp *ad» Ljubljana št. 1S.&3L
i>!efon inteiurban št. 11S.
58 letnik«
Posamezn s »2e*ial*<j* »iatr-e S%50 t*ist.
poStntzva plofmio gtoiovSirtl.
Pilkava samouprava ali bel-grajska kurate a.
Glavni vzrok našega nazadovanja.
Ko so slovenski demokratje in njihovi trabanti sa-tnostojneži v Beogradu leta 1921 "glasovali za centralistično ustavo in govorili ter nastopali proti ustavnemu načrtu naših poslancev, ki so hoteli, da ima vsaka pokrajina svojo postavodajno avtonomijo, smo mi prerokovali,, da bo centralistična ustava za državo pogubna, za Slovence in Hrvate pa največja nesreča, postali bomo vsled te ustave hlapci, izmozgavali nas bodo z neznosnimi davki, gospodarsko, politično in kulturno bomo propadli. Samostojneži so hvalili ustavo kot največjo srečo in pridobitev za državo in ljudstvo, obetali so, da bo dala nam vsaj gospodarsko samoupravo, ko bodo ustanovljene oblasti. In katero prerokovanje se je uresničilo, naše ali slabostojno? Žal, zgodilo se je to, kar smo mi naprej videli, česar smo se tako bali. Centralistična ustava je dala Beogradu vso moč v roke, vsled podkupljivosti nekaterih strank in odsotnosti Hrvatov nas zdaj Srbi izžemajo, nam nalagajo neznosne davke, denar, naš denar, porabljajo le za sebe, nam pa mečejo le drobtinice kot milost. Od kar imamo od slabostojnih toliko hvaljeno ustavo, gremo povsod aazaj, nikjer naprej 1
«Samouprava« oblasti v gosjH>darskih zadeval».
V zadnjem času so razdelili Slovenijo na dve oblasti: ljubljansko in mariborsko. Delo, ki ga je prej opravljala pokrajinska uprava za Slovenijo, se prenaša deloma na ministrstva v Beogradu, deloma pa na velikega župana v Ljubljani in Mariboru. Nas kmete zanima pred vsem, kake dolžnosti in pravice dobi glede kmetijstva, živinoreje, živinozdarvstvenih zadevah veliki župan, oz. oblast. Ali ima vsaj v gospodarskih zadevah veliki župan mariborski ali oblastna «samouprava« kako pravico, ali so bi kmet smel vsaj svoje gospodarske in kmetijske zadeve sam urejevati po posameznih oblastih, kakor so to širokoustno obetali slabostoj-neže? Kaj še, ravno nasprotno od tega, kar so govorili in pisali, se je zgodilo. Zdaj bo slovensko ljudstvo, slov. kmet še bolj izročen tudi v kmetijskih zadevah na milost in nemilost Beograda. Niti tega vpliva, niti toliko pravice ne bo imel kot do zdaj. Kajti veliki del poslov kmetijstva, ki jih je dosedaj upravljala Ljubljana, se prenese v Beograd. To beremo črno na belem v Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti št. 10 z dne 7. febr. 1924, stran 67. Tako bomo zdaj tudi glede kmetijskih reči še na slabšem do dozdaj. Preberite si dobro ta Uradni list vi slabostojni farbarji, ki ste toliko govorili, kako gospodarsko korist bomo imeli od centralistične ustave, ako se ustanovijo oblasti. Zdaj so ustanovljene, toda, ali bodo imeli kaj odločevati v kmetij-
skih zadevah. Iz ukaza ministrstva za poljedelstvo in vode, ki ga objavlja omenjeni Uradni list je razvidno, da bo o vseh količkaj važnih kmetijsko-gospodarskih rečeh imel odločevati le Beograd, veliki župan ali oblast nima v nobeni važnejši reči govoriti in ooiočevati, ampak le ministrstvo v Beogradu. Da ne bo nihče mogel reči, da lažemo, ali da pretiravamo, hočemo dobesedno navesti dotični razglas v «Uradnem listu«. Takole se glasi: «Na ministrstvo se prenesejo vsi lunetijski in veterinarski posli važnejšega in občnega značaja, ki jih je opravljala doslej pokrajinska uprava za Slovenijo.« Torej o vsem, kar je važnega za slovensko kmetijstvo, o tem bo odločeval le Beograd, slovenski kmet ne sme o tem odločevati, taka je slabostojna gospodarska ¿samouprava«. Razglas dalje našteva te posle, ko pravi: Med te posle (ki se prenesejo iz Ljubljane v Beograd) spadajo:
1.	Nameščanje, odpuščanje in upokojevanje državnih uradnikov in uslužbencev.
2.	Odobravanje kreditov za izplačilo preko 5000 D.
3.	Dovoljenje dopustov po posebnih opravkih in zaradi bolezni nižjim uradnikom in uslužbencem nad 10 dni, a višjim (referentom) nad 3 dni — brez potovanja.
4.	Odobravanje službenih potovanj, ki trajajo nad 10 dni v enem mesecu.
5.	Prodajanje državne premične imovine preko 5 tisoč dinarjev.
6.	Dajanje informacij tujim državam.
7.	Rešitve prošenj za podporo.
8.	Načelne rešitve in naredbe glede kmetijske in veterinarske službe, a zlasti glede opuščanja dosedanjih in uvajanja novih načinov in metod v kmetijstvu in veterinarstvu.
9.	Vse ostale važnejše rešitve v zadnji instanci, ki urejajo državne in zasebne odnošaje.
10.	Vodstvo uslužbenskih listov kakor tudi vsi oni posli, ki spadajo jio zakonu o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode v nejgo.o področje.
1*1. Od sedanjih napra» v Sloveniji spadajo pod drživno nadzorstvo, odnosnf pod ministrstvo za poljedelstvo in vode: nižje kmetijske šole v Mariboru, na Grmu in pri Sv. Juriju ob južni železnici, srednja kmetijska šola v Mariboru, zgledni posestvi v Mali Loki in na Robežu, podkovska šola v Ljubljani, gospodinjske šole v Ljubljani, Repnjah in v Mariboru, državne žreb-čarne in bakteriološki in sercološki zavod v Ljubljani.« Vprašam vas, kateri ste to prebrali: če vse to spada v Beograd, kaj še potem ostane doma? Ali je taka oblastna «samouprava«, ki so jo slakostojni hvalili, le seaca resnične samouprave? To je kuratela, pu ne .samouprava.«
Zdaj se uvaja v Sloveniji od slabostojnih toliko poveličevana, od njih izglasovana centralistična ustava vpeljava njihova njihova oblastna «samouprava«, ali bolje rečeno «samoprevara«. Tako odvisen v vseh re-
čeh od drugega niti tisti ni, ki je zaradi slaboumnosti ali zapravljivosti pod kuratelo, kakor je na podlagi samostojne oblastne «samouprave« odvisen za naprej slovenski kmet od Beograda. Le preberite in premislite onih 11 točk, ki jih nava ja uradni razglas, ali ni bridka resnica, da nas je slabostojna «samouprava« (!?!) spravila popolnoma pod beograjsko srbsko kuratelo tudi v ! popolnoma gospodarskih in kmetijskih rečeh. Le pomislimo: v nobeni važnejši kmetijski in živinozdrav-j niški reči nimamo mi v Sloveniji nič za govorili, am-] pak le Beograd; kmetijskih uradnikov, živinozdravni-| kov, učiteljev, slug ne smemo mi doma nastavljati, am-i pak Beograd, da bodo tako plesati morali, kakor bodo Srbi v Beogradu godli; v Beogradu menda mislijo, da mi dalje kot do 5000 D ne znamo šteti, ker vsak izdatek čez 5000 D smejo le oni dovoliti. Če bo torej na primer kaka kmetijska šola hotela kako kravo ali kak stroj kupiti, ali če bi za premiranje živine radi izdali črez 5000 D, mora to Beograd milostno dovoliti! Ali ni to sramotna kuratela? Naravnost smešno je, da morajo uradniki in uslužbenci v slučaju bolezni ali druge nujne potrebe za več ko 3 oz. 10 dni že v Beograd prositi za dopust. Ali ni to grdobna kuratela?
In ali ni budalasta kuratela, če na primer kmet. potovalni učitelji morajo v Beogradu beračiti za dovoljenje, da smejo več ko 10 dni na mesec službeno potovati in učiti? Seveda po slabostojnem in beograjskem mnenju naši se kmetijski strokovnjaki ne razumejo nič na prodajo, zato jim je oblastna «samouprava« postavila Beograd za kuratorja, ker brez njegovega dovoljenja ne smejo ničesar prodati, kar je več ko 5000 D vredno. Za vsako kravo in telico, za par polovnjakov vina, ki so na prodaj, mora vedeti Beograd in dati dovoljenje. Lepo gospodarstvo, oprostite kuratorstvo to! Seveda morajo tudi vse prošnje za podporo romati v Beograd, ker — Bog ve, po kaki pameti — tam bolje vejo, kaj je za slovensko kmetijstvo potrebno in kdo je vreden podpore in kdo ne! Saj smo videli pri zadnjih volitvah, kako ostudno podlo korupcijo in j>odkupo~ vanje so uganjali srbski radikali s podporami. Tem Iju dem ni za gospodarsko potrebo in pomoč nič mar. njim gre le za strankarski in politični kšeft, zalo se delitev podpore sebi pridržali. Da ne bi mogli v gospodarstvu napredovati, je preskrbljeno s tem, da novega načina in nove metode v kmetijstvu ne smemo upeljati brez njihovega dovoljenja. Menda je Jo za to, da se ne bi proveč oddaljili od balkanskega načina in albanske metode. Slabostojna oblastna «samouprava« je tako imenitna, | da je postavljena srbska beograjska kuratela tudi črez naše nižje kmetijske šole, celo črez podkovsko šolo in gospodinjske šole ter žrebčarne. Ne zamerite nekatere pikre besede, a gnev in srd me popade, če se spomnim na ta razglas v Uradnem listu, ki nam uradno kaže, v kako odvisnost, naravnost gospodarsko sužnosl je slovenskega kmeta spravila centralistična ustava, za katero so glasovali tisti zastopniki slovenskega kmeta ža-
X»v peko
Po angleškem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus.
(Konec).
■cMoja stranka in T njo jaz sva mnenja, da sličnost slovstvenih izdelkov in sličncst v pisavi — ne bom omenjal drugih «dokazov«, ki so je navajale priče — še nikakor ne govorijo za indentiteto pisatelja. Visoki sodni dvor je to sam priznal. In to je edino pravo mišljenje. Koliko slučajev nam nlfšteva slovstvena zgodovina o sorodnosti med pisatelji! — Za nas še vedno stoji dejstvo, da je pisatelj Aleš Blaž umrl. Da ni umrl, da še kakorkoli živi dalje in da bi bil torej narod mesto svojega slavnega pisatelja pokopal navadnega — slugo, to bi bil tak nečuven slučaj, bi bila taka gorostastna goljufija — če se je zamena zgodila vedoma —, da bi moral imeti visoki sodni dvor nepobitno trdne dokaze v rokah, preden bi iz tega izvajal pravne posledice, ne pa samo podmeno sicer vsega spoštovanja vrednega gospoda Delmonte. — če je gospod Hinko Brglez res Aleš Blaž, res sorodnik gospoda Šimena Blaža, tako pravi moja stranka, mu ne bo težko, podali za svojo trdilev dokazov iz svojega življenja —.«
Dvorana je molčala, na hodnik in na ulico je legel molk, molčal je tudi Aleš Blaž.
Jezen je bil. Njegov ponos je bil užaljen.
Ali niso njegova dela dovolj glasno pričala zanj —?
Čemu bi dokazoval, da je on Aleš Blaž? Ka j je bilo njemu mar, če je bil obsojen sebični, grabežljivi založnik, kaj ga je brigalo, če je nasedla ošabna kraljevska akademija? Storil je svojo dolžnost, da, še več, velikodušno je bil pripravljen, da žrtvuje lastno čast, šel
je pričevat, čeprav je-vedel, da ga bo prijel državni pravdnik —-.
Pokazal je, da ni maščevalen. Če pa njegovo pričevanje ni pomagalo, če je usoda sama hotela maščevati njemu storjeno krivico, ali jo bo branil in ugovarjal?
Sloril je dovolj Povedal je svoje ime, kaj hočejo še več od njega —? In odkod naj vobče vzame dokaze? Svoje papirje moral pustiti dediču Šimenu Blažu, poznal ga doma nihče ni po videnju, preveč časa je bil v tujini. Le v inozemstvu se je morebiti našel tu pa tam človek, ki bi se ga utegnil spominjati —. Pa čemu bi nadlegoval tujce?
Molčal je.
Po dvorani so si šepetali in pokimovali, sodniki so se sklanjali drug k drugemu in si tudi šepetali, Šime Blaž se je škodoželjno smehljal, njegov slarikavi, koščeni obraz je pravil: «Dobil sem te na laži!«, državni pravdnik je malomarno sedel in se igral s svinčnikom. Njegovo zanimanje za Hinkota Brglez-Aleša Blaža je ugašalo, prezgodaj se je veselil izrednega plena —.
Tedaj se je približal Alešu gospod Aleksander Delmonte.
«Gospod Aleš Blaž«, mu je dejal polglasno, «ali res ne najdete ničesar?«
«Ne«, je dejal Aleš mrzko. «čemu tudi? Stvar me ne zanirtia prav nič več.«
«Videti je, da je Šime Blaž lu med nami edini neverni Tomaž. Vsi drugi, tudi sodniki, so na naši strani. Njega je treba prepričali! — Ali se ne spominjate, iz svojega življenja kakega dogodka, kakih besed svojega sorodnika?«
«Nc.«
«Res ne —? Čudno —I Morebiti je kedaj prišel na obisk k vam?«
«Ne —! Da —1 Enkrat, samo enkrat se spominjam da sem ga videl pri očetu, kakih deset let sem bil tisti— krat star. Počakajte —1 Pomislil bom —.«	"
In Aleš se je spomnil. Pogledal je po sodnikih, pogledal po založniku, ki je potrt sedel na zatožni klopi, pogledal gospoda Delmonte —.
Nekoliko je pomolčal, kratek pa hud boj med maščevalnostjo in plemenitostjo —, čelo se mu je nagubalo, zamahnil je z roko in dejal polglasno:
«Poslušajte! Poskusil bom. Ne vem če bo držalo. Ampak toliko vam povem, to je moj zadnji poskus in niste si ga zaslužili ne kraljevska akademija in ne založnik, da vam pomagam —1 In da se zavoljo vas sam izročam državnemu pravdništvu —!«
«Gospod Aleš Blaž, plemenito dejanje in velikodušnost najdeta vedno svoje plačilo! Toliko za sedaj. Drugo pa bodete čuli, ko bo obravnava končana. Prosim vas, govorite —!«
Aleš Blaž je vstal.
«Gospod Šime Blaž zahteva dokazov, da sem zares njegov sorodnik. Žal da mu jih ne morem mnogo podati, ker ga skoraj nikdar ni bilo blizu, dokler je še živel moj oče. če bi bilo drugače, bi mu morebiti laže povedal to in ono iz svojih mladih let —. Pa ene stvari se spominjam. Morebiti bo mojemu sorodniku zadostovala. —
Nekoč — tistikrat sem imel kakih deset let — je bil pri mojem rajnem očetu. Oče ga je prosil za posojilo, bratranec pa mu ga ni hold dati. Od tistega časa si nista bila več dobra in gospoda strica od tistih dob ni
lostnega spomina, ki so si nadeli goljufivo ime «samostojna kmetijska stranka«, a so politično in gospodarsko samostojnost in svobodo z glasovanjem za centralizem pokopali, spravili naše ljudstvo v sramotno zavisnost od beograjske gospode. Navezani smo vsled tega na miloščine, na dobro voljo kuratorjev v Beogradu.
Kako dolgo bo slovenski kmet berač?
Dokler bo ta centralistična ustava, tako dolgo bo slov. kmet moral igrati vlogo berača Lazarja pred boga-tinovimi vratmi. A mi nočemo biti berači, odvisni od milosti beograjske gospode, ki nas odira, ampak mi hočemo zakonodajno avtonomijo, v svojih rečeh si hočemo sami vladati, zato se moramo borili vztrajno tako dolgo, da vržemo s sebe jarem centralizma, za katerega so slabostojn^ži glasovali in se še s tem svojim največjim zločinom bahali in katerega so na vse pretege hva-lisali.
Boj zoper krivični centralizem!
Kakor ste dragi čilatelji iz goraj navedenega urad-neda razglasa lahko spoznali, ni slovenski kmet niti v kmetijskih rečeh svoj gospod, ampak ga je od slabostoj-nih toliko hvaljena ustava spravila pod popolno kura-torstvo Beograda. Zato pa v boj zoper krivični centralizem za zakonodajno samoupravo, ker le potem bo postal slovenski kmet na svoji zemlji svoj gospod!
Xda je glasoval za nova takse!
Gostilničarji in drugi obrtniki morajo po novem taksenem zakonu plačevati neznosno visoke takse. Ker se bo plačevanje teh taks nadaljevalo vsakega pol leta, bo to nevzdržljivo breme za male in srednje obrtnike. Nemci in radikali lažejo okoli, da oni ,niso krivi teh bremen. Naše uredništvo je poizvedelo v Beogradu in je dobilo iz Narodne skupščine naslednje poročilo:
«Gospod urednik!
Na Vašo prošnjo sem si iz zapisnika Narodne skupščine od 9. in 10. oktobra 1923 zabeležil sledeče: V seji parlamenta dne 9. oktobra se je glasovalo v načelu o vladinem predlogu za zvišane in nove takse. To glasovanje je natiskano v «Stenografičnih beležkah« ra strani 1654 do 1656. Za zvišane in nove takse (tudi gostilniške) so glasovali srbski (Pašičevi) radikali, Nemci in Turki iz Makedonije. Proii so glasovali poslanci Slovenske ljudske stranke in ostala opozicija. Za zvišane in nove takse je glasovalo vsega skupaj 104 poslancev (Pašičevi radikali, Nemci in Turki), a proti 64. Vsi radikalni in vsi nemški poslanci, ki so bili navzoči, so glasovali «za«. Med onimi, ki so glasovali za vladni predlog, za visoke takse, ' čitam na strani 1656 tudi ime nemškega poslanca Franca Schauer.
Drugi dan, to je 10. oktobra je bilo izvršeno glasovanje o taksnem zakonu v podrobnostih (končno glasovanje). Pred glasovanjem je cela opozicija, med njimi vsi poslanci Slovenske ljudske stranke, sklenila, da v znak protesta proti takemu krivičnemu zakonu, zapusti dvorano. Poslanec Davidovič je podal v imenu opozicije naslednjo izjavo:
«Gospodje! Pooblaščen od celokupne opozicije mi je čast podati to-le izjavo: Ker vlada, skupno s svojo večino ni sprejela niti najvažnejših in največjih naših predlogov za popravo tega zakona in ker takseni zakon nagrmadi zelo težka bremena na pleča našega ljudstva, ker so v tem zakonu odredbe, ki so v očitein nasprotju z našo ustavo, izjavljam, da
zapustimo dvorano in se ne udeležim» glasovanja. V znak protesta nočemo, da sodelujemo v donošenju tega krivičnega zakona.« Na to je cele opozicija, med njimi poslanci SLS, zapustila dvorano. Naši poslanci so klicali radikalom in Nemcem: «Vi nosite in prevzemate vso odgovornost za krivične takse!« Z glasovi Nemcev in Pašičevih radikalov ter Turkov iz Makedonije je na to bil zakon o taksah sprejet s 113 glasovi. Na straneh 1693 do 1695 «Stenografičnih beležkah« je zabeleženo to glasovanje. Na strani 1695 je tiskano tudi ime nemškega poslanca Schauerja, ki je tudi pri tem odločilnem glasovanju glasoval — «za«.	/
Omenim, da je v imenu Jugoslovanskega kluba ostro govoril proti zakonu o taksah naš poslanec g. Pušenjak in še več njegovih tovarišev. Njegov govor je tiskan v «beležkah« na straneh 1571, 1572, 1573 in 1574. Nemški poslanec Moser je sicer malo govoril proti, a glasoval je on in vsi njegovi tovariši «za«.
Toliko g, urednik v pojasnilo, kdo je bil za nove zvišane takse in kdo proti. Mislim, da bi bilo dobro, ako moje pismo objavite v listu, da bodo prizadeti obrtniki in drugi imeli jasno in točno sliko.
Pozdrave!-
Vaš
beograjski poročevalec.«
Beograd, dne 22. februarja 1924.
___ » •
Priobčujeino to pismo našega poročevalca brez posebne razlage.

Županski tečaj
sc vrsi
1.	v nedeljo, dne 2. marca ob 10. uri dopoldne v MARIBORU (Lekarniška ulica 6) za okrajno glavarstvo Maribor (sodni okraji Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica)
2.	v nedeljo, dne 9. marca ob 10. uri dopoldne v Ptuju (minoritski samostan) za okrajno glavarstvo Ptuj, (sodni okraj Ptuj in Ormož).
ŽUPANI IN OBČINSKI ODBORNIKI! Udeležite se polnoštevilno! Govorijo gg. uradniki-slrokovnjaki, o vojaških zadevah pa gospod major Jurkovič.

Setev in negovanje gozdnih
drevesc.
(Konec).
Kedaj in kako sadimo v gozdu?
V gozdu se sadi v jeseni, dokler zemlja ne zmrzu-je, ali pa spomladi. V jeseni sajene sadike trpe tu in tam od mraza, zlasti na popolnoma golem svetu. V jeseni se sadi le izjemoma in sicer le tedaj, ako zavarujemo drevesca proti mrazu z obkladanjem z listjem ali mahom.
Za izkopanje najprimernejše orodje je močna lopata, s katero se zemlja okrog sadik zrahlja in še le potem sadike privzdigne. Izkopane sadike se takoj pre-sade, ali pa vložijo v zemijo, da se korenine ne posuše. Ako sadike razpošiljamo, jih je vlagati v vlažen mah ali slamo. Najboljše je, ako se jih izkoplje samo toliko, kolikor jih moremo sproti posaditi.
V suhih, strmih legah sadimo gosteje, nego na ravninah in v globoki rodovitni zemlji. V gostih nasadili se drevje poprej sklopi, nego v redkih in debla postanejo vitka in dado lep čist les. Navadno se sadi 1—1 i« pol metra vsaksebi. Saditi je po možnosti v vrstah in sicer najbolje v kvadratu. Za saditev rabimo eno aH dve dolgi vrvi, ki jih na koncih s koli napnimo. Na prvi se označi razdalja vrst, na drugi pa razdalja sadik. Če sadimo v kvadratu, zadostuje tudi ena sama vrv. Jamice za sadike se napravijo navadno sproti, za trda tla je pa bolje, da napravimo jamice že v jeseni, da zemlja skozi zimo nekoliko razjtade. Jamice se naj narede taka velike, da morejo koreninice v njih zavzemati svoj» poprejšnjo naravno lego. Sadike se pi d sajenjem namočijo v mešanico ilovice, kravjaka in vode, da lažje zarastejo.
Pri saditvi se drži sadika lepo pokoncu v primerni višini z roko in zasiplje z zemljo., katero je pritisniti h koreninicam, da ne nastanejo med njimi votline. Sadi sc v isti globočini, kakor so sadike rastle poprej. V strmih in suhih legah se napravi okrog sadike mala jamica, ki zbira ob deževju vlago in preprečuje odnašanje prsti. Na spodnji strani zavarujemo sadike s-kameni.
Negovanje umetno pomlajenih gozdov.
Naravno in umetno pomlajene mlade gozde ali naraščaje je treba skrbno negovati. Zatirati je visoki plevel ki duši mlada drevesca. Nizki plevel pa je večkrat zelo koristen, ker zadržuje zemljo v hribovju in varuj« mlad naraščaj pred sušo. če se naseli med drevjem razno grmovje in trnje, je istega izkopati ali izrezati. Dokler drevesa plevelu ne odrastejo, kar traja navadne do deset let se morajo nasadi od easa do časa iztrebiti. Ko so drevesca s svojimi vejami začela ?egati druga v drugo, je treba gozd razredčiti. Spočetka razredčuje-mo v krajših, pozneje pa v daljših presledkih. Pri raa-redčevanju je paziti, da se spoj drevja v vrhovih ne pretrga. Posekati je ves od snega ali vetra polomljeni le* in po potrebi tudi popolnoma zdravo drevje. V normalnih razmerah se prične razredčevati v 10—20 letu in se pozneje vsakih 5—10 let ponavlja. Najprimernejši čaa za to opravilo je zgodnja spomlad, dokler drevje ne poganja.
Dobiček od posekanega lesa.
Od gozdov imamo največji dobiček, če jih pravilna sekamo, oz. izkoriščamo. Najugodnejši čas za sečnjo lesa je od početka decembra do konca februarja, lo je doba, v kateri se pretaka najmanj snovi, ki povzročaj« gnilobo lesa, kar je važno ziasli za stavbinski les. Les za vodne stavbe pa se seka v soku, ker takšen les vod« najbolje drži.
Spravljanje različnega lesa.
Najprimernejši čas za spravljanje različnega iese. je zima, ker se v tem času najmanj poškoduje mlacB naraščaj in je spravljanje navadnlo najcenejše. Najlažje je voziti les po snegu na sankuJV visokih hribih imajo napravljene drče, vendar se pri um-veliko lesa poškoduje, kar podraži delo. Boljše je spravljati v rižah, ki se izplačajo le takrat, ako je mnogo lesa na enem in istem mestu posekanega. Pri tem je izguba lesa neznatna. Ponekod rabijo za spravljanje lesa tudi žične vrvi ter se les po škripcih spušča v dolino. Po rekah vozijo splavi. Na večjih posestvih imajo gozdne železnice, s-pomočjo katerih je mogoče večje količine posekanega lesa v najkrajšem času izvoziti.
Ivan Šlampar, ekonom, graščina Ormof.
bilo več k nam. Tudi to še vem, da oče ni nikdar o tem govoril, le meni je pripovedoval, pa mi zabičeval, da moram molčati. Izključno je torej, da bi bil to zvedel od koga drugega. — Ali ste zadovoljni, gospod stric?«
Šime dolgo ni ničesar rekel. Njegove majhne oči so bnlile v Aleša, kot bi hotele zazreti pod rdečkastim, že precej gubastim licem petdesetletnega moža otroški obraz iz davnih časov —.	**
Dvorana je nemo molčala —.
šime je stopil bliže in položil Alešu roko na ramo. In tedaj je izpregovoril, kakor v sanjah, gledajoč daleč, daleč nazaj v preteklost, in na njegov koščeni, trdi obraz so legle mehke poteze.
«Da — prosil me je, zelo me je prosil. Pa ni hotel da bi kdo o tem zvedel —. šlo je za njegovo trgovsko čast —. Nisem mu dal —. Ni znal gospodariti z denarjem —. Čudak je bil —. Pa njegov sin, — sinček Leško se mi smili. V veži je igral — gledal ine je, ko sem odhajal —. Šel sem tistikrat in nisem več prišel. le/en je bil name bratranec —. Pa nekaj sem sklenil tisli-krat. Da bom njegovemu sinčku pomagal, če bo priden in vreden —. In vi sle — in ti si njegov sin —?! Velik mož, slaven človek —, najslavnejši našega rodu, najslavnejši našega naroda —?!« —
In Šime Blaž, tovarnar in velelrgovec, je vzravnal svojo dolgo, suho postavo, v očeh se mu je zasvetila .«niza, obrnil se je k sodnemu dvoru, pokazal na Aleša in rekel:
«Gospod predsednik! Jaz Šime Blaž odstopam od tožbe proti založniku gospodu Ivanu Dvoržak, ker našel sem svojega nečaka Aleša Blaža!«
Ni šc izgovoril in že je planil po koncu državni pravdnik:
«Gospod Aleš Blaž! V imenu — — !«
Več pa nihče ni čul.
Dvorana se je podirala, klopi so se lomile, viharna lavina dolgo pridržanega ljudskega navdušenja je porušila vse pregraje in jezove, hrumelo in bobnelo je kot bi se svetovi rušili, v hipu je bil Aleš obkoljen, stotere roke so ga dvignile in kriki: «Aleš Blaž! Aleš Blaž!« — «Naš Aleš!« «Živijo Aleš!« — «Doli z državnim pravdnikom!« so odnesli ljubljenca narodovega iz dvorane in ven na ulico. —
VIII.	j
«Torej res ne misliš sprejeti?«
«Ne!«
i
Malomarno je stegnil Aleš noge po vrtni trati in si zažgal sedmo ali osmo cigareto. «Čemu —? Kraljevska akademija bi si navsezadnje še res domišljala, da komaj čakam na «častnega člana« —!«
«Ampak pomisli — taka čast! In imenovanje bi ti dalo zadoščenje za vse prestane krivice —!« je pravila Lenka in oči so se ji svetile.
«Nisem častiželjen. In edino zadoščenje, ki ga j sprejmem, bo poštena nagrada, ki mi jo bo plačal založnik Dvoržak za moja že izdana dela in za tista, ki jih še napišem.«	'
«Ti si cel grabežl«
«Star sem, rajši reči, ljuba ženkal In zaljubil sem se v tole mirno, tiho in skrito življenje tukaj v «Mirnem dolu«. Ne dam si ga vzeti!«
'iawi.ll »' ■■ ,»»«-'MM»u»iah«	I in ■ »m—
«Če si le zadovoljen, Aleš —! Pa ti praviš, da «i star. Na stara leta pa človek vendar rad kaj postane m tudi tebi bi se prav lepo podajal naslov ,član kraljevske akademije in njen častni odbornik' —!«
«Ljuba Lenka, čemu bi mi prigovarjala, če pa pravim, da nočem! — Sicer pa sem na stara leta res nekaj «postal« —.« Pritegnil je Lenko k sebi in ji gledal v oči, «Postal sem tvoj mož in to je zame velika sreča. Kd» ve, kaj bi se bilo zgodilo z menoj, da me nisi ti prišla iskat. Pa vzela si me v roke, kakor si dejala tistikrat, ia si me preobrazila in predelala v človeka, ki zna živeti ki je za življenje —. Pisali so o meni, da sem bil živ pokopan. B.es je! Nekdanji Aleš Blaž je umrl, dve leti je bil pokopan —. Sedaj pa je vstal od mrtvih in živi življenje celega moža. Ali nisi zadovoljna s tem, kar sem postal, s tvojo pomočjo postal —?«
In Lenka je bila zadovoljna.
Aleš Blaž pa je tisti večer sedel in začel zgodbo » človeku, ki so ga živega pokopali, ki pa je po dveh letih vstal od mrtvih.
KONEC.
Politični ogled.
DR2AVA SHS.
Korupcija je zopet enkrat zmagala v beograjski skupščini. Pretečeni teden se je glasovalo o predlogu opozicije, naj se bivši minister pravde in radikalski nrvak dr. Lazar Markovič radi zlorab izroči sodišču. Obtožba je bila popolnoma upravičena, raznovrstne zlorabe so dokazane, minister si je v politiki nagrabil veliko premoženje, pa vendar ne bo klican na odgovornost ker so se postavili radikali in podkupljeni Turki na njegovo stran ter zavrnili obtožbo. Govorniki opozicije so do dobra razkrili in osvetlili največjo rak-rano oašega državnega življenja — korupcijo, ki se širi od agoraj navzdol. Srbski poslanci-zemljoradniki in tudi mnogi demokrati so razlagali, da se v Srbiji že od davno šopiri sebičnost, požrešnost in goljufija na oblastniških mestih. Že pred dobrimi 40 leti je moral izjaviti eden od srbskih narodnih voditeljev, da se poštenje v Srbiji ne bo prej udomačilo, dokler ne bo na skupščinski steni razpeta koža vsaj enega ministra. — O Lazici Markoviču so vedeli še posebej pripovedovati, kako mu je rastlo bogastvo med vojno, ko je srbski narod stokal v najhujših mukah. Srbski bolniki, ranjenci in begunci, ki so prišli v Švico, so ga videli, kako se gosti in zabava ter pleše z ničvrednimi ženskami. Po vojni je pa on delil vojne odškodnine ter upravljal s sekvestiranim *tujim imetjem! — Ko se je tako razkrivala vsa gnjiloba oblastniške družbe so pa radikali s svojimi turškimi zavezniki imeli že izpeljano, da rešijo svojega pajdaša pred obtožbo.
Ko so radikali tako zavarovali korupcijo so se pa na eni od prihodnjih sej požurili, da se proslavijo s pravim balkanskim škandalom. Govorilo se je o proračunu, a radikalski govornik Srečkovič, seljak iz okolice Niša, je ves čas zmerjal samo demokratskega poslanca Aga-tonoviča, ki je bil poprej profesor v Nišu. Poslanec Srečkovič je v svojem govoru z najbolj odurno neslanimi besedami napadel posamezne člane Agatonoviče-ve družine. Ko je vsled tega" poslanec Agatonovič pristopil k govorniški tribuni in zahteval razjasnitev in zamahnil s svojo roko proti njemu, je poslanec Srečkovič potegnil najprej nož, potem pa začel vleči še revolver. V zbornici je nastala divja zmeda. Stenografi-sti, ki se nahajajo neposredno pred govorniško tribuno, so v strahu, da ne bi v spopadu in streljanju doživeli kakih neprijetnosti, zapustili svoja mesta in zbežali na vse strani. Od ministrov se je nahajal v dvorani po svoji dolžnosti samo finančni minister. Pustil je vse dokumente in knjige in je najbolj urnih nog pobegnil v ministrsko sobo. Okoli poslanca Srečkoviča in Agato-noviča se je zbralo nekaj korajžnih poslancev, ki so posredovali med obema. Predsednik skupščine je nekaj časa zvonil, ko pa je videl, da spopad zavzema resne oblike, je prekinil in zaključil sejo in pobegnil iz zbornične dvorane. Časnikarji so poskakali iz svojih lož v dvorano, da bi tem lažje prisostvovati i zanimivemu slučaju. Po dolgem prepiru se je posrečilo oba poslanca umiriti. Temu nastopu treznih ljudi se je zahvaliti, da ni prišlo do najhujšega. Psovke, ki so padale, se pa sploh ne dajo zapisati in so za kulturni svet nekaj nečuvene-ga. Pozneje se je v skupščini ugotovilo, da je radikal Srečkovič pravi divjak, ki je v okolici Niša že par deklet posilil ter si je gotovo tudi poslanski mandat dobil 7. nasiljem. So bile pač «svobodne« volitve.
Pri proračunski razpravi je govoril te dni proti vladi tudi nemški poslanec Moser in pa radikal Rankovič, katerega so radikali, ker je nastopil proti Lazici Markoviču, izključili iz svojega kluba. Ker vladi pomoč Nemcev ni več sigurna, domnevajo v politični krogih, da se bavi Pašič z načrtom, razpustiti skupščino ter poskusiti srečo z novimi volitvami. Beograjski listi, ki pišejo za viado, razpravljajo o tem načrtu takole: Okoli 20. aprila bi se preložile skupščinske seje na nedoločen čas, v odsotnosti skupščine pa bi gospod Pašič pripravil radikalno volilno vlado. V mesecu maju bi dobil mandat, da razpiše volitve, ki bi se vršile koncem julija ali začetkom avgusta. S temi volitvami upa dobiti vlada v bodoči skupščini najmanje 140 poslancev, a če t)ode situacija zadovoljiva in ako Džemijet in Nemci gredo z vlado, računa na najmanj 160 poslancev. — Radič je pa sporočil svoji stranki, da se strinja tudi s tem, če bi pošteni Srbi s pomočjo opozicijonalne zveze takoj vrgli to umazano vladno družbo ter posadili na vlado poštene, nepristranske ljudi, ki bi za enkrat samo volitve izvedli, drugo pa sporazumno rešili po izidu volitev.
V nedeljo so nam Italijani predali Baroš in Delto. Ob tej priliki ni bilo posebnih parad, ker se vlada menda le zaveda, da to ni zmaga, temveč poraz. — Trgovinska pogajanja z Italijo zelo slabo napredujejo. Med obema delegacijama obstoje še vedno skoraj nepremostljive nesoglasnosti. Naša delegacija zahteva, da naj bo vzporedno z italijanskim načrtom tudi naš načrt o trgovinski pogodbi prava podlaga za pogodbo. Italija to zahtevo odklanja. Konferenca še ni začela s pravimi razpravami. Največ težkoč dela naša carinska tarifa, ki se jma popolnoma znova predelati in ki ima potem priti pred ministrski svet, oziroma jo imata proučiti minister trgovine ir minister financ ter končno skupščina. Velike težkoče dela tudi vprašanje zaposlenja italijanskih delavcev v naši kraljevini.
Zagrebška železniška direkcija zahteva od prometnega ministra odobrenje 1 milijonskega kredita za popravo mostu med Brajdico in Delto, ki so ga za časa D'Annunzijevega puča fašisti pognali v zrak. Na Re-čini se bo postavilo več provizoričnih mostov, da se i
olajša promet med Sušakom in Barošem. Glede potniškega prometa kratko veljajo ta določila: Za obmejne prebivalce je prihod na Reko določen z vseh strani. — 1 Glede potnikov, ki potujejo iz notranjosti naše kraljevine v Italijo, je določeno, da je zanje kontrolna postaja Baker, za potnike prihajajoče iz Italije pa je kontrolna postaja Reka. Po končani kontroli bodo posebni vlaki iz Bakra vozili potnike na Reko.
ANGLIJA ZA SPREMEMBO VERSAILLSKE POGODBE.
Angleški notranji minister je v svojem govoru « omenil dejstvo v presojo mednarodnega položaja, da so ; vse mirovne pogodbe ostale brezuspešne. Macdonaldova I in njegove vlade naloga je preprečiti nadaljni razmah sedanjega gospodarskega poloma, obnoviti Evropo, ustvariti resničen mir in civilizacijo postaviti na tak temelj, da ne bo več ogrožena. Sprememba versaillske mirovne pogodbe je ravno tako potrebna, kakor rešitev odškodninskega vprašanja.
RAZOROŽITVENA KONFERENCA.
Od Društva narodov sklicana razorožitvena konferenca je bila začasno prekinjena. Španski delegat je protestiral proti temu da se Španski ni dovolila večja tonaža in da so za dovolitev 150.000 glasovale samo štiri države. Tudi Rusija je zahtevala izenačenje svojih edi-nic vojne mornarice z Anglijo. Nasprotja so nastopila tudi med člani konference in južno-ameriškimi državami.
ITALIJA — FRANCIJA — RUMUNIJA.
Londonski listi pišejo, da se je Mussolini približal Franciji. Laški diktator je uveril francosko vlado o možnosti in koristi skupne politike v Sredozemskem morju, kjer skuša Anglija zdaj z združenjem svojega brodovja v Malti doseči nekako nadoblast. Italija pa bi podpirala Francijo glede reparacij. Obenem se poroča o bližnji tesnejši zvezi med Italijo in Rumunijo.
Iz Bukarešte poročajo, da bosta v kratkem odpotovala v Rim dva rumunska diplomata, da se dogovorita z laškimi političnimi krogi, pod kakimi pogoji bi bila mogoča zveza med Italijo in Rumunijo. — Zaroka med rumunskim princem Nikolajem in hčerko italijanskega kralja Mafaldo je baje gotova stvar.
MED ČEŠKO IN RUSIJO se vršijo pogajanja o dovolitvi naselitve češkoslovaških državljanov na Ruskem. Sovjetska vlada jim ima prepustiti 30.000 ha rodovitne zemlje na doljnem Kavkazu, ob Volgi, pri Saratovu in Samari. Kakor poročajo češki časniki, misli tudi oddelek za naselbinske zadeve pri Masarvkovi Akademiji Dela na rešitev vprašanja čehoslovaškega priseljevanja v ruskih pokrajinah ter dela na to, da pridobi nekatere ugodne kraje kavkaškega ozemlja češkoslovaškim kmetškim izseljencem.
RUSKO ZLATO NOTRANJE POSOJILO.
S posebnim odlokom sovjetske vlade je bilo prošli teden razpisano v Rusiji notranje posojilo v znesku sto milijonov zlatih rubljev. Emisijski kurz znaša 96, ob-restovanje 8 odslot., amortizacija 4 leta počenši z januarjem leta 1926. Posojilo se bo vračevalo potom sreč-kanja in je davka prosto. Istočasno je izšel dekret sovjetske vlade, s katerim se potrjuje statut centralne agrarne banke, ki naj organizira dajanje kreditov za kmetijstvo in kmetsko industrijo. Banka ima obliko delniške družbe z glavnico 40 milijonov zlatih rubljev, 51 odst. glavnice si je pridržala vlada. Delokrog banke obsega vse sovjetske republike; centrala je v Moskvi, podružnice pa v vseh večjih drugih sovjetskih državah.
Za SAMOSTOJNO INDIJO.
Indijski parlament je s 76 glasovi proti 48 med navdušenim odobravanjem sklenil resolucijo, da se skliče konferenca, ki ima izdelati zakonski načrt o ustavi na podlagi samovlade Indije.
4.
Zdaj prišla roka je na vrsto zamorca drgnili so čvrsto in glejte! Desna roka cela naenkrat je postala bela!
(Nadaljevanje prihodnjič).
Hi 5e prireditve.
Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 2 marca, priredi tukajšnje gasilno društvo v gostilni g. Ceha veliko tombolo, h kateri se vabijo vsi od blizu in daleč ter se naprošajo, da bi podpirali to novoustanovljeno društvo*, ki ima plemenit namen: pomagati najsibode prijatelju ali sovražniku v slučaju potrebe. Pridite torej v obilnem številu Na svidenje! j Lepa prireditev pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Naše bralno društvo priredi v nedeljo, dne 2. marca ob pol 4. ' uri v Slomškovi dvorani prireditev z bogatim sporedom. Poleg pevskih in tamburaških točk je na sporedu tridejanska igra «Na dan sodbe« in enodejanska burka «Dva gluha«. Pridite vsi v obilnem številu, ne bo vam žal. —
Dekliška Marijina družba v Št Juriju ob južni žel. priredi v nedeljo, dne 2. marca 1924 v dvorani Katoliškega doma krasno predstavo »Fabiola in Neža.« Ker jo igra zelo poučljiva in ker je čisti dobiček namenjen zt\ dobrodelne potrebe ubogih družbenk, se uljudno priporoča za obilno udeležbo — Marijina družba v St. Juriju ob južni žel.
Orlovski odsek v Podsredi priredi v nedeljo, dne 2. marca, igri »Pogodba« in »Poštna skrivnost« točno ob treh popoldne v prostorih g. Zupan. K obilni udeležbi vabi odbor. Bog živi!
Tedenske novice.
Kako pa je z listom »Domovina«? Iz mnogo krajev Slovenske Štajerske nam prihajajo poročila, da pošiljajo iz Ljubljane kar cele kupe lista »Domovina«, ne da bi ga bil kedo naročil. Nekateri od teh, ki dobivajo »Domovino«, niti ne vedo, kaj in kak je ta list. V Ljubljani izhajajoči list »Domovina« je dr. Žerjavovo glasilo. Dr. Žerjavovo »Jutro« je namenjeno naprednim izobražencem, »Domovina« pa zapeljevanju kmetskega ljudstva. »Domovina« je skoz in skoz mladodemokratsko glasilo, centralistično, zagovarja vsako lumparijo od zgoraj in pri vsaki priliki smeši Cerkev, verske obrede in proti duhovščini pa piše naj-ogabnejše od vseh drugih nam nasprotnih listov. »Domovino« vzdržujejo razne demokratske banke in ker si je nikdo noče naročiti proti plačilu, pa jo razmetavajo med neuki narod kar brez naročila. To pa, kar je danes v časih največje draginje zastonj in se brez naročila dobi, je gotovo slabo ter za nič in tako je tudi z listom »Domovina.« Duševni oče in voditelj tega ogabnega lista je znani slovenski demokrat dr. Žerjav, ki je kriv vsega centralističnega zla, ki se je razlilo iz Beograda po Sloveniji od prevrata do danes. List »Domovina« ne spada v nobeno slovensko krščansko hišo in četudi je zastonj. Vsakega krščansko-zavednega Slovenca bi moralo biti sram, ako bi si omadeževal roke, oči in srce s čitanjem med Slovenci najslabšega in najbolj surovega ter proti-verskega lista — z dr. Žerjavovo »Domovino.«
Gostilničarji in toeilei alkoholnih pijač, pozor! — Generalna direkcijo posrednih poreza v Beogradu je odločila,da ni treba plačati takse za pravico točenja alkoholnih pijač za drugo polletje 1923 in sicer onim gostilničarjem in točilcem alkoholnih pijač, ki so imeli koncesijo že pred 15. novembrom 1923. Onim strankam pa, ki so že plačale zgoraj omenjeno takso, se bodo ura-čunali že plačani zneski za prvo in drugo polletje tekočega leta. Vsi oni pa, ki še niso plačali takse za drugo polletje 1923, ti morajo plačati samo za prvo polletje 1924.
Pogreb skrbne gospodinje. Dne 21. t. ml smo pokopali pri Sv. Urbanu nad Kamnioo nad vse skrbno gospodinjo Marijo Maček, ki je po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala dne 19. t. m. Udeležilo se je pogreba veliko ljudi, med njimi tudi občinski zastop, na čelu mu g. župan Vogrinec, kar je znamenje, da je rajna bila v obče priljubljena. Naše sožalje izrekamo zaostalemu možu Juriju Maček in otrokom, ker so z rajno izgubili dobro in skrbno ženo in mater.	j
Novi zvonovi pri Šmiklavžu pri Hočah. V nedeljo, dne 24. t. m., smo na slovesen način obhajali blagoslov-Ijenje naših dveh novih bronastih zvonov. Vsa vas in prijatelji naši od blizu in daleč so pričakovali pri pozdravnem slavoloku g. stolnega župnika. Po prihodu smo med sviranjem godbe spremljali zvonova k cerkvi, kjer sta bila blagoslovljena. Belo oblečena dekleta, fantje na konjih so povečali slavnost. Med slovesno levitirano sveto mašo je pel domači pevski zbor ubrano lepo. Naše veselje je prikipelo do vrhunca, ko smo že v kratkem zamogli občudovati lepo ubrano zvonenje. Dal Bog, da bi v našf yasi vedno ostala taka vzajemnost in edinost, kakor pri nabiranju darov za zvonove, ko smo v treh dneh nabrali potrebno svoto. Prisrčna hvala vsem, ki so kaj pripomogli k tej lepi slovesnosti! Ta dan nam bo ostal v trajnem spominu.
Raznoterosti od Sv. Martina pri Vurbergu. Naši vrli fantje so priredili v nedeljo, dne 17. t m. v prostorih stare šole dve dobro uspeli igri: »Pijavka« in pa »Zob za •zob.« Mnogobrojnemu občinstvu je prireditev jako ugajala. Želimo še več takega! — Gostije se vršijo za gostijo. Med drugimi se je tudi poročil odlični naš pristaš Jakob Pečar z vrlo mladenko Ano Kirbiš z Gornjega Dupleka. Kot marljivemu sodelovalcu pri vseh naših prireditvah se je od ženina poslovil pri cerkvi v imenu Marijine družbe predsednik Jože Vuzem, v imenu Orlov pa načel-»rik br. Jože Lešnik. Novemu zakonskemu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova!
V Vurbergu ima v nedeljo, dne 2. marca po sv. opravilu g. poslanec Vesenjak shod SLS,
Novi zvonovi na Gomir Polskavr. Gornja Polskava je z izredno sldv%snčfetjo'sprejela v! čeirtek, dne 21 .t. m. svoje tri nove .2065 kg težke (z dosedanjim starim vred) na es, y, c in c vglašene zvone na postaji Siov. Bistrica. Konjeniki in velika množica domačinov jih je ob slovesnem zvonenju vseh bistriških. zvonov spremila skoz štiri veličastne pluvolbke d ) cerkve. V nedeljo, dne 24. febr., jih je g. kam nik dr. Vraber blagoslovil in krstil na ime fjresv. Trojic,1, sv. Antona Pad., sv. Lavrencija in sv. Ju-lijane. V krasnih besedah pa je g. prof. Vreže iz Maribora tol.aačil radost in hvaležnost blagih župljanov in mogo-ičeii strel je oznanjal visoko v planine in po širnem Dravskem polju, da smo srečno spravili v njih novo stanovanje tako željno pričakovane in prisrčno pozdravljen? svoje «©ve i klene prijatelje.
t	'ezniška nesreča na Pragerskem. Osebni vlak, ki
« ;zi . jutraj iz Pragerskega v Čakovec, je zsdelu dne 25.
postaje Pragersko nesreča, ki pa po srečnem * lučaj- ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Ko se je -.tačel namreč vlak premikati, sta skočila s tiru zadnja « a vagona. Sreča je, da je vlak še počasi vozil in ga je t: ojevadja takoj ustavil, ker drugače bi morda celi vlak
-	dela usodepolna nesrečo. Prestrašeni potniki, ki so ta-č:o srečno odnesli zdravo kožo, so nadaljevali vožnjo z «rezervnim vlakom, ki stoji vedno pripravljen na Prager-
cm. Z'cii se, da bo tudi že pri nas potovanja po želez-»;lci postalo nevarno radi slabega stanja proge. Dozdaj «so vlaki skakali s tirn največ na Hrvatskem in v Srbiji, i;jer je prog« še bolj zanemarjena, kakor pri nas.
Novice iz Slov. Bistrice. Tukajšnje izobraževalno dni-Jitvo je imelo preteklo nedeljo, dne 21.' svečana svoj letni občni zbor. Udeležba je bila lepa. Občni zbor je nadzoroval odbornik Prosvetne /veze, g. Kramberger. V krat-ikem predavanju je orisal velikanske naloge izobraževalnih društev v povojnem času. Predsednikom je bil izvoljen naš vrli organist g. Jcško Krajnc. Na splošno željo občinstva bo društvo v nedeljo, dne 2. sušca, ponovilo Inirko »Damoklejev meč«, telovadni odsek Orel pa bo vprizoril »Kmeta Heroda.« Domačini in sosedje, ako se 8e hočete enkrat v letošnjem predpustnem času od srca nasmejati, udeležite se predstav v najobilnejšem številu! Odbor.
Uboj v Vildonu pri Ptuju. V Vildonu v ptujski okolici je bil te dni zopet izvršen uboj. Pri posestniku Sedarju se |e vršila poroka, pri kateri je nastal nenadoma pretep in ob tej priliki je posestnikov sin Fran Skela nameril puško 6»a enega izmed pretepečev. Zadet pa je bil neki drugi, in sicer v trebuh ter se je takoj mrtev zgrudil na tla. *Storilec, ki je znan v okolici kot nosilen pretepač, je bil od orožnikov še tekom noči aretiran.
Izobraževalno delo pri Sv. Marku niže Ptuja. Tukajšnje bralno društvo je vprizorilo dne 17. t. m. igro »Miklo-*va Zala«, katero je dne 24. t. m. ponavljalo. Igra je izpadla proti vsakemu pričakovanju izborno, kar nam celo nekateri Ptujčani niso hoteli verjeti. Naši vrli igralci in igralke so seilaj že igrali na društvenem odru ra njih dve težki igri in sicer prvo »Mlinar in njegova hči« in sedaj to. Markovčani hočemo začeti z neumrnim delom r.a polju ljudske izobrazbe ter tako popolnoma izbrisati različna vredbacivanja, češ: Pri Marku so doma razgrajači in pretepači. Res jih je še precej, ne trudili se bodemo kolikor mogoče tudi od teh večino spraviti v naš izobraževalni lelokrog. Ako se nam posreči, bodemo še v ieku tegr. !cta i-popolnili naš gl-dališki oder, k;;r pa seveda stane precej denarja in prosimo tedaj vse, kateri imate količkaj •misls za izobraževalno-delo, da se pridno udeležujete krasnih iger ter pomagate*? denarnimi prispevki društvu io zažc*!jenega cilja. Ko bodemo enkrot imeli izpopolnjen gledališki oder, bomo ustanovili stalno ljudsko gledišče, v katero bodemo lahko vab»! naše sosedne žv■pijane «n meščane ter jim pckftzfiU mpehe našega izobraževalnega dela: - Prihodnjič se b-jde igral menda -*Deseti brat«, o čemur pa še bodemo pravočasno poročal; ter obfavili vabila.
O čem govorijo pri Veliki Nedelji? Pred kratkim je ušel i^ ormoških zaporov znani Matija Pfeifer, ki je bi! zaprt radi tatvin. Naredil jev zid luknjo, skozi katero je petem zlezel na prosto. A se ni dolgo veselil zlate prostosti. Ti preklicani orožniki, ki takim ptičem kratijo prostost, so ga zopet prijeli in vtaknili v varnejšo kletko, katere se mu najbrž ne bo posrečilo tako hitro prekljuvati.
—	Tukaj pri nas smo letošnji predpust zelo veseli. Mnogo mladih parov bo na novo vpreženih V toliko zaželjeni zakonski jarem. Posebno Trgoško vas je letos posebno oživela, kar se tiče porok. Bilo bi jih pa še lahko več, saj imamo še dosti takih mladih, prav bogatih in zakonskega jarma željnih ljudi obojega spola, ko bi ne bilo tistih preklicanih očetov, ki so si vtepli v glavo misel, da si naj ženini za visoko svoto odkupijo nevesto, kakor je baje to navada nekje na Turškem.
Iz Lešnice pri Veliki Nedelji. Dne 17. t. m. je bil poročen tukaj pri Veliki Nedelji mladenič Alojz Medik iz Brebrovnika z mladenko Matildo Habjanič iz Lešnice, članico Marijine dnižbe velikonedeljske. Na predlog hišnega gospodarja, oziroma očeta neveste, se je nabralo od vrlih narodnih gostov 1065 krtin za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Bog plačaj vsem darovalcem! Novoporočen-cema pa želimo v zakonskem stenu obilo sreče in blagoslova!
Kako je kaj pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji? Pred kratkim sem bil slučajno po večih letih v moji rojstni župnijski cerkvi pri maši ter sem doživel nekaj, kar je Tes pohvalnega in vrednega, da se objavi. Kolikor sem slišal, je ljudstvo zadovoljno s svojim dušnim pastirjem, med pridigo in mašo nikdo ne ostaja zunaj cerkve, kar so pač '•edki slučaji, v majhni cerkvici pa poje zbrani mešan zbor tako krasno, da kaj takega noben človek ne bi pričakoval. čestitam vam, dragi Lenarčanif Le s takim zgledom naprej!
Radodarni sv:>tje. Od Sv. Tomaža pri Ormožu poročajo: Pri nas se je poročil Ivan Munda z Marijo Kup-čič. Veseli svatje so darovali pri tej priliki za zgradbo novega Društvenega doma 280 K. Darovalcem topel: Bog plati, novoporočencema pa: obilo sreče in blagoslova!
Nepoštena roka, Lr Svetinj pri Ormožu poročajo: Žalibog imamo tudi v naši sicer vzgledni fari nekaj takih fantalinov, ki hodijo, ne da bi jih bilo treba prositi, ravno tedaj, ko drugi sladko spijo, na delo. Tako sta tudi te dni podrla dva delavca ogromno ter staro bukev, ki je last g. Janžeka. V štorastem deblu so bile veliko let čebele in velike zaloge medu. Ko je bukev padla, je že bilo precej mračno in delavca nista mogla spraviti med na varno, ampak sta ga nameravala šele drugo jutro. To priliko pa je porabil oni fantalin z brega in med ponoči ukradel iz debla. Tatinski fantalin je pozabil, da hodi po snegu in drugo jutro ga je lastnik medu takoj izsledil in našel pri njem ukradeni med. Enak napad na med !in čebele kakor opisani je omenjeni dečko že enkrat poprej izvršil in se je s tatvino okrog hvalisal, a tokrat ga je izdala sled v snegu.
Novice od Sv Lovrenca v Slovenskih goricah. Preteklo nedeljo, dne 24. t. m., je vprizorila tukajšnja Dekliške zveza globoko čustveno igro »Goslarica naše ljube Gospe.« Igralke so se zelo potrudile ter so častno v največje veselje in zadovoljnost obiskovalcev rešile izročene vloge. Nedolžnost uboge Marice, brezsrčnost Marte, velika skrb Rotije in milosrčnost plemkinje Verice so povzročile solze sočutja v očeh gledalcev. Tudi ostale igralke, namreč razna; gospe in plemkinje, ječarica in beračica-ženica, so uspele nad vse pričakovanje. Kdo bi verjel, dokler se sam ne prepriča, kaj premore požrtvovalnost lovrenčkih deklet. Takoj po »Goslarici« pa nam je nudila Dekliška zveza drugi, močno šaljivi prizor, namreč »Vedeževolko.« O dobrem razpoloženju med gledalci pri »Vedeževalki < slo!* ni mogoče govoriti, kajti bilo je zlato razpoloženje. Sicer pa tudi lahko, kajti igralke so pokazale naravnost živo podobo iz življenja. Mladenke, čudimo se temu vašemu delu, kajti res je obilno, vsestransko požrtvovalno, kar ste v nedeljo razodele naši župniji. Zato kličem: Le naprej vztrajajte v izobraževalnem delu, kar bo v korist vam samim, v čast pa celi župniji in slovenskemu narodu. - Prihodnjo nedeljo, dne 2. marca, dobimo veliki zvon iz nove mariborske livarne »Zvonoglas.« Slovesen sprejem zvona se vrši v soboto ob dveh popoldne v Mostah. Bla-goslavijanje zvona je v nedeljo, dne 2. marca, ob pol 10. uri dopoldne. Priprave kažejo, da imamo Lovrenčani veliko zanimanja za slovesen sprejem zvona, zato se vabite vsi, ki imate priložnost, da v soboto ali nedeljo obiščete, oziroma posetite našo svečanost, — Vedeli pa smo tudi dobro izrabiti predpustni čas, kajti nenavadno veliko se nas je poročilo, okrog 25 parov v teh kratkih tednih. Imamo dober up, da bodo samo srečni zakoni, takih je ravno treba!
Novi zvonovi v Gor. Radgoni. Koneeno dobi vendar tudi lepr» šentpeterska župnijska cerkev v Gor. Radgoni k edinemu, iz svetovne vojne preostalemu majhnemu zvončku, ki poje glas «e«, še dva zvona iz livarne Biihl v Mariboru s težo po 720 in 320 kg, ki imata glas «gi in «c« ter bota prihodnjo nedelje, dne ¡5. marca od preč. g. stolnega dekana dr. Iv. Tomažiča slovesno blagoslovljena. Pomnoženo novo zvov-Jeitjv bo vrle šent-peterske župljane vabilo najprej k tridnevni puliožnosti v čast presv. R. T., ki se ravno zadnje iri predpustne dni prav primerno združi s to Slovesnostjo. Kakor se sliši, vlada med ljudstvom veselo in navdušeno razpoloženje, začeti takoj z nabiranjem prispevkov še za četrti večji zvon, čigar mogočni glas bi naj donel po vsej, dokaj prostrani šentpeterski župniji. Tako je grav; le z veseljem na delo, ki bo z združenimi močmi tudi brezdvomno uspelo!
Umrla je ta dni v Veržeju blaga mati in dobra gospodinja Marija Zelenko. Blagi' materi in »ženi bodi žemljica lahka.
Blagoslovitev zvonov na Ponikvi. Dne 17. februarja smo z veliko slovesnostjo sprejeli nov bronast zvon, ki »o nam ga ob navzočnosti velike množice ljudi blagoslovili šmarski g. kanonik. Slavnostni govornik g. prof. I. K. Vreže iz Maribora nas je v navdušenih besedah ogreval za nabavo še dveh drugih, da bi imeli potem zopet isto krasno zvonenje, po katerem je slovela Ponikva pred 1916. letom daleč naokoli. Bog nam jih daj dobiti še to leto, da bi nam mogočno oznanjali stoletnico mašniškega posvečenja našega slavnega rojaka Antona Mart. Slom-šeka (8. sept. 1821), ali po vsajo do jeseni prihodnjega lete, ko se bomo spominjali, da je v jeseni pred sto leti nastopil prvo kaplansko službo na Bizeljskem.
Nagla smrt. Iz Pameč pri Slovenjgradcu poročajo: V sredo zjutraj je šel Pavel Lorenci, posestnik lepe Poga-čeve kmetije, v mlin svojega očeta, p. d. Bučenika, phat ječmen. Med tem, ko je šlo kolo, je hotel najbrž s sekirico oddrobiti led, po mu je gotovo spodrsnilo, ali ga drugače vjelo in stopna roka ga je zadela na glavo in pritisnila k tlom. Našli so ga z razbito glavo, mrtvega. Bil je zelo priden gospodar in zapušča mlado ženo z dvema otročičema in še oba roditelja. Rajniku, ki je vse svoje stanovske in verske dolžnosti vedno vestno vršil, bodi blag spomin!
Poroka v Št. Ilju pri Velenju. Dne 25. t. m. sta bila tukaj poročena Martin Cvikl in Nežika Jelen, oba vrla člana naših organizacij. Novoporočencema želimo obilo sreče!
Blagoslovitev novega zvona v Kostrivnici. V nedeljo, dne 2. marca, se vrši blagoslavljanje velikega zvona za tukajšnjo župnijsko cerkev. Sv. opravilo se prične ob 10. uri. Okoličani vabljeni!
Novice iz Sromelj. Nekaj novic se je vendar tudi pri nas nabralo. Naša, šele tri leta obstoječa fantovska in
dekliška Marijina družba si je oskrbela novo zasfcsvo, ki se je *pri nas dama izgotovila. Blagoslovljena le!bila dne 8. decembra 1925. -i'V zadnjem «Ju starse dve' Marijini hčerki tu porottff in sicer pred adventom Krošelj Frančiška iz Curnovca in ta teden Petan (Čuk) Marija iz Sromelj, ki je vzela v zakon vrlega mladeniča Kostanjšek Antona. Na gostiji se je nabralo za naše kot. izobraževalno društvo 300 K. Bog vaju živi! — Naše izobraževalno društvo je priredilo zadnjo nedeljo tridejansko burko »Davek na samce«, ki so ji igralci prav dobro pogodili. Na odru je prvič nastopil naš fantovski^pevski zbor, ki je pokazaL da znajo tudi priprosti fantje lepo peti, če se le pridno vadijo. — Pa še nekaj žalostnega! Pred enim mesecem j« v Oklukovi gori pri posestniku Dvoišaku ponoči ob 10. uri začelo goret gosodarsko poslopje. Pravijo, da je ogenj zanetila zlobna roka. Pretekli četrtek pa je v isti vasi na treh precej oddaljenih krajih ob istem času, to je ob 10-uri zvečer, začelo goreti. Ogenj je vpepelil gospodarsko poslopje Krošelj Ani (Oklučenski) in Krošelj Maričld. Očividno je zlobna roka vmes. Kot osumljenega so orožniki odvedli v zapor posestnika Dvoršaka.
O čem govorijo na Dolu pri Hrastniku? Bežimo, tecimo, ta črni gredo. Posrečilo se je demokratskemu voditelju, da je s tem prestrašil še zastopnike delavcev, v resnici pa so le podpetniki liberalcev, ter jih zapeljal k pobegu od seje, s čimer so onemogočili sklepanje e predlogu glede združitve dela občine Sv. Krištof z dol-sko občino. Čudno velik strah mora imeti gospod ravnatelj pred «ta črnimi«, da je prelomil dano beseda oblatil s tem svojo moško čast in postal *figa mož« pred vso tukajšnjo javnostjo. Pa ne bo vse nič pomagalo. «Ta črni« vseeno pridejo! Zadnjidopis iz Dola v toliko popravljamo, da je v zmoti glede novega šolskega voditelja samo za eno uro. Gospod Jurko še vedno rad po stari navadi sebi in svojim kolegom ugodnosti izkazuje. Popoldne urico prej na lov, ali kam drugam, to jt njemu prav, kaj za to, če morajo troci zato prezgodaj — posebno po zimi — od doma.
To je bila ohcet! Iz Koprivnice pri Rajhenbuign poročajo: dne 18. t. m. je bila poročena Micka Ašičeva.; vrla članica izobraževalnega društva, DZ in DMD z uglednim fantom Jožefom Ferlanom. Na nujni gostiji so nabrali svatje, vzradoščeai, da je bil njihov rojak in častni občan dr. A. Medved povišan v monsignora, 904 krone za Dijaško večerjo, 212 K pa za Akad. menza, razen tega pa še za zvonove pri Sv. Martinu v Koprivnici 200 K. Posnemajte! Novoporočencema želimo obil« sreče.
Ponesrečeni reksuti. Pri prevažanju rekrutov se zgodi pri nas v Jugoslaviji vsako leto kaka nesreča. Ko je bil vojni minister oni znani srbijanski general Zečevič, je pri prevozu v najhujši zimi zmrznilo 300 rekmtov, a g. Žečeviču se ni zgodilo nič. 300 rekrutskih žrtev' je vsaj toliko vplivalo na vojno ministrstvo, da to prevaža odslej fante v zakurjenih vagonih. Zmrznili torej rekruti letos niso, pač pa se je rndi zanemarjenosti naših železnic zgodila velika železniška nesreča, v katere žrtev so bili rekruti. Blizu železniške postaje BlinjskTTvut, ne daleč od Siska> je namreč skočil radi preperelih pragov s tira vlak, ki je vozil za gerniziji Sisek in Karlovac 335 rekrutov iz Štipe iz Srbije. Od vojakov je ranjenih 18 mož in sicer 6 težko. Enemu izmed teh nesrečnežev je zdrobljen prsni koš, drugemu noge. Ponesrečencem- je prihitel na pomoč poseben vlak iz Zagreba. Pri celi nesreči se ni nič zgodilo strojevodji in ne kurjaču, akoravno se je prevrnila lokomotiva povprek po tračnicah. Predno so progo očistili in je bil vzpostavljen promet, sta minula dva dni. Žrtve t« velike železniške nesreče so prepeljali v bolnico v Sisek.
Doživljaj z volkovi. Iz Glažute pri Dolenji vasi smo prejeli to le zanimivo poročilo: Letošnja zima je pri nas presneto ostra, zelo veliko je snega in po naših obširnih gozdovih so se začeli klatiti kar v celih gručah izstradani volkovi. Dne 22. t. m. se je mudil nek voznik v gozdu in nakladal drva. V bližini voza je bil njegov pes, kai naenkrat so se pognali trije volkovi za psom. Psu se je posrečilo prav v zadnjem trenutku, da je smuknil pod konje, sicer bi ga bila zverjad raztrgala. Ravno isti dan, ko se je zgodil doživljaj z volkovi in psom, je hodil po gozdu gozdni paznik F. Lakner. Od daleč je zagledal volka, se mu približal in zapazil, kako ga volk opazuj« iz razdalje kakih 200 korakov. Paznik je pomeril, sprožil ter zadel zver Tavno v glavo. Volk je obležal pri priči mrlev, pozneje so ga tehtali in mrcina je vagal 33 kg. Paznik Lakner ima posebno srečo pri pogonih za volkovi. Lansko leto se mu je posrečilo, da je ustrelil staro-volkuljo, in nato ujel 6 mladih živih volkov. Upnmo, da se mu bo letošnjo zimo posrečilo, da bo ustrelil še ka~ cega volčjega požeruha.
Kako je z razbojnikom čarugom? O Čarugi, groa-nem slavonskem razbojniku, ki se vica sedaj v zaporih v Osjeku, smo že veliko pisali in poročali. Sedaj je končana preiskava glede čaruginih ter razbojništev njegovih tovarišev. Glavna razprava proti Čarugi in tovarišem se bo vršila pred Veliko nočjo. Oblasti izkopavajo one človeške žrtve, katere je Čaruga sam ubil ali pustil usmrtiti po svojih tolovajskih sodrugib. Med žan-darje, ki so izsledili in spravili Čarugo pod ključ, je razdelilo notranje ministrstvo .visoke nagrade. O glavni razpravi proti čarugi in tovarišem bomo natančno poročali.
Velik sneg in burja v hrvatskem Priinorju. Po poročilih iz Zagreba je v nedeljo in v pondeljek na Reki, na Sušaku in v ostalih krajih hrvatskega Primorja strahovito snežilo. V Liki so nastali snežni viharji, ki so znatno ovirali železniški promet. Snega je zapadlo nad pol metra na novo. Sneg, zmrznjen in trd je na železniški progi •tako oviral promet, da so se morali nekateri vlaki obrniti, ker niso mogli nadaljevati vožnje. Večerni vlak iz Zagreba proti Reki je prispel samo do Oguli na, tu se j«
brnil, ker ni mogel preko postaje Kapela. Proga meti
Ogufcnom in Deln.ic. mi je žamete na. Največ uuiega je padlo "fucfi pri postaji Vrbovslca ' Sneženi vihar je sedaj ponehjd, a . razsajati j| iač^la^ s.rahovita .by^io, k: ovira profnerm meče ljudi, kf se'upajo'izpod štrene, ob tla.
Strašen pokuij nedolžnih muslimanov, Naši časopisi vedno prinašajo vesli o hudih bojih orožnišlvn z roparji v Makedoniji. Roparstvo je v Makedoniji silno razširjeno; večina roparjev je združena v velikih četah, katerim uačeljujejo izredno drzni in pogumni harain-baše. Po leti bivajo čete v gorah, po zimi, kadar je velik sneg, pa se enostavne- nasede v dolini pri kakem kmetu, katerega prisilijo, da ;ih &rivain hrani, ker drugače bi ubja,ujega in njegovo di.i/iau. Na dmgi .strani pa preti kincfom zopet ,»,rožmštvo» ter jil; -.neusmiljeno ubija, ee izsledi pri njih razbojnike, ''bogi kmetje ¿>osta ne jo vse- | kakor žrtve ali od ene ali druge strani. Zato je prebi- j valstvo v krajih, kjer ropajo razbojniki, že v so'obupano in radi nasilnosti oblasti ra je ¡¡ostanejo sami razbojniki, ker imajo od tega več koristi ter so varni vsaj od ene strani, nego, da potna gaj o ' oblastem, ki jim za storjene sluge plačujejo z ha linami. Tak žalosten sluča j oinž- • niške nasilnosti in divjosti se je dogodil v Diminiri na j Kosoveni polju. Orožniki so zvedeli, da prezimuje v tej j vasi pri nekem kmetu sloviti harambaša Mehmed Kon- | juh s» svoj o četo. Cela četa orožnikov je obkolila dotič-¡10 hišo jn začel :•>> ;« boj. v katerem so ime:: orožniki : tež^ jftflfa»,fcjc.hiie niso mogli ¿m zeti, :uu. je. prišlo na pomoč topništvo in z granatami so poslopje popol-noRiii razdejali. Varice temu si» je pa posrečilo Korijuhu pobegniti s celo četo. Orožniki <0 napravili na razstre!-jeuo hišo j uriš, toda razbojnikov niso našli, pač pa kmeta in n jegovo družino, ki ;.o se «»krili v kleli. Svoj bes in jezo so orožniki izlili nad temi nesrečneži. Pobili so vse do najmanjšega otroka, nato pa so umorili še ostalo prebivalstvo v va-i. žalosten način, kako skuša uprava v Makcdi-: razbojnik» ugnati.
Izseljencem za Kanado. Naš:: društvo Xaviyazione -. Generale Italiana« v Genovi, k'atero vzdržuje ek.-;preé- . ne» parobrodske zveze 7. New- Yorkom in glavnimi lu- : kam: Južne Amerike, vzpostavlja pričetkom prihodnjega meseca direktne ekspresne zveze s Kanado. Dne 7. marca t. 1. odpotuje iz Geneve za Kanado parobrod «Amerika«, 11a katerem so s posebno pažnjo pripravljeni prostori za izseljence.
Opozarjamo izseljence za Kanado, kateri žele po- j i ovali z našo progo, da jim bo naš urad preskrbel brez- ; plačno kanadsko garancijsko pismo (afidavit).
.Natančnejše informacije daje Putnički ured Ja- i dranske banke, Zagreb, Petrinjska ulica G in ekspozitura Jadranske banke, podružnice Maribor.
Oglasne zadeve opravlja samo upravnišivo lista« — Na vprašanja brez.priloženih znamk za odgovor uprav-nistvo ne odgovarja.
Koledarji Jugoslovanske Kmetske zveze se še dobijo v* tajništvu SLS v Cirilovi tiskarni. Kdor želi imeti koledarček, naj ga nemudoma naroči, ker je število izvodov prav majhno. — Tajništvo SLS v Mariboru.
Dar Dijaški kuhinji. G. Jožef Vaupotič v Pušencih je ooslal Dijaški kuhinji 40 D, ki jih je nabral na gostiji Muhič-Stuhec v Ključarovcih. Prisrčna hvala!
Dar za Dijaško večerjo. Na svatbi Čeh-Brumen pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. so se gostje spomnili tudi revnih dijakov in so darovali za nje 300 K. Bog plačaj!
'...... ........... ■■■	■»■»•■«uui.M-.^• ■	« :
Q's 30 rlars t «o, !
Franc Werriig, okr. ekonom.
KAKO SE NAM IZPLAČA PITATI GOVEJO ŽIVINO? i
To vprašanje je vsekakor velevažrio za slehernega ; živinorejca, ki hoče pri pitanju res kaj zaslužili in se ho j če ognijL izguki, ki nastane, ysled ,nepremišljenega' ' in nepreračunan^gii debcljtnja živine.	>5 j
Vsak preudaren gospodar bo stremel za tem, da ho vsled pitanja priredil več, kot pa znašajo stroški za krmljenje in oskrbovanje. Radi lega — svinčnik v roke in peljimo živino od časa do časa na tehnico ter preračunamo, če prirast na živi leži poplača dnevno hrano in stroške za oskrbovanje!
Kdor nima tehtnice doma, ali pa je tudi nima v ; bližini, ta lahko prilično natančno ugotovi živo težo s i tozadevnim merskim trakom (merski trak od Matieviča, j Straucha ali Frohveina). četudi mogoče merski trak i tie pokaže do 1 kg natančno žive teže, vendar s pomočjo ! ■ljega lahko točno ugotovimo prirast oz. razliko v teži. ;
Važno je tudi vprašanje: katere živali nam plačajo piîahjê?
V vsakem večjem gospodarstvu spitamo od časa do časa kako govedo. Večinoma vole, katerih ne moremo več v gospodarstvu primerno uporabiti in so dosegli .{olovo starost, potem stare, slabomolzne krave, — bike, ki so postali preteški, nesposobni za plemenjenje in hudobni in nazadnje tudi še kako mlado žival, katero ne moremo primerno uporabiti v plemenske svrhe. Pod-jelnejši gospodar pa osobito, ako ima priliko, da pitano živino posebno dobro proda — bo hotel pitanje živine postaviti na širšo podlago 1er bo v to svrho skušal živino celo dokupiti. Pri tem je uvaževati sledeče:
Najbolje izkoristijo in poplačajo krmo pri debei-lenju mladi bikci v starosti 1. do 2. leta. Le-ti kažejo •tajvečji prirast 11a živi teži v primeri z zaužito krmo. Prav dobro se splača tudi pitanje mladih, še ne povsem dorastlih telic, krav in volov, čim starejša žival t'1 m slaboje izkoristi krmo in ie redkokdaj se izplava - samo. ako je nakupna cena primerno nizka — dokupili v svrho pitanja .staré» močno shujšane vole in krave. Te živali sploh ne poplačajo pitanja; zadostuje že, da
jih spravimo samo k malo boljši reji. Take stare h mršave živali so mnogokrat tudi jetične ali pa drugače slabotne in l-oiehne ter imajo slaba prebaviš« in vsled tega ne morejo popolnoma izkoristiti krme ter poplačati pitanja. Seveda, ako >mo se prepričali, da je slabi, iz-j rediio mršiivi reji vzrok samo slaba prehrana, potem | so ži\,ali .za dobiekano-no pitanje izredno prikladne, . j osebno, ako so mlade.
I. va/.i \ ali je tudi, da je živina že od narave cisto razi ie ,0 .usposobljena z: 1 izkoriščanje krme in za debel jenje. To je seveda težko presoditi kar tako po zunanjost, pne pa lahko sklepamo s precejšnjo sigurnostjo iz teles; osti, da-li je žival dobra za pitanje ali ne. Telesni znaki, sposobnosti za dobro debel jenje in pitanje s-.): kratka glava, kratek vrat, globoka, široka prsa, širok vi!' r Hrbel hi široka ledja, valjasla, vzboeena rebri, dolg in širok kri/, osobito od vzadaj, polna mesnata bedra. in krače, razmeroma kratke noge ter debela in povsod liihko premična koža.
Tudi narav živali vpliva na pitanje kakor tudi večja ali manjša mlečnost. Čimboljša molznica, tem težje ;o je pitati.
iioltiekanc no&i hilrega pitanja.
Za gospodarski uspeh pitanja je odločilno, da zde-' tirno žival zaduši i hitro. Kdino hitro pitanje je do-;.:•.•! .«nosno. — Ako pokladamo samo navadno .množino in kakovost krme, nam živa i ne bo postala debela. Ako pa pokladamo v> r in boljšo krmo, se bo odvisni del krme uporabit za debeljonjc. Pomnimo, da debeli žival edino odvišna k'iua! Če dobi na primer žival ie toliko krme, da postane na dan samo za četrt kilograma težja, bo rabila dva dni, da se bo živa teža zvišala za pol kilogrami). Ako : ¡1 dobi žival k tej navadni dnevni krmi samo malo več in boljšo klajo, bo poslala že v ?rr-m dnevu za rol kg težja in prihranili smo si s tem vzdrževalno' hrano /.-.1 celi drugi dau. Hitra odehelitev je torej vedno najcenejš.«. Bolje je sploh ne pitati kot počasi debeiiti. Bolje je z obilnejšo in dražjo krmo žival spilati v. dveh mescih, kot pa s slabim krmljen jem odehelitev zavječi tia pr. na štiri mesece.
Ker je najhitrejša debelilev vedno najcenejša, moramo skrbeti, da živali zavživajo čimveč mogoče krme. Vendar ne smejo vsled tega izgubiti teka. Radi tega bomo poleg tečne klaje uporabljali tudi taka krmila, ki bodo predvsem poživljala tek, na primer razne okopa-vinc (krompir, pesa itd.), ansilažo, nekoliko soli itd. Tudi manjša množina finega sena ohrani žival zdravo in usposobi prebavila, da uspešno izrabijo vso debelil-no krmo.
Uvaževati moramo tudi posebna nagnenja živali. Nekatere zauživajo krmo raje v suhi, druge zopet raje v bolj mokri obliki. V splošnem pa se priporoča tečna krmila pokladati le v suhi obliki, ker se bolje prežve-čejo in vsled te^a bolje izkoristijo.
Kot tečno krmilo za pitanje je izborno vse zrnje, od žita in sočivje ter otrobi iz razne hranilne moke. Glavno je, da klala ni pokvarjena in da v zadnjem delu pitanja, ko že pojema tek, pokladamo taka krmila, ki poživljajo ješčnost. Znano je tudi, da živali raje zrejo, ako zmešamo več tečnih krmil skupaj.
Pitani živini dajemo piti le čisto vodo — ne v obliki napoja s kakim tečnim krmilom — in sicer pred krmljenjem, ker vsled tega zaužijejo živali manj tekočine in io vpliva ugodno na tvorbo mesa in tolšče.
Ker mršava živina še ni v stanu izrabiti polne de-belilne krme, se priporoča, jiripraviti jo z 8—14 dnevnim krmljenjem k boljši reji. Pokladajmo ji v začetku precejšnjo množino sena, ninogo okopavm in le malo tečne klaje. Polagoma zvišamo množino tečne krme in zato pokladamo manj sena. Tudi na dobri paši se mršava živina lahko spravi k boljši reji in se jo usposobi za boljše izkoriščanje debelilne krme.
Kdor ima čas in se razume na Kellnerove hranit-bene norme, naj se kot pripomočeka pri krmljenju poslužuje le-teh, ki natančno določajo v kakem razmerju morajo bili redilne «novi v krmi.
V Nemčiji in na Angleškem pitajo govejo živino na prav c^n .način tudi na posebnih, primernih in sočnih paJniRin.
Oskrbovanje živine — važen činitelj za uspešno pitanje.
Velevažen činitelj za uspeh pitanja je poleg krmljen ja tudi oskrba živine. Vse okolščine, ki pripomorejo k temu, da se žival dobro počuti, pospešujejo debeljenje. Radi tega naj bo hlev za pitano živino suh in zračen, ne premalo in ne preveč topel — najbolj odgovarja toplina okoli 12 stop. C — in tudi ne preveč svetel. V svetlem prostoru so živali nemirne in se manj redijo. Ležišče mora seveda biti suho in čisto, živali je redno čistiti, krmili in napajati. Svojčas se je mislilo, da mora pitana živina popolnoma mirovati; novejša opozovanja so pa pokazala, da živali bolje uspevajo in se bolje debeli jo, če se zmerno gibljejo. Uporablja se jih na primer na stlačenje gnoja, za prav lahko vprego itd. V tem smislu kot gibanje vpliva tudi zmerno pokladanje zelene krme.
Ako hočemo živali prav dobro zdebeliti in so popustile v ješčnosti, jih v poletnem času lahko tudi ostrižemo.
Če smo uvaževali in vpoštevali vse okolščine, ki i uplivajo na uspešno pitance in nam živali vkljub temu i ne postanejo debele, ter nam redno tehtanje pokaže, da ; prirast na živi leži ne odgovarja porabljeni krmi, sto- j rimo najboljše, ako ne zapravljamo drage krme s pi- } tanjem takih živali in da jih prodamo ali zakoljemo ' take, kakor so.
NAVODILO PRI KURJEREJI ZA MESEC PEBRUAR.
V mescu februarju začno pravzaprav kokoši pridno nesli, ako so bile preko zime na toplem ter jim ni primanjkovalo potrebnega živfta v zrnu, še bolje, če so dobivale tuintam nekoliko kuhanega, in toplega. Za kokoši skrbna gospodinja je sicer tudi v mescih: november, december in januar že marsikatero drago jajce zamogla položiti v jerbašček. • A v teh mescih ležejo le takozvane zimske nesice, to je: kokoši, ki nesejo v zimskem času. Mesca februarja pa začnejo k- ' odaskati mlade in stare ter se jej zahvaljujejo za ljubo skrb ter postrežbo t&i zimo.
Da se poviša zmožnost leganja, je treba v tem mescu kokošim nuditi dobro redilnega živeža, ker kokoš potrebuje novih moči. Živež se jej naj nudi redno.
Ako se kokoši radi slabega vremena ne morejo pustiti na prosto, vrzi jim na prostoru, kjer se nahsfsio, nekoliko zrnja med slamo ali listje, da tem veseli ; iščejo i in brskajo, ker jim jV gihonje, ko začno nesti, neobhodno potrebno. Kurni-k — sploh ponočno bivališče — moraš po-'. gosto snažiti, v čisti posodi nuditi kuram vode in živeža.
Če konceaj mesca februarja že katera kokoš kvoče, i to je, hoče valiti, in je mogoče imeti piščeta na toplem, j le koj jo nasadi. Mesca marca izležena piščeta postanejo J krepke ter trpežne kokoši, ki zgodaj in navadno pridno j nesejo. Na jajca pa zapisati datum, kedaj jih je znesla | kokoš, da veš, kako stare da so. To je potrebno za upo-, rabo v kuhinji, kaker tudi za valjenje..
NAVODILO ZA MESEC MAREC.
Mesca marca doživi gospodinja že mnogo več veselja pri svojih kokoših, kakor v februarju. Mesca februarja pričeto leganje se je povišalo in vobče nastopilo. Vsaka kokoš kaže v leganju svoje zmožnosti in tisti, ki bi sedaj še zastonj zebala, grozi kruta prihodnost. Gospodinja jej grozi z nežem, ako se ne poboljša. Od kc&oši, ki še mesca marca ne nese, pač ni veliko pričakovati.
Da se vzdržuje možnost leganja, ne sme primanjkovati kuram zadostne in redilne hrane. V tem času še nv lo ifbbijo na prostem v kljun. Prikrajšanje hrane bi jih le motilo in oviralo v pridnosti. Nesice pa potrebujejo tudi nekaj zelenega. Na prostem si hodo preskrbele zelenjad že same; na dvorišču zaprtim, kjer ne najdejo ničesar zelen, -a, se jim pa vrže. zelenjadi.
De. je mesec marec ugoden za nasajanjc, ni-treba •> posebej povdariti. Izležena piščeta se, morajo držati r.a suhem in toplem, sicer jih pomori mrzlota in brivec (mrzel veter). Je vreme solnčno in toplo, potem z njimi na prosto, tam jim najbolj ugaja, ostanejo zdrava ter se vidno razvijajo pod neumorna skrbjo stare kokoši. (Dalje prihodnjič.)
Samostanski kurjerejec.
Kmetijska podružnica r.a Frankolovem priredi v nedeljo, dne 9. mcrca, kmetijski podučni tečaj v Društvenem domu in sicer dopoldne od 9. do 12. ure poduk o gospodarskih zadevah, popoldne od pol 3. do 5. ure pa poduk v gospodinjstvu. Govorila bodeta g. Martin Zupane, živinorejski inštruktor iz Celja in g. Franc Goričan, potovalni učitelj za sadjarstvo in vinarstvo. Vabijo se vsi, ki se zanimajo za napredek v gosjx>darstvu, da se udeležijo poduka, bodi iz domače, kakor tudi iz sosednih žup-nij, možje in fantje, pa tudi žene in dekleta.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se na sejrn dne 26. t. m.: 11 konj, 5 bikov, 175 volov, 229 krav in 3 teleta, skupaj 423 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 13 do 16.25 din., poldebeli voli 11.25 do 12.25 din., plemenski voli 10 do II din., klavne krave debele 11 do 12.50 din., plemenske krave 10 do 11 din., krave za klo-basarje 9 do 10 din., molzne krave 11 do 13.25 din., breje krave 11 do 13.25 din., mlada živina II do 12.50 dinarjev.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 25 do 27 din., II. vrste 22 do 24 din., meso od bikov, krav in telic 19 do 20 din., telečje meso I. vrste 32 din., II. vrste 28 din., sveže svinjsko meso 30 do 40 din.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 79 din. 100 francoskih frankov stane 341 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.11 I), za 100 Čeh oslova škili kron 229 D. za 100 laških lir 342 1). V Curihu znaša vrednost dinarja 7.20 cent.
ŽITNI TRG.
Promet z žitom je precej malenkosten. Kupci s<-javljajo v malem številu, ker je položaj na denarnem trgu še precej nejasen ter je nakup večjih zalog žita lah ko združen z veliftim rizikom. Nagli porast dinarja, ki je v Curihu poskočil že na 7.60, pozneje pa zopet padel je odgnal tudi inozemske trgovce, katerim je postalo naše žito predrago. V Primorju in Dalmaciji so zopet začeli uvažati Italijani moko in koruzo, ki je znatno cenejša od naše. Dalmatinskim trgovcem osobito ugaja, ker Italijani dajejo moko in žito na upanje za več mesecev, kar je našim mlinom vsled občega pomanjkanja denarja nemogoče. — Cene so bile v tem tednu približno sledeče:
Moka, nularica cene ni mnogo spremenila ter se je dobila v Bački po 535—540 D, v Zagrebu pa po 565 do 575. D.
Pešniea je v preteklem tednu znalno padla, sedaj pa se cena zopet dviguje. V Banute se nut-i po 320—330 dinarjev, v Sremu pa po 330—345 D.
Koruza se še najbolj prodaja. V Bački se je pro-davaia po 235 do 2iô D, v Slavoniji in Sremu pa po 240—250 D za 100 kg.
Ječmen kupujejo pivovarne; nekoliko se ga je prodalo tudi za izvoz. Pivski ječmen se je nudil po 300 I).
Oves se prodaja po 280—290 D.
LcPOTAi SVBzOSTi MLADOST« Priljubi jene vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z racijoneinim negovanjem vašega obraza, vsšega telesa, vaših las in zobl Izvanrednega delovanja so i« črez 23 let priljubi jen i Eha-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna bi kožo obvarujoča pomada (2 lončka s paokvanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (3 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elzu iilijro milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 di-aarjev) in i0% doplatka, in drugi Elza-preparati kakor Elza cvet za lase, Elza-voda za usta, ELza-ke!onska voda i. t. d. Adresa: Lekarnar EUGEN v. FELLER, SPJBICA DONJA, Bbo&g it 341, Hrvatsko.
Cepljen« trt« Imamo, kakor	Izjava. Podpisani preklici
vsak leto večjo množino, vseh	jeni tem potom vse žaljivki,
najboljših vrst, na podlagi R.	ki sem jih izrekel pri sospo-
portalis in križankah po dn.	du Jakobu Novak, gostilci-
cenah. Trte so dobro zarašče	čarju, g. Janezu 2unkovic,
ne in vkoreninjene. Prodam	viničarju, Sp. Gasteraj in s.;
tudi več tisoč korenjakov R.	mu zahvaljujem, da je odsto-
port, Gčthe 9 in samorodnic.	pil od tožbe. Janez Skerlfc,
Oglas:ti se je pri posestniku	posestnik, Sp. Gasteraj. 2". i.
1
Zaklad
vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, . kar pa je edino mogoče, ako kupite
l>elo
v veletrgovini R. Stermecki v Celju, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene. Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene — Cenik zastonj!
Franc Horvat, Mostje, pošta Juršinci pri Ptuju.	197
Vinogradniki pozor! 20 odstotkov znižane ceae pri suho cepljenih trtah, različnih vrst dok ter so še v zalogi. Priporočam kot večletni trtničar j samo lastni pridelek. Zrast | do 50 cm močno vkoreninje-, ne. Opomnim pa lastnike mojih dosedanjih cenikov, da {velja ista znižana cena. Pri-
Vellka izbira s okna za ženil.<i in neveste, tiskovine, platnu vseh vrst itd. se dobi po zm-ranlh cenah pri J. Trpin, Ma-.-ibor, Glavni trg 17. 04 10- t
Nov» ETOH«iivarn*
„Zvonoglas«
Tomanova ulica MARIBOR Toma nov« mtU «
Okusno izdelani bronasti zvonovi. Srebrno doneči čisti glasovi!
Izkušen
vfntfjtr

ZOBJE
fioročam tudi več tisoč pod-age Rip. port., Gothe 9. -— Anton Vičar, trtnar, Saku-
se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. A. Viher, Maribor, Koroška cesta 53. 281
■ ' šak, p. Juršinci, Ptuj. Zahtevajte cenike. Konkurenca nemogoča. Pri večjem naročilu korenjakov poseben popust.	22fi 3—1
Zelo lepe ter dobro vkoreninjene samorodne trte jor-komadera in nekaj bele Sms.-niče prodaja po zelo nizki ceni Alojzij Zagoršek, posestnik in trtnar Rucmanci 75. Sv. Tomaž pri Ormožu. 216
3-1
Nadgcometer v p.
ADOLF GOTZL
obl. aut. civ. geometer, Maribor, Kopitarjeva ulica 6, vogal Aleksandrova cesta 55,
jjrevzema vsa v njegovo stroko spadajoče meritve (parcelacije), določitve posestnih mej, napravo načrtov itd. — Stalni izvedenec okrožnega sodišča v Mariboru. 287 3—l
S.HODNm
«Babilonska uganka« razrešena, ter se dobi v knjigarnah.
vseh
Ka-a-aj? Vi niste še čilali knjige «Babilonska uganka«? Dobi se v vseh knjigarnah.
Cepljeno trsje, vseh boljših vrst, na priporčljivih podlagah, vkoremnjeni divjaki in imarnica. Cena po dogovoru. Znamke za odgovor. Anton Turin, Modraže, p. Studenice
pri Poljčanab.	173 ! debeli za kamenolome, fini za
Prvovrstne cepljeno trte in; lovce, kamniktit, vrvice in vkorenicene divjake uudi po kapice se dobi on Karol S<-nizki ceni Anton Slodnjak, trt- j mn v Poljčanah. 2o7 3-1 nar, pošta Juršinci pri Ptuju
143 5—1
MALA OZNANILA.
Vinogradniki pozor! Na sobo cepljene trte so na prodaj in sicer najrodovitnejše vrste. V zalogi je vkoreninjeni divjak Riparia portalis m Gčthe št. 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoi vinograd naj se takoj oglasi ustmeno
ali pismeno pri Francu Slod-
Priden fn pošten fant se	Po zelo ugodni eenl se prod",
•«prejme v trgovino mešanega	posestvo, 0 oralov, en orai
blaga. Vstop takoj. Učna" do-	gozda z velikimi smrekami.
J»a po dogovoru, i. Belina,	njive, vrt in sadonosnik. Fr.
Maceli, Podlehnik pri Ptuju.	Ertl, Dobrovce 74, p. Iločc. ..-.,..- X1 ...
- 289	Z^lasiti se je do'10, marca, njak, trtničar, pošta Juršinci
—	' 283 2—1 pn Ptuju. Trte se dobijo po
USenea iz poštene rodbine, --------- -.——
veščega slovenščine in nem-	Hiša n« prodaj v Pobrcžji: ščine, ki je Z dobrim uspelioir dovršil trirazredno meščansko šolo, spfejm« v vik za zvo
iim BA0M6ARTNEB
je, GtiN&ka ali« %
umetni v kaučuku ali zlatu, zobje na vijake, zlate kepice in mostke, popravila, ceno; zelo solidna in takojšnja izvršitev zajamčena. Ustmeno vprašati pri N. Mo~ gilnicka, žena zdravnika v Št. Jurju ob juž. žel. Isto-tam: ruvanje zob brez bolečin, zalivanje zob (plombe^ od najcenejših priprostih do najfinejših.	10ž'
Otvoritev stiskalnice ža olje.
Stiskalnica za olje oskrbništva Log pri Bistrici nad Limbušem da za
100 i bučnega semena 151 sija in 10 odst prge.
Gnetilni stroj! — Ne plača se nič!
Obiskovalci, ki prinesejo črez 100 litrov semena (kolic), lahko sami stiskajo in dobijo po zgoranji določbi olje 244	in prgo.	S--I
Semenu morajo biti izluščena in suha.
ki je Z dobrim uspehom Gesta na Brezje 44, obstoječa " " " "	"" iz 2 sob, 2 kuhinj in kleti, zrn
ven lep vrt in kos njive. — Stanovanje takoj.
nolivarstvó: Inž. J. TU n. 8ühl, zvonolivarna, Maribor, "Cornerjeva ulica 13. Žtil
270
najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 12*3
M a portalis cepljene trte: po-šip, veliki rezling, žlahtnina, ranfol, dokler jih je kaj v
Dvemadstropna hiša se prod«
za 550.000 K. Vpraša se A let-sandrova cesta 81. 273 2—1
Oskrbnik (Šafer) če mogoče samski, star črez 30 let, energičen, z večletno prakso v poljedelstvu in vinogradništvu, dober, izvežban živno-rejec išče se za veleposestvo NaTlovVupravi. na Hrvatskem »«»"«ih* s
Proda se radi preselitve do bro ohranjeni čevljarski ši valni stroj Singer cilinder (Hollmaschine). Ceua 6000 D.
zalogi prodaja Franc Raušl, trtnar na Kukavi, pošta Jur-,
Mnci. Cena po dogovora.
S rasna sadna drevesc» in cep-llene trte poljubnih vrst od- j ■inja po zmerni ceni Drevesni-
246 3—1 - —
ea Gradišnik, St ieaje.
Janž—Ve- 1 49 10-1
Ne cikaj spoalidi!
Naroči takoj:
sad«» if«»j§, riili)«. vrtate«, |i«*ill8 I ti
Velevrtnarsko podjetje
,IrrlíiRlljlÍIÍI|IYÍ
Maribor, to i—10
Ponudbe s
spričevali se pošljejo na vele Kupim «Celarstvo« spisal posestnika J. pl. Igalffv, Ter- pcter Dajnko, založil Dami novec, pošta Krapina, Hrvat- anj jn Sorger v Gradcu. 1831
ska.	258 2—1	Cenjene ponudbe je poslati na
RiJ Wik v«rii K Hitfitl
Krojaškega vajenca sprejme Folger, krojaški mojster, Maribor, Koroška cesta 19. — Stanovanje in hrano v hiši. — ____277
Kovaški vajenec se takoj sprejme pri Jakobu Petrovič, kovaški mojster, Ptuj, Ljutomerska cesta 22. Hrana in stanovanje v hiši.	256
Močnega učenca sprejme mizarstvo Krekova ulica št. 18.
263
Hlapec, oženjen, za konje se sprejme. Pekrski mlin, Pekre pri Mariboru.	262
upravo lista.
243 2—1
proti zmernim obrestim. Naslov v upravništvu.	286
Gostilna s traliko, mesarijo, Kam naj damo laneno prejo v trgovino mešanega blaga in delo? Samo tkalcu domačega 4 orale zemlje, 2 niši na
Posojilo 40.000 I) želi dobiti
posestnik^fn' » T? Íg¡toÜ*d5SST	"
¿rali zemljšča za dobo 2 let! *ozdneSa
dražba *
daj pri lastniku Matija Koler, Cresnjevci, Gornja Radgona.
pro- platna v Budini 9 Ptuj (nad ptujskim sejmiščem). Izdeluje od februarja 1924 najce-168_2—1 neje v Ptujskem okraju, hod-
-—--- no in drugo platno. Se pri-
Leja zidana hiša z malim po- poroča tkalec Drago Križa-sestvom in gospodarskim po- nif Budina 9, Ptuj. 217 2—1 slopjem v trgu Sevnica, pn-
o. z. v Ptajn.
Oplemenitve v najbolj izkušenih vrstah cepljene na Ru-pestris Gothe 9, Rip. port X, Sol. x Rip. 1616, Rip. x Beri. koreninske trte v zgoraj o-menjenih vrstah in rezane trte. Različne vrste sadja. — Gozdna drevesa niso več ns razpolago.	206 3—1
?u -
pravna za rokodelca ali upo-	§e malo časa, dokler ima za
kojenca se radi preselitve po	logo najfinejšega perja, seve-
ceni proda. Pojasnila daje J.	da od štajerskih petelinov in
Vrščaj, Sevnica. 238 S—1	puranov, na drobno in debelo
razpošilja Franc Žgcč, veli-
Lcp vinograd s sadonosnikom	ki trgOVec omenjenega blaga
_ se proda na Slosbergu, obci	v strejacih, p. Moškanjci. —
1 na Dragučova. Poizve se v 280 3—1
Močen pekovski učenec se i gostilni Kerenčič, Pesnica. ----—---- —, .,
sprejme v Mariboru, Alek- )	249 2—1	Razpošiljam po poljubnih mo-
sandrova ulica 81. 274 2—1 !-------------delih po men, najmodernejše
___________' 1500 hmeljskih drogov prodn	in vsakovrstne krojne vzorce
Šolarski vajence z dobrim 1 Jakob Kolednik, Sv. Barbara	/muštre) za dame in gospode.
spričevalom se takoj sprejme v Halozah.	290 2—1	Knafelj Alojz.........
Josip Stajnko, kolarski moj-!----— — ------------- .	za krojaštvo,
ster, Maribor, Jugoslovanski Pes volčje pasme se po ceni	¿evniška 2-1.
irg 3	275 proda. Slomškova ulica 10, -----------
° '	Studenci pri Mariboru. 264	Dva motorja n« tc«no oglje

Pozor I
Pozor!
Zlili! Ii imstcl
Došla je velika Izbira vsakovrstnega manufakturnega in drugega blaga, katerega kupite najceneje pri tvrdki M Sumer, Konjice, Slovenija. — Nadalje kupim jajca, go-strok° učitelj be in laneno seme po najvišji jubljana. Kri- dnevni ceni. 1313 50—1
t'riden in pošten fant, star 14—iu let, se sprejme za va-jcnca v pekarni Ropan, Do-
brna.
270 2-1
(Sauggas) 8 in 16 HP, se pro-Cepljeno trsje na prodaj. \ e- ja. poraba oglja za 2—3 K na i liki rizling, burgundec, beli, uro in Hl>. Pojasnila in ogled 1 plavi silvanec, silvanec-muš- pri j. Skerbinšek, Hajdin pr'
' » . — . .— ~ - , ..........- --------m i «i.
mPBat, pošip, gutedel, beli, rdeči ptuiu.
.Sodarske pomočnike sprejme dišeči traminec, rulandec, ru-1 ——---—-r
ori dobri plači, prosti hrani, deči traminec, kavčina, beli ] Okrogli le« - večja mnoz stanovanju in perilu Franc ranfol; vse vrste so cepljene : ~r,se pre\zame s l. majnik m»icior »r „o r i m nr,riniic in r,nthi> Sf t 1. za rezanje na zaci v J
Repič, sodarski Ljubljani-Trnovo
množina majnikom
mojster v na Rip. portalis in Gothe št. | V za r,®zaf>J? na	i
Ponudbe 9. Imam več tisoč korenjakov ' riboru. Dopisi se naj pošilja-
dirckfno na naslov. 215 4-1 na razpolago Bip. portalis in ¡ jo takoj na upravništvo «Slov..
...------------Góthe št. 9. Naročila se spre- i Gospodarja«.	141 6—1
Hprejmem v nío.ío trgovino z jeinajo, dekler je kaj zaloge.	' Z ~~ 7T~ !
mešanim blagom učenko ou za odgovor se nnj priložijo ' Obeni zbor Posojilnice v Jla-
" znamke. Janez Vrbnjak, trs- kolah, r. z. z n z se bo vrSil iiičar, Breg pri Ptuju 115. - dne 10. marca 1924 ob 10. uri Slovenija.	281 3-1 dopoldne v posojilmških pro-
_______ ____________štorih v &■ akolah. 1. Poročilo
Cepljene trte, vkoreninjene načelstva: 2. Poročilo račun-divjakc in sadna drevesca pn ; skih pregledov«Icev. 3. l o-konkurenčno nizki ceni nudi trjenje računskega zaključka Alojz Grabar pos: in trtnar, za leto 1923 in razdelitev či-Zagorci p. Juršinci pri Ptuju, stega dobička. 4. Volitev na-Naročite pravočasno dobroin čelstva in nadzorstva. 5. Spre zanesljivo blago. Prosim za memba pravil. 6. Nasveti in pojasnilo znamke. 236 4—1 ppredlogi. Načelstvo. 260 '
»osi
14—ic let. Lastnoročno pisa ' ne ponudbe s prepisom šolskega izpričevala, naj se pošljejo na naslov. Albin Snga-itin, trgovina, Beltinci 'Prek-■nurje).	233 3—1
Večje posestvo v zelo rodovitnem kraju se da pod- ugodnimi pogoji v najem. Naslov v upravništvu. 269 2—1
Tigaviia stekla in porcelana
IVAN KOVAČIČ
Kriški c. 11. MARIBOR. TilifMšt433f,
Naproti Cirilove tiskarne (poprej v Radgoni).
Velika zaloga vsakovrstnih šip za okna, ogledala, opviifi za podobe, svetilke, raznovrstna posoda za gostilničarje, kakor tudi za domačo rabo, vse po najnižji ceni.
Steklarska alala.
Pnmfrstu b'm. — Tifu Ii silUn lestnžH Hiii sltVNski tvrdki t« slriki v Nirlhira. Piskisite hi priprltijta sel
^jjjj^S	a^p^p	■■IIHI i* J* ^Jjjjj^
Prepričajte se,
da se kupi po ceni sukneno in volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute in šarpe od najcenejše do najfinejše vrste, belo platno, cefirje, kotone in tiske, gotovo moške obleke, moško in žensko perilo in vedno sveže špecerijsko blago pri
Francu Stariii.
MARIBOR. Vetrinjska ulica 15. MARIBOR,
ZAHVALA..
Za vsa izkazana sočutja povodom smrti našega nepozabnega edinega sina
izrekava tem potom najlepšo zahvalo. Posebno se zahvaljujeva č. g. kornemu vikarju Spari za vodstvo sprevoda ter za poslovilne besede ob odprtem grobu, domači duhovščini, učiteljstvu, orožnišivu, šolski mladini ter vsem sorodnikom, sosedom in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, g. nadučitelju Ccnč ter pevskemu zboru za pretresljive žalostinke doma in ob grobu, vsem darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so se naju v teh dnevih žalosti spominjali.
Vosek-Jarenina, 22. februarja 1924.
Alojz Gornig, oče.
izil@{ek
Vabilo
izmed številnih priznalnih pisem, došlih v najnovejšem času livarni zvonov Inž. .J. in H. Biihl, Maribor.
Župni urad Scla pri Zagradeu: c Poslani nam zvon prav dobro vrši svojo službo. Dovolj je ustreženo našemu pričakovanju, jako smo zadovolnji z njim. Da bo imel tako močen glas, niti nismo pričakovali. Zahvaljujemo se Vam najuljudneje, da ste to delo izvršili in sicer za ceno, za katero ste pristali meseca julija 1922, čeprav je pozneje draginja šla kvišku!«
Župni u^ad Bizeljsko: «Krasno pojejo zvonovi, vsa čast Vam in hvala.«
Župni urad Sv. Peter na Medvedovem sclu: «Z zvonovi smo vsi zadovoljni; zvonjenje je harmonično milodoneče. vsi jih radi poslušamo!«
Župni urad Slatina, Slavonija: «Poslana nam zvona su vrlo lijepo i dobro izradjena, glas je jasan. S toga mo-gu mirne dušo Vašu Ijevaonico svakoj župi preporučati. Sav je narod nad zvonima oduševljc-n!«
Župni urad Pctrovaradin: «Nova 4 zvona primili smo u polpunom redu. Narod je vrlo zadovoljan sa izradom novih zvona, ki imajo vrlo lijep vanjski oblik, a slike i natpisi su vrlo precizno in točno izradjeni. No najvišje je obradovao ove župljune vrlo jasan i skladan zvuk, koji se je poput valov? vrlo blago i harmonično ljuljao po zraku i dopirao do duše i srca ovdašnjih župljana. Osobito u veče, kada su zvona zvonila «Ave Marija«, narod jc iz-ašao iz svojih kuča, te je odkrivene glave melio se Bogu i slušao sa udivljenjem vrlo lijepe, mile i ugodne glasove novih zvona, koji su se u tiho večernje doba poput mile pjesme razlijegali po ovoj župi i okolici. Stoga Vam budi izrečena najtoplija hvala i od mene i od mojih župljana!« — Ovo možete dati štampati o slovenske novine . . . Ivan Renčevič, 1. r. župnik.
na
redn? občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vidmu
r. z. z o. z..
ki se vrši
dne 25. marca 11(21 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih.
DNEVNI RED:
1.	čitanje revizijskega poročila.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nsdzoistva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1923. 5: Sprememba pravil.
G. Razni nasveti.
Ako bi ue bilo ob 3. uri popoldne dovolj članov, m vrši pol ure pozneje na istem mestu in istem 'cevnem redu clrugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal, ne .Jede na število navzočih članov.
235	Načelstvo.
E 430-G.
Dražba«! okiie
Dne 22. februarja 1924, predpoldne ob 10. uri Lo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga 1. Partinje vi. št. 47, 11. Spod. ¿erjavce, vi. štev. 41, ccnilna vrednost: pri I. po odbitku realnega bremena po 27.450 D vrednost 2166 D ter pri II. 10.700 D 50 j), vrednost pritikline: ad I. 15.870 D. ter od II. 2075 D najmanjši ponudek: 20.541 D: Pravice katere bi ne pripifščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal- v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski sodišča.
ZVONARNA IN LIVARNA
^¿fliV' "1
«UA	-v-V !
S&/ÍÍ
SI. VID NAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOV
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih § cenah.
jvojite cevljs gamipotplati.
Prepričajte se samf,. ksito «zodnl so ra nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da U Bersoii-suinl potplat cenejši kot us-a i t n 1 ter pomenja nositev istih za Vas velik prihranek. Zahtevajte pa od Vaše«a čevljarja strokovno pritrditev fount potplatov x voorabo »riloženeza Bersojvcementa.

232
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 1. februarja 1924.
POZOR! Veletrgovina stekla, porcelana itd. POZOR!
CELJE Prešernova ulica 4 CELJE
priporoča svojo velikansko zalogo stekla in porcelana iz največjih čeških tvornic, kakor skodelic, krožnikov, steklenic, kozarcev, cvetličnih vaz, svetil j k itd. Popolna oprema za gostilne in hotele! Ogromna zaloga svetih slik, sob, kipov! Umetno in stavbeno steklarstvo. Razpošiljanje šip ter raznih ogledal za umivalne ¡nize itd.
267	Trgovci engros cene!	6—1
Umetna gnojila za vrtove, njive in travnike modra galica zajamčena 98-99 odstot. preizkušena žveplo navadno in dvojno venlilirano gumi za cepljenje in rafija.
(iermisan — sredstvo za razkuževanje žita po najnižjih dnevnih cenah na zalogi pri
Anton Tonete.
.MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 35. Poizkusi ■/. umetnimi gnojili se izvrše brezplačno.
E 381-23-14
Draibani oklic»
Dne 15. marca : .M dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ščavnii a, vi. št. 14 in 141, ccnilna vrednost vložka št. 14: 141.004 K, vložka št. 141: 56.467 K,
vrednost ¡-ilUkUne: 840 K, najmanjši pbnu-.lek: 2.M.880 kron.
Travi; e, katere bi ne pripuščale dražbe; je oglasil pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljali gleda- nepremičnine v škodo zdražiteija., ki je ravnal % dobri veri.
V ostalem se opozarja i:a?dra/.beni oklic, ki i.? nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče S*'. lenari v Slov. goricah, 189	■ dne 30. jtvnuarja 1924.	3 — 1
THE REX CO.
J
Gradišče 100. LJUBLJANA GradSSe 100
Telefon št. 268 in t. — Ustanovljeno 1906.
Specijalna trg^otrina
prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih a para lov iti raznovrstnih pisarniških potrebščin.
Pisalni stroji na obroke !
f-P
! Klobuke
pe rilo
čevlje
d'vue plašče, dežnike, nogavice, kravatf isd. Irnptte ust» ceneje pri
Jakobu Lih, ^aribsr, Giavii trg št L
JETIKfl.
> i,,,--i,,.,................u, .„„i,
Zdravnik za pljučne bale»
□i dr. Pečnik, ordmira vsaki
petek v Celju. Vprašati ▼ lekarni Marija Pomagaj, i i.alte njegove tri knjige • jetikl.
VABILO
U
ni XIV. nd^l ob!nI »bar
Kmečke hranilnice in posojilnice \ Pluju r. z. z n. z.,
ki se vrši v četrtek, dne 6. marca 1924 ob 9. uri dopoldne v uradnem j>rostoru.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelslva in nadzor. Iva.
3.	Odobritev računskega zaključka za upr. leto 1923.
4.	Sprememba pravil.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki veljavno sklepa we glede na število navzočih članov.	Načelstvo.
je stvar zaupljivosti, ker pri kc povanju nikdar ne morete ved«t za koliko se bo zvišala cena oc skoraj potrebnih popravil.
Od ponovnih izdatkov pazit« samo, ako imate garancijo s* popolno dobro vrsto strojev. ~ Tv.dka SUTTNER, kot jugoslt vensko skladiSče lastne š vi tarak. tvornice ur nudi Vam vedno ve bko zbirko samo prvovrstsil ur v vseh cenah! — Predvsec znamka »IKO«! Švicarska tvor niaa jamči Vam sa dobroto stroja Zahtevajte bogato ilustrovar cenik, v katerem najdete n« ca gr< pode in gospe, iz zlat» in srebra, ntkla itd. v vsaki ceni ravnoiako zapestne ure, budilk» dalje verižice, obeske n railifcr nakit. Pošljite za ta cenik samr 3 diiarja.
OdoošiSi^lna tvrdka ttr
H. SUTTNER Uubliasta992
Slcvenijs.
Priporočamo
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo v»k« vrste, zo nevestine bole itd., ogledajo zalogo
Oblačiinke za Sioveiio
r. z. z o. z„
v Ljubljani. Njen« osrednja prodajaln» j» t
• liuHliani v hiši „Vza!emne posojilnici
nn Miklošičevi cesti, poleg »limona.«
(t
Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarske /veze« t\* Dunajski cesti št. 20.	125 20—5
Cene <:e'o zmerne!
Zadružno	-r'
ilOpOCeD!
. naj gre v prodajalno
TISKARNE SY. CIRILA ¥ MARIBORU
»e vedno le najboljše m najceneje ga doKRČo potrebo vsakovrstno manafakicrnc, kakor »udi tekstilno biago pri stari in zeio znani twdki
Radi pomanjkanja prostora za že dospe vaj oče pomladansko blago.
! ! ! Perja za postellel ! I
počanii » 1. fabpuapjam
raznovrstnega od zimske sezone preostalega blaga pou tova^mukimi cenami.
Izredna nakupna prilika za vse vrste sukna za moške In ženske obleke, kakor tudi za vse vrste druzega manufakiurnega blaga. Ženinom in nevestam svetujemo, da si pred nakupom, v lastnem interesu ogledajo zaloere v manufakturni trgovini
MABTEK & KARNIoNIK
Glavni trg 16. MARIBOR. Glavni trg 16.
kupi po najnižji coni
nosilce (traverze), žičnike (žreblje) cement, stresne lepenke itd. kakor vsake vrste železnine pri
IVA,i itOriAŽIJA, MAHIBOR
/ Aleksandrova cesta 42. — Meljska cesta 1.
T.iGOViNA Z ŽELEZmNO
v
Na drobno!	Na debelo!
s Zalega ptfijideiskili strtjev s
Ferdinand Smo'a, sv.Juriiobu
iws*wn
Okimínmí
z 5,7 io 9 noži
Ljudska DosoiÜnfca w
'	registrcvana zadruga z soiu leno imio
(Hotel »Pri te»em volu«)
RUDOLF BACHES
mlitilnice, shMonznlcB, gepli, plaši, brane 1.1. d
obrestuje hranilne ^loge^očenši f 1 januarjem 1924 od 7°io do 10°|) oziroma po dogovoru.
ran Strupi, Celje
Kentesi In ínvallcfr¡i tiavefr plafuje Mialilftlcs
Iz svoje«««
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih: Sip itd.
3Sr®.3solId.nejš© cene in točna postrežiba,
Dinar naioiit*
n s ¡ b o 11S •	naivarnaüc
pri
Soodnještalerskl liudski josoiilnid r. z.zn z
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVEN ÜCE¡
Kvišku srcal Pesmaric« (zl. obr ), 15 D.
Premišljevanja za celo leto 1. in II. del, 32 D.
Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri, 3 D.
Kratko navodilo za poboinost M. B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 4! D.
Bog med nami, 20 D.
Večno življenje (rdeča obrcža) 24 D, (zlata obreza) 33 D.
Nebeška hrana I. in II. del, 29 in 41 D.
Priprava na smrt 29 D.
n) Za otroke:
Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 53, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D
v flaribara, Stila« aiica 11 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
b) Za odrasle: Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 15 D. Ceščena Marija, 47, 52 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D.
oziroma po dogovoru.
ssesssssseMeeesssessseeessoses
Somišljeniki* širite naše liste !
lidrnžna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru,
litrlifi biera« posli ealNantnele. — JMviijt ®fersstovan|e vtas »a Mftict In s fekočei raiaaa
UuUd® m&lm «loeo n* sahtev© I »kol v sotomn L
PoeblaSlaiftl prod&latec %rmlk drfavni; mzmdnm lotvllt,
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru